Mariborski
C »na 1 Din
Leto III. (X.), štev. 79
Maribor, pondeljek 8. aprila 1929
CgtgigH
»JUTRA«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštn»m ček. ztv. v Ljubljani it. 11.4-09 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati pe tarifu
Oglat« sprejema tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it.*
———BHHHBHHHHHHHHHHH
Zvestoba do groba
TRAGEDIJA DVEH MLADIH, LJUBEČIH SE SRC V OSNOVNI ŠOLI V STUDENCIH. — SKUPNO V SMRT.
Mussolinijeva preorijenta-cija?
Razni znaki, ki jih opažamo zadnje čase v odnošajih Italije do naše narodne manjšine na Primorskem, bi mogli potrditi vest, da pripravlja Mussolini popolno preorijentacijo svojega postopanja na pram naši državi in s tem tudi naši manjšimi v Italiji,
Za Mussolinija in njegovo pozicijo so bili od vsega početka nevarni trije problemi: komunizem, klerikalizem in Jugoslavija. Vsa trenutna in dolgo akutna nevarnost za fašizem je bila prva leta po pohodu na Rim v komunistično-so-cijalistični protiakciji. Ta akcija je bila zelo dobro organizirana in je imela o-gromno moralno in do neke mere tudi materijalno podporo v internacionalnem proletarijatu vsega sveta. To je bila za Mussoliniia najbolj nevarna skupina, zato se je spustil z njo tudi najprej v boj ter jo je, tako vsaj izgleda, za dogledno dobo docela razorožil.
Druga nevarriost: klerikalizem, se ni dala zatreti tako kakor delavski inter-nacijonalizem. Ogromna sila katoličan-stva, ki ima svoje središče baš v istem Rimu, ki je tudi izhodišče vse fašistične akcije, je zahtevala za pomiritev s fašizmom docela drugačnih metod- Prvi nasilni koraki so Mussolinija že dodobra prepričali, da je tu potrebna vsa diplomatska obzirnost in pričel je iskati potov in načinov, kako bi to nevarnost odklonil na miren način in jo, če le mogoče, spremenil v sporedno in prijateljsko akcijo. Zato je že tako zgodaj uvedel križ v šole, in storil še veliko drugih gest, ki jih nepoučeni svet sprva ni mogel razumeti. Ko je pa spoznal, da je ta pot pravilna in da more samo tako doseči svoj cilj, je šel Mussolini postopoma dalje in dalje, dokler ni prišel letos do lateranske pogodbe. S tem je uklonil Še zadnjo notranjo nevarnost svojega režima in je danes brez dvoma močnejši kakor kdajkoli poprej.
Edina nevarnost, ki je še ostala, je neurejenost odnošajev med fašistično Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta neurejenost odnošajev je za Italijo in s tem tudi za fašizem in za Mussolinija mnogo bolj nerodna, kakor se zdi, kajti od nje je v veliki meri odvisno tudi italijansko razmerje do Francije, Anglije in več ali manj vsega ostalega sveta. Da se ta nesoglasja odstranijo. sta bili samo dve možnosti: odkrito sovraštvo ali iskreno prijateljtvo. Tretje možnosti tu ni bilo in je tudi danes ni. Proti prvemu govori ves trenutni evrop ski položaj, ki stremi za enim samim ciljem: ohranitvijo miru in utrditvijo prijateljstva med narodi. Kakor v odnosu do Vatikana, je ostala Mussoliniju naposled ♦udi tu samo druga pot — pot iskrenega sPorazuma. In na tem se sedaj dela.
Z informirane strani smo zvedeli, da k s tem prizadevanjem Mussolinija v najtesnejši zvezi akcija za obnovitev po-Kajanj za nov prijateljski pakt med Itali-m našo držaVb in da je dovolitev nekaterih naših časopisov na Primorskem 'Tiatrati kot nekakšen uvod k popolni
reoriientaciji. Zatrjuje se. da je Musso-
M ar ib or, 8. aprila.
V nizu ljubavnih tragedij v našem mestu je nedvomno najbolj pretresljiva drama, ki se je odigrala sinoči v poslopju deške osnovne šole v Studencih. Dvoje mladih, iskreno ljubečih se bitij, se je v težki duševni depresiji raje odločilo, da se združita v smrti kakor pa v življenju, v katerem nista našla nobene ovire za ustvaritev skup ne domačije.
Branko Hren, star komaj 22 let, strojnik v Mariborski tiskarni, kjer je bil nameščen šele nekaj tednov, si je izbral za izvoljenko svojega srca 23-letno železničarjevo hčerko. Milko Knafelc iz Nove vasi, uslužbeno pri veletrgovcu Vilku Weixlu v Mariboru. Med obema je vladala vzorna harmonija in nihče niti od daleč ni slutil, kaj se je pravzaprav odigravalo v njunih mislih in srcih.
V nedeljo zvečer je bil Branko s svojo miljenko še na večerji pri svojem očetu g. Antonu Hrenu, šolskemu upravitelju in znanemu borcu za pravice učiteljskega stanu. Oba sta bila veselo razpoložena in se živahno raz-govarjala v družbi starišev in sorodni' -iv.
' Po večerji se je Branko poslovil od r ' "i očeta in odšel z Milko v svojo sobo v prvem nadstropju šolskega poslopja, dočim stanujejo njegovi starši v pritličju. Kmalu nato je bilo slišati zamolkle strele. S težko slutnjo v srcu je odhitel g. Hren takoj pogledat, kaj se je zgodilo. Ker so bila vrata zapahnjena od znotraj in se na ponovne klice ni nihče odzval, jih je šiloma odprl.
Pogled je bil pretresljiv. V mlaki krvi sta ležala sin Branko in njegova zaročenka Milka. Milka je imela prestreljena prsa. Branku pa je ugasnil luč življenja strel v srce. Ona je ležala na zofi, on pa je’klečal poleg zofe z glavo nagnjeno proti izvoljenki svojega srca, ki ni hotela živeti brez njega. Sredi med obema je ležala pištola.
Vest o dogodku se je naglo razširila po Studencih in Mariboru in je vzbudila splošno sočutje in sožalje s kruto udarjenimi starši obeli žrtev, ki so ju takoj odpeljali v mrtvašnico in bosta trupli položeni jutri ob pol 16. ^onoldne v skupni srro!^
Branko Hren in Milka Knafelc sta bila marljiva člana s;,,r1nnškega Sokola in zelo simpatična. Starši so bili popolnoma zadovoljni, da se združita v življenju in je njih žalost zato sedaj tem večja. Branko Hren je bil ves pretekli teden močno zamišljen in potrt, vendar pa se ni nikdar izrazil, kaj teži njegovo dušo. Gotovo je le toliko, da sta se morala oba že par dni poprej odločiti za usodni korak, ki sta ga v nedeljo zvečer tudi res izvršila. Iz pisma, ki sta' ga zapustila, se vidi težka duševna .denresija mladega Branka, obenem pa tudi odločna volja Milke, da se združi z njim v smrti.
Jutri se bo izpolnila njiju zadnja želja, ko bosta legla Jc večnemu počitku v skupnem črnbu. Kar jima ni bilo usojeno v življenju, sta našla v smrti.
Bodi jima lahka slovenska zemljica, uglednim rodbinam pa naše iskreno sožalje!
lodajalci ne bodo izrabljali zakona za zaščito delavstva na škodo delavcev, na drugi strani pa tudi delavstvo ne sme majorizirati interesov delodajalcev.
