30. številka. y (Večerno izdanje.) V Tratil, v soboto dne 10. marca 1894. Tečaj XIX. „KDINOST" izhaja po trikrat nit teil >n t šentili tedanjih oh t orle t h, ćatrtkih in lobotaht Z j turunju izdanju izhaja ob »i. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri zvečer. — Obojno izdanje stane : jp'lon mesec . (. — .90, izven Avstrije f. 1.4»i i« tri mmci:. . „ 2.(k> , „ 4,— za pol leta . * ■ • » » za V»e leto . . „ 10,— . * „ lfl,— Na naročbe brez Složene naročnine se r.e jemlje ozir. Ponamičre itjvilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TratH po S nvČ., V Gorici po S nvi. Sobotno večerno izdanje v Irntu S nč., v Gorici 4 nč. EDINOST Oglasi se rađane po tarifu t petita; za na«love z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obiioga ravadnih vrntic. 1'o-lana o«tnrtn;ce in j ivneznhvule, domač i oglmi itd. ne računajo po pogodbi. Vsi dopUi naj so pošiljajo urednifttvu : ulica l!anerina it. 13. Vnuku pismo mora biti frankovano. ker nofrankovana ho no »prejemajo. Rokopisi §e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jema upravnlmtvo alica Ca-terma 13. Odprte reklamacije io proste poitnine. Glasilo alovenvketfa političnega druitva za Primorsko. „T »iti h o tU J* m«! I • Mreže — nič ko mreže!*) Gospod urednik! Z ozirom na Vaš uvodni članek, priobčen v 27. itevilki »Edinosti", izjaviti mi je kar naravnost: ali so v Ilohenvvartovem klubu zaostali slovenski poslanci in oni gospodje naie narodnosti, kateri ao jeli bolehati na maniji »katoliškega ccdtruma", naravnost renegatje, odpadniki od narodne stvari, aH pa so tako slabotni in nesanesljivi narodnjaki, da se nam je bati od njihove avtoritete najžalostnejiih posledic n nai narod. Slep bi moral biti na vse svoje oči, kedor bi na prvi pogled ne i«po» znal, kam pes taco moli, ko je pokazal na „katoliiki centrum". Ali meni gospoda, da nas aares dobodejo v svoje sanjke P Da se jim res posreči na jeden ali drugi način zamrežiti nam jasni razum P Zaračunali so sel Že je zli duh iztegnil svoje prste po naiih deželnih sborih, ko je poskuial zase* jati vanje — „koalicijo" v minijaturi. In da je ilo po šelji nekaterih gospodov, imeli bi bili ie to nesrečo na naiih tleh. In zdaj se je pokazal isti sapeljiveo s drugo izborno idejo — s „katoliškim cen-trumorn", v katerem naj bi sodelovsli vsi dobri (P) katoličani bres razločka narodnosti. S to idejo zadel jc nemški Mihel zares v centrum, „in's Sohwarse". A nadejamo se, da je ta Črna pika na naii slovenski tarči predrta luknja, skosi katero je, vsaj za sedaj, odletela germanizatorična svinčenka. AH menite vi elastični ljudje, da smo od včeraj na svetu, ter da nosimo svojo narodno zavest, ive^tobo in ljubezen do svoje slovenske domovine mesto v srcu v k r o 8-n j i na hrbtu ali v frazah na jeziku P Pri vaiem polten j u vas vprašamo, ali so vam vidi Častno, opravljati posle kroinjar« skih kažipotov po naii domovini raznim ger-manizatorjem P Pustite le, da vas rabijo kot stolček za svoje namene ter da postavljajo *) Mi smo že minolo soboto pojasnili svoje stališča glede na „katoliški centrum". Ta članok priobčujemo na prošnjo rodoljuba, kateri sicer ni aktiven politik, a se venlar neprestano zanima za politiiko življenje. Sodimo pit, tla g. dopisnik pro-ojstro in presplnšno sodi o onih gospodih, ki s« ogrevajo za ,katoliiki centrum." Mi sodimo, da velika večina te g. sp&de — govorimo seveda o Primorski — ima najbolje in poštono namene, /bok česar ie nećemo odreči nadi, da bodo mirno krvjo in biitrim umom upoštevali razloge, katare smo naveli proti ustanovi „katoliškega centrutna". Kar se tiče nevarnosti, kojo bi izvestno donesel „katoliški centrum" za nafto r Uradnost, so popolnoma strinjamo z gospodom dopisnikom. Uredništvo, PODLISTEK. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. 1'o.vlorenil Peter Sitdvtihk. (Dalje.) „Baron", reče duhovnik, „midva se razumeva. Ne bojte se. Nate pismo; pojdite jutri v Zagreb, nosite je milosrčnim bratom, da Vam pokažejo moj prvi nasad kinežkoga čaja , potem se dogovoriva." „Prav rad", odgovori zmeSano baron. „Tu je vino, dragi, — točite, to kupico izpijemo na zdravje brvaiko-kineikega čaja!" „Jaz kupico na zdravje baronovega octa", smeje se duhovnik. „A jaz na zdravje — dostavi baron — sviloprejk gospoda Lackoviča!" »Jaz pijem drugo kupico na slavo mlademu paru" — zapoje Lackovič. — „Jutrf pojdem v Zagreb, da pripravim vse za poroko". Baron jo bil vodno bolj vznemirjen, premiiljeval je, da ne bi mu stari duhovnik pokvaril račun pri teti Mihaljevički. Treba ga je prehiteti. Ilitro ustane. „Oprostite, gospoda", reče, moram naročiti kočijažu, da zaprože. Jutri imam voliko dela na svojom posostvu. Ilitro so povrnem, samo da mu naročim*. svojo podplate na Vai ponižni tilnik — ali od zavednih sorojakov vaših ne zahtevajte tega! Nam je živo pred očmi, kaj bi pomen-jal „katoliški centrum* v sedanjih razmerah za nai narod in nafto narodnost. Za to, kar bi nameravat „katoliiki centrum* v verskem pogledu, se hočemo boriti vsi, to nam ne odide ; odide nam pa lahko nai narodni program, naia n&rodnost. Iz nas ne govori brezverstvo, kar so nam podtika toli rado. D.r Laginja se ne umakne n. pr. — to rečemo lahko mirno vestjo — pred nijednim članom sedanjega konservativnega kluba, kar se dostaje verskega čustvovanja ; menite pa, da bi ga mogli priseda« njih razmerah pridobiti za „katoliiki cen« trum" P Gotovo ne, ker je prepričan, da bi tak „katoliiki centrum" značil največo nevarnost za naio in — vašo narodnost. V politiikem življenju treba previdnosti, in je vsikdar usodepolno, ogrevati se kar slepo sa kako stvar, samo zato, ker ima lepo in vabljivo firmo. In „katoliiki centrum" ne bi bil za avstrijsko slovanstvo v sedanjih dneh drugo, nego nevarna ustanova z lepo firmo na čelu. Hočete-li dokaza P Zakaj se v noveji dobi rasni poznani germanizatorji in liberalci toli dobrikajo uprav onim kro« gom, ki so se jeli ogrevati za „katoliiki cen« trum" P Mari iz ljubozni do naiega rodu P Ne, — saj so germanizatorji 1 Mari iz ljubezni do vere P Ne — saj so liberalci in deloma tudi brezverci P Mari iz ljubezni do konservativnih načel P Nikakor — saj hočejo uveljaviti židovsko'liberalna načela toliko v javnem, kolikor v zasebnem, družinskem življe« nju! Zukaj torej P Le zato, ker vedo, da bi bil „katoliiki centrum* najboljo sredstvo v ta namen, da polagoma otrpne narodna zavest mej pobožnimi in vornimi Slovani. Istotako, kakor se nameruje od strani nomikih plačanih socijalistov vzbujati med naiim delavskim stanom narodni indifrrenti-zem s tem, da se uprizarjajo na naiih tleh n o m i k i shodi z nemikim i predavanji (bres itevila vzgledov bi lahko naveli, kako se iiri mej naiimi delavci za naie razmere po vsem neprikladni nemški nocija-lizem), istotako bi hoteli nomiki lisjaki uporabiti „katoliiki centrum" za — nemške namene. „Mednarodni delavski kongres" — mednarodni „katoliiki centrum" — kolike razlika Ko je bil Junkovič sam z Lackovičem, vpraSal ga je resno: „Ali si tedaj za moj načrt P" „Še kako". „Jaz želim pismeno potrdilo*. „Če hočei pod pečatom. Živili Kinezi I Živio čaj ! „Sem je že sestavil. Ali ti jo proberomP" „A čemu P Daj mi je, da je kar podpišem". Lackovič vzame pero in se podpiie na papir, katerega mu predloži Baltazar. Ta shrani papir v žep. „Zdaj grem h gospej Milički. Jutri ve* čer se vidimo zopet. Z Bogom". „Z Bogom, moj vice Napoleon ! Jutri ! Živili Kinezi!" Kmalu se povrne baron, ('udi se, da ni naiel več duhovnika. „Kje jo Vai prijatelj P" „Odšel je; živili Kinezi!" „Dragi gospod tast!" začne baron, „Vi pojdito jutri v Zagreb. Jaz no morem iti. Nate siljono pismo. Oddajte je pri milosrčnih bratih in oglejte si nasad čaja". „Bene, bene !