oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVL
cleveland, OHIO, wednesday (sreda), MARCH 11, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 49
Њи}1
globočnik
pre T včeraj poročali, je 51 po štiri mesečni bolez-Alex Globočnik, p. d. Val	star 69 let. Stano-
bj] 426 E. 160 St. Doma je Dfi^ Vogel j, pošta Šenčur
'branil, i„-_______X-____v __
kjer zapušča več so-
jai 42 ^jsko
V Ameriki se je naha-Hleici.	je bil član društva
žtva"""	št. 27 SDZ in dru-
Združeni bratje št. . 26 Voj., ^^lal je 42 let pri New Central železnici.
Tukai
pfQg ^ zapušča žalujočo so-1ђЈ ° уа,псез, rojena Molj, do-hčgj.g ^®totam kot pokojnik, tri Jnij ' Louise Ogrinc, Mrs.
Mrs. Anna Jer-vnukov in več sorod-se vrši v petek ga 2a ^ 8.45 uri iz pogrebne-45§ Joseph Žele in sinovi.
'leb,
152
St., v cerkev Marije
ђц ћ ob 9.30 uri ter nato Calvary.
khall
pfg.. . smo poročali včeraj, je v	v Doctor's bolnišnici
zvečer Anna Krall, ^Ži	stara 50 let.
^ ^ le svoječasno bivala т-, *'-•>	pa biva aa лио'
l8|, ^t., Euclid, O. Delala je V St. Clair kopališču, ka-Ц je pustila pred dvemi slabega zdravja. Bila društva sv. Ane št. 4
tfj . zapušča soproga Adolfa : Otto, Richard in ki se nahaja z mor-pj.Kubi, ter se pričakuje. ® domov na pogreb, vnu-Mrg Carole Lynn, polsestro Kaplan in polbrata v w ^tihar. Pogreb se vrši zjutraj ob 10. uri iz A. sinovi Lake Shore po-zavoda v cerkev sv.
nato na pokopališče *
^^^ŠTARŠIC
in mučni bolezni je
"laiv иа svojemu domu ,_^^taršič, rojena Zaletel, let. Stanovala je na

82
St. Doma je bila iz va-
fara Zagradec, od-leti^^ Pi'išla V Ameriko pred
Sv,
la je članica društva
-Jo'
št. 146 KSKJ, društva Siž2 SNPJ in podr. št.
% k opušča žalujoče hčere: Tomšič, Mrs. Anna J	Sophie Sarby.
in Joseph, vnuke in ®Ц.	brata Joseph Za-
se vrši v petek zju-iz Louis Ferfolia zavoda v ^erkev sv. 9. uri in nato na
C*>MO
Sv„ .^68	.
J^traj je preminila na
S 1^4. Mary Modic, sta-
5 St. J' stanujoča na 1309 E.
Pq oskrbuje Zakraj-
X ^ojv,- zavod. Podrobno-
Мђђ poročali jutri.
C '»la
V^®job7on . .. ^ V	uri se vrsi redna
(j	sv. Ane št. 4 SDZ
Ло L. prostorih Slov. nar.
ђ,
»Л ^9, m. ^*^ALUrin C)iOV. n
Ave. Prosi se ^ udeleže v pol-^ 2a ' . ^ bo napravilo prihodnjo veselico.
JUGOSLAVIJA JE DOBILA AMERliKA LETALA
BEOGRAD, 10. marca—Na letališču v bližini Beograda so bila na svečan način predana jugoslovanskim oblastim ameriška letala kot del ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji. Pri predaji, je bil prisoten ameriški poslanik George Allen, letala pa je za Jugoslavijo sprejel vojni minister Ivan Gošnjak.
34 ameriških žurnalistov, po-'^
vočevalcev radijskih postaj in izdajateljev, ki so bili pred prihodom v Jugoslavijo v Nemčijj, je 9пако prisostvovalo svečani predaji.
Pri tej priliki so zastopniki ameriškega javnega mnenja imeli z enim od ideologov komunizma v Jugoslaviji, Milovanom Djilasom, razgovor o aktualnih vprašanjih.
Spričo osebnih sprememb v Rusiji je Amerikance zanimalo.
kaj mislijo Jugoslovani o odno-šajih do Rusije, ki je sedaj pod novim vodstvom. Djilas je izjavil, da ni pričakovati kakšnih takojšnjih sprememb.
Albanija je soseda Jugoslavije. Ze ob priliki obrambne pogodbe med Jugoslavijo, Grčijo in Turčjio, ki predvideva pristop tudi drugih držav, je jugoslovanska propaganda začela z agitacijo tudi v Albaniji, da Albanija pristopi k tej pogodbi. Beograd je tedaj zatrdil, da ne upa, da bi Moskva Albanijo spustila iz rok tako kmalu. Te dni je bilo nekaj govoric, kot da se širi v Albaniji , . uivladno revolucionarno gibanje. Djilas teh vesti ni mogel potrditi.
V decembru 1952 je Beograd prekinil vsake zveze s papežem v Vatikanu. Amerikance je zanimalo, kakšni so trenotni odno-šaji med Vatikanom in Beogra-фт. Ostalo je vse pri starem.
kakor je bilo pri prekinitvi medsebojnih odnošajev, je bil odgovor.
Predsednik Jugoslavije, maršal Tito je na potu v London.
O tem potovanju se mnogo ugiba. Tudi Amerikanci so vprašali po namenu Titovega obiska Londona. "Da se z britanskimi politika porazgovori," je bil odgovor.
KAJ PRAVIJO RUSKI DEZERTERJI
MONAKOVO, 10. marca— Skupina sovjetskih oficirjev, ki so pred nedavnim časom dezerti-rali iz Rdeče vojske in pribežali na Zapad, meni, da utegne Ma-lenkov začeti vojno. To pa vsled tega, ker obstojajo danes v Rusiji številne struje, ki so med seboj močno razklane, novi ministrski predsednik torej rabi vojno, da pod krinko borbe proti zunanjim sovražnikom utrdi svojo oblast'.
Bolezen
V Mestni bolnišnici se nahaja poznani John Muzga, stanujoč na 6714 St. Clair Ave. Doma je od Litije. Prijatelji ga lahko obiščejo v petemu nadstropju, soba št. 512. Želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje kmalu zopet povrnilo!
VABLJENI STE, DA POSETITE OPERETO
"BENEŠKA ROŽA"
ki jo poda
pev. zbor JADRAN v nedeljof IS, marca
v SLOV. DEL. DOMU
na Waterloo Rd.
Pričetek ob 3.30 uri popoldne
Anglija-sama zase
LONDON, 10. marca—Ideja o zgraditvi predora pod morsko ožino mted Anglijo in Francijo je stara več kakor sto let. Francozi so se v novejšem času znova ogreli za to idejo. Predor bi bil važen za hitro dovažanje vojaštva in vojaških potreb z ene strani na drugo. Stroški tega predora so preračunani na $300,-000,000.
Kakor v drugih vprašanjih, je Velika Britanija tudi sedaj pokazala isto lice. Britansko otočje da je nekaj svojevrstnega, samostojnega in tvori z dominjoni in kolonijami posebni imperij, ki ima zaključeno gospodarstvo in politiko. Tako je Velika Britanija odklonila svoj pristop k skupni upravi evropskega premoga in jekla in tudi formalno ne sodeluje pri graditvi skupne zapadno evropske armade. Zato je tudi sedaj formalno odklonila idejo o predoru med Veliko Britanijo in Francijo.
Hawa%-49. država
WASHINGTON, 10. marca— Danes se je v plenumu spodnje zbornice začela debata o Havajskem otočju, ki naj postane 49. ameriška država. Otočje ima približno pol milijona prebivalstva, od tega okrog 20% belokožcev.
Zgodba o priključitvi Havajev k Uniji ni najnovejšega datuma. Spodnja zbornica je bila za ta predlog že dvakrat in to leta 1947 in 1950, toda senat je bil nasprotnega mnenja.
Demokrati stojijo na stališču, da naj se oba teritorija, to je Havajsko otočje in Aljaska istočasno pridružita Uniji. Republikanci silijo najprvo Havajsko otočje v anieriško zvezo, nakar bi sledila Aljaska.
Nekateri poslanci so mnenja, da je premalo belokožcev na tem otočju, pa jim drugi odgovarjajo, da je tudi v Floridi več črncev kakor belcev.
Zunanje politično gre za Pacifik in varnost na Pacifiku, posebno spričo agresivne komunistične politike na Daljnjem vzhodu.
Spodnja zbornica je sprejela sklep z večino 274 proti 138 glasovom, da postane havajsko otočje 49. država Amerike. Sedaj bo odvisno od senata ali se temu sklepu pridruži ali ne. Predsednik Eisenhower je za priključitev otočja k Ameriki.
BOJEVITI GENERAL VAN FLEET
WASHINGTON, 10. marca^ V nadaljnih zaslišanjih pred kongresom je upokojeni general Van Fleet zagovarjal uporabo atomskega orožja na Koreji. Sicer ne brez vseh omejitev; me-rodajne naj bodo posebne okol-nosti.
BOMBA V KABARETU—
V nočnem klubu ali kabaretu na 10613 Euclid Ave. je pod neznanimi okolščinami eksplodirala bomba, ki je napravila nekaj škoda, a hujšega ni bilo. To se je namreč pripetilo zgodaj zjutraj, ko je bil v kabaretu le nočni čuvaj.
MOŽ JE GLAVA DRUŽINE!
V zapadno nemškem parlamentu debatirajo o vsebini zakona, ki naj določa pravico moža in žene v družini. Gre tudi za poroko. Če naj v zakonu pride do nesporazumov, potem se zakonca poživljata, naj bosta sama dovolj pametna in upoštevata želje drug drugega in pozabita na medsebojne očitke. Naj ne letita takoj na sodni jo!
Če pa ti napodi ne dovede jo do nobenega uspeha, potem naj mož povzdigne svoj glas in izreče končno odločitev.
Socialno demokratske žene so zabele po Nemčiji s protestno agitacijo in odrekajo možem pravico, da bi sami odločali v družinskih sporih. Raje imajo tretjo osebo—sodnika.
Zdaj pridejo še cerkve na vrsto!