Skrivnosten umor v Sodražici
LJUBLJANA, 8. aprila. Sinoči se je zgodil v Sodražici na Dolenjskem skrivnosten umor, ki je silno razburil vse prebivalstvo. Bogati lesni trgovec in posestnik Anton Jakopič, p. dr. Hribernik, je krenil ob 10. ponoči iz Jakličeve gostilne proti domu. Nekaj minut nato sta počila dva strela. Gostje so takoj skočili iz gostilnfe, a niso zapazili nič sum* ivega. Jakopič je imel še toliko moči, da je prišel na prag svoje hiše, kjer se zgrudil potem nezavesten na tla in ga je našla hčerka že v zadnjih vzdihih-Smrtno ranjen je nato kmalu izdihnil. Ičerka je še opazila, kako sta se dve temni postavi oddaljili od hiše. Domneva se, da gre za umor iz maščevanja, cer pokojni ni bil oropan. Orožništvo se mrzlično trudi, da izsledi zločinca.
Dalmacijo in Bosna v snegu
SPLIT, S. aprila, Radi snežnih zametov je na progi Split—Sinj železniški promet ustavljen. Na liški progi je vihar med Splitom in Labinom podrl na tisoče brzojavnih drogov. Pri Si-nju sta včeraj obtičala v snegu dva vlaka.
MOSTAR, 8. aprila. Novi sneg je zasul ceste in železniške proge do 20 cm na debelo. V gorskih krajih pa leži snega nad meter na debelo. Vinogradi, sadovnjaki in tobačni nasadi so deloma uničeni, deloma močno poškodovani.
Vezuv zopet blule
NEPRIČAKOVAN NOV POJAV. — VSE UNIČUJOČE ZGOŠČENE ŽVEPLE-NE PARE, KI PADAJO V OB LIKI DEŽJA NA ZEMLJO.
NEAPELJ, 8. aprila. Po daljšem odmoru je stopil-vulkan Vezno zopet v akcijo. Toda prebivalstvo se topot ne vzne mirja toliko radi lave, ki prihaja iz ognjenika, kolikor radi nekega novega pojava. Vsipa se namreč obenem žvep-lenokisli dež. Kemična analiza je dognala, da je žvepleni kislini primešano tudi nekoliko solne kisline. Nenavadni dež uničuje vsa živa bitja in rastline, ki jih oškropi. Na koži . ovzroča nevarna mokrota težke obolelosti.
Iz vulkana se dvigajo močne žveplene pare, ki se v višjih legah vsled vladajočih vetrov zgoste in padajo na tla kot žveplena kislina. Nenavadni dež povzroča veliko škodo tudi radi tega, ker že lezje na površini takoj močno zarjavi in se tudi druge kovine močno razkrajajo. K sreči pa veter odnaša žveplene pare preko morja, tako da pada žveplenokisli dež večinoma v morje. Sicer pa obstoja bojazen, da prične ognjenik Vezno že v kratkem močneje delovati.
Ureditev delovnega časa
BEOGRAD, 8. aprila. Včeraj se je vršila v prostorih delavske zbornice konferenca zastopnikov beograjskega delavstva in trgovskih nastavljencev, k? se je bavila z nameravano revizijo dosedanjih predpisov o zapiranju in odpiranju ter delovnem času v obratih. Tajnik delavske zbornice Poviče-vič je zahteval, da se pravice, zajamčene delavstvu v zakonu za zaščito delavstva, ne smejo kršiti, kar se tiče
■»nsebno delovnega časa. Po konferenci je odšla deputacija h ministru dr, Drinkoviču, ki je izjavil, da zakona o Močiti delavstva nikakor ne namerava izpremeniti. V kratkem bo izdelal zakonski načrt o ureditvi delovnega (“•asa ki ca bo predložil v presojo vsem delavskim zbornicam. Deputacija je posetila tudi ministrskega predsednica n^nernia Živkovida. ki je odgovoril, da se bo pri ureditvi te zadeve .oziral samo na državne Interese. Ja^ sno pa je, da bo vlada gledala, da de-
lini s svojo okolico prišel do prepričanja, da je za popolno pomirjenje z Jugoslavijo potrebno poprej popolno soglasje Iz-življenja slovanske večine in italijanske manjšine na Primorskem,
Če so te vesti resnične, bo po lateranski pogodbi presenetil Mussolini svet
z novim prijateljskim paktom z Jugosla vijo. V veliki meri pa bo, če se to zgodi, tudi zasluga naše sedanje vlade, ki si ni postavila samo cilja, da reši naše notra nje razmere, ampak tudi vse zunanje spore in odnošaje- Mi bi kot državljani in kot Slovenci to samo pozdravili.
Pred imenovanjem nouih kardinalov
RIM, 8- aprila. V Vatikanu se vrše priprave za konzistorij, ki se v kratkem sestane. Pri tej priliki namerava papež imenovati 8 novih kandidatov, med katerimi bodo 4' neitalijanske narodnosti. Med drugimi dobe kardinalski klobuk nadškofi v Dublinu, Valenčič in Buenos Airesu ter neki cerkveni knez iz Zedinjenih držav.
Smrt najbogatejšega Ongleža
Nedavno je umrl najbogatejši Anglež in največji britski trgovec Rothman Va-nekamer. Njegovo premoženje cenijo nad 10 milijard dinarjev. Samo nepremičnine so vredne nad milijardo dinarjev. Umetnine in oprema njegovih palač se ceni tudi na milijardo, ostalo pa ima naloženo po bankah v denarju in vrednostnih papirjih. Razen tega je bil bogati trgovec tudi najbolj zavarovana oseba v Veliki Britaniji in najbrže tudi na svetu. Osebno je zavarovan za 300 milijonov dinarjev Vse ogromno premoženje je pripadlo nje , govim otrokom.
Bodi praktična!
Gospa je zalotila svojega moža. Pri poljubljanju. Z domačo sobarico. »Za spravo mi je poklonil krasen letni plašč,« pripoveduje gospa svoji prijateljici.
— No in sobarico si gotovo takoj na* gnala?
— O tem ni govora 1 Tako neumna pa nisem 1 Za tekočo sezono namreč š« 'marsikaj rabim..«*
Stran 2-	Mariborski	V	ti	C
Mariborska porota
Maribor, 8. aprila.
Pred porotniki se zagovarjajo danes 21 letna služkinja Antonija Vičar iz Ber-kovcev radi detomora ter zakonska dvojica Agata in Štefan Horvat radi hudodelstva požiga.
Detomor
Antonija Vičar je služila !• 1927 pri trgovcu Dragomiru Djordjeviču v Batoči-ni v Srbiji in imela baje ž njim tudi intimno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Začetkom januarja lanskega leta je zanosila in odšla potem iz strahu pred gospodarjevo ženo domov k svoji materi v Berkovcih. Julija meseca je vstopila potem v službo kot dekla pri posestnici Ceciliji Špindler v Berkovcih. Svojo nosečnost je skrbno prikrivala. Ko pa je končno v noči na '26. oktobra čutila, da bo porodila, je šla k gnojišču in povila tamkaj zdravo det.e moškega spola. Takoj po porodu je vrgla na otroka gnoja, da se je kmalu zadušil. Čez dan je potem dete zopet izkopala in pokopala pod neko jablano, kjer so je našli orožniki dne 20. januarja 1929.
