Podbukovška formacija, osrednja Slovenija Podbukovje Formation, Central Slovenia Stevo DOZET1 & Christian STROHMENGER2 'Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Exon Mobil, Houston Tx, USA Ključne besede: Stratigrafija, formacijska analiza, spodnja jura, Dinarska karbonatna platforma, Suha krajina Key-words: Stratigraphy, formation analysis, Lower Jurassic, Dinaric carbonate platform, Suha Krajina, Slovenia Kratka vsebina Na območju Suhe krajine je na podlagi nadrobne facijalne analize sedimentov izvedena litostratigrafska in biostratigrafska analiza plasti spodnjejurske skladovnice. Sedi-mentno zaporedje, ki leži konkordantno na Glavnem dolomitu, rahlo diskordantno na njej pa plasti formacije Laze (Hočevska skupina), sestavljajo izključno apnenci in dolomiti. Označeno je z imenom Podbukovška formacija. Sestoji iz petih litostratigrafskih enot in dveh biostratigrafskih biocon liasne starosti. Abstract Detailed geological mapping as well as stratimetric measurement and sedimentologi-cal investigations have been performed in the Suha Krajina area. On the basis of facies analysis of several cross-sections in the considered area the lithostratigraphic and bio-stratigraphic subdivision of the Lower Jurassic stratigraphie sequence has been carried out. Lying without any discordance upon the Main dolomite (Hauptdolomit) and being slightly discordantly overlain by the Laze formation (Hocevje group), the considered stratigraphie interval consists exclusively of carbonate rocks. The succession of carbonate rocks lying between the Main dolomite and Laze formation has been designated as Podbukovje formation. The formation consists of 5 lithostratigraphic members and two biozones belonging to the Liassic. Uvod Članek predstavlja rezultate raziskovalne študije s ciljem, da z detajlnim kartira-njem, stratimetrijskim profiliranjem in se-dimentološko analizo nadrobno razčlenimo in opišemo Podbukovško formacijo, razjasnimo njen stratigrafski položaj, zberemo paleontološke dokaze za njeno starost ter ugotovimo njene odnose s sosednjimi kameninami oz. formacijami. Ozemlje zahodnega in centralnega dela Suhe krajine (si. 1) je zgrajeno iz triasnih, jurskih, spodnjekrednih in kvartarnih sedimentov. V geotektonskem pogledu pripada to ozemlje Zunanjim Dinaridom, v paleoge-ografskem pa Dinarski karbonatni platformi. SI. 1. Lega raziskanega ozemlja Fig. 1. Location sketch map of investigated area Stratimetrično smo izmerili in sedimen-tološko detajlno obdelali zaporedje karbonatnih sedimentov v profilu Krka-Korinj. Profil je presekal vrhnji del triasnih plasti, celotno juro in bazalni del spodnjekrednih kamenin. Med triasnimi kameninami smo zajeli norijsko-retijski Glavni dolomit, ki kaže značilnosti loferskega razvoja. Jurska skladovnica je popolna. Spodnjo tretjino skladovnice izpolnjujejo apnenci, zrnati bi-tuminozni dolomiti, orbitopselni intraspa-riti, litiotidni biomikriti in oolitni apnenec ter marogasti apnenci. V srednjem delu jurske skladovnice so pretežno oolitni apnenci. Relief ima izrazit kraški značaj. Površje je povsod razjedeno z vrtačami in raznovrstnimi nepravilnimi kotanjami. V topografiji Suhe krajine je močno zastopana dinarska smer, kar kaže na tektonsko zasnova-nost naštetih topografskih oblik. Dosedanje raziskave Najstarejše pisne podatke o geološki zgradbi obravnavanega področja zasledimo v delih M. V. L i p o 1 d a (1858), ki je kar-tiral na Dolenjskem in Notranjskem. Pretežni del jurskih plasti je prištel k triasu. Kerčmarjeva (1961) je opisala jurske plasti na območju med Krko, Vidmom in Ilovo goro. B u s e r (1965) je napisal obsežen tolmač lista Ribnica. V njem so med drugim detajlno opisane tudi jurske plasti. Tolmač k Osnovni geološki karti Slovenije list Ribnica je bil tiskan leta 1974, geološka karta pa že leta 1969. Šribarjeva (1966) je s sodelavci raziskala jurske sedimente med Zagradcem in Randolom v dolini Krke. Jurske plasti je razčlenila v enote spodnjega, srednjega in zgornjega liasa, doggerja, spodnjega malma (oksfordij - sp. kimme- ridgij) ter zgornjega malma (zgornji kim-meridgij - portlandij). Buser in Lukacs (1966) sta opisala jurske boksite pri Šmihe-lu, Ilovi gori in Sv. Ani. Krovnino boksitov tvorijo klipeinski apnenci. Buser (1980) je podal pregledno študijo o dotedanjem poznavanju razvoja jurskih plasti na listih Ribnica in Ilirska Bistrica, ki je bila opravljena v okviru projekta "Mezozoik v Sloveniji". V okviru stratimetrijskih raziskav na projektu "Jura Zunanjih Dinaridov" (1982-1991) in geološkega kartiranja za Formacijsko geološko karto Slovenije 1:50 000 (1986-1993) je to območje raziskoval S. D o z e t. V okviru svojega doktorata je Strohmenger pod komentorstvom S. D o z e t a opravil sedimentološke raziskave v profilih Kompolje - Ogorelec na Mali gori in Krka - M. Korinj v Suhi krajini (1988). Te raziskave so bile kasneje pri re-ambulaciji v letih 1986, 1987 in 1988 dopolnjene. (Strohmenger et al., 1987a, b in Strohmenger & Doze t, 1991). Dozet (1993) je detajlno opisal loferske cikloteme v spodnjeliasnih Krkinih apnencih. Leta 1994 je detajlno raziskal zgornje-triasne in jurske sedimente Suhe krajine. Na podlagi medsebojnih odnosov posameznih litoloških členov ter favne in flore je ugotovil stratigrafsko vrzel srednji li-as/spodnji malm (Dozet, 1989). Buser in Debeljakova (1994/95) sta na območju južne karbonatne platforme v Suhi krajini odkrila bogata nahajališča značilnih litiotidnih školjk. Debeljakova in Buser (1998) sta litiotidni horizont prištela k pliensbachiju oz. domeriju. D o z e t in Šribarjeva (1981, 1998) ter D o z e t (1990) sta z zbranimi fosilnimi podatki dokazala in izločila vse enote, ki jih uporabljamo pri biostratigrafski razčlenitvi jurskih plasti Zunanjih Dinaridov. Boksitne pojave pri M. Korinju, Ambrusu, Šmihelu in Budganji vasi sta raziskala Dozet in M i š i č (1997). Boksiti se pojavljajo v manjših in večjih nepravilnih žepih in tankih lečah v vrhnjem delu Hočevske formacije. D o z e t (1999a,b) je raziskal in opisal plitvo vodno karbonatno zaporedje s premogom na Dinarski karbonatni platformi južne Slovenije. Premog se pojavlja v obliki leč in tanjših slojev med dolomiti in apnenci in je srednjeliasne starosti. Metode dela Tu gre predvsem za regionalno geološko kartiranje in sistematične laboratorijske raziskave za Geološko karto Slovenije v merilu 1:50 000. Geokcmične, rentgenske in mikrofacijal-ne preiskave (Strohmenger, 1988 in Strohmenger & Dozet, 1991) so opravljene v laboratoriju Inštituta za sedi-mentologijo v Heidelbergu pod vodstvom prof. dr. Germana Mullerja. Skupni delež karbonatov je določen s karbonatno bombo ( M u 11 e r & Gastner, 1971). Geokemične vrednosti karbonatnih kamenin so merjene s Perkin Elmer 303 atomskim spektrometrom. Skupno je obdelanih 419 vzorcev. Mnogi vzorci so vsebovali favno in floro, zato so bili preiskani tudi pale-ontološko. Mikropaleontološke preiskave je opravila Rajka Radoičič. Karbonatne kamenine so razvrščene po F o 1 k o v i (1959) inDunhamovi (1962) klasifikaciji. Barva kamenin je določena po Munsellovem ROČK COLOR CHART. STRATIGRAFIJA V jurski periodi so bile geološke razmere na območju Suhe krajine različne. Tako jurske plasti severno od reke Krke niso popolno razvite. Po dosedanjih podatkih manjkajo zgornjeliasni ter spodnje- in zgornjedoggerski sedimenti (Dozet, 1994). Jurske plasti leže tu konkordantno na zgornjetriasnih dolomitih. Geološke razmere v jurski periodi južno od reke Krke so bile za spoznanje drugačne. Sedimentacija je tu popolnejša. Njena kontinuiteta je bila sicer dvakrat prekinjena vendar le za krajši čas. Geološke raziskave so pokazale, da vrhnji del liasnih in zgor-njedoggerskih plasti ponekod ni bil odložen. Manjša stratigrafska vrzel se kaže tudi med spodnjim in zgornjim delom mal-mske skladovnice. Na kratkotrajno kopno kažejo leče boksita ter breče. Jurske plasti so nastajale v plitvem šelfnem morju na prostrani karbonatni platformi južnih Dinaridov. Starost Age LITOLOŠKA SESTAVA L I T H O L O G Y Temno siv oolitni apnenec Dark gray oolitic limestone Fe oolitni apnenec - Fe oolitic limestone Ploščast temno siv apnenec Platy dark grey limestone Siv srednjezrnat oolitni apnenec \Grey medium-grained oolite Temno sivi do črni plastnati in masivni litiotidni apnenci Dark grey to grey stratified and massive Lithiotis limestones Oosparitni, intrasparitni in biointrasparitni apnenci z mikrofosili, dolomit, dolomitna in apnenčeva breča Oosparitic, intrasparitic and biointrasparitic limestones with microfossils, dolomite, dolomitic and calcareous breccia Ternno sivi mikritni, biomikritni, oomikritni, birds^yes, stromatolitni in onkomikritni apnenci Dark grey micritic, biomicritic, oomicritic, birdseyes, stromatolitic and oncomicritic limestones Plastnat stromatolitni dolomit Stratified stromatolitic domite SI. 2. Geološki stolpec sedimentnega zaporedja Podbukovške formacije Fig. 2. Geological column of the sedimentary succession of the Podbukovje formation Podbukovška formacija Podbukovška formacija obsega pet lito-stratigrafskih členov (si. 2), zaključuje pa jo horizont oolitnega apnenca z rdečimi in oranžnordečimi železovimi ooidi. Poimenovala sva jo po kraju Podbukovje pri Krki, kjer je razkrit kontakt te formacije s spodaj ležečim Glavnim dolomitom. Med Podbu-kovjem in Lazami sva izločila člene, ki si sledijo po superpoziciji od najstarejšega do najmlajšega: 1) Krkini apnenci, 2) - plasti z orbitopselami in bentonskimi foraminifera-mi, 3) - litiotidni apnenci, 4) - oolitni apnenci in 5) - horizont železovih oolitov. Skupna debelina karbonatnega zaporedja Pobukovške formacije znaša okoli 550 m. Razširjenost Kamenine Podbukovške formacije izda-njajo na površju v obliki poldrugi kilometer širokega pasu, ki se v smeri severozahod- jugovzhod vleče ob desnem bregu reke Krke približno od Ilove gore do Zagradca in še kakšen kilometer naprej. Najbolj popolno in tipično so plasti te formacije razvite med Krko oz. Podbukovjem in južno od tod ležečimi Lazami (si. 1). Stratigrafska lega Spodnja meja Okoli 550 metrov debelo zaporedje karbonatnih kamenin, ki predstavlja Podbu-kovško formacijo (si. 2), leži konkordantno na formaciji Glavnega dolomita. Kontakt obeh formacij je raven in jasen, razkrit pa je v kraju Podbukovje. Spodaj ležeča formacija Glavnega dolomita je sestavljena iz svetlo sivega, sivega, temno sivega in sivka-sto črnega, sparitnega, intrasparitnega in stromatolitnega dolomita. Kontinuirano brez vidne diskordance na Glavnem dolomitu leže pri Podbukovju temno sivi mikri-tni in biomikritni apnenci z algama Palaeo-dasycladus mediterraneus Pia ter Palaeo-dasycladus elongatus Praturlon in z drugimi fosili, ki dokazujejo