WASHINGTON, 10. marca*-Republikanski kongresnik Harold H. Velde je kot predsednik odbora za neameriško delovanje dal namig, da ko se bo završila preiskava komunizma v ameriških šolah, bo njegov odbor naj-brže posvetil enako pozornost tudi cerkvam in duhovnikom. Baje ,se tudi tam skrivajo komunisti in komunistični simpa-tičarji, katere je tieba razkrinkati.
Nekateri vodilni protestantski duhovniki so nemudoma proti Veldejevi nameri dvignili ogorčene proteste. Poudarja se, da bi taka preiskava kršila ustavno jamstvo proti vmešavanju kongresa v verske zadeve.
Proti nameri, da bi se v cerkvah iskali komunisti, se je in-direktno izrekel tudi demokratski kongresnik Walter iz Penn-sylvanije. Rekel je, da bo kot član odbora za neameriško delovanje zahteval, da se ne podvza-me nobena 'nadaljnja preiskava, dokler je celotni odbor ne odobri.
^^Nič novega v politiki do Koreje; nobenih sprememb do ostalega sveta"
NEPOBOLJŠLJIVI MOŽ!
TOLEDO, O., 10. marca—Mrs. Ruth Nero je rada čitala svojemu možu iz Sv. pisma, da bi se poboljšal. Pa ni nič pomagalo. Ko se je včeraj mož vrnil domov, je ženo našel pri čitanju te knjige, kar ga je tako raz-kačilo, da je pograbil Sv. pismo in ga ženi vrgel v obraz. Tako vsaj je rekla Mr. Nero, ko je prišla na policijo in dobila za moža zaporno povelje.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 5. marca pri družini Mr. in Mrs. Wm. Harris in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvovro-jenko. Dekliško ime matere je bilo Margaret Lunder. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joseph Lunder prvič stari oče in stara mama, a poznana Mr. in Mrs. Steve Brodnik st. iz W. 130 St. pa sta prvič ponosni prastari oče in prastara mama. Čestitamo!
DULLES SAMO NAJAVLJA, DA BO' POTOVAL PO SVETU
WASHINGTON, 10. marca—Tudi v krogih Združenih narodov, kjer se je Dulles mudil, ni mogel iznesti kakih novih smernic v ameriški zunanji politiki. Dulles je le pozval ostale članice Združenih narodov, da naj več prispevajo k vojni na Koreji. Napovedal je obisk Južne Amerike in Srednjega vzhoda. Verjetno, da bo šel tudi na Daljnji vzhod.
Zakaj da nosi še vedno Ameri-"^
ka glavno- pezo bojev in stroškov vojne na Koreji, pojasnjuje ameriško' državno tajništvo tudi s tem:
Ko se je začela vojna na Koreji, je imela samo Amerika velike vojaške sile, ki so bile nastanjene v sosednji Japonski.
Samo ona je mogla vreči to oboroženo silo no Korejo.
Amerika je bila pogodbeno obvezana, da ščiti južno Korejo.
Vsled tega je morala stopiti v akcijo, ko so komunisti iz severne Koreje vdrli v jiižno Korejo.
Mnoge države članice Združenih narodov imajo težave s komunizmom v lastnem državnem teritoriju in vsled tega, ker so črpane v domačih borbah, ne morejo toliko prispevati za Korejo kot bi bilo pričakovati.
Južna Amerika in Koreja
Dr^ve latinske Amerike so sklenile, da ne pošljejo svojih čet na Korejo, četudi so članice Združenih narodov. Ameriško državno tajništvo jim tega koraka ne zameri, ker nobena od teh držav ni gospodarsko tako močna, da bi mogla vzdrževati svoje čete zunaj, ker ima težave z vzdrževanjem čet že doma.
Tajnik Dulles je Južni Ameriki zagotovil, da bo vlada Ei-senhowerja obdržala in še poja-čila prijateljske stike z državami Južne Amerike.
(Ameriška industrija je opozorila vlado na britansko kon^
kurenco predvsem v Braziliji.
Ameriški kapital trdi, da Britanci ne samo konkurirajo z Amerikanci, marveč jih celo izpodrivajo in so v zadnjem času sklenili z Brazilijo dobičkanosne trgovske pogodbe.)
Dulles gre na pot
Dulles je najavil, da bo po vzgledu zapadne Evrope, katero je pred kratkim obiskal, šel tudi v države Srednjega vzhoda in južne Azije, da se sam na licu mesta prepriča o položaju. Ta potovanja so določena za mesec maj.
Tajnik Dulles pa ni napovedal nobene nove važne politične ali vojaške strategije do katerekoli države. Na Koreji da ni nič novega; ameriška delegacija pri Združenih narodih nima nobenih novih navodil glede kake posebne akcije do Koreje.
V razmerje med Kitajsko in Rusijo se Amerika ne more vmešavati učinkovito. To razmerje boste obe državi uredili sami.
Države članice Združenih narodov naj se zavedajo dolžnosti do Koreje in naj prispevajo pravični delež tako v človeškem materialu, kakor v orožju.
Dulles zaupa EisenhovVferju
Tajnik Dulles posveča veliko važnost smrti Stalina. Stalin, da si je hotel kot oseba priboriti oblast nad svetom. Dulles ga je smatral za samodržca, ki je sedaj odšel in ki je medjiarodni položaj razbremenil.
Eisenhower da veruje v svobodo, v osvoboditev narodov, ki
so sedaj pod sovjetskim gospod-stvom. Kakor je nekoč rešil zapadno Evropo pred tiranijo, tako bo po izjavi Dullesa Eisenhower pripomogel do osvoboditve tistih narodov in držav, ki so pod sovjetskim diktatom.
Eisenhower kaže posebni interes do držav Srednjega vzhoda, z drugimi besedami do arabskega bloka in do južno vzhodno! azijskega ozemlja.
(V debati ali Amerika enostransko podpira Jude v Izraelu in zanemarja veliki arabski blok. je zavzel senator Robert Taft neko posredovalno . stališče: Amerika mora podpirati Jude, pa tudi Arabce. Vendar pa je Taft mnenja, da Judje niso od strani Amerike privilegirani. Taft se očividno zavzema za ameriške Jude, ki so bili v zadnji volilni borbi republikancem v precejšnjo oporo.)
Tajnik Dulles se tudi ni izrazil o resoluciji, ki naj obsodi Sovjetsko zvezo radi tolmačenja mednarodnih pogodb, sklenjenih v zadnji svetovni vojni in katero resolucijo naj bi sklenil in sprejel ameriški kongres soglasno.
Pred nekaj dnevi je Dulles izrazil svoje razočaranje nad tem, da se je kongres postavil na strankarsko stališče: Republikanci so po večini proti resoluciji, predloženi po Eisenhower-ju glede Jaltskega dogovora, do-čim je ta resolucija v skladu s stališčem demokratov, da namreč ne bodo dopustili splošne debate o politiki predsednika Roosevelta v zadnji svetovni vojni.
Dulles je očividno mnenja, da je s smrtjo Stalina odpadla glavna ovira kakršnegakoli sporazumevanja. Dulles misli, da se bo z novimi oblastniki v Moskvi dalo razgovarjati, vsled česar je ponovil svojo zahtevo, da mora ameriški senat čimpreje odobriti imenovanje novega ameriškega poslanika v Moskvi. Novi ameriški poslanik naj bi od vsega početka nove ruske vlade bil v stiku s to vlado, predvsem z novim predsednikom Malenko-vom in zunanjim ministrom Mo-lotovom.
Vprašanja ameriško-britan-skih odnosov se Dulles ni dotaknil. Tudi ni pojasnil, kakšen je bil rezultat sestanka med Eisen-howerjem in britanskim zunanjim ministrom Edenom. Le to je znano, da sta oba državnika posvetila sestanek samo vprašanjem zunanje politike, ni pa bilo govora o gospodarstvu. Gospodarska vprašanja, tako se opravičuje ta izjava, so bila rešena že na prejšnjih sestankih med ameriško in britansko delegacijo.
Službe bodo delili
WASHINGTON, 10. marca— Republikanci imajo veliko skrbL kako namestiti svoje pristaše v vladne službe. Izdali so seznam, iz katerega se razvidi, da gre za 65,000 domačih služb v okrilju federalnega proračuna, na novo pa za 40 do 45,000 novih službenih mest in to izven Amerike.
Republikanci imajo težavo,, ker z mest, na katerih so uradniki, ki so prišli v to službo nepolitičnim potom, teh uradnikov ne morejo enostavno vreči na cesto.
Eisenhower se drži stroge strankarske tradicije, da je namestiti republikance in tiste, ki so volili republikansko. Dal je nalogo, da se kjerkoli mogoče naženejo, iz službe vsi uradniki, ki so bili nameščeni po Truma-novi administracij.
Posebno nejevoljna je Oveta Hobby, ki upravlja socialno zavarovanje. Hobby se je pritožila Eisenhowerju, da ima pod seboj 37,500 uradništva, da pa je mogla po zakonu odstraniti iz službe komaj par ljudi, ker so uradniki bili nameščeni kot civilni uslužbenci.
Za zaščito najemnin
WASHINGTON, 10. marca— Zadnjega aprila odpade zaščita najemnin tudi tam, kjer še velja, če ne bo podaljšana.
Delavstvo je za to, da se zaščita najemnin podaljša vsaj do 30. junija 1954. Gre za približno pet in pol milijona stanovanj, ki še uživajo ugodnosti zaščite.
Delavstvo trdi, da je stanovanjska kriza še vedno akutna, zlasti pa v tistih krajih ali v njihovi bližini, ki so proglašeni za kritična območja.
kaznovani župan
RIM, 10. marca—Levičarski župan mesta Torriglia je dal ob smrti Stalina izobesiti državno zastavo na pol droga. Centralna vlada v Rimu ga je vsled tega odstavila.
razne vesti iz ,sveta
Ob bavarsko-češki meji na ozemlju, ki je ameriška zona, so Čehi z ruskihli letali napadli dvoje ameriškh letal. Eno je bilo sestreljeno, drugo je ostalo nepoškodovano. Ameriška vlada je vložila silno oster protest v Pragi.
V Toki jo na Japonskem je prispel Adlai Stevenson. Sestal se je z generalom Mark Clarkom.