Razprava proti Vičarjevi jc bila že ob desetih dopoldne zaključena. Porotniki so dejali soglasno, da je sicer umorila svoje dete, vendar so z osmimi glasovi potrdili tudi vprašanje njene zmedenosti v trenutku dejanja. Porotni senat je oprostil obtoženko, ki pa je morala ostati še dalje v zaporu, ker je javni obtožitelj dr. Hojnik prijavil ničnostno pritožbo. Vičarjevo je zagovarjal odvetnik dr. Žnuderl.
Požig u Bomilid
Gostilničar Štefan Horvat je imel svoje posestvo in gostilno v Gomilici. Vslcd slabega gospodarstva pa je zabredel v dolgove in je bilo koncem junija 1928 posestvo prodano na javni dražbi. Kupil ga je posestnik Štefan Bakan iz Turnišča. Ker je moral Štefan Horvat seveda nato zapustiti svojo nekdanjo domačijo, si je najel gostilno Gabor v Odrancih, dočim je njegova žena Agata še naprej obratovala v Gomilici.
Štefan Bakan je dal takoj po nakupu iz previdnosti zavarovati svoja poslopja za 72.000 Din, med njimi gospodarsko
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 8. aprila. Zaprto.
Torek, 9. aprila ob 20- uri »Grof Luksen-burški«, ab. B.
Sreda, 10. aprila. Zaprto, četrtek, 11. aprila ob 20. uri »Charleye-va teta«, ab. C. Kuponi. Gostovanje g. Daneša.
Petek, 12. aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Šolska preds‘ava. — Ob 20. uri »Plesni večer Rosanelli-Hrdino-va«.
Celjsko gledališče.
Sreda, 10. aprila ob 20. uri »UčUcljica«-Gostovanje Mariborčanov.
Ljudska univerza.
Kakor smo že poročali, priredi v petek, 12. tm. klavirski trio Glasbene Matice v Ptuju v kazinski dvorani konior-no-glasbeni večer. Člani te umetniške združitve so: gdč- Stohrova — klavir, g. ravnatelj Pahor — violina in g. Šedlbauer — čelo. Koncert obsega lep spored in umetniški sloves izvajajočih nam jamči za prvovrstni muzikalni užitek.
Društvo tobačnih trafikantov opozarja svoje člane, da je g. veliki župan ugodil prošnji glede poslovnega časa. Trafike smejo biti odprte ob delavnikih od >28. do 12. in od 14. do 20. ure, ob nedeljah' in praznikih pa od 8. do 12. ure s pristavkom, da se v času, ko so druge trgovine zaprte, ne sme razven kadilnih potrebščin, poštnih in taksnih vrednotnic, Časopisov in revij, nobenih drugih potrebščin prodajati kakor to tudi predvidevajo trafikontski predpisi čl. 39. Opozarjamo trafikante, da se te odredbe strogo držijo, občinstvo se pa prosi. da blagovoli nvaževati to odredbo.
poslopje za 36.500 Din. I11 imel je prav.
Že na večer 13. septembra je Josip Dominko, ki je opravljal v vasi nočno stražo, zapazil, da prihaja na Bakano-vem gospodarskem poslopju skozi špranje na strehi nad hlevom ogenj. Gasilcem se je sicer posrečilo požar zadušiti, vendar pa je zgorelo podstrešje in je imel lastnik okrog 15.000 Din škode.
Požiga sta bila takoj osumljena zakonca Agata in Štefan Horvata, ki pa odločno zanikata vsako krivdo. Kakor je ugotovljeno, je bil kritičnega večera v hiši Martin Jerebič, ki ga je Agata Horvat naprosila, naj prespi v hiši, ker je morala ona v Odrance po neko posodo. Ko je Agata Horvat odšla, je Jerebič zaklenil hišo in legel spat. Komaj pa je dobro zadremal, je že zaslišal klic: Gori! Kmalu je začelo zvoniti tudi plat zvona. Agata Horvat je bila takrat v spremstvu Bare Matjašec na potu proti Odrancem, do kamor je tričetrt ure hoda. Potoma sta zapazili, da se je za njima nekaj zasvetilo. Da gori v Gomilici gospodarsko poslopje.Štefana Bakana, pa sta zvedeli šele v Odrancih, kjer sta pred vasjo srečali tudi Štefana Horvata, ki pa se ni niti zmenil za požar, temveč je odšel mirno na svoj novi dom.
Obtožnica očita Agati, da je ona pred odhodom v Odrance zanetila ogenj na podstrešju in sicer po nasvetu svojega moža Štefana.
Obtoženca sta se zagovarjala že 12. decembra pred poroto, a je bila takrat razprava^ preložena v svrho zaslišanja novih prič, ker je obstojala že takrat možnost, da je izvršil požig kdo drug.
Tudi na današnji razpravi sta Agata in Štefan Horvat zanikala vsako krivdo. Razprava je b'la zaključena ob 12.15 in so porotniki soglasno zanikali vprašanje o hudodelstvu požiga, nakar sta bila oba obtoženca takoj izpuščena. Agato Horvat je zagovarjal odvetnik dr. Lipold, Stefana Horvata pa odvetnik dr. Miiller. *
Vudi tretja sobotna obravnava je končala z obsodbo. Rudolf Rebernik, ki je bil obtožen, da je poneveril 20 000 Din, mesto da jih jc odposlal lastnici v Ameriko, je dobil leto dni težke ječe, ker so porotniki z osmimi glasovi potrdili vprašanje krivde.
«fcrjwm»i—n 1 1
Preminula je
včeraj Antonija Nipič, 261ctna delavka, stanujoča na Koroški ccsti 79. Pogreb pokojnice se bo vršil jutri popoldne ob 16. uri na pokopališču v Pobrežju.
Smrtna kosa.
V	Slovenski Bistrici je umrl včeraj zjutraj g. Vinko Gal, davčni nadupravi-telj pri tamkajšnjem davčnem uradu, Bil je star šele 49 let in je podlegel pljučnici. Pokojnik je bil blagega značaja, dober uradnik in vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Pogreb se bo vršil v torek. 9. t. m. ob 16. uri. Pokoj njegovi duši, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Poštna hranilnica
uvede s 15. aprilom mednarodni virmanski promet s svobodnim mestom Danzig (Gdansko) preko čekovnega zavoda v Danzigu pod istimi pogoji, ki veljajo za ta promet z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podruživca poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko naroče seznami imetnikov ček. računa ček. zavoda v Danzig-u.
Znižanje cen ledu.
Da dvigne konzum umetnega ledu,'je mestna občina sklenila znižati cene ledu, ki se dobiva v mestni klavnici. Do-sedaj je veljal Din 6-50, od sedaj naprej pa: !•) za vse, ki se zavežejo na letni odvzem vsaj 1500 klad 3 Din za klado; pri 1000 kladah 4 Din za klado in za vse, ki kupujejo !ed_ neobvezno po 5 Din klada. Natančnejši podatki se dobe v mestni klavnici.
foomfniaJte te SMi
t K N I K Jutra
Sokol v Studencih
obvešča svoje člane in prijatelje, da se bo vršil pogreb preminulega brata Branka Hrena in sestre Milke Knafelčeve v torek, ob 17. (5. pop ) izpred mrtvašnice na pokopališču v Studencih.
Štorklja na cesti.
