WhPoli? i;p YU-61240 Kamnik telefon X lax /06!) 832-S75 ctr 1R 17 1R ACMIITCIf Prednostne liste prosilcev sir. io, i / , i o UOPIU i CIV za solidarnostna stanovanja v kranjski občini ha ŠTIRIH KOLESIH !!llsKa ban«* K-an. Mir hočemo, ne pekla Morda se šele danes zavedamo, da smo konec Preteklega tedna stali na njegovem pragu in da Je do tistega najhujšega manjkal samo en korak. Avtorji rušenja slovenske oblasti, njihovo stalno Prebivališče je v Beogradu, v Sloveniji pa ne "Mnjka pokornih igralcev, tudi uvoženih za ta Primer, so naklepali tudi hojo v pekel. Ne, tega Slovenci nočemo, saj veliko damo nase, na svojo samostojnost, pa tudi trop zbeganih ovac nismo, bi jih lahko katerikoli pastir strpal v ogrado. Našo hojo k osamosvojitvi so omadeževala dejanja, ki niti sredi vojne niso v čast resničnim vojš-c<*kom, na mariborskih ulicah je umrl človek, na nedolžne ljudi so bile izstreljene krogle, vendar Se nismo razbežali, ampak smo razumno in pogumno preprečili še hujše ter dali prav naši °J>lasti, kije uspela pravočasno analizirati polo-ZaJ in predvideti ukrepe ter ustaviti stroj, kije bil Pripravljen v imenu pravnega reda, preživelih ju-8°slovanskih iluzij in bahave moči zmleti voljo 'n oblast neke republike. Sedaj Slovenci resni-cno vemo, s kom imamo še opravka v Jugoslavija kdo govori iskreno in kdo ne, komu lahko verjamemo in komu ne in kdo je v državi ustvaril kaos, da bi lahko s silo urejal stvari. Zgodovina *° sodila, kdo je in kdo ravna sedaj prav. Ven-aarje del sodbe mogoče izreči že danes: ukrepanje vojaških oblasti predvsem v Mariboru je med Slovence vneslo nemir, škodo in madež krivega Pa bo nosil tisti, ki je izbral tanke, specialce in ugrabitelje za rešitelje enotne Jugoslavije. Jugoslovanska ljudska armada je tokrat med Slovenci, in ne samo med njimi, zapravila veliko svojega ugleda. Ne smemo vseh njegovih delov metati v isti koš, vendar je padla senca na njeno celotno organizacijo in strukturo. Človek se zgrozi ob cinizmu, da se skoraj hkrati, ko v Mariboru ljudje za ceno življenja ustavljajo oklopnike in branijo svojo vojsko, ko je pod gosenicami umrl človek, sredi Pariza smehlja zvezni premier Markovič in hvali svojo vizijo enotne Jugoslavije in demokratičnega razpleta krize, v Beogradu pa Miloševič in Jovič zagotavljata, da Srbija nima nič zoper osamosvajanje Slovenije. Armada, čeprav je še pred kratkim zagotavljala, da se ne bo vmešavala v politične inačice razrešitve državne krize, vlada in tudi nam skuša vladati po za nas nesprejemljivih merilih. Slovenci želimo mir in dobesedno žaljive so besede, ki jih je za beograjsko televizijo izrekel delegat armade v slovenski skupščini, da mi želimo pekel, da bomo lahko uresničili svoje cilje. Mi želimo mir in srčno ga privoščimo tudi drugim. Politika, ki terja samo eno življenje, ne zasluži več tega imena. Sledovi take politike pa niso več zaznamovani samo v Srbiji, na Kosovi in na Hrvaškem, ampak tudi v Sloveniji. Ker takih madežev nočemo več, bomo ravnali tako, kot smo doslej. • J. Košnjek U gotovitve koordinacijske skupine republiških organov Provokacija je bila načrtovana v Beogradu 0r nfo"naciji, ki sta jo v imenu koordinacijske skupine republiških ^sanov podpisala ministra Janez Janša in Igor Bavčar, je rečeno, 0s ,n,a Slovenija pripravljene ukrepe za primer novega ogrožanja 4m<>svajanja Slovenije. zbijana, 26. maja - Zamisel o ,ePih proti Sloveniji in za pra- tcije cinik Mariboru je oblikoval ■ generalštaba Jugoslo-PoU 'Judskc armade general-lo 'kovnik Blagoje Adžič, navodili11 je bilo 16. maja posredovali nekuterim poveljstvom JLA v deiVfn'J'- Operativni načrt je iz-Vivi Varnostna služba JLA pod Vi ,S,lVorn polkovnika Emina Ck°ča iz 14. (ljubljanskega) !(., PUsa ter podpolkovnika Rat-k0r lalir»e iz 31. (mariborskega) Vali Sa: Neposredno so sodelo-' ludi nekateri visoki oficirji, gra*° Pred akcijo prispeli iz Beo-hjj Poveljujoči starešina pa je ier8er>eral major Mićo Delič, po-i|Jn>k 31. korpusa. Akcija je bi-i^k°^ena m'mo poveljstva 5. vo- e8« obm očja. ki je bilo o V>:i;n°sl'h obveščeno naknadno Mariboru je armada i I3la zato- da bi se-'in udc~ ludi predstavnik republiške- mu ga vodstva, ki bi ga ugrabili in obtožili nespoštovanja zveznih predpisov. V Maribor je prišlo več enot JLA za posebne namene, sestavljenih iz poklicnih vojakov oziroma enonacionalnih enot iz Srbije. Te enote so še vedno v Mariboru, prav tako tudi nekatere manjše enote, čeprav je zvezni sekretariat 21. maja obljubil, da bodo demobilizirane. Zaradi slovenskih protiukrepov, odpora učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah. protesta Mariborčanov in kritike mednarodne javnosti je generalštab v soboto ukazal ustavitev ofenzivnih aktivnosti ter terjal podrobno analizo. Informacija razkriva še nekatera ozadja dejanj, ki niso spoštovala nobenih pravil, tudi mednarodnopravnih ne. Izurjena je bila posebna enota za nevtrali-zacijo republiškega vodstva, sledila bi blokada mednarodnih meja Slovenije ter procesa sloven- Javna okrogla miza Gorenjskega glasa skega osamosvajanja. Slovenija bi bila prisiljena prositi za posredovanje zvezno predsedstvo. Srbija bi ga dovolila, mi pa bi pristali, da bi bil Bajramovič s Kosova novi član predsedstva in koordinator z nekaterimi pooblastli predsednika, umiritev razmer pa naj bi bila trenutna. V nedeljo zvečer je na Brniku pristal vojaški transporter s posebno enoto, ki je bila nameščena v eni izmed ljubljanskih vojašnic. Koordinacijska skupina bo v kratkem objavila seznam tistih pripadnikov JLA, predvsem pa službe varnosti, ki se najbolj izpostavljajo pri nezakonitih dejanjih zoper civilno oblast in državljane Republike Slovenije. Pristojni slovenski organi so podali oziroma pripravili kazensko ovadbo zoper nekatere oficirje 31. korpusa (omenjeni so general Delić, polkovnik Upnik in podpolkovnik Katalina), zbirajo pa tudi podatke za vložitev kazenskih ovadb proti stoprilcem kaznivih dejanj streljanja na civilista na Ptuju, umora ter poškodbe civilista v Mariboru in protipravnega odvzema prostosti dvema civilistoma v Ratečah. • J. Košnjek Brnik, 27. maja - Danes je na brniško letališče prispelo 220 otrok iz Ukrajine in Belorusije, ki so bili prizadeti ob katastrofi v Černobilu in jim je enomesečno bivanje v Sloveniji omogočilo skupno prizadevanje Zelenih Slovenije, Rdečega križa, podjetja Smel t in slovenske vlade. Glavnina černobilskih otrok bo mesec dni letovala v počitniškem domu Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, 60 beloruskih otrok, gostov slovenske vlade, bo prva dva tedna preživelo v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Slovenije v Gorjah, druga dva pa ob morju v Nerezinah, medtem ko je Smelt 30 otrokom omogočil oddih v ortopedski bolnišnici v Valdoltri. Otroke sta na brniškem letališču sprejela tudi Dušan Plut in Vane Gošnik, predstavnika Zelenih Slovenije, pozdravili pa so jih še vrstniki iz osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane. - Foto: G. Šinik Peterle z ministri obiskal jeseniško občino Jesenice, 23. maja - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je z ministri (Maks Bastl, Miha Jazbinšek, Jožica Puhar, Ingo Paš, Izidor Rejc jn namestnik Peter Marn) obiskal jeseniško občino. V jeseniški Železarni so si ogledali hladno jeklarno in proizvodnjo surovega jekla, se nato ustavili v osnovno šoli Poldeta Stra-žišarja, popoldne so se v hotelu Špik v Gozd Martuljku pogovarjali z jeseniškimi politiki in gospodarstveniki. Tem jim seveda ni manjkalo, saj je na Jesenicah vrsta problemov, ki niso samo naši, kakor je rekla predsednica jeseniške vlade Rina Klinar, beseda je seveda tekla predvsem o podržavljeni Železarni, odprtju predora in izgradnji avtoceste do Vrbe ter o vse večji brezposelnosti in socialni stiski, ki Jesenice spreminja v socialno bombo na vratih Evrope, zažigalno vrvico pa so z objavo seznama 640 odvečnih delavcev v Železarni nemara že prižgali. (Več na 10. strani) • M. V., foto: J. Cigler SLOVENSKA VOJSKA IN JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA Vbp^ineeS' 28' maJa' ob ,8- uri bo v dvorani kranjske občinske h^SkA i/a^na okro8la miza Gorenjskega glasa na temo SLO-b K sen , JSKA ,N JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMA-QKVahili i A',1?vanJu na okrogli mizi, ki bo odprta za javnost, smo r^bo EZA JANšC% republiškega sekretarja za ljudsko • Polkovnika JANEZA SLAPARJA, vršilca dolžnosti Teritorialne obrambe Slovenije, STANISLAVA V Sloveniji vaja vojnega letalstva Nov pritisk na Slovenijo Ljubljana, 28. maja - Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je posredoval protest zoper vajo vojnega letalstva in protizračne obrambe Jugoslovanske ljudske armade na področju Republike Slovenije. Vaja naj bi se začela včeraj (27, maja) iu končala v petek, 31. maja, največ preletov letal in vojaških helikopterjev pa naj bi bilo danes in jutri nad južnim, osrednjim in jugozahodnim delom Slovenije. Zaradi dogodkov v Mariboru, pravi sekretariat, in drugih pritiskov JLA na državljane tn legalne organe oblasti v Sloveniji je nastal v naši republiki izredno zaostren položaj, napovedana vaja pa ga bo še zaostrila, pomeni pa nov pritisk na Republiko Slovenijo. Sekretariat zahteva od poveljstva 5- korpusa vojnega letalstva in protizra-tric obrambe preklic ali prestavitev vaje na kasnejši čas, v sodelovanju z legalnimi oblastmi Republike Slovenije. • J. Košnjek Jkfcini sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo kranjske \& PREDSTAVNIKA JUGOSLOVANSKE LJUDSKE AR-ta Od Predstavnika organizacije Zveze borcev Slovenije, ene- ,UpOKOJENIH SLOVENSKIH GENERALOV. ^ iXS° okroglo mizo bosta vodila novinarja Gorenjskega Predstavniki devetnajstih socialdemokratskih strank iz vzhodne in srednje>£m* so minuli konec tedna v Preddvoru na drug, konfe- »^i" "M Oglu llll/.U UUJtcI vuviliu J°ŽE KOŠNJEK in STOJAN SAJE. Sprejeli narodov do samoodločbe in o Kosovu. - C. Z., foto: J. Cigler 7. junija ob 20. uri, v hotelu Creina GLASOVA PREJA Vitomir Gros in Jožef Školč voditeljica Ljerka Bizilj ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Indija Mrtvogandija "Zgodovina zahodne Evrope se dogaja hoteno, indijska pa kot nepredvidljiva usoda." Tako je zapisal Osnald Spenglcr (J880-1936), eden najvidnejših premišljevalcev zgodovine, v svojem delu Zaton Zahoda. Nasilna in nepredvidljiva smrt. ki je pa M aha t mi (194H). "veliki duši" nenasilnega kljubovanja nasilju, in IncTiri (1984), zdaj doletela Še Radživa Gandhija, je priložnost za ponovni premislek navedene trditve. Dejstvo je sledeče: Evropa je s posredovan/eni britanskega gospostva že zgodaj hoteno in nasilno posegla v nepredvidljivo dogajanje indijske usode. Družbeni ustroj Indije pred tem je temeljil na vaški skupnosti in na organski enotnosti kmetijstva in obrti. "Vendar ne smemo pozabiti, da so te idilične vaške skupnosti, najsi je njih videz še tako nedoločen, bile od nekdaj trden temelj orientalskega despotiz-ma, da so človeškemu duhu kar najbolj omejevale obzorje, ko so ga spreminjale v neodporno orodje praznoverja in v sužnja ukoreninjenih navad ter ga oropale vsake veličine in zgodovinske energije. Ne smemo pozabiti barbarskega egoizma, kije, priklenjen na ničvredno krpo zemlje, mirno opazoval, kako so propadali celi imperiji, kako so se dogajale nepopisne grozovitosti in kako so klali prebivalce velikih mest. Ni bil sposoben videti v vsem tem kaj drugega ko naravne dogodke, saj je bil sam nemočen plen vsakega napadalca, ki se mu je zljubilo, da je vrgel nenj svoj pogled. Ne smemo pozabiti, da je to nečastno, negibno, vegetativno življenje, da je ta pasivna eksistenca na drugi strani zbujala kot reakcijo divje, brezsmotrne, neobrzdane, razdiralne sile, ki so v Hindu-stanu samem spremenile moritve v verski obred. Ne smemo pozabiti, da je te majhne skupnosti razjedala ločitev na kaste in suženjstvo, da so ponižale človeka v predmet zunanjih okoliščin, ko bi ga bile morale povzdigniti za njih gospodarja." Tako drzno in zgovorno pa je o stari Indiji pisal Kari Marx (1853). In odobraval početje Britancev, ki so z železnico in parnim strojem vdrli v primitivno in stereotipno idiliko -da bi jo evropeizirali!? Poslanstvo Britancev v Indiji je bilo po njegovem dvojno: destruktivno - uničenje azijskega despotizma in kreativno - polaganje temeljev za sodobno družbeno organizacijo... Več kot dve stoletji po začetku britanske "evropeizacije" lahko zapišemo, da so se njihova hotenja uresničila le napol, usoda Indije pa ostaja nepredvidljiva. Železnice so predhodnica moderne industriji1, je pisal Mar.\. In res: v Indiji premorejo tchnološko-industrij-ske "lokomotive", ki so že zapeljale v 21. stoletje! Na drugi strani pa je velikansko, zaostalo in obubožano podeželje, ki ga nikakor ne morejo potegniti za seboj. Tu gospodari tradicija, ljudje pa se ravnajo po gospodarskem nauk Mahatme Gandija, ki sestoji iz kolovrata, preje in domačih živali. Gospodarsko in socialno neuravnoteženost zapletajo še politične, etnične, verske in kulturne razlike, in vse skupaj tvorijo nepredvidljivo, z nasiljem prežeto vzdušje, v katerem tudi dobia, gandijevska hotenja ne dosegajo hotenih rezultatov. - Sicer pa: jih dosegamo pri nas, na pragu zahodne Evrope, v razmerah, ki postajajo vse bolj nepredvidljive? Indija in Jugoslavija imata, poleg neuvrščenosti, skupnega še nekaj: obe sta "enotni zvezni državi", ki hočeta na silo obvladati tisto, kar "pokrivata". Mrtvi Gandhiji in brezštevilni "mali" ljudje so le najvidnejši del cene, ki jo je treba plačevati za ta "pokroviteljska" hotenja. Res nenavadna in nepredvidljiva je velika in daljna Indija. Gotovo pa je. da še dolgo ne bo (in bogve, če je sploh kdaj bila) tisto, za kar so jo imele naše babice - dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je vse dobro: Indija Koromandija!? Jutri zaseda tržiška skupščina Tržič, maja - Jutri, v sredo, 29. maja, bo na svoji 13. seji zasedala tržiška občinska skupščina. Med najpomembnejšimi točkami bo nedvomno socialni program občine. Odborniki bodo seznanjeni s poročili o delu inšpekcijskih služb za Gorenjsko v tržiški občini v lanskem letu. sprejemali bodo lovsko-gospodarski načrt za vse tržiške lovske družine, seznanjeni pa bodo tudi o problematiki in organizaciji zdravstva v občini: razprava bo tekla o potrebni medicinski opremi njihovega zdravstvenega doma in o vzdrževanju objekta v letu 1991. za kar se bo sredstva moralo najti v občinskem proračunu. Vsi trije zbori bodo podrobno obdelali socialni program, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti in ga predlaga v sprejem. Posebej bodo seznanjeni z razpisom javnih del v Sloveniji in v Tržiču, s katerimi bi vsaj malo ublažili brezposelnost. Odborniki bodo dobili v obravnavo in sprejem odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Tržič, dokončno pa bodo tudi sklepali o prenehanju Sveta za LO in DS, informirani pa bodo tudi o izvedeni sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih občine Tržič. Tokrat so odgovorni odgovorili tudi na celo vrsto na prejšnjih sejah skupščine postavljenih delegatskih vprašanj, med drugim zakaj sodišča tako počasi rešujejo zadeve, kako bo s popravilom ceste Kovor - Brezje - Leše in s finansiranjem infrastrukturnih objektov v demografsko ogroženih krajevnih skupnostih, kdaj bo narejen ureditveni načrt za krajevno skupnost Bistrica, kako poostriti nadzor nad stanjem javnega reda in miru v KS Bistrica in podobno. • D. Dolenc Zasedanje kranjskega parlamenta GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. Moše Pijadeja I. Kkiiij_ ( rrdnisku politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poliednik s poudarkom n.i dogajanjih n.i Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega svela: Ivan Bizjak Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna ured niča: Lcopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovcan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto /aplotnik. Danica Zavrl-Žlehii. Andrej Zalar, Štefan žatjfj_ Oblikovanje: Itu-r Pokorn 1 ehnicno urejanje: Ivo Sekne Mirjana Draksler. N.nl.i Prevc_ lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Sinik_ Tisk: Podjetje DH.O 1ČR Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Mošc Pijadeja I. telefon: 211-860, :i I-M35. tclefax: 213-1 (»3 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA ((•64) 211-835 16. telefon: 2IK-463. lclefax: Mali oglasi: telefon: 217-960 avtomatskem odzivniku: u (Cesta JLA 16). — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na radne ure: vsak dan 7 - 13.30. ob sredah do 16.30 Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 17.00 din Naročnina: trimesečni obračun: z.i drugo trimesečje 1991 412.50 din (popust individualnim naročnikom za plačano naročnino do 25. 