/ Največji ilorendd dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vne leto - • . $6.00 Zm. pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih delavcevv Ameriki. ftCLSPON: COSTLdUfDT 2876 limed every daj except Sundays and legal Holiday* I 75.000 Readers. Entered m Second Olmee Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreee of March 3. 1879. TELEfON: OOBTLAMBT 287« NO. 218. — ŠTEV. 218. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1926. — PETEK, 17. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV VELIKA NAPETOST MED ITALIJO IN FRANCIJO Fašisti so zopet posvarili Francijo glede zarotni-nikov. — Direktorat pravi, da ne bo trpela Italija ie nadalje bivanja zarotnikov v Franciji. — Francija je dosedaj ohranila mirno kri. RIM, Italija, 1 6. septembra. — Povelja, katera je dal včeraj fašistovski stranki njen direktorat, o-menjajo stališče Francije, ki ni hotela sprejeti nobene odgovornosti v slučaju Gino Lucettija, ki je prišel iz Francije, da vprizori atentat na ministrskega predsednika Mussolinija. V poveljih se^glasi: — Francija, za koje varnost je padlo nekako 500,000 naših vojakov, je bila že leta najbolj gosto-1 jubna dežela za vse one, ki goje v svojih perfidnih srcih sovraštvo do Italije. — Tamkaj razburjajo duhove, delajo bombe in dajejo navodila onim ljudem, ki pridejo pozneje v Italijo, da skušajo končati življenje načelnika italijanskega režima. Vsega tega ni mogoče še nadalje prenašati. — Ce hoče Francija ostati prijateljica Italije, kot si slednja želi, mora izpremeniti svoje obnašanje po tem, kar se je pripetilo. Italija bo ostro za-stražila meje ter sprejela ljudi kot je bil Lucetti s "puško v roki". — Fašizem se mora smatrati še vedno mobiliziranim in fašist bo vedel kako nasprotovati podpiranju prekucuških elementov v notranjosti Italije ali izven nje. - Nadaljni del povelja poziva vse provincijalne fa-šistovske načelnike, naj takoj očistijo vrste faši-stovske milice ter brez usmiljenja izženejo one, katerim manjka primernega duha in ki so fašisti le iz ljubezni do razkrajaštva. Rimsko časopisje je sprejelo stališče, ki je slično onemu direktorata glede slučaja Lucettija. Mes-aaggero pravi, da Italija ne zahteva od Francije, naj izpremeni svoje postave, temveč da naj jih le razlaga na tak način, da ne bo trpela zarot in delavnosti, ki nasprotujejo stabilnosti sosedne prijateljske dežele. List dostavlja, da je to isto kot da bi nudila kaka privatna oseba gostoljubnost banditu, da kuje zarote proti sosedu. Vladi je težko najti odvetnika, ki bi *'zagovarjal*' napadalca Mussolinija. Jetnik noče izbrati nobenega. Odvetnik, ki je bil imenovan, je odklonil službo. DUNAJ, Avstrija, 16. septembra. — Potniki, ki so dospeli iz Italije, poročajo, da je Trst pod vojnim pravom po včerajšnjem boju med fašisti in redno policijo. Potniki pravijo, da je bil en fašist ubit in drugi ranjen in da je bilo lahko poškodovanih več nadaljnih ljudi. Potniki poročajo, da je bila z vojnim pravom ustanovljena tudi diktatura. NIČA, Francija, 16. septembra. — Odlični fašisti, kojih glavni stani se nahajajo ob Rivijeri, so pričeli v zadnjih dveh dneh odhajati v Italijo, čeprav niso prišla iz Rima nobena tozadevna povelja. Glasi se, da so odpotovali, ker jih potrebujejo v fa-šistovskih skupinah njih domačih krajev, a proti-fašisti širijo govorice, da so bili vsi fašisti poklicani nazaj v Italijo. Leta 1927 bo jako slabo vreme. Vremenski prerok pravi, da se bliža najhujša zima v številnih letih. — Slana bo baje celo 4. julija in tekom avgusta. WELLES LEY HILLS, Mass., "Evangelistko" Preprečen polet iz Aimee McPherson New Yorka v Park. bodo aretirali. Luknja v za gazo- lin je preprečila polet iz New Yorka v Pariz. — Dvomljivo je, če bo vprizorjen nadaljni poskus v tekočem letu. Evangelistka Aimee S. McPherson pričakuje aretacije, ker je pričela oblastim smrdeti njena povest o 4'odvedenju"; LOS ANGELES, Oal., IG. sep- ROMUNSKA PODPISALA POGODBO Z ITALIJO Romunski ministrski predsednik Averescu je prišel v Rim, da podpiše z Italijo arbitracijsko in prijateljsko pogodbo. — Pogodba je naperjena proti Mali antanti. — Veliko posojilo Romunski. 16. septembra. — Za leto 1927 u ,f . - . . i terabra. — Mrs: Aimee Semple prorokuje meteorolog Herbert vr„m »• .1 .• -x> . ,,r , . ° | McPherson, evangelistka, ki na<~e-Browne .z Washington, D. C. v lini(i An„olllc .......1;„ r_: ^ razpravi glede vremenskih razmer RIM, Italija, 16. septembra. — General Averescu, romunski ministrski predsednik, ki je do- WESTBURY, X. Y., 16. septembra. — Za danes zjutraj določeni _ „ __ polet kapitana Rene Foneka iz »pel včeraj semkaj iz Ženeve, v spremstvu' pod-r • A , Franei'e v let:,hl Sikorskija iz tajnika za zunanje zadeve, Grandiia ie bil t^lcni ljuje Angelus templju m ki je iz- Xew Yorka v Pariz, je moral bi-' : . i y .. ^anaija, je DU takoj ginila maja meseca na skrivnosten j ti preložen na jutršnji dan ali mo- P J mussolinija, s katerim je imel konfe- naein. je očividno zašla v zagate, j ?o<"e za vedno. t renco katera je trajala dve Uri. Ko se je zopet pojavila, je trdila, Igor Sikorski, graditelj s tre-! Na konferenci je bilo sklenjeno da bo danes o da je bila odvedena, a vsa zname ; mi motorji opremljenega velikan- DodDisana v nalar,' ' i , »i nja kažejo, da je imela povsem j skega aeroplana, je odredil, naj ^ «f f L T 1ltall3ansk0,romunsko v prihodnjem letu, da bo to leto brez poletja. Leta 1927, pravi čudak, se bo pričela zima že zgodaj v jeseni ter se bo končala pozno spomladi. |drugačen motiv, ko je začasno iz- Se za prevede nazaj v lopo, potem Neobičajno dolga zima pa ni vse, ginila. i cn n»%ii t^L™ Časa. kar nas čaka. Lzvanredno dol«-a zima bo postala se večje breme za prijateljska pogodba, ki je pripravljena že dalj prebivalce te dežele, ker bo padlo izvanredno dosti snega in ker bo j ko so našli tekom zadnjih priprav. Okrajni pravdnik Keyes in nje- za polet luknjo v tanku za gazo- j Podpis trgovinske pogodbe med obema dežela govi pomočniki so razpravljali Un. Iz luknje je ubajal gazolin z ma bo sledil kmalu nato, ker je ta DOZodba SPfH i ve era j o slučaju, in Mrs. Lorrai- naglico desetih galon na minuto.,-__i__________, ' J „ . PUgUUDd SeUaj 3 ne Wiseman-Sielaff ter Bernicejv kotel so spravili že 45™sodov'že skoro P°Polnoma gotova ter čaka le še defini-....................trvne revizije romunskega carinskega tarifa. prilisnil strašen mraz, kot ga ni j Morris, ki sta potrdili izpovedi bilo že desetletja kontinentu. Če se bo pripetil pred pričet kom novega leta kje na svetu velik vulkanski izbruh, naj pričakujejo prebivale! severoiz-nega dela Združenih držav še . pazolina, predno so zapazili po-na ameriškem Mrs. McPherson pred veliko po- škod bo. roto, sta baje pri tem priznali, da sta bili plačani od Angelus templja. Zastopniki okrajnega pra dnika so izsledili Joe Wattsa iz Long Reaeha. katerepra je označi Pogodba med Italijo in Romunsko je slična o- in Oekoslo- a| Ljudje, ki so zapoceli polet iz nima, ki sta bili sklenjeni z Jugoslavijo ir "iNew Yorka v Pariz, so zelo malo-J važko V nvrtrlu c« J j. • r» T"j dušni, kajti današnji dan je hilj ^ ... SG g'aS1*. da. st,a ItallJa Romun- zadnji, ko je bilo mogoče vprizo- ® PriJatelJSka naroda, in jedro pogodbe tiči neugodno a v dveh tednih bo se-zija že,, tako napredovala, da ne i • •• , i __v . -»„„1 - _ - .riti polet. Vremenska napovedo- sredi junija velik snežni vihar la Miss Morris kot moža, kojega I „, - . , - i i vanja se glase namreč zelo ter proti koncu imenovanega rae-............... ..... 1 J h seca slano, ki bo vse pomorila. Istotako bo baje zmrzovalo v noči 4. julija, in slana se bo baje pojavila tudi avgusta meseca. Taka prorokovanja pa se hva-ala Bogu nikoli ne uresničijo. Nova obravnava za Sacca in Vanzetti ja. odvajaleev Mrs. Me- bo" ^e'Vteknem Ut,, j8redstvd P° določenemu Času. vprizoriti poleta na razdaljo 3fiooj Arbitracija bo izvršena potom posebnega sodi- I I * vi • 1 • • slika in glas sta bila identificirana kot ona "Steves-a", enega do mnevanih Pherson. Evangelist in ja nadaljuje s svojimi delavnostmi v Angelus templju. V svoji pridigi je rekla včeraj. da pričakuje obravnave in da' . . v v smatrali tega za važno pr se bo mogoče nahajala že zvečer. , ....... . ° J j a nato so razkrili luknjo v tanku, V jeei. ^ in stvar je bila končana. Dr. "Waters, kojega ime je bilo j - - ^ ■ r - potegnjeno v zadevo, se je včeraj zastrujil. Moral bi nastopiti v sold išču v zvezi s tatvino $1500, a klavzuli ,da je treba vse diference, ki bi se mogoče pojavila med obema deželama, predložiti razsodišču, če jih ne bo mogoče rešiti z diplomatičnimi Ororlof^ n »-»rt i-J ^________v „ *1 C • • i prišel je poslal okrajni zagovornik Sacca je "" j pravdnik detektive v njegovo hi-javil, da ni Hotela vlada i šo, kjer so ga našli mrtvega. poslušati resnice. Ostre besede je bilo čuti v »enzacijonalnem proce- S®I"t ZlUtfiegd. BU. vi v • i nemškega učenjaka V Jeni na Nemškem je umrl prof. Eucken, ki Je bil znan filozof in pi- R0ST0X, Mass., 16. septembra. Tekom včerajšnje obravnave za dovoljenje novega procesa proti radikalcema Bartolomeju Vanzetti in Xicoli Sacco, ki sta bila obsojena na smrt, je napadel glavni zagovornik'William G. Thompson z ostrimi besedami, posebno pa metode justičnega departmenta. Obdolžil je sodnika Taevera. pred katerim se vrši postopanje, da se je pustil zlorabiti kot orodje Fre-dericka Katzman, okraj, pravdni-ka ter obtožitelja obeh radikal-cev, da pomaga zveznim uradnikom spraviti s poti Vanzettija in Saeca s tem. da se ju spozna krivim umora. — Vlad«. — je rekel, — ni hotela resnice, hotela je ustvariti slučaj. Bila je dolžnost generalnega pravdnika pričeti v tem slučaju z inicijativo. ne pa moja. Pet Vdova Hali je obtožena umora* milj preko AtlaMiškeRa oc^na. šča, sestavljenega iz članov, izvoljenih v enakem Na Roosevelt letalnem polju ie! -i j i i • , . . . . danes zjutraj mršilo. Letalci niso V °d °beh interesiraniK sil, ki izvolita nato po- -ikazen, jtom skupnega dogovora nevtralne člane. Italijansko-romunska prijateljska pogodba je le nadaljni kamen v poslopju italijanske zunanje politike v Evropi v splošnem in prav posebno na Balkonu. Namen te