281etna služkinja Fanika K. iz Pesnice je včeraj v pričakovanju poroda krenila na pot proti Mariboru. Blizu Lajteršper-ka so jo napadle porodne bolečine in povila je kar na cesti zdravo dete moškega spola. Sočutni ljudje so takoj pozvali rešilni oddelek, ki je mater z novorojenčkom prepeljal v porodnišnico- —
Zginuli posestnik.
V	Sv. Miklavžu v Slov. goricah že od pretekle srede pogrešajo posestnika, trgovca in gostilničarja Edvarda S i m o n i č a, ki je odšel tega dne po poslovnih opravkih v Ormdž. Ko je nakupil v Ormožu, kar je nameraval, je poslal svojega hlapca s konji domov, češ da pride sam z vlakom do Pavlovca in potem peš naprej. Simoniča pa še do danes ni v Sv. Miklavž in manjka zadnjim sploh vsaka sled. Ker je bil mož že nekaj časa sem zelo zamišljen, ni izključeno, da je v duševni zmedenosti izvršil samomor 111 se vrgel v Dravo.
V	lase sta si skočili
v soboto dopoldne Micika in Fanika radi — Peterčka. Prva je sodno ločena delavka pri Šonskiju, druga pa samska delavka pri Doctor in drugu. Komaj sta se srečali sta že bruhali druga v drugo same najlepše častne priimke. Zabavali sta na ta nedostojen in ""^ovnli^n način številno občinstvo po Koroški cesti. Grajskem trgu in Cafovi ulici. Med neutrudnim delovanjem jezičkov sta se Micika in Fanika tudi dokaj nabunkali. Oko postave z bridkim pendrekom je zaman interveniralo. Opomini stražnika niso ničesar zalegli. Odvedeni sta bili obe na stražnico na Aleksandrovi cesti, kjer se je Micika pred policijskim uradnikom do cela izpovedala: Deset let že živi s šoferjem Petrom v divjem zakonu. Če prav jc dobila leta 1926. od njega nevarno bolezen iir se je šele pred nekaj dnevi povrnila iz bolnico, ji vendar ni vseeno, kaj nočne njen Peterček. Lani sc je namreč »011« spoznal v Ljubljani s Faniko, jo zvabil v Maribor ter sedaj stalno zahaja k njej. Ko je srečala svojo tekmovalko, si ni mogla kaj, da sc ne bi malo znesla nad njo . ..
Ponarejeni ključi
zopet strašijo po Mariboru. Podjetniku Karlu Gole ž u na Aleksandrovi cesti sc je vtihotapil v soboto, ko je bil g. Golež odsoten, v zaklenjeno stanovanje prvega nadstropja neznani lopov in odnesel iz pravtako zaklenjene omare: kompletno obleko sivo rujave barve, dalje salonsko obleko, obleko sive barve, letni površnik, zimsko črno suknjo in več hlač ter telovnikov v skupni vrednosti okoli 10.000 Din. Ker je v prvem nadstropju radi prezidava-nja hiše trenutno samo stanovanje g. Goleža, je imel tat lep mir in pokoj pri svojem poslu, zlasti ker je najbrž vedel, kedaj se gospodar šele povrne. Policijski uradniki so si ogledali oškodovančevo stanovanje in bodo skušali ugotoviti nepoštenjaka s pomočjo dak-tiloskopjje. —
Pri grafu so gostovali
včeraj zjutraj poleg starih prebivalcev iz prejšnjih dni še: Lojze Ž. radi goljufije, Melhijor P. radi tatvine in beračenja. Francč K. radi razgrajanja in Nikola K. radi telesne poškodbe. — Davi pa jc bil zabeležen prirastek v dvojici: Andrej M. radi nevarne grožnje in Janez G. radi zlobne poškodbe in žalitve straže. — Raznih prijav o prestopkih, intervencijah varnostnih organov in drugih poročil jc bilo vlože nih na policijskem komisarijatu včeraj 14, danes pa 9. —
Vsak po svoje.
Vsako jutro je poklonilo dekle beraču dinarček- Dan na dan sta se srečavala. Tako je šlo lelo za lelom.
—	To je poslednjič, ko vam dam dinarček. reče deklica nekega dne. Jutri se omožim in zapustim te kraje-
Kaj, omožite se. pripomni berač, iu ti, na moje stroške!?
v Mariboru, dne 8. IV. 19i9.
Koncert peuskega zbora učiteljstua UlLI
Pod geslom »Naša nova pesem« se nam je predstavil v soboto ta zbor, ki je doslej s svojimi nastopi vzbujal vseob-čno pozornost. Osobito zagrebška kritika se je kaj laskavo izražala o njem.
Na vzporedu so bile zborove skladbe novejšega datuma. S tem se hoče doseči v širših krogih občinstva zanimanje za nova stremljenja V glasbi.
Škrjančev pisani zbor »Marija in mlinar« je zložen na narodno besedilo in iz njega veje duh narodne glasbe. Je, bil prav učinkovit uvod v koncert. Kogojev mešani zbor »Vrabci in strašilo« je zelo zanimiva skladba in to v harmonskem in ribniškem oziru. V duhu vidimo te živahne ptičke, kako frfotajo in čivkajo okoli poljskega strašila, katerega se prav nič ne boje. Zbor je v tehniškem oziru izredno težak in stalo je pri učenju gotovo mnogo truda in vztrajnosti. Papando-pulojeve »Pjesme svatovske« za sopran« solo in mešani zbor so zložene na bese* dilo iz ljudske obredne lirike, obsegajo štiri stamostojne dele. V prvem delu se slika lepota mlade neveste. V drugem se nahajamo na plesišču, kjer plešejo sva« tovci kolo. Tretji del podaja sliko razpoloženja mlade neveste, ko ostavlja svoj dom. Sopranski solo, ki stopa tukaj v ospredje, se drži narodnega melosa, je zanimiv, vsebuje obile tehniške tež-koče ter zahteva glasovni obseg. S priznanja vredno smiselnostjo je absolvira-la koncertna pevka Strozzijeva svoj part. Četrti del je religioznega značaja ter vsebuje prošnjo za srečo novega zakonskega para. Aplavz, ki je bil ves čas živahen, se je stopnjeval, ko so zastopniki tukajšnjega učiteljskega društva izročili solistinji cvetni dar, dirigentu pa lovorjev venec.
Adamičeva Kata (štiri belokranjske pesmi o lepi Sati za tri ženske sologla-sove in triglasni ženski zbor a capella) se drži, kakor prejšnji, oblike suite. Podlago tvori narodno besedilo in narodni poeziji odgovarja tudi muzikalna oprema. Je to zelo učinkovita skladba, pri kateri je ženski zbor imel priliko, pokazati svoje vrline. Solo-trospev je bil sestavljen iz odličnih zbornih moči ter je vzbujal občo pozornost. Bile so to: Bo* žičevainKucislova — sopran, Rakova in Humekova — mezzosopran, Schubertova in P o v-š e t o v a — alt-
Naslednji dve skladbi za ženski zbor. Stolzer - Slavenskega:	Romarska	in
F.ičefk veli, da se ženil bude, se držita medžimurskega narodnega značaja. Iz prve veje močan religiozen duh, pri drugem pa se polaga važnost na bogato in zanimivo opremljeno klavirsko sprem* ljavo, katero je s hvale vrednim umeva* njem izvršil Hari Svetel. Kot sklepna točka se je nastavila mesto Adamičeve Svatavske 3. del iz Grgoševičeve suite ženski zbor »2 e t v a«, ki v svoji celoti opeva poezijo žrtve in stem zvezanim spremljanjem poljskih pridelkov. Večina točk vzporeda je bila za Maribor nova.