-f-
Za sovjetskega poslanika na Kitajskem je bil imenovan Vas-sily V. Kuznetsov, star 51 let. ki je študiral tehniko v Ameriki. Kuznetsov je eden od najvidnejših sovjetskih politikov in ni dvoma, da Moskva polaga vso važnost na Kitajsko tudi pod vodstvom Malenkova.
Neki neznanec je vrgel z drvečega avtomobila v poslopje jugoslovanskega konzulata v Milanu v Italiji, gorečo bakljo z namenom, da zažge poslopje. Storilec je izginil brez sledu. Poslopje ni bilo poškodovano.
-Ф-
Mednarodno delavska unija se je zavzela za to, da pomaga Titu pri industrializaciji Jugoslavije.
Ameriške oblasti v Nemčiji so dale na razpolago letala, da prevažajo begunce iz Berlina v zapadno Nemčijo. Naval teh beguncev iz sovjetske zone v zapadno je iz dneva na dan večji.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. marca
1953
66
ENAKOPRAVNOST
IJ
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #331 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___
^'Beneška Roža^^
v nedeljo v Slov. del. domu
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 - 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
STAUN ODŠEL-MALENKOV PRIŠEL
(3)
Ni bistveno, kar se uvodoma tu navaja, vendar le potrebno. Gre za ozemlje Sovjetske zveze, ki pa zadnji statistiki izkazuje 185 narodnosti in tem odgovarjajočim jezikom in dialektom. Ta imperij z velikorusko republiko na čelu je pravzaprav Evrasija, torej bolj kot Evropa ali Azija posebno ozemlje.
Ruska zgodovina je zgodovina tlačanstva, absolutizma, poskusov gotovih posvetovalnih organov, ki naj dajo nasvete dvoru, kako naj se pametno vlada. V carski dobi, torej do nastopa boljševikov, je v Rusiji vladalo vseskozi plemstvo. Dvor, ministri, njemu podrejeni odvisni uradniki—na drugi strani brezpravno ljudstvo, to je bila ruska država.
Nekaj nadaljnjih podatkov: 1898 se je ustanovila socialno demokratska strank^; 1901 socialni revolucionarji, ki so hoteli zboljšati položaj kmetov; 1905 tako imenovani kadeti, katerim je šlo za tem, da naj rusko prebivalstvo bo podvrženo vsaj zakonom, da dobi neke vrste ustavo in da ve, pri čem da je. Skupščina, ki si je stavila ta program, je bila 1906 razpuščena. Nato se je krparilo, dokler ni prišlo leta 1917 do revolucije, katera se je zapečatila, kar se tiče dinastije Romanoveev s tragedijo dne 18. julija 1918, ko so bili v Ekaterinburgu vsi zadnji Romanove! kratkomalo postreljeni.
V razumevanje ruskega in svetovnega komunizma tudi v zvezi z imenom Stalina je treba nevesti;
Revolucionarji so se lovili okrog vprašanja, kako izvesti praktično socializem v življenje. Rusija je bila po ogromni večini dežela kmetov. Socialistično geslo je bilo, da naj zemlja pripade tistemu, ki jo obdeluje. Prvi korak Sovjetov je bil ta, da je dal to obljubo ruskim kmetom. Nadaljni razvoj pa je šel strogo v smeri združevanja katerekoli vrste že. Ne gre za datume in letnice, kdaj je ruski komunizem smatral, da naj se pojem privatne lastnine čimprej e izloči iz družabnega življenja. Dejstvo je, da se je po gospodarskih načrtih začela organizacija s kmetijskimi zadrugami in državnimi posestvi. Samostojni kmetje, ki so se tej organizaciji upirali, pa so bili pregnani, če ne pobiti iz svoje zemlje. Danes je ruski kmet organiziran ali v kmetijskih zadrugah, ali pa obdeluje državna posestva. Toda pri vsem tem je značilno, da je dobil nekaj zemlje v privatno obdelovanje, v pravnem jeziku pa se to, kar privatno ima in obdeluje, ne imenuje več privatna, marveč le osebna lastnina. Komunizem je hotel povdariti, da je privatnega gospodarstva enkrat za vselej konec.
Komunistična stranka je po svojem gospodarskem načrtu, ki ga obnavlja redoma po petih letih, objela ruskega Človeka v celoti, to je v kulturi in civilizaciji. Teritorijalno je Rusija največja država na svetu. Po prebivalstvu šteje 200,000,000 ljudi. Kljub razseljenosti teritorija in kljub milijonskemu številu prebivalstva je znala komunistična partija razpresti svoj aparat do zadnjega kotička. V tem pa naj da vse direktive življenja tako imenovani gospodarski načrt, ki pa je okreten in ki točno zasleduje, vsaj po mnenju komunističnih glav v Moskvi, trenotne potrebe komunizma kot takega. Prvi gospodarski načrt, ki je bil predviden do leta 1932, je bil brezobziren v socializaciji. Dal je prvenstvo težki industriji in je krvavo obračunal s samostojnimi kmeti—kulaki. Drugi je odgovarjal življenskim potrebam. Bil je poln procesov zoper tako imenovane saboterje, ki so končno iztrebili Stalinove* nasprotnike. Tretji je posvetil posebno pozornost težki industriji in četrti obnovi porušene zemlje in industriji, predvsem dvigu jekla, ki naj do leta 1960 doseže svoj višek.
Razvojno pot je bilo potrebno naglasiti, da se spoznamo v realnem življenju ruskega ljudstva. Pa tudi v realnem življenju ruske komunistične stranke, ki končno— kdor pozna komunizem, bo to priznal—ni odvisna od volje in možganov le enega človeka, marveč po osnovnem principu "Sovjetov"—po naše svetov—torej organov, kjer se posvetujejo delavci in kmetje, vse zavisi od večine teh glasov. S to komunistično organizirano maso, stranko in državo računajmo tudi po smrti Stalina!	L.Č.
(Nadaljevanje)
(Viktor in zbor);
Srce si omrežila beneška
roža ti,
očarala si me, po tebi duša hrepeni.
O, cvet zame prelepi zakleni cah-	dobil odgovor strup
__J___ «	rrn m Ф	Ч v*	fwr^ 1 ^ t ч
V tvoj me svet,
ponižen jaz jetnik bom tvoj Prijatelj Oto je dobro vedel, da in veselil se bom s teboj bi njegov kapitan Viktor rad
Življenje ti poklanjam ves
in ti najlepši cvet,
mirno me poslušaj zdaj; Draga, v duši plamen gori, tebe ljubim jaz, odprla si mi raj.
Na celem svetu rože lepše
ni, kakor ti.
Jaz podam se na morje poiskat' zaklad, zate.
Kaj si rekel, lump, kaj mi praviš, ona, da je hčerka doža. zaročena z mojim stricem? Ne, to ni mogoče, moj stric in beneška roža, ne, nikdar in nikoli. Moja je m moja bo. Smeje se mu njegov sBuga, smeje se mu njegov poročnik Oto ter mu pravi, "Vidiš tako se zgodi kadar se zaljubiš. Za nas mornarje je bolje, da imamo ljubico v vsakem pristanišču."
(Oto in zbor);
Mornar ima ljub'co vsak ve v mestih, kjer ustavi se, so mlade, stare kakor je, in
vse nas čakajo željne. Denarce mi potrosimo in ljubezen si privoščimo, ženiti noče se nikdo, zgubi
zlato, a ne glavo.
Morje pa teče le naprej, prebrodil sem že mesta vsa
od juga pa do severa, povsod dekleta čakajo ko
mi se tja pripeljemo. Plešemo in pojemo, pri vinu
se nasmejemo,
in potem želimo lahko noč. in pametni vsi gremo proč.
Zbogom, ljub'ca, bodi
srečna vsa,
morje se tam peni, in pazi se, ne čakaj me.
Povest operete "Beneška Roža" je biser dramske literature in vse priprave in delo zbora Jadran kažejo, da bodo to lepo opereto podali prav dobro in nič več kot pravilno je, da bo avditorij Slovenskega delavskega doma na dan predstave 15. marca zaseden do zadnjega stola.
Kakor vsako drugo pristani-čno mesto, tako tudi Benetke v onih časih niso bile izjema. Polno mornarjev, barikitov. V onih dneh je imel tudi vsak benečan-ski dož poleg svojih dvornih norcev tudi svoje bandite—morilce. Dož Pietro je imel vposljena morilca Orsino ter Gašperja, o teh banditih tudi pesem govori:
(bandit Orsino in zbor): Morilec družinski sem jaz, le poglejte morilski moj obraz,
teško me je nadomestiti ker
to slavo uživam, da kcljem ljudi in klijent je
potem brez skrbi.
Kdor službo visoko ima, najel morilca bo kar dva, po stari navadi smo plačani radi,
a zdaj je ta služba zanič. Ce hei se hoče možiti s človekom, ki ni vam všeč, skrbi si iz glave izbijte,
samo recite meni,
hudič ga vzemi, po tihem
napravim to reč. Ga v hišo zvabite in mi
sporočite.
Jaz nekaj vam zmešam in
strupa primešam in vzel ga bo hudič tako.
Bandita Gašper in Orsino sta 1'avno pripravljala mešanico nekakega strupa ko ju pri tem poslu zasači prijatelj kapitana, nečaka grofa, poročnik Oto ter ju vpraša kaj imata v stekleni-
ca sitneže in pijačo za ljubezen.
bi njegov kapitan dal denarja, veliko denarja za zdravilo, za ljubezen. Napravil je kupčijo, da mu ona dva pripravita strup za starega grofa in zdravila za ljubezen, s katerim bi lepa Fioreeta vzljubila Viktorja. Kupčija je bila napravljena, odšel je Oto ter novico naznanil prijatelju. Tudi lepa Fioretta, hčerka doža, je imela v mislih kje naj bi se dobilo zdravilo ali pa strup za ublaže-nje ljubezni ali pa maščevanje užaljene ljubezni ker zdelo se ji je, da tudi njo hoče kodrolasi kapitan za nos vleči, žaleč si njene ljubezni samo za kratek čas v zabavo sebi. Obrnila se je do bandita Orsino ter mu zaupala svojo tajnost. Dobila je odgovor, da mu lahko več zaupa kakor svojemu lastnemu očetu in napravila sta kupčijo. Orsino naj pripravi strup, \taterega bo ona podtaknila na dan svoje zaroke in pa zdravilo, katero naj bi v časi vina spil izvoljenec njenega srca, kapitan Viktor. Tem zdravilom naj bi bila primešana tudi tekočina, katera bi začasno povzročila grozne boleqme junaku morja, ker ona se želi maščevati nad ljubimcem in on naj bi se v groznih bolečinah zvijal pred njenimi nogami ter jo goreče prosil ljubezni, zveste ljubezni; postal naj bi njen ponižan kužek ker takega moža si ona žali.