politike je povečati prestiž Italije ter zdrobiti odlično stališče v Mali antanti, katero si je pridobila Francija takoj po zaključku vojne. Razširjenje odnosajev z narodi iztočne Evrope je Vdova stor'a Hall * ec^en značilnih uspehov fašistovske vlade. Sv rja j . v Je; Italija je bila prva dežela, ki je priznala sovjetsko bila konecno obtožena, Rusijo fcer skleniJa tudi trgQvski dogovor< Dala je umora svojega moža. |posoji]a poljski> Madžarski in Romunskii Sklenila Tudi njena dva brata in, je prijateljske pogodbe z Jugoslavijo, Cehoslova-Carpenderjso obteženi J ško jn sedaj z Romunsko. Velika porota v Somerville, xJ voJni so se italijansko-romunski odnošaji ne- r.. je dvignila včeraj štiri obtožbe j prestano izpreminjali in celo vrsto kriz je povzročilo dejstvo, da je Romunska izprva zavrnila svoj vojni dolg v Italiji. Od takrat naprej je bilo to vprašanje uspešno rešeno, in odnošaji/med obema deželama so bili izvrstni, kljub številnim vladnim izpremembam na Romunskem. Italija je pred kratkim otvorila za Romunsko kredit v znesku 200,000,000 lir za nakup blaga v Italiji. Nova pogodba je sedaj zapečatila prijateljstvo med obema. v IIalls-Mil!s morilni zadevi. Ob- satelj. - Debli je Nob- toženi so: Mrs. Frances Stevens lovo nagrado L 1908. jTTa11- žena pastorja-; __! njena dva brata Harry in Willie JENA. Nemčiji, IG. septembra .SteTfM in njen ne^ak IIenrV Car' Včeraj je umrl tuka i za pljuč,,ieo b°ffat borzni a"pllt- profesor Rudolf Phrhtoph Kn-f Porota r Postopala s povsem cken. starosta nemškili filozofov. . neob"X)"o naglico. Sestala se je Rudolf Eucken je bil rojen v vr"era-1 z-iutraj ob P°Mesetih, spre-Aurich v iztočni Friziji pred jela do Stirih Popoldne dokazilni osemdesetimi leti. Nje-ova mati »iateri.'al ter vr»ila Petnajst je bila zelo pobožna ženska, in /e .minut PozneJe v sodno kot deček se ie po-lobil v verske da obvesti sodnika Clearvja o u-probleme. Že zgodaj je pokazal llsPehu svoJlh Posvetovanj. Bilo velike sposobnosti za intelektual- Je ravn0 ^red žtirimi letl in en,ni no delo. Po za vršenja gimnazije,dnevom' ko so našh truPla v Aurichu je prišel na vseučilišče storja IIaI1 in njegove ljubice stanovanju pod $15,000 jamščine. rali. v CJoettingen, kjer se je špeeijali- Eleanore Mills. Obto/be so bile soglasno sprejete pri prvem posvetovanju. Mrs. Hall se nahaja v svojem Carpender in Willie Stevens se nahajata v okrajni ječi, kamor sta bila prevedena pred več tedni. Henry Stevensa so danes areti- ziral v jezikoslovju in proučeva-. . . oseb je zapletenih v zločin, a po nju Aristotela. Liino Lucetti, ki je vpnzoril atentat, je popoln ab-i aretaciji Saeca in Vanzettija si Počasi pa je raslo njegovo za- stinent. To je ugotovila policija tekom njegovega tukajšnjega bivanja, od zadnjega Božiča pa do 20. maja, ko je pil le mleko. Zaposlen je bil kot kamnosek pri Angelu Paggi-ju, prejšnjem italijanskem socijalističnem poslancu ter je bil znan kot trezen, molčeč človek. Glasi se, da so vedeli obi- ' Sa'Jco Zr^oZpot^^ da" iz- ~ skovalci gotovih kavarn v Niči za atentat na Mussolinija «e predno je dospela novica o tem potom rednih virov. ni prizadevala vlada polastiti se nimanje za modroslovje in že pro- ostalih treh. ti koncu prvega leta na vseučili- . šču je posvečal temu predmetu Thompson >e tudi obsodil s trp- , . .... „ . , . . skoro vse svoje misli m sile. ro knm besedami prizadevanja ju- „ v.,.v, . . , ... , zavrsenju vseucihsea je poučeval stičnega departmenta, da se po- , , ■ vV v .'"? , - . par let po različnih šolah, dokler sluzi žalostnega položaja Mrs. SMRTNA K08A. j .v ... imenovan profesorjem modroslov-da svojega moza. Glede prejšnjih . _ . a ja na vseuciliscu Basel v Švici. agentov justičnega departmenta, Alberta Weyanda in Lawrenea Lethermana, ki sta zbirala dokaze proti Vanzetjiu in Saecu, je re- V Clevelandu je umrl v sredo, 15. septembra, znani rojak Louis Recher, ki je bil m#d elevelandski-mi Slovenci sploAno znan. Pokojnik je bil doma iz Ljubljane, — V Nottinghamu je imel pokojni rojak lepo farmo, ki je elevelend- — Kdo je največji morilec? Mož, ki strelja ter nosi posledice skim Slovencem dobro znana, ker^kel: je tam mnogo društev prirejalo svoje piknike. Svoječasno je imel gostilniško obrt, v zadnjem času, , « i . »••»» • 'ali mož, ki dobiva po $8 na dan, pa se je bavil s prodajo zemljišč in' 1 ' . , hiš. Pogreb pokojnega Recher-'da sPozna krivim ljl,dl' ° katerih ja se bo vršil v soboto zjutraj, dne ve- da so nedolžni ? 18. septembra. — Prizadetim na-J Pričakuje se, da bo jutri obrav- 6e sožaljel nava končana. Med njegovimi tamošnjimi tovariši je bil Nietsehe,- s katerim je pogosto nastopil kot soizpraše-valec dijakov. Z veseljem bi bil rad ostal v prijetni okolici v Ba-selu, a ponudba modroslovne pro-fesure v Jeni je bila preveč mikavna in leta 1874 je pričel svoj dolgi stik s tem vseučiliščem, odkoder se je umaknil šele aprila 1920, po neprestanem službova- ] nju 46 let. | Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trdba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpofttevali avojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.30 Din. .... 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 . $ 8.30 Din. ____ 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.15 Din. ____ 6,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ .. $19.75 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 ... . . $38.50 Za poSUJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev aU pa I»vatl«oC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. 1 Nakazila po brzojavnem pisma Uvr&ajemo ▼ najkrajšem tan ter računamo u stroške $1.—. - - Posebni podatki. Pristojbina ta Izplačila ameriSkih dolar. Jev t Jugoslaviji In Italiji znafta kakor •ledi :za $25. ali manjl znesek 79 centov; od 9S5. naprej do $390. po S cente od naked dolarja, Za večje-sveto po pi-■muli docavorot FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street puom cohtlani>t «87 New York« Y, GLASS NARODA, 17. SEP. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sakser, president. Look Benedik, treasurer. Place of buaine«* of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Bqrongh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ____________"Voice of the People"___ _Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado________________$6.00 Za pol leta_______________$3.00 četrt leta...................$1.50 Za Neva York za celo leto Za pol leta_________________„.. Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta $7.00 $3.50 .$7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. ■\0e je kaj jasno pokazalo, je pokazala ta parada, da izgublja Kukluksklan na mori. Bela rjuha in bela koničasta kapa sta izgubili svojo pri via rn o silo. Ameriški narod se bo končno izpametoval ter se bo slednjič zadovoljil z eno samo resnično ljudsko vlado, ko-je sedež je v Wasbingtonu. Človeku je včasih težko pokoriti se enemu samemu gospodarju in vsledfega bi bilo od njega preveč zahtevati, da bi se pokoril gospodarjem na vseh koncih in krajih. Kukluksklan prehaja v zgodovino ter bo tvoril v nji važno poglavje: o pretiranem stoproeentuem amerika-nizmu, ki ni v svojem bistvu niti toliko viv den kot pol-proeentni. Dopisi. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika. "O L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• X?RADFŠ DOBRA MATI SVOJIH OTROK Dne 12. oktobra se bo podala proti Združenim državam romunska kraljica Marija. Odpotovala bo s paraikom Leviatliaiiom. Spremljala jo bo njena najmlajša hčerka princezinja Ileana. Nadalje bodo v njenem spremstvu: princ Nikolaj, infanta Beatrice ter sedemnajst plemiče v večje ali manjše važnofiti in vrednosti. Prepotovala bo Združene države od Vzhoda do Za-pada od Severa do Juga ter upa, da se bo vrnila v domo-yino z ameriškem zetom. Kaj*; nedvomno je *o namen njenega obiska. RonjiLnska kraljica e dobra mati svojih otrok. I)ve ičerk; je že < dala. Eno ima jugoslovanski kralj, drugo pa bivši grški kralj. Obema je ustvarjala lepo bodočnost. Jugoslovanski kraljici Jo je, že vsaj zaenkrat ustvarila, dočim se je njena druga hči opekla, ko je grški narod prekrižal grškemu kralju račune. Ostala ji je še ena — najmlajša Ileana. Mati je poizvedovala na bolgarskem dvoru, na angleškem in na italijanskem dvoru, toda princi so bili nekam hladni napram vsiljevani nevesti. Povsod ji je izpodletelo. Najbrž so toliko napredni in samostojni, da si hočejo izbrati nevesto po svoji vo-iji in srcu, brez posredovanja bodoče tašče. Romunski kraljici je preostala edinole še Amerika. Forest City, Pa. [ne bo naklonjeno, f'ulo se je za-Ker je Slov. godbii iz Little j molklo grmenje, vmes je padal Falls. X. V., na. povabilo tukaj-! dež. končno se je pa vendar zve-šnjega pevskega in dramatičnega j drilo. O^rog devetih zjutraj so za društva Naprej priredila lansko I »Vi prihajati rojaki iz bližnjih leto in letos dne 4. julija v našem »nest; girardska društva so priko-liiestu koncert, ki je bil za nas m-- rakala s tremi zastavami. — kaj posebnega, poleg Te-.