Obisk moramo imenovati zadovoljiv, ako upoštevamo sedanje koncertne razmere. Zastopani so bili naši reprezentativni faktorji in zlasti častno so se odzvali učitelji od blizu in daleč.
Nastopilo je pri prireditvi 32 ženskih in 24 pevskih moči. Zbor dokazuje discipliniranost in je v svoji sestavi prav homogen. Vsled tega doni polnozvočno in osobito razpolagajo ženski glasovi z lepo višino in tej odgovarjajočo nižino. Intonacija je bila dobra in v tehniškem oziru zmaguje zbor uprav največje tež-koče. Podavanje jc bilo vseskozi sveže in živahno. Program je bil skrbno naštudiran; to moramo občudovati pri dejstvu, da imajo pevci skupne vaje le od časa do Časa. V tem primeru smo videli, kaj se doseže z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Imajo pa pevci tudi vzornega vodjo v osebi prof. K u m a r ja. Jc to velikopotezen in energičen v dirigent, ki ima svoje pevce docela v oblasti. Njemu gre istotako, kakor celemu zboru, največje priznanje za smotreno in široko zasnovano delo. Za povzdigo našega pev-sko-društvenega življenja, kakor za poglobitev naše pevske kulture sploh je delovanje učiteljskega zbora eminentnega pomena. Treba je to stremljenje v kar največji meri podpirati. Končujemo z zeljo mogočnega razmaha ter procvita te pevske združitve!	H*
Sliariborski in dnevni drobil
v i.*. J. * i u o 1 li,	i).	i	/• i>.^.
iV.,..::.^:,; \ l c t ^ j n .;' ;;j
MII' i i aBaSB—I
Policist — spovednik
PO ZVIJAČI DOBLJENO PRIZNANJE V ZAPORIH. — KAKO SO POJASNILI TATVINO DRAGOCENE OBREDNE KNJIGE V SAMOSTANU.
Neredko se pritožujejo pisatelji filmskih romanov, da jim primanjkuje primerne snovi! Marsikdaj si je pa le poiskati ne znajo, kajti naslednja tatinska komedija bi se na primer dala obdelati prav lahkvO za pet izredno napetih filmskih dejanj.
Na Peloponezu se dviguje v vsej ponižnosti proti nebu stari samostan Aja Laura, nacijonalno romarsko zatočišče vseh Helenov. Ta samostan ima razen ostalih nepreglednih dragocenosti tudi neko evangeljsko knjigo, ki jo je bila poklonila svoječasno ruska carica_ Katarina in jo okrasila s celo vrsto briljantov, in pa staro cerkveno bandero iz leta 1600, vso prepleteno z najdragocenejšim tkivom- Ta zastava je navduševala leta 1821. grške prostovoljce v boju proti Turkom in je razumljivo, da jo smatrajo domačini za pravo narodno svetinjo. Vrednost obeh redkosti znaša baje več kakor sto milijonov drahem.
Nekega dne pride nič hudega sluteči prijor samostana v cerkev, kjer opazi na svoje velikansko začudenje, da sta zmanjkali evangeljska knjiga in pa puščica s precejšnjo vsotico denarja. Uvede na je bila stroga preiskava. Osumljeni so bili najrazličnejši ljudje: pastirčki, kmetovalci, razbojniki, prodajalci starin itd. Vendar dragocenosti ni bilo od nikoder...
Počasi pa se je pričelo tudi tu jasniti.
V	atenskih policijskih zaporih je tičal že precej časa neki vrlo pobožen zlikovec, bogvedi radi katerih in kolikerih zločinov. »Pobožni« hudobnež je treba pov-dariti, kajti v nasprotju z ostalim pokrajinam našega kontinenta je na južnem Balkanu vse polno bogaboječih zločincev, ki prav lepo zmolijo Očenaš ali Češčeno Marijo, predno zasad;jo nož ali pa izstrelijo kroglo v svojega bližnjega. No in tega tička v atenskih zaporih je pričela peči vest, da je bilo strah in groza. Napisal je nekemu sotrpečemu tovarišu v drugi celici listek, na katerem mu
sporoča, da si mora olajšati svojo težko vest. Med drugim da mu je tudi znano, kdo je ukradel dragocenosti samostana Aja Laura. Tudi on sam da je bil takrat posvečen v ves zločinski načrt, a se radi nenadne nerazpoloženosti ni udeležil tatvine same. Ob koncu svojega sporočila je jetnik izrazil željo, da bi se silno rad izpovedal služabniku cerkve.
Ta prepovedana pošta je padla seveda v roke jetniških stražnikov in policijske direkcije. Policija se je odločila, da skesanemu revežu pomaga na vsej črti in da mu pokliče popa. Radi lepšega so še nekaj časa počakali ter lepega dne vprašali jetnika, kakor da ne bi nič V3-deli za njegov listek, ali se ne bi morda želel razkriti duhovnemu očetu. Ravno naslednjega dne da pride na inšpekcijo visok svečenik in bi bila tu najlepša prilika za zločinčevo izpoved. Mož je bil ves navdušen nad toliko ljubeznivostjo policije in je kmalu stopil pred častitljivega vladiko. Vpričo njega in še enega spremljajočega patra si je jetnik temeljito izprazni črno dušo ter se docela olajšan povrnil v svojo celico.
In že naslednjega dne so prijeli bandite, ki so pokradli svetinje iz samostana Aja Laura! Tudi ves plen je policija že povrnila samostanu. Je-li bila prelomljena spovedna tajnost? Kaj še! Presvetli vladika v popolnoma pravem škofovskem ornatu in s ponarejeno brado ni bi! nihče drugi kakor prebrisani policijski komisar, ki si je bil zmislil ves načrt in s pomočjo adjunkta-stenografa vso izpoved jetnika zabeležil ter izsledil tatove-
V	vsej deželi je zavladalo silno nav-
ISSK Maribor sigurni favorit za prvenstvo okroila
Siiajna zmaga Jesenskega prvaka nad Železničarji. Rekordni uspeh SK Rapida. Zanimiv težkoatletski nastop v Narod nem domu.
ISSK MARIB0R:SK ŽELEZNIČAR 5:1 (3:1).
Prvak ISSK Maribor je v včerajšnjem prvenstvenem srečanju prijetno presenetil. V prvih dveh nastopih, zlasti v tekmi proti »Svobodi«, je radi dolgega zimskega odmora predvedel igro, ki ni dala slutiti, da se bo moštvo tako hitro zbralo in doseglo prvotno formo, ki ga je u-pravičevala do naslova okrožnega prvaka. Včerajšnji uspeh pa mu je izglede zagotovil tudi za pomladansko sezono, kar je pripisati v prvi vrsti pregrupa-ciji napada. Napad v včerajšnji formaciji je brez dvoma najpopolnejši forvard Slovenije. Velik plus pa je njegova najmlajša moč, leva zveza, ki razpolaga poleg tehničnih sposobnosti tudi z ostrim in sigurnim strelom. V njem ie »Maribor« dobil strelca, ki ga je moštvo pogrešalo doslej, kar je bil čestokrat glavni razlog nezasluženih porazov. Levo krilo je briljiralo z mojstrskimi triki in dodajalo napadu najuporabnejše žoge. Vodja napada je svojo nalogo vršil s popolno preciznostjo, čeprav ima navado, da se obrača od goala. Desna zveza je zastavila vse razpoložljive moči in sposobnosti in zadovoljila, akoravno se je v požrtvovalnosti izčrpala. Desno krilo je kljub blezuri koristno doprinašala k skup nosti igre napada in vzdržalo tempo do zaključka. V včerajšnji tekmi je bil napad »Maribora« boljši del moštva, kar je doslej stalno veljalo za obrambo- Kril-ska vrsta je bila solidna podpora napadu in obrambi, vendar še ni v najboljši for-
pa moštvu proti Šibkemu protivniku ni bilo treba uporabiti vseh sposobnosti, kajti nobena žoga, ki je bila usmerjena na goal, ni zgrešila cilja- Vratar je bil povsem nekoristen.