(Fioretta in zbor):
Hčerko svojo poslušaj
milo, ti morje,
in nikdar ne izkušaj
ranjeno srce.
Hčerko svojo slušaj, ah
morje, povej.
Jadransko morje tebe
vprašam, ti mi povej, najbolje znamenje mi daj. Ko mesečnina nad teboj
razliva se,
kaj je storiti—reci—da аГ ne.
Reci zvečer ko slavec bode pel,
prosim ne čakaj, da on ne
'bi odšel.
Hčerko poslušaj drago ti.
Jadransko morje,
in mene izkušaj, znamenje ti mi daj.
Solzno je oko lepe Fiorette. solza ljubezni ji zdrkne po rude-eam licu. Prišel je on, izvoljenec njenega srca, Viktor. Pristopi tiho, da s svojim sumom ne bi dramil in žalil srca ljubice. "Prosim, oprostite, gospodična, jo je nagovoril," kaj »em vam storil, da me sovražite, zavra-ujete mojo srčno ljubezen." Odgovorila mu je ifcpa Fioretta: Sovražim vas, podivjani ste kakor vsimornarji." Nadaljeje rekla: "Upam, da ne bo prepira v hiši tedaj, ko postanem tvoja Leta, kot žena tvojega sivolasega strica." Zakrohotal se je Viktor in njegov kronot je odjedikoval po ozkih ulicah. Njegov krohot je zanesel veter v večerno morje. Moja teta, vi moja teta—ha ha ha—saj to m mogoče, ona. njegova cvetka beneških lepot Fioretta pa njegova teta? Mil pogled in lepa beseda je našla svoje mesto, trdo maščevanja želeča srce Fiorette se je omehčalo in skrivnosten nasmeh je dal upa junaku razburkanih mo-(Dalje na 3. strani)
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
OD 27. FEBRUARJA DO 11. MARCA 1928
Napetost med Avstrijo in Italijo. Mussolini bo odpoklical poslanika na Dunaju.
Avstrijski kancler Sepipel je v govoru ostro ožigosal Italijane, ki zatirajo Nemce v južni Tirolski, ki je pod Italijo.
Baroni premoga podpirajo vse, ki so v boju proti uniji. Republikanski senator Frank R. Gooding iz Idaho, ki je predsednik senatnega odbora za preiskavo delavskih razmer, je naperil obtožbo proti uradnikom Pittsburgh Terminal Coal Co. Obtožil jih je, da podpirajo agitatorje "Workers of the World" v njih prizadevanju, da uničijo rudarsko unijo "United Mine Workers of America."
Dramatično društvo "Anton Verovšek" je darovalo ves preostanek od zadnje igre "Zupanova Micka" — $121.00 — v pomoč stavkujočim rudarjem.
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ pa je darovalo v isti namen 12 parov novih čevljev.
Na soboto, 3. marca se je ot-vorila podružnica slovenske posojilnice v novem krasnem poslopju na E. 185 St. in Kildeer Ave., takoj poleg La Salle gledališča.
Otvoritev novega gledališča "La Salle." Nahaja se v novem poslopju na E. 185 St. in Kildeer Ave. Opremljeno je z vsemi najnovejšimi napravami in je moderno in udobno v vseh ozirih.
Poslopje, ki vsebuje tudi več trgovskih lokalov in uradov, so zgradili Satkovič bratje.
Dramski zbor "Ivan Cankar" je podal veseloigro "Milijon." Nastopili so: Zofka Birk, Joe Birk, Frank Plut, Stebla j. Mimic Milavec, Ralph Danilo, Era-•zen Gor še, Vatro Grill, Joseph Mrhar in Dani Oblak.
Igro je režiral Ralph Danilo.
Ocena,' ki jo je pisal dr. F. J. Kern, je zelo laskava za vse igralce. Ugotavlja, da je bilo pri obeh predstavah popoldne in zvečer nad tisoč ljudi.
V	Rimu je umrl maršal Armando Diaz, ki je v prvi svetovni vojni načeljeval italijanski vojski.
V	mrtavškem sprevodu so korakali kralj Viktor Emanuel, premier Mussolini, francoski maršal Petain, belgijski general Du Bois in župani vseh italijanskih mest.
Trgovski tajnik Herbert Hoover je pričel boj za republikansko predsedniško nominacijo v Indiani.
Hoover se je izrazil, da so re publikanci napravili tak pritisk, da je moral stopiti v borbo za nominacijo.
Na 6. marca je bila obsojena na dosmrtno ječo Velma West, ki je umorila svojega moža.
Morilka, stara 21 let in doma iz Clevelanda, je poročila bogatega sadjerejca iz Perry, O. Ubi la ga je s kladivom.
Filmski igralec Rudolph Valentino je zapustil $667,555, toda neplačani računi s o znašali $390,093. Tako je ostalo čiste zapuščine $287,462.
V Cleveland je dospel jugoslovanski operni pevec-barito-nist Mate Culič-Dragon. Imel je dva uspela koncerta v Pitts-burghu. Šel bo v St. Louis in Milwaukee, da priredi tam koncerte. V Cleveland se bo vrnil in imel 20. maja koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Samo do 15. marca je čas, da izpolnite dohodninski davek (Income Tax).
(Kdo bi si mislil, da plačujemo ob 15. marcu davek od dohodkov žc nad 25 let.)
Zarja se pripravlja za pomladanski koncert, a dramski zbor Anton Verovšek na dramo "Užitkarji."
Zaroke ali poroke nobene. Rodil se ni nihče. Vsaj v "caj-tengah" ni nič zapisanega.
PRED DESETIMI LETI
OD 28. FERUARJA DO 14. MARCA 1938
Ameriški bombniki so pogrez-nili devet japonskih ladij. Napad so izvršili v Rabaulu in tonaža pogreznjenih ladij znaša 50,000 ton.
Novozelanec se bori ob strani slovenskih partizanov proti Lahom.
Jack Denver, doma iz Nove Zelandije je vojak 20. bataljona novozelandskega ekspedicijske-ga zbora in eden od angleških ujetnikov, katere so osvobodili partizani.
krajšek, 6016 St. Clair Ave., in pustile krepkega fanta-prvoro jenca. Mladi oče je sin pogreb-nika Frank Zakrajšek;
k vojakom je odšel Donald H. Robinson, zet Mr. in Mrs. Gasper Bashel, 18913 Cherokee Ave.
V Clevelandu grozi pomanjkanje premoga a to radi teg^a ker ni razvažalcev. Vse se sili, da gredo v tovarne delat za obrambno delo.
Slavni znanstvenik in Jugoslovan Nikola Tesla je umrl. Dočakal je visoko starost 85 let.
Poročila sta se Pvt. Anton Jevec iz Goller Ave, in Miss Eleanore Carich iz 14017 Hale Ave,
Zaročili so se: Mr. Edwin Poljšak, 1114 E. 169 St., in Miss Stephie Branisel, 16501 Trafal-ger Ave. Oba sta člana pevskega zbora "Zarja."
Daniel No vine, 23250 Ivan Ave., in Miss Frances (Dolly) Arko, 1187 Babbitt Rd.
K mornarici je prideljen Edward W. Bradač, sin Mrs. Kattie Bradač, 7013 Hecker Ave.
V teku je obvezen pregled ta-jerjev in le na ta način je mogoč nakup novih v slučaju potrebe.
Pregled se je uvedlo radi pomanjkanja kavčuga v vojne svrhe.
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Anton Za-
Vreme: Mraz in ledene ulice.
Združitev četnikov in partizanov. Vrše se tajna pogajanja za združitev vseh sil v boju proti Italijanom in Nemcem.
Partizani zahtevajo od Mihaj-loviča, da preneha s sodelovanjem z Italijani in prične vojaške operacije proti sovražniku.
Na mesto Berlin so vrgli Angleži v 30 minutah 900 ton bomb. Sodelovalo je nad 400 bombnikov. Mesto je bilo takoj v morju plamen, ki so se dvigali visoko proti nebu.
12 transportnih ladij, s ka# mi je šlo 15,000 Japoncev na du' oceana.
Sovjetski premier Stalin f poslal angleški vladi čestit® nad uspešnim napadom žev na mesto Berlin.
Na 4. marca 1933 je stopinj Belo hišo in podal prisego Д predsednik Zedinjenih dr%* Franklin D. Roosevelt.
Na 4. marca 1933 (isti je prišel na krmilo Nei&w Adolph Hitler.
(Dvajsetletnica dveh dogodkov.)
Zmagovite ruske armade ^ zavzele 270 milj železniške ge med Moskvo in Veliko Prodirajo proti Latviji in Ijensku.
Ravijoniranje mesa in ^ živil. Vsaka oseba bo upra^, na do> prebližno enega do funtov mesa na teden.
Poročila sta se Miss Ros®
Џ
rie Znidaršič, hčerka Ane daršič iz 15830 Whitcomb ™ in korporal James Walsh.
Zakonsko zvestobo sta si P segla Miss Josephine hčerka poznanih kulturnih lavcev, 18508 Shawnee Sgt. John Habian.
Vile rojenice so pustile j


kega sinčka prvorojenca žini Mr. in Mrs. Anthony * tuna, 385 E. 160 St. Mlada' mica je Valeria Vadnal.
ub*;
Blizu Vienne, O., je bil avtomobila ko je šel čez ^ Joseph Suštaršič, ki je dela'| farmi Louis Cvelbarja v fieldu, O.
--K*'
V tovarni je bil ubit od ^
, (žičnega toka Stephen %
star 36 let,' stamrjoč ^
Bonna Ave.