-i j»:1 njim lia cVlu ]>a je korakala nji-iia.111 še brezplačno igrali na pikni- liova Mladinska Z: društvo Sv Antona. Youngstov.'ii, < >.; Samo stojno društvo, ( i irard, t >. ; Slo venski narodni dom, Girard ; Sa mostojnft društvo'Sokol in Dom Aliqnippa, Pa.; dr. Poj. 126, BH7 pa se mu zdi čudno, zakaj hočejo uničiti kokošji rod, ker tudi srednjim in malim niso prizanesli. — Poročilo bi ne bilo popolno, če bi 'de; kamor smo prišli v hišo, povsod so nas takorekoč sprejeli z odprtimi rekami. Zdelo se nam je. da so hoteli drug drugega preko-siti, kdo nam bo boljše postregel. Skorogotovo po naročilu svoje matere, je princesa > Eden naših se je izrazil, da se mu Ileana že vnaprej izjavila, da ji niso mar kraljevski inl»f> zdi čudno, ker hočejo vse so-cesarski princi ter da bi se na j raj se poročila s človekom Ide «Prazni"- kor ima Mr- Masle priprostega rodu. iostaji- pa' Ljudi priprostega rodu je vsepolno na Romunskem. Toda na Romunskem je jako malo ljudi priprostega rodu, ki bi imeli milijone. V Ameriki jili je pa precej. Zadnja statistika je navedla nad enajst tisoč milijonarjev, jV* J nedeljo odarila šopek cvetlic. Župan je bil ginjen in prijetno iznenadcti nad pozdravom. — izjavil je, da je bivanje med Slovenci res prijetno. Od programa smo morali mnogo izpustiti, ker nas je slabo vreme zamudilo za poldrugo uro. lli-la je že ena ura. ko je narod hitel, da dobi kosilo. Seveda, kdor je. prej prišel, tisti si je prej pomagal: zato moramo prositi cenjeno občinstvo, da nam opr^i, a ko ni bilo o pravem času vse priprav-Ijeno. Nismo se namreč nadejali, da nas bo poselilo tako veliko ši«' cilo bratov in sestra. — Godba Slovenskega del. doma in Mladinska godba sta proizvajal i samo slovenske komade, za kar jim gre vsa čast! Prvi ples. ki je bil prodan, je dobil rojak Josip Godina. drugega Jakob Trojar, tretjega pa -lohn Novak. Potem po vrsti -t. Trojar t. Okorn. F. Stebla j. -I. Garm in F. Hribar. Gorenje je darovala lep' svilnato blazino z napisom Slov. ■loma. Odnesel jo je F. Novak. — Šopek z napisom; — Kdo me od-lese domov.' — ji* daroval -t Kn-Vnec. «>ol «ralona. sta darovali sestri Ma •ija in -Jeni«* Novak. Dobi! ga je Tirezovšek i/ Girard. O. Kek 'lovenskih deklet je odnesel John Matekovic v Gowauda. X. V. — Dekleta pravijo, naj ga .Janez nazaj prinese. Gotovo jim je dolg čas, toda po kom : ali p° Janezu ali po keku .Joe Kolene je tudi -'.leetiral ve«'- stvari, da pa ni imel >rf\-«'i- tlela, smo mu pa drugi ponašali pospravil. Naše žene sci delale z vso vnemo, za kar jim gn Čast in hvala; dekleta so napekl.-vseh mogoč i ii stvari, da tudi ona liso zaostala. Kaj pa fantje.* — Postavili so mlaje ter okrasili vse la je izgledalo kot krasen vrt. To je torej v glavnem opis naše otvoritve Doma. — (V ni bilo komu kaj prav postreženo. prosim la se nam oprosti, kajti vsi smo '»ili zelo zaposleni, vendar pa >mo hoteli postreči vsem, kolikor je bilo v naši moči. — Spominska 'cnjiga bo končana koncem mese-*a ter bo vzidana v kamen. Kdor ie ni v tej knjigi zapisan, naj se . -ožuri, da bo tudi on — Prihodnja zabava se bo vršila dne 2">. •septembra. Prosimo, da nas pose-ite. Vsi bratje in sestre, ki ste nam pripomogli do tako lepega uspela. prejmite naše najlepše pozdrave! Frank Kramar. POZIV SLOVENSKIM PEVCEM V AMERIKI! Peter Zgaga te: pevski zbor Glasbene Matice, pevska društva Ljubljanski Zvon, Ljubljana. Slavec. Krakovo. Trnovo. narodno želez, glasbeno društvo Sloga itd. Posebno delavno je pevsko društvo "Ljubljanski1 X,'kj' suh:iikit zahteva Zvon', ki izdaja nove pesmi iujjaVn° ,a,'kih vin in piva ludi glasbeni list "Zbori ', ki pri-L *T?V,la l)rodaJ» t«, j«* nekaj naša nove pesmi za moški, mešani in ženski zbor ter ima književno prilogo. Za Ameriko stane naročnina na ta mesečnik SO Din. i darle. čemur so dosedaj suhači odločno j nasprotovali. Končno so se pa vse-| eno naveličali pijačo naskrivaj j kupovati. Pa tudi predrago pride. Jako bi priporočal vsem našim' if> torej ^ slovenskim, hrvatskim in srbskim pevskim društvom v Ameriki, da '; I * se na ta list naroce. \ njem bodo dobili nove skladbe, hkratu pa j Gasopisje poroča o nekem mo-tudi pregled o delovanju pevskih ( Škem in dveh ženskah, ki so dva-društev v domačih krajih. pevo-j indvajset ur neprestane* plesali vodjem pa bodo v poduk zanimivi, Charleston. članki v "Zborih". Ako bi se vsaki To je menda najbolj dolgostra-pevec naročil, bi imel note takoj, jen napad božjasti kar jih pozna i»!-i rokah, ker jih '"Zbori" vsaki, zlravniška znanost. Mesec prinašajo in ne bi bilo tre-j ba tistega dolgodeasnega prepisa-J • anja ter čakanja. Note -o lito- j še dva pičla meseea, |>a bo nvp-grafirane in tako razločne, da je ii Martin. Ne vem. kako bo kaj z veselje poglodatoi. tej mesečni vinom, toda o-c-i vs.* leto ,o slučajno precej oskubc-ri in se sploh seznanili z novimi, ne in do letos niso še nikdar ka-modernimi slovenskimi kompozi-, zale golih kolen, eijami. • „ Naročnina se lahko jiošljc po-. Frank Sakser State Bank. To je resiiiV-na zgodba. Mlad Fant j.- bil poklii-an v vo- S2 Cortlandt St., New York, N, Y. jake. poslali so ga na fronto, kjer na g. Zorko Pi**»lovec care of je <-akal d<»lge in dolge nu-sece \r«-stna hranilnica ljubljanska. _ konca vojne in reši? ve »iemokra-Ljubljana. j f'J.je. Najbolje je. da se več pevcev. Nekega večera je eksplodiral v kupaj naroči in pošlje imenik z njegovi neposredni bližini šrap-natančniini naslovi g. Preloven. ' k Kanta je vrgla sila eksplozije S pozdravom Joža Rems. DAROVI ZA GASILNO DRU&T-ŠTVO NA MULJAVI. Darovali so; Po $10 — Joseph Jaklič. $'") —,^\gnes Valetič. — Frank Cos. Po $2: —Frank Simončjč. .\i»>j- na tla. (^nesveščenega so odnesli v bolnišnico. Zdravniki so ga preiskali. Niti najmanjše ranice ni imel na telesu. Toda zgodilo s<» mu ie nekaj strašnega izgubil dar govora. \*idel je vse in slišal vse. toda izpregovoriti ni mogel nobene besede. Reveža so poslali domov. S tr-i dim delom si je služil svo j kruh 1 in snboj vedno nosil tablico, n; katero je pisal odgovore, ko ga zija Klopčič. .John Kožel. Joseph i'1 k(I° k;i-' vpraAal. Zdravniki Lou i Ko sem prišel pred osmimi me-eci iz Amerike v domovino, me "e kot starega pevca in bivšega lolgoletnega predsednika pevske-ra društva "Slavec" v New Yorku '.animalo. kako delujejo pevska Iruštva v Sloveniji. Obiskal sem •azile koncertne in pevske prireditve in sem se prepričal, da Slovenci še vedno radi in z veliko vnemo pojo ter da pevska društva lepo napredujejo. Y Ljubljani prirejajo koncer- dognali, da mu živci niso v redu. Edino kako veliko presenečenje, Jii mu vrnilo govor. Ko je te -zt-L Joseph Kožel. Frank Sknfca, John Rus, Anton Kastelic. Joseph Svetin. Louis Kožel, Aton Anžlo ' močan, da je možak no desetih 1 var. John Kožel. Andrew Teka-:1'5' /0l>f,t za,*eI t-'"v«>riti. vee, Michael Anžlin. } Kaj je rekel ko je padci.'pa ne 75c. — Anton Kaušek. j smem zapisati v to kolono. Po 50e : Frank Kepic. Joseph j u. Kaušek. Frank Zaviršek. Valeii-] tin Pajk. Joseph Trunkel. ^Marija J _ zilravnik izjavlja, da S( j>us i črne oči znamenje dobrega zdrav 30c — Louis Šuštar. zdravnik prav. Skupaj darovanega > mogoče ve moti. V imenu Gasilnega društva na Pred k™tkim sem videl ^ Muljavi se zahvaljujem vsem da- Downtownu rojaka, ki je im-l ol>e rovalcem in darovalkam. Nabiralec Joseph Jaklič. 1184 East COth Street. Cleveland. Ohio. Požeto žito zažgal. V Starem Bečeju v Vojvodini je dvanajstletni Prank o (iajič za-žgal vse žito posetnika Kekiča. Vs žetev je uničena. Deček je bil aretiran in je uvedena preiskava. ker se domneva, da je (iajič podtaknil ogenj no naročilu. Ke-kičeva žetev ni bila zavarovana. Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, M. T. J očesi črni, pa je tožil, da se ničkai . dobro ne počuti. * t I Neki nemški profesor skuš; jugotoviti. da so opice potomk« i človeka, ne pa človek potomet j opic. Salabolt. kaj liodo opi.-e rekle na to? S kakšnimi občutki hod vzele naznainje to silno razžalje nje? * Španski diktator Primo de Ri vera bo prišel to jesen v Ameriko Pravi, da Jii si rad ogledal razsta vo v Philadelphiji. Sporočili s mu. naj pride koncem septembra ko se bosta borila Dempsev ii Tunnev. Odbrzojavil je. da ga bikobor J)C ne zanimajo. Dempsev in Tun ney sta vsled tega baje jako raz žaljena. Zakaj vendar? Prav posebn dosfi človeškega nimata na sebi Zakaj bi zamerila Riveri, če ju j smatral za nekaj povsem druge ^a kot mislita, da sta. Jugoslovanski zunanji ministe Ninčič je dobil visoko odlikov nje. Albanska vlada ga je namr odlikovala z redom Skenderbei ga. Ninčič se je Albancem iskre zahvalil za "visoko" počaščenje. Mož je z malim zadovoljen. To se je posebno tedaj izkaz; lo. ko se je pogajal z Italijo gl j de našega ozemlja. -soitla-ni U-d »Miov i/bbiii it0-uj teouvsi r GLAS NARODA, 17. SEP. lf>2« Češki Robinson v polarnih krajih. ŽAL0STEN K0NEC mm Na Alaski ko Eskimi od reke Jubona do rtiča princa VValeske-ga civilizirani in žive v glavnem kot evropski narodi, seveda bolj primitivno. Mnojji iiuajo bogate rudnike, trgovino in velike črede severnih jelenov. Obleke nosijo večinoma iz obdelaue kožuliovine. pa tudi sukaene. Dekleta se obla čijo kakor Američanke, hodijo v šolo in žive sploh civilizirano življenje. Mnoge se omože r. belokož-ei. V Kotzebujevem zalivu se pa zopet pričenja beda tega ljudstva, ker žive Eskimi od tu dalje v zemlji. Za bivališče si izkopljejo jamo, ki jo nazunaj zavarujejo in utrdijo z ilovico. Oblačijo se izključno v *kožuliovino, mesto perila nosijo zajčje kože. Šol nimajo kakor njihovi rojaki na južnem delu Alaske ali v Kanadi, pač- pa se uče sami v večjih skupinah. — Poleg materinščine obvladajo tudi mnogi od njih angleščino. Svatba prirejajo zunaj na ledu. Trajajo običajno po tri dni. Njihova bivališča so zelo raztresena. Eskimi, ki so naseljeni okrog polarnega kroga, zapuščajo poleti j.voja bivališča in gredo v gore na jim močna svetloba vzame vid tako, tla lahko stopi lovec mednje, j ne da bi se mu kaj zgodilo. Običajno se ustavi polarnik v primerni razdalji in začne metati volkovom zastrupljeno meso. Kedko se pripeti, da bi volkovi polarnika, ki je opremljen s takimi svetilkami. napadli ali preganjali, pa iu-di če bi se to zgodilo, ima še vedno pri rokah puško, tla -se jih u-brani. Komaj pa luč ugasne, planejo volkovi na zastrupljeno me- V Olomucu biva že dolgo let trgovec s premogom in lesom Do-soudil z ženo Josefo. Zakonca Do-soudil, ki sta poročena že dvajset let, sta se začela zadnje čase prepirati. Žena je očitala možu nezvestobo. mož je pa trdil, da ima žena druge slabe lastnosti. Končno sta zahtevala ločitev in sodišče je njuni želji pred dvema mesecema ugodilo. Radi velike stanovanjske bede sta pa morala ostati ločena zakonca skupaj in ker se so in često ostane v tem kraju pra- nista razumela, je mož prezidal vo volčje pokopališče. Ko se v a- stanovanje tako. da sta stanovala rilu polarni viharji poležejo, po- j vsak v svoji polovici, bere polarnik zastrupljene volko- Pre<1 kratkim so neti (lan tlo- ve in j,h odpelje domov. Tu jih o- polJne ^^»U sosedje v kuhinji dere in »proda kože prvi ribiški ropot in krik Ker pa so bm ppe_ ladji. Ktlor Ledenega morja še ni videl. si ne more misliti, kakšne sile delujejo v prirodi in kako neznaten je človek v primeri ž njimi. Spomladi se pojavijo na ledu toki tople vode. ki odpro vse ožine in zalive. Eskimi smatrajo te to-k*i za božanstvena bitja in jih kot taka tudi časte. Topla votla prihaja iz velikih sibirskih rek, ki se žili vajo v Ledeno morje. Poti pri- lov. Ženske ostanejo doma in ob- tiskom tople votle začne leti po-delavajo kože. Zato so v svoji kati in ožine se polagoma otlpro. stroki zelo izurjene. -Moški pa Ogromne ledene gore se vale na stalnega bivališča v pravem po-J vse strani, morje in zemlja se stremenu besede sploh nimajo. M ude sata. kakor meti potresom. Kose pač tam. kjer se jim obeta do- maj je ta naravni proces končan. ber lov. Poznajo ves polarni svet, toda če se jim približa belokožec. se takoj skrijejo in zato smatrajo mnogi raziskovalci te kraje za ne-obljudene. t'spchi, ki jih je doseglo človeštvo zadnje čase na vseh poljih družabnega življenja, segajo tja po pustinji daljnega severa. Predno pa spregovorim o tem. naj omenim, kdo so ljudje, ki jih imenujemo polarniki. To so ljudje, ki so se naveličali življenja v civiliziranem svetu in ki jih žene hrepenenje po pustolovščinah v daljne severne kraje. Večinoma so to lovci. Pravi polarnik ne stori ničesar samo za denar, ki v teh krajih itak nima posebne vrednosti. Divjačino zamenjava za orožje. strelivo in druge potrebščine. Na lov mora hoditi često, ker mu sicer zmanjka življenjskih potrebščin. Kakor vsako živo bitje, tako si zna tudi polarnik v borbi za obstanek pomagati z raznimi triki. Človek bi ne verjel, kaj vse si ne izmisli tak prostovoljni izgnanec v borbi za vsakdanji kruh. Tako sem naletel pri polaruikih na zanimivo avtomatično vabo z« divje zveri. Vaba je slična majhnemu gramofonu. Lovec si poišče udobno mesto v pustinji, in sicer po možnosti blizu skal. Tu si izkoplje luknjo, ki jo pokrije z mrežo, za katero skrije nekako avtomatično piščalko, ki pod pritiskom vetra sama piska, odnosno tuli, in sicer tako. tla bi človek mislil, da sliši volka ali lisico. Okrog te pasti liameče kose zastrupljenih rib. Ko je vse gotovo.'se skrije in čaka. C'im potegne veter, sc začujejo živalskim podobni glasovi, ki jih nosi veter daleč naokrog Zveri zaslišijo ta ^:as in se približajo pasti. Tako jih lovec iz zasede prav lahko j»obija ali pa se se pojavijo ogromne množine najrazličnejših rib. In tedaj imajo polarniki dela čez glavo. V večjih skupinah se napotijo v zalive, kamor se ribe zatekajo. Plima vrže v ožine ogromne množine rib. ki jih polarniki love ter odvažajo v svoje naselbine. Poleg rib vrže voda v zalive tudi druge morske živali. mrože, morske konje, morske krave. rake. školjke, morske slone i:ti. Vsi ti prebivalci morskih globin leže brez moči na obali in polarniki jiii ubijajo kar s palicami ali železnimi kiji. Meso dajejo psom ali pa ga porabijo pozimi za zastrupljanje zveri. Eskimi so na vodi pravi mojstri. Smrt jim je stalno za petami, toda to jih ne moti. Največkrat se spuste na odprto morje zato. ker jim tliše kiti. Polarniki so se v ki-tolovu tako izurili, da harpunov sploh ne rabijo. Kite love s posebnimi pastmi. Past je podobna 'kolesu, ki je znotraj opremljeno z dolgimi žeblji. Past položi polar-nik preko morske ožine ter jo pritrdi z železnimi kavlji. Kit priplava v ožino Jer obtiči med žeblji. Seveda se kit ne da izlepa ujeti. Čim začuti v telesu železo, začne razbijati z repom, toda kolo je prožno in tako se pasti ne more otresti. Ako se posreči obdržati morskega velikana v pasti, se mu lovci približajo in ga začno obdelovati s sekirami. Končno se zava li kit na stran in začne krvaveti. Običajno živi po omaiuljenju še eno ali dve uri. Nato ga lovci potegnejo z glavo v ožino in čakajo plime, ki dvigne orjaka na led. Tu ga polarniki razsekajo in po kosih odvažajo v svoje naselbine. Lov na kite je .vedno znamenit dogodek. Eskimi ga praznujejo s petjem in plesom. Največje ve- 1Z KRALJESTVA MRAVELJ same zastrupe. Znani mi sluča- selJe l>a 2 lovom na tulnje ji. da je ujel polarni lovec na ta |mrože. Pri tem si pomagajo o-način poleg volkov v eni zimi do j bičaj no z ukročenim mrožem, ki 15 severnih lisic, kar pomeni lep {zvabi svoje tovariše k obali, kapital. Drugače je pa življenje na severu pusto in naporno. Ljudje se valjajo po umazanih luknjah globoko pod zemljo, in kadar kdo u-mrje, ostane tam, o-prosi za roko ljubljene deklice. Rečeno storjeno. Toda snubitev je izpadla drugače, kot si je Maks predstavljal. Dobil je "košaro". Gospodična Dachsinger ga je opozorila s krvavečim srcem na preveliko razliko v letih in na to, da nikakor ne bi bilo upati, da bi njegovi starši privolili v ta zakon ter je njegovo ponudbo odločno odbila. To je vplivalo na mladega Maksa katastrofalno. Podal se je v Maiernigg, v hotel, v katerem je stanoval preje s svojim domačim učiteljem. Bil je na videz miren in vesel kot vedno. Par ur nato pa se je zaklenil v sobo. napisal dve poslovilni pismi ter si pognal kroglo v srce. Bil je na mestu mrtev. "ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DKtAVAH. za kastrate v operi; na Španskem se javljajo celo v moških vlogah, pred vsemi slavna Marija tie Na-vas. Za časa Oalderona so zelo čislali ženske, ki so predstavljale moške. V Italiji je otvorila ženski igralski poklic Angelica Catalini Od tedaj so se igralke stalno udomačile na odru. Mnogo kasneje so začele angleške igralke. Prav do leta 1650 so igrali ženske vloge pri Shakespearju zgolj mladi nroš-ki. Podoben razvoj kakor na za-padu je bil tudi na vzhodu, v Indiji, Kini in na Japonskem. Osemnajsto stoletje pa je pripeljalo žensko koncnoveljavno na oder. Ta doba je ustvarila gledališko modo. ki jo je narekovala igralka. In korak od mode do erotike ni bil težak. Igralko je oder hočeš ali ne pripeljal v erotični krog. Marsikatera ima zahvaliti vso svojo veličino temu dejstvu. Marsikateri je bilo to v pogubo, ■drugim pa zopet v srečo. Toda če hočemo biti pravični, moramo potrditi, da je baš ta erotična atmosfera utrdila na odru igralkino stališče. Toda kdo bi nam mogel opisati Domovina ji je bila pretesna. Sla je v Nemčijo in se tam učila odrske nemščine. Bila jc angažirana pri Reinhardtu na "Intimnem gledališču'' na Dunaju in v Duessel-dorfu. Tu se je duševno in telesno izčrpala. Predvsem duševno. Večni boj mladega talenta z ostarelo gledališko veličino, ki postane te-aterski strah, posebno če postane bivša velika igralka gledališka ravnateljica. Gema Boičeva je morala doživeti, tla je morala kot zelo mlada deklica igrati starke. — stara njena ravnateljica Dumont pa se je šopirila v mladostnih vlogah. Vloge, ki so bile po božji in človeški pravici stroka Boičeve! Bilo je kakor odrešenj^, ko so jo poklicali na "Deutsche« Volks-theater" na Dunaj. A zopet intrige. Xe dobiva vlog. Niso je pustili nastopiti v vlogi, v kateri bi jo rad videl ravnatelj Altman iz Berlina. Tega ni mogla več prenašati. Zapustila je prostovoljno žalostni svet. Potem šele na pokopališču so govorili strokovnjaki, tla je bila Boičeva najbolj nadarjena igralka. Zanimivo je, da se je skoraj e-nako razvijala in končala usoda češke igralke Olge Vojanove. hčere slavnega E. Vojana. Hotela je na nemški oder. nastopila je par-krat in vsi so ji očitali njen slovanski akcent v nemščini. Njen samomor so pomilovali posebno Čehi, ki bi radi gledali Vojanovo, hčerko svojega nepozabnega velikana. tudi v manjših vlogah doma. Vojak padel v tunelu iz vlaka. Kakor javljajo iz Splita je v tunelu na 49 kilometru padel iz osebnega vlaka vojak Gregor Ke-rnm iz Tuzle. Desna noga mu je bila odrezana ter je tudi socer dobil težke poškodbe na glavi in prsih. Ranjenca so prepeljali v sarajevsko bolnico. potrebne so narodne zveze in ka- j zaslišana, sta priznala, da sta ua-ko neprecenljiva je korist njiho- j meravala izvršiti vlom. Ilagleitner vetra vstopa v Mednarodno zvezo.[jima je izjavil, tla gre samo za to. Korist in odgovornost ne samo za da mu prinesela poslovne knjige; posameznice, temveč za vse, ki vidijo v skupnem delu pot do medsebojnega razumevanja, do pospeševanja kulture v službi človeštva in človečnosti. Iste cilje ima pred dvema letoma ustanovljeni odbor za mednarodno duševno skupno delo: Naj-prvo hoče dognati možnosti in sredstva, s katerimi naj l>i se vplivalo na vzgojo otrok v duhu medsebojnega razumevanja. Kako zelo dela narodni odbor v tem smislu. je pokazalo predavanje profesorja Zim m črna. zastopnika pariškega zavoda pri Zvezi narodov. Pozdravil je ženske kot prvobo-riteljice v mednarodnem akademskem delu. da dobijo potrebno vez med znanostjo in politiko. Veliki splošni pomen in posebna korist teh stremljenj za akademsko naobraženo ženo sc zrcalita v predlogih, ki jili jc podal profesor Zimmem za praktično skupno delo ^pbeh organizacij. — Kakšno vlogo naj ima vzgoja za mednarodno razmerje, vprašanje poenotenja akademskih diplom, korist muzejev kot središč vzgoje, raziskovanje o položaju akademije v službi umetnosti in znanosti. o položaju dijakinj, o zakonskih in drugih ovirah za ženske v akademskih poklicih in v učni stroki itd. Največje zanimanje so vzbudili referati angleške profesorice Spurgeon. francoske odvetnice seveda jima je priporočil, da odne-seta pri tej priliki tudi denar, ki ga bosta našla v blagajnah. Lopova sta obljubila ter sta si dala. kljub temu, da sta posedovala kompletno vlomilsko orodje, izplačati -jriO šilingov za nakup vlo- / milskega orodja, dalje SO šilingov v svrho. tla si pre*krbita ponarejene potne liste, ter IJO šilingov kot napitnino. Ilagleitner je plačal ob priliki posvetovanja tudi ves zapitek. ki ni bil majhen. Dne 28. junija se jc podala trojica v ('urili. V Švico pa niso mogli priti, ker potni list niso bili pravilno sestavljeni. Vlomilca zatrjujeta. da že i z počet k a nista i-mela namena stvari izvesti ter da si zato tudi nista tlala izstaviti potnih listov pravilno. Trdita, da sta se skušala zapel ji vea ponovno iznehiti. V to svrho sta nalagala Hagleitnerja v Innsbruckn. tla hočeta obiskati tam dve znanki. Imela pa sta smolo. Sešla sta se slučajno zopet s Ilagleitner jem. ki ju ni več izpustil ter ju pripeljal do Buchsa. Ilagleitner je stvar v glavnem priznal, zanika pa. da bi imel namen obdolženca pregovoriti, da bi izvršila kak vnaprej določen vlom. Dunajska policija jc mnenja. da so fantastične trditve Hagleitnerja izmišljene in poizveduje dalje. Krvave madeže izperi hitro z milom in gorko bodo. Močno belo Grinberg in ameriške inženirke I . . ....... , ... ? , ,. - ; tkanino namili suho in dem na Grilbreth o poklicnih možnostih , . . 1 .... solnee. kr> izgine na solncu made/, žensk v obrti, mdustr.j. .r, trgo-: ^ Bammo w J1;,ma. vini, o pravnem položaju poklicno,y osoljeni vodi iu i/p,ri kadar delujoče poročene ženske ter oj izjedl;i so, kH ne jem|j. pa s<> vprašanju: Zakon in poklic. — S de ki razje barvo Pri ohčutljivi Debata je dokazala, kako neob-j barvi naretli krompirjev škrob, hodno potrebno je načelno enot-; namaži ž njim madež in odkrtaci no postopanje, žensk vsaj ffledejkadar se posuši. To. ponavljaj, nastavljanja v javni službi. Vse dokler ni izpil škrob madeža. NOVA "MODA" eo4r»t^tT MMI«OM t uauMJtwooo. M. Navadni ljudje imajo v svojem domu pse in mačke, dame iz tako-zvane "višje" družbe se pa hočejo tudi v tem oziru razlikovati od navadnih smrtnikov. V svojih stanovanjih goje male krokodilčke, ki imajo baje to prednost, da znajo loviti muhe. V San Franciscu se je zadnji čas razvilo par velikih trgovin, ki trgujejo s to živadjo. Slika nam kaže skupino deklet, ki spravljajo krokodilčke v male škatljice, katere nato odpošljt jo n<4EOgoicam. GLAS NARODA, 17. SEP. 192« J OMIRJEVANJE ZAKONCEV Vedno bolj m* množeče ločitve Kil kotlov povzročajo zapadnim nemil vprašanju veliko pozornost Sodniki in učenjaki se bavijo ob-ruo s tem problemom in iščejo -red ste v, kako bi zajezili to dru-ibno zlo, ki pomalrm, a stalno -ptruplja v»'s narod. Mladi za-»nci če«to že pri poroki razmiš-ajo o ločitvi in si če* t o že vna-rej določijo, kateri vzroki bodo irišli v pošle v. tako da izgleda kot da zakona sploh ne vzamejo več resno. V neki francoski reviji se bftvi s tem problemom neki u-'•enjak, ki dobro pozna družabne azmere v Franciji. V svojem članku izraža mišljenje, da je šte-jlnim razporokam v marsičem zrok povojna nervoznost. ki je ijela cele mase. I moški i ženske ho tako nervozni, da ne morejo ,-eč mirno presojati kake stvari, nu tako se radi neznatnih malen-prepiri, ki dovede-mja in končno do dtu 11 v lo t ve zakona. Sodna praksa je ločitvi zakonov tako slaba, da i najboljši pomirjevalni govor sodnika ne more spraviti zakoncev, in sodnija je takoreko«"- prisiljena, da izreče ločitev zakona. Po mnenju tejra strokovnjaka bi se ue »melo dopuščati, da pridejo zakonski spori do tožbe, zlasti kadar gre za take malenkosti, ki se pri količkaj treznem in mirnem presojanju ne zde uiti omembe vredne. Zato bi se po njegovem mnenju morala dati takim zakoncem takoj v začetku primerna i»o-moč, še predno pride do večjih razprtij. V la namen priporoča ta strokovnjak ustanovitev poseb- POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : s I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI .80 .60 .50 .30 .40 .40 MILČINSKIJEVI SPISI: Naša leta, trda vez .............. Naša leta, broširano .............. Na Indijskih otokih . .......... Ma Preriji ........... Nihilist ....................".WW* Narodne pripovedke za mladino .. tfa krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma naj. bolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 2 ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3h Napoleon 1......................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janesa E. Kreka .. .25 1.30 .70 1.00 .25 .35 .90 1.00 1 — Ogenj tr. v..................... Pesmi v prozi, trdo ves........... Prigodbe čebelice Maje trda ve*... Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... Pariški zlatar .................... Pingvinski otok tr. t............. Pod svobodnim solncem 1. zv..... Plebanuš Joanes tr. ve*........... Pod krivo jelko. Povest i* časov Ro- kovnjačev na Kranjskem ..... Poslednji Mehikanec ............. ! Pravljice H. Majar........./..... ■ Povest o sedmih obešenih .......... j Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka Po strani klobuk, trdo vez...... .60 .30J .30 .70 .35 .90 .25 cev. V teh razsodiščih bi bili "Pošip^alecs stopa ni moški in ženske paritetno, praprečanove zgodbe ........„.... .25 in vsi zakonski spori naj bi se naj-j Patri*, povesti iz irske junaške dob« .30 prej obravnavali pred temi raz- Predtržani, Prešern in dragi svet- sodišči. šele če bi bilo vsako po- t niki v gramofona mirjenje izključeno, naj bi se cela stvar izročila rednemu sodišču. Sedaj običajno posredujejo med J skreganimi zakonci prijatelji. Ti po mnenju pisca na-j v eden epa članka niso primerni posredovalci v tako delikatnih zadevah. ker so skoraj vedno .25 Ptice selivke, trda vet..............75 Pikava dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto . ..................35 sorodniki in |Pravljice in pripovedke (Kcšutnik) 1. zvvzek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vei...................75 .60 je JO .40 jut JS JO Robinzon ........................ ... ... Revolucija na Portugalskem ________ stranski m se »agtbajo po svojih Rinaldo Rinaldini.......... simpatijah k t emu ali onemu. (Vt slovenski šaljivec ................ pa kak zakonec pokliče na pomoč I Slovenski Robinzon, trdo vezan".".*.". odvetnika, je pa zakon itak že SuneŠki invalid............. vnaprej pokopan, ker vsak odvet-'Skozi širno Indijo ................. nik išče čim več črnih točk. da sjSanjska knjiga Arabska .......1.50 tem večjim uspehom dovede do 'Sanjska knjiga, nova velika........90 ...........60 Spake, humoreske, trda ve« . .......90 Strahote vojne ...................50 Sveta noč, zanimiv« pripovedk« ... .30 Strup iz Judeje ....................75 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914-1918 ................1— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 ločitve zakona. V tem uradu pa Sanjska knjiga, mala naj bi vplival moški sodnik pomirjevalno na moškega, ženski pa na žensko. Glavna na lopa teh sodnikov bi bila, da dokažejo sprtim zakoncem brezpomembnost njihovih spornih razlogov. V nato sledeči, intimni razpravi naj bi ^prišlo do pomirjen j a med možem in ženo. Nikakor pa se ue sme ve«" dopuščati, zaključuje pisec svoj **vitanje (Govekar), vez ......1.20 članek, da kaka nepremišljena be'-! 8,n ^^ l0VC* ^topisni ro- man ..............................80 seda, kak neznaten sporček izzove j Notbnrga .................. !s5 težke konflikte, ki končajo z lo- j Sy Gten0Vefa .50 čit vi jo do takrat morda srečnega . Sredozimci, trd. vez. .. * ** **. .60 zakona. Pisec poziva vlado, naj v j broš 40 tem smislu pod v za me primerne korake in reši društvo vsega one- SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana ................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 pa socijalnepa zla. ki izvira zi ločenih zakonov. V Brjah v rihenberški občini se živahno razpravlja o pradbi nove cerkve. Brje štejejo okoli 700 prebivalcev, ko se obremenijo- s par sto tisoči lir za zidanje cerkve. Tz ust vsa-i kepa občana se čuje dan na dan | stokanje, da so davki preveliki in J da jih ne bo mopoče več zmagovati. Mnogi se vprašujejo, kako j to, da cerkvena uprava ne prispeva k novi zgradbi, ko ima vendar cerkev sv. Martina na Brjah mnogo lepih posestev. i) ii il 1 ALI VESTE da se je pred kratkim udeležilo 11a tisoče Slovencev sokolskcpa zleta v Pragi? Ali veste, da so l^agelmar jMfl&rete iz 100 pro- centov čistega turškega tobaka, najboljšega tobaka za cigarete? SPISI KRlfcTOFA I MID A: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti veder.............30 14. sv. Povodenj...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broi. 0.35 tt. 2. Rado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 atr., broi......50 št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 106 atr..........................85 St. 4. Cvetko Golar: Poletno klanje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 ftl. 5. Fran Milčiajč: Gospod Frl-dolin Žolna in njegova družina, v«selomodre črtice I„ 72 «fcr.. br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra: v eem dejanju, poslovenil Dr. Pr. Bradač, 45 atr.. St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 fit. 8. Akt Št. 113 .............70 St. a. Univ. prof. dr. France Weber : Problemi spdobne filozofije, S47 str., broš..................70 ž t. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 St. 11. Pavel Goli»: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, S4 str., broa............35 St. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil TJ. Žun, 112 str., broš..............30 St. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo ro-nil dr. Albin Osjris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesnili, 112 str., broš.,...........45 St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 St. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 St. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........5C St. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr*. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 St. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broš..........................2i St. 23 Sophokles: Antigone, žalna ipra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Bulwer; Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš...........................go St. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 St. 26. L. Andrejev: Črne maska, poslov .Tcmip Vidmar, h2 str. br. .3* St. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 »tr., broš..........35 ^t. Tarzan sin opice........90 ^t. 31. Roka roko.................25 St. 32. Živeti ;...........!!.!!!!! .25 St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 St. 36. Ksaver Meško; Listki, 144 Rtr.......................g?, St. 37. Domače živali .......... St. 'iS Tarzan in svet .......... St. 39. La Boheme............. St. 46. Magola ............... St. 47. Misterij duše . St. 48.Tarzanove živali......... St. 49. Tarzanov sin......... St. 50. Slika De Graye..... St. 51. Slov. balade in romance . St. 52. Sanin .................... 1 ?t. 54. V metežu ............ St. 55. Namišljeni bolnik.......... St. 56. To in onkraj Sotle........ >'t. 57. Tarzanova mladost ...... ^•t. 5S. Glad (Hamsun)..........90 Sf 61 Golar: Bratje in sestre____ .7'(, St 62 Idi jot I. del. (Dostojevski) .91 Št. Idi/ot II del (Dostojevski) .90 St. 64. Idi./ot III. del (Dosto jevski) .90 ^t. 6r>. Idijot IV. del (Dostojevski) .90 Vsi 4 deli skupaj.............. $3.35 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................28 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora................... ,25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9 zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega--------- 10. zv. Zvesti »in. Povest iz vlad Akbarja Velikega......... .26 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, po««»rt .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mia-jonov v Koreji...............80 13 zv Boj in zmaga, poveat....... .30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .3C 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska Pov««t ....................... J2b 16. zv Zlatokopi Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali voi-nja v Nikaraguo..............80 18. zv. Preganjanje Indijskih mišje, narjev....................... .30 19. sv. Mlada mornarja. Poveat .30 Tisoč in ena noc, trdo vez......... .90 Tik za fronto...................... .70 Tunel ..............................i.— Tatič, Bevk, trd. vea. .............. .7® Tri povesti (Flaubert), trd. vea. .T» Tri povesti grofa Tolstoja........ .60 Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha.... ..............40 V okkne lažnjive sramežljivosti, na katero naletiš pri nas na vsakem koraku, ne pozna. Nam se bo morda v marsičemu zdela ta svobod;i prevelika, toda treba -je upoštevati klimo in povsem drugo juentaliteto; potem postane razumljiva tudi napota v danskih kopališčih, ki pa nima nobene zveze z nemoral nosi jo. O stvareh, ki ■10 popolnoma naravne, se na Dau-kt-iii ue govori mnogo. Nedvomno je, da danske ženske v marsičem posnemajo svoje Evine sestre v A-f meriki. toda pojmovanje svobode ■danske žene je povsem različno od pojmovanja Ameriknnk. Ame-rikanska žena je dospela do nenavadnega in nekimi čudnega i>oj-niovauja svojih pravic in dolžnosti. Ona hoče zapovedovati moš.ll Iz Debreeina se poroča, da se je razvil v mestu zadnje čase tr? na katerem prodaja siromašno i trebiva 1st vo z aid nje ostanke svojega imetja. Te dni je prišla na Trg bedna kmeiska žena s tremi otroci, ki jih je hotela prodati, ker ni imela denarja, ni mogla da-■ i otrokom niti najpotrebnejše hrane. Pogled na nedolžno deeo ji je bil neznosen, zato je sklenila gladujoče sirote prodati. Najstarejšo 14-letno hčerko je prodala takoj, čiiu je prišla na lig; kupil jo je neki premožni posestnik za 9tXl.(NK) madžarskih kron (približno 10 dolarjev!). Po daljšem pre-mišljevaiju je kupil še drugo dete, triletno deklico za 30(UKM) K. t'oda prodana sirota se ni hotela ločiti od svoje matere in kupec je imel obilo posla, predno jo je malo potolažil. Mati je prigovarjala nesrečnemu detetu, naj le gre ; novim gospodarjem, ker bo irne-I la vsak dan toplo juho, pa tudi . oblečena in obuta bo. Ko je kupec odvede! obe deklici. je ponudila nesrečna mati naprodaj še zadnje, 6 mesecev starr dete. Ker pa ni bilo nikogar, da bi dete kupil, se je odločila, »la ga obdrži, v nadi, da ga bo mogla z n napraviti i/, njega svojega suz- ;zkupičkom vsaj nekaj dni redi mu« pa hoče biti svobod-pri te mne odreka ženstvu ti. VOJVODINJA - HIŠNICA in tudi moškim ne odreka supen-jornosti, kadar je to |K»trebno. V odnoša jih uied moškim in i žensko vlada na Danskem popol na svobod* Ženska, ki jo zalezu-j V Angliji je umri nedavno voj m napada kak moški nikdar ne ™da Rutlandskv, ki je bil tako M če na pomoč drugih ljudi; zna' zadolžen, da so pobrali upniki vso si sama pomagati in ee tudi n.* tako nedvoumen način, da si jo moški brez dvoma za vre-J ^are angleške plemiške rodbine ie treba' l!Jegovo zapuščino. — Po njegovi 'smrti so šla vsa posestva te pra le j zapomni. Tistega drugod tako priljubljenega i'lirta danska ženska ne pozna. Flirt je ljubezen za šalo, a Danci so vajeni, vzeti vsako stvar resno, zato tudi v ljubavnih zadevah ne poznajo komedij. Seveda tia s tem še ni re na dražbo. Ovdovela vojvodinja Violeta je prodala vse, kar se je dalo, da bi mogla poravnati moževe dolgove in rešiti vsaj krasno palačo na Arlingtonski ulici naproti kraljevega Buehinghamske dvorca. Naposled je morala ro d'» Danke *zPrazn^i tudi to palačo in jo od uporabljajo v? nedovoljenih sre ;eh dovoljenih date v in taktik, da si osvoje moškega. N' svoji ko-keteriji so Danke neodoljive in nobena ženska na svetu ne zna tako pritegniti moškega nase kakor Danka. Njen pogled je odkrit, iskren ill svoboden, a nikoli ni bolj živ in agresiven kakor pri ženskah na jugu. Kadar pa je Dan-kinja dosegla svoj namen, ne z-da tega niti z enim samim pogledom. kakor južne ženske, ki ne morejo prikriti svojega veselja nad zmago. Pristriženi lasje so seveda tudi na Danskem našli mnogo obože-vateljie. Toda danska žena glave h pristriženimi lasiui ne smatra za kako modno kaprico, nego kot nekak napredek, ki jo je osvobodil dolgih las, ne da bi pri tem trpelo njeno ženstvo. Na Danskem skoraj ne poznajo razlike med mestom in deželo. Kateri pristoja, ta si m 1 reže kite. pa bilo v mestu ali zadnji gorski vasi. Popolnoma razumljivo je, da so danske ženske pristašice kratkih kril in to najbolj iz praktičnih razlogov. — Danska ženska ljubi svobodo v vsem. pa tudi v svojih kretnjah. Na Danskem se zelo rade in zelo mnogo žrtvujejo Veneri. Danski narodni pregovor, ki ga danske ž/iske zelo rade navajajo, pravi: — Noči so za ženske. — In tako je tudi v resnici. Mnogo svobode, mnogo ljubezni iu ljudje se zabavajo. Danska dekleta počnejo, kar se jim zljubi, vedo, kaj smejo in kaj ne, poznajo prav tako dobro zakone dostojnosti in časti, katerim ae morajo tudi one pokoravati. thtfAfrtO* JL i tla ti v najem. Prvotno je imela vojvouinja 27 srob v prvem nadstropju. Iz tega ogromnega ^stanovanja se je morala preseliti v stanovanje bivšega hišnika v suterenu obstoječe i7 dveh sob in pralnice. Tu zdaj stanuje v zelo skromnih razmerah in prodaja slike. Obenem pa op ravlja posle hišnice. Y mladih letih se je pečala s slikarstvom in je dosegla velik uspeh. Na raznih dobrodelnih prireditvah so prodajali njene slike često po l^Kl an gleških funtov. Zdaj ji je umetnost dobro došla, da ji pomaga služiti vsakdanji kruli. Tudi vojvodinjina hčerka si preživlja sama. Izselila se je v A-meriko. kjer je postala gledališka igralka. Vojvodinja bi se rada preselila h hčerki, ker upa. da bi Amerikam i radi kupovali njene slike. V Angliji so jih namreč kupovali samo dotlej, dokler je bila umetnica bogata. Vojvode Rutlandski so bili najbogatejši angleški plemiči in odlični člani kraljevskega dvora Težko usodo prenašajo zdaj možato. Ljudje pravijo, da je v An-srliji zadnje ease moda. da si plemstvo samo služi vsakdanji kruh C'asi se povsod spreminjajo. POSESTVO NAPRODAJ KADI BOLEZNI. Radi bolezni prodam posestvo bli-zo Kranja, dve hiši. dva skednja, dva hleva, vse poljedeljsko oro-Ije, elektrika, vodovod. 13 glav Sivine, za 125 mernikov posetve. 10 gozdov, 5 travnjkov. Natančna Tojflsnila daje: Frank Kožnik, 1317 Kart 55th St., Cleveland, O Vhr 16)______________ ..... 8 ti* ' ......... K mfl» VA2NA IZNAJDBA i izvršila .Jeke in Podlogar v noči od 1. na 2. februarja 192e Velike, se dobro zavedajo, da spi.,- to le igra. ki hoče Francozom nri-pnsla tako I > - - • . . , , - - ' ' na hodnik in vlomila potem , vi- T" !" - ^ ^ ^ M",JUh" reSU'h'tK 1>H' trihom v trgovino. Jeke je zložil! "°Vltei1' bl V",ik;I daleč v svojih ; ukradeno blago v šfiri velike za-i voje in vreče, ki sta jih potem .sama odnesla. 14 dni kasneje, na,--- • . - ,. ... i, , II-- lseejo države prijateljskih /,\ <■/ j pustno nedeljo, je osrečil zdrav-1 .. . ... svetovna vojna morala ustvariti, sumnjah. da smatrajo italijansko- jne že špansko pogedbo za anglešk: ns-Za: . je vlomil v težka poiljetja. ! Ko so mu postala tla na Dolenjskem že prevroča, .se je umaknil Jeke s svojimi na Štajersko i in se nastanil pri rudarju Francetu Jenku na Raštajnu pod imenom Ivan Hribar. Takoj pa njegovem prihodu so sledili v okolici drzni vlomi in ropi. šele po dol-' geni čaliu je prišel pravici v roke • n je bila izvršena njegova areta-' eija. kakor smo svojec as no že poročali. na precej dramatičen na-| čin. | Na današnji razpravi je bila dvorana nabito polna. V prvi vrsti .se .seveda zanima za lepega Je-keta. dolenjskega Carugo. žeiL«.ki svet. Jeke, ponosen, lep in velik mladenič, star komaj 2:1 let. priznava vse, kar mu očita obtožnica. le nekaj malenkosti zanika. Vsi njegovi zagovori gredo za tem. da se zaščitita njegova tovariša, zlasti pa njegova ljubica Julka Vrabčeva, ki je v 8. mesecu nosečnosti. Razpravo vodi predsednik o_ j krožnega sodišča dr. Polenšek. j votanta .sta ss. dr. Fischinger in sv. dr. Romih, zapisnikar prakti- zveza nordijskih držav. Francija j.* skic nil a več pogodb, enako < "»'škoslo-vaška, Jugoslavija. Poljska. Ii<-mumja itd. — Po sebno j>oglavji* v zgodovini Kvrope pa tvori Lo-( earn o. Zadnje dni je silno veliko šuma zaradi pogodbe med Španijo in Italijo, kar s«> začeli imenovati Sredozemsko antanto a!i an »roti njegovi ljubici, dekli Juli-jaiii Vrabčevi in njegovemu paj_ iašu Matevžu Podloga r ju iz Št. žanža. Začetkom 1. 