Sodil je dobro g. Mohorko.
dušenje. Cerkveni zakladi so se zopet ,mi. Ožja obramba je bila nadve sigurna, našli! Toda kakor povsod tudi tu ni bilo
sreče brez nesreče. Na sto milijonov drahem cenjeno drago kamenje carice Katarine so ob tej priliki prvič preiskali in ugotovili porazno dejstvo, da so briljanti iz enostavnega — stekla •..
, Kruaua črama u Linču
LINC, -5. aprila. Včeraj se je odigrala tu krvava drama. V stanovanje zdravnika dr. Roberta Eichhoffa so prišli trije sodni zdravniki v sprem-sb”’ policijskega nadzornika Platzla, da preiščejo duševno stanji zdravnika. ki je bil postavljen pod varuštvo. Cim je prejel dr. Eichhoff obvestilo, da mu je postavljen varuh, je potegnil samokres in pognal nnlicijskomu nadzorniku Platzlu kroglo v glavo. Ta je imel še toliko moči, da je oddal iz svojega službenega revolverja proti zdravniku strel, ki ga je lahko ranil, nato pa se je zgrudil nezavesten na tla in že čez pol ure izdihnil. Dr. Eichhoff se je nato zabarikadiral v svoji sobi in ni pustil nikogar blizu. Zagrozil je, da ustreli vsakega, ki bi se mu skušal približati.
Nagrada u naturi
V	vseh deželah sveta, kjer razpisujejo literarne nagrade, so v navadi denarne nagrade. Kakor v vsem pa tvori Rusija tudi v tem izjemo. Na duhovniškem kongresu v Harkovu pa so zbrani cerkveni dostojanstveniki razpisali konkurs zatri teme in določili tri nagrade v naturi. Za najboljšo kritiko sovjetov 90 kg moke za najboljšo kritiko praktičnega komunizma 6 metrov sukna in za najboljšo kritiko organizacije dela 80 kg krompirja. Kako bodo javni delavci proletarske rdeče dežele sprejeli razpis, časopisje ne poroča-
Razgouor z vlomilcem
V	Milanu je rodbina Cavazzi doživela nenavadno dogodovščino, kateri v časopisnih kronikah ni najti primere. V noči, ko vse spi, sredi sanj, slišati v temni sobi korake in misliti, da se sprehaja mož ter v polsnu spregovoriti s senco nekaj besedi in dobiti točne odgovore, a se že v naslednjem trenotku zavesti, da odgovarja neznanec in še po vrhu tat, ni malenkost. Marija Gavazzi je spala po-
čeprav Unterreiter ni bil razpoložen kot običajno. Koren je bil odličen. Vratar Geuer je rešil sleherno tudi najkočljivejšo situacijo, za prejeti goal pa ga ne zadene nobena krivda.
»Železničarji« so se borili požrtvovalno, toda napad se spričo »Mariborove« obrambe ni mogel razviti, obramba pa je pod silnim ognjem nasprotnikovega eg zvestega moža spanje pravičnega.' napada, ki je od časa do* časa narav-Nenadoma jo je ropot prebudil iz trdega nost blokiral njena vrata, popuščala, sna. »Kaj delaš?« — »Nič«, je odgovoril Najkoristnejše delo je opravil vratar, ki pritajen glas. »Le spi, le spi«. Minilo je je branil svoje svetišče z veliko srečo,
nekoliko trenotkov in senca se je zopet zganila. »Kaj vendar delaš, kaj iščeš?« e zopet vprašala žena in instinktno stegnila roko proti postelji svojega moža. Toda, ni mogoče! Njen mož je vendar
sicer bi bil »Maribor« svojo premoč izrazil še v višjem razmerju.
Potek igre je bli nadvse zanimiv, čeprav je »Maribor« že v prvih minutah prešel v premoč. Napad je sigurnd pre'
spal poleg nje. Žena se je prestrašila, se ' jgraval obrambne vrste protivnika in v
dvignila izpod pernic in vprašala glas neje: »Kdo ste vendar vi?T...« Glas iz teme pa je odvrnil: »Ni ravno važno, gospa. Zbogom!« Sledil je zasmehljiv krohot, vrata so se naglo odprla in senca je spretno izginila v temo predsobe. Prestrašena gospa je hitro prižgala elektriko in energično zbudila moža. Skupaj sta ugotovila, da je drzni lopov u-kradel torbico s 130 lirami gotovine, zlato uro, moževe čevlje in bicikelj. Presenečenje zakoncev je bilo silno. V živahnem razgovoru sta zakonca pričakala jutranjo zoro in odh:tela na policijo, ki je zaman,iskala sledi za drznim vlomilcem.
Tena oken
15’ je s plasirano žogo doseglo levo krilo vodstvo za belo-črne. Tempo se je poostril, toda od obrambe! »Maribora« vr njena žoga je v 17’ v drugo potresla mrežo Železničarja. Goal le rezultiral iz kombinacije z desne strani forvarda, ki jo je izrabil s sigurnim strelom Hreščak II. »Maribor« blokira vrata »Železničarjev« in v 24’ doseže izborno razpoložena leva zveza tretji goal za »Maribor«. Vendar moštvo ni popustilo. Zastavilo je vso borbenost, radi česar pa je mnogo trpela skupnost igre. Tik pred zaključkom polčasa pa je vodji napada uspelo, da pošlje rahlo žogo, ki je bila sigurno namenjena v out, v mrežo »Maribora«, kar je pripisati predvsem neravnemu terenu.
V	drugem polčasu se slika ni izpre-
PRVI NASTOP TEŽKIH ATLETOV v MARIBORU.
V soboto zvečer je gostovalo v Mariboru dvoje težko-atletskih moštev: SK Ilirija in SK Croatie na prireditvi težko-atletske sekcije SK Železničarja, ki je dokazal, da je pod spretnim vodstvom g. Arzenška vzgojil vrsto dobrih atletov.
Prireditev, kateri je občinstvo posvetilo mnogo pozornosti, je bila povsem zanimiva, čeprav jo je nekoliko motila slaba organizacija.
V dviganiu uteži so prednjačili atleti »Ilirije«. V kategoriji B (pod 72.5) so dvignili v enoročnem potezu, enoročnem sunku, soročno tezno in soročno sunkoma:
1. Jože Krisper (U-) 290 kg,
2. Milan Ladič (II.) 274.25 kg,
3. Terglavčnik (Zel.) 265.50 kg,
4. Sindelar (Žel.) 265 kg.
V kategoriji 4 (nad 72.5) je dvignil:
1. Zupančič Noli (I1-) 331 kg.
2. Joško Brucelj (II.) 282.25 kg,
3. Egon Strnad (II.) 274 kg. Najzanimivejše so bile rokoborbe, kjer
so nastopili za Zagreb atleti »Herkulesa« in »Croatie«, za »Maribor« pa atleti železničarja«.