5 1991: 20%). Naročnina za tujino: 140 DLM oz., preračun v ostale valute, obračun enkral letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Oproščeno plačila prometnega davka lir. L. RS 7/91) Zdravstvo se je prebilo, sklad stavbnih zemljišč obtičal Kranj, 23. maja - Po seji, polni razprav, lahko potegnemo črto pod skupni račun in seštevek je naslednji: predlog odloka o prispevku za zdravstveno varstvo je bil sprejet - z amandmaji, poročilo o poslovanju in zaključni račun za leto 1990 ter program nalog, finančni načrt in vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1991, sklada stavbnih zemljišč pa poslanci niso sprejeli. Pač pa so sprejeli sklep, da se do naslednje skupščine pripravijo dopolnitve, ki so jih zahtevali. Obe točki dnevnega reda, ki sta obravnavali preteklo in prihodnje delo Sklada stavbnih zemljišč sta bili po sklepu poslancev prestavljeni na prihodnjo skupščino. Bojazni nekaterih, da skupna četrtkova seja vseh treh zborov kranjskega parlamenta sploh ne bo mogoča, zaradi nesklepčnosti posameznih zborov, se ni uresničila. Poslancev je bilo dovolj. Prve pripombe so letele že na zapisnik ene prejšnjih skupnih sej, saj je poslanec Niko Slapar iz zbora združenega dela, sicer predstavnik osnovnih šol v tem zboru, zahteval dopolnitev zapisnika. Menil je. da je bil zapisnik mestoma preskop, in zahteval, da se vanj naknadno vnese tudi njegova razprava na temo ustanavljanja srednje gospodinjske šole v Adergasu. "Najprej je potrebno poskrbeli za osnovne in srednje šole. ki so že in za vse tiste otroke v Kranju, ki so še danes brez telovadnic. Šele nato lahko namenjamo sredstva za ustanavljanje nove srednje šole, ki je sicer v pristojnosti republike", je svojo zahtevo utemeljil poslanec Slapar. Član predsedstva skupščine Branko Grims je pojasnil, da so se želeli s takšnim zapisnikom, kot so ga izdelali predvsem približati zapisnikom republiškega parlamenta. Vendar pa je po njegovih besedah mogoče zapisnik vedno dopolnjevati na željo posameznih razpravljalcev. Dopolnjeni zapisnik so poslanci potrdili. Predlog odloka o prispevku za zdravstveno varstvo so poslanci po razpravi in predlaganih amandmajih sprejeli, s tremi amandmaji, ki so jih predlagali, so točneje opredelili datum, s katerim se za leto 1991 določa stopnja prispevka za izvajanje programa zdravstvenega varstva (od 1. junija dalje). Prispevek za zdravstveno varstvo se po predlogu odloka plačuje po stopnji 0.66 odstotka. Z drugim amandmajem pa so predlagali, da se za isti program zdravstvenega varstva namenijo tudi sredstva zbrana januarja po prispevni stopnji 0,49 odstotka in sredstva iz februarja po prispevni stopnji 0,30 odstotka. S tretjim amandmajem so iz odloka črtali četrti člen. ker je bil po dopolnilu drugega člena nepotreben. Odlok katerega predlog so poslanci sprejeli, začne veljati dan po tem, ko bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Republiška administracija pa je po mnenju poslanca iz DPZ Rastka Tepine povzročila mestu Kranju in njegovemu parlamentu ogromno škode z nepravilnimi objavami v Uradnem listu. Zato je bil dodaten sklep parlamenta, zahteva po priznanju osebne odgovornosti republišl st M|„o je bila zaradi suma o nePrkorliiO sklicani seji komisije za za ^ delovanje parlamenta ^7Kjm poslanca Savica (DP~.jena z član te komisije), umakni ^ dnevnega reda seje. Ker s jjvj razpravi, ki je sledila, kij«ij> da je bila točka že umaknJ dnevnega reda. izkazalo, na A tem v zvezi še kup nejasne^jj predsednik parlamenta ^. Gros predlagal sestanek K* ^ in predsedstva skupščine. , naj bi proučila celoten F^j točka pa je bila nato do«J umaknjena. Tako je kranjs" ». lameqt edini od vseh g°renjpp/ ki po navedbah P0S.la"fljjJ Markoviča. ni potrdil prt nih neprofesionalnih sodu Sklep o prenehanju delo Sveta za ljudsko obrarn' ^ družbeno samozaščito S0£^ ci sprejeli soglasno temelj Mojca Program prvega Svetovnega slovenskega kongresa je določen Ljubljani čast središča slovenstva Ni bilo malo zagovornikov ideje, da bi moral biti prvi Svetovni slovenski kongres izven Slovenije, v tujini, saj je bilo pred meseci, kljub spremenjenim političnim razmeram pri nas, do nas še precej nezaupanja. Vendar je prevladalo prepričanje, da je treba braniti slovenstvo in slovensko državo v središču, v Ljubljani. Ljubljana, 23. maja - Bojan Brezigar, predsednik osrednjega iniciativnega odbora je slovenskim časnikarjem naštel štiri glavne činitelje Svetovnega slovenskega kongresa: pripadnost istemu narodu, sklicevanje na skupno državo, ki ima suverenost, ozemlje in ljudstvo, čeprav razdeljeno, vendar s trdnimi vezmi z domovino, skupno zgodovino in skupno kulturo, pri čemer je malo narodov na oboje tako ponosnih kot slovenski, ter potreba po vzajemnosti in sodelovanju, da se bo slovenstvo lahko uveljavilo v svoji državi in drugod po svetu. Iniciativni odbor je nastal septembra leta 1989 na Opčinah pri Trstu, pobuda je rasla in danes ima Svetovni slovenski kongres konference za Republiko Slovenijo, za Koroško, za Furla-nijo in Julijsko Krajino, za Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Skandinavijo, Avstrijo, Argentino, Kanado in Avstralijo. Te konference so že izvolile delegate za kongres, v Ljubljano pa bodo prišli tudi predstavniki Slovencev iz Združenih držav Amerike, Švice, Belgije in Italije ter delegacija Po-rabskih Slovencev. Organizatorji si za poseben uspeh kongresa štejejo udeležbo iz 18 držav, marsikje pa so priprave na kongres premostile globoke prepade med posameznimi deli in generacijami Slovencev po svetu. V Argentini so na primer po štirih desetletjih sedli za skupno mizo predstavniki pred tem hudo razdeljenih Slovencev in oblikovali skupno predstavništvo na kongresu. Slovenski kongres skuša biti v svojem ravnanju nadstrankarska, nevladna in nepolitična organizacija. Zato se do posameznih dogodkov v Sloveniji ni politično Začetek 27. junija Prvi Svetovni slovenski kongres se bo začel v četrtek, 27. ju"1./ • tgjjjb uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Potekal bo do sobote, * K.^ 0 ko bo ob 17. uri slovesen zaključek kongresa. V nedeljo, 30. j nmft& 11. uri pa bo v Narodnem domu v Celju seja novih organov H ^ Delo bo potekalo vsak od od dopoldneva do večera, v pe,e* fo^^ delegati in gostje, ki ne bodo zaposleni v komisijah, obiske^ $/f v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in s tem poudarili celovi venskega narodnega ozemlja. Kongres ne bremeni proračuna Bojan Brezigar in Spomenka Hribar sta povedala, da ostaja kongres na liniji nepolitičnosti in nadstrankarstva in se zato ne želi vezati na nikogar, ne na vlado, ne na parlament. Tudi proračun republike niso prosili za pomoč, vendar to ne pomeni, da kongres ni vezan na Slovenijo. Predstavnike kongresa so že sprejeli Kučan, Bučar in Peterle, vsi pa so obljubili tudi svojo udeležbo na kongresu. Denar za kongres prispevajo razni sponzorji, ki kažejo velik interes, v blagajno pride del denarja od prodaje slovenskega tolarja, sponzorji so tudi po svetu in v zamejstvu, sicer pa bo bivanje plačal vsak delegat sam, razen tega pa ho prispeval kot kotizacijo 200 ameriških dolarjev. Poseben status Slovencev Kongres naj bi sprejel stališča o posebnem statusu Slovencev po svetu. Ker vse države, kjer žive Slovenci, ne dovoljujejo dvojnega državljanstva (nekateri Slovenci bi to želeli), bi bil posebni status nadomestilo za to v določenih primerih. Na primer, posebni status bi omogočal Slovencem na tujem posedovanje nepremičnin v domovini, kar je sicer prepovedano, nakup stanovanja ali popravilo rojstne hiše. slanico mednarodni JaV n'jje 1 de osamosvojitve Slov ^1 njenega mednarodnega nja. ^ gjr Slovenija zagotavljaj J ležencem kongresa "^v*1 svobodo gibanja, kar je " :enC.i'' opredeljevala. Izjema je bila politična izjava pred slovenskim plebiscitom. Tudi na Svetovnem slovenskem kongresu, ki jc zasnovan kol izredno delovno srečanje, ne bo sprejetih veliko političnih dokumentov. Razen programa in statuta bodo sprejeli Stališča o posebnem statusu Slovencev po svetu in jih posredovali vodstvu Republike Slovenije, ter po- med Slovenci v ou u 0 krajih povzročalo, fJ gre*> J mov. Organizatorji k°'?sW't jih med svojimi potovanj ^ n prepričati (očitno so J' ' a m njihov strah odveč. Si«*' r.^ izvoljenimi delegati n' ^ od tistih sedmih, ki Vrfagfi1 rodno pravo še vedno r>r vojna hudodelstva. ^ Ideja Svetovnega sJ^jc4 kongresa jc torej dozorL„ffff povedala predsednica *^{i\,»< za Slovenijo Spomenk«g in bila ideja dana že leta ■ A di kasneje, prejšnji °V, " n^vV ta za pobudo ni zmenij ji je bolj naklonjena. ^ moremo trditi, da ' -oV« 2 slovenski kongres nifestacija. ampak bo ^ ska, saj se je večina »^„,11 političnih strank že kongres. • J. KosnjeK "orek, 28. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN mmmJ^iOlLAS STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Druga konferenca konfederacije socialdemokratskih strank vzhodne in srednje Evrope Razmejevanje na levo in na desno Socialdemokrati nasprotujejo, da bi na ruševinah komunizma nastal zgodnji kapitalizem. Preddvor, 26. maja - Predstavniki devetnajstih socialdemokratskih strank iz držav vzhodne in srednje Evrope so v soboto in nedeljo na dru-8' konferenci (lani ustanovljene) konfederacije obravnavali vlogo soci-»Idemokracije v vzhodni in srednji Evropi, privatizacijo družbene (držaje) lastnine in druge gospodarske probleme ter vprašanje novega evropskega reda. Na konferenci so sprejeli v konfederacijo številne nove članice (v prihodnje pričakujejo še članstvo Poljske) pa tudi več resolucij in deklaracij - o pravici narodov do samoodločbe, o položaju v baltiških državah, o Kosovu in o Moldaviji ter sporazum o izmenjavi informacij med strankami in spremenjeni statut. "Konferenca je bila uspešna, postavili smo temelje za sodelovanje socialdemokratskih strank," J« v imenu organizatorja, Socialdemokratske stranke Slovenije, dejal "jen predsednik dr. Jože Pučnik in poudaril, da so posamezne članice konfederacije v zelo različnem mednarodnem pravnem položaju pa tudi Slede možnosti, kako brez fundamentalizma in ideologije preiti iz real-socialistične ekonomije v učinkovito gospodarstvo. Koje dr. Pučnik govoril o vlo-?' socialdemokracije v vzhodni ln srednji Evropi, je dejal, da je 2a vse nove socialdemokratske franke značilno, da so nastale ali bile obnovljene na ruševinah komunizma in da odpor ali celo sovraštvo državljanov do vsega, kar J'h spominja na desetletja trajajočo diktaturo, zahteva od socialdemokratskih strank, da se opredelijo na levo in na desno. Za mnoge ideje in izraze, ki so nastali v evropski socialdemokraci-JJ; a jih je komunizem tako izrabi, da so v očeh volilcev kompromitirani za vrsto let. bo treba najli druge izraze. "Po zlomu ko-[fiinuzma v srednji in vzhodni cialdemokracije. so prisiljene, da se zdaj nenehno razmejujejo tudi od strank, s katerimi so sodelovale ali še sodelujejo. Prav zaradi sodelovanja s temi. po klasičnimi razdelitvi bolj ali manj "desnimi strankami", pa jim nekdanje komunistične stranke in tudi nekateri socialdemokrati z Zahoda očitajo, da so preveč "desno". Ev ropi so komunistične partije Praviloma spremenile ime in se na hitro razglasile za "prenovi-*'jske". "reformne" ali celo za socialdemokratske" stranke, in s'eer zato. ker so se hotele v ključni v družbo evropskih demokra-''čnih strank in se otresti komunistične preteklosti. Nekatere se nočejo zares spremeniti ali so se *e Spremenile, mnoge pa so za- menjale le svoje ime in sprejele nov program, sicer pa so ostale takšne, kot so bile pod komunističnim imenom." je dejal dr. Pučnik in poudaril, da je za vse te stranke značilno poudarjanje, da so "leve stranke". "Mnogi predstavniki zahodnih socialdemo-kracij ne razumejo, da so bili komunistični režimi v vzhodni Evropi praviloma tako daleč na "levici", da so se obnašali kot skrajna desnica, ki je kazala mnogo več podobnosti s srednjeameriškimi diktaturami kakor pa z levo socialdemokratsko tradicijo zahodne Evrope. Zato tudi prihaja do dobro znanih nasvetov, "da naj se vsa levica združi". Takšni nasveti so sicer dobronamerni, kažejo pa na nerazumevanje komunizma in notranjepolitičnega položaja v posameznih deželah nekdanjega komunizma." Ker so se vse nove socialdemokratske stranke v vzhodni in srednji Evropi v boju proti komunizmu povezovale z drugimi političnimi strankami, ki so programsko precej oddaljene od so- Socialdemokrati vzhodne in srednje Evrope so v deklaracijo o pravici narodov do samoodločbe med drugim zapisali, da nasprotujejo vsakemu nasilnemu vmešavanju v osamosvojitvene procese, čemur smo zadnje čase priča v Evropi, in da podpirajo vsa tista prizadevanja za neodvisnost, kjer se je ljudstvo z referendumom ali kako drugače demokratično odločilo, da želi živeti v samostojni in neodvisni državi. Kot je dejal dr. Pučnik, je glavni problem držav, ki so odpravile komunizem, kako ob katastrofalni dediščini realsocializma (upadanje proizvodnje, bankrotiranje podjetij, povečevanje brezposelnosti, zniževanje življenjskega standarda itd.) ustvariti učinkovit gospodarski sistem. Socialdemokrati nasprotujejo temu. da bi na ruševinah komunizma nastal zgodnji kapitalizem, kakršnega je zahodna Evropa poznala v 19. stoletju; podpirajo privatizacijo družbene lastnine in se zavzemajo za učinkovito sindikalno organizacijo, ki bo zaščitila pravice delojemalcev pred lastniki in managerji. za ohranitev socialne mreže, ki jo je razvil socializem ("bolje je. da znižamo plače in pokojnine, kot da zmanjšamo obseg socialnih pravic"). Socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evrope so večinoma majhne in mlade stranke, ki kažejo še velike šibkosti na organizacijskem in kadrovskem področju in jim še precej manjka, da bi postale "sodobna podjetja za uveljavljanje politične volje". "Naši odnosi do velikih socialdemokratskih strank v Zahodni Evropi se razvijajo zelo počasi, z velikimi težavami in tudi z občasnimi motnjami, tudi zato. ker mnogi socialdemokrati na Zahodu ne razumejo, da so naše socialne, zgodovinske in kulturne razmere bistveno različne od njihovih." je dejal dr. Jože Pučnik in poudaril, da se to kaže predvsem v razumevanju nacionalnega vprašanja in v odnosu do nekdanjih komunističnih strank. Čeprav imajo socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evrope veliko skupnega (delujejo v nekdanjih komunističnih deželah, kjer poskušajo na ruševinah komunizma uveljaviti socialdemokratski program), odklanjajo organiziranje v internacionalo. ki bi poskušala iz centra usmerjati socialdemokratsko gibanje, želijo že naprej ostati samostojne in delovati v konfederaciji kot mestu za posvetovanje ter za izmenjavo informacij in izkušenj • C. Zaplotnik Občni zbor radovljiških krščanskih demokratov Grožnje z orožjem ne bodo zaustavile osamosvajanja B|«d, 25. maja - Povabilo na občni zbor krščanskih demokratov rado-v|j>ške občine je obetalo, da bo zbor tudi zanimiva javna tribuna o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji, o železarstvu in tekstilni industriji ter o socialnih problemih, vendar gostov, ki so ju pričakovali (predsednika vlade Lojzeta Peterleta in ministra za gradbeni-stv« in industrijo Izidorja Rejca) zaradi nujne zadržanosti ni bilo. Po uvodnem prepevanju žen-sRkega pevskega zbora Vezenine °'ed je Aldo Jovan, predsednik radovljiškega odbora SKD. pred-Huvi| delo jn dosežke stranke od jklanovitve 3. februarja lani do danes. V stranki si štejejo za ASPeri- da je njihov član Vladimir S^rne predsednik občinske skupine in dr. Avgust Mencinger po- sla "ec radovljiške občine \ zboru č>n republiške skupščine, daje ,ed 24 Demosovimi poslanci v "cinski skupščini sedem krščan-K|n demokratov, da sta dva čla-.;1 (Jože Cvetek in Janko Jan) v Z*r»nem svetu, da ima stranka L £rajevnih odborov (Radovlji-B|ed z okolico. Dobrava. Les- merah. kakršne so. je ena temeljnih nalog stranke, da med ljudmi - ne da bi jim zastirala realnost -seje upanje." je dejal gost občnega zbora, član izvršnega odbora SKD in predsednik zbora občin republiške skupščine Ivo Bizjak in poudaril, da se Slovenija želi osamosvojiti po pravni poti. predvsem pa na miren in sporazumen način, in da za dogovarjanje tanki in oklepna vozila niso najprimernejši. "Nikoli nismo računali, da bo osamosvajanje potekalo brez težav, zato nas tudi zadnji dogodki v Mariboru ne morejo in ne smejo vznemiriti, čeprav moramo hkrati obžalova-da je prišlo do smrtne žrtve." .-"-u / okoiico. uonrava. Les- •■■ ,.■>' ,r • i • ;,r..,;i nnn. S'n Bohinjska Bistrica), da zelo j« dejal Ivo B.zjak ,n ura* J Jfhro deluje kulturna komisija, "je, da bo razum prevlada tud, J.? vodi dr. Poženelova... JLA. Nace Polajnar, predsednik seh dogodkih in v raz- poslanskega kluba SKD. je dejal. Ob da je zadnje čase lepo sedeti v slovenskem parlamentu, ne samo zaradi "zgodovinskega časa", ampak tudi zato. ker so vse stranke spoznale, da zdaj ni časa za strankarski boj in da je treba čimprej sprejeti osamosvojitvene zakone. Vlada se bo po osamosvojitvi morala lotiti tudi zakonodaje, ki bo v temeljih, ne samo materialno, ampak tudi duhovno spremenila položaj slovenske družine. Marko krem/ar. predstavnik argentinskih Slovencev, je dejal da "iz daljne perspektive občudujejo ljudi, ki so lotili političnega dela. ko je bilo to še nevarno". Dr. Avgust Mencinger je dejal, da ima radovljiška občina ob vsem največjo perspektivo v turizmu, sicer pa je izpostavil dva problema. Koso Bohinjci hoteli ustanoviti ribiško družino, so ugotovili, da z bohinjskmi vodami upravlja "Ljubljana" in da formalno sploh nimajo voda, v katerih bi lovili, ln drugi problem: čeprav vsi na Kopriv niku in v Gorjušah vedo. da sta vasi demografsko ogroženi, pa formalno (po odloku) ni- Na občnem zboru so sprejeli izjavo, s katero dajejo vso podporo predsedstvu Republike Slovenije, republiški skupščini in vladi pri njihovih naporih za tocsničitev na plebiscitu izražene volje slovenskega naroda, in odklanjajo vsako reakcionarno delovanje -,od zanikanja pravic do groženj s silo, še posebej pa vsa nasilna dejanja, ki jih izvajajo institucije preživele jugoslovanske federacije, še zlasti JLA. Oklepni transporterji in grožnje s strelnim orožjem ne bodo zaustavili demokratičnih, miroljubnih procesov in osamosvajanja, so pa žalostni izraz miselnosti, da je moč svobodoljubno ljudstvo ustrahovati z orožjem. sta. ker statistično sliko kazijo počitniške hišice na Pokljuki in njihovi "stalni prebivalci". • C. Zaplotnik liberalci na obisku pri rojakih v ZDA in Kanadi Naše spremembe niso prepričljive |l 23. maja - Kot je postala že li« a\80 nas >z Liberalne stran-0j,ludi tokrat po seji glavnega fe--°ra' Povabili na tiskovno kon zveznih j^nco, na kateri so za javnost pPoročili nekatera svoja stališča. 