11)25 je bilo izvr-cnih na Krškem polju in v sosednjih hribih več velikih tatvin, ui so vzbudile po drzni izvedbi splošno pozornost. Videlo .se je. tla j Ji-je izvršila dobro organizirala tatinska tolpa, ki je natanko poznala hišne razmere pri okra--leuih. Sum je }iadel takoj na Ivana Jeketa, o katerem se je vedelo, da ni dosti prida in da se brez pravega posla potika okrog v družbi malopridnih tovarišev. Hs marca 1925 su ga orožniki i/. Ua-iie aretirali in je takoj priznal pet tatvin Toda že čez teden dni se mu je posrečilo pobegniti iz zaporov okrajnega sodišča v Krškem Dobil je od svojih prijateljev v /.apor žago, s katero je prežagal verige, v katere je bil uklenjen. lii omrežje na oknu ter ušel Kma-,u je Jeke nadaljeval svojo delo .s še večjo predrznostjo in uspeli oni. Kljub neumornemu zasledovanju orožnikov se je skrival celo leto in so ga orožniki prijeli šele po aretaciji njegovega pajdaša Podloga rja v Rajhenbnrgu ter ga U. marca llJ2(i prepeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Jeke je bil rojen kot nezakonski sin. Mati ni skrbela za njegovo vzgojo, ampak mu je dajala še celo }Kit uho. Ko je nehal hoditi v šolo, si* je šel učit mizarstva, pozneje je delal v hvaških šumah, v rudniku in na kmetih, toda ni-iejer ni imel obstanka. Najlju_. ' j • L. 1923 se je seznanil v novo-neških zaporih z Julijano Vrab-čevo, katero si je izbral za svojo ljubico. Ko sta prišla iz jetnišni-ee, sta pastala neločljiva tovariša. Potikala sta se skupaj po krškem in novomeškem okraju ter po Štajerski. Tretji, ki se je začetkom letošnjega deta pridružil Jeketu in izvrševal ž njim vlome, je rudar Matevž Podlogar, delomržen in k tatvini nagnjen človek. Jeke se je moral nagovarjati danes radi oele vrste skrajno drznih tatvin, in vlomov. Najstarej- kh-t in jedilnico občinske bolnice v Krškem in pokra lel tamkaj za 1.439 Din je.stvin, jedilnega orodja in servijetov. Že čez 4 dni nato .se je pojavil na Raki, kjer je iz-1 vršil kar dva vloma, Izpraznil ie - • i -- i- 1 t vprašanj, nakar so .se pričeli go kovček Tomaža Maznika. pri T tanto ob Sredozemskem morin. Vsi' te pogodbe. ::\e. .». k<>! ve: cije so poglavitna etapa v 1'an-cvropo. Se en mogočen sunek, še en odločilen korak in Združene države Kvrope so postale i/, velikega problema — gotovo dejstvo! i A se sedanje pogodbe posplošiti, ' pa imamo tu garancijski med vsemi državami Kvrope. N,. ravna posledica bo. da bo razoro-ženje saiun po >ehi umevno, k«"-bodo vojske nepotrebne za varstvo države na zunaj, kajti garancijski pakt in obvezno razsodišče peli. Francija ima torej v svoji politiki ob Sredozemskem morju prav hudo nadzorstvo, ki ji bo delalo samo ovire. Mussolini je napravil Francozom težke skrbi, kar je instinktivno že več časa pripravljal. Viden znak teh priprav je bil po-set kralja Aloiiza v Rimu. nakar je sledil protiposet Madrid, torej že takrat, ko je bil še jako nejasen uspeh vojMf v Maroku in ko še ni bilo napetosti med Francijo in Španijo, ki se je pokazala po posetu kralja Alfonza in Pri-mo de Rivera v Parizu. Ust llumanite meni. da je ta I*oirodba sumljiv pojav ob bližajoči se obletnici I.oca r na. Tudi se poraja sum. da dobi Španija novo pomoč v zahtevi po pouinožit-V! sedežev v Zvezi narodov. K •*-k' i m" ,r,'t,a zapiunniti «i.i po J sklepu pogodbenih ilržav pred-! loži ta pogodba Zvezi narodov še-' Ie potem, ko bodo smatrali, da je j ugoden čas za to. Zakaj ne i„-koj. ako ni skritih namenov.' l bo zadostno, bo najboljše janist-, Italija vo za obstanek vsake države v, Tunisu \ K v ropi. Tudi najnovejša Mussolini je spoznal, da more svoje težnje v Maroku iu v, i unisu veliko lažje uresnečiti s pomočjo Španije nego s fraueos- pogoilba med j ko pomočjo proti Španiji. kant Prijatelj. Obtožba Italijo in Španijo ima svoj pomen i povsem v smislu panevropskega I gibanja, iu sicer prav zaradi svo-| je prikrite osti proti inmperijali-stičnim težnjam Francije ob Sre- Pomisliti je pa treba Judi. d,^ obstoje siare mi vskrižnosi j v italijanskih in francoskih interesih ob Sredozemskem morju. Tunis je ognjišče hudim konfliktom, zato je prijateljstvo med Francijo l:i zastopa f]ozeillskf>iu morju, fini več takih državnega pravdnika namestnik ,, - , . ... , zvez. pogodb in konvencij, toliko Italijo vedno ogroženo, dočim v-e- bolj se približava trenotek. ko po-jga tega s Španijo ni. in Španija Kovač ,branijo dr. Oesnik .Jeketa, dv. sv. C a za roll i Podlogar ja in. dr. Zupančič Vrabčevo. Ob 19. je .stavil sodni dvor porotnikom 13 .. . vori državnega pravdnika in tra- rezni Salnnčevi na se je založil ^ ■ J ' j inteljev. Razprava je trajala z mastjo in svinskim mesom. Dobrih 14 dni kaspeje se je oglasil Jeke s svojo družbo v Dolenjem Makaroveu pri Mihaelu Banu. Tamkaj so odnesli iz trgovine blaga in drobiža za o.OOQ Din. Bili so sicer opaženi, vendar se jim je posrečilo pobegniti s plenom, še predno so se zbrali vaščani. Ta uspeh je dal vlomilcem novega poguma in čez T» dni so izvršili veliko tatvino v OreŠenjcah. \ po- zno v noe. noči od 13. na 14. Razprava proti Ivanu Jeketu. njegovi ljubici Julki Vrabčevi ter njegovemu pojdašu Matevžu Pod-logarju je trajala do 11. ponoči. Porotniki so potrdili vprašanje krivde glede hudodelstva tatvine, vendar ne v višini zneska, ki ga je navedla obtožnica: potrdili so tudi vprašanje krivde radi težke te-marca i ^esne poškodbe posestnika Grab- •ftllf 1925 so šiloma odprli Jurečičevo trgovino ter odnesli za 1G.00U Din blaga in 9.000 Din gotovine. Jeke je bil sicer kmalu nato aretiran in odveden v zapore krškega sodišča, od koder pa je že po preteku enega tedna pobegnil. Komaj se je rešil zapora, .so se ze začele velike tatvine v bližnjem Posavju. Med drugim je bilo vlomljeno v trgovino Franceta Petana in odpeljano blaga za 38.000 dinarjev. Da>i je marsikaj govorilo za to, da je izvršila te tatvine Jeketova družba, vendar ije to ne da dokazati. Prva tatvina, o kateri je dokazano, da jo je izvrši! Jeke. je o_ na pri posestniku Ivanu Metelku v P1 anini pri Krškem. Med drugim je ugrabil Tamkaj tudi skoro novo odejo, katero so letos našli orožniki na podstrešju mrtvašnice na Raki, kjer je Jeke dolgo prenočeval in se s to ukradeno odejo pokrival. Dalje priznava Jeke vlom pri trgovcu Josipu Ce-rovsku. v Velikem Trnu, kjer je njegova družba odnesla blaga in drobiža skoro za 6,000 Din. Letos sta Jeke in Podlogar okradila naprej posestnico Fraučiško Bajče-vo na Raki, kjer sta vlomila v hram in vzela okrog, 200 litrov vina. K dobremu vinu spada seveda tudi pečenka. To sta Jeke in Podlogar našla v 80 kg težkem prešiču posetnika Janeza Ziberta v Korit niči, ki ga je Jeke kar v hlevu zaklal, nakar so ga pozneje odrli in skupaj pojedli. Kjer Jeketu ni šlo v vse gladko izpod rok, se je posluževal tudi samokresa. Tako je na posestnika Janeza Grabnarja oddal iz podstrešja, kamor je vlomil, zaporedoma kar tri strele in ga težko ranil na trebuhu. Največjo tatvino pa sta Al JJL» .1 UULVvI Jil JJUW • - - - ' - a^fijsT* f-ii*- C« ht r t narja. radi prepovedane posesti o_ rožja in vlačuganja. Glede Matevža Podlogarja so potrdili vprašanje krivde in hudodelstva tatvine in nošenja orožja, zanikali pa stane ves evropski položaj zrel za panevropsko skupnost. Za zdaj pa ima Sredozemska antanta svoj poseben pomen. Pariški list Temps je takole pozdravil novo antanto: — Italija in Španija sta pravkar podpisali pogodbo prijii nima zahtev, radi katerih bi inog-ia Italija priti v zadrego. To pogodbo med Španijo in l talijo smatrajo za likvidacijo šibkega prijateljstva med Francijo in Španijo, ki je zadnje čase bilo le prisiljeno vsled skupnega vojaškega pohoda v Maroku. Franci-stva, ki se je mora veseliti vsak- • i • n • i . ' *' I ja je za bridko prevaro m presku- do, komu'- je pri srcu konsolida-l - • i , -i 1 > snjo bogatejša. Menila je. da je dosegla lep uspeli po predaji Abd el Krima, a zdaj se je pokazalo. ob Sredozemske m morju. — eija dobrih oduošajev med velesilami. katerim je na ravnotežju je vse šlo v nič. Kaj \li le s težavo prikriva o m en je-; . 4 ■ n - , 1t .• nastati po tej pogodbi med ltali- ni list razburjenje, ki se je polastilo vse francoske javnosti. Saj so znana nasprotstva med Španijo in Francijo med vojno v Maroku. kakšne pohlepne težnje je go- jo in Španijo7 j Tako se torej kujejo vse v prek I pogodbe, ki vežejo po dve ali več držav, ali vsled raznih pogodb e-no države na več strani nastaja jila Španija glede delitev intere . . . ,r ' , i,- . i- cela veriga pogodb, ki povzroča sov v Maroku, — dalje je pa tudi . . . ... ..... .. ,. j popolno nejasnost ni torej tudi znano, kakšne ambicije ima Itali-i 11 _ ja v Abesini.ji. Tangeru in Tunisu vprašanje vlačuganja. Vprašanje*—a nad vse to pride pogodba pri- negotovost v Evropi. Izhod iz teh 1 homatij bo edino združitev vseh vlačuganja Julke Vrabčeve so potrdili soglasno. Senat je razglasil nato sledečo pogodb in konvencij v eno »smo : v temeljno pogodbo Združenih držav Evrope. jateljstva med Španijo iti Italijo. Franeozje pa tudi ne verujejo, da bi bila Anglija iznenadena po ___ obsodbo: Ivan Jeke na (J let težke j tej pogodbi, češ: ona je morala1 VABILO NA PIKNIK, za vse te priprave vedeli, pa ni,,.. ^ |>rir0lle Veseli gozdarji dne ničesar izdala! — Prav radi te ječe. poostrene z enim poetom m enim trdnim ležiščem na leto, Matevž Podlogar na IS mesecev ječe. poostrene z enim trdim ležiščem. Julka Vrabčeva pa na mesec dni zapora, ki pa ga je že prestala. S tem je bilo zaključeno enodnevno jesensko zasedanje novomeškega porotnega sodišča. Ctlje, 1. sept. Marija Judež, 20 let stara služkinja iz Brnice pri Hrastniku, se je ponudila letos v velikem tednu za služkinjo gostiln i čar ki A. Do-linšek v Brniei ter je delala utis pridne in poštene ženske. Kmalu pa so jo začeli ljudje dražiti, da je v drugem stanu, nakar se je ona vedno zagovarjala s kakimi izgovori. Tudi gostilničarki, ki je izvedela o teli pogovorih, svoje nosečnosti ni hotela priznati. Ko pa je dne 6. avgusta porodila zdravega otroka ženskega spola, ga je, kakor je uradniki zdravnik pri raztelešen ju ugotovil, zadavila ter ga nato vrgla v stranišče. Izdali so jo pa takoj razni krvavi sledovi. Judeževa je krivdo sicer priznala, izgovarjala pa se je na Iju'bavno razmerje z nekrm rudarjem, ki baje o njej ni hotel niee-sa slišati. Judeževa, ki je bila radi deto-mora že enkrat obsojena, je dobila 4 leta težke ječe. 1Č. septembra ob 2. uri popoldne, ga, ker vse angleško časopisje ka- j ()h g uH ^ plps jn prosta kor na komando govor, o iznena-[ zahtiva_ Pekli bomo ,nlad.e videla kot taščo Avstralca, o kojega plemenitem mišljenju v denarnih zadevah jc bila prepričana. On gotovo ne bo skoparil, če bo postala Dagmar njegova žena. Treba je bilo zavleči odpotovanje z gradu za toliko časa. da bo Avstralec premagal svojo boječ no* t. Ce bi mu prišla le nekoliko nasproti, bi bila igra dobljena. Sedaj, ko sem pomirjena glede K01-fa, moram ob priliki Dagmar nekoliko namigniti, da bo v tei zadevi hitrejša. Lota je prepustila svojo mater njenim sanjam o bodoč not i. Po-« asi je za pustil* sobo ter šla k Dagmar navzgor. Vrata