* „Zdaj z Bogom !* „Z Bogom, atnico baron! Živili Kinezi!" Lnekovič utakne pismo v žop in kmalu v načelih, in namenih ! In vendar naj bi služila oba v ponemčenje slovenskega naroda! Toda, Bog nad nami bodi priča, da se jim no posreči ta nakana, dokler čuva nad slovenskim narodom — naie zvesto srce. Prilike je doTelj, da skrbite lehko za versko in katoliške koristi v svoji domovini; tu si osnujte trden, poiten, slo-vensk „katoliiki centrum"; a sveta dolžnost je Vam, ki ste postavljeni varuhi slovenski četi, ogibati se vseh sumljivih, takozvanih .medndrodnih" načrtov. To moramo zahtevati od Vas, ako hočeto, da vss srna* tram o slovenskimi sinovi; ako se ne čutite, potem seveda — smo Vam govorili zastonj. Iz državnega zbora. (Izv. poročilo) Na Dunaju dne 8. marca 1894. Poročati mi je nekoli o o današnji razpravi v proračunskem odseku o srednjih i o 1 a h. Poročevalec B e e r nsglsia, da treba ie mnogo storiti in poboljiati nauk in materijalno stanje učnih močij. Poslanca grof I)eym (češki veleposestnik) in deželni glavar bukovinski, posl. Lupul, izražata nekatere želje glode na srednje iolstvo. Posl. Š n k I j e govori najprvo o nekih sploinih zadevah na srednjih iolali, potem pa preide na posamične želje Slovencev. Stanje poslopja za ljubljanski gimnazij je pod vssko kritiko. Ne treba nsglaiati drugegs, nego da je bilo pred nekoliko leti nekaj razredov ljudskih iol na-meičenih v takih sobah, da je vlada zabranila ljubljanski občini, nadaljevati pouk v istih sobah ter jej je zaukazala, da mora pre-skrboti druge sobe, V teh istih sobah so nameičeni ža nekaj let sem razredi 1 j u b I j a n s k eg a g i m na z ij a. Oovornik želi, da vlada čim preje odpomore temu nedostatku. Nadalje želi, da se v Kranju ustanovi osemrazredni gimnazij, na katerem naj bi so jemal primeren ozir na slovenski jezik. Z interpelacijo posl. Gregorca in tovariiev zsstran celjske-g a gimnazija govornik ne soglaša, ker je pretirana in so izrazi v njej preostri. Pač pa stavlja vladi na srce, da ustanovi vsporcdnico kakor v Mariboru in v Ljubljani, ali pa naj osnuje poseben nižji gimnazij. Pri tej priliki izraža posl. Šuklje, da Slovenci sploh mislijo tako kakor on, na* zadrema na stolici. Baron pa se hitro odpe* Ije k teti Mihaljovički. Lnckovičks je nestrpljivo tožko čakala duhovnika. „Kaj je, sa voljo božjo P" vpraša ga. „Jutri pojde Lackovič v Zagreb, da pripravi vse potrebno sa poroko z baronom*. „Ali —*. „Subordinacija!" postavi duhovnik prst na usta, pokloni se in odide. Diugoga dno se je dozi bala do zagrebške mitnice po zagorskej cesti kočija. Bilo je visoka, ozka, zunaj zeleno pobarvana, a znotraj z modrim suknom podvle-čena. Zadej je bil privezan kup sena, majhna suha konjička jo gonil priprost Zagoroc, v kočiji pa je sedel nai slavni gospod Lackovič, s širokim slamnikom, oblečen v lahko obleko iz rumenega nankinga, kadil je iz dolge pipe. Če tudi je imel polno glavo od sinočnjega popivanja, vendar jo bil vosoiega obraza, a iz dima njegove pipe so so mu razvijala pred očmi tvorniika poslopja. Vtop-Ijon v take misli pripelje se do milosrčnih bratov v Ilici. Ko zigleda okna z zelenimi mrežami, zaigra mu veselo srce. „Janko, stoj !" zukliče kočijažu, .zapelji v krčmo „k debeli Popi", a popoldno pridi po me. Na petico za stroike". mreč : da se slovenski dijaki morajo priučiti nemščini v govoru in pismu; vendar pa misli, da treba vsaj deloma poučevati v slovenskem jeziku, ako hoćemo dobro napredovati. Prav na kratko omenja tudi srednješolskega pouka v G o r i c i, posebno pripravnico za iste. O srednjem šolstvu v Primorju, v Istri in Gorici govori obiirneje d.r Gregorčič. Pravi, da hoče govoriti o srednjem iolstvu v deželi, katera se no u-pravlja kakor n. pr. Avstrija, Češka, Galicija itd., nego tako nekako, kakor neka država, koja se navadno navaja kot vzgled slabe uprave. Ta dežela, kojo ima tudi on Čast zastopati, morala bi se imenovati paialik, in temu naslovu naj bi se pridelo ime onogn, ki stoji na čelu tej deželi in kateri gotovo dels sli po ukazu ali vsaj sporazumno s centralno vlado. V tej deželi se ne ve [za zakonitost in ravnopravnost. To kažejo tudi srednje iole v tej deželi. Na Goriiken je približno 150.000 Slovencev, 70.000 Italijanov ; v Istri blizo 150.000 Hrvatov in preko 40.000 Slovencev ; t Trstu so Italijani v večini, Slovenci v manjiini; Nemcev kot narod ni v Primorju. A vendar imamo v Gorici državni viiji nemiki gimnazij in nemško vi« ijo realko; v Trstu viiji nomiki gimnazij in viijo nemiko realko; v Pulji viiji nemiki gimnazij. Italijani imajo jeden državni viiji gimnazij v Kopru. V Trstu obstojita italijanski gimnazij in italijanska realka, katera vzdržuje občina. Za Slovence in Hrvate vsega Primorja, kateri sestavljajo veliko večino prebivalstva, no obstoji nijedna srodnja i o I u. Na temelju vsega rečenoga vpraša govornik, ali je vlada pri volji ustanoviti hrvatski gimnazij v Pazinu ter slovenske in italijanske paralolko v Gorici P Ako že hoče vlada imeti tudi nom ike, naj jih le vzdržuje in dokazuje nadalje svojo naklonjenost do Nemcev, ali nasproti Slovencam in Hrvatom naj pokaže svojo pravičnost. Opaziti pa mora, da jo na goriškem gimnazij le malo Nemcov, niti toliko, kolikor jih izkazuje statistika. Temu v dokaz navaja nekoliko primer. Koncem prebuja na prevoliko strogost v iolah na Primorskem, posebno v Gorici in od onega časa, ko so se izvriile osobno spremembe glede gimnazijskega ravnatelja in deželnega iolskega nadzornika. O tem se je že govorilo v deželnem zboru go- Gospodar skoči s voža, voznik migne z glavo, poči z bičem in zgino. Z modrim robcem Bi očisti prašno čevlje in kropko pozvoni pri vratih milosrčnih bratov. „Koga iičete, gospod P — vpraša ga debel miloirčnik, ko odpre vrata. „Gospoda prijorja, imam ž njim vnžon pogovor". „Prosim, pojdite , v svojoj sobi je v prvem nadstropji. Lackovič pozdravi vratarja ;n »topa po stopnicah kadeč svojo pipo. Potrka na prijorjeva vrata. „Naprej!" „Sorvus humilissimus, gospod prijor !