V b a u t a m kategoriji je zmagal Lobnik (Zel.) nad Čabajem I. (Cr.)
V peresni teži Culek (Cr.) nad Czaszarjem (Zel-)
V lahki A kategoriji je premagal Be-denlk (Zel.) prvaka Hrvatske Čabaja I.
V 1 a h k i B kategoriji Babič (Cr.) zma gal nad Trnjarjem (Zel.)
V srednji A kat. Arzenšek (Zel.) Kataliniča prvaka Herkulesa.
V srednji B je premagal Pirchef (Zel.) Kosa (Cr.)
Končno so nastopili še trije pari boksarjev: Matejin (Cr-):Štrukelj (Z.), zmagal prvi, ki je oficijelni prvak države.
Vukotič (Cr.) Fras (Zel.), zmagal Vu* kotič.
Po zaključenih tekmovanjih je prire* ditelj podelil zmagovalcem okusna darila.
Povodom pogreba genijalnega franco* menila. Tempo je sicer nekoliko popustil, skega vojskovodje generala Focha so vendar je »Maribor« obdržal inicijativo-tnnogi pariški hišni posestniki oddajali Nova pridobitev »Mariborovega« prvega okna svojih palač proti visoki najemnini, moštva, leva zveza, pa je že v osmi mi-Radovedni Parižani so sicer radi plače-’miti dvignila rezultat na 4:1, v 29’ pa na vali, (oda po pogrebu je bilo slišati mno-|B:l. Vsi nadaljnji poizkusi so ostali brez-go pritožb. Nekateri hišni posestniki so uspešni, tako na eni, kakor tudi na drugi namreč priliko nesramno izkoristili in strani.
odirali patrijote, ki so hotel videti po-i Sodil je zelo dobro g. Vodišek iz slednjo pot zmagovalca v svetovni vojni- Ljubljane.
Za eno okno so zahtevali 500—1000 fran-
kov. Pariško časopisje se zgraža nad umazano špekulacijo ter zahteva, da se oderuhom odvzame vsaj 50% od kasi-ranega denarja v korist državnih Lla-gain-
Konservativni učitelj.
— Domačo nalogo »Naš pes« si vendar dobesedno prepisal od svojega bra-
SK RAPID-.SK SVOBODA 12:1 (7:0).
Včeraj predpoldne sta na igrišču »Rapida« odigrali moštvi Svobode in Rapida prvenstveno tekmo, ki je končala za Svobodo katastrofalno, dočim je Rapidu zasigurala najboljši goalseore. _ »Svoboda« je igrala brez vsakršnega sistema in je tehnično boijši protlvnik z lahkoto dosegel rekordno razmerje, čeprav ni pred
mumije u oceanu
Na dnu Torresove morske ožine, med avstralsko kopnino in Novo Guinejo, so izkopali mumije, ki povsem odgovarjajo mumijam egipčanskega tipa. Tozadevno raziskovanje na otokih papnanskiH divjakov je privedlo do zanimivih ugotovitev. Trupla pokojnikov so preparirana z dovršenostjo, kar je bilo doslej opaziti le v egipčanskih grobnicah 20. in 21. dinastije- Možgane so jemali iz lobanj na isti način kakor star Egipčani in tudi umetne oči so bile iz istega materi-jala. Ne gre za sorodnost, temveč za po1-polnoma isto tehniko balzamiranja. Učenjaki dvomijo, da bi se tolika spretnost balzamiranja pojavila med divjaki Torre sove morske ožine nezavisno od egipčanske- Zanimiva je konstatacija predvsem radi tega, ker je znano doslej, da so se Egipčani upali na morje le ob afriških obalah in ni dokazov, da bi bil! sploh kedaj pluli v vodah Tihega oceana. Še značUnejše pa so naidbe v Tutan-kamnovi grobnici, kjer so metS dragocenostmi našli tudi »bumerange« (avstralsko primitivno orožje) avstralskega izvora, ki se, potem ko so bili od spretnega vojščaka vrženi proti cilju, vrnejo divjaku pred noge.
Mala usluga.
Neka znanka se oglasi pri znamenitem slikarju: »Vas li smem prositi za malo uslugo, spoštovani mojster?«
— Se razume, milostiva!
— Poslikajte mi tole za praznikt,
tj— Se razume, gospod učitelj, saj gre \ vedel najvzornejše igre, kajti vse je, slo- j pravi znanka in privleče nič več kot sto za enega in istega psa!	Inelo bolj na akcijah posameznikov. Sicer [jajc iz svoje košare..*
Sfrati 3.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadavlntkl raman Iz starih Benetk 46
»Moj oče!« je ponovil Roland z zamirajočim glasom. Prijel je starca za roko.
»Nič več ni pravice na tem svetu,« je dejal ta zamolklo.
»Je pravica, kajti jaz sem tu! . . . Oče moj . . . poslušajte ... vaš sin ... ali se nič več ne spominjate svojega sina? ... Ali se ne spominjate Rolanda? Ali vam ime Roland ne pravi ničesar? Roland! .. .«
Starec je poslušal, ne da bi se zdel začuden, in njegov obraz ni pričal o nikakem naporu iščočega se spomina ali budeče se pameti.
Zelo mirno je odgovoril:
»Jaz nimam sina . . . Nikdar nisem imel otrok . . . vsi tukajšnji ljudje vedo, da ne . . . Sicer pa me otroci nimajo radi .. . tep6 me, ali pa me kamenjajo ...«
Roland ja padel na kolena.
»Moj oče, o moj oče,« je zastokal, »ali ne spoznate več mojega glasu?«
Ihtel je in krčevito stiskal slepčeve roke.
»Vašega glasu?« je dejal slepec. »Kdo pa ste? ...«
»Tvoj sin sem • . . tvoj sin Roland . . . Poslušaj me, oče. poslušaj moj glas! .’. .«
»Nikdar nisem imel sina,« je dejal stari Kandia-no. »Dober človek ste, gospod . . . kdorkoli ste, blagoslavljam vas ..• vi me božate . . . brišete mi o;braz .. . Nikdar me ni nihče božal .. . da, vi morate biti dober človek . . .«
Roland je bil vstal.
Z rokami je bil objel belo starčevo glavo, in zdaj mu je govoril z rahlim, žalobnim glasom, pripovedoval mu svoje dolge muke in Leonorino nezvestobo; dajal je svojemu srcu prekipevati v solzah, kakor da ga oče razume, in kakor da bi pričakoval od njega tolažbe-
Toda nič ni skalilo vedrosti slepčevega obraza — nič, razen nekakega brezizraznega začudenja, ki je na-
Marffiofsftf V E C E ff W T K Mra „
vdajalo starca,, ko je slišal tega moža jokati in ga je slišal tarnati s tako potrtim glasom.
Ta izbruh bolečine, ki bi bil grozen za vsakogar, kdor bi ga mogel razumeti, ni ganil očeta Rolandovega; bil je telo brez duše, kakor pravi stara, tako resnična in toli strašna beseda-
Toda ta bolest je skoraj mahoma umolknila.
Mrke! izraz sovraštva in izzivajoče pretnje je na Rolandovem licu nadomestil izraz trpljenja.