0veda|i so. da pozdravljajo spre-"emhe v slovenski vladi, ki bo. ne,° UN«. začela hitreje reševati jpatera odprta vprašanja na polu '.'h privatizacije, denaciona-^,,lci.ie in gospodarskih vprašanj. l V2*tnajo se za spremembo za-p?.na o delovnih razmerjih, po-j '"Orna nesprejemljiv se jim zdi n n " 0 Prometnem davku, tudi ^.Predpisi jc potrebno onemogo-1 lako zlorabljeno tajnost plač. na pripravah za osamosvojitev Slovenije, pa je delo potrehno maksimalno pospešiti. Sprejem zveznih zakonov na področju obrambe jih prepričuje, kako prav so imeli s svojimi predlogi slovenski skupščini (o tem smo že poročali), ki žal v celoti niso bili sprejeti, saj bi pravočasen odpoklic naših delegatov onemogočil ta sprejem. Zato bodo s svojimi predlogi o odpoklicu delegacij v zvezni skupščini ter smoterne-mu prevzemu nekaterih zveznih predpisov v zakonodajo RS. s čimer bi odpravili veliko zakonodajno zmedo dveh sistemov odpravili, vztrajali. Obiske delegacije Liberalne stranke pri Slovencih v ZDA in Kanadi, kljub predčasnem zaključku, ocenjujejo kot uspešne. Poseben pomen imajo pred Svetovnim slovenskim kongresom, saj so bili pripadniki povojne politične emigracije, po njihovem mnenju, potisnjeni na rob dogajanja v Republiki Sloveniji. Zelo jasno jc čutiti nezaupanje v drža-vno-pravno. gospodarsko in politično preobrazbo Slovenije, k čemur so pripomogli tudi sicer pogosti obiski delegacij iz Slovenije, ki v svojih poročilih, ocenah in predlogih niso bile dovolj realne. Prav stvarne ocene in predlo- gi za sodelovanje pa, saj gre za zelo izkušene in v poslovnem svetu uveljavljene ljudi, lahko zgradi potrebno zaupanje in s tem podlago novim odnosom. Za dogodke v Mariboru so izvedeli na sami seji, zato so ob pomanjkanju informacij izoblikovali naslednje načelno stališče: Ravnanje JLA je akt okupatorskega nasilja, ki se mu mora Slovenija najodločneje upreti. Neodločno ravnanje Hrvaške kaže, da neodločnost vodi v pat položaj. Tudi z oboroženim odporom je potrebno preprečiti uveljavitev navidezno legalnih zveznih vojaških zakonov. • S. ž. KRANJ, CANKARJEVA 4 Tik pred ustanovitvijo nove organizacije Rok ( hvvatal, predsednik iniciativnega odbora MLD v Kranju predstavlja delo bodoče organizacije. Kranj, 24.maja - Nedavnega ptujskega festivala Mladih liberalnih demokratov Slovenije se je udeležil tudi predsednik iniciativnega odbora MLD iz Kranja. Rok Chvvatal, ki je tudi član Izvršnega odbora republiške organizacije MLD. Z 21-letnim študentom Fakultete za organizacijske vede v Kranju, bodočim kadrovikom. smo se pogovarjali predvsem zaradi bližnje ustanovitve organizacije Mladih liberalnih demokratov v Kranju. Republiška organizacija MLD je bila ustanovljena februarja letos in je popolnoma avtonomna organizacija, kljub temu da finančna sredstva dobiva od LDS. "Treba je poudariti predvsem, da MLD ni stranka, ampak organizacija, ki bo zapolnila prazen prostor, ki ga je za seboj pustila LDS. ko seje iz mladinske organizacije ZSMS prelevila v politično stranko. Tako LDS kot stranka in MLD kot organizacija pa temeljita na načelih liberalizma in je zato tudi njun program v nekaterih osnovah soroden." je pojasnjeval status nove organizacije Rok Chvvatal. Ustanovna skupščina kranjske organizacije MLD naj bi bila v začetku junija, ko bo sklicana ustanovna skupščina. Mladi do 28. leta pa se že sedaj lahko včlanijo, s tem. da se v prostorih LDS v Kranju vrišejo v knjigo članstva. "Spodnja starost pri vključevanju v to organizacijo sicer ni določena, vendar se v nepolnoletno mladino ne "vtikamo". Že tako nam v zvezi s problematiko zaključnega izpita očitajo manipulacijo z mladimi. Dejansko pa smo ves čas samo podpirali odločitve mladih in se nismo vmešavali v že nastali spor". Tako Rok Cbvva-tal o tem. Kakšen pa bo oz. je program nove organizacije v Kranju? • Mojca Peternelj Pospešeno delo slovenske vlade Pripravljeni predlogi osamosvojitvenih zakonov Ljubljana, 24. maja - Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije se je danes sestal kar na dveh sejah. Glavna pozornost je bila sicer dana dogodkom, ki so do skrajnosti zaostrili odnose z JLA, vendar je vlada kljub temu opravila še eno zelo pomembno delo: obravnavala je in sprejela predloge dvanajstih zakonov, ki utemeljujejo pravni red v samostojni državi Sloveniji ter hkrati pomenijo osnovo za nov monetarni in bančni sistem. Poročali smo že. da se je Skupščina Republike Slovenije odločila, da paket tako imenovanih 12 osamosvojitvenih zakonov sprejema po skrajšanem postopku. Prvi dve fazi. ki so jih združili v en postopek, sta bili v preteklih 14 dneh v skupščini opravljeni in naloga vlade je bila. da po pripombah iz teh obravnav pripravi predloge zakonov. Slovenska vlada je danes to delo tudi opravila na dveh sejah, ko je na dopoldanski obravnavala sedem, na večerni (nočni) pa še preostalih pet zakonskih predlogov. Obremenjenost z aktualnimi dogodki v Mariboru na eni strani, in kot smo slišali na tiskovni konferenci, zelo kvalitetna priprava gradiv, na drugi strani, sta omogočili, da jc bilo delo hitro opravljeno. Vlada se sicer očitno zanaša tudi na obrav na-ve teh zakonskih tekstov v odborih in komisijah skupščine, da pa ti predlogi niso tako "nedolžni", nam pričajo reakcije v Jugoslaviji (na zakon o carinski službi, na zakon o potnih listinah, itd.), ki šele sedaj spoznava, da z osamosvojitvijo mislimo resno. O dopolnitvah zakonov v fazi predlogov bomo poročali, ko bodo v obravnavi v slovenskem parlamentu, predvidoma prihodnji teden. • Š. Ž. Poziv Skupščini Republike Slovenije za sprejetje zakona o javnosti plač v podjetjih z družbenim in mešanim kapitalom. Koalicija Demos Kranj je na svoji 17. redni seji dne. 22. maja 1991, obravnavala problem javnosti plač v podjetjih z družbenim in mešanim kapitalom. Sprejet je bil sklep: Zaradi zaščite slovenskega narodnega premoženja, koalicija Demosa Kranj zahteva, da se v podjetjih z družbenim in mešanim kapitalom uvedejo javne plače. za Demos Kranj: Socialidemokratska stranka Slovenije Slovenska demokratična zveza Slovenski krščanski demokrati Liberalna stranka Slovenska kmečka zveza - LS Zeleni Slovenije Učiteljske plače v vladi Stavkali le Ločani Kranj, 27. maja - Gorenjski siednjcšolski učitelji danes ne štrajkajo. Zadnjo uro so odpovedali pouk le osnovnošolski v škofjeloški občini, v znak solidarnosti in podpore republiškemu odboru sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Njihov občinski odbor sindikata osnovnih .šol zahteva in pričakuje sistemsko ureditev nakopičenih težav v osnovnem šolstvu do konca šolskega leta. Kot lahko zaslutimo iz njihovega sporočila, pa so puščice naperjene tudi v škofjeloški izvršni svet. ki osnovnim šolam reže (pre)tanek kos kruha. Sicer pa je problematiko osebnih dohodkov v srednjem šolstvu v soboto obravnavala slovenska vlada. Šolsko ministrstvo je zadolžila, naj takoj pripravi selektivno reševanje osebnih dohodkov, in to v skladu z zakonskimi možnostmi. Glede na to je šolsko ministrstvo predlagalo učiteljem, naj se stavki odpovedo. Učitelji, združeni v slovenskem stanovskem sindikatu, zahtevajo od republiške vlade oziroma šolskega ministra čimprejšen podpis splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, zagotovitev obravnave predloga šolskega zakona pred počitnicami, tekoče usklajevanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju z rastjo plač v gospodarstvu skladno z veljavno metodologijo primerjanja (osnovne šole indeks 119, srednje 138), izplačilo regresa v celoti v mesecu juniju, dodajajo pa še, naj v primeru sprejemanja zakonske regulative osebnih dohodkov le-ta velja za vse negospodarske dejavnosti. Aleksander Klinar je strpnost gorenjskih učiteljev utemeljil z informacijo, da dr. Peter Vencelj pripravlja zakon o plačah, da je pred podpisom kolektivna pogodba, v kateri so nasprotja že usklajena, da se pripravlja šolska zakonodaja, sam materialni položaj v šolstvu pa je začasno vendarle rahlo izboljšan. • H. J. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Tretji del samoprispevka Kamna Gorica, 27. maja - Po izgradnji mrliških vežic in sofinanciranju nabave gasilskega avtomobila so v krajevni skupnosti Kamna Gorica v radovljiški občini zdaj iz samoprispevka, za katerega so se krajani na referendumu odločili pred dobrimi tremi leti, začeli uresničevati tretji del referendumskega programa: obnova lokalne ceste skozi Kamno Gorico. Akcija, ki jo vodi član sveta krajevne skupnosti Jože Košir, se je začela minuli teden v petek, ko so na odseku od "vhoda" v Kamno Gorico do mostu (Skalarjev most) najprej odstranili stari asfalt, nato pa začeli poglabljati cestišče na nekdanjo raven spodnjega ustroja. Na približno 150 metrov dolgem odseku pri delih sodelujejo tudi krajani tega dela Kamne Gorice, ki bodo pripravili cestišče (z odvodnjavanjem) za asfaltiranje. "Ocenjujemo, da bomo s temi deli končali in odsek asfaltirali nekako v treh tednih. Poleti nameravamo potem z deli podobno nadaljevati na drugem 250 metrov dolgem odseku od mostu do trgovine. Računamo, da nam bo to uspelo, odvisno pa bo nadaljevanje od 240 tisoč dinarjev, ki naj bi jih dobili iz občinskega proračuna za komunalno dejavnost. Ta znesek imamo nekako zagotovljen, predstavlja pa 40 odstotkov celotnega projekta za asfalt. Za jesen pa bi nam po takšni finančni konstrukciji in predvsem ob lastnem samoprispevku in delu ostal še 250 metrov dolg odsek od trgovine do konca vasi," sta med petkovo akcijo povedala predsednik sveta KS Janez Cengle in vodja akcije Jože Košir. Vzporedno pa naj bi se z zbranim denarjem od samoprispevka, ki ga zdaj plačujejo že četrto leto začelo tudi obnavljanje opornih zidov proti cerkvi oziroma pokopališču. Tudi pri tej akciji pa v vodstvu krajevne skupnosti računajo na sodelovanje krajanov tudi pri delu • A. Žalar Zavlačevanje in konec Če bi oh zadnjem zboru krajanov v krajevni skupnosti Ljubno prištet še vse tiste, ki so se ob nedavni anketi opredeljevali glede pokopališča, mrliške vežice in glede tega, kako se lotiti programa, hi bila dvorana doma TVD Partizan najbrž premajhna. Sicer pa udeležba na zboru ni bila tolikšna, da dvorana ne bi sprejela še kar lepega števila krajanov. Pa bi udeležbo, kakršna je že bila. lahko opredelili morda tudi kot odgovor, da se o tem, o čemer so se brez različnih mnenj in takšnih ali drugačnih gledanj lahko odločili doma. ne gre še enkrat utrujajoče in morda celo nestrpno prepričevati v dvorani. Izkušnje izpred treh let, ko je zadeva o istih vprašanjih obtičala na mrtvi točki, je najbrž marsikoga napeljala na odločitev, da se tako ali drugače ne bo več razburjal, prepričeval, sc na to ali ono stran "zameni".... posebej šc, ker je problem (tako je moč vsaj sklepati iz odgovora) v anketi) za precejšnjo večino jasen: pokopališče je treba razširili, tudi mrliške vežice naj bi gradili in to na lokaciji, ki jo jc potrdila kot primerno tudi stroka, gradili pa naj bi z denarjem, delom in materialom. Ocena, da jc svet prvo leto mandatnega obdobja dobro delal in si prizadeval za uresničitev programa (kar je veljalo tudi za prejšnje obdobje) je bila med krajani na zboru nesporna. Glede pokopališča in razmišljali j v zvezi z njim pa bi se mnenja spel skoraj lako "zakresala". da bi bil, če bi bilo to pred nekaj leti, najbrž izid podoben, kol jc takrat ludi bil. Pa seje tokrat zasukalo. Kaže. daje čas pripomogel, da je poslal problem "zrelejši" in rešitev neodložljiva. Zdaj ima posebna komisija še dva meseca časa. da bo odločitev o prostoru znana ali potrjena. Spominjam sc, da jc pred približno petnajstimi leti nekdo, ko je v neki krajevni skupnosti na zboru krajanov predlagal gradnjo mrliških vežic, "sprožil" takšno negodovanje in nasprot-vanje. da je moral odstopili. Deset let po tem so krajani izgradnjo vežic podprli kol glavno nalogo. Zdaj vežice že nekaj let stojijo... • A. Zalar Znanje in usposobljenost Skofja Loka - Pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d. d Območne enote Kranj je bilo v soboto pri gasilskem domu na Trati v Škofji Loki občinsko tekmovanje gasilskih enot. Tekmovalo je 133 ekip \/ 30 gasilskih društev v občini. Poleg krajanov so si tekmovanje, ki je t rajalo ves dan. ogledali tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Peter Havvlina. predstavniki posameznih občinskih služb in gostje z občinske gasilske zveze Kranj. Predsednik občinske gasilske zveze Škofja Loka Rudi Zadnik je povedal, da je letošnje tekmovanje uspelo in da so vse ekipe pokazale dobro znanje in usposobljenost. Najboljše po posameznih kategorijah pa so bile naslednje ekipe: pionirke (7 ekip) - 1. GD Dobračeva. pionirji (24 ekip) - 1. G D Poljane, mladinke (I 1 ekip) - 1. Virmaše -Sv. Duh (II. ekipa), mladinci (24 ekip) - 1. GD Virmaše - Sv. Duh. članice A (3 ekipe) - I. GD Dobračeva. članice B (3 ekipe) - I. GD Bukovica, članice A 7 (3 ekipe) - 1. GD Selca, članice B 7 (2 ekipi) - 1. GD Alples. člani A (32 ekip) - 1. GD Godešič, člani B (12 ekip) - 1. G D Alples. veteranke - 1. G D Dobračeva, veterani (5 ekip) - I. G D Dobračeva. Gasilsko društvo Dobračeva je osvojilo tudi prvo nagrado televizor s plaverjem. • A. Ž. Akcija Jezerjanov, ki simbolizira še druge načrte Čiščenje planine za garderobe športnikov Janez Smrtnik je vprašal za nasvet predsednika sveta krajevne skupnosti Milana Kocjana. In tako je nastala akcija, ko bo planina s pašo bogatejša za dva hektara, člani Športnega društva pa bodo lažje zgradili garderobe in sanitarije. Jezersko, 27. maja - V planini Žlebina, kakšnih tisoč metrov nad morjem, na Jezerskem, se je v soboto že drugič ta teden zbralo skoraj 20 Jezerjanov. Z Janezom Smrtnikom, ki se je usmeril v živinorejo in gospodarjenje na domačiji, so čistili planino. "Fant tega sam ne bi zmogel. Pa smo se dogovorili, da bo z lesom pomagal Športnemu društvu in tako je prišlo do skupne aklcije," je v planini med odmorom, ko so sekali podrast in les, povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocjan. V krajevni skupnosti Jezersko so zadnja leta znani po tem, da se odločajo za nenavadne akcije. Tako so pred leti na primer zgradili vodovod, elektrificirali dolino Dol, zgradili dvorano in obnovili Korotan. "Sem član sveta krajevne skupnosti Jezersko in predsednika Milana sem ob neki priložnosti prosil za nasvet, kako bi očistil okrog dva hektara planine in jo uredil za pašo. Ni dolgo trajalo, da smo se potem dogovorili za akcijo. V zameno za delo pa bom prispeval nekaj lesa za Športno društvo," je v soboto zadovoljen v planini razlagal 26-letni Janez Smrtnik. "Rekreacija in tudi tekmovalni šport sta v Športnem društvu Jezersko precej živahna. Zato smo ob igrišču za tenis, košarko, rokomet načrtovali objekt z garderobami in sanitarije. Iz sredstev za telesno kulturo v občini pričakujemo 50 tisoč dinarjev. Razliko pa si moramo "zaslužiti" oziroma dobiti sami. In tako smo zdaj tukaj v planini z Janezom Smrtnikom," pojasnjuje skupno odločitev predsednik Športnega društva Jezersko Vinko Tepina. Ob tem, ko bo v nekaj letih Janez Smrtnik planino za pašo povečal na kakšnih pet hektarov in za dve do tri glave več na paši. pa v krajevni skupnosti potekajo tudi druge akcije iz letošnjega programa krajevne skupnosti. "Letos smo že imeli očiščevalno akcijo, nabavili smo cisterno za odvoz fekalij, mrliški voziček in deloma izvedli akcijo za čiščenje usedalnika pri Jezeru. Krajevna skupnost se je prijavila tudi na natečaj za ureditev in asfaltiranje okrog tisoč metrov cest in okolice Korotana. Načrtujemo izgradnjo garaž za strojni park in nakup ce-pilnika za drva. V okviru krajevne skupnosti pa zdaj zelo dobro dela tudi vodovodna zadruga." Predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocjan pa razlaga, da imajo letos v krajevni skupnosti še druge načrte. Tako bodo na primer skupaj z društvi na Jezerskem in Živili pripravili letošnjo Planšarsko noč. Denar 1 Vinko Tepina od prireditve pa bo šel v skupno blagajno; saj na primer vzdrževanje Korotana ni poceni. Krajevna skupnost bo prihodnji teden v okviru Sejma sredstev in opreme civilne zaščite v Kranju tudi prireditelj Kinološke vaje na Jezerskem. Pripravljajo pa se tudi na nastop in predstavitev Jezerskega z vsemi društvi oziroma dejavnostmi na Planinskem sejmu v Mariboru; na katerem se bodo menda prvič skupno predstavili. Janez Smrtnik Kaj pa Jezersko holding?-sku' šamo zvedeti od Milana Kocjan^ "V krajevni skupnosti nas ca še več akcij. Glede na geograf ogroženo območje računam« republiška sredstva. V misli" P imamo pridobitev krajinske ^".j, ve kraja, enega ali dveh kniec, ^ turizmov, drobno obrt... Za zdaj lahko rekel le to, da je v "sta.nJ vijanju samostojno podjetje, k' združevalo turizem, gostins v > drobno gospodarstvo in km« > stvo..." • A. Žalar Kamp Smlednik v Dragočajni Tudi izleti, pikniki, tenis. Mladi ustvarjamo... Radovljica - Na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Ra<^_ vljici bo v četrtek. 30. maja. "dan odprtih vrat", na katerem bodo g tos učenci (drugače kot doslej) matične in podružničnih šol P0'43?']! svojo ustvarjalnost in se predstavili. Najprej bodo ob 16. uri pOVjJ starše v učilnice. Sledila bo predstavitev naravoslovnih in športn dejavnosti, v kulturnem programu pa se bodo predstavili pevski ž-b." gledališčniki, šolski radijski delavci, plesalke ročk skupine in učen ki so se predstavili tudi že izven šole (v Piranu...). Dragočajna - Turistično društvo Dragočajna, ki s kampom Smlednik v Dragočajni uspešno deluje že trideset let, je v zadnjih letih z obogateno ponudbo v kampu, ki sodi v tretjo kategorijo, postalo znano ne le med tujimi prehodnimi gosti, marveč tudi doma. Odkar so lani uredili dve igrišči za tenis, dve okrepčevalnici v kampu in tik ob kampu tudi samopostrežno trgovino, beležijo ob tujih gostih vedno pogostejše domače izletnike. Kamp. v katerem lahko izletniki prirejajo tudi piknike, dobijo dovolilnice za ribolov v Savi.... je postal še posebej zanimiv za ljubitelje tenisa. Obe igrišči sta odprti vsak dan od 8. do 22. ure, po dogovoru pa tudi izven tega časa (igrišči sta osvetljeni). Načrtujejo tudi tečaje oziroma šolo tenisa. Medtem ko v okrepčevalnici Vilja Ambroža gostje dobijo osvežilne pijače, sadne kupe, sladolede, popoldne pa tudi jedi na žaru. pa je trgovina Cekin odprta vsak dan in tudi ob nedeljah dopoldne in popoldne. Turistični delavci v Dragočajni so povedali, da so za zdaj (od 1. maja naprej) ob nekaj prehodnih gostih predvsem opazili, da so lepo urejen kamp z možnostmi tudi samo za popoldanski ali kratek oddih v njem, "odkrili" domači izletniki iz različnih krajev. Niso redki, ki imajo zdaj v kampu ves čas svoje počitniške prikolice. Še posebej pa svetujejo ljubiteljem tenisa, da si v recepciji kampa med 8. in 22. uro pravočasno (lahko tudi po telefonu 061/627-002) rezervirajo čas za igranje. Od 1. junija naprej bodo dopoldanske ure za igranje tenisa cenejše. 9 A. Z. Kanal A Kranj - Novi TV program Kanal A, ki ga lastniki TV aparatov lahko spremljajo preko oddajnika Krim na 55 kanalu, je, kot kaže, tudi na Gorenjskem vzbudil precejšnje zanimanje. Zato smo povprašali Marjana Lukeža, ki ima servis RTV aparatov in naprav na Titovem trgu 12 v Kranju (in tudi sicer glede nasvetov in razlag občasno sodelujemo z njim), kakšne so možnosti za spremljanje tega programa. Povedal nam je, da vsi, ki že imajo antenski sistem z napojno napetostjo 12 voltov, lahko z dodatnim ojačevalcem (v njegovi obratovalnici je že v prodaji) zagotovijo sprejem tudi tega novega programa. Strošek je med 700 do 1.000 dinarjev. • (až) V razmislek Kranj - V glasilu kranjske Save sem prebral članek z naslovom Priznanje za pomoč. Kadrovski službi v Savi predlagam, da Gasilski zvezi Slovenije predlaga Milana Šifrerja in Toma Sekneta (čeprav nista člana gasilskega društva v Savi) za posebno gasilso odlikovanje, ko sta, čeprav sta bila poškodovana med velikim požarom, reševala svoje sodelavce. Mislim, da jima poleg nagrade pripada tudi gasilsko odlikovanje. (Ivan Petrič) Četrtkov večer na Primskovem noto..'. ačib Primskovo - V zadružnem domu na Primskovem bo junija, ob 20. uri snemanje radijske oddaje Četrtkov večer dom pesmi in napevov. Nastopili bodo ansambli Lipa iz Cerkelj. ^ Klinca z Dolenjskega. Vilija Petriča iz Ljubljane. Lojzeta Slaka s'» v ti s Praprotna in drugi. Prireditev so žej)odprli nekateri zasebni* . krajevni skupnosti. Vstopnice za prireditev so v predprodaji v Ujr ni Živila na Primskovem in v pisarni krajevne skupnosti. • (aZ' Zlata poroka Dolenčevih Tisto jesen sta se nameravala poročiti, šest let sta ze - ^e la", vojna pa je vse skupaj pospešila. Vse težave se v dvoje y prenaša, sta si dejala Trpinova Marica iz Besnice in Bošta >^ Francelj iz Stražišča, ko sta se lepe majske nedelje vrača' breških šmarnic in se še isti teden, 25. maja 1941, poročila va s ita. Francelj, ki jebiljog^ niči. Nič jima ni bilo hudega, pravita. trdne Boštarjeve kmetije, je dobil za doto hišico, Marica Je |C, prinesla nekaj bale in pridne roke, pa jima ni prav nič maflJ Povrhu vsega sta imela še to srečo, da se je Francelj kot oe -eVi gasilec v Intexu izognil vpoklicu v nemško vojsko. Bost U jj fantje so bili namreč vsi znani gasilci. Francelj je bil ustano Gasilskega društva Intex in dolga leta gospodar Gasilskega a. štva Stražišče. Štirinajst otrok je bilo pri hiši, vsi fantje so silci. Ničkolikokrat so pognali v dir Boštarjeve konje in P°^tarih valno gasili ognjenega petelina, ki je tako rad izbruhnil v 3 mojstra. Mama Marica pa je delala dvanajst let v Jugočešk' * y sta sodelovala v tekstilnem štrajku 1936. leta - kasneje Pa j^kn dvanajst let delala v stražiški šoli. Dve hčerki imata, enega (0. in enega pravnuka. Skromno so živeli z delavskima P'.a^.anJsak£' da v njuni hiši je bilo doma zadovoljstvo. Še danes veje lZ.elTl sc ga kotička. Srečna in zadovoljna sta, pravita, tudi z ^^^jhlf11 lahko pohvalita. Da bi le bilo še tako naprej, si želita. P1"1 j^el' v Lajšah so se dobili prejšnjo soboto in nadvse lepo so S;c .j $ Vse lepo, zdravja in še mnogo zdravih let jima želimo tudi D. Dolenc GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Odkup družbenega stanovanja? Ugodno, vendar za mnoge nedostopno Po novem stanovanjskem zakonu, ki bo sprejet predvidoma poleti, bo mogoče pod ugodnimi pogoji odkupiti stanovanje. Popusti in odpravnine. črti strošek na položnici pa je bil nazadnje i900 dinarjev.« Osnovni pogoji odkupa so ljudem znani že od prej: imetnik stanovanjske pravice ima pri odkupu 30-odstotni popust, od vrednosti stanovanja se odšteje tudi morebitna lastna udeležba in vlaganja. 15 odstotkov kupone poravna v 60 dneh od sklenitve pogodbe, ostalo pa v 20 letih, kajpada v valoriziranih obrokih. Po novem pa je še nekaj novih ugodnosti. Če se bo dosedanji nosilec stanovanjske pravice in jutrišnji 'ust n i k odločil stanovanje odplačati takoj, se pravi, da bi vso kupnino poravnal v 60 dneh, bo imel Pravico do popusta v višini 60 odstotkov od vrednosti stanovanja. Popust si lahko obetajo tudi tisti kupci, ki bi radi odplačali dolg Prej kot v 20 letih, in sicer se jim bo pogodbena cena stanovanja za vsako leto zmanjšala za 1,5 odstotka. Kdor bo denimo odplačal stanovanje v 10 namesto v 20 letih, ga bo dobil še za 15 odstotkov ceneje. Največji možni dodatni popust pri odplačevanju na obroke pa je 28,5 odstotka. Kdor pa stanovanja ne bo odkupil, pač pa ga bo prepustil lastniku in se odselil, bo od lastnika (podjetja) prejel 30-odstotno odpravnino. Slednja mu pripada tudi, če bo zamenjal stanovanje za manjše, tedaj bo odpravnino dobil od razlike vrednosti enega in drugega stanovanja. Kljub zelo ugodnim pogojem P'' po sprejetju zakona ni pričakovati velikega navala na kupovanje stanovanj. Kot je v pogovo-ru o tovrstni problematiki že Pred časom ocenil trnest Mikole-jJC iz kranjskega Domplana, se bo kakih 10 ali 15 odstotkov sedanjih nosilcev stanovanjske pra-V|ce odločilo za odkup. Tudi naša anketa med naključnimi stanovalci družbenih stanovanj je pokazala, da si bo večina celo ugoden nakup težko privoščila. Dra-E» Gorenc: »Stanujem na Planini, vendar v lastnem stanovanju. Leta 1979 sem si ga kupil s polovico svojega denarja in polovico Posojila. Vesel sem. ker sem na svojem. čeprav imamo lastniki s stanovanji precejšnje stroške, tlako kot najemniki plačujemo °grevanje, poleg tega pa precej 2nese tudi vzdrževanje, občasna Popravila, posodabljanje. Mese- Primerjava cen štirih različno starih stanovanj Primer starost, stan. št. točk vrednost točke velikost stan. vrednost stan. pogodbena cena ob 30-odstotnem popustu novo 340 40 din 57 m' 775.200,00 10 let 300 40 din 57 m* 684.000.00 30 let 247 40 din 57 m1 563.160.00 60 let 200 57 m1 456.000.00 542.640,00 478.S00.00 394.212.00 319.200,00 Dragica Bubaš: »Ce bi mi dali posojilo, bi najbrž lahko odkupila dvosobno družbeno stanovanje, ki ga je mož dobil v Iskri. Pogoji odkupa so vabljivi, takih možnosti najbrž ne bo nikoli več. toda kje naj vzamem 150 milijard, kolikor je treba položiti v dveh mesecih!« jetje ali banka omogočila kredit in če bi bilo potlej stanovanje napisano name, bi bilo seveda drugače. Zdaj smo nosilci stanovanjske pravice, za kar mesečno odštejemo okoli 3000 dinarjev.« Marija Šermak: »Družbenega stanovanja, v katerem živim, verjetno ne bom mogla odkupiti. Živim namreč od pokojnine, kupnina pa bo kljub vsem ugodnostim kar velik zalogaj. Tako bom ostala kar v starem najemnem razmerju, kajti za odkup nimam možnosti.« Marija Cerv: »Z odkupom našega dvosobnega družbenega stanovanja bolj slabo kaže. Če živiš le od dveh nizkih plač. za kaj takega pač ni denarja. Če bi mi pod- Družine z veliko otroki: Joštovi iz Strahinja Deveterica okoli kmečke peči Strahinj, 19. maja - Družino, ki kakor Joštova iz Strahinja, šteje devet članov, je prava umetnost ujeti v polni postavi. Zato smo se k njim odpravili po nedeljskem kosilu, ko jih zanesljivo vstane izza mize vseh de-vct. Joštovi so prvi iz serije družin z veliko otroki, ki smo jih pred časom Povabili k sodelovanju, ostale bomo bralcem predstavljali tja do jeseni, ko jih bomo odpeljali na poseben izlet Gorenjskega glasa. Joštovima Francki in Janezu Je njunih sedmero otrok prihaja-10 Po temle vrstnem redu: 1968 :LeJe rodila Ana, 1970 Tina. 1971 '°maž, 1973 Jana, 1977 dvojčka ^arko in Marjeta ter 1980 Maja. rvi (rjje so zdaj že pri kruhu. ina je kot tekstilni tehnik zaposlena v Triglav konfekciji v Kranju. Frizerka Tina v svoji stroki n' našla dela, zato se je zaposlila nakelskem vrtcu. Podobno seje Sodilo Tomažu, ki ima poklic trojnega ključavničarja, dela pa , 'ovarni Sava. Jana se šola za uharico na srednji gostinski šo-Marko • Krar in Marjeta se vozita nj- kjer obiskujeta Prešerno-,0 solo, najmlajša pa je še učenca Podružnične šole v'Naklem. fi tarSa sta kmeta. Francka, prej ^stinka, je to postala po sili raz-l"(er- Potem ko je Janez pred 20 ča" žarac!' prometne nesreče lep de! ^rem' v bolnišnici in ostal . 'm invalid. Zaradi tega se je ružina težko prebijala, najtežje tedaj, ko so bili otroci majhni. Polnih 14 let in pol so se v njihovem pralnem stroku vrtele plenice, tako da je res odslužil svoj vek, se spominja mama Francka. Oče Janez pa, da ju je v preteklosti večkrat bolela glava, kako bosta vzredila vseh sedem. Nekaj časa so bili za otroke deležni tudi nekakšnega kmečkega otroškega dodatka, toda ko jim je katastrski dohodek pokazal le odstotek nad dovoljenim, so bili obnje. Pa bi jim v času šolanja prav prišla vsaj brezplačna malica, kane kaplja grenkobe v očetove spomine. Tudi otroci najbrž pestujejo kak grenak spomin na šolska leta, ko so vrstniki prihajali v šolo lepo oblečeni in z žepnino, oni pa utrujeni od kmečkega dela. Toda preglasi jih obilo prijetnih, od gneče za kmečko pečjo, igre z mladimi muckami, do ponosnega navdušenja, ko so brez očetove pomoči smeli voziti domači traktor. Starša jih pohvalita, da so de- lavni, pridni, ubogljivi, čeprav so zdaj v letih, ko jih že malo »fe-der daje«, kot pravi ata. O pridnosti Joštove devetčlanske družine priča tudi pred tremi leti obnovljena hiša, ki so jo postavili tako rekoč z lastnimi rokami. Tudi zaradi gradnje v času odraščanja Joštovih otrok pri hiši ni bilo denarja. Včasih so po trije, štirje hkrati prišli k meni po denar za Franc Ban: »O odkupu občinskega stanovanja, kjer je nosilka stanovanjske parvice mama, za zdaj ne razmišljam. Tu namreč stanujem šele nekaj mesecev, vprašanje pa je tudi, ali bi si pri današnji draginji lahko privoščil odkup. Stroški bivanja v stanovanju, velikem 32 kvadratnih metrov, se mu zaenkrat zdijo kar znosni, torej mi je dobro tako, kot je.« • D. Z. Zlebir, Foto: G. Šinik malico ali izlet, kako naj jim do-povem, da nimam banke doma. pripoveduje oče. Pa so se starejši vendarle izšolali, tudi mlajši bodo prišli do poklica, to sta jim starša sklenila omogočiti. Kdo bo ostal na kmetiji, zdaj še ne razmišljajo, starša pri Abrahamovih letih je vendarle še ne mislita dati iz rok. Le Marko je napovedal, da »jaz pa ne bom komet«, ko še prav govoriti ni znal. Pri Joštovih je prijetno, ko se vsi zberejo okoli domače peči. Le da so taki trenutki vse bolj redki, saj jih šola in služba razkrope na vse strani. • D. Z. Žlebir Vodstvo Rdečega križa pri dr. Pučniku Ljubljana, 23. maja - Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je sprejel predsednika RK Slovenije Jureta Gartnerja, podpredsednico Anko Tominšek in sekretarja Mirka Jeleniča. Govorili so o pripravah na sprejem novega zakona o RKS, ki bo opredelil vlogo te humanitarne organizacije v samostojni Sloveniji, s programi na zdravstvenem, socialnem in ekološkem področju, s programi pomoči poplavljencem v Sloveniji in s sodelovanjem s Karitas in drugimi dobrodelnimi institucijami. Dr. Pučnik je zagotovil, da se bo zavzel za status in položaj RK, kakršen izhaja iz mednarodnih obveznosti, kijih sprejema republika Slovenija in kot ga ima RK v drugih evropskih državah. Temu primerno bodo nudili tudi materialne pogoje za opravljanje nalog RK, zlasti še na področju krvodajalstva. Škofja Loka, 25. maja - V soboto so se v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki srečali radioamaterji z motnjami vida. Po kulturnem programu, ki so ga oblikovale učenke srednje šole, in poročilu o delu sekcij radioamaterjev z motnjami vida, so se radioamaterji predstavili s »packet radiom«. Za udeležence so naposled priredili tudi družabno srečanje. - Foto: G. Šinik Akcija Rdečega križa Slovenije Oblačila, posteljnina, uporabni predmeti V četrtek, 30. maja. bo povsod po Sloveniji tradicionalna akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in drugih uporabnih predmetov. Predmete, zvezane v svežnje, naj ljudje oddajo na zbirna mesta od 17. do 19. ure. kjer jih bodo sprejeli aktivisti RK. Iz občinskih organizacij RK Škofja Loka in Radovljica so nam sporočili, na katerih zbirnih mestih lahko oddate svežnje darovanih predmetov. V Škofji Loki so po posameznih krajih naslednja: na Bukovici pred trgovino in Jankovi hiši na Bukovščici. ki-nodvorana Šečnjica. osnovna šola Davča, prostori KS Godešič. TVD Partizan Gorenja vas, zadružni dom Hotavlje, na Javorjah pri Justini Peternelj, na Kamnitniku na tržnici Šolska ulica, reševalna postaja in minimarket Pod Plevno, trgovina Zgornja Luša za Lenart in Lušo, za Log pred trgovino, kulturni dom Poljane, kulturni dom Reteče. osnovna šola Selca, trgovina pri Rezki Sovo-denj. Stara Loka Podlubnik pri trgovini Podlubnik, pred gasilskim domom in Groharjevo naselje, kulturni dom Sv. Duh. za Škofjo Loko mesto pa Puštalski grad, občina, tržnica na Spodnjem trgu in vrtec Novi svet, za Trato pred osnovno šolo in gasilskim domom, osnovna šola Trebija, kulturni dom Železniki in kinodvorana Žiri ter"Selo pri Ravnikarju. Za Radovljico pa veljajo naslednja zbirna mesta: gasilski dom Bled. dom kulture Bohinjska Bela, za Gorje pri Slavki Zalokar. Spodnje Gorje 100 in TVD Partizan Gorje, osnovna šola Bohinjska Bistrica, kulturni dom v Zasipu, dom kulture Brezje, sindikalni dom Kropa in pošta Kamna Gorica. V Kranju letos zbiralne akcije ne bo. pač pa lahko ljudje prinašajo darovano na sedež Rdečega križa (Cesta JLA 16) in v centralno skladišče (stara šola) v Predoslje v četrtek med 17. in 19. uro. • D. Ž. VESTI Srečanje s pobratimi Društvo invalidov Kranj organizira v soboto. 29. junija, srečanje invalidov Kranja s pobratenim društvom v Mariboru. Srečanje bo v Majdičevem logu. v prostorih Gorenjskega sejma, začelo pa se bo ob 10. uri. Prijave z vplačilom 130 dinarjev (za topli obrok) že sprejemajo v pisarni društva v Kranju. Begunjska 10. ali neposredno pri poverjeniku na terenu. Sprejemali jih bodo do 20. junija. Izlet na Višarje Društvo invalidov Kranj obvešča svoje člane, da bo enodnev ni izlet v Trbiž in na Višarje v četrtek. 27. junija, in ne 14. junija, kot je bilo v programu. Do spremembe je prišlo, ker gondola na Višarje tiste dni ne obratuje. Cena izleta je 250 dinarjev, prevoz z gondolo pa plača vsak sam. NOVO i Bled IN SPREMENJENO NOVO! NOVO! trgovski center, Ljubljanska 4 NAJVEČJA in zelo ugodna ponudba na severu Gorenjske! nogavice za vse od 24 din dalje spodnje perilo (7) kosov 161 din dalje letne majice od 149 din dalje moške srajce od 232 din dalje Podoben program imamo za Vas in tudi na Jesenicah! HIŠA VAŠEGA NAKUPA Zdaj že Slovenci za Slovence Računalniki za invalide Kranj, 28. maja - Za prihodnjo soboto, 6. junija, je Družba CC humanitarni programi iz. Kranja načrtovala na Šmarjetni gori veliko humanitarno prireditev, katere čisti izkupiček naj bi namenili nakupu računalnikov za invalide. Poimenovali sojo »Gorenjci Gorenjcem«, vendar je že v fazi priprav prerasla gorenjske okvire, saj je zanimanje za prireditev širše slovenska. Pokrovitelj prireditve, ki se bo na Šmarjetni gori začela ob 15. uri. je Nedeljski dnevnik, nastopala pa bo ekipa Moped shovva s To-fom, Simono Vodopivec, Dušanom Ur.šičem. Martinom Zvelcem, Francem in Tatjano Košir. Nastopili bosta tudi glasbeni skupini Albatros in Tantadruj, sodelovanje pa obljublja še nekaj drugih znanih imen. Vstopnice po 70 dinarjev (vsaka je tudi darilni bon in ima kupon za žrebanje) lahko dobite v hotelu na Šmarjetni gori, prodajali jih bodo sindikati, ponje pa se lahko obrnete tudi na Družbo CC, Poslovni center Planina 3 (ob ponedeljkih od 15. do 16. ure in ob četrtkih od 11. do 12.), soba 68, telefon 325-733. ODMEVI ameriških kongresnikov ter slovenskih predstavnikov v tujini kot odposlanci Svetovnega slovenskega kongresa pa tudi nikomur ne zamerimo, ker vsakogar kljub drugačnemu mnenju spoštujemo. Bilo hi pa kljub vsemu primerno, da bi gospa Hribarjeva pojasnila, kar je obljubila v Argentini. Gospod Jenšterle, med nama pa je nesporazum le zato, ker pri branju mojega sestavka niste bili dovolj pozorni. Sploh nisem govoril o tem, koliko ljudi je izginilo med represijo v Argentini. Tudi nikdar nisem izrazil nobenega dvoma, da se je to zgodilo. Napisal sem le, da so „v zadnjih letih odkrili, da je na Majskem trgu demonstrirala cela skupina ultralevičarskih mater, ki naj bi jim vojska zaprla ali pobila sinove, pa so jih kasneje našli kot komunistične gverilce v raznih krajih sveta. Nekatere teh žensk celo otrok niso nikdar imele, nekatere so bile za te manifestacije celo plačane, ln to je tisto, kar je v očeh argentinske javnosti kompromitiralo sicer plemenito gibanje Mater z Majskega trga. ln zaradi te zlorabe ne bi nihče smel primerjati dogajanj v Sloveniji z dogajanji na Majskem trgu. Razen seveda, če kdo ne misli, da se tudi pri nas dogaja podobna zloraba. Vem, da se je pri nas o arhitektu Viktorju Sulčiču nekaj pisalo in tudi bral sem te članke, vendar mislim, da premalo, zlasti v Gorenjskem glasu. Zato sem predlagal, da bi Vi, gospod Jenšterle, kot Glasov novinar, kaj več napisali o njem. Upam, da se naša polemika približuje zaključku in Vaju lepo pozdravljam. Vitomir Gros, dipl. inž. Nadaljevanka o obisku v Argentini Počasi prihajamo v mirnejše vode in tako postajajo reakcije obeh mojih kritikov g. Marka Jenšterla in g. Spominke Hribar prijaznejše, natančnejše in za kanček bolj objektivne. Za to se obema zahvaljujem. Nista pa še povsem prenehala zamenjavati moje trditve in njune svojevoljne razlage mojih trditev, ter g. Hribarjeva sofisti-čnega pisateljevanja o nekaterih mojih povsem stvarnih trditvah. Že v prvem odgovoru sem napisal, da je najbolje, da sestavek gospe Hribarjeve bralci presodijo sami. To menim tudi za njen drugi odgovor in zato tudi na nesmiselna in razvlečena paberkovanja v njenem drugem odgovoru ne bom obširno odgovarjal. Seveda je podtikanje njene trditev o razdoru med g. Hribarjevo in argentinskimi Slovenci. Ne ujema se njeno razpravljanje o narodnem izdajstvu z njeno izjavo o kolaboracionalizmu domobranstva. Smešno in znanje žaljivo je v najino polemiko vpletati dr. Jožeta Pučnika, Viktorja Blažiča in Franca Miklavčiča. Primerno bi bilo, da ne bi zapisala zadnjega stavka, ampak bi se raje po njem ravnala. Pojasnim naj še, da prejšnjemu režimu nisem nasprotoval tiho (kot mi očita g. Hribarjeva), temveč javno in zares in sem za to nosil tudi posledice, le pisati se o tem ni smelo, pa tudi za narodno spravo sem tako jaz kot Liberalna stranka zelo zelo zares. Seveda pri tem ne uporabljamo »znanja iz samoupravljanja s temelji marksizma in družbene ureditve SFRJ« in tudi ne' ocenjujemo Anketa Mariborski dogodki še odmevajo... Maribor, demilitarizacija Slovenije. Kranj, 27. maja - Minuli konec tedna smo žal morali zabeležiti tudi prvo civilno žrtev, ki je preminula pod rušilno močjo tanka. Po zadnjih dogodkih na Štajerskem, tudi Slovenija ni več tisti mirni kotiček, edina oaza miru v Jugoslaviji. Sedaj vre in se zapleta tudi pri nas. Kaj o mariborskih dogodkih in demilitarizaciji Slovenije mislijo naključni mimoidoči, ki smo jih v Kranju povprašali za mnenje? Janez Eržen, Hrastje: "Mislim, da je vedno več in preveč vmešavanja v Slovenijo. Same provokacije, s katerimi hočejo preprečiti osamosvojitev in demokratizacijo v Sloveniji. Demilitarizacija? Prav je, da Janša organizira svojo vojsko, da se zavarujemo. Trenutno. Sicer pa mislim, da bi bilo bolje brez vojske." Žika Vukašinov, Kranj: "Sem vojaška oseba v pokoju. Povedal vam bom, kaj mislim. Zelo objektivno. Vse skupaj je izredno pretiravanje. Niti novinarji niti televizija tam niso imeli kaj početi in snemati. Zaradi svetovne javnosti ne. O demilitarizaciji težko kaj rečem. Najbolje bi bilo, da bi vsi ostali skupaj." Gregor Cepič, Ljubljana: "Za vsem tem je bil skrit cilj, ozadje vsega je destabilizacija, kaljenje miru v Sloveniji. Edino pri nas je bil še mir. Mislim, da je to lahko tudi neposreden odgovor na odločitev slovenske skupščine, ki ni ratificirala zakona o vojaških obveznikih. Demilitarizacija je dobra stvar, vendar je to dolgotrajen proces. Demilitarizacija se ne more razglasiti kar od danes do jutri." Neva Marušič, Ljubljana: "Mislim, da bi se morali še malo "nazaj držat", ne se obešat na tanke. Morali bi se zgledovati po Hrvatih, oni se "držijo nazaj". Tudi mi bi morali še malo potrpeti, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev. Demilitarizaciji Slovenije ostro nasprotujem. Ne moremo se mi, edini, v Sloveniji razoroževati, medtem ko se ves ostali Balkan do zob oborožuje." I-rida Knez, Kranj: "Bila sem zelo "zaprepaščena". Skrbi me zaradi teh dogodkov. Kako se bo to vse razvijalo naprej? Tudi nedolžna žrtev, to je popolnoma nezaslišano in mislim, da se ne more reči, da je bil sam kriv. Z demilitarizacijo sem bila sicer seznanjena, vendar se ne morem odločiti ne za ne proti." <§ Mojca Peternelj, foto: Gora/d Šinik Dogodki v Mariboru pretresli vso Slovenijo Civiliziran dogovor le iluzija? Po vsem, kar se je ob koncu preteklega tedna dogajalo v Sloveniji, zlasti pa v Mariboru, lahko samo razočarano ugotovimo, da nam s silo očitno ne bo prizaneseno. Skrajno necivilizirane metode, ki jih je uporabila JLA, pa nas odločno silijo k ugotovitvi, da ni več jugoslovanska (vsaj ne slovenska), niti ljudska. je kasneje izvedelo, profesionalni vojski policisti, uporabili reševalna vozila z mednarodno oznako Maribor, Ljubljana, 23. in 24. maja - Novice, da je JLA obkolila učni center slovenske Teritorialne obrambe, je v začetku četrtkovega popoldneva kot blisk spremenila v pepel vsa pričakovanja, da se bomo v Sloveniji v svojih osamosvojitvenih težnjah uspeli z ostalimi jugoslovanskimi narodi, pa tudi z praktično edino operativno zvezno institucijo -JLA, doseči civiliziran in korekten dogovor o novih odnosih. Dogodki v Mariboru, pa tudi v Ljubljani nas žal potiskajo v močvirje plemenskih spopadov, s katerimi seveda ne bo nič rešeno. Reakcije v Jugoslaviji zelo jasno kažejo, da ne gre za naključne incidente, enako prepričanje pa utrjuje tudi pregled minulih vsega, kar se je zgodilo: Četrtek, 23. maja 7 in 30 min.: Dva občana obvestita Učni center za obrambno usposabljanje Pekre pri Mariboru, da sta v bližini centra opazila dve vojaški oboroženi osebi; 7 in 45 min.: Trije pripadniki Teritorialne obrambe nalete na oficirja in vojaka JLA v maskirnih uniformah neposredno ob ograji učnega centra in ju razorožijo ter privedejo v center; 8 in 15 min.: Po ugotovitvi identitete in izjavi, da sta bila na orientacijskem pohodu ( sseboj sta imela tudi radijsko postajo in hrano za več dni) jima postrežejo kavo in odslove; 8 in 20 min.: Občani obveste, da so videli bežati proti pohorski vzpenjači še tri vojake; 12 in 15 min.: Enota JLA s tanki, oklopnimi trasporterji in drugim težkim orožjem obkoli Učni center Pekre, v katerem se poskusno od 15. maja usposablja (služi vojaški rok) 120 mladih slovenskih nabornikov. Poveljnik enote zahteva takojšnjo izročitev ujetih pripadnikov JLA in zapiske z njunega zaslišanja; 15 in 35 min.: Poveljnik zahteva izročitev treh pripadnikov rezervnega sestava TO (ta varuje učni center), ki so prijeli in privedli vojaka JLA. Po odklonitvi se sporazumejo za rekonstrukcijo dogodka na mestu dogodka, vendar je ta nenadoma (po navodilih, ki jih je dobil poveljujoči JLA po radijski zvezi) prekinjena. Medtem se začno zbirati ljudje z zastavami, prispe specialna enota policije v bojni opremi; 16 in 10 min.: Z juga se približa približno deset transportnih vozil, ki jih ljudje ustavijo. Učni center je popolnoma obkoljen, cevi lahkega in težkega orožja so uperjene v center; 16 in 30 min.: Popolna blokada učnega centra prepreči tudi obisk občinske, delegacije. Šele po eno-urnem čakanju delegacijo spustijo v center. V Mariboru se pred • V V vojašnicami začno zbirati ljudje, ki protestirajo in blokirajo promet vojaških vozil; 19. ura: V stavbi občinske skupščine se prično pogajanja na nevtralnem terenu. Sodelujejo županja Majda Tovornik, poveljnik TO vzhodne Slovenije Vladimir Miloševič, vodja učnega centra Andrej Kocbek, predsednik mariborske vlade Tone Rous ter Mi-čo Delič, komandant mariborskega korpusa z nekaj vojaškimi starešinami. Po 20 minutah so pogajanja prekinjena, saj pripadniki zahtevajo nadaljevanje v vojašnici. Pri tem vztrajajo na enaki sestavi pogajalskih delegacij, torej tudi na tem, da pripadnika TO prideta v vojašnico kar republiško vodstvo ne dovoli. 22. ura: Na novinarski konferenci sporoče, da sporazuma o nadaljevanju pogajanj ni, in da si mariborsko vodstvo zelo prizadeva za nadaljevanje. Že tako vznemirjeno Slovenijo je v četrtek pretresla še ena žalostna novica. Iz vojašnice v Vukovarju so sporočili, da je v nesreči umrl 19 letni vojak Matjaž Urh doma iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Po uradnih tolmačenjih je prišlo do nesreče pri manevriranju oklopnih vozil, ki so ga tako težko poškodovale, da je poškodbam med prevozom v bolnišnico podlegel. Rdečega križa: 2 in 15 min.: Blokada in obkoli-tev učnega centra v Pekrah preneha. Vozila in vojska se začne vračati v vojašnice v Maribor. Prestrašeni ljudje, ki so vso noč čakali na razplet, kolono začasno ustavijo: Zgodaj zjutraj se je sestalo razširjeno Predsedstvo Republike Slovenije, ki je dogodke v Mariboru ocenilo kot grobo demonstracijo sile in skrajno necivilizacijsko teptanje osnovnih mednarodno veljavnih načel in konvencij (ugrabitev pogajalcev, zloraba oznak Rdečega križa). Republiška sekretariata za ljudsko obrambo in za notranje zadeve sporočita, da bo do izpustitve vseh ugrabljenih prekinjena možnost dobave električne energije vsem vojaškim (razen medicinskim in stanovanjskim) objektom ter blokirane ptt linije; Dopoldan se začne seznanjanje mednarodne javnosti z dogodki v Sloveniji in zlasti kršitvami vojaških in moralnih norm. ki niso dopustne niti v vojni; Po 13. uri se izve za poskus, da bi odpeljali ugrabljene na vojaško sodišče v Zagreb. Razburjeni prebivalci Maribora blokirajo izhode iz vojašnice, v kateri so zaprti: Ob 16. uri stražar ptujske vojašnice brez opozorila strelja na delavce Elektro Maribor, ki so odklapljali električni tok. Elektri-karju Borisu Frasu prestreli koleno: Sobota, 25. maja Mariborčani se zbirajo na mestu smrtne nesreče Josef Sim-čik in s prižiganjem sveč in polaganjem cvetja izražajo svojo žalost in spoštovanje prvi žrtvi vojaškega brezumja. V parku p>'ed spomenikom generalu M-aistru začno s podpisovanjem peticije, s katero obsojajo ravnanje armade. Koordinacijska skupina republiških organov (podpisana »j« ministra Igor Bavčar. Janez Janša in komandant slovenske TO J* nez Slapar) izdajo javno zahvalo vsem državljanom, zlasti meščanom Mribora. pripadnikom "n delavcem organov za notranje zadeve, TO in podjetjem za pokončnost, odločnost in pripravljenost, da zavarujejo suverenost RS. V zahvali izražajo prepričanje, da so dogodki potrdili dejstvo, da se v Sloveniji ne morejc utrditi scenariji, ki smo jim ' zadnjih mesecih bili tako pogos'0 priča pri razpletu jugoslovans*6 krize. Na tiskovni konferenci je minister za obrambo Janez Jansa povedal, da se je zaostritev odnosov javno najbolj manifestiral prav v Mariboru, da pa je bilo teh dneh veliko premikov vojaških enot. ki bi lahko resno zapletli položaj tudi drugod (We0 drugim je bil najavljen tudi Pre' mik oklopne enote iz Vrhnil\e Dodal je tud>-dkih v na-Slo- prott Ljubljani) da bodo po teh dogo daljnjih pogajanjih o JLA veniji postavili trše pogoje. ^» ^ eliko pove že dejstvo. slovenski" po sebi v preteklih dneh iz -pušk ni bil iztreljen niti en n boj. kar nasprotna stran. ne.m1 trditi. Nedelja 26. maja V Mariboru podpisovanje peticije pro1 ^ ^ se nadaljuj' rav Petek, 24. maja 1 in 15 min.: Pogajanja se v stavbi občinske skupščine nadaljujejo 1 in 45 min.: V sobo planejo vojaški specialci, ki grozeč z orožjem ugrabijo pogajalca na strani TO Slovenije Vladimirja Miloševiča in Milka Ozmeca ter dva varnostnika. Za prihod in kasneje umik (z ugrabljenimi) so. kot se 16 in 30 min.: Iz vojašnice Vojvode Mišića v Mariboru izpuste Vladimirja Miloševiča in Milka Ozmenca. Miloševič pozneje pove, da so. razen ob ugrabitvi, z njim ravnali korektno. Po osamitvi pod oboroženo stražo, ki je trajala skoraj 12 ur, ga je zaslišal vojaški preiskovalni sodnik in ugotovil, da ni osnov za kazenski pregon. Izrazil je tudi svoje mnenje, da je bil ukaz za njegovo aretacijo izdan v Beogradu: Ob 19. uri pride do tragične ne- pela Alenka Pinterič. Zupani'1^, sreče: skrajno ogorčeni Mariborčani še vedno protestirajo pred vojašnicami in ne dovolijo premikov vojaških (zlasti oklopnih) vozil. Pri premiku oklopnika pod co mariborski škof dr kolesi umre Josef Simčik star 52 Kramberger bral mašo za m let. uri je „1 mirov*1 la m nanju armade. Ob 2 na Rotovškem trgu shod. na katerem je govori riborska županja Nagda T fotograjski teksti zgrajeni na srečnih naključjih fotografove Prisotnosti prav tam in prav takrat. Ali pa tudi ne, saj sam priznava, da je njegov ustvarjalni čredo najlepše formuliran v znameniti misli enega izmed botrov fotografije »dokumentarnega« •Pa Henrija Cartiera - Bressona; v prizadevanju za čim večjo in-nz'vnost posnetka »ujeti« odločilne najustreznejše trenutke. kot Živkovičeve fotografije so sledi oseb, predmetov in stanj, ..'» so se ob avtorjevi prisotnosti zgodili tisti za vedno minuli n'P- Na njih ni ničesar, kar bi avtor namerno spreminjal, kompo- n'ral ali dodajal. Niti ni na njih zabeleženo ničesar takega, kar bi *e dalo ponoviti, ali se bo samo od sebe ponovilo na enak način. Ni» občutljivo emulzijo filma in na ploskev fotografskega papirja uJeti delci, vtisi in odrazi realnosti predstavljajo že dokončno vitalno sporočilo, ki ima največjo izpovedno vrednost takrat, ko Je 'zbrana vsebina tudi in prav v Zivkovičevem primeru v pravem ^dokumentarnem« smislu brez ostankov pretopljena v fotograf-sko formo. Estetsko komponento, ki je sicer podrejena izpovedi, F»a predstavlja neki bolj instinktiven kot pa premišljen izbor npr. zornega kota snemanja in »odločilnega« momenta za pritisk na JProžilec fotografskega aparata. Živkovič izbere tak trenutek v ^terem so vsi elementi slike v medsebojnem ravnovesju. Le tako lar>ko njegove fotografije, čeprav ima gola resnica prednost pred ^mišljeno sintezo, delujejo tudi kot urejeni in prepričljivi liko-Vr" organizmi. Damir Globočnik Foto: Gorazd Sinik stave tn ponudbe obenem, saj so bila razstavljena dela seveda tudi naprodaj.biskovalci so seveda bili tako kupci kot opazovalci, ki so brez dvoma uživali ob bronastih živalskih podobah Janez Boljke, postali pred slikami Marca Chagala, Salva-dorja Dalija, Generalica, Franca Miheliča, Zorana Mušiča in cele palete mlajših tudi uveljavljenih imen. Toda vse to je videti in je na voljo tudi v galerijah. Vendar je na sejmu učinkovalo povsem drugače. Nekaj tudi zaradi občutka nekakšne konkurenčnosti. Končno ni kar tako, če galeriji druga drugi ob boku razstavljata in ponujata v nakup recimo Tisnikarja po občutno različnih cenah. Sejem Ars - Antiquitas - Flora je na ta način odvzel nekaj misterija, ki običajno zavija odločitev vsakega izmed nas ob nakupu umetnine. Če si še tako izbijamo iz glave, tudi umetnina - likovna ali katera koli druga, je vsekakor tudi blago. Dobro blago ponujati v ogromnih sejemskih prostorih je končno korak k realnemu umetnostnemu trgu. Roko na srce. doslej se je umetnostni trg gibal na dokaj negotovem, vsekakor pa neurejenem, nelogičnosti in eklatantnih prostislo-vij polnem področju, kot je v spremnem katalogu k sejmu zapisal umetnostni kritik Brane Kovic. Nekateri učinki takšnega načina gledanja na umetnost kot na dobro blago so bili vidni že na tem prvem sejmu AAF, saj so bile slike, kipi, grafike, različno unikatno izdelano blago od nakita do antikvitet naprodaj po razmeroma sprejemljivih cenah. Marsikatero delo je zamikalo kupce in verjetno je bilo nakupov več kot na prvi slovenski umetniški razstavi leta 1990, ko so slovenske impresioniste še obkladali s "špina-čarji" in je le malokdo in še to za malo denarja upak kupiti kakšno njihovo delo. Toda danes vemo, da sta umetniška in tržna vrednost kljub občasnim in začasnim pomotam v nekem trdnem razmerju, le da se prava cena pogosto obotavlja, kot je v svojem uvodnem nagovoru na sejmu med drugim rekel tudi dr. Matjaž Kmecl. • Lea Mencinger Avstrijski kulturni festival PRODOR KULTURE Mesto Celovec in ORF Koroška prirejata letos v juniju že 22. kulturni festival, ki so ga naslovili Tedni srečanja v Celovcu. Čeprav že poprej festival ni bil namenjen zgolj domačemu občinstvu, ki od 10. do 30. junija vsekakor uživa v celi vrsti prireditev, pa je letošnji festival še zanimivejši zaradi svojega odpiranja v prostor Alpe - Jadran. Med prireditve tako likovne umetnosti, filma, umetne obrti, artistike, literature, glasbe, igre, teatra in videa, so organizatorji letos povabili znane domače, mednarodne skupine in skupine iz sosednjih dežel. Ne nazadnje na ta način vabijo tudi obiskovalce iz sosednjih dežel, zato