* se pokloni Lackovič, v lovej držeč pipo, „imam čast predstaviti so kot Gmericus Lackovič, emeritiiH advocatus utriustjue fori, a zdaj posestnik na Repinci in tvorničar svilo in octa in spč". Dogljat suhi prijor, pomagjaron Slovak, na desno oko ikiljav, začuden izbali oči v doiluca, ker se mu je zdel ros čuden pojav personificirano zmosi octe, svile in advokatske modrosti. „Meni je" — dostavi prijor z magjar-skih naglasom — .posebna čast, da Yh« spoznam, če tudi nisem šo imet časti Hlišiiti Vašega imena, „Ker —". (Dalje prib.) ritke*, ia aa to opozarja e. k. vlado Vpraiuje, ali je vlada pri volji, pretakati dotične pritožbe. Poročevalec B e e r poroča o r e a o 1 u-c i j a h in p r o i n j a h, na kar je bil prej pozabil. Omenja najprvo resolucije Spinčićeve, storjene pri lana!:i raspravi proračuna. A oaira se a a m o na ono točko, koja govori o itrogoati na goriškem gimnaziji. On (Beer) pozna deželnega šolakega nadzornika. To da je izvraten iolnik. V oata-lem predlaga, vlada naj preišče vzroke nazadovanju v iolah v Gorici, koje nazadovanje on pripoznava. Glede neke resolucije poslanca Burgstallerja pravi, da naj bi italijanske arodnje Sole v Tratu podržavili. Po*!. Kaisl naglaia razne ćoske želje. Minister za nauk in bogočsstje obžaluje, da je v atvarni razpravi priilo tudi do rezkih osebnih opasek se atrani jednega poslanca, kojemu drugače ne odreka nameni in željo /.n poboljšanje odnošajev. O strogo-sti oseb no bi se smelo govoriti tako javno, tudi če se ima ie bolje dokaze. Dotični goap. poslarec ho je sklioeval tudi na neko učitelj sko konferencijo ; minister ne rasume, kako je dotični k prišel do tega, ko ao konference uradna tajnoit. Naglasa, da vlada teli razbremeniti občine, koje vzdržujejo srednje iole, Še precej ugodno odgovarja Deymu, Lupulu in tudi S u k 1 j e j u. Vlada je ie leto« postavila v proračun neko avoto za g i m na-zija k o poslopje v Ljubljani. Na tem gimnaziji je toliko učencev, da treba uatano viti v i i j i g i m n a a i j v Kranju. Večina prorac. odseka je la to iri tudi vlada so jo ž o načelno itrekla v tem imialu. Glede nižjega a I o v. gimnazija v Celju su je že njegov (ministrov) prednik izjavil, da treba počakati, kako ae sponesejo paraleike v Mariboru. Do sedaj ao poroćila povoljna, miali torej, da ae bode mogle take paraleike brto ustanoviti tudi v Celju, odnosno da bode mogel atopiti pred državni zbor a primernimi predlogi. Pravi sploh, da, ako ao deželni zbori izrečejo sa kako iolo, ali pa državni zbor, vlada radi stori to, v kolikor bode opravičeno. Na željo d.ra Gregorčiča glodć hrvatskega gimnazija v Pazinu in na paraleike v Gorici ae g. minister ne ozira ni tjedno samo besedo. Menda ao sadnje navedeno besede vtljale samo njemu. Posl. d.r H e r o I d govori poaebno o če* skib šolah, sicer pa tudi jako odločno ta ua ta n o vi j an je srednjih iol ta vae slovanske n u r o d o aploh. Ustanovljenje prednjih Sol njemu ni politiška stvar, koncesija, ta katero bi morali dotični poslanci davati protikoncesije, ampak to je stvar pravičnosti in dolžnosti bodisi katere vlade, da d& Hrvatom, Slovencem, Čehom, vaakemn ndrodu »ploh, priložnost, izobraževati so tudi v srednjih iolah v svojem materinom jeziku, kakor jo daj« Nem-cm. Štajerski po«l. 81 u rg k h ae raduje na izjavi posl. Šukljeja proti interpelaciji poal. d.r Gregorca o celjskem gimnatiji ; šo bolj bode vesel, ako isve, do soglašajo s Sukljejein tudi njega ožji somiiljeniki. V oni intnrpelsoiji so dejatva popačena tondcncijozno. Vaakako pa mora vlada nsir jemati na narodno posestno atanje (nationa-ler Beaitzstnnd), na temelju katerega je priilo do koalicije. Govori potem o zboljšanju stanja telovadnih učiteljev, o popravilih oa ne-kateri'i poslopjih in priporoča ustanovitev tretjega nemškega gimnazija v Gradcu. Poljak P i e n t a k je govoril sa zboljšanje stanja srednješolskim učiteljem. Poal. Ba r e n t h e r govori o slovenskih paralelkab v Celju. Govornik jim je protiven na temelju narodnega posestnega stanja, tega tttebra koalicije. Štajerski posl. H e i 1 a b e r g govori v istom smislu. Koalicija hoče mir, a z ustanovljenjem slovenskih paralelk v Celju bi se provtrečil nemir. Tudi on ao aklicuje na narodno posestno atanje. Poal. M o n g o r govori iatotako o narodnem poseatnem stanju in o koaliciji; govori nadalje proti poal. Heroldu rodi čeikega gimnazija v Opavi. Uatnuovljanje gimnazijev ni smeti smatrati se stališča narodno-agitato-ričnega, nego se stališča potreb; a potreba je, da ne mladeniči silezki poučujejo nemški. Pri tem pa naj se dobro uče češki in poljski kot predmet. Poal. Suklje noče polemizovati s pred • govorniki, akoravno bi bilo to jako lahko in ugodno. Le poslancu Bturgkhu hoče opaziti, da je on (Šuklje) govoril aporasumno s svojimi slovenskimi tovariii is konservativnega kluba. Gled6 Kranja je sadovoljen a ministrovim odgovorom. Prilično tudi gledt Calja, kajti pričakovana poročila na morajo bili drugačna nego povoljna. Gledč vaporedni« v Gorici je g, minister menda govoril sploino, da aa atori to, kar sklene tbor. Glad* Trsta omenja, da bi aa tudi tam moralo v večji meri poskrbeti sa slovenski pouk. Poal. M e s n i k israia nekatere želje moravskih Čehov, K a i 11 pa udgovarja rasnim govornikom, poaebno pa poročevalcu in ministru. Poal. dr. Gregorčič, oglaiivii se aa atvarni popravek, pravi, da tega, kar je navedel o strogosti na srednjih loUh v Primorju, poaebno v Gorici, ni sajamal is aa-pisnika profesorske konferencije, ampak da je iatega le navedel kot spis, koji more vlada sahtevati, o kojem pa govornik ne va drugega nego to, da obstoji. Omenjena strogost je aploino znana, o njej se govori občno, o njej ae je opetovano govorilo v deželnem zboru goriškem. Rasprava v proračunskem odseku o srednjih iolah je pričela ob 10. uri predp., končala pa je ob 4. popoludna. DOPISI. It spodnjs okolice dn* 7. marca. Oprostite, gospod urednik, ako ae usodim napisati nekoliko opomb k trditvam vaiaga dopisnika v it 27. ter pojaaniti napačnost in neresničnoat istih. Mej alovenakimi društvi gotovo najbolj priljubljena in v narodnem obtiru najkoriatneja je družba sv. Cirila in Metoda. Ta druiba je po naavetu svoje podružnice na Greti ustanovila predlanjskim tudi otroiki vrteo v zadnjem kraju i namenom, da savira ter po mogočnosti uniči hudobni upljiv in delovanje la-honskega jednakega vrtca na Greti. Je-li dosegel ta vrteo tudi avoj namen P Naj navedem tu nekoji itevilke v dokas, da ne. Laiki otroiki vrt obiskuje isvestao preko 90 slovenskih otrok; v otroškem vrtu po-drulnioe av. Cirila in Metoda na Greti pa j« vpisanih 40 otrok, a redno sahaja vanj povprečno po 25 na dan, po tirni cel6 samo po 10 do 15. Kaj je temu vsrokPLega otro-ikega vrta, kamor je predaleč aa otroke i« Barkovelj in od te strani Grete. Trditev, da jih tahaja po 50 na dan, je gola — laž, kajti, oel6 sapisanih je 10 manj. Resnica je pa, da druibo stane vsak otrok, zahajajoč v otroiki vrt na Greti, okolo 50 gld. na leto, dočim stane v otroškem vrtu v Rojanu in pri sv. Jakobu samo okolo 10 gld. na leto. To se pravi slabo gospodariti i narodnim, teiko skupaj nabranim premoienjaai. Dopisnik se sklicuje na vodstvo, naj bi pustilo sedanji otroiki vrt na Greti, kjer je. Vodstvo napruvi lehko, kar mu drago, a če to stori, pokasalo bi, da mu ni mari ta dobro in koristonosno uporabo narodne glavnice. Dopisnik povpraiuje, »•kaj ae umikati lahonskemu vrtu ? S tem, da se premesti sedanji otroiki vrt t Grete na konec Belvederja, se ne umikamo, temveč primi-kamo lahonskemu vrtu. Otroci slovenskih ata-riiev, ki tahsjajo sedaj v laiki otroiki vrtec, imeli bodo potom kakih 40 korakov pred istim alovenski vrteo ter ne bode več izgovora, da je iati predaleč, kakor sedaj. Da je v reanioi iati predaleč, ipoinava V a i dopisnik sam rekoč, da ne morejo otrooi se udeleiiti sv. maše v rojanaki cerkvi ter niao mogli se ude-ležiti boiičnioe v Rojanu. Iz teh trditvi j ae jasno vidi, da je gospod dopianik preteano svezan na domačo lipo, do koje jo po dvakrat tako dsleč, kakor v Rojan; gospod dopisnik bi menda rajii videl, da ae otrooi niti ne udeleže av. maše nego da bi prišli v Rojsn-sko župnijo, kamor spadajo t No, tako menda niso mislili velečsstiti goapod iupnik, na katerega ae gospod dopisnik akliouje. Uprav poitevajoč vae te okolnoati ter oaobito p r e-v i a o k e troike za sedanji otroiki vrt na Greti v primeri a premajhnim obiakovanjem ; I posebno pa okolnoat, da je aedanji lahonski vrt preveč obiskovan, sklenil je občni zbor podružnice, da ae premeati aedanji otroški vrt z Greto v nove prostore ter odprć slovenska jednorasrednioa, da ae kolikor možno zajezi laškega vrta hudobno delovanje. To ni po godu vaiemu dopisniku tato, ker gleda vae obaerj* t barkovljanakimi naočniki. Oa vidi aicer na pol polalčeno ljudsko šolo v Rojanu, a ni mu mari oaoda onih 150 do 200 slovenskih otrok t Grete, ki j« zahajajo v odloma laiko iolo k Preinitsch u. Zadnjo iolo obiskuje preko 500 otrok, mej katerimi je bret dvojbe 60% alovenskega rodu, koji atanujejo ali na Greti ali po Belvederju in kateri so navadno spreminjajo v Lahe. Is teh vzrokov uvidel ja občni sbor podružnice veliko potrebo slovanake ljudske iola na Belvederju, koja bi še reiila is laikih krempljev to, kar se ie rešiti da. Vaš dopisnik predbaciva tudi odboru podružnioe, da letos ni nasnanil dnevnega rada občnemu sboru — kar je tudi nereaničoo. .Edinost* je dvakrat objavila dan in kraj občnega sbora in drugikrat tudi dnevni red. Tiakaos vabila ao pa aama potrata; koliko isdajo, pok stala nam je sku-inja minolo leto, ko se je sa vabila in poit-nino izdalo 7 gld. 10 novč., a občnega tbora se je udeležilo ssmo 9 oseb, dočim je bilo letos zbranih 23 veljakov, ki so se jako sa-nimali sa sborovanje. Naj ljubie bi bilo Vaiemu goapodu dopisniku, da bi se občni sbor kar vriil v stanovanju vaacega posameznega uda. Čudno je pa, da uprav ujega ni bilo blisu, čeprav moram soditi, da pridno čita .Edino«t* ter sna tako vladariti in cele kupo svetov dajati — izza kulis in nepoklican. Kot ud in rodoljub, ki se sa podružnico toliko briga, moral bi bil biti vendar pričujoč ter poseči vmes, ko se je obravnarala tako važna sadeva, ne pa sedsj svojeglavno in slepo spuičati svoje puiioe na ono možake, ki so svojimi glasovi jednoglasno potrdili rečeno resolucijo. Ksmpsnilisem je nesdrav pojav na narodnem životu v tržaški okolici. Kdor podpira ta kampanilisem, ta deluju v prilog nsšim nasprotnikom, ta ruii narodno celokupnost in mir. Ds tudi Vai dopisnik boleha na tej bolesni, pokstal je najbolj svojim dopisom in sklicevanjem na letoinjo božičnioo, o kojej tu nočem govoriti. Dixi I Politiške vesti. Driavnl Ibor. Minister notranjih sade v, marquis Bacquehem, odgovoril je v včerajinji seji na rasne interpulacije. Zakonski načrt o uredbi upravnega sodiiča, vsprejeli so v drugem in tretjem čitanju. Med raspravo prote-stoval je ministerski predsednik knes Win-dischgr&ts proti Vaiatega očitanju, da postopa upravno sodiiče strankarsko proti ras-ličnim narodnostim. Posl. Vašaty je rekel: .Vlada je protivna čcikttmu narodu". Predsednik dr. Katbrein posval je Vaiatega na red, poroČevalee Palffjr pa je odločno odbijal to obtožbo. — Potem je pričela rasprava o sakonakem načrtu, kateri naj bi uredil prodavanje na obroke. Sodnijski minister grof Sohonborn priporočal je, da se preide takoj v podrobno raspravo. Kakor je omenil ministar, naperjen je aakonski načrt le proti iko-dam, katero trpijo kupci na obroke, nikakor pa ne proti trgovini na obroka sami. — Minister Bscquehem odgovoril je na interpelacijo poal. Laginje o postopanju okrajnega glavarstva v Poreču o občinskih volitvah v Osoru I. 1890. in o volitvah v državni zbor I. 1891, da so bile dotične naredbo okrajnega glavaratva .popolnoma utemeljene". Nadalje odgovoril je isti minister na interpelacijo Alfreda Coro-ninija gledć pouličnih demonstracij v Gerioi dne 10. in U. marca 1893. )., dokasujoč, da so oblasti postopale v tej sadevi .popolnoma objektivno*. — litrski poal. Bartoli in-torpeloval ja ministra, sakaj je bilo raspui-čeno italijansko akademilko druitvo v Gradcu („Societk acoademica italiana") in sakaj se vlada upira osnovitvi italijanskih skadem. društev. Minister je odgovoril, da je bilo ras-puščenje omenjenega društva popolnoma utemeljeno v tem, ker je isto odposlslo nek po-litišk brsojav o smrti vodjo juinotirolske ital. stranke; ni pa sahranila vlada osnovitev nedavno prijavljenega novega druitva .Unione accademica italiana*. — Kakor smo omenili že v sjutranjem izdanju med .najnovejšimi vestmi", predložila je vlada včeraj poslsnski zbornici zakon radi previetja tržaikih javnih skladiič in hangarjev, Vsled nedostatnosti prostora pa danes ne moremo priobčiti posamičnih členov tega načrta; zamujeno popravimo v zjutranjem izdanju prih. številke. .Proračunski o d s o k" odobril je po dolgi raspravi naslove .Obrtni pouk*, .Posebna ačilišča* in .Ljadeke lila« ter ko-nečno vae poglavje „Bogočastje*. Volilna prsotnova. Sinoči nas je ob-ve.til brzojav o „temeljnih načelih* volilna preoanove, katero je isdelala koalicijska vlada. Najznamenitejše na tej volilni preosaovl je to, da niti ne sssluii tega imena, kajti ne spreminja ničesar na doaedanjem volilnem redu. To ni preosnova, ampak le nekak rep dosedanjemu redu. Grof Taaffe je hotel po-mnoiiti itevilo volilcev aa bliao 5 milijonov dui — to bi bila reanična reforma. Koalicija hoče pa ohraaiti dosedanji krivični ku-rijatni sistem in vso vnebovpijočo volilno geometrijo. In to ni nikaka reforma. Vsa sprememba, koja nam ponuja koalicija, tiči v tem, da sa itevilo poslancev pomnoii sa 43 poslancev. A nala misel ja ta, da poglavitno slo dosedanjega volilnega reda ne tiči v premalem številu mandatov, ampak v krivični r a s d e I i t v i istih in pa v okolnosti, da milijoni prebivaloev nimajo nikakinih politiških pravio. Rasume se ob sebi, da sa opetovano le povrnemo k temu predmetu, Poljtkl klub aklenil je v svoji včerajinji seji odpoalati posebno deputacijo k vojnemu ministru, katera naj bi iskala pomoči proti množečim se ssmomorom med vojaki v Prže-mislu. Driavnl poslanoc Bonoi, vodja poljskega kluba, umrl je včoraj popoludne na Dunsju as plju3nicj. Italija. Poslanska komora nadaljevala je v včerajinji seji raspravo v sadevi saprtega poslanca Giuffride. Poročevalec preiskoval, nega odseka, Palberti, povdarjal jo, da se v spisih o ustaji v Sioiliji nahaja vedno imo Giuffridn in le Giuffride. V tem smislu govoril je tudi Sacohi, trdeč, da bi se moral Giuffrida izročiti navadnemu sodiiču. Po dolgi rsepravi dovolila je komora s veliko večino, da se sme kasensko postopati proti poslancu De Feliee-Giuffridi. — Kakor poročajo ia Rima, .pomirila* je bomba, katera se je rsi-počila pred poslopjem poslanske komore dotične poslance, ki so napadsli Crispija saradi isjemnega stanja. Jednemu ranjenih odresali ao nogo, drugi je umrl v gromih bolečinah. Zaprli so mnogo ljudij, toda prefektura varuje najstrožjo tajnost toliko gledč saprtih, kolikor fcledč neitevilnih hišnih preiskav. Različne vesti. Odbor pol. druitva „Edinost* imel bode svojo sojo jutri v nedeljo ob 10. uri pradp. v prostorih .Dol. pod p. druitva". Ker so važne stvari na dnevnem redu, naproieni so gg. odborniki in njih namestniki, da se v polnem itavilu udeleže te seje. Trfaikl Magistrat In sluvonokl jozlk. Kakor je Čitati v danaiujem .L'Indipendente", naložilo je visoko o. kr. namestuiltvo tukajšnjemu magistratu, da reii rakurs inlanirja g. Matija Zivoavalovenskem jasiku. .L'Indipendente" se radi tega ukaaa atraino jesi ter imenuje to sahtevo smeino. Pravi, da se to vprsianje reii priprosto s tsm, da se odgovori s .non poaaumua*. Nazadnje napada gospoda M. Živca na prost nsčin, žaleč, da se sesida skoro Mnoriinica*, a čemer da bode vpraianje reieno. — Polagano, prijatelj .L'Indipendente*, takih norcev, ki aahtevaju in bodo zahtevali slovensko uradovauja pri magistratu, je ie mnogo v Trstu, ia na bode jih konec, dokler je ne doseiejo. Gosp. M. Živic pa se gotovo ne bode jesil radi neotesanega nspada „L'Indipendentejevega", nego ponosen naj bodo nanj t No, mi .surovi* Slovenci smo vendar bolj olikani, nego taki rapresentanti .avite kulture" ! Občni ibor molke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se bode vršil jutri ob 9>/i uri popoludne v prostorih .Del. p«dp. društva1*. Iz Solano ae nam pile: Minolo nedeljo amo doživeli jako prijeten večer v gostilni g. Polsya. Posetili ao naa namreč ljubljanaki in tržaški kolesarji. Gosp. Borovščakov je isborno zabaval vao družbo se avojimi dov-tipi. Isti gospod je nabral tudi avoto 13 gld. za dirkališče v Ljubljani. Na tem daru ae jo prisrčno zahvalil jeden ljubljanskih kolesarjev. Ćuli amo tudi mnogo napitnic, v prvi vrati g. Oskarju P o 11 a y u. To pa po vaej pravici, kajti njegova požrtvovalnost je rea posuemnnja vredna. Iati večer ae je tudi nabralo 4 glJ. 16 nvč. sa družbo sv. Ciriia in MetoJu. Ta svota u j« izročila naii stoiki podružnici M pokrovitelji™. Tako je prav: pri vsaki priliki «0 moruno spominjati naie prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. iS Bruoviikt far« ae nam piše : Kmalu pretečeta dva meseca, odkar amo iiročili materi temlji našega cerkovnika. Od tedaj je imela naia fara ie tri cerkovnike, a pričakovati nam j« ie četrtega prav v kratkem. Čudne, selo čudne ao razmere pri nas, da sme vaiki iupan nastavljati cerkovnike v občo ne-sadovoljnost. Čudno, da ai gosp. iupnik osi-roma fara ae sme iivoliti cerkovnika po avoji volji in sposobnega sa ta posel, ne da bi se bilo bati sitnosti 1 „Peitojlnekl okraj*. Prejeli amo jako natančno isdelan podroben semtjevid Postoji n-skega pol. okraja, kateri je narisal gospod Ljudevit F e 11 i o h - P r a n c k h e i m, saloiil pa R. Seber, tiskar v Postojini. Zemljovid je litografovan na Dunaju. Ta zemljevid hvali se sam po sebi ie vsled tega, ker so na njem aabeleiene poleg driavnib, de-ielnih in okrajnih cest ce!6 posamične občinske poti in stese, meje okrajnih sodišč in dekanijske meje. Is semljevida ras vid ni ao tudi kraji, kjer se nahaja poita, kakor oni, t katerih so ljudske lole. Rasnim ialetoikom pa bode menda ie posebno ugajalo, da ao na tem semljevidu sasnamovane tudi viso-čine posamičnih gorskih vrhov in gričev. — Zemljevid isdelan je, kakor smo ie omenili, nstsnčno in s veliko potrpežljivostjo; zunanja oblika je jako čedna. Priporočamo ga satorej najtoplje je si. občinstvu. Mera semljevidu je 1.76.000, cena 90 nč. •Gospodarsko druitvo na Brati" je imelo te dni svoj 1. občni sbor. Druitvo iteje ie nad 60 udov. G. predsednik Anton M. Vo-dopiveo je naglaial, da sa je plačevanje de-leiev na obroke vriilo do sedaj jako redno. Posivljal je člane, da naj po svoji moči pospešujejo koristi druitva, kajti morda ▼ ni-jeduem okraju okolioe ni nilo tako potrebno druitvo kakor na Greti. Tajnik Iv. Gombač je narisal sgodovino ustanovljenja tega dru-toitva, naglaiujoč, da seje le neutrudljlvosti sedanjega vodstva sah valiti, da se je ustanovilo. Is poročila blagajnika Pogoreloa je posneti, da stoji druitvo na trdnih nogah. Obe porodili sti se odobrili soglasno, kakor tudi ono pregledniitva. Občni sbor je sklenil nadalje posojati udom razpoložno glavnico in sieer na monjice, katere morajo biti podpisane po dveh udih porokih. V novo pred-stojniitvo so isvoljeni: predsednikom Anton M. VoJopivec, podpredsednikom Ju it Jež, blagajnikom Anton Pogorelo, tajnikom Ivan M- Gombač in odborniki: Štefan Petaros, Iv. M. KunduŽ in Martin Sferea. Namestniki : Josip Sferea (itarii), Marko Krečič in Tinoeno Turek. V pregledniitvo so isvoljeni: Mihael Fojt, Andrej Kooman in Fran Purga; njih namestnika: Iv. M. Sancin in Josip Gulii. Vabilo na Ijudekl ehod, kateri bode v nedeljo dne 18. maroa 1894. v gostilni s Ali' Elefante* (Via Rossetti). Začetek ob 3 in pol uri popoludne, — Dnevni red: 1. Volilna reforma in parlament; 2. Delavsko ljudstvo in soeijalna demokracija. — Zaradi važnega vpraianja o volilni pravioi je dolžnost delavstva, da se tega shoda ▼ lastnem interesu udeleži v obilnem itevilu. Skliestelji. Pavako druitvo .Adrlja* v Barkovljah ima svoj obfini zbor jutri, t. j. v nedeljo dne U. maroa t. 1. točno ob 4>/i uri popoludne v dvorani »Gospodarskega druitva* na Greti s že objavljenim dnevnim redom. Po občnem sboru je .Pevski večer". — Gg. udje so na* proieni priti polnoitevilno k temu sboru, katerega se udeleži lahko tudi neudje, prijatelji slov. petja — ter posebno oni gg., kateri želČ pristopiti kot podp. udje. Isprati porotnega »odiiča. Kakor smo bili omenili ie v sjutranjem isdanju, bila je včeraj razprava proti 231etni dekli Ivani Volk is Štorij, obtoženi dotomora. Naii čč. čitatelji ae menda ie spominjajo, da so naili ljudje dne 22. januvarja t. 1. novorojenega dečka pri kampanji „Mauser" na novi open-ski cesti. Obtožena biva v Trstu 4 lota; poslednji čas služila je v ulici Commerciale pri trgovcu g. Hilblu. Zatožena je jokaje odločno tajila, da je umorila svoje dete, am^ak trdila je, da je umrlo samo. Porodila je dne 17. mesecs januvarja t, 1. pop., potem pa •krila otroka najprvo pod slamnjak svoje po- atelje, pozneje pa v podstreiju; v nedeljo da« 21. istega meseca pa ga je neala na opensko cesto. Priznala je, da je imela Ijubovne od-noiaje s nekim Ljudevitom S., težakom istem trgovcu, kjer je služila ona poslednji čas; oče novorojenemu otroku pa je menda kdo drugi. — Zdravniiko menenje pravi, da se je otrok saduiil, kajti dokazano je, da je Živel nekoliko minut; ni pa možno dokazati, da li se je saduiil vsled tega, ker mu se je šiloma odtegnil srak, ali pa vsled tega, ker o porodu ni bito nikakorine pomoči. — So-diiče stavilo je zatorej porotnikom dvoje vpraianj: prvo tičoče se hudodelstva deto-mora, drugo pa prestopka malomarnosti o poroda, ker mati ni klicala pomoči. Državni pravdnik je vsled sdravniike izjave odstopil od prvotne svoje obtožbe gledč premilljenega detomora, zahteval je pa, da se zatožena obsodi zaradi detomora, provsročenega vsled nje malomarnosti. Porotniki odgovorili so na prvo vpraianje s 6 da in 6 ne, na drugo vpraianja s 12 da. Na temelju tega rassodka rsiilo je sodilče obtoženo Ivano Volk hudodelstva detomora, obsodilo jo je pa zaradi prestopka malomarnosti o porodu na tri mesece sapora. — O raspravi je dri. pravdnik posebno pohvalil bistroumnost in marljivost policijskega kancelista g. Krainerja, kateri je takorekoč brea vsekakorinib podatkov jako naglo nalel nezakonsko mater. Danes vrlila se je rasprava proti 431ct-nemu Avgustu Lazsaroniju, bivšemu zlatarskemu pomočniku in sedanjemu postreiieku, obtoženemu hudodelstva tatvine. Lassaroni je bil odnesel dne 19. januv. t. I. itložno okence slatarju Stopperju na Corou, it. 19., v katerem je bilo slatnine, vredne 869 gld. 80 nvč. Porotniki spoznali so ga soglasno kri rim, na kar ga je obsodilo sodilče Jna petletno težko ječo in na povrnitev ikode. Policijsko. Danes opoludne prijeli so stražarji Mletnega .zidarja" Josipa