Umolknil je.
Skoraj celo uro je nepremično, s prekrižanimi rokami motril svojega očeta, ki se je bil po malem pomiril ter zaspal mirno spanje nedolžnega otroka.
Nenasitno je prešteval gube na tem čelu, predstavljal si prestano trpljenje ter se poglabljal v prepad obupa, na dnu katerega je našel oče svojo blaznost.
Nato je izginil tudi ta izraz sovraštva-
Rolandove poteze so otrpnile.
Postal je zopet tisti mramorni kip, ki sta se ga bila prestrašila že Juana in Skalabrino.
Odprl je vrata, skozi katera je bil odšel župan, in ga je poklica!. Ali je ta človek čul Rolandovo ječanje? Menil se je on za to? Niti poizkusil ni, da bi spoznal.
»Gospod,« je dejal s tistim rezkim in kratkim glasom, ki je bil zdaj njegov običajni glas, kadar ga ni omiljevala kakšna posebna silna ganjenost, »gospod... rad bi vzel - -. tega starca.. • s seboj. Ali vidite kako zapreko?«
»Nikake ne vidim,« je odgovoril župan po kratkem obotavljanju. »Toda, nedvomno imate pravico do tega, kar hočete storiti?... Ali mi morete dokazati to pravico? .. -«
»Nikakega dokaza nimam,« je dejal Roland, premagujoč svojo nejevoljo. »Toda zatrjujem vam, da ga imam pravico vzeti s seboj, in to zatrdilo naj vam zadošča. -.«
»Ali vendar . . .«
»Molčite!« je zarohnel Roland in zagrabil župana za roko. »Šest let ste puščali mučiti tega starca; niste ga branili, vi ste krivi, da je postal zasmehovanje
V	o	rit. Tftie « TV. 192?.
.zs&isaam
otročadi in morda tudi zabava odraslih mož . . . Štejte se srečnega, gospod, da ga jemljem samo s seboj in ne zahtevam računa o tem. kar je pretrpel pri vas! Štejte se-srečnega, da de! njegovega prokletstva ne pade na vašo lastno glavo!«
»Storite, kar hočete!« je vzkliknil župan- »Saj na vse zadnje ne pAznamo tega človeka-«
»Dobro!« — je pritrdil Roland s pretečim glasom.
Nato je trudoma pomislil in nadaljeval:
»Zdaj mi povejte, kako je živel v teh šestih letih gost, ki ga je katastrofa njegovega življenja postavila pred prag vaše vasi ter ga zaupala vašemu človekoljubju.«
»Od javnega usmiljenja, gospod,« je odgovoril župan s tistim glasom zadoščenja in srdite vljudnosti, s katerim so od pamtiveka- še vsi uradniki izpuščali svoje gorostasnosti.
Gotovo je menil, da je povedal prekrasen odgovor in da se mora sobesednik zdajci nizko pokloniti pred njim. .
»Kaj pa imenujete javno usmiljenje?« je vprašal Roland, brisoč si znoj, ki mu je preplavljal obraz.
»Bogme, saj veste . . . hodil je od hiše do hiše . •. tu je dobil skorjo kruha •. . tam dovoljenje, da je smel spati na senu . . . krščansko usmiljenje, z eno besedo! Kajti mi, v tem kraju, smo sami usmiljeni ljudje . ■ . In prepričan sem, da je malokdaj stradal . . •«
Rolandove prsi so se napele, kakor da bi hotele zarjuti.
Stopil je k očetu ter ga prijel za roko.
»Ali hočete iti z menoj?« ga je vprašal s toliko milobo, da je župan ztiaj prvikrat zaslutil, koliko je moral prestati ta neznanec-
Slepe oči starega Kandiana so se uprle tjavendan, v smeri tega glasu.
»Da bi šel od tod?«
»Da!«
»In da ne bi več slišal krika in zasmehovanja?«
»Da!«
»In ne več poslušal preklinjanja, kadar prosim kruha?«
MaH egiMi, ki »Hitijev poara-dovalna in aeeljalna namen« abfiinatva: vaaka beaeda 30 p, MjmanjU tnaaak Dl« 6*
: Mali oglasi
Žanltva, dopiaavan{« In ogla* ai trgovskega ali reklamnega tnaiaja: veaka beaeda 50 p, naaak Di» 10'—
Različno svilo
že po Din 12.— dobite dokler traja zaloga pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	719
Prostori za velike napisne reklame
na prometnem prostoru se oddajo. Fran Ambrožič, slikar, Maribor- 771
Sprejmem 2 gospoda
na hrano in stanovanje. Pobreška c. št. 11.	759
Hitro,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14-	778
Sprejmem učenca
za trgovino z mešanim blagom v industrijskem kraju v bližini Maribora. Imeti mora primerno predizobrazbo in obvladati slovenski in nemški jezik. Hrana in stanovanje v hiši. Pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe naj se naslovijo na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovina z mešanim blagom«.
* 779
Trgovski pomočnik,
vešč v špecerijski in delikatesni stroki, želi nameščenja. Delal bi nekaj časa brezplačno, radi neznanja nemškega jezika. Naslov v upravi. 784
Samskega hlapca
voznika k umetnemu mlinu sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Karl Gol-čnik, Fram pri Mariboru.	783
Dve lepi sobi,
prazni ali opremljeni s souporabo kuhinje oddam v podnajem. Naslov v upravništvu lista.	785
Gospodar]!!
Najugodnejša prilika za oddajo stanovanj — velika izbira najemnikov. Prijave brezplačno sprejema edina obl- konces. posredovalnica »Mar-stan«, Koroška 10.	757
t
Ravnateljstvo Mariborske tiskarne
javlja tužno vest, da je nje tiskarski strojnik, gospod
Branko Hren
po kratkotrajnem delavoljnem in vestnem službovanju v podjetju v nedeljo, dne 7. aprila 1929 nenadoma preminul. Časten mu spomin! MARIBOR, dne 8. aprila 1929.
Najnovejše postopanje v trajni ondulacijl
omogoča z novo preparacijo tudi on-duliranje onih las, ki dosedaj za ondu-lacijo niso bili sposobni. — Zato pa vsi, ki hočete trajne kodre, v česalni salon Maly, Aleksandrova cesta 22, vhod samo skozi vežo.	773
Tehnična pisarna
mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve.
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter k Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*.
524
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, Čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ro-Čne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner. Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Brez poiebnefa obvestila.
Sinoči ob 19. uri se je odpovedalo življenju v cvetu mladosti
dvoje ljubečih se src
m sicer
Branka Hrena ter Milke Knafelc
tipografa
trg. sotrudnice
Da ugodimo njuni zadnji želji, izročimo zemeljske ostanke obeh pokojnikov v skupen grob na pokopališču v Studencih v torek dne 9. aprila ob pol 18. uri.
Studenci - Nova vat pri Mariboru, dne 8. aprila 1929. Žalujoče rodbine Hren, Knafelc in Lintner
Prijatelje in znance proalmo tihega aolalja.
Tehnično osobie Mariborske tiskarne javlja, da je njih tovariš, gospod	,
Branko Hren
strojnik
v cvetu mladosti nenadoma preminul v nedeljo, dne 7. aprila 1929. Bodi mu lahka zemljica. V Mariboru, dne 8. aprila 1929.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Br o /. o v i
Stanko Detela v Maiibonj,
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik