List 42.
Politiški oddelek.
Volitve za kranjski deželni zbor.
Razpisane so volitve za kranjski deželni zbor in bodo, kakor se kaže, precej viharne. Skoro povsod si bo-deta stala po dva kandidata nasproti. Pri tem boji se bedo najočitneje videl novi kranjski razpor. Da se bode pri tej priliki marsikaj pisalo in govorilo, kar ugleda obeh strank ne bode povzdigovalo pred svetom, je gotovo.
Naše narodne razmere še niso take, kot bi bilo želeti, in zaradi tega pa moramo delati na to, da se v razne zastope volijo zavedni narodnjaki. Le poglejmo, Slovenci smo tako rekoč, kar se tiče srednjega šolstva, najzadnji v Avstriji. Vsi drugi že imajo popolne srednje šole, bedisi že v večjem ali manjšem številu, le mi Slovenci nimamo nobene. Višji razredi gimnazije so nemški, realka je pa tudi popolnoma nemška. Da bode potrebno kaj storiti, da se v tem oziru izpolnijo določbe ustave, je gotovo. Deželni zbor v tacih vprašanjih nima odločilne besede, a nekaj pa le njegova beseda velja. Bivši minister Madejski je celo naglašal, da se bode oziral na mnenje deželnega zbora, posebno če bodo soglasno.
Pomisliti je pa, da deželni zbor voli tudi deželni odbor, ki odpošilja v dež. šolski svet dva člana. Gotovo ni vse jedno, koga odpošlje deželni odbor v deželni šolski svet, odločno narodnega moža ali pa kacega omahljivca. Razmere v kranjskem deželnem šolskem svetu že sedaj niso posebno ugodne v narodnem oziru, a utegnejo se pa še shujšati, ako deželnozborske volitve neugodno izpa-padejo. Glas odposlancev deželnega odbora je v jednem oziru važnejši, nego glas drugih članov te korporacije. Ta dva prihajata kot zastopnika narodnega zastopa in če bi ta dva morda zagovarjala nemške težnje, se bode naposled reklo, da narod to želi, drugače bi tacih mož niti v deželni zbor poslal ne bil. Vsaj je znano, kako Nemci in nemškutarji radi trdijo, da narod ne mara za slovenske šole, da jih zahtevajo le nekateri vodje.
Jako bi se motili, ko bi mislili, da za naša narodnost ni nobene nevarnosti, ko se ravno tako s Slovani ne postopa, kot se je pod Auerspergom. Po raznih ovinkih se še vedno povsod nemščina Slovencem vriva. Kako se bode položaj za avstrijske Slovane raz/il, še nikdo ne ve. Nemškoliberalna stranka zares gine, a zato pa tem pre-drzneje nastopa nemškonarodna stranka. Če se ta utrdi, bodemo ž njo morda imeli v naši državi še huji boj, nego z nemškimi liberalci. Poslednji zaradi svoje zveze z židovstvom tudi pri velikem delu nemškega prebivalstva niso našli simpatij, a drugače je z nemškonarodno stranko, za njo se utegne ogreti ves nemški narod. Zahteve te stranke teže pred vsem za tem, da se nemščina preglasi za državni jezik v Avstriji in tako nenemški narodi narede za nekako podrejeno pleme. Nemški nacijonalci bi najraje v naši državni polovici napravili podobne od-nošaje, kot so na Ogerskem.
Nemci in Italijani se vedno bolj postavljajo na narodno stališče in vidno s tem dobivajo moč. Žal, da pa moramo reči, da pri nas Slovencih je pa baš nasprotno. Pri nas narodna zavest prej pojema, nego napreduje, in vedno večje število je tistih, katerim je narodnost bolj postranska stvar in se jim ne zdi več potrebno, da bi se od kandidatov odločno zahtevalo tudi narodno prepričanje.
Seveda pri tem pa mi nikakor ne mislimo, da bi se naj kako Nemcem in Italijanom kratile pravice. Zahtevati moramo le narodno jednakopravnost in zato se je nam boriti po vseh zastopih, od naših občinskih zastopov do državnega zbora in do delegacij. Mi zatorej ne moremo volilcem dovolj priporočati, da se zlasti, kjer se vriva kak nov kandidat, tudi prepričajo, kakšnega mišljenja je v narodnem oziru.
Kdor nima srca za narod, tudi v narodnogospo-" darskem oziru ne bode dobro storil za deželo. To je nas že podučila nekdanja nemškutarska stranka, ko je imela moč v rokah. Skrb za narodnogospodarski napredek jej je bila deveta briga. Nemškutarska stranka je povsod pri volitvah imela polna usta skrbi za kmeta in obrtnika.
------    416    —
.f*
Naglašala je važnost narodnogospodarskih vprašanj. Pravila je narodu, koliko se časa jn denarja potrosi v boji za narodnost, in koliko bi bolje bilo, ko bi skrbeli za narodnogospodarski razvoj. Vse to so pa bile le lepe besede.
Tudi pri letošnjih volitvah se bode volilcem obetalo kdo ve kaj vse v narodnogospodarskem oziru, obetalo znižanje davka in kdo ve kaj še vse. Volilcem priporočamo, da naj takim obljubam preveč ne verujejo, kajti največ krat tisti ljudje, ki največ govore, nimajo niti pojma o potrebnih preosnovah. Sploh, pa moramo povedati, da vse večje gospodarske preosnove spadajo pred državni zbor in se mnogo tega, kar se obeta, v deželnem zboru niti izvesti ne more. Mej taka vprašanja spada mej drugim tudi osnova deželne zavarovalnice. Dokler državni zbor ne sklene obveznega zavarovanja in da se to za/arovanje mora sklepati v deželnih zavarovalnicah, ni namreč pričakovati posebnega vspeha od take zavarovalnice. V državnem zboru je pa zlasti zjedinjena levica proti dež. zavarovalnicam in kdor je to stranko podpiral, gotovo ni pospeševal osnove teh zavarovalnic, naj se morda pred volilci še tako naudušuje zanje.
Sicer pa tudi radi pritrdimo, da je treba, da v dež. zbor pridejo v narodnogospodarskih vprašanjih izvedeni možje, ki poznajo potrebe našega kmeta in obrtnika in so mu tudi voljni pomagati. Narodna stranka je tudi dosedaj gledala, da je za deželni zbor priporočala vedno take može.
Da pa bodo kandidatje narodne stranke tudi dobri katoliki, je pač razumljivo samo po sebi. Sicer pa ni le oni dober katolik, ki povsod se baha z vero in jo uriva tja, kodar nima nič opraviti. Sicer pa moramo omeniti, da je za nas Slovence narodno vprašanje največje važnosti. Narod naš je še marsikje v nevarnosti, ako pomislimo, kako se je pomanjšalo število Slovencev od predzadnjega do zadnjega popisovanja v nekaterih krajih v obližji Kočevja; in se tudi žalibog v Ljubljani in drugod šopiri nemškutarstvo in ponehuje pravo navdušenje za narodno reč.
Mi le priporočamo volilcem, da naj gledajo, da bodo volili dobre narodnjake in že pazijo pri volitvah volilnih mož, da izbero može, o katerih narodnem prepričanji ni najmanjše dvombe, ki bodo gotovo dali glas le možu, o katerem vedo, da ima zares srce za narod in dom.