Valenika is &t. Vida nad Ljubljano, ker je bil linoč ukradel lastniku »emerilkih sibalnic* na Ral-lijevem zemljišču, Juotu* MiiUerju, suknjo, vredno 40 gld. Dečak je priznal tatvino, ter izjavil popolnoma bresbrižno, de je ukradeno suknjo prodal aneposnanemu* človeku v neki gostilni v uliei Oordaiuoli sa 2 gld. 40 nvč. Denar je uporabil deloma v to, da je plačal mali dolg v nekem prenočišču v ulici Vili«-sporoa, 80 nvč. potroiit je sa kupljene „nove" hlače in čevlje, ostalo pa je „pojedel". Pri njem so naili ie 50 nvč. Nadepolnega dočaka isročijo dež. sodiiču, kar mu je menda v veliko ssdoičenje, vsaj mu nekoliko časa ne bode treba barantati s ukradenimi suknjami. — Sinoč so saprli 47letnega težaka Ivana F. is Hrai, okraja Postojinskega, zaradi nevarnega groženja. F. stanuje t uliei Cologna hit. 18, ter je nevarno pretil goapej Ani M., stanujoči v isti hiii. Doma ima iestero otrok. — Danes sjutraj naili so na takosvanem semljiiču „Norsa* v ulioi Chiosza nekoliko perila, več namiznih prtov in vrčev sa mleko. Vsi ti predmeti ukradeni so bržkone, toda ne ve se ie kje. Tatvine sta sumljiva dva dečka: Josip F., stanujoč pri sv. Alojziju hit. 2 (o katerem smo sporočili nedavno, da je isneveril mesarju Bosearolliju 40 gld.) in ie nek drug dečko, katerega imena pa se ie ne ina. — Sinoč so prijeli v ulici Riborgo 19ietnega mornarja Edvarda C., ker je na sumu, da je ukradel ogrinjačo periei Cahariji, o kateri tatvini smo sporočili v današnjem sjutranjem iadanju. •Neerefia" na pačiva. 46letna kmetijca Lucija Šuiteriič is Dutovelj, hit. 107, peljala je danes sjutraj mleko v Trst. Ko je priila na strmo p6t „Scala Santa", hotel je voziček kar samovlastno navsdol ; kmetica se je sicer temu uporu od početka ustavljala nekoliko, toda voziček bil je močnejii in potegnil jo je sa seboj, da je revica poljubila nehote skalnato kraiko mater zemljo. Seveda jo trpelo o tem objemu nje ličice, posebno pa nosek. Stražar Perko spremil je „ponesrečeno* krasotico na zdravniiko postajo, kjer so ji izločili rasne praske. Za posteljo. V kateri je spal avstrijski cesar v Mentonu, je baje neki navduieni Angk-ž ponudil 10.000 funtov sterlinov. Dva kardinala umrla. Iz Rima poročajo, da sta včeraj umrla kardinala Ricci in T h o m a s. Poslednji bil je nadbiskup v Rou-enu (Francija) in je bil nedavno imenovan kardinalom. V Rtom. Žu^uik Kneipp je hitro zaslovel v Rimu. Na stotine ljudi prihaja vsaki dan v samostan San Basilio, kjer biva Kneipp. Papež se zdravi sedaj po Kneippovi metodi, baje z dobrim vspebom, ter oboi pije župnika a dokazi spoštovanja. Tudi kardinal Monako La Valetta sa zdravi po Kneippovi metodi. Ssmountor dveh bavarskih podčastnikov. Iz Gradca javljajo, da so uašli minolo noj v nekem gozdu blito Maribora dva mrliča. Iz listia, katere so naili pri samomorilcema, rasvidno je, da sta podčastnika v bavarski vojski; jeden imenom Adolf Felser, drugi Pavel Limbach. Lep usitelj. V Mariensee, okraj Aspang, so saprli SOletnega učitelja Mihaela Wern-harda, ker je skrunil iolake deklice. Pri po-isvedovanjih je to prisnslo nič manj nego 56 deklic. Učiteljeva soproga je hotela vplivati na deklice, da ne bi ispovedele neugodno sa njenega moia, sbok česar so saprli tudi njo. Dokazano je, da je omenjeni učitelj nad 20 let uganjal svoje ostudoosti, kajti mej pričami so tudi 30letne ienske, nsd katerimi se je ostudnež pregreiil, ko so hodile v šolo. Italijanski pomorski kedetl-upornlkl. Rszni listi objavili ao te dni to-le sensaoijonalno vest: Gojenoi pomorske akademije v Benetkah bili so že nekaj časa sem nezadovoljni, ker častniki prestrogo ravnajo žnjimi. Minole sobote pa so se častnikom bai ob obedu uprli kar odkrito. Kakih 300 kadetov napadlo je častnike s klici: „Doli žnjimi, pobijte jih!" V tem so frčali krožniki, košarci, noži in viliee častnikom v glave. Častniki so se seveda branili, na kar je nastal krvav pretep, v katerem je bilo več oseb ranjenih, Še-le poveljniku akademije, kontreadmiralu Dedo-tiju, posrečilo se je napraviti mir s tem, da je ukasal odvesti vse uporne kadet3 uklonjene v vojaško kasnilnico. Vprašalo se je brsojavno pri ministarstvu mornarnice, kaj je storiti nadalje, na vsak način pa bodo posledice za vročekrvne mladeniče jako neprijetne. — Ta vest pa ni resnična, kajti pomorske akademije v Benotkah niti ni. Res je le, da so se uprli nekateri gojenci v ioli za maiiniste. Ministerstvo je odredilo, da se izključijo uporni dečki is iole, ter da se premestijo za kssen med kurjače, Oeoetletne samomorilka. Iz Čmovic poročajo : Na tukajšnji iostrazredni ioli za dekline je hotel sluga po pouku prezračiti iolske sobe. Vstopivii v jedno sobo vsrl je na oknu obeieno lOletoo učenko Ano Souper. Na srečo deklica ie ni bila mrtva in so jej tudi rešili življenje. Misli se, da se deklioi meša v glavi, kajti poskusila je Že parkrat končati si življenje. Poslv. Jutri v nedeljo dne 11. t. m. ob 6. uri svečer bode v prostorih „Del. podpornega druitva" posvetovanje radi volitve no-,vega odbora. K temn shodu so vabljeni vsi udje in udinje imenovanega druitva. Ivan Hvastja, načelnik. Najnovejše vesti. Dunaj 10. (Poslanska zbornica). Proračunski odsek je vsprejel proračun minister-stva za notranje poslove. Tekom razprave je izjavil minister Marquis Bacquehem, da se vlada ni lehkim srcem odločila sa proglaie-nje isjemnega stanja v Pragi; odpravila bi je tudi rada, ako bi imela resna jamstva, da se odločno zboljiajo odnoiaji. Minister dvomi, da bi imeli toka jamstva v dogodkih, katero smo doiiveli od tedaj. Dunaj. 10. V proračunskem odseku izjavil je včeraj naučni minister nasproti poslancu Gregorčiču, da so g 1 e d 6 i o I v G o-r i o i in Trstu v prvi vrsti poklioane lokalne oblasti, da odločijo. Kar se dostaje naučnoga jezika na teh iolah se drži minister uačela, naj bi bit otrokom različnih narodnosti ljudski pouk pristopen v materinem jesiku. Dunaj 10. Kakor sa čuje prispe cesar Fran Josip semkaj dne 21 marca. London 10. Iz Varšave brzojavtjajo, da so se vršilo v četrtek razne hiino preiskave pri dijakih, kateri so na sumu, da so nihili-sti. Ko so policijski agontje vstopili v stanovanje dijaka Doljahora, v katerem so bili zbrani štirje dijaki in tri dijakinje, streljal je Deljakov na agonte. Jednoga je usmrtil in tri je ranil. Prišli so drugi stražarji, kateri so komaj zmagali dijake in dijakinje ter jih odvedli v zapor. V neki drugi hiii naili so tajno tiskarno. »*i«am bnojavl. Budimpešta Pivnica za »pomlad 7J»-7 2>, za jesen 7 43-7-49 Koruza za maj-juni 4-89—4-91 --Ova« xi( upnmlad 6 96 -6 98. Plenica nora od 77 kil. f. 7-35—740. od 78 ki. f. 7 45-7*0, od 79 kil. f. 7-55-7 60. od SO * 7*5-7 70, od 81 kil. for. 7 75 -7 80, Ri 5-46-5-63; oves novi B-95-7 40. ■Jermen 6-65 - 9-25; proso 4'tO-l SO. »redne ponudbe pšenice, povpraševanje mirno. Prodalo se je 18.000 met. stot. po »talnih cenah. Vreme lepo. Proga. Nerafinirani sladkor: »talen. Za februar 16 90, aprtl 16-75 Z* maj 16 80. Nova roba september 15-93, brez zanimanja. Budimpešta, đ pirit, 16.50—17*—, miren. K*T* Santo« good averag* ta marc 102-75, za hiti 98 50. o. ... BM>®wf 8*nto« good averag« za marc f. 8W5, maj 8050, september 77-50. maroa 1SM. vćeraj danes 98*30 98 H 119-95 97-70 H8&B0 124.85 9 91»/, 61-07'/, , 43-25 Dunajska bena lO. Driavni dolg v papirju .... 98 20 ■ „v srebru .... 98-— Avstrijska renta * ilatu . . . 