so tudi v teh dneh razen v Ljubljani prireditev predstavljali na tiskovnih konferencah tudi v ostalih deželah v okviru Alpe Jadran. Ob pisani paleti kulturnih dogajanj na prizoriščih od Celovca pa do Vrbskega jezera, je zanimivo vsekakor tudi to, da so prireditve praviloma brezplačne, le za nekaj izjemnih je treba plačati vstopnino. Za mlajše občinstvo bodo vsekakor najbolj zanimive glasbene prireditve, ki jih je vse težko našteti, omeniti je treba le nekaj imen, kot so Luther Allison Band, Markus Petek, Phill Edvvards in drugi. Jugoslovanski prispevek bosta nastopa ljubljanske skupine Miladojka Youneed in zagrebška multimedial-na predstava Kugla. Večina prireditev se bo dogajala pod šotori postavljenimi na prizorišču Evropski park ob Vrbskem jezeru, pa tudi v samem Celovcu, kjer bodo ob zaključku podelili zdaj že zelo znano literarno nagrado Ingeborg Bachmann. Med celo vrsto prireditev pa ne bi našli prireditve s klasično glasbo ali s folklornimi nastopi: te prireditve so namreč vključene v okvir Koroškega poletja, ki se takoj zatem začenja na Osojah. # L. M. KONCERT SLOVENSKEGA _OKTETA_ Kranj - V kranjski župnijski cerkvi organizira Glasbena šola Kranj koncert Slovenskega okteta. Prireditev bo v četrtek, 30. maja, ob 20.30. Slovenski oktet, ki v tem letu praznuje štirideset-letnico nastopanja, je za kranjski nastop izbral program s skladbami renesančnih, klasičnih in romantičnih skladateljev ter priredbe črnskih duhovnih pesmi. Koncert pa seveda ne bo minil tudi brez skladb Jakoba Gallusa. PEVCI IZ ARGENTINE Bled - Jutri, v sredo, ob 20. uri bo v blejski župnijski cerkvi nastopil pevski zbor argentinskih Slovencev Gallus iz Buenos Airesa. Pevci, ki jih vodi Anka Savelli - Gaser, so imeli pred kratkim prvi koncertni nastop tudi v Kranju, na pevski turneji pa nastopajo po različnih krajih Slovenije. Naši rojaki, med katerimi je večina prvikrat na obisku v Sloveniji, bodo pred koncertom obiskali tudi Vrbo, Blejski grad in otok, skratka simbole Slovenije, s katerimi se identificirajo v daljni tujini. Pevsko turnejo zbora Gallus po Sloveniji je pripravila slovenska Glasbena matica. KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER DOBER DAN, OROŽJE, ZBOGOM, MUZE Z ljudmi je bilo od nekdaj tako: najprej so se vojskovali, doživljali kri in solze od blizu, šele nato so sedli in napisali knjigo, kot je na primer Zbogom, orožje ali katero drugo, s podobnim protivojnim sporočilom. Nihče ne dvomi, da tudi današnji generali, čeprav še niso nikoli na svoji lastni koži občutili vojne ali kakšnega drugačnega stanja, ki ga spremlja govorica orožja, niso prebirali He-mingvvavja. Le obnašajo se tako, kot da bi skupaj z današnjimi politiki ob pomoči amnezije zbrisali vse, kar se v šoli in življenju človek nauči iz kulturne zgodovine. To sicer samo po sebi še ne bi bilo nič tako strašnega, ljudi z amnezijo je pač najti povsod naokoli: toda kaj, ko le-to povzroča tisto neznosno in za evropske razmere na pragu enaindvajsetega stoletja nesprejemljivo stanje strahu. Kako naj ljudje berejo knjige, hodijo na koncerte, ko pa pred vrati ropočejo tanki, oklepniki pa gazijo po civilistih. Medtem ko v tišini svojega doma komu še uspeva prebirati literaturo, pa koncerti in druge kulturne prireditve počasi že postajajo izraz nekega bednega političnega stanja. Ne samo zato, ker ljudje ob koncu tedna, ko je sicer največ kulturnih prireditev, paranoično pričakujejo ponavljajoče se "vikend - incidente", kar je skoraj vse, kar država v razsulu sploh še lahko daje. Bedno stanje se kaže tudi v tem, da kot po tekočem traku odpovedujejo nastope pri nas priznani umetniki mednarodnega slovesa: to pa je bil vedno izraz ne bojazni za lastno življenje, pač pa njihovega odklonilnega odnosa do urejanja stvari z rožljanjem orožja. Kaj sploh lahko uspeva v senci tankov? Ni posebej tolažilna misel, da se, kadar govori orožje, tako kot je to zdaj pri nas, muzam zadrgnejo grla. Toda, vsi ljudje dobre volje vedo, da so muze na tem svetu nekaj najbolj trdoživega in potrpežljivega: ko jim milejše sape spet sprostijo grla, znova zaživi umetnost. Čas je morda res tak, da je sedenje pri knjigah, poslušanje koncertov, uživanje ob likovni umetnosti skoraj nekaj paradoksalnega: pa ni - je le izraz najbolj elementarne potrebe po duhovnem preživetju. Če kje, potem zagotovo ne v politiki ne v vojni ni nobene poezije; je pa res, da so lahko tudi politiki pesniki, pa tudi generali in sploh ljudje vseh mogočih in nemogočih poklicev - če le verjamejo, da duhovna ustvarjalnost pač nikoli ne zaide. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava fotografij iz ciklusa Life Antonia Živkoviča. sA80Y galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V galeriji Bevisa je še do konca maja na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavljajo učenci jeseniških osnovnih šol. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Janez Marolt, docent za antično zgodovino iz Maribora predaval o zgodovini naših krajev v 3. in 4. stoletju. V četrtek, ob 17. uri bo v knjižnici za otroke na sporedu pravljica, ki jo bodo uprizorili otroci iz leškega vrtca z vzgojiteljico Dragico Černejevo. Na osnovni šoli A. T. Linhart bo v četrtek, 30. maja, ob 16. uri dan odprtih vrat, program predstavitve šolskih dejavnosti so pripravili učenci na nižji in višji stopnji. V avli občine Radovljica so na ogled fotografije Petra Paula Miplingerja. KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja bo v četrtek. 30. maja, ob 19. uri dr. Cene Avguštin ob diapozitivih predaval o umetnostno zgodovinskih vrednotah Krope in sorodnih krajev. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Marij Vrenko. V mini galeriji skupščine občine Škofja Loka razstavlja akvarele Evgen Guštin z Jesenic. V galeriji Fara razstavlja likovna skupina Iskra. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in izven omenjenega časa je ogled možen za najavljene skupine. Naslov: Muzejska zbirka Železniki, Na Plavžu 58, 64228 Železniki. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava Stavbna dediščina Tržiča in Velenja. V Kurnikovi hiši je do 2. junija odprta razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Narodna čitalnica v Kamniku. LITERARNI VEČER V _GIMNAZIJI_ Kranj - V knjižnici Gimnazije bodo v četrtek, 30. maja, ob 17. uri v literarnem večeru predstavili knjižico sodobnih britanskih novel pod skupnim naslovom Intenzivnost. Knjižico so prevedle štiri dijakinje iz prevajalske sekcije gimnazijskega literarnega krožka. O prevedeni literaturi bo na literarnem večeru govoril dr. Tone Pretnar, ki bo tudi ocenil delo mladih prevajalk. Izid knjižice sodi v okvir slovesnosti ob jubileju kranjske gimnazije. O" AVTO ŠOLA »VIC« MLADI VOZNIK d. o. o Zlato polje 1 64000 Kranj ZAČETEK TEČAJA 3. 6. 1991 ob 17. uri INFORMACIJE: 213-619 in 328-602 -RENT a CAR- 'O GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Šihtarji Jesenice s 600-lefno železarsko tradicijo so bile nekdaj simbol trde delavske roke. danes so socialna bomba na vratih Evrope, ki so ji zažigalno vrvico z odpusti v Železarni nemara že prižgali. Kakšna ironija, ko bodo čez nekaj dni vrata (predor) v Evropo odprli, se bodo spraševali, kaj so izgubili, ne kaj so pridobili. Jezili se bodo nad hrumečimi tovornjaki in se pritoževali, kako draga je predornina. na stežaj odprta vrata v Evropo bodo zanje ostala dejansko zaprta. Morda bo kdo le dobil delo onstran Karavank in bo pot na delo lažja, če se bo uspel izogniti plačilu predornine. toda. tam ne čakajo odprtih rok, zlasti pa ne na f.r., kakor smo nekdaj šaljivo pravili navadnim delavcem, ki so tru-moma prihajali z juga. Zahodna Evropa se je namreč že petnajst, dvajset let pred nami gospodarsko prestrukturirala, razvoj je zahteval predvsem znanje kot najpomembnejši produkcijski faktor in množice priseljenih šihtarjev so poslale odveč, v Nemčiji so s pomočjo denarja tok obrnili nazaj. Dobili so odpravnine, tudi države, kamor so se vračali, saj so Nemci pač priznali, da je bila to resnično najbolj poceni delovna sila, dobili so mlade ljudi, ki jih niso stali niti marke, odhajali so po desetih, dvajsetih letih trdega dela, z obetom, da bodo doma lahko odprli delavnico, barko za prevažanje turistov med jadranskimi otoki itd. Boleč problem Jesenic so predvsem šihtarji, ki postajajo odveč, leta in leta so bili navajeni na delo od šestih do dveh, zato ni moč pričakovati, da bodo čez noč postali podjetniki. Domačini imajo pri tem vsaj nekaj prednosti, saj imajo nemara primeren prostor ali lažje pridejo do njega in odpro kaj svojega, vsaj takšni si bodo lahko pomagali s podjetniškim informativnim centrom, ki so ga na Jesenicah že odprli, tam pa bodo podeljevali tudi posojila, nemara bo kakšno kanilo tudi iz Brezarjevega ministrstva za drobno gospodarstvo. Kdor nima nič in živi v družbenem stanovanju, si s takšno pomočjo ne more kaj prida pomagati, takšnih pa je na Jesenicah veliko, saj jih kar polovica živi v družbenih stanovanjih, v Sloveniji v povprečju 30 odstotkov. Praviloma so v tej množici prav priseljenci, ki v tovarnah postajajo odveč. Ne le na Jesenicah, tudi v drugih industrijskih krajih, saj denimo v stečaj pahnjenem trži-škem BPT pravijo, da je med delavci 70 odstotkov priseljencev z juga. podobno je tudi v kranjskem Tekstilindusu, ki mu kot vse kaze, tudi ni rešitve. V ta problem, ki je ob slovenskem osamosvajanju toliko bolj občutljiv, noče dregniti nihče, čeprav to ne pomeni nič drugega kot njegovo odlaganje. Med ljudmi pa vse pogosteje slišimo pripombo, zakaj ne gre nihče nazaj, če ni dela za vse. Nedvomno se nova oblast zaveda, da jih ne moremo preprosto nagnati, denarja pa manjka na vseh koncih in krajih, zato je težko razmišljati o odpravninah. Vendar bo treba, tudi na Gorenjskem, predvsem pa izkoristiti možnosti, kijih ponujajo novi zakoni. Tako bo novi stanovanjski zakon kot vse kaže prinesel odpravnino za izselitev iz družbenega stanovanja v višini 30 odstotkov od vrednosti stanovanja. V Velenju so menda že pohiteli in beležijo že 300 odselitev. Prva obletnica »Kluba Dvor« Preddvor, 23. maja - Direktorji precejšnjega števila gorenjskih podjetij ter z njimi tudi iz nekaterih ljubljanskih, medvo-ških, celjskih in drugih firm so se pred letom dni organizirali v managerski »Klub Dvor«, ki ima sedež v istoimenskem hotelu v Preddvoru. Prejšnji teden je gorenjski managerski klub obeležil prvo obletnico delovanja. V tem obdobju je bil klub izredno uspešen, saj so se na rednih mesečnih srečanjih direktorji pogovarjali s ključnimi predstavniki najodgovornejših družbenih funkcij (npr. iz zvezne in slovenske vlade, bančništva, itd.). Klubski način delovanja je omogočil neposredno izmenjavo informacij ter izkušenj, kar je v obdobju dinamičnih sprememb družbenoekonomskega sistema še kako pomembno. Poleg tega so v Klubu Dvor člani vsakokrat izvedeli nekaj več o posameznem podjetju, katerega managerji so člani kluba, kratke predstavitve pa so namenjene boljšemu medsebojnemu poznavanju in poglabljanju poslovnih vezi. Najbolj razveseljivo je, da se članstvo v managerskem Klubu Dvor povečuje ter da se program dela gorenjske veje Kluba Manager bogati. V naslednjem letu bo Klubu Dvor predsedovala Kristina Kobal, organizacijske zadeve pa bo opravljala Ljudmila Pintar. Na naslednjem klubskem srečanju sredi junija bodo člani Kluba Dvor v razgovoru z republiškim sekretarjem za varstvo okolja,Mihom Jazbinškom,obravnavali novo slovensko stanovanjsko zakonodajo in predvidene zakonske rešitve na področju varstva okolja. M. Va. SGP TRŽIČ Blejska c. 8 64290 Tržič Razpisna komisija delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Tržič v skladu z 42. členom Statuta razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Pogoji : - da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo gradbene smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj na delih vodenja v gradbeništvu, oz. sorodni panogi, - da pripravi program razvoja podjetja najmanj za eno mandatno obdobje, - da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Mandat direktorja traja 4 leta. Objava razpisa ni v smislu reelekcije. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici o znako »Za razpisno komisijo -direktorja - na naslov SGP Tržič, Blejska cesta 8, 64290 Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Vladna delegacija s predsednikom Peterletom obiskala jeseniško občino Na Jesenicah prižgana vrvica socialne bombe? Jesenice so urbanistično zgrešeno naselje, kjer tovornjaki izpodrivajo otroke. Gozd Martuljek, 23. maja - Po obisku Železarne in osnovne šole s prilagojenim programom se je vladna delegacija s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu popoldne v hotelu Špik pogovarjala s politiki in gospodarstveniki o perečih problemih jeseniške občine. Obisk je potekal v senci mariborskih dogodkov, predsednik Peterle je moral sestanek zapustiti pred koncem, zato so na vprašanja odgovarjali predvsem ministri. do 1. maja, vendar upravni odbor slovenskih železarn še ni izbral ene od štirih različic sanacije, na Jesenicah pa seveda odločitev nestrpno pričakujejo. nekoli nove oblike dela, saj je upokojevanje najdražja oblika razreševanje tega problema. Kakšen bo ta vir, še ni povedala, dala pa je vedeti, da iščejo tudi možnosti financiranja tujih partnerjev, kakor tudi možnosti zaposlovanja onstran meje. V občini pa naj bi razmislil" tudi o javnih delih. Pozimi po dveh pasovih^ Proračunski denar ne omogoča dokončanja odseka avtoceste Hrušica - Vrba v roku, zato iščejo možnosti premostitvenega posojila, da ne bi bistveno zmanjšali hitrosti izgradnje, je povedal Peter Marn. P°sKU." sili pa bodo promet po dve" pasovih spustiti že pred zimo. Predsednika Peterleta so na obisku v jeseniški občini spremljali ministri za trg in cene Maks Bastl, za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, za delo Jožica Pu-har, za turizem Ingo Paš in za industrijo Izidor Rejc ter namestnik ministra za ceste Peter Marn. Brezposelnost se približuje 10 odstotkom Rina Klinar, predsednica jeseniške vlade, ki je Jesenice označila kot urbanistično zgrešeno naselje, kjer tovornjaki izpodrivajo otroke. Socialna stiska je vse večja, trenutno je brez dela 1.335 ljudi in brezposelnost se približuje 10 odstotkom. Do konca leta bo brez dela ostalo še 600 do 800 ljudi, iz šol pa bo prišlo 440 mladih, veliko jih bo težko dobilo delo. Brezposelnost se utegne konec leta približati 20 odstotkom. Zaposlenost pa ne upada le v gospodarstvu, temveč tudi drugod. Še leta 1986 je imelo v jeseniški občini delo približno 15 tisoč ljudi, konec letošnjega leta verjetno le še 10 tisoč. Grozljiv je podatek, da je 79 odstotkov delavcev zaposlenih v podjetjih z izgubo, ki je lani znašala 681 milijonov dinarjev, 85 odstotkov jo je odpadlo na Železarno, izguba pa je bila 63-krat večja od akumulacije. Dohodek na zaposlenega v gospodarstvu znaša le tretjino slovenskega povprečja. Socialno pomoč je že lani prejemal vsak četrti, v primerjavi z letom poprej so se te povečale za 31 odstotkov. Za jeseniško občino pa je značilno, da polovica ljudi živi v družbenih stanovanjih (v Sloveniji 30 odstotkov), v družbeni lasti je na Jesenicah 5.560 stanovanj, imajo le 157 etažnih lastnikov. Vrsto problemov imamo, ki niso samo naši, je dejala Rina Klinar in ministrom zastavila vprašanja, ki so se nanašala na sanacijo Železarne, izgradnjo avtoceste, varovanje okolja in turizem ter zaključila: Jesenice so socialna bomba na vratih Evrope, naj ne eksplodira. Boje se očitkov, da so udarili le po ljudeh V Železarni so pred dnevi objavili seznam 640 odvečnih delavcev, za razrešitev teh presežkov bodo potrebovali 8,5 milijona dinarjev. Boris Bre-gant, direktor Železarne, je dejal, da gradijo na kvaliteti in vrednosti izdelkov, stroške bi morali zmanjšati 5 do 10 odstotkov, nizka je produktivnost, ponekod celo polovico nižja od svetovne, težave imajo zaradi splošne nelikvidnosti, zato tudi sami ne plačujejo prispevkov, elektrike, plina. Za medle poteze ni več časa, je dejal Bre-gant, najbolj nas skrbi, da bomo odločno začeli reševati presežke delavcev, ne bo pa vzporednih potez in bomo doživeli kritiko, da smo udarili le po ljudeh, ter se vprašal: smo z objavo seznama zažigalno vrvico na jeseniški socialni bombi že prižgali? V Železarni, ki je bila letos podržavljena, zato pričakujejo predvsem državno zagotovilo, bo sanirana ali ne, pri čemer seveda ne pomeni nič drugega kot stečaj. Odgovora pa še ni, jeseniški župan Božidar Brudar je dejal, da so ga pričakovali V zaključnem koraku do popolne osamosvojitve smo, je dej Lojze Peterle, tega ne želimo pospeševati, vendar pa zadnji ao godki lahko vplivajo na dinamiko. Ne bo pa enostavno, ker zv zne oblasti slovenske odločitve o osamosvojitvi ne jemljejo resno-Sicer pa takšne odločitve nikjer po svetu ne potekajo enostavno, še v Nemčiji z milijardami mark podpore ne. Hkrati postavlja"1 nov gospodarski in družbeni red, morda je to tudi srečna oko • ščina, saj je bilo doslej nesmiselno zastaviti gospodarsko Pre°_ brazho, ker je imela zvezna oblast v roka osnovne vzvode ek nomske politike. Vlada je že pripravila zadnji paket osamosvoji venih zakonov, ki se nanašajo na jinančno prestrukturiran) podjetij, sanacijo bank in privatizacijo, skupščina jih 'aa sprejme. V tujini smo dobili zagotovila, je še dejal Peterle. , nihče ne bo oviral gospodarskega sodelovanja in nas tako kanova!, v ospredje pa prihajajo tudi ocene, da poudarjanje en< nosti Jugoslavije za vsako ceno ne vodi nikamor, na prvo mes, poslavljajo demokracijo in pravico do samoodločbe. To kar lamo, je v gospodarskem smislu že dejanje samoobrambe. S J smo tik pred ponovnim izbruhom hiperinflacije. skrajni Čas J > da se odlepimo. Seveda pa se z Jugoslavijo do konca skusOf" sporazumeti, vendar pa pogajanca ne moreš postaviti za miče tega noče. Vsak po svoje dobro misli Dileme, kako sanirati slovenske železarne, očitno še niso razčiščene, saj je minister Izidor Rejc dejal, da je bila odločitev odložena (rok je bil 10. maj) tudi zaradi zamenjave finančnega ministra, vendar pa v upravnem odboru "vsak po svoje dobro misli". Organigra-mi za posamezne železarne so izdelani, jasna je zdaj tudi slika vhodno-izhodnih materialov (na Jesenicah ploščati program), izjasnile so se tudi banke, država naj bi prevzela 70 odstotkov odplačil tujih posojil. Skratka stvari so tako daleč, da bomo po podržavljenju železarn lahko zastavili drugo fazo ukrepov. Ministrica Jožica Puharjeva je dejala, da pospešeno iščejo nov vir namenskega denarja za razreševanje presežkov delavcev, predvsem v smislu kakrš- da bi s tem omilili zimski tur^ stični promet skozi Jesenic • cesta pa bi bila nato v celo nared do prihodnje poletne ristične sezone. -e Za začasno prepoved voznj s tovornjaki, kar so Pred.^gue. Jeseničani, se po Marnovih o sedah niso odločili, ker bistvenega pritiska tovornjakov zime še ne bo, saj dotlej tudi p avstrijski strani cesta do B<• U' ka še ne bo dokončana. Če drugače, se bodo z Avstrijci tj koj sestali in jim pon ustrezne ukrepe. Predvidena tunelnina dinarjev oziroma 90 šilingov, eno smer) je po vrednosti kop ja avstrijske, po razmerju na : kar pomeni, da bistveno o^ obremenjuje tovornjake kot ^ turski avtocesti, hkrati pa upoštevali avstrijsko Pr. 0. kjer so že pred leti ukinil' P vratne karte in druge P°P.VS|^ je povedal Marn. # M. v jak *- .«■ lud«1' (200 Sprejet predsanacijski program v Iskri - Instrumenti - Otoče program je že sedaj ekolog čist, zaposluje precej zeJJ; r3- Reševanje ali samo poskus odloga? Vodilni delavci Iskre na Otočah so skupaj z ljubljanskim podjetjem VIS-A-VIS, ki je poskušalo reševati Tekstilindus in uspelo vsaj delno rešiti Alples, pripravili predsanacijski program za Iskro - Instrumenti. Otoče, 24. maja - Po besedah v. d. direktorja Iskre Otoče, Ilija Stipanoviča, so firmo VIS-A-VI povabili k sodelovanju predvsem zato, ker sami, kljub temu da poznajo svoje šibke točke in vedo, da so njihovi problemi predvsem »notranji«, ne morejo presekati gordijske-ga vozla svoji težavi. Podjetje VIS-A-VIS iz Ljubljane je v preteklosti že imelo nekaj uspeha pri sanaciji problematičnih podjetij in tako si tudi v Iskri Otoče obetajo boljše čase. Vendar v to niso vsi tako trdno prepričani kot vodilni delavci. Prvi korak predsanacijskega programa v Iskri Otoče bo ustanovitev treh novih delovnih organizacij, tako imenovanih hčera: Orodjarne, Inženiringa in Galvanike. Te tri nove organizacije naj bi zaposlile 40 delavcev. Krovno podjetje, Iskra Otoče, bo lastnik vseh sredstev, ki jih bo svojim hčeram dalo le v najem. Vse tri nove organizacije bodo pravne osebe in bodo tako tudi poslovale. Ostali del Iskre Otoče naj bi se razdelil na dva dela - na dva profitna centra: profitni center Mehanike, kjer bi izvajali klasičen program proizvodnje in profitni center Elektronike. Oba profitna centra se bosta od treh hčera, novih delovnih organizacij, razlikovala po tem, da ne bosta pravni osebi. V prihodnosti pa ni izključena možnost, da se tudi ta dva profitna centra reorganizirata v delovni organizaciji. Vseh pet novih delov kakovost in strategija prodaje in razvoja. Takšna organizacija omogoča lastninjenje na ravni krovnega podjetja. Za tak predsanacijski program, ki ga je sprejel Upravni odbor Iskre Otoče, so se odločili predvsem zaradi notranjih težav podjetja: močne zadolženosti, prevelikih fiksnih stroškov, neugodnega razmerja 3 : 1 v korist režijskih delavcev, razpada jugoslovanskega trga, prevelikih proizvodnih kapacitet, predvsem elektronskih programov, ki še niso prav zaživeli, in se še niso prebili na zunanji trg (izvoz). Predvsem bo potrebno, kot sta poudarila v. d. direktorja Ilija Stipanovič in v. d. vodje splošno-kadrovskega oddelka Miro Albinini, izkoristiti svoje notranje rezerve. Tu pa niso mišljena finančna sredstva in velike investicije, temveč povečanje produktivnosti (sedanja izkoriščenost je 60-odstotna), pridobitev kadra s področja financ in ekonomike. Iskra Otoče ima velik kapital že naložen v trenutni strukturi zaposlenih, saj ima kar 50 ljudi z visoko in višjo izobrazbo in 140 ljudi s srednjo izobrazbo, od skupno 460 zaposlenih. Nekaj težav povzroča tudi specifično vaško okolje, v katerem se nahaja tovarna. In nenazadnje: proizvodni program je že sedaj ekolo- ,^ čist, zaposluje precej žens je na določeni tehnološki ^ vni. Del programa je *fJ*L. zno orientiran. Z njim o os*z jo evropske cene in kvali Izvedba sanacije naj bi Dlla'-^Vt zagotovilih njegovih avtorj' možna brez dodatnih inveSseb-seveda pa bo potrebna Pc . na pomoč in razumevanje bljanske banke in občine dovljica pri servisiranju k tov, ki jih že ima Iskra Oto Prvi del predsanacijske^ programa že teče. Tren u t e prizadevajo registrirati tn ^ d. o. S profitnimi centri Pa A|j bi začeli že meseca Jun!jaa sa-bodo reševali in rešili ah IP mo podaljševali življenjsK^|,re bo sedanje organizacije Otoče, pa bo pokazal Jas-. ,j Mojca re,t POPRAVEK SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet rat>e Na podlagi 22. člena zakona o financiranju javne po (Uradni list RS, št. 48/90) je Izvršni svet Skupščine obe Kranj na 44. seji dne 15. 5. 1991 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST V OBCII^' KRANJ Pri objavi v petek, 24. maja, na 24. strani je prišlo do neljf^ napake. Za alinejo b v četrtem členu je izpadel zaP'eV je člen, ki se začne s stavkom: Vlogi za dodelitev sredst treba predložiti... Sicer je tekst v celoti točen. ^ Torek, 28. maja 1991 9. STRAN mimi&3WMGLAS Kdaj ponovno avtomobilski trg Stanje, kakršno vlada na jugoslovanskem in slovenskem avtomobilskem trgu od začetka leta, je v minulih dneh postavilo na trdna tla še tiste "zmerne" optimiste, ki so pričakovali, da se bo Vsaj približno ponovil lanskoletni avtomobilistični raj, ko smo se P° zaslugi številnih trgovcev z uvoženimi avtomobili, s hitrimi, rnorda celo prehitrimi koraki bližali Evropi. Sedaj je namreč poceni jasno, da bomo do dobrih avtomobilov še nekaj let hodili Po stranski poti. Verjetno ni treba posebej ponavljati, da se je uvoz konkurenčnih tujih vozil skorajda zaustavil, najprej zaradi pomanjkanja deviz. Kljub temu da so se nekateri trgovci hitro znašli s poniranjem deviznih vplačil in uvozom na fizične osebe, je prodaja v prvih treh mesecih precej upadla. Drugi udarec, ki so ga zvezne oblasti, vemo pod vplivom koga, zadale tržnim zakonitostim, so omejitvene kvote za japonska vozila, ki so bila zaradi sodobne izdelave in ugodnih cen tudi najbolj iskana, da ne govorimo o tem, koliko so pridobila ugleda pri domačih kupcih. In spet smo tam, ko se v tej državi ne ve, kaj se bo zgodilo čez noč, kajti komaj so Se dobro začele ustanavljati mešana podjetja, bodo tista, ki so nameravala uvažati japonske avtomobile, imela silne težave s Preživetjem. Pri vsem tem ne gre prezreti, da je na sosednjem Hrvaškem ves ta čas vladal avtomobilski raj, ki so ga obilno izkoristili tudi slovenski kupci, čeprav so v večini primerov žrtvovali servisno garancijo za svoje jeklene konjičke. Tudi tam sedaj primanjkuje Japoncev, saj je za individualni uvoz potrebno posebno soglasje Pristojnih zveznih organov, tako da jih kupujejo tudi v Sloveniji. Kakšne bodo razmere na slovenskem avtomobilskem trgu P° osamosvojitvi, je za sedaj še težko napovedovati, očitno pa je, daje slovenska vlada, namesto da bi pomagala domačim prodajalcem, raje obdržala iste davčne in carinske stopnje, ter napolnila žepe hrvaškim trgovcem. Zato se zastavlja vprašanje, ali v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo občutnejše znižanje dajatev. >eprav se šušlja, naj bi tudi za Zastavo veljale carinske omejitve, očitno, da se bosta pri vladi za svoj tržni delež borila novomeški Revoz in koprski Cimos. Do takrat pa se bomo z našimi v Povprečju skoraj deset let starimi avtomobili v Evropo vozili po obvoznici... • M. Gregorič Kakšen bencin točiti, če avtomobil nima katalizatorja Dileme lastnikov uvoženih avtomobilov Kljub temu da je tudi pri nas vse več avtomobilov z vgrajenimi kata-''-atorji in da ta naprava ni več nič novega, je o tem, kako deluje, kako je narejena in kakšne rezultate daje, še vedno veliko neznane-Predvsem so v zagatah vozniki, ki so kupili nov uvožen avtomo-"}J, ki ima vgrajen katalizator, pa ne vedo, kakšen bencin smejo 1o-c,t'. kakšnega ne, zakaj ne, ali ima katalizator pri nas sploh kakšno Vr?dnost... Kaj sploh je katalizator? To je naprava v izpušnem sistemu v°zila, ki pri visoki temperaturi, zaradi sestave svoje prevleke (Platina, rodi)...), spreminja škodljive i n za človeka strupene snovi, ki se sproščajo pri izgorevanju, v neškodljive spojine. Spojine, ki nastanejo pri zgorevanju in so strupene, so •Bljikov monoksid ali CO, Ogljikovodiki CH, dušikova ok-?,da NO in N02, ki ju skupno 'rnenujemo NO, žveplov dioksid in sajasti delci. Za najbolj C1°veku nevarne se štejejo prve tri, torej CO, C H in NO. Seve-°a ne smemo pozabiti še svin-Cevih spojin, ki so jih včasih ^zglaševali za najnevarnejše, Oanes pa jih je v bencinu le še *.el° malo (v tistem, ki ga prodajo v tujini). Katalizator je zgrajen iz več Oelov. Ohišje je narejeno iz je-*la< ki je odporno na udarce in Jemperaturo. Vložek kataliza-0rJa, ki je tudi najvažnejši del, Da sestavlja keramično satovje, 1 prevlečeno s tankim slo-dragih kovin, kot so rodij. *l je prevlečeno s tankim slo-Jern dragih kovin, kot so rodij, Matij in platina. Ko torej izpušni plini zapustijo motor, Sredo skozi katalizator, tam pa nalo v stiku z mikroskopsko ma.ihnimi delci dragih kovin ^agirajo do končnih spojin L°2, H20 in N2, ki so okolju nenevarne. .Najbolj učinkoviti so triste-*ni katalizatorji, ki delujejo na v.Se tri navedene strupene spo-Jlne. Učinkovitost se jim dodat-[J9 Poveča z vgradnjo t.i. Lunb-aa-sonde, ki je nameščena nevredno pred katalizator in 2b'ra podatke o vsebnosti kisi- ka v izpušnih plinih. Če sonda zazna, da je kisika preveč, je zmes prebogata in računalnik bo povečal dotok goriva oziroma obratno. Tako poskrbi, da je zmes goriva v valjih vedno optimalna. Katalizator najbolje deluje pri 500 do 600 stopinjah Celzija, zato je njegova učinkovitost največja šele, ko motor doseže delovno temperaturo. In zakaj je pravzaprav potrebno pri avtomobilih z vgrajenimi katalizatorji uporabljati samo neosvinčen bencin? Stvar je preprosta. Katalizator svinca namreč ne more "predelati", zato se le-ta nabira na stenah satovja in počasi prepreči pretok izpušnih plinov skozi katalizator. Včasih je za to dovolj le eno polnjenje posode za gorivo z osvinčenim bencinom, posebej še pri nas, kjer bencin vsebuje ogromno svinca. Lastniki takšnih avtomobilov morajo torej paziti, kakšen bencin točijo. Bolj nenevarno je takšno početje pri avtomobilu, ki katalizatorja nima. Če se vam po naključju zgodi, da boste natočili neosvinčen bencin s 95 ok-tani, je treba le ustrezno prilagoditi vžig motorja, pri super plus neosvinčenem pa niti tega ne, saj ima 98 oktanov. Znanstveniki sicer pravijo, da je uporaba neosvinčenega bencina v avtomobilih brez katalizatorja povsem enako škodljiva za okolje kot uporaba osvinče-nega bencina, vendar je takšno mnenje lahko merodajno le v razvitih zahodnih deželah, kjer je dovoljeno bencinu dodati le 0,15 grama svinca za povečanje oktanskega števila. Pri nas je ta številka še vedno velika, kap0,5 RENAULT Avtomobili Servis PREŠA IVAN Cesta Toneta Fajfarja 9 - 7 Cerklje, tel., fax 064/42-259 URADNI ZASTOPNIK ZA VOZILA REVOZ • servisiranje in popravila vseh vozil znamke RENAULT • rezervni deli • dodatna oprema • vlečna služba Odprto od 7. do 15. ure, ob torkih od 7. do 17. ure. prodaja uvoženih Likozarjeva 1/a, KRANJ PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV ZNAMKE RENAULT (tudi CLIO), SUZUKI, PEUGEOT, FORD in OPEL Pokličite nas po telefonu 064/212-591 Prodaja vseh rezervnih delov po naročilu! Odprto imamo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV! Pri nas dobite pogodbe, preizkusne tablice, lahko sklenete tudi kasko zavarovanje! Pokličite nas po telefonu 064/325-981 Odprto imamo od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure1 Obiščite nas! grama. Poleg tega pa pri uporabi neosvinčenega bencina pride do manjše obrabe motorja, podaljša se življenjska doba svečk, ker se na njih ne nabirajo usedline, dlje pa traja tudi izpušna cev, ker v izpušnih plinih ni več klora, ki bi se vezal z vodo in povzročal rjavenje. Če vaš avtomobil ne potrebuje večjega oktanskega števila kot 95 (takšen je v glavnem naprodaj pri nas), lahko brez nevarnosti za motor in okolje uporabljate neosvinčen bencin, če pa potujete v tujino, lahko mirno natočite neosvinčen bencin v svoj avtomobil, saj ima tam neosvinčeni bencin super plus 98 oktanov. Tako boste lahko tudi prihranili kak dinar, saj je neosvinčen bencin cenejši. Za lastnike takšnih "čistih" avtomobilov, bo koristen tudi podatek, da povprečen katalizator (vložek) zdrži med 60 000 in 80 000 kilometri, potem ga je treba zamenjati. Cena novega vložka se giblje med 100 in 1000 dolarji, odvisno seveda od tipa katalizatorja. Tisti, ki pa jim je katalizator kljub vsemu odveč in bi ga radi odstranili, bodo veseli podatka, da bo njihov motor pridobil na moči med 3 in 5 odstotki, odvisno od prostornine in moči motorja. Da pa takšno početje le ne bi postalo množično, bi morala poskrbeti naša vlada, ki se tako trudi vstopiti v Evropo. Eden od načinov za to je prav gotovo tudi predpis o obvezni uporabi katalizatorjev, seveda povezan s carinskimi in davčnimi olajšavami za takšne ekološko čistejše avtomobile. • Matjaž Korošak ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA Podružnica Škofja Loka Naše združenje je zamenjalo prostore za informativne ure. Od 29. 5. 1991 bodo odslej vsako sredo od 16.00 do 17.30 ure v sejni dvorani občinske skupščine, Poljanska 2 v Škofji Loki. m p$ Hotel Mii i in.......mM VABIMO VAS v SOBOTO, 1.6., ob 20. uri na SREČANJE NEKDANJIH MATURANTOV. IGRA ANSAMBEL URA REZERVACIJE M 213-650 Imena nagrajencev v nagradni igri Teden MERKURJA v blagovnici GLOBUS V petek, 24. maja, so ob 18. uri z žrebanjem lističev kupcev MERKURJA v blagovnici GLOBUS zaključili Teden Merkurja. Objavljamo imena nagrajencev: Tereza Dolar, Gorenjskega odreda 20, Kranj - kotni brusilnik KB 69 E Andreja Rupnik, Rožna ul. 15, Šenčur - lakirna pištola PL 112 Rozalija Vehar, Kalinškova 5, Kranj - električni izvijač IZ 105 Francka Kern, Preddvor 98, Preddvor - električni izvijač IZ 105 Marija Jeraj, Vodiška 47, Vodice nad Ljubljano - kosilnica GR 410 Jože Čebašek, Trboje 89, Kranj - večnamensko navpično stojalo D 2035 Jernej Škof, C.JLA 37 c, Tržič - vbodna žaga P 44 - 02 Ivana Lukanc, Žiganja vas 52, Duplje - mobihel reparatura za osebna vozila (3 x 0,9 kg) Nada Bubulj, Tomšičeva 18, Kranj - tesarol (3 kg) Alenka Košenina, Sv. Duh 37, Skorja Loka - domal (14 kg) Franc Kalan, Drolčeva 31, Kranj - lazurol eho (3 kg) Angelca Sajovic, Jezerska c. 124/h, Kranj - lazurol rustikalni (2,4 kg) Metka Šlibar, Temniška 16, Naklo - cvrtnik KG 05 Zdenka Marin, Zg. Sorica 14, Sorica - likalnik LR 08 Roman Filipič, Hraše 45, Smlednik - plinski žar Janez Eržen, Koroška 61 a, Kranj - vok Vse nagrajence obveščamo, da darila lahko prevzamejo v naši prodajalni GLOBUS Kranj, Koroška cesta 4, tel.: 214-151, pri vodji prodajalne vsak dan od 9. do 18. ure in sicer do 10. junija 1991. « VTOMARKE Še je priložnost, da kupite avto T0Y0TA kljub »zapori pri uvozu. Naša ponudba: TOYOTA STARLET XLI, 3 vrata s katalizatorjem, 1296 cem, 75 KS za 364.240,00 din - brez prometnega davka TOYOTA COROLLA XLI HATCHBACK. 