njene sobe pa so bita zopet zaklenjena, kot zadnjikrat. Kot prikovana je stala Lota pred zaprtimi vratmi ter privlu-Škovala v mučni skrbi. Zdelo se ji je. da čuje zopet lahno, obupno ihtenje. kot zadnjikrat. Lota je težko dihala. * — Moj Bot». resnično joka za Korfom. I'bogi J an sen nima seveda nobene prilike. Lota se je tiho zopet priplazila. Dagmar ni smela slutiti, da je zasledila njeno skrivnost. Njena ljuba, ponosna sestra je morala sama izvojevati svoj boj iti ona ji ni smela pomagati. Ponosne duše trpe na samem. Mala Lota. ki je živela še do pred kratkim tako veselo in brez hkrhi tjavendan. je postala zelo zamišljena gospodičniea. Ko je sedela spodaj na terasi ter zrla z velikimi očmi v daljavo, si je mislila: — ( e bi dobila sedaj poročilo, da je Ilans Vol in zaročen z drugo, hi bila prav tako nesrečna kot Dagntar. Meni se zdi, da je boljše, če človek sploh ne spozna ljubezni. — Varuj se srčne bolesti, — ji je rekla Dagmar pred kratkim in Lota je menila : — Zal i bog se človek ne more obvarovati p'ed tnn. Dagmar ima že prav, če pravi, da ne sine imeti uboga deklica srca. < V hi hila bogata, bi si baron brez dvoma rajše izvolil Dagmar kot pa bogato, a neznatno Lizo Volkman. (> hi bila jaz bogata, bi me ne bilo treba hiti strah. Če me ho vzel za ženo Hans Volin. ker se mogoče ne sme poročiti z revno deklico. In sploh. — na svetu ni več lepo. — najrajše — bi umrla . . . Medtem ko se je udajala Lota takim žalostnim mislim ter ji gradila gospa Helena visoke gradove v oblakih, je ležala Dagmar na zoli ter ihtela. Solza pa so ji prinesle olajšanje. Odkar se ja mo-^1« solziti, je lažje prenašala svojo bolest. Solze takorekoe odne sle vse gorje iz njenega srca. Ko so se solze konečno posušile, je vstala ter si osvežila obraz z mrzlo votlo. Nato je odšla navzdol. Našla je svojo mater zatoplje no v modni list iu Lota je sedela pri odprtem oknu. sklonjena nad točnim delom. Lota je sklenila zaslužiti si denar s finim vezenjem ter se je pridno urila. Ko je vstopila Dagmar. sta se ozrli vanjo tako mati kot sestra. — Kje pa si hila ves ta čas. Dagmar.' — je vprašala gospa Helena. — V svoji sobi. mama. Saj sem ti povedala, da moram pisati 1 isma. Da so ostala ta pisma nepisana je vedela razven Dagmar le Lota in slednja seveda ni hotela izdati svoje skrivnosti. — Le poglej to obleko. Dagmar. — je rekla mati. — Kroj mi ugaja izvnnredno. če bi vzela težko svilo. Nemirno se je ozrla Dagmar v svojo mater. — Menda vendar nočeš sedaj novo obleko, mama T — Dete moje. jaz vendar ne morem izhajati s cunjico, katero si naročila ti. Dagmar je globoko vzdihuila in njen glas se je tresel, ko je odgovorila : — - V bodočnosti boš morala izhajati z manj oblekami, mama. R čnn pa hočeš naročiti novo obleko.' — Dete. saj bomo dobili v par dneh denar . . . — Tega denarja se ne smemo dotakniti. Od obresti tega denarja morata živeti ti in Lota. Gospa Helena je zmajala z glavo. — Dagmar, celo stvar sem si premislila. To je naravnost nemogoče. Ni nam sploh treba pričeti s tem, — hi kaj bo |»ostalo nato iz nas? Go«pa Helena se je ozrla na svojo hčerko ter rekla kot v šali: — Noričica. ali nisi iztuhtala še nobenega drugega izhoda iz naše za vrat e! Vsa presenečena je zmajala Dagmar z glavo in Lota je pričela pozorno poslušati. Stopila je bližje ter se ozrla kot proseče v mater. Slutila je, kaj je hotela reči mati in to je skušala preprečiti. — Ne, mauta, — je rekla Dagmar. — Žalibog mi ni ničesar padlo v glavo. — Meni pa, dc!e moje, — je odvrila gospa Helena smehljaje. — Resno sem razmišljala o našem položaju ter prišla do gotovega zaključka. i — Do kakšnega zaključka? — je vprašala Dagmar, ki je poslala nemirna. Smehljaje se je ozrla gospa Helena v svoji dve hčerki. — Zakaj pa imam dve lepi hčerki! Da, vi dve sta posebni lepo-tiči in jaz vam« lahko povem to čisto mirno. Bogato se morata po- roeiti i»r konec ho vse na«e bede. Dokler ne bomo našli kaj primernega, bomo živeli od malega kapitala, ki naiu je ostal od prodaje gradu. Računam s par leti. dokler se ne bosta primerno poročili. Dagmar je postala še bolj bleda. Njeno lice je postalo nepremično. Loto je obšel strah, ko je zrla na svojo sestro in raditega jo je naenkrat objela. — M»ma se le šali, Dagmar. Ne more resno zahte%-ati od naju. da bi se prodali radi denarja. Gospa Helena se je razkačila. — Ne klepetaj takih neumnosti. Lota. Kaj razumeš ti o takih sivareh? O tebi ni za enkrat še govora, ker si še premlada.. Dagmar pa je v pravih letih in vspričo njene lepote bo lahko najti moža. ki hi prišel vpoštev. Uboge deklice ne morejo čakati, da se poroče iz ljubezni. \ Dagmar te j« ponosno vzravnala. ^ ^ , -,"■ Znani baseballski igralec Babe Ruth in eden njegovih mladih občudovalcev. — Prav imaš. mama. 1'boge deklice nimajo nobene pravice, da bi izbirale po svojem srcu in raditega se ne bom nikdar poročila. — Kakšna neumnost, Dagmar! Ali hočeš mogoče postati stara devica ter služiti do konca dni svoj vsakdanji kruh * — Rajše kot da bi se prodala možu. katerega ne ljubim. .Jezno je skočila gospa Helena pokonci. — Nisem te smatrala za tako prismuknjeno, Dagmar. Kdor govori o tem. da bi se prodala Z dobro voljo se Človek tudi lahko zaljubi v bogatega človeka. Iu kaj naj postane iz mene in Lote? Z letno rento bi morali obe poginiti od glada. Edina možnost, da pridemo v boljše okoliščine jc. da se čimpreje poročiš. Vsa razburjena je zrla Dagmar na svojo mater. — Vsako žrtev sem pripravljena doprinesti za vaju, mama, vendar pa nočem žrtovati same sebe. Prosim te, ne govori več o tem. Po teh besedah je Dagmar hitro odšla iz sobe. Njena mati je zrla jezno za njo. Nato pa se je obrnila proti Loti. — Ali si že kedaj videla tako nerazumno bitje! Lota se je potegnila z roko preko čela ter se trdno ozrla v svojo mater. — Draga mama. ali imaš mogoče pripravljenega ženina za Dagmar ? Gospa Helena je prikimala. — Da. imam ga. ženina, katerega bi Dagmar prav lahko sprejela in ki je gotovo zato. da jo vzame za svojo ženo. Ni ga treba daleč iskati. Lota se je vzravnala. ( Dal je prihodnjič.) IV AX ZOREČ; 0, mati. No, tak tukaj sem...! Kako čudno je vse vkup! Kaj me je bilo treba, čemu sem prišel semkaj, to bi rad vedel... V spominu, ki mi od trenutka do trenutka peša glede v.sega. kar je bilo drugod, tam odkoder sem. v tem ubogem .spominu mi brli še iskrica zavesti... Tako vem. da «c-ni se s krilatci božjimi igral v raju in so mi pr.sti samo toliko odnehali, da bi bil poprijel, ko sem se v kolu držal za roko tako majhnega angelčka kakor sem bil jaz sam — na, pa že me je zasukalo in odneslo. . . Prestregla me je debela ženAa z zavihanimi rokavi in se mi smehljala, a jaz sem se je ustrašil in na ve.s glas zajokal. V raju nisem jokal nikoli. Kdo me jc naučil joka zdaj ? ''Deček —je ženska dejala in me okopala v mlačni vodi. potlej pa brž zavila v mehke bele plenice in položila k mladi ženski, ležeči v postelji in strmeči vame. "Mati---moja mati..." sem vedel in precej utihnil. Mati je bila trudna in nekaj bolna menda .Rahlo me je stisnila k sebi. a jaz sem jo gledal z mežečim pogledom. Obraz ji je gorel v nekem nepopisnem žaru, vsa je bila en sam smehljaj, oči so ji bile tako lepe, da še v nebesih nisem videl lepših. .. Lepota materinega obraza, soj njenih oči, toplina nežnega milo. vanja, vse to me je čisto prevzelo nobenega spomina iz nebes nisem več imel, mati mi je zdaj bila %eč ko vsa nebesa. Xa ustih, na licu, ustnic, z njih je šel vame čudovit povsod sem čutil dotiklaj njunih mir. Za mižal sem od ugodja iu hitro dihaL Kar mi je na lice kanil onekaj toplega. Skozi trepalnice sem videl, da materi iz oči vro še druge kaplje. "Joj, mati joka," sem pomislil. "Zakaj neki?" A mati se mi je smehljala in v smehljaju jokala. "Sinček —, srček moj —je vame grulila in me v solzah in smehljaju s poljubi ljubila, še in še ljubila. V sobo in iz sobe je tekala še neka druga ženska, zelo mlada in nevedna; debeluharica ji je dopovedovala in dopovedovala, pa ona je v.se narobe naredila, vse ji je bilo na poti, ob v.se se je spo-teknila. kamor se je genila, zraven pa je mislila, da brez nje ne bi bilo nič. nemara še mene ne, ki sem. tako se zdi, zelg imeniten človek. Ta ženskica, nerodna in nevedna, je materina sorodnica. - Od nekod je zdaj bušil v sobo braJat mož, tiho jeknll in .se na kolena zgrudil ob najino postelj, j "Draga!" je g in jen šepetal in ' poljuboval matere in mene. Tista mož je bil moje oče. Všeč mi je bil, ker je tako lepo miloval mojo ljubo mater in ker je bil tako prijazen tudi z menoj. Vzel me je v naročje, me ujčkal, od veselja ali ponosa, kaj vem, kar plesal in me poljuboval. Ampak njegovo milovanje jc bilo drugačno kakor materino, bilo je bolj hrupno in trdo, prav nič prijetno ne. Vrhu tega me je šegetala po licu in vratu njegova kodeljasta brada, da sem zatulil na ves glas. "Joj!" se je tudi mati zbala. I "Saj mi ga boš udušil, daj ga sem, daj ga sem, angelčka mojega!" Oče se je smejal in me dal materi. "Ti kavelj, ti!" je dejal. "Ka-kov glas ti ima! Dober pevec bo!" A mati se je obrnila z menoj i malo v stran in mi dala piti sladkosti materinstva. Vsa zardela t me je gledala s tistimi milimi, več kot nebeškimi očmi, se smehljala in šepetala: I "Angelček moj!" j Pil sem na vso moč, da sem kar pojemal, oče bi bil rad videl, pa mati ni marala. "Tak nikar! no!" je dejala. "Kako si siten!'' £a je karala, a huda nijbila nanj. Hud sem bil jaz, kar renčal , sem, ker se mi je zdelo, de ne pijem več tako uspešno, j Mati me je brž nekako prede-jala, in sem spet pil, pil na vso , moč in — zaspal. Spal sem menda dolgo. Zbudil sem se v majhni posteljici zraven materine, j Tudi mati je spala. A ko sem spregledal, se je zbudila tudi ona in se mi nesmdinila. Zameril s>ew, da nisem pri njej, in sem zajokal, kolikor sem le mogel. V sobo sta pritekli ženski, za njima je pristorkljal oče. ^T&o... tiho...," eo šepetale vse, le oče se je smejal, češ, naj se izkričhn, da bom bolj moenih i pljuč. Drl sem se res, kakor bi me iz kože de val i. Debeluharica me je odmotala iz plenic, ki so bile čisto mokre in tudi drugače ne več prav bele. ti — ti!" se jc ženska smehljala iu me «pet okopala; le tista materina sorodnica ui ve