Na zahtevo jugoslovanski mejne vlade v Londonu, S" к aretirani štirje jugoslo^^ veterani. Vsi štirje so se ^ v Mednarodni armadi in so bili izpuščeni iz ječe ^ ^ verni Afriki. Aretirani sO ob prihodu v London.
|Г^
Na 3420 E. 93 St. so veliko novo livarno ^ Bronze and Aluminun} Fo^^^ Co. Otvoritvi je prisostvaj župan Frank Lausche. OP' ^ kor tudi drugi predstavni'^^^-lasti, se niso nič obotavlj^' pak krepko zagrabili za del"' ^
V
sopisje je prineslo drugi da'*
del
iniJ'
ko teh "delavcev" kakor v "fondri" in vlivajo alun^'
Koliko ur—8 ali 10—so lali" poročilo ne pove.
V noči med 8. in 9. рГ je bilo čuti ob 11.26 nioČa^j,< tresni sunek, ki je trajal na ^ sekundi. Potres je spravil' »
stelje tisoče ClevelandćaO"
ni povzročil nobene škode- ^
ie "
Župan Lausche, ki s® f spravil v posteljo, je koncu, misleč, da se hiša P Hitel je v klet gledat će J®
tam eksplozija.
-
Iz bolnišnice se je John Aučin, 1227 E. 17^ ^ у/ daj po 10 letih kmetujc ^ ^ tani, Calif., čvrst in zdra^'

Zavezniški bombniki so po-greznili 22 japonskih ladij. Uničenih je bilo 10 bojnih ladij in
V Charity bolnišnici j® la operacijo Mrs. СагоИи® 6206 Schade Ave.	f
Iz Lutheran bolnišnic® povrnil na svoj dom Mr-Gorenc, 7502 St. Clair
Poznana Mrs. Josephi^^^^j ц* stik, 1218 E. 172 St., P
potu okrevanja.
—
s» ^
Vile rojenice so bile poslene v temu tednu da rile sledeče družine ^ in deklicami:	.
Mr. in Mrs. A. Zabrecki^K* deklico. Mlada mamica j®
(Dalje na 3. stra:
ni)
^^DHAL:
, PRVO SREČANJE
Kiojstrovina ar-liohH	od vseh stra-
cijj 2 utrdbami, je na Lu-^^Pravilo klavrn vtis. ^®'^ščina in tesne Itota^^ gledale iz vsakega %ц i'?	domačinov so ka-
"^va'e^	Mladi Parižan.
ћ'0јјЈ^ gladkega obnašanja jjUgj posedanjih znancev, je ga polili z in sloba tlakovane
ENAKOPRAVNOST
ITRAN 3
tz J'obovih
brgg! polne ovinkov in kotov oda. z odtočnimi jaški ob
Ijjlj ' ^ katere je počasi cur "fazana gnojnica, da se je
ua Уе1,
Vsa st	vanje iztekala
jezdjj ^^'^išča. Konj ulanca, ki je
brcQii Lucijanovi desni, je brojtt ^ in s -smrdljivo črno po vratu poškropil ubogo Bapd ' niu ga je bil dodelil m ^.j^fčnik. Našemu junaku ni j ' je ta drobni neprijet-povzročil veliko ve-Ц Njegovim vojnim tovari-
Ob л ,
f&zg .pogledu na režeče se ob-let ^ucijana takoj minil po-. ^'^Ijije.
X
Viljj i"	jo bom zasolil s pr-
I	na dvoboj, bo po-
I Pri	nair. če bi imel pričo
^	bi opravil kar takoj."
-	oči in pogled mu je
i, la	niogočni hiši, ki je bi
i ^Wai
i koty^^^ ^ nekoliko več okusa 4)^ °^tale, kar jih je polk na Ho	srečal. Sredi skrb-
Sspuv.^^j^ne stene je bilo okno ^rve žaluzijo svetlo zelene
"L
pridejo ti prismuk-barvj^jv^^l^ni do tako bizarnih ^kombinacij?"
Hiti ga ni hotela zapustiti Hil^ 1ђ ■' ^ je zavesa dvig-"»lad^ skozi okno pogledal^ Prostg	svetlih las in pre-
malce neprijaznega njo je bilo privabilo J. ° korakanje vojakov, liežeig/^^ 'novega polka je v po-"mestecu pač vedno do-^ posebne važnosti.
v hipu ni bilo ne Ц, brozge in misli na dvo-'iaftjjj.'^^'Poročnik in z debelimi ^ je' ^^kovana cesta, na kateri jo^^Potikala mrha, ki so mu ''ОЈђ^ °*^kazali z zlobnim name-боуји je izginjalo izgred nje-
^	je mučila želja, da
"Ite, jjj ^jel pojavo mlade žen-''бђ je opazovala na skriv-pol zagrnjena z zaveso.
.....do-
imeti ka
mogel ugotoviti ''it to, da mora imet:
dvajset ali pet in ^Vitg in da jo krasijo ču-Ц jI ^^^B&vadno velike oči. sij-je izražal čudni žar, ki Q tistih oči? Je tlel v ok posmeha ali pa strast
^	vročega zanimanja
I	«»Д.*А44.4.Л1Д,**Ј1Д.
L sebe ? Drugi es-je nenadoma °nje, Lucijan je stisnil ^ ^ da bi odtrgal z mla-pogled. Tedaj je 'Qg% konju znova klecnila '®ll _ ^eijan se je znašel na Se bil dolg in širok. Jez-k	z ročajem sab-
usekal po mrhi in
^ ^Oieh^-	bruhni-
^	dama za zaveso se
«1ђр1,. * uaiiia /la, xatveso »e še tedaj, ko je bil
'h v
f &Мћп	je pa vendarle,"
stari ulanec s pri-"Kij ° brado. ^§a ^ nikoli ni nosilo ta-
«S4 ip — "1П.ид Ш nOKUO La-
^Ucii„	je odvrnil drugi.
'o iv, f'lU ie	„1.
јђ J® šinila kri v gla ^ je, kot da ne sliši
Voi.; ^ak
hitro se je polk i ' je T . "^stanil in porazme-^ lahnem diru od-Mi'^jUbi ^P°®tni konjušnici, dii '' cacf	dejal oskrb-
8л brez _^Gm, pa kakor vi-. -j J^°Na. Tale mrha, ki ^to	polk" posodili
lahko z me-?h i,	je že enkrat
>011° If Л "f f j
O ' Je dodal m neje-^ blatne madeže, ki
Zastoj v vprašanju dela
WASHINGTON, 10. marca— Toliko napovedana in obljubo-vana sprememba delavskega zakona Taft-Hartley je doživela popolni zastoj. Računati je s tem, da federalna vlada.oziroma Bela hiša ne bo stavila svojih predlogov. Obljuba Eisenhower-ja, da bo zakon spremenil in se zanj zavzel, je torej padla v vodo.
Razne komisije, ki naj izdajo ali priporočila, ali konkretne predloge, kaj naj se spremeni, si niso edine. Tajnik Durkin trdi, da se bo posvetoval s temi komisijami od slučaja do slučaja. Senatorji in poslanci so enako needini, vendar pa se bo z zaslišanji v raznih odborih nadaljevalo.
ŽELJA SE JI JE IZPOLNILA
LOS ANGELES, 10. marca— Eleonori Bonusovi so šteti dnevi življenja; tako ji zatrjujejo zdravniki.
Eleonora Bonus je stara 53 let in je mati osmih otrok. Njen mož Fred Bonus se za družino ne briga. Zakonca sta od leta 1948 dejansko ločena in je žena Eleonora tila prisiljena, da dela in vzdržuje družino.
Zakonca posedujeta lastno hišo in nekaj drugega premoženja. Da se to premoženje ohrani otrokom, je žena na smrtni postelji vztrajala na razporoko. Ker ni mogla vsled bolezni na sodni jo. je pozvala sodnika k sebi, ki je tudi prišel in po potrebnih zasliševanjih izrekel razporoko.
GOSPODARSTVO SE JE POMORILO
NEW YORK, 10. marca—V gospodarskih transakcijah sicer še ni bilo opaziti posebnega zagona, ie pa prevladovala mirnost. Gospodarski svet je čakal na razvoj dogodkov v Rusiji po smrti Stalina. Ker ni nobenih znakov, ki bi opravičevali kako razburjenost, se ponudba in povpraševanje vračata v normalni tir.
PODGANJA NADLOGA
Na clevelandskem letališču se je zadnji čas pojavilo toliko podgan, da je uprava resno zaskrbljena radi škode, ki jo delajo v letalih. Grizejo namreč sedeže in drugo opremo. Omenja se tudi možnosfv da bi kaka podgana, ki bi ostala v letalu po dvigu v zrak, mogla povzročiti paniko med potniki, posebno pa potnicami!
MED RUSIJO IN EGIPTOM
CAIRO, 10. marca—Danes se je podpisala trgovinska pogodba med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza bo dobavila Egiptu 150,000 ton žita, v zameno pa ji bo Egipt vrnil 150,000 bal bombaža.
PROMETNI ZASTOJ
Neki ogromen mlekarski tovorni avto je včeraj treščil v okno neke prodajalne, ko je v bližni 9601 St. Clair Ave. voznik izgubil kontrolo, potem pa se prevrnil. Promet na St. Clairju je bil za par ur skoro paralizi-ran.
"Zvedite nekaj
II
ROKA POSTAVP
Policisti imajo nalogo, da stiogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov- kakor pešcev aretiranih radi raznih prekrsitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
SO se strdili na levem rokavu njegovega suknjiča. "Toda ne izgubljajmo besed; prišel sem, da mi prodaste spodobno žival, ali pa mi vsaj povejte, kje v mestu bi si jo mogel kupiti. Le čakati nikakor ne utegnem."
(Odlomek iz romana "Lucijan Leuwen")
novega ,
CLEVELAND, Ohio—Uživalci glasbe! Napnite ušesa, kajti to je namenjeno zlasti vam! Trdim, da se vam bodo cedile duhovne sline, ko boste slišali sledeče:
Glasbena Matica ima ta mesec svoj pomladni koncert!