120-75 . , v kronah . . »7-70 Kreditne akcija.......367-25 London 10 Lst........ 124 80 Napoleoni............ j 100 mark . ........ gi o5 100 italj. lir........43-37' Teine osna. (Cene ss rszunsjo sa debele la s osrlss vrsi.) Ceaa od for, do for. Kava Mocca.......100 K. 175. - 177.- Cejlon Plant. flua . • . 182.- 184.— . Perl......190 - 192,- Java Malang.....185 - 1B6,— Portorleeo...... „ 182.— 184.— Guatemala...... 165.— 167,— Ban Domingo • . . . „ 168.— .58. - Malabar Plant..... , 178. - 180.— , native. ... „ 168,- 171.-Laguayra Plant. ... „ 174,— 178.— n native. ... „ ——, -Santos najfini.il ... , 158.- 169.-„ srednje fini . • „ 154.— 155.— * srednji.....150.- 151.— , ordinar .... , 136. - 138,- Kio oprani..... . 16«.- 170.— „ najfiniji..... „ 158,— |5fl,- * srednji..... . 153.- 154,- Skladi&če: Mt. ct. 90010. Sladkor Centrifugal I. vrito . 100 K. :J4.50 34,75 Conrassš..... „ 36.— —._ v glavah..... B 37.— —._ razkosani..... „ 30.50 37,— Skladišče: Mt. ct. 10700. Sli italijanski flni .... 100 K. 18.50 19— „ srednji ... . 17 50 18,— Japan fini...... „ 17.25 —.— n Hrednji..... „ —.— - Rangon enlra..... „ —,— _,— J...... . 13.75 -.- II...... * 11.50 -.— Petrolej tuski v sodih ... . 18.25 18.50 v zabojih od 29 kit. 5.H0 rt.-Oljo italijansko nsjflneji . . 100 K. 59. - 62. -. srednjellno . „ 50.- 52 -bombažno, amerik. ... „ 32.— 40.— dalmatinsko...... „ U6,- 37.— Limoni Mcsinski..... zaboj 1.50 3 — Poasrs&ie , ..... „ h - 5-— Kulsljnl Dalmatinski ... 100 K. 61,- 63.-. Ilari....... «7,-69.- Pltdoll......................80 - 82.- ftetlM Dalmatinski..... „ , Pu I ješki...... n 7.85 7.50 ImokTO Pulješke..... „ 11..V) 12.- . Urške v vencih . . „ 12.75 13.85 Snltantna ........ „ 28.- 38.- VSBBSrll....................81.— 23.- Olvoss.......... „ 25.- 28. - Pohaovks srednje velikosti . „ 315.- 37.— • veliko..... „ 33.- 34.- - male..............37 — 38. - SUalki v velikih sodih . . 12.- -.- • ' i ■ * • • 4. — —. — fiomsšl prldolkl. rtiol: Koks.........100 K. 9.75 — Mandoioni....... 8.75 —.— svetlorudefi...... . 9.26 —.— temnorudefi..... *, —.— —,— kanarček....... „ -.-—.— bohinjski........ 9.75 —.— beti veliki...... „ „ mati........ 6.75 —.- zeleni, dolgi...... 6.75 — ,— okrogli..... 6.2» mešani, hrvatski .... „ 5.50 5.75 „ štajerski.... „ 6.50 6.76 Hsilo fino štajersko..... , 94,— 96,— JoiBSB št. 10........ „ 9.25 9.50 „ 9......... 9,75 10.- „ 8........ „ 11.85 11.50 Zelje kranjsko......... 5.50 5 75 lopa . ....... „ 4.75 —.— Krompir, štajerski • . . . „ 2.60 2.80 Frooo, kranjsko....... „ ».— -.— 66», kranjska........ , 13. >0 —.— Oh ogerski......... 51.50 58 - tflOt ogerska......... 58,50 59-50 Kava. Položaj nespremonjait V Braziliji vzdržujejo Ae vedno visoke eene, a V obče kaše tudi tam na nekako voljo do popustljivosti, opravičene po vzrokih, omenjenih i-> zadnjič. V teku tedna sta prispela iz Uranlijf dva parnika, in «icer „Matle-kovič* in „Orion " Dovela sta ukupno vreč: 17386 Santosa — -J8U26 Rio — 5039 Victoria, 500 liahia, tedaj 50950 vreč s 30570 meterskih stotov. Od Rio in SaNiort je mijvoč sr»dnjih vrsti, d<)čim so l>'pe zelene marke jako r-dke. Te poslodnjH obdrle tudi svoje stalne visoke ceno do konoc saisoue. Sladkor Veseli na«, da smo bili mi moj prvimi, ki so slutili, da pričenši s '. oktobrom boda kouoe kartelu. Da se to zgodi skoraj gotovo pritrjujejo tudi razna poročila. To je sedaj velike vaš-nosti ti zaključke za novo kampanjo g>ede na r g'd.; in 5000 zabnjov limono* po slabili padajočih cenah od 1.50-H gld Zaloge so jako dobru preskrbljene. Z levantinskimi vrstini čuda inalo prometa z obzirom na bližajoče ne praziike. /domačimi pridelki prav nič kup-č i j o. Trgovina. Moka in otrobi. H o k a. Minoli teden bil je jako miren. Nekoliko jo prodal mlin v Straž'šću svojih številk A in 4 po gld. 13-20 in f. 10-70. „Economo" prodal je par stotin vreč svoje žt. G po f. 11*— z odbitkom (skonto). V ostalem, ponavljamo, bil je teden jako miren. O zaključku so so žita nekoliko zboljžala, in ako vstraja poboljčovanje, utegne se tudi tiži&če obrniti na boljše. Zadnji hip pa čujemo, da so žita neznatno padla. Otrobi. „Economo" prodajal je svoj izdelek pa f. 4'40 z vrečo vred. Nekoliko le-vantinskih prodalo se je po f. 3 50—4'—, kakor je že bila vrst. Drobni otrobi. „Economo* prodnjal je svoj lastni izdelek po f. 3 90 s vrečo vred. /a levantinske zahtevalo ae je f. 3 60—3 80 z vrečo vred. Slanina in mast. Tudi v teh izdelkih nadaljuje mir. Kupčija bila je samo na drobno. 3 komadi nn kvintal po f. 51 ■50 — 52'—. Mast v ve'ikih sodih po f. 58'— do 58 50, v malih sodih po f. 59'— do 59*50. Goved. Od 1. do 7. t. m. prodalo ae je v Trstu klavno živine: 285 volov in 103 krave in sicer: 74 volov is Kranjske, 173 iz Hrvatsko, 9 iz Dalmacije, 1 iz Istre in 28 iz Italije. Plačevali so so : voli iz Kranjske po f. 45—46, iz Hrvatske po f. 43—44, iz Dalmacije po f. 43—43*50, iz Istre po f. 43--44 in iz Italije po f. 45—40; krave pa: domače po f. 43—44 in iz Italije po f. 43—44 kvintal mrtve vage. Seno in slama. V tem tednu plačevalo ae je v Trstu seno I. vrsti po f. 4*65, II. vrsti po f. 3*50, slama I. vrati po f. 3 55, II. vrati po f. 2*80 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranj-ako surovo maslo prodajalo ao je v partijah od 20—30 kg. po 88—90 a«., v partijah od 30—50 kg. po 86—88 nč. Furlansko v partijah od 20—30 kg. po f. 1-02—1*06 in v partijah od 30—50 kg. po f. 1.— do 1'02 kg. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f, 1*04—1 08 kg. Jajca na debelo po f. 2*20—2*50 sto komadov. Kokosi od f. 1-10-1-30 komad, pii-četa od f. 1 50—1'90 par. Krompir, navadni, na debelo po f. 2 70 do 3-25 kvintal. („R. M.*) Trgovina z lesom. Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 11 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu. (To so cone, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom). Jelove tleske 2« nnn 8/14" f. 52—5« za 1200" * „ 1»X20 „ 7/14" „ 37- 41 „ „ „ skureto 13X14 M 7,14" . 27-29 „ „ „ „ 14X15 n 1 14" . 30-32 „ „ „ rcmcljni (morali) 70X"0huii „ 2« 27 „ " „ ■ n 35X70 „ „ 13-14 „ „ 80X80 „ „ 32-34 „ „ 40X80 „ . 1(1-17 „ . 90X90 „ „ 40- 42 „ n 45XW) „ „ 20-22 „ „ 100X100 „ , H2-G4 „ „ „ „ 100X110 „ . 72-74 „ „ Bukove ilile (testoni) 20»im 8 10" „ 20—24 „ „ n mlinci (tavolette) brv. 8 10" „ 9—»K „ „ „ „ ,, bistr. 8/10" B 7'/,-8 B » Po trnmičih (tllcri) 3 3, 3 4, 4/4, se ni povpraševalo. Trami 4/5, 5 niso ceno premo-nilo, ker plačevalo se jo v zadnjih 14 dneh od '/,4 po -14 — 45 gld. za tisoč palcev, sedmico pa do 21'50 za sto komadov. Javna zahvala. Dolžnost mi jo v svojem in imenu svojih Seetero otročičev presrčno zahvalo izreči šestorici prečaatitih gospodov duhovnikov iz HruAice, Golca, Veleioun, Pregnrij in Slivja, kateri ao na preprijuzno povabilo prečrt^tnega g. dekuna Antona Rogač-a iz gole prijaznosti in spoštovanju do pokojne mojo ao proge požrtvovalno skazali ae in dne po-groba 3. marca t. I. brezplačno vrnili slovesno cerkveuo-obredno spremstvo iz iolo do pokopališča ter a'užbo božjo v cerkvi. Ob istej priliki izrekam prearčno zahvalo tudi vjern goBpem, gospicam in gospodom iz Podgrada, Jelaan in Materije, uradnikom in kolegom Volosko-Podgrajskega okraja ter slavnomu občinstvu, kateri ao ae udeležili slovesnega pogreba osobno ali pa ao svoje sočutje izraziti blagovolili meni oaobno ali pismeno. Hrusica, 4. tuarca 1894. Fran H'aišel, MihiVdl/ SVOJI K SVOJIM! V novi prodajalniciffi^K. Alojaa Vesel v Trste, ulica Itarricra vecchia št. 2, je naprodaj najfiiieje blago no ugodni ceni. Sladkor, kava, ril in moka vtf.lno sveža. Oljo najfinej, domače in fino. Testenina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor domača jako dobr«, (2fi) Gostilna „Al Teletfrafo", Piazza Dogana St. 2 toči istrsko vino po 28 nvč. belo po 32 nvč. V družino po 26 nvč. od iednega litra viSjo. hbornn kuhinja. Sprejemajo »o mt-ročila na o bodo in večerje po zmernih cenah. Podpisani »o nadeja torej, da ga bodo gostje obi-skavali v velikem številu. 1'dani 2«-5 V. Covacich. Gostilna Ivana Trevna 'aSilr; 29. ho priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom izvrstna istrska iti okoličan-fika vino po nujnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2-52 Inein Pnrtnt urar v Tr3tu, Via Muda JU9I|J rOllUl, Voechia St. 1. prodaja in popravlja uro po nizki ceni. Priporoča ho slavnemu občinstvu. 5-52 Ivan nfthfllalr via Benvenuto št. I v Trstu Ivan UOUOiailf ima zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mostu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo. 2- 52 SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Enrico p. Garlo Gortan via Cassrma 4, Trst (naspr. plvarnl Pilsen) Josip Errath v Mokronogu na Kranjskem prodnja orehe po a. gl. 17 — nove «11 ve po a. gl. 8 — natnlina juboUt« po a. gld. 12 — delavski alv po a. gld. 50 — ■vete Atlraka. JaJea v zabojih z 1440 komadi po najnižjih cenah. (rt) Škropilnice in žvepljalke inžinirja Zivioa, Vsake vrsto stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpo (scsalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Schivitz &. Comp. i (Živic in družb.) v Trstu* ulioa Zonta S. „Tržaška posojiluica in hranilnica" (rogistravana zadruga t omejenim poroštvom) Via Molln Piccolo it. 1. I. nadstropje. Dajo posojila na menjico, na intnbulacijo in zastavo vrednostih pupirj» v proti ®"/„ obrestitn. Od hranil-■)il* ulog plačuje po #7„ obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do l'J. uro dopoludne, in vsaki po-nedoljok, sredo in čotrteh od 8, do 5. uro popoludne. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od S. do 4. ure popoludne. U lavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki dolež 10 gld. 1— SO Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Krnljevski belgijski postni parobrod ,HED STEAR.N LINIK* iz Antverpona diroktno v New Jork & Pbiladelfljo konncsijonovann orta, od c. kr avstrijsko vlade. Na vprai3anji\ odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Woyringergasao 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Bureau St cuniinercioler Correspon-dont der k. k. Oeotorr. Staatsbahnen in Inn&bruck. Dobro kuharico iščejo trije samci ua deželi. 00'!nje kitljo pletene in iz AtoTa, ogrinjala iz Ibinele, barhent beli, ni vi in raznobarvan, maje,, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice vol-m-ne in ii kotonine, rokovice, flanel za obleke, srajce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapornico, zidane zavratnike za moiiko, dežnike, židuno robce, čepico, volnene komaAe, volno za nogovire, kožuhovino in mufe, kakor tudi ths ostal« predmete za pouk v ročnih delih t šolah po najnižjih cenah. Pri v»eh naročbah zagotavlja točno in pouteno postrežbo. 57 Fran Škabav via delle Legna št. 5. *a svojo delavnico električnih strojev, telefonov itd. posebno pa strelovodov za mesto in na deželi. priporoči fonov it< Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) se prireja v Rlchterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekurne Pi'»xmarer v Tratil, P. Orande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjo, dobiva se po večini lekarn r steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti ie take steklenice kot pristne, ki so previđene t „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljalnica: Richters Apotheke z. Goldenen L6wen. Prag. 1—44 Pekarija! se da v najem, na deželi v jako pripravnem kraja, tik farne cerkve iu fttirirazredne šole, kjer ni do sedaj nobenega peka. — Kje, pove uredniitvo tega IMa I (5) 9 častnih In prlinalaih diplom. Kwladlna restitucijska tekočina c. in k. priv. pralna voda za konjo. ('ena ateklenici avatr. velj. f^ld. 1.40. Rabi se 30 let v dvornih hlevih, v večjih vojaških in jsaaebnih hlerili kot krepčilo pred težkim delom in po težkih delih, proti po-ditvam, isvinjenjem, otrpneloat kit itd. ter dajo kon'«"*« »osebno moč ia breo tekanje. 11. VNA ZALOGA: Iv. Kwizda c, I ),:. rvrtriUs '■> kr. rumunski dvorni saložnik, t .elit' / JfrrnevtNrpM pri ItunuJu. Dobi. *ji.' vseh lekarnah in drogerijah Avstro- Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in za lito« vati je izrecno: II. Kwixdino reatitncijako tekočino. NOVA PATENT ■amotvorna škropilnica za trte in rastline „Syphonia" presega vse dosedaj poznane Škropilnice, ker deluje samotvorno. Več tiSOČ teh škropilnic je v prometu in isto toliko pohvalnih pisem pričajo da iste nadkriljujejo vse druge zisteme. Pli. Mayfarth Se C. tovarno gospod, strojev. Posebna tovarna za vinske stiskalnice In stroje za izkoriš&enje sadja. Dunaj, ir./l, Taborstrasse 76. Katalogi zastonj. — Vsprejemajo se zantopniki. l—io Zdravnik 13-48 Dr. M. Lukšić - Nižetić ordinira od 3-4 popol. via Madonna del Mare 2, II. (V slučaju potrebo tudi po noči). pivovarne bratov Reininghaus v Steinfeldu — Gradec pri 156 A. DEJAKU, junior, y TRSTD Via d«gll Arttatl št. 8, zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant, ponuja p. n. (rostilničaijem v Trstu in po okolici staroznano stoinfeldsko ekiportno (Export), ožujsko (MSrzen) in uležano (La^er) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. Gostilna „AH' antico moro" v ulftoft Solltavlo K. 12. toči izvrstna vipavska črna in. bel« vina ii prva-ških vinogradov in kraška iz Škrbino. Vipavska po 32--40 kr., kraški teran po 40 kr. liter. | Nadejam »e, da me slavno občinstvo, ravnajoč se po izreku ,Svoji k svojim* počasti v obilem številu, Anton Vodopiv«e. C. kr, dvorna lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedett« Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami, Članom .Delalskega podpornega društva pa naznanja še posebej, da inu je odbor istega dovolil »prejemati recepte od niih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Zn »iučnjno tokarske potreb« se priporoča 101-30 Ivan Mlzzan. Gostilna „Alla Citta di Viena" Piazza Caserma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči t«p»n I. vrsti iz prvih kletij iz Kazetj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — G r u š k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101) Ant. Brovedani. Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Mil«) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi fidane In volnene robce 69—89 M« MillČa na debel« in drobno G. B. ANGELI T II S T C0t'80t Piazza ddle L«oHter). Najvcča zaloga tovarniškega sukna v vrednosti '/, milijona goldinarjov. — Pošilja ae le po poštnem povzetju! Korospondoneija v nemškem, češkem, ogrskem, poljskom, itulijunskem, francoskem in anglcž-kem jeziku. (24) Lastnik politično društvo „Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : >Iaks Cotič. — Tisku Tibkurra Dolonc v Trstu.