5 vrat s katalizatorjem, 1296 cem, 75 KS za 392.270,00 din - brez prometnega davka TOYOTA CARINA XLI, 16 CARAT LIMUZINA, katalizator, 1587 cem, 105 KS, el. pomična streha, centralno zaklepanje, el. dvig stekel, servo volan za 519.630,00 din -brez prometnega davka Izjemna kvaliteta, poraba goriva do 6 litrov na 100 km/h pri 90 km/h. Vsi avtomobili so metalne barve. Količine omejene. Mogoča zamenjava po sistemu »staro za novo«. Dobava 10 dni po plačilu. Tudi izjemna priložnost: Nakup avtomobila iz zaloge: RENAULT EXPRESS: Dostavni avto - kombi, GTD dizel, 1595 cem, 55 KS, rdeče barve, poraba 5 I /90 h, za 360.000,00 din, brez prometnega davka podjetja (tudi zasebna) plačajo samo 3 % davka! FIAT: Uno, Tipo, Tempra tudi prodaja iz zaloge - konkurenčne cene! Trgovski center Črnuče, AVTOMARKET, Titova 393, vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto intormacije od 8. do 13. ure, tel.: 371-176, 374-964, h. c. 372-383. Teletekst 455.04, 455.05. CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DEL! • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL VSESKOZI PONUDBE POSEBNIH MODELOV IN RAZSTAVNIH VOZIL wiesner GLAS 10. STRAN ha Štirih Test: ford fiesta 1.4i CLX Mladostniška svežina Ford fiesta z 1.4 litrskim motorjem je že drugi avto s tem imenom, ki smo ga preizkušali na naši testni vožnji. Gre za drugega iz palete štirih motorjev od 1.1 do 1.6 litrskih bencinskih in 1.8 litrskega die-selskega. ki jih je Ford pred nedavnim ponudil v svojem najmanjšem modelu, ki pa je še vseeno dovolj velik, da seje zasidral v vrhu nižjega srednjega razreda. Testno vožnjo smo pripravili s pomočjo kranjskega podjetja VIKTORIJA. Na prvi pogled se fiesta CLX od najosnovnejše različice C razlikuje po tem, da ima namesto treh, lahko tudi pet vrat. Sicer pa je, kot smo že večkrat zapisali, njena zaobljena oblika še najbolj podobna Renaultovemu cliu. Prednji del je spuščen dokaj nizko in skupaj z asimetrično oblikovanimi žarometi, ki so vdelani v karoserijo skupaj s smernimi kazalci, ter položnim nad režami za zrak zaobljenim pokrovom motorja, deluje malce športno. Bočni stranici prehajata v značilen kombi limuzinski zadek s povsem nepravilno obliko luči in zadnjimi vrati, ki so prireza-na malce nad odbijačem. Tu se tudi skriva napis CLX, ki pomeni predvsem več notranjega udobja kot v osnovni različici, opazno boljša pa je tudi opremljenost. Fiesta na pogled sicer ni velik avto, očitno pa so se pri Fordu odločili do največje možne mere izkoristiti notranjost. Prednja sedeža sta izdelana sicer dobro, nudita solidno bočno oprijemljivost, lahko pa bi bila za spoznanje trša. V fiesti skoraj ni možno dobiti občutka utesnjenosti, ker je dovolj prostora tudi za potnike na zadnji na eno ali dve tretjini zložljivi klopi. Tako nastane zadovoljivo velik prtljažni prostor, ki je ob normalnem položaju kar malce tesen. K dobremu počutju voznika in potnikov sodi tudi dobra klimatizacija. Fiesta ima tristopenjski ventilator, ki po potrebi v kabini naredi pravi vihar, vendar utegne biti tudi precej hrupen, kar pa boste z veseljem pozabili v hladnejših dneh, ko se fiesta izkaže z učinkovitim ogrevanjem. Voznikov delovni prostor je prostoren, s primerno razporeditvijo pedalov in nekoliko prenizkim volanskim obročem. Tudi volan se vam bo primerno odkupil: je dobro obložen in izredno lahko vrtljiv. Pri različici CLX so namestili nekoliko bolje oblikovano prestavno ročico, vsaj občuti pa se tudi mehkejše prestavljanje. Armaturna plošča je poleg domiselne in lične oblike izredno dobro pregledna. Konstruktorji so v sredino namestili merilnik hitrosti, na levo stran merilnik vrtljajev vgrajen v izrez četrtine kroga, kakršna sta v pomanjšani obliki tudi merilnika količine goriva in temperature motorja. Seveda ni šlo brez nekaterih napak: ročica smernih kazalcev in luči je prekratka, in ker je na njej tudi stikalo sire- N 0 V 0 NISSAN • PRODAJA NOVIH VOZIL • SERVIS - KLEPARSTVO - LIČANJE • NADOMESTNI DELI AVTOHIŠA MAGISTER Aibsenisno In trgovsko podjetje d. o. o. Radovljica, Prešernova 21 Tehnični podatki: komhili-muzina s štirivaljnim prečno postavljenim motorjem, z elektronskim vbrizgavanjem goriva. Menjalnik: petstopenjski, sinkroniziran. Prostornina motorja: 1392 cem. Moč: 52 kW/71 KM. Mere in teže: dolžina 3743 mm, višina 1389 mm. širina 1606 mm. Teža praznega vozila 840 kg, dovoljena obležilev 435 kg. Največja hitrost 164 km/h, poraba goriva po ECE normah: 5.6/ 7,3/ 8,8 litra neosvinčenega bencina na 100 km. Posoda za gorivo: 42 litrov. ne, se le-ta lahko po nepotrebnem sproži. Preveč komplicirano je tudi volansko stikalo za vklop brisalnikov vetrobran-skega in zadnjega stekla. Motor z direktnim elektronskim vbrizgavanjem goriva je ubogljiv in se vrti zelo lahkotno. Pri vožnji je povsem drugačen kot v precej težjem orionu, kjer je, kot smo zapisali v testu, zelo slaboten. Pri nižjih vrtljajih se obnaša mirno, pri večji obremenitvi stopalke za plin pa je zelo poskočen, kar je posledica dobro in do četrte hitrosti na kratko preračunanega prestavnega razmerja. Preglednost je zaradi velikih steklenih površin in od znotraj nastavljivih ogledal tudi za manjše voznike povsem neproblematična, več dela pa zahteva obvladovanje vozila v ovinkih. Nekaj težav se namreč pojavlja pri legi na ce- sti. Avtomobila sicer ne za" . skoraj neprestano pa pop)eS > prelahek zadek, zato ga Je " trebno "krotiti" z volan,^ii Komentar pod črto bi se g' nekako takole: fiesta CL*^ svež, mladosten avto, d° .\inl bro opremljen. Všeč bo tis"' ■ ki imajo radi pridih športno^ elegance in udobja, če so . drobnih napakah pripravile nekoliko zamižati na eno oK ' • Matjaž Gre goric, foto Juf" Cigler Pomlad in poletje - čas izletov in dopustov, s tem pa tudi čas, ko boste z avtomobilom več na cesti, torej več priložnosti, da se vam zgodi kaj neprijetnega: okvara na vozilu aH prometna nesreča. Vendar, če ste član AMD, ne boste prepuščeni samemu sebi - delavci AMZS vam bodo pomagali rešiti vaše težave. Kaj vam prinaša članstvo v AMD Služba -Pomoč-informacije« deluje v 12 tehničnih bazah v Stoveniji neprekinjeno vse dni v letu - tudi ob nedeljah in praznikih, tudi ponoči. Manjše okvare na vozilu članom AMD odpravijo brezplačno, če pa je okvara večja, vozilo tudi brezplačno odpeljejo do najbližje*} servisa Skupna relacija brezplačnega prevoza je omejena - 80 km če pa boste doživeli prometno nezgodo in bo vaš avto nevozen, vb članstvo v AMD zagotavlja brezplačen prevoz na območju vse Jugoslavije, pa tudi iz krajev v zamejstvu, ki so od državne meie s Sloveni)0 oddaljeni do 100km. .. A da ne bi prišlo do težav med vožn)0, je treba avto redno vzdrževati Mehaniki AMZS na vozilih članov AMD brezplačno nastavip žaromete, preskusijo delovanje zavor in pregledajo hladilno tekočino, pri različnih testiranjih in nastavitvah pa veljajo nižje, članske cen Druge članske ugodnosti pa so 10% popust pri kasko zavarovanju, popusti v avtokampih doma in v tujini, brezplačni pravni nasve finančna pomoč v primeru invalidnosti ali smrti, knjižica za touring pomoč v tujini, brezplačno prejemanje Motorevije in še marsikaj Prepričajte se sami - pri najbližjem AMD ali kar pri AMZS, Ljubljana, Titova 138, in seveda po telefonu 061/342-66T. Lahko se včlanit tudi, tako da izpolnite in pošljete priloženo prijavnico In ne pozabite -člani AMD potujejo ceneje in varneje! Pristopna izjava za vpis v članstvo AMD Priimek in ime:_________ Ulica in hišna št.:_____________ Kraj:________________^_______ Želim postati član AMD______________ PTT št. Letna članarina za člane-avtomobiliste je 450,00 din. članarino in stroške poštnine bom poravnal po povzetju. dne Podpis: TPRIPOROČA Sintschnig CELOVEC Sudbahngiirtel 8 Telefon: 9943/463-32144 (Blizu glavne železniške postaje) Tekoča dobava FIESTA, ESC0RT, 0RI0N modelov. Naročite tudi vi pravočasno želeni model. NA ZALOGI SIERRA 1.8 TURBO DIESEL GL SAPHIR (serijsko s servo volanom, pomično streho, radio, centr. zaklepanje, el, pomik stekel itd. V ZALOGI TRANSIT, KASTENWAGEN, KOMBIJI (vsi z motorjem 2.5 diesel) • CELOVŠKI GLAVNI ZASTOPNIK ZA FORD • VEDNO VELIKA ZALOGA VOZIL • ZELO VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV • BOGATA IZBIRA DODATNE OPREME, denimo: avtoradiji, zvočniki (z montažo), spojlerji, sončne strehe, sedežne prevleke, preproge, prtljažniki za smuči, okrasne črte, meglenke, aluminijasta platišča, notranja dodatna oprema... • VREDNO SE JE POTRUDITI ZA VAŠ AVTO • NUDIMO VAM TUDI SERVIS IN RAZNOVRSTNA POPRAVILA • NA VOLJO VAM JE TUDI NAJMODERNEJŠA KAR0SERIJSKA DELAVNICA, KJER NAREDIMO VSE Z ORIGINALNIMI NADOMESTNIMI DELI IN Z GARANCIJO: • VELIKA IZBIRA GUM VSEH VRST IN DIMENZIJ ZA VSE MODELE (Michelin, Semperit in druge...) Več naših sodelavcev govori SLOVENSKO. Veselimo se vašega obiska, tudi če je samo informativen. Test: škoda favorit 135 LS Od začetka in naprej V češkoslovaški avtomobilski tovarni Škoda so pred leti nekaj prenehali z izdelovanjem avtomobilov iz sedaj že skoraj legendarne serije 100. Kmalu zatem so s pomočjo italijanskega oblikovalca Ber-toneja zasnovali novo vozilo in ga označili z zvenečim imenom Favorit. Prvi modeli so lani zapeljali tudi po naših cestah, pred nekaj dnevi pa so avtomobile škoda favorit in forman začeli prodajati tudi pri kranjskem podjetju Alpetour Remont, kjer so nam tudi odstopili avto za našo preizkušnjo. Favoritova oblika sicer ni nič revolucionarnega, je pa vseeno dovolj sodobna, da je na oko privlačna in kombili-muzinsko pripravna. Na pogled je favorit še najbolj podoben "povečanemu" citroenu visa, čeprav je nekoliko bolj okoren. Konstruktorji so pri oblikovanju karoserije ostali zvesti nekoliko bolj oglatim robovom. V notranjosti čaka voznika in potnike predvsem veliko plastike. Plastične so obloge na vratih, povsem plastična pa je tudi armaturna plošča. Po drugi strani ne gre zanemariti dobrih lastnosti v notranjosti: udobni sedeži (prednja s povprečno dobro bočno oprijemljivostjo), veliko prostora za noge, naslonjala za glavo in var- nostni pasovi tudi na zadnjtb sedežih. Prednja sedeža sta nekoliko prenizka, tako da je voznikovemu očesu sprednji desni kot vozila skrit. Pred kratkim so se v tovarni Škoda v Mladi Boleslavi mudili tudi strokovnjaki Remonta. Po njihovih besedah so razmere v tovarni, odkar ima 40-odstotni delež Volksvvva-gen, povsem drugačne. Delo nadzorujejo Volksvvagnovi strokovnjaki. Sestavljanje karoserij je robotizirano, proizvodni proces pa je v vmesnih fazah kontroliran, tako da skoraj ne pride do napak. modela 120. Motor, ki teče sicer mirno je v višjih vrtljajih silno hrupen, ne more pa se tudi pohvaliti s pretirano ekonomičnostjo. Pri hladnem zaga-njanju steče nekoliko obotavljajoče, pri vročem pa je potrebno za vžig nekoliko odločneje stopiti na pedal za plin. Pospeški so povprečno dobri, treba pa je tudi omeniti, daje v nižjih prestavah sorazmerno lahko prignati motor v prepovedano območje vrtljajev. Gledano v celoti je favorit v primerjavi z dosedanjimi škodini-mi modeli precej natančno izdelano vozilo, čeprav se mu po drugi strani vidi še nekaj okornih potez, ki pa jih bodo v tovarni po vsem sodeč kmalu popravili. Pohvalno je tudi, da v tovarni niso skoparili z opremo, saj k izvedbi LS spadajo meglenke, zadnji brisalec, desno bočno ogledalo, izboljšana tapeciranost in še nekaj drugih podrobnosti, ki favorita zlahka uvrščajo ob bok na primer kra-gujevški stoenki. Tehnični podatki: Motor: 1296 cem, 43 kW(izvedba 136 L. ki ni pripravljena za katalizator 46 kW), 5 prestav, največja hitrost 140 km/h. poraba po ECE normah: 5.8/ 7,9/ 9.01/100 km. CENE ZA VOZILA ŠKODA: (tovarniške cene) Favorit 135 L 178.000,00 + 33,5 % Favorit 135 LS 194.000,00 + 33,5 % Favorit 136 L 178.000,00 + 33,5 % Forman (karavan) 212.000,00 + 33,5% Prodaja: REMONT Kranj, DE Labore (servis osebnih vozil) Ljubljanska c. 22. Telefoni: 218-266 (vodja DE), 211-296 (h. c), 213-276 (avtosalon) M. Gregorič, foto J. Cigler Voznikovo delovno okolje je sicer lično, vendar bi bilo veliko bolj prijazno, če ne bi bilo "okrašeno" z veliko, seveda plastično armaturno ploščo. Vozniku so na razpolago instrumenti za merjenje hitrosti, vrtljajev, količine goriva in temperature motorja. Ostali prostor je namenjen številnim kontrolnim lučkam in stikalom. S tem v zvezi je potrebno povedati, da je treba luči vkla-pljati z dvema stikaloma, najprej parkirne, nato pa šele zasenčene. Verjetno bo marsikaterega voznika motil tudi silno neprijeten zvok avtomata smernih kazalcev, ali pa precej trda volanska stikala. Veliko bolje se favorit izkaže pri voznih lastnostih. Posebno voznikom, ki imajo raje mehkejše avtomobile, bo verjetno všeč lahkotnost volana, mehka sklopka in nasploh dokaj lahka vodljivost vozila. Pohvale vredna je tudi lega vozila. Pri normalnih pogojih vožnje se v ostrejših ovinkih vozilo sicer nekoliko preveč nagne, ni pa potrebno veliko dela, da vozilo obdrži smer. Zasluge za to imajo tudi dobre gume Barum (kakršne je imelo testno vozilo), ki so precej podobne michelinkam ali pa novim savskim exact. Žal se pri snovanju favorita niso dovolj posvetili motorju, saj so z manjšimi predelavami namestili vodno hlajeni štiri-valjnik, ki ga poznamo že iz VOZILA FORD PO SISTEMU PLAČAJ - ODPELJI NOVO - PROGRAM VOZIL OPEL VIKTORIJA d. o. o., KRANJ, Skalica 1, tel.: 064/324-734 FORD FIESTA 1.1 i C kat FORD ESCORT karavan 1.61 CLX kat FORD ORION 1.6 i CLX kat FORD ESCORT SPORT 1.6 i S kat OPEL VECTRA 1.6 i GL OPEL KADET 1.4 i, 3 vrata OPEL KADET 1.7 D FUN 93.564 ATS + 158.769 din 129.284 ATS + 213.885 din 125.198 ATS -I- 207.561 din 130.482 ATS + 215.734 din 149.891 ATS + 245.532 din 108.710 ATS + 182.031 din 122.313 ATS + 203.007 din V Kranju imamo v posredniški prodaji v zalogi takoj dobavljiva vozila fiesta 1.1 i C, eseort 1.6 i sport, eseort karavan, orion 1.6 i CLX. Za vozila opel zelo kratki dobavni roki. ALPETOUR Mehanične delavnice Škofja Loka, Kidričeva c.50 Obveščamo cenjene stranke, da smo v Škofji Loki (na Trati) uvedli za vse vrste motornih vozil REDNE TEHNIČNE PREGLEDE IN REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL V podjetju je urejeno tudi popravilo za vsa vozila, za katera se bo na tehničnem pregledu ugotovilo, da niso brezhibna. SPECIFIKACIJA PONUDBE STORITEV • servisiranje osebnih avtobusov, tovornih vozil in kombijev vseh tipov • generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela vseh vrst • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila in prikolice • vseh vrst varjenja • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • popravilo viličarjev • pranje in čiščenje vozil • menjava olj • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • intervencijska služba Storitve izvajamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah Delovni čas od 6.30 - 20.00 ure ob sobotah od 6.30 - 12.30 ure Informacije po tel. 632-121 632-730 , 632-397 Z4ITAVA AVTO LJUBLJANA Celovška 150 po. YUGO 45, 55 PO ZAJAMČENIH CENAH LADA S 15 % popustom rok dobave 3 mesece PO ZAJAMČENIH CENAH z 10 % POPUSTOM informativni rok dobave 9 mesecev DODATNA PONUDBA: • PRODAJA VOZIL PO SISTEMU STARO ZA NOVO -ZA VSE MODELE • POSREDNIŠKA PRODAJA • TAKOJŠNJE IZPLAČILO 70 % VREDNOSTI PRI ODKUPU RABLJENEGA AVTOMOBILA NE GLEDE NA ROK LASTNIŠTVA • PRODAJA AVTOMOBILA PO SEJEMSKEM SISTEMU avto je pri nas na ogled in če se v določenem času ne proda ter ga želi prodajalec prodati na avto sejmu -poravna ležarino in avto lahko odpelje • NA ZALOGI IMAMO IZDELKE flO PIOIMeGJR' V naših prodajalnah v Kranju in Jesenicah nudimo široko izbiro originalnih delov Zastavinih avtomobilov in dodatne opreme tudi za druga vozila NAŠE POSLOVALNICE: KRANJ, Cesta JLA 10, tel.: 064/211-553 ter 064/216-563 JESENICE, Cesta M. Tita 18, tel.: 064/81-989 mm AUTOHAUS SLJDRING jg Aspermg CELOVEC, SUDRING 332, Tel.: 9943-463-37238 fn T POSEBNI MODELI: OPEL KADETT FUN od ATS 121.553.- neto ali DEM 17.616,- neto • VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME • HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS Poletna sezona se bliža Priprava avtomobila za daljšo vožnjo Poletni meseci so doba potovanj z avtomobilom in zato je koristno, če pred daljšim potovanjem voznik pregleda svoje vozilo. Manjše preglede lahko opravi vsak voznik, ki mu tehnika ni čisto tuja. Na ta način se lahko izognete prevelikim in nepotrebnim izdatkom, ki jih bo na dopustu še preveč. Najprej je treba preveriti, ali imamo v avtu stvari, ki jih predpisuje že zakon: komplet rezervnih žarnic, če je kakšna več, ne bo nič narobe, zatem varnostni trikotnik, komplet prve pomoči, vlečna vrv, dvigalka in seveda rezervno kolo. ki ga ne smemo pozabiti pregledati. Poleg te standardne opreme vam priporočamo, da imate v avtu še aparat za gaše- nje požara, (vsaj) liter olja, tri litre destilirane vode, atestirano petlitrsko ročko za gorivo in rezervno zračnico, če seveda nimate pnevmatik brez zračnic (tubeless). Verjetno tudi ni treba posebej poudarjati, da je koristno imeti v avtu tudi nekaj orodja, vsaj najnujnejšega. S seboj vzemite tudi kakšen rezervni del, ki pri vašem vozilu pogosteje odpoveduje. Pri Za- Zavarovalnica Triglav d.d. Lju bljana Območna enota Kranj svetuje Zato, ker imate avto radi Saj poznate tisti, za voznike pogosto zelo "sporen" izrek,... da cesta ni nikdar kriva... Ali pa pripovedovanje o vozniku, ki je avto redno vozil na "zdravniške" (tehnične in vzdrževalne) preglede, pri tem pa nase in na avto pozabil, ko je odpiral garažna vrata... Tako je; avto je tako pomemben del vsakodnevnega življenja, dogajanja in nenazadnje standarda, da številni nepredvideni dogodki, med katerimi smo vsak dan, lahko v trenutku vrednost ter z njo stanje in položaj spremenijo po Murphvijevem zakonu na slabše... Tokral vas pred poletjem, izleti, dopusti, počitnicami in "zelo povečanim vsakodnevnim dogajanjem" na cestah ne bi spominjali na obvezno avtomobilsko zavarovanje. Morda le toliko o tem zavarovanju, da imajo dobri vozniki v Triglavu pri plačilu premije popust in sicer od 10 do 50 odstotkov (glede na leta). Vsem tistim, ki v petih letih niso povzročili nesreče, pa Triglav do-d.i poleg 50-odstotnega popusta tudi brezplačno zakonsko določeno zavarovalno vsoto. Naj vas raje najprej spomnimo, ali je vaš avto tehnično brezhiben. Ne gre le za zavore, luči. metlice za čiščenje stekel...: pomembni pri tej brezhibnosti so tudi varnostni pasovi, vzglavniki, gume. prva pomoč, rezervne žarnice, varovalke, morda žepna svetilka, mala bombica (aparat) za gašenje požara... V tovrstno brezhibnost pa vse bolj sodi tudi tako imenovano ka-sko zavarovanje. Polno kasko zavarovanje krije škode, ki nastanejo zaradi prometne nesreče (prevmitev, trčenje, udarec ali strmoglavljenje avtomobila, padec, udarec predmeta, požar ali