Vstopnice so po en dolar, po dolar in pol ter po dva dolarja, pa vsi sedeži rezervirani. Seveda je naravno, da vprašate: "Zakaj pa tako drago?" Nato vam odgovorimo, da zato. Ker bo letos pevski zbor Glasbene Matice prvikrat spremljan po orkestru. Zato pa, če pomislite, da stane en tedenski "pas" za "štrit-karo" $2.40, pa vam jaz zagotavljam, da če si kupite deset "i^asov," ne boste imeli niti polovico toliko užitka, kakor če kupite eno vstopnico za letošnji spomladanski koncert Glasbene Matice, ki bo prirejen na nedeljo, 22. marca 1953 ob štirih popoldne.
Naj vam še izdam, da bo koncert razdeljen na dva dela. Prvi del sporeda zavzema slavnega italijanskega komponista Rossi-nije svetovnoznala "Stabat Mater" (Mati žalostna), kjer bo nastopil ves zbor, trije soli, en duet, dva kvarteta s spremije-vanjem orkestra. Že samo- ta točka bi bila dovolj za en koncertni program.
V drugem delu, ki je bolj pester, boste slišali razne arije, ter narodne pesmi. Zaključila bo koncert Handel-ova "Aleluja," ki jo bo Matica zapela, kakor le ona zna. Naj omenim, da je slednja bila podana prvikrat lani ter sprejeta s takim navdušenjem, da smo se' odločili jo zapeti še letos.
Da bo Glasbena Matica podala svoj koncert res odlično, zato jamči ime njenega zborovodje, ki ga vsi poznate, radi imate in spoštujete, maestra Toneta Šu-belja. Tu vam na uho povem, da je neumorno vežbal koncertne' točke pesmi, arije, duete, itd. že od poletja sem. Pa naj bi potem ne bilo lepo! In—skladbe so tako primerne postnemu in pred-velikonočnemu času, spored je tako mojstersko sestavljen, vsak posamezni tako temeljito uvežban, da vam bo vsem žal, ki tega ne boste mogli slišati in uživati . . .
Vabim vas zatorej, da pohitite z nakupom "tikecov," ako hočete biti deležni tega glasbenega užitka. Dobite jih pri ljubeznivih gg. Oražmovih v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, pri maestru g. Šubelju ter pri članih Glasbene Matice.
Tinč Meršol.
Pred desetimi leti
(Nadaljevanje z 2. strani)
Mr. in Mrs. Jacob Plemel, 1307 E. 167 St.
Mr. in Mrs. Frank Sluga, 15410 Calcutta Ave., hčerko-prvorojenko. Mati je hčerka poznanega krojača Mr. Frank Spenko.
Mr. in Mrs. Francis Yeraj, isto srčkano hčerko-prvorojenko. Oče je sin Mr. in Mrs. Yeraj, 14311 Sylvia Ave.
Mr. in Mrs. Frank Justin tudi lepo hčerkico. Očka je sin Mrs. Ane Opalk, 305 E. 156 St.
Mr. in Mrs. Louis Tolar, 19519 Shelton Dr., krepkega sinčka. Dekliško ime matere je bilo Albina Kočevar.
Za jugoslovansko pomožno akcijo st. 35 je bil izvoljen sledeč odbor: Joseph F. Terbižan, predsednik ; Andy Božič, podpredsednik; Joseph Durn, tajnik; Amalija Terbižan, blagajničar-ka; Mary Durn, zapisnikarica. Nadzorni odbor: Michael Lah, George Panchur in Stefi Koncil ja.
(Prva dva sta že odšla v vse-mirje, a ostali so še vedno delavni za dobro stvar.)
Sotrudnik Škratkove kolone, Jože Pograjc, pa ima dolgo razpravo v 6j koloni, kaj bodo naše gospodinje kuhale ko pridejo vsa živila na odmerke.
Modruje, da če bodo odmerki mesa, jajec, moke, masti in klobas dovolj veliki, se nam ni bati lakote. In če dobimo dovolj čevljev, nam ne bo treba hoditi bosi. Obleka za po zimi ja, a v poletju zadostuje figovo pero, da • se skrije sramota in da zlatemu soncu priliko, da pregreje naše ude.
Don't gombit witli flre-tht odds are against you I
"Beneška Roža" v nedeljo v Slov. del. domu
(Nadaljevanje z 2. strani) rij in napravila sta načrt, ko bo ona v tihi večerni uri sama slonela na ograji balkona in ko bo on mimo šel, vrgla mu bo cvetko. Če bo ta beia, pomeni, pozabi naj nanjo, če bo pa rudeča je znamenje, da je se up. Bila prva je cvetka bela, tudi rudeča je sledila in ta napolnila srce Viktorja s srečo neskončno, ljubi ona ga.
(Viktor in Fioretta): Ah, noč tvoja vsa tihota, nas v sen zamota, poslušamo tvoj glas.
Ah, čuj, draga moja mila,
daj mi ti zdravila in srečen bodem jaz.
O luna draga, ti liješ žarke-na morje naše ti okrasuješ
moči nam,
ljubezen nam budiš, ti nas
prevzameš,
in srce vnameš in vse se
pozabi,
potem samo še po dragi
hrepeniš.
Pesem srečnih dni naj nam zvoni,
to srce si le želi in ljubav
tedaj ,
našla bode raj, ko dekle se omoži.
Pevski zbor Jadran ima v svoji sredi dobrih pevcev in pevk ter gotovo je, da bodo te krasne popevke iz operete "Beneška Roža" dobro zapete in dramski prizori tudi odigrani lepo in dobro. Naj bo torej nedelja 15. marca praznik naše kulture in napolnite SDD na Waterloo Rd. Ne bo vam žal. Odvisno je od poseta publike v kakšni atomsferi so naše oderske predstave podane, ker nihče nima svojih misli in zmožnosti zbranih v vlogi ako vidi napol prazno dvorano pred seboj. To veste vsi, ki ste kedaj igrali ali peli na odru. Opozarjamo vas., kupite si vstopnice v predprodaji. Dobiti jih pri vsa-ko 11 članu in članici Jadrana. In
DRUŠTVENI KOLEDAR
MARCA
15. marca, nedelja — Opereta pevskega zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
22. marca, nedelja—Kazanje slik domovih prireditev po Anton Grdini v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
22. marca, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, St. Clair Ave.
29. marca, nedelja—Koncert in igrokaz Mld. zbora SDD na
' Waterloo Rd.
APRILA
11.	aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št! 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12.	aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
26. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
MAJA
3. maja, nedelja—Koncert in opereta zbora Triglav v Sach-senheim dvorani, 7001 Denison Ave., po koncertu domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
K

Klici za stike s prijatelji
• En cent kupi dovolj zabave, kadar plača za več kot eno uro telefonske postrežbe na domu.
Kaj je bolj prijetno srcu kot stopiti v stik z dobrimi prijatelji . . . aranžirati snidenja z njimi ... ali samo izmenjati novice!
Da . . . vaš telefon vam prinese veselje za nekaj centov na dan.
THE OHIO BELi TELEPHONE COMPANY
ne pozabite, razvoj in nadaljno delovanje pevskih zborov ameriških Slovencev je odvisen od splošnega naroda. Mnogo je ta narod v zadnjih letih žrtvoval za svojo »taro domovino, dajmo zato dati nekaj tudi za nas same.
Vinko Coff (Dalje prihodnjič)
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
DELO DOBIJO MOŠKI
Za fine in najnovejše mode
spomladanske STERLING SUKNJE in SUITE DIREKTNO iz TOVARNE PO nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na BENNO B. LEUSTIG-a 1034 Addison Rd., EN 1-3426
SEDAJ V TEKU
BTauTiFUT
Beyond _ ^Words. GHBBSt
IN Giomous foio^
ГјЗ
HALLMARK

P
tni^'scftEErŠ \
Mi4|; '
CIRCLE THEATRE
EUCLID AVENUE in E. 102 Si.
Vrata odprta dnevno od 12. opoldne do polnoči
BARTENDER
wanted for long established respectable tavern.
Nights.
Average up to $80 week. Inquire at ENAKO OFFICE, 6231 St. Clair Ave., HE 1-5311
V NAJEM
STANOVANJE SE ODDA
v najem na E. 61 St. od St. Clair Ave. 3 sobe in stranišče; nič kopalnice. Odda se odraslim osebam. Pokličite med 2. in 5. pop. BR 1-0655
NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
V bližini E. 185 St. se proda hiša za dve družini; po 5 in 5 sob. Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko selite takoj. Cena zmerna.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 1-5030
JEKLARNA NUDI izvrstno priliho za delo v raznih oddelkih s priliko do napredovan ja.
Dobra začetna plača in mnogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
WEAN
IMA DELO ZA ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJA PLANER OPERATORJA MILLING MACHINE OPERATORJA ASSEMBLERS
(Prednost imajo izkušeni na težkih strojih)
WELDERS SPLOŠNA DELA
45-ur tedensko; kompanijske podpore; visoka plača od ure; dobre delovne razmere
WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 LAKELAND BLVD.
Aeronautical Work
TOOL AND DIEMAKERS
TOOLROOM GRINDERS
GENERAL MACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS INSPECTORS
(Lino and Floor)
Tudi Operatorje za;
TURRET LATHES
AUTOMAT^IČS
(Multi-Single-Spindle)
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, Ixospitalizacijo in zdrav-niško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stioške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretj-i šift.
V primernem kraju.
Dobra transportacija.
Ugajalo vam bo delali pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv..; v soboto do 1. pop.; v nedeljo od 10. zj. do 2. pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
PRODA SE
več let obstoječo dobroidočo gostilno z posestvom vred. V slovenski st. clairski naselbini. Ima D 5 licenco. Kdor se zanima, dobi naslov v uradu tega lista.
Dobroidočo brivnico
na prometnem kraju se proda radi
bolezni lastnika.
Nahaja se na 4929 St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite SH 1-2868
HišA ZA Dvrs^tIN
v bližini cerkve Marije Vne bovzete in Slovenskega doma na Holmes Ave. v Collinwoodu. Na E. 157 St. 5 sob spodaj, 6 zgoraj Fornez na paro, dve garaži,' ce mentiran dovoz. Zimska okna in mreže. Lota 45x135. Vse v do brem stanju.