spodnjejursko starost apnencev. Zgornja meja Zaporedje karbonatnih kamenin Podbu-kovške formacije prehaja navzgor v temno sive do sivkasto črne oolitne apnence, ki tvorijo formacijo Laze (D o z e t, 2000). V črnih oolitnih apnencih se pojavlja značilna doggerska foraminifera Dictyoconus cayeu-xi Lukas. Da gre za diskordanco med obema formacijama govorita sorazmerno majhna debelina ploščastih marogastih apnencev in njihovo izklinjevanje. Opis litostratigrafskih členov Krkini apnenci V najspodnjejšem delu jurske skladovnice se na območju Suhe krajine pojavljajo apnenci, ki so najbolj tipično razviti ob reki Krki, zato sem jih poimenoval (D o z e t, 1993) Krkini apnenci. Gre pretežno za de- beloplastnate (30-100 cm) temno sive, črne, sive in srednje sive, mikritne, biomikritne, pelsparitne, loferitne, intrasparitne in bio-intrasparitne apnence (tab. 1. si. 1) z vložki intraformacijskih breč in konglomeratov (tab. 1, si. 2), fenestralnih apnencev, stro-matolitnih apnencev, tu in tam tudi dolomitov. Vložki ploščastega apnenca so redki. Našteto zaporedje karbonatnih sedimentov najbolje označujeta izrazito temno siva barva kamenin in dobro razvita ritmična sedimentacija. Debelina zaporedja Krkinih apnencev znaša 410 metrov. Fosili. V zgoraj opisanih apnencih je najdena in določena sledeča favna in flora: Palae-odasycladus mediterraneus Pia (tab. 1, si. 4), Palaeodasycladus elongatus Praturlon, Pa-laeodasycladus sp., Linoporella lucasi Cros & Lemoine , Thaumatoporella parvovesicu-lifera (Raineri) (tab. 1, si. 3), Favreina sale-vensis Parejas, Gyroporella sp., Codiaceae, Verneuilinidae, Textulariidae, Lituolidae in Trochaminiidae. Poleg naštete mikrofavne in mikroflore vsebujejo apnenci tudi mega-lodontide in polže. Sedimentacijsko okolje. Sedimentološke značilnosti ter favna in flora kažejo, da so Krkini apnenci nastajali v podobnih pogojih kot Dachsteinski apnenec in Glavni dolomit v Severnih in Južnih Apneniških Alpah. Obe formaciji karakterizira tipična lo-ferska ritmična sedimentacija. Razviti so vsi trije členi Fischerjeve loferske ciklote-me (D o z e t, 1993). Našteti sedimenti kažejo izrazite plitvomorske značilnosti in so nastajali v podplimskem, medplimskem in nadplimskem okolju. Plasti z orbitopselami Sedimentacija srednjega dela litološkega stolpca liasnih plasti pri Podbukovju ob Krki je bila bolj pestra kot v spodnjem delu. Srednjeliasno zaporedje v profilu Pod-bukovje-Laze sestoji iz intraoosparitnih, peloosparitnih, oosparitnih, bioosparitnih, biointrasparitnih, bioointrasparitnih in bi-omikritnih apnencev ter zrnatih bitumino-znih dolomitov. V spodnjem delu obravnavanega zaporedja sedimentov so apnenčevi dolomiti z vložki intraformacijskih dolomi-tnih breč. Dolomiti so svetlo in temno rjavkasto sivi ter bolj ali manj sparitni oziroma kristalasti. Vsebujejo precej organskega de-tritusa. Ponekod so v dolomitu ohranjeni redki preseki megalodontov. Opisano zaporedje prehaja navzgor kontinuirano v bio-mikritne apnence, kjer so v temno sivem do črnem apnenčevem mulju nakopičene številne litiotide, ki jih tu in tam spremljajo megalodontide in foraminifere. Debelina člena, ki ga sestavljajo plasti z orbitopselami znaša 60 metrov. Fosili. V bioosparitnih in bioointraspari-tnih apnencih je ugotovljena sledeča mi-krofavna in flora: Palaeodasycladus medi-terraneus Pia (tab. 1, si. 4), Palaeodasycla-dus sp., Orbitopsella praecursor Giimbel (tab. 1, si. 4), Orbitopsella cf. dubari Hot-tinger, Mayncina termieri Hottinger, Orbitopsella sp. in Glomospira sp.? Litiotidni apnenci Gre za eno najbolj tipičnih jurskih facij v Zunanjih Dinaridih, ki obsega pestro zaporedje karbonatnih sedimentov. Glavna značilnost te facije so školjke iz družine Li-tiotidae, ki so ponavadi nakopičene v obliki lumakel. V spodnjem delu zaporedja so lumakele redkejše in tanj še, mestoma pa najdemo le posamične odlomke teh školjk. Litiotidni apnenci so temno sivi, sivi, sivka-sto črni biomikriti, redkeje biospariti. So debelopastnati (25 cm do 100 cm), slabo plastnati in redko masivni. Kontakti med plastmi so dokaj jasni, površine ploskev pa valovite ali nepravilne. Vmesne plasti brez školjk pripadajo biointrasparitnemu, oos-paritnemu in biomikritnemu apnencu, redkeje dolomitu. Litiotidni člen je na obravnavanem ozemlju tanjši kot drugod, kar lahko pripišemo manj ugodnim življenjskim pogojem za te organizme v tem delu slovenskih Zunanjih Dinaridov. Zelo verjetno je, da so na debelino litiotidnega horizonta vplivali tudi epirogenetski premiki, ki so se pojačali že v srednjem liasu, zlasti močni pa so bili v zgornjem liasu, doggerju in najspodnjejšem delu malma. Debelina člena litiotidnih apnencev ne presega 40 m. Fosili: Posamezni horizonti obravnavanega apnenčevega zaporedja so polni kameno-tvornih školjk iz družine Lithiotidae. Sedimentacijsko okolje. V litiotidnem členu prevladuje biostromalni tip apnenca. Litiotidne školjke so živele v mirnem okolju zaprtega šelfa, kjer so tvorile prostrane podmorske trate. Le na redkih mestih jih najdemo v življenjskem položaju kot sestavne dele manjših bioherm. Oolitni apnenec Nad litiotidnimi apnenci se v profilu Podbukovje-Laze pojavlja okoli 20 m debel pas srednje in svetlo sivega plastnatega oo-litnega apnenca. Povprečna velikost ooidov je 0,5-1 mm. Ooidi imajo radialno in/ali koncentrično zgradbo, vsebujejo pa foraminifere, alge in algne intraklaste. Omenjene klaste povezuje drobno do srednjezrnat sparitni kalcitni cement. Po klasifikaciji F o 1 k a (1959) so ti sedimenti določeni kot oosparit, bioosparit, bioointrasparit in bio-intrasparit. Večinoma gre za dobro izprani apnenec tipa "grainstone". V njem se ponekod pojavljata vodoravna in navzkrižna la-miniranost. Srednjeliasni oolitni apnenec je nastajal na zelo plitvih in odprtih delih karbonatne platforme. Marogasti apnenci Zgornjeliasne plasti so v profilu Podbu-kovje-Mali Korinj precej tanke in neznačilne. Litološko in po stratigrafski legi odgovarjajo faciji marogastih apnencev. Gre za sive, temno sive in sivkasto črne ploščaste in plastnate, pretežno mikritne, dismikritne in pelmikritne apnence z redkimi ostanki alg in foraminifer. V mikritno osnovo so bili z valovi in tokovi epizodično nanašani bolj ali manj številni ooidi, pseudooidi, on-koidi in intraklasti. Med teksturnimi oblikami se v teh apnencih pojavlja le drobna laminiranost. Fosili. Zgornjeliasne plasti so revne s fosili. To velja zlasti za ploščaste mikritne apnence. V tankih vložkih zrnatih apnencev so ohranjeni bolj ali manj številni ostanki bentičnih foraminifer, ostrakodov in zlasti kodiacej. Izmerjena debelina skladovnice maroga-stih apnencev pri Podbukovju znaša 20 m. Sedimentacijsko okolje. Po strukturnih in teksturnih posebnostih obravnavanih sedi-mentov sklepamo, da so se tvorili v za-tišnem delu šelfa, okolje pa je za rast organizmov moralo biti precej neugodno. Fe-oolitni horizont Prav na vrhu liasnega karbonatnega zaporedja sedimentov leži 1-3 m debel horizont tankoplastnatega mikritnega apnenca z oranžno rdečimi in rdečimi Fe ooidi (iron-ooid wackestone), ki vsebuje fosilno združbo bentičnih foraminifer, ostrakodov in močno navrtanih krinoidnih fragmentov, z mikritnimi ovojnicami, kar po R a d o i -č i č e v i (1966) močno spominja na zgor-njeliasno fosilno združbo. starost age FORMACIJA , ČLEN FORMAT ION , MEMBER BI OCON A BIOZONE dogger FORMACIJA LAZE LAZE FORMATION Dictyoconus cayeuxi Lul;r>s lias - l 1 a s s 1 c ZGORNJI UPPER PODBUKOVŠKA FORMACIJA PODBUKOVJE FORMATION Maroqasti apnenec Spotted limestone Intervalna biocona Interval biozone SREDNJI - MIDDLE Litiotidni apnenec Lithiotis limestone Lithiotidae Palaeodasycladus mediterraneus Pia Plasti z orbitopsellami Orbitopsella beds Orbitopsella praecursor Gümbel SPODNJI- LOWER Krkini apnenci Krka limestones Palaeodasycladus elongatus Praturlon zgornji trias upper triassic Glavni dolomit Main dolomite Hauptdolomit SI. 3. Litološka in biostratigrafska razčlenitev Podbukovške formacije Fig. 3. Lithological and biostratigraphical subdivision of the Podbukovje formation Debelina zgornjeliasnega zaporedja va-riira med 0 in 25 m. Izklinjevanje teh plasti na kratke razdalje in majhna debelina v primerjavi z debelino teh sedimentov drugod po Sloveniji kažejo na lokalno strati-grafsko vrzel med zgornjeliasnimi in dog-gerskimi plastmi. Krovnina Bolj ali manj diskordantno na Fe ooli-tnem horizontu leži 450 do 500 m debel oo-litni kompleks, ki pripada Hočevski oolitni skupini (Dozet, 2000). Manjša diskordan-ca loči oolitni kompleks v dva dela: v spodnji del črnega oolitnega apnenca spodnje-doggerske starosti in v zgornji del sivkaste-ga oolita, ki pripada spodnjemu malmu. Spodnji del oolitnega kompleksa pripada formaciji Laze (Dozet, 2000), zgornji pa Šentrumarski formaciji (Dozet, 2000). Paleontološki, sedimentološki in geoke-mični podatki Hočevske oolitne skupine kažejo na precej razgibano plitvomorsko okolje nastanka. Biostratigrafska razčlenitev in starost Starost. Konkordantna stratigrafska lega med Glavnim dolomitom in plastmi z orbi-topselami kaže na spodnjeliasno starost Krkinih apnencev. To starost potrjujeta tudi fosila Palaeodasycladus mediterraneus Pia in Palaeodasycladus elongatus Pratur-lon. Mikrofosili Orbitopsella praecursor Giimbel, Orbitopsella cf. dubari Hottinger, Mayncina termieri Hottinger in Palaeodasycladus mediterraneus Pia dokazujejo sre-dnjeliasno starost teh plasti. V srednji lias uvrščamo tudi litiotidne apnence. Med litiotidnimi školjkami je najbolj pogostna vrsta Cohlearites loppianus (Tausch). Rod Lithiopedalion se pojavlja le sporadično, najbolj znana vrsta Lithiotis problemática Gümbel pa je najdena le pri Žužemberku (B u s e r , 1974). B u s e r in Debeljakova (1996) uvrščata litiotidne apnence južne Slovenije v pliensbachij (domerij). Cvetoča doba litiotidnih školjk je bila razmeroma kratka. Večidel so izginile med pliensbachijem in toarcijem. Njihovo izumrtje so pospešila obsežna tektonska premikanja, spremembe višine gladine morja ter spremembe življenjskega prostora in okolja, na kar se visoko specializirani organizmi niso mogli uspešno odzvati. Ploščasti marogasti apnenci ležijo kon-kordantno med srednjeliasnimi litiotidnimi apnenci in črnimi oolitnimi apnenci s spo-dnjedoggersko foraminifero Dictyoconus cayeuxi Lukas. Biostratigrafska razčlenitev. Ker v plitvo-morskem karbonatnem razvoju jurskih plasti Zunanjih Dinaridov ni amonitov je uporabljena parastratigrafija s foraminife-rami, algami in deloma s školjkami. Na območju Suhe krajine se v plasteh Pobukovške formacije razlikujeta dve bio-coni (si. 3), in sicer: 1) - biocona Palaedas-ycladus mediterraneus Pia in 2) - intervalna biocona. Spodnjo liasno biocono sestavljajo podcone Palaeodasycladus elongatus Praturlon, Orbitopsella praecursor Giimbel in Lithiotidae. Intervalno biocono karakte-rizira pičla in neznačilna fosilna favna, kar kaže na to, da so marogasti apnenci nastajali v okolju in v pogojih, ki so bili za žive organizme neugodni. Diagenetske spremembe Najbolj razširjena diagenetska sprememba liasnih plasti je dolomitizacija. Del spodnjeliasnega dolomita je nastal z zgodnjo dolomitizacijo apnencev, o čemer pričajo stromatolitne in druge teksture. Pretežni del debelozrnatih dolomitov pa je nastal pri kasni dolomitizaciji apnencev. Tudi srednjeliasni dolomit je nastal pri kasni dolomitizaciji različnih srednjeliasnih apnencev. Za njegov poznodiagenetski nastanek govori debela kristalna struktura. Oosparitne in biointrasparitne apnence sta po konsolidaciji zajeli mikritizacija in dolomitizacija. Mikritizacija je ponekod močno načela ali celo uničila strukturo ooidov. Dolomitizaciji so najbolj kljubovali marogasti apnenci. Le tanki in sorazmerno redki vložki oomikritnih, onkomikritnih, biospa-ritnih in biosparuditnih apnencev znotraj zaporedja marogastih apnencev so podlegli kasni dolomitizaciji. Geokemične preiskave Geokemične lastnosti liasnih apnencev in dolomitov v profilu Krka-Korinj smo analizirali v 160 vzorcih. Pri vzorčevanju smo jemali različne strukturne, teksturne ter mikro- in makropaleontološke tipe liasnih kamenin. Z metodo plamenske atomske absorpcije smo ugotavljali vsebnosti magnezija, stroncija, železa, mangana, kalija in cinka. Krivulje posameznih elementov (S t r o h -m enger, 1988; Strohmenger & D o -z et, 1991) kažejo: - da se najvišje vsebnosti naštetih elementov nahajajo v mikritnih karbonatnih kameninah (mudstone) - da so sparitne kamenine (grainstone) osiromašene z vsemi elementi - da netopni ostanek ter elementi K, Li in (ne tako razločno) Fe in Mn kažejo vedno isto tendenco; med seboj se pozitivno ko-relirajo. Da bi dobili bolj jasno sliko resnične porazdelitve elementov po kameninah, smo raziskali zvezo med njimi in posameznimi mikrofacijami. Porazdelitev slednih elementov po mikro-facijah Stroncij. Merjene vrednosti stroncija so vse relativno nizke in ležijo v splošnem pod 200 ppm. V sparitnih apnencih lahko padejo vrednosti stroncija tudi pod 100 ppm. Samo v zelo temno sivih karbonatih, z veliko netopnega ostanka, so bile izmerjene vrednosti 400 do 600 ppm, vendar so redke. Železo. Vsebnosti železa so v karbonatnih kameninah, ki imajo visok odstotek netopnega ostanka visoke, ponekod prek 2000 ppm. Dolomiti kažejo često višje vrednosti železa kot apnenci. Posebno visoke koncentracije železa vsebujejo heterogranularni dolomiti z brečastim izgledom. Zelo nizke vsebnosti najdemo ponovno v sparitnih apnencih. Mangan. Vsebnosti mangana so skupaj gledano relativno nizke (v povprečju pod 20 ppm). V oosparitnih apnencih ležijo le-te razločno pod 10 ppm. Edino v vzorcih z visokim odstotkom netopnega ostanka imamo vsebnost mangana 50 ppm in tudi več. Mangan se brez izjeme korelira pozitivno z železom. Cink. Cink je v raziskovanih karbonatih navzoč samo v komaj merljivih koncentracijah (pod 10 ppm, često tudi pod 5 ppm). Čeprav ležijo te ekstremno nizke vrednosti pravzaprav že onkraj izkazane vrednosti, kažejo odvisnost od količine netopnega ostanka in se zelo dobro korelira j o z železom. Kalij. Kalij se prav tako korelira pozitivno z netopnim ostankom. V zelo čistih oosparitnih apnencih ležijo vrednosti kalija često pod mejo detekcije (1 ppm). Aluminij. Ker aluminij ne more nastopati v kristalni mreži kalcita je njegova koncentracija odvisna neposredno od vsebine netopnega ostanka. Aluminij in netopni ostanek kažeta v preiskanih vzorcih izrazito pozitivno korelacijo. Geokemija mikrofacij Ugotovljeni geokemični podatki so dobra osnova za korelacijo z različnimi faci-jalnimi okolji. V karbonatih lagunskega okolja, kjer prevladujejo strukturni tipi z mikritno osnovo, imajo zvišane vsebnosti vsi merjeni elementi (stroncij, železo, mangan, cink, kalij in aluminij). Po drugi strani so osiromašeni karbonati odprtega morja, torej karbonati visokoenergijskih okolij. Študij povezanosti med geokemijo in karbonati ter njihovimi sedimentnimi teks-turami in strukturami je izvršen po podatkih profilov Kompolje-Ogorelec in Krka-Korinj. Dognane vrednosti preiskanih karbonatov dopuščajo primerjavo mikrofacij in slednih prvin. Srednje vrednosti (v ppm) magnezija, stroncija, železa in mangana so obdelane v obliki histrogramov (Strohmenger, 1988). Le-te kažejo dobro skladnost železa in mangana kakor tudi magnezija in stroncija znotraj različnih mikrofacijalnih tipov. \ SUPRATIDAL \ Fig. 4. Lower Liassic sedimentary environments Residual deposits Qirdseyes Stromatolites Laminites Solution cavities Forams O Algae e> 0C o —1c s Conglomerates Breccias Megalodontid limestones Micrites (Mudstone) O Oncoids ° Ooids ^ Dolomitization £ SI. 4. Sedimentacijski model spodnjeliasnih Krkinih apnencev Fig. 4. Sedimentation model of the Lower Liassic Krka limestone Paleogeografske razmere V mezozoiku je na območju južne Slovenije prevladovala plitvovodna morska sedi-mentacija. To velja tudi za interval zgornji trias-j ura ko so na Dinarski platformi, ki vključuje tudi ozemlje Suhe krajine, skoraj neprekinjeno nastajale plasti apnencev in dolomitov z redkimi tankimi vmesnimi vložki laporja, premoga ali glinenega skrilavca. Plasti Glavnega dolomita, ki leže v talni-ni Podbukovške formacije, kažejo na območje plitvega morja v dosegu plime in oseke. Za to formacijo je značilna loferska ritmična sedimentacija. Proti koncu norijske dobe so se epirogenetska premikanja, ki so bila več ali manj prisotna skoraj ves čas norijske sedimentacije, postopoma tako povečala, da so nekatera območja postala za krajši čas kopna (D o z e t, 1989). Na meji med triasno in jursko periodo na raziskovanem ozemlju ni bilo večjih premikanj. Tria-sne in jurske plasti sestavljajo namreč neprekinjeno zaporedje brez vidnih prekinitev sedimentacije. Na območju Suhe krajine predstavljajo liasno skladovnico pretežno apnenci. V strukturnem pogledu prevladujejo mikritni in biomikritni različki. Poleg teh se v spodnjeliasnem zaporedju (si. 4) pojavljajo še oomikritni, intrasparitni, oosparitni, onkomikritni in biointrasparitni tipi apnenca z vložki breč in konglomeratov. Našteti sedimenti kažejo izrazite plitvomorske značilnosti in so nastajali v podplimskem, medplimskem in nadplimskem okolju. Se bolj pestra kot spodnjeliasna je bila srednjeliasna sedimentacija. To zaporedje sestoji iz zrnatih dolomitov, intraformacij-skih dolomitnih in apnenčevih breč ter bio-mikritnih, oosparitnih, intrasparitnih, bio-intrasparitnih, bioointrasparitnih, litioti-dnih in megalodontidnih apnencev. Gre za eno najbolj pestrih in tipičnih jurskih enot, ki obsega raznolično zaporedje karbonatnih kamenin, katerim je skupna značilnost vsebnost litiotid in velikih bentonskih fora-minifer. Pestra sedimentacija kaže na dokaj nemirno srednjeliasno obdobje v Suhi krajini. V litiotidni faciji Suhe krajine prevladuje biostromni tip sedimentacije, zrnati apnenci, dolomiti in breče pa so nastajali predvsem v plitvem podplimskem, medplimskem in nadplimskem okolju. V sre- dnjeliasnih plasteh južne Slovenije so bogata nahajališča školjk, ki so v pliensbachiju in toarciju množično poselile obsežne, med seboj povezane plitvomorske predele Dinarske karbonatne platforme. Voda je bila pogosto bolj ali manj razgibana in povezana z odprtim morjem, kar je bilo ugodno za nastanek sparitnih in ruditnih karbonatnih sedimentov. V takem okolju so živele tudi litiotide in drugi makroorganizmi. Na plitvo okolje in razburkano vodo kažeta tudi slaba sortiranost zrn in navzkrižna plastna-tost v teh sedimentih. Obdobja z mirnejšo vodo so bila v srednjem liasu krajša in redkejša. Takrat so se odlagali mikritni, biomikritni in pelmikritni apnenci. V mikritno blato so bili tu in tam naplavljeni intrakla-sti in ooidi. Litologija in sedimentološke značilnosti karbonatnih kamenin plasti zgornjeliasnih marogastih apnencev kažejo, da so maroga-sti apnenci nastajali pretežno v mirnem okolju plitvega šelfa ali lagune, t.j. v okolju, ki je bilo, sodeč po pičlih skeletih neugodno za življenje organizmov. Tanke plasti dro-bnozrnate apnenčeve breče in konglomerata so se tvorile v medplimskem pasu, kjer so se odtrgani deli karbonatnega mulja valjali in oblikovali ob povečani energiji. Zaključki - Pestro zaporedje karbonatnih sedimentov, ki na območju Suhe krajine leži konkor-dantno na Glavnem dolomitu in rahlo di-skordantno pod črnim oolitnim apnencem, ki pripada doggerski formaciji Laze (D o z e t, 2000), označujemo z imenom Podbukovška formacija. - Podbukovško formacijo sestavljajo spodaj ležeči Krkini apnenci, nad njimi konkor-dantno ležeče plasti z orbitopselami, litiotidni in oolitni apnenci, zaključujejo pa jo marogasti apnenci in Fe-oolitni horizont. - Krkini apnenci so nastajali pod podobnimi pogoji kot Dachsteinski apnenec in Glavni dolomit v Severnih in Južnih Apneniških Alpah. Zanje je značilna loferska ritmična sedimentacija. Plasti, ki vsebujejo bentonske foraminifere ter alge in moluske, so nastajale v razgibanem pli-tvomorskem okolju. Litiotidne školjke so živele v plitvem medplimskem in podplimskem okolju, kjer so tvorile obsežne podmorske trate in manjše grebene. Oolitni apnenci so sedi-ment plimskih kanalov, marogasti apnenci pa so se tvorili v zatišnem delu šelfa. - Plasti Podbukovške formacije so liasne starosti. Starost te formacije je določena na podlagi njene stratigrafske lege, makro- in mikrofosilov ter po analogiji s sosednjimi razvoji. Najbolj tipični liasni fosili so alga Palaeodasycladus mediterra-neus, Orbitopsella praecursor in Lithioti-dae. Krkini apnenci pripadajo spodnjemu lia-su, srednjeliasne starosti so plasti z orbito-pselami ter litiotidni in oolitni apnenci, medtem ko marogaste apnence in Fe-oolitni horizont uvrščamo po stratigrafski legi v zgornji lias. Marogasti apnenci in Fe-oolitni horizont leže namreč konkordantno med litiotidnimi apnenci in plastmi z doggerski-mi fosili. - V plasteh Podbukovške formacije sta ugotovljeni dve bioconi in to Palaeodas-ycladus mediterraneus Pia in intervalna biocona. Slednjo karakterizirata pičla in neznačilna fosilna favna in flora, kar kaže da so marogasti apnenci nastajali v okolju in v pogojih, ki so bili za žive organizme neugodni. Biocona Palaeodasycla-dus mediterraneus sestoji iz podcon Pala-eodasycladus elongatus, Orbitopsella praecursor in Lithiotidae. - Izklinjevanje zgornjeliasnih ploščastih in plastnatih marogastih apnencev na kratke razdalje ter njihova majhna debelina v primerjavi z debelino teh sedimentov drugod po Sloveniji kažeta na stratigraf-sko vrzel med zgornjeliasnimi in dogger-skimi plastmi. - Obravnavano ozemlje leži v Suhi krajini na območju Dinarske karbonatne platforme v bližini pregiba in meje med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi. - Debelina sedimentnega zaporedja Podbukovške formacije, ki je predmet raziskave, znaša okoli 550 metrov. Zahvala Za strokovne nasvete ter možnost uporabe aparatur in literature v Inštitutu za sedi-mentologijo v Heidelbergu se zahvaljujemo prof. dr. Germanu Mullerju. Zahvala velja tudi Ministrstvu za znanost in tehnologijo in Geološkemu zavodu Slovenije, ki sta s finančno in drugo podporo omogočila detajlne geološke raziskave in študij jurske sra-tigrafije v tem delu Slovenije. Za recenzijo članka se zahvaljujeva doc. dr. Bojanu Ogo-relcu. Podbukovje formation, Central Slovenia Summary The variegated succession of the carbonate rocks in the Suha Krajina area (Fig. 1), concordantly overlying the Main dolomite and slightly discordantly underlying the black oolitic limestone belonging to the Laze formation, has been designated the Podbukovje formation. The Podbukovje formation is composed of 5 lithostratigraphic members (Fig. 2): The Krka limestones the beds with orbito-psellas, the Lithiotis limestones, the oolitic limestone, as well as the spotted limestones, which terminate the Liassic stratigraphie sequence. The beds of the Podbukovje formation are of the Liassic age: the Krka limestones belong to the Lower Liassic, the Orbitopsella beds, the Lithiotis beds and the oolitic limestone belong to the Middle Liassic, whereas the spotted limestones have been ranged according to their stratigraphie position and analogy into the Upper Liassic. The Krka limestones is characterized by predominantly dark grey carbonate sediments among which micritic, biomicritic, oomicritic and oncomicritic limestones prevail. The main characteristic of the Krka limestones (Dozet, 1993) is the well-developed rhythmic sedimentation. The cycles are composed of three members, such as cyclothems in the type-locality Loferer Ste-inberge. The stratigraphie position of the Krka limestones points to their Lower Liassic age. Their age is also confirmed by the following microfossils: Palaeodasycladus mediterraneus Pia, P. elongatus Praturlon, Linoporella lucasi Cros & Lemoine, and others. The Lower Liassic Krka beds were deposited under similar conditions as the Dachstein limestone and the Main dolomite (Hauptdolomit) in the Northern and Southern Limestone Alps, as well as the Upper Triassic calcareous beds on the Julian and Dinaric carbonate platform. The main lithologic caracteristics of the Middle Liassic interval is an alternation of oolitic, biointraoosparitic, dolomitic and Lithiotis limestones. The limestones of the lowermost part contain orbitopsellas. The Lithiotis beds in the Suha Krajina area are attributed to Pliensbachian, Domerian respectively. In the study area the most common is the species Cohlearites loppianus (Tausch) and Lithiopedalion scutatus (Du-bar). The most typical species Lithiotis problemática Gümbel have been found only at Žužemberk (B u s e r, 1974). Lithiotid pelecypods were formed in a quiet environment of the restricted shelf. About 75 metres thick horizon with bivalves in the southern Slovenia was attributed to Pliensbachian, Domerian respectively (Buser&Debeljak, 1994/95). The oolitic limestones are a sediment of tidal channels, whereas the spotted limestones have been formed in restricted parts of lagoon. In the beds of the Podbukovje formation two biozones have been established, namely (Fig. 3): 1) Palaeodasycladus mediterraneus Pia and 2) - Interval biozone. The last-mentioned is characterized by scarse and atypic fauna and flora indicating an origin in an environment pretty unfavourable for organisms. The determined geochemical values of Mg, Sr, Fe, Mn, K as well as Zn and Al (Strohmenger 1988; Strohmenger & Dozet, 1991) in the study calcareous rocks demonstrate a significant dependence: - relative high contents of all elements are typical for calcareoús rocks of lagoonal deposits (mudstones, wackestones) - high energy deposits (ooid grainstones) are, on the contrary, markedly depleted in these elements. The values of manganese and strontium are in some cases relatively low. The loss of these elements might be explained by dia-genetic processes. The insoluble residue shows a good correlation with iron, manganese, potassium and aluminium. The measured elements in the investigated sections reflect the environmental conditions under which the clacareous rocks were deposited. Similar geochemical results appears also in other cross sections of the Jurassic beds in the Dinaric carbonate platform area (Orehek & O g o r e 1 e c, 1981). According to the literature they are within the general limits for the calcareous rocks. The study area lies in Suha Krajina in the area of the Dinaric carbonate platform near the boundary between the Outer and Inner Dinarides. The thickness of the beds which are in the question ammount to 550 metres. Literatura B u s e r, S. 1965: Uber die Entwicklung der Juraschichten in Sudslowenien. - Anz. Osterr. Akad. Wiss., Math. - naturwiss., 9, Wien. B u s e r, S. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Ribnica. - Zvezni geološki zavod, Beograd. B u s e r, S. 1974: Tolmač lista Ribnica L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000 - Zvezni geološki zavod, 60 str., Beograd. B u s e r, S. 1980: Jurske plasti na listu Ribnica in Ilirska Bistrica, 2. faza. Arhivsko poročilo. - Geološki zavod Slovenije, 35 str., Ljubljana. B u s e r, S. & L u k a c s, E. 1966: The results of recent geological bauxite exploring in Slovenia. - Ref. 6. savet. geol. FLRJ, 2, 292-304, Ohrid. B u s e r, S. & D e b e 1 j a k, I. 1996: Lower Jurassic beds with bivalves in south Slovenia. -Geologija 37, 38, 23-62 (1994/95), Ljubljana. D e b e 1 j a k, I. & B u s e r, S. 1998: Lithiotid bivalves in Slovenia and their mode of life. - Geologija 40, 11-64 (1997), Ljubljana. D o z e t, S. 1989: Tektonska premikanja na Kočevskem v mlajšem paleozoiku in mezozoiku (južna Slovenija). - Rud.-met. zbornik, 36,4, 663-673, Ljubljana. D o z e t, S. 1990: Biostratigrafska razčlenitev jurskih in spodnjekrednih plasti Kočevske in Gorskega Kotarja. - Rud.-met. zbornik, 37,1, 3-18, Ljubljana. D o z e t, S. 1993: Lofer cyclothems from the Lower Liassic Krka limestones. - Riv. Ital. Pale-ont. Strat., 99/1, 81-100, Milano. D o z e t, S. 1994: Stratigraphy of the Suha Krajina area (Slovenia) and stratigraphic gap Middle Liassic-Lower Malm. - Rud.-met. zbornik, 41, 231-238, Ljubljana. D o z e t, S. 1999a: Liasni premog na območju južne Slovenije in Gorskega Kotarja. - Rud.-met. zbornik, 46/3, 453-473, Ljubljana. D o z e t, S. 1999b: Lower Jurassic dolomite-limestone succession with coal in the Kočevski Rog and correlation with neighbouring areas (southeastern Slovenia). - Geologija, 41, 71-101 (1998), Ljubljana. D o z e t, S. 2000: Hočevje oolitic group, central Slovenia. - Acta carsologica, 29/1, 14, 185-199, Ljubljana. Dozet, S. & Strohmenger, Ch. 1996: Late Malm carbonate breccias at Korinj and their significance for eustacy and tectonics (central Slovenia). - Geologija, 37, 38, 215-223 (1994/95), Ljubljana. D o z e t, S. & M i š i č, M. 1997: On Malm bauxites and adjacent carbonate rocks in Suha Krajina (Central Slovenia). - Rud. met. zbornik, 44, 3/4, 201-222, Ljubljana. D o z e t, S. & S r i b a r, Lj. 1981: Biostrati-grafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem Kotaru. - Geologija, 24/1, 190-126, Ljubljana. D o z e t, S. & Š r i b a r, Lj. 1998: Biostrati-graphy of shallow-marine Jurassic beds in southeastern Slovenia. - Geologija, 40, 187-221 (1997), Ljubljana. 1 2 Loferitska breča-konglomerat. Krkini apnenci, spodnji lias, 25 x Loferitic breccia-conglomerate. Krka limestones, Lower Liassic, 25 x 3 Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri). Krkini apnenci, spodnji lias, 25 x Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri). Krka limestones, Lower Liassic, 25 x D u n h a m, R. J. 1962: Classification of carbonate rocks according to depositional texture. In Ham, W. E. (ed.): Classification of carbonate rocks. - AAPG, Mem., 1, 108-121, Tulsa. F o 1 k, R. 1959: Practical pétrographie classification of limestones. - Bull. Am. Ass. Petrol. Geol., 43, 1, 2-38, Tulsa. K e r č m a r, D. 1961: Poročilo o geološkem kartiranju ozemlja med Grosupljem, Velikimi Laščami, Dobrepoljem in Višnjo goro. Arhivsko poročilo. - Geološki zavod Slovenije, 40 str., Ljubljana. L i p o 1 d, M. V. 1858: Bericht über die geologische Aufnahme in Unter-Krain im Jahre 1857. - Jahrb. d. geol. R.-A., 257-276, Wien. M ü 11 e r, G. & G a s t n e r, M. 1971: "Karbo-nat-Bombe" a simple device for the determination of the carbonate content in sediments, soils and other materials. - N. Jb. Min. Mh. 10, 466-469, Stuttgart. Orehe k, S. & Ogorelec, B. 1981: Correlation of microfacial and geochemical characteristics of Jurassic and Cretaceous rocks of the Tabla 1 - Plate 1 Biointrapelsparitni apnenec s preseki polžev, školjk in alg. Krkini apnenci, spodnji lias, 6 x Biointrapelsparitic limestone with gastropod, pelecypods and algae. Krka limestones, Lower Liassic, 6 x 4 Orbitopsella praecursor (Giimbel) in Palaeodasycladus mediterraneus Pia, Plasti z orbitopselami, srednji lias, 6 x Orbitopsella praecursor (Gümbel) and Palaeodasycladus mediterraneus Pia. Orbitopsella beds, Middle Liassic. 6 x southern carbonate platform in Slovenia. - Glas, republ. zav. zast. prir. muzeja (Titograd), 14, 161-181, Titograd. Radoicic.R. 1966: Microfacies du Jurassique des Dinarides externes de la Yougoslavie. -Geologija, 9, 5-383, Ljubljana. Strohmenger, Ch. 1988: Mikrofazielle und diagenetische Entwicklung jurassischer Karbonate (Unter - Lias bis Ober - Malm) von Slowenien (NW Jugoslawien). - Heidelberger Geowiss. Abh., 24, 249 str., Heidelberg. Strohmenger, Ch., D o z e t, S. & K o c h, R. 1987a: Oolith-Sequenzen in Jura. Südwest Sloweniens (Mala Gora-Gebirge, Ober-Lias bis Ober-Malm. In: Koch, R., Müller, G. & Schmitz, W. (eds.): - Heidelberger Geowiss. Abh., 8, 245-248, Heidelberg. Strohmenger, Ch., & Dozet, S. & Koc h, R. 1987b: Diagenesemuster-Stratigraphie. Oo-lith-Horizonte im Jura von SW Slowenien. - Facies, 17, 253 -266, Erlangen. Strohmenger, Ch., & D o z e t, S. 1991: Stratigraphy and geochemistry of Jurassic carbonate rocks from Suha Krajina and Mala gora mountain (southern Slovenia). - Geologija, 33, 315-251 (1990), Ljubljana. S r i b a r, Lj. 1966: Jurassic sediments between villages Zagradec and Randol in Krka valley. - Geologija, 9, 379-383, Ljubljana.