Se proda za $1 1,500 Za podrobnosti pokličite
JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd., KE 1 -6680
AUTOMATIC SCREW MACHINE SETUP and OPERATE
Na razpolago imamo delo za moške za 2. šift; visoka plača od ure; najvišje podpore za delavce.
Morate biti državljani Zed. držav.
Addressograph-Multigraph Corp.
1200 BABBITT RD.
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.)
UPSETTER
OPERATORJI
izurjeni na železnem kovaškem delu
Dobra plača od ure in komada 6 dni tedensko
Midwest Forge Co.
17301 ST. CLAIR AVE.
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmero |>oleg dodatka za življenjske stro-
Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci iiaj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
4TRAN 1
ENAKOPRAVNOST
DANIEL DEFOE
Življenje ,
IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA
Robinzona Kruzoa


(Nadaljevanje)
Ubogi Petek ni vedel, kaj bi.
Tudi jaz sem se zamislil.
"Pustiva sedaj oba tukaj in pojdiva!"
šla sva v bližnjo šumo, posekala nekaj drevesc in v naglici napravila nosila, s katerimi sva spravila oba k zunanji steni najine trdnjave. Tam pa nisva vedela, kaj bi z njima, ker nisem maral, da bi ljudi vlačila čez visoko steno. In zopet sem si pravo izmislil. S Petkom sva takoj na mestu napravila iz jadrovine šotor in ga pokrila z vejami. V njem sva pripravila za svoja gosta dve postelji iz slame in štirih odej.
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE
Novi prebivalci na otoku— Prihod Angležev
Ko sem pripravil obema novincema dom, sem ju spravil pod streho, da bi si oddahnila in se okrepila. Moral sem jima dati tudi jesti. Petek je skuhal jed po mojih navodilih. Zakuhal je juho z ječmenom in rižem, da je bila res imenitna in izdatna! Kuhal je za zunanjo steno, ker y trdnjavi nisem nikdar kuril.
Pripravili smo si mizo v novemu šotoru in vsa četverica je obedovala v novem domu.
Jaz sem predsedoval in vodil razgovor med gosti. Petek mi je bil za tolmača, ne samo kadar sem govoril z njegovim očetom, temveč tudi s Špancem, ker je Spanec govoril prav dobro jezik divjakov.
Ko smo poobedbvali, ali bolje povedano, povečerjali, sem velel Petku, naj gre s čolnom po puške, ki smo jih v naglici pustili na bojišču. Dan nato pa sem ga poslal zakopat trupla ubitih in strašne ostanke krvave pojedine. Nekoliko me je motila misel, da bi Petek sam opravil pokop.
Vendar, Petek je vse opravil, kakor sem mu zapovedal. Tako lepo je vse pospravil in uničil sledove za divjaki, da nisem mogel kraja takoj spoznati, ko sem prišel tja. Samo po drevju obrežnega gozda sem spoznal, da so se ljudožerci gostili ravno na tem mestu.
Čez nekoliko dni, ko sta si moja nova tovariša oddahnila in sta prišla malo k sebi po hudem trpljenju, sem se s Petkovo pomočjo začel z njima razgovar-jati.
Predvsem sem vprašal Petkovega očeta, če se ne boji, da bi se pobegli kanibali vrnili na otok z množico drugih divjakov, ki bi z nami grdo obračunali.
Starec je odgovoril, da pobegli divjaki v tisti silni burji niso mogli doseči domačega obrežja, ker jim je gotovo prevrglo čoln, da so vsi utonili.
"A če so ostali živi," je rekel, "jih je zaneslo na stran k deželi sovražnega plemena, ki jih gotovo požre."
Po kratkem molku je starec nadaljeval:
"Pa čeprav so srečno prišli domov, se ne bodo upali vračati sem. Vaš napad jih je tako grozno prestrašil z gromo in ognjem, da gotovo porečejo svojim doma, da so tovariši poginili od groma in strele. Vaju pa, tebe in Petka, bi imeli za razjarjene duhove, hudiče, ki so prišli na svet, da bi jih iztrebili. Saj sem slišal, da so govorili tako med seboj. Nikakor si ne morejo predstaviti, kako bi navaden smrtnik mogel rigati plamen, buhati grom in od daleč ubijati, ne da bi polagal roko na človeka."
Stari je/prav povedal. Pozneje sem slišal, da se še dolgo let no-
ben divjak ni upal prikazati na otok. Zdi se, da so se begunci, ki smo o njih mislili, da so poginili, veniiarle vrnili domov in s svojimi groznimi povestmi druge prestrašili. Mogoče je tudi, da se je tam med ljudstvom zakoreni-nila vera, da vsakogar, ki stopi na naš začarani otok, takoj uničijo bogovi z ognjem.
Zaradi negotovosti pa sem bil dolgo v večnem strahu pred obiskom divjakov. Sicer pa sem bil s svojo malo vojsko vedno pripravljen za borbo. Saj nas je bilo že četvero. Če bi prišlo tudi sto sovražnikov, takoj bi se spoprijeli z njimi.
In če bi jih bilo dve sto ali tri sto, ne bi nas! . . .
Dnevi so minevali, čolnov z divjaki pa od nikoder. S tem v zvezi so se mi vedno vračale misli na potovanje na celino. Petkov oče mi je pogosto zatrdil, da smem verjeti, da me njegovi rojaki lepo sprejmejo, ker sem re-Sil smrti njega in njegovega sina.
Po resnem razgovoru s Špancem pa sem začel dvomiti, je li sploh vredno uresničevati tak načrt. Španec mi je namreč povedal, da so divjaki res dali zatočišče vsem Špancem in Portugalcem, ki so se ponesrečili ob obrodolomu na njihovem obrežju, da pa je vsa sedemnajsteri-ca v velikem pomanjkanju in včasih celo gladu je. Divjaki jih nikakor ne ovirajo, nasprotno, puščajo jim vso svobodo, a njim samim gre tako slabo, da ne morejo preživljati še teh belcev.
Spraševal sem Španca o podrobnostih njihove zadnje plovbe. Povedal mi je, da je njihova ladja šla iz Rio de la Plata v Havanno, kamor je morala spraviti srebro in krzno; tam pa bi naložila evropsko blago, ki ga je tam obilo.
Na poti v Havanno so pobrali pet portugalskih mornarjev z druge ladje, ki se je že prej po-nesre'čila. Tako so brodili v burji po morju in izgubili pet lastnih ljudi, ostali pa so nazadnje, po silnem trpljenju od lakote in žeje, vsi onemogli pristali na otoku kanibalov. Ko so se izkrcali, jih je bilo silno strah, ker so se vsak trenutek bali, da bi jih kanibali požrli. Imeli so puške, a brez smodnika, ker se jim je v čolnu skoraj vsem zmočil. Kar je bilo dobrega, so ga porabili, saj so si prvi čas pridobivali hrano edino z lovom. Tako jim tudi krogle niso koristile.
Vprašal sem ga, kakšna usoda čaka po njegovem mnenju njegove tovariše v deželi divjakov, in so li že kdaj poskusili, da bi se rešili onih krajev. Povedal mi je, da so se že mnogo posvetovali, pa se je vse končalo s solzami in tarnanjem.
"Saj nismo imeli," je pojasnil, "niti ladje, da bi se z njo spustili na odprto morje, niti orodja, da bi si jo napravili, pa hrane ni bilo."
Tedaj sem mu rekel:
"Kar naravnost bom govoril z vami. Kaj mislite, bi vaši tovariši bili zadovoljni, če bi jim predložil, da se naj preselijo na moj otok? Zdi se mi, da bi mi vsi mogli najti način, da bi kako prišli do evropskih naselbin, od tam pa domov. Samo eno me plaši: če jih vabim sem, se izročam V njihove roke. Kaj, če mi poplačajo mojo gostoljubnost z izdajstvom? Nekateri ljudje ne poznajo hvaležnosti. In priznati morate, da bi bilo res neumno, rešiti ljudi iz stiske samo zato, da bi potem šel kot ujetnik v Novo Španijo, iz katere še no-
ben Anglež ni odnesel žive glave.' Potem mi je že ljubše, da me požre divjaki, kakor pa da bi prišel v neusmiljene kremplje političnih duhovnikov ali da bi me sežgali inkvizitorji. če bi vaši tovariši prišli sem," sem nadaljeval, "sem prepričan, da bi toliko delavcev lahko napravilo veliko ladjo, s katero bi mogli iti na jug in priti v Brazilijo ali pa na sever do španskih naselbin. Razume se pa, da bi moral zelo obžalovati, da sem jim storil toliko dobrega, če bi oni svojo hvaležnost tako pokazali, da bi me zato, ker so močnejši, pograbili in zaprli."
Španec mi je nato iskreno odgovoril :
"Moji tovariši so v taki bedi in tako dobro vedo, da si ne morejo pomagati, da ne dopuščam niti misli, da bi mogli grdo postopati s človekom, ki jim pomore rešiti se iz stiske. Če hočete," je nadaljeval, "pojdem s starcem k njim, jim sporočim vaš predlog in se vrnem z odgovorom. Če sprejmejo vašo ponudbo, jih slovesno zaobljubim, da pojdejo z vami, kamor bode-te vi hoteli, in da bodo do po-vratka domov brez ugovora pokorni vam kot syojemu vodji in načelniku. Vi bodete zapovedovali, mi pa bomo—poslušali. Če želite, sestavimo pismen dogovor; vsi ga podpišemo in jaz vam ga prinesem."
Nato mi je rekel, da je pripravljen brez obotavljanja priseči mi zvestobo.
"Prisegam, da vam bom služil do groba," tako je ognjevito končal. "Vi ste mi rešili življenje, in jaz ga izročam vam. Budno bom pazil, da moji sonarod-njaki ne bi kršili prisege, in vedno se bom boril za vas."
Po teh iskrenih besedah se je moj dvom razpršil, in sklenil sem rešiti te ljudi. Rekel sem Špancu, da pošljem tja njega in starca divjaka.
Ko pa je bilo vse nared za odhod, je Španec nenadoma izjavil, da bi bilo bolje odložiti našo zadevo za nekaj mesecev ali pa morda za leto dni.
"Preden si naročimo goste," je rekel, "moramo poskrbeti za njih prehrano."
Res, prav je mislil, živeža smo imeli malo. Še za nas štiri ga je bilo komaj dovolj, in če bi prišli gostje, bi ga pospravili v tednu dni, potem pa bi nam že pretila smrt od lakote.
"Zato," je rekel Španec, "mi dovolite, da zorjem novo zemljišče. Ukažite to nam trem, pa se takoj lotimo dela. Kolikor zmorete za setev semena, pose-jemo. Potem počakamo na letino, jo požanjemo, in če bo hrane dovolj, pojdeva s Petkovim očetom po tovariše. Če bi pa takoj prišli sem, bodo v hudi bedi, kar bi moglo izzvati prepire med njimi in sovraštvo."
Razumnost in razsodnost tega človeka sta mi bili všeč. Videl sem, da mi je res s srcem vdan in da se briga zame.
Z oranjem smo vsi štirje takoj začeli. Kolikor je bilo mogoče z lesenim orodjem, smo vestno zrahljali zemljo in, ko je čez mesec dni nastopila doba setve, smo imeli precej veliko njivo; na kateri smo posejali dvaindvajset bušlov ječmena in šestnajst riža, sploh vse, kar sem mogel -določiti za setev.
Sedaj ko nas je bilo četvero, bi se bali divjakov samo, ako bi jih pridrla velika množica. Nismo se jih bali, in svobodno smo hodili po vsem otoku. Ker smo si želeli samo tega, da bi čimprej šli od tod, smo se vsi radi trudili za to. Ko sem brodil po otoku, sem si zaznamoval drevje, ki se mi je zdelo primerno za tesan je ladje. Petek in oče sta drevje podirala. Spanec pa je delo vodil.
Pokazal sem jim, s kako ne-
' Angleži so protestanti, Španci katoličani. Takrat je bilo versko nasprotje med njimi silno veliko.
verjetnimi težavami sem tesal vsako desko iz celega hloda. In začeli smo delati zalogo desk. Napravili smo si jih dvanajst, močnih hrastovih, petintrideset čevljev dolgih, dva čevlja širokih in dva do štiri palce debelih. Vsakdo razume, koliko truda smo imeli s tem delom.
Sporedno s tem sem hotel povečati svojo čredo. Zato sva po dva vsak dan hodila lovit mlade koze, da smo kmalu imeli dvanajst novih.
Potem sem imel še drugo važno delo. Moral sem poskrbeti za sušenje grozdja, ki je že zorelo. Nabrali in nasušili smo si ga ogromno. S kruhom nam je bilo suho grozdje glavna hrana. Vsi smo radi imeli suho grozdje, in res ne vem, kaj bi bilo bolj okusno in tečno.
Prišel je čas žetve. Ni bila slaba, srednja je bila letina ječmena in riža; tolika, da bi se moglo prehraniti vsaj petdeset ljudi. Zrnja je bilo dovolj do nove žetve, pa ne samo to, še za daljno vožnjo kamor koli v Ameriko bi ga bilo.
A kam dati ves riž in ječmen? Treba nam je bilo velikih košev, ki smo si jih takoj začeli plesti; tu je bil Španec največji mojster.
Ko smo imeli dovolj mesa in žita za prehrano gostov, sem dovolil Špancu, da gre z ladjico ponje. Strogo sem mu" naročil, naj mi ne spravlja sem nobenega človeka, ako ni risegel, ne samo, da mi ne stori ničesar hudega in da me ne napade z orodjem, temveč da me bo branil pred vsakim sovražnikom. To nrisego morajo vsi izjaviti na papirju, in vsakdo se mora podpi-sat\.
(Dalje prihodnjič)
ZA PREDSEDNIKE NI POKOJNIN
Predsednik Zedinjenih držav, ko zapusti svoj urad, ni upravičen do pokojnine. Generali s petimi zvezdami in admirali, ko dosežejo predpisano starost in gredo v pokoj, so deležni pokojnine, ki je enaka njihovi plači. Poleg tega so deležni še raznih drugih ugodnosti. Seveda so lepih pokojnin deležni tudi drugi člani naše vojne sile, ko stopijo v pokoj.
To je morda vse prav, toda čudno je, da predsednik Zedinjenih držav, ki je po ustavi vrhovni poveljnik vseh ameriških vojnih sil, ni deležen pokojnine, ko zapusti svoj urad.
Več naših predsednikov je bilo bogatih, predno so nastopili svoj urad. Nekateri so bili vsaj prilično dobro situirani, ko so sprejeli in ko so zapustili predsedniški urad. Nekateri pa so se s težavo otepali dolgov. To v najbogatejši deželi na svetu. Članom kongresa je zagotovljena penzija v soglasju z dolgostjo njihove službe; za predsednika pa to ne velja.
Res je, da predsednik Zedinjenih držav dobi $100,000 letne plače in nadaljnih $50,000 za posebne izdatke, toda več kot polovico tega vzamejo dohodninski davki, kajti pri nas mora davke plačevati tudi predsednik. V primeri z dohodki raznih kraljev in kraljic malih in revnih dežel so predsedniki Zedinjenih držav mizerno plačani.
Dva bivša predsednika, John Quincy Adams in Andrew Johnson, sta po svojih predsedniških terminih kandidirala in bila iz-
STAKiCH FURNITURE CO.
'. Quality al.a Prkc - Ectr,y' Теппк
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV1-8288
16305 WATERLOO RD.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek m razvoj Slovencev, bi morala dohajafi
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
voljena v kongres; nekateri so prevzeli druge javne službe. Večinoma pa so privatizirall, dostikrat pri slabem zdravju, do smrti.
Večkrat se je že sugestiralo, da naj bi predsednik, ki doslu-ži svoj termin, avtomatično postal član zveznega senata, s se-natorsko plačo, toda ne s pravico glasovanja. Vsak predsednik si tekom svojega službovanja nabere izkušenj, ki bi prav prišle pri razpravah v senatu. Morda bo kongres tej sugestiji posvetil svojo pozornost zdaj, ko ima dežela dva bivša predsednika: republikanca Hooverja in demokrata Trumana. Dosmrtno članstvo v senatu bi nadomesto-valb pokojnino. Za enkrat pa je to samo še sugestija.
—NEW ERA. glasilo ABZ
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
vVGRDINAtrSONS Funeral Directors
iaucAftt*2«ST.
Chicago, m.
DOMESTIC COUPLE
Good Home for COMPETENT COUPLE — Woman for light housework. Man to be chauffeur and handy man. Ov^n room, bath. References required. Excellent salary.
LOngbeach 1-0266 Monday call — Victory 2-2280
COOK - HOUSEMAN — Experienced serving. Some driving. Private quarters. Top salary. 3 adults. Paid vacation. Must have good references. Simon, 660 Lincoln St., Gary, Ind.
Call GAry 2-3917, collect
BUSINESS OPPORTUNITY
Indiana — RESTAURANT AND TAVERN at beautiful Lake Wawasee, open year around. Doing large volume business. Completely equipped. Must sell because of illness. Phone SKyline 4-4971. For sale by owner, Mrs. Edna Nevin, 12 Illinois St., Chicago Heights, 111. Write or phone.
Real Buy—CARD, GIFT and TOY SHOP — Also carries Lingerie and Children's Wear. Large living room. See to appreciate.
ESsex 5-7628
Good Chance to buy GROCERY -MEAT MARKET. Steady trade established. Living quarters for couple. See to appreciate.
2001 S. Loomis, or call CHesapeake 3-3258
LEPO opremljeno SOBO
SE ODDA V NAJEM DVEJ'' POŠTENIMA FANTOMA Za podrobnosti pokličite 1246 E. 58 St. _
Pri nas radevolje Л
POŠILJKE V JUGOSLAVJJ^ PRIPRAVIMO ZDRAVILA ^
MANDEL DRUG CO.
15702 Walerloo Rd.—KE I"*™
PREDELUJEM iN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice pravim lepe rekreacijske ^ Vlagam asfaltne pode io obijem z vsakovrstnimi pl®' mi (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo P® zmerni ceni. Vprašajte za proračun-STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE* KE 1-6597
B. J. RADIO SE
SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDO^ Prvovrstna popravila »» ^ vrst radio aparatof
Tubes. Radios, Rec.
Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 Si. — НБ


CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179

WANTED TO RENf

тес^
—f or execunve wno nas iTgif ly moved to Chicago; p"
ROOM UNFURNISHED -For executive who has
urb desired. Willing to раУ % $125 month. Excellent ' ences. Call Bishop 7-8000, U 339, 8:15 to 4:45. Monday Friday. Saturday call __RAndolphJ>/
FEMALE HELP W.
Nice Children's Home, N.'^-COMPETENT WOMAN ing Room Supervisor. Also ing woman.	.i
TAlcot.
hOP
HOUSE MOTHER — For 8^ 9-12 years; small non-se^ Љ institution near Chicago: salary; full maintenance, apartment; Blue Cross zation, social security, nf. with pay. Can use coup'®' Ш band employed elsewhere' train inexperienced persoB' in detail. Arden Shore, Bluff, 111., or call superi" Lake Bluff 95.
GENERAL HOUSEWORK . ^ . room. Permanent posit'® Beverly Hills. No cooking' have references.
BEverly
8-б
Small Non-Sectarian near Chicago needs TENT WOMAN. As dis"^ f and assist with cooking ^ . paring vegetables. Stay- „t i
Call superind _
Lovely New Home North . ' fered to COMPETENT General housework. ing. Care of 2 small ећ ^ All electrical appliances *
LAkeviev^^X
HELP WANTED MALE
GENERAL FACTORY HELP
required. Steady work. Overtime available L 3 and V2. Starting rate $1.54 per hour. 5c increase after f pjid months and another 5c in 6 months. Insurance program-holidays and vacation. Must understand and speak some
A GOOD PLACE TO WORK!	SEE US NOW!
Call or see — MR. LINK — REpublic 7-7400
IN-TAC DIVISION OF INTERCHEMICAL CORP-
3030 WEST 51st STREET •
FEMALE HELP WANTED
TYPIST-BILLER
STEADY WORK — EXPERIENCE NECESSARY LIBERAL BENEFITS — GOOD STARTING SALAR"^ See Mr. W. A. Juergens
MACHINERY & WELDER CORP-
.£%0
1324 W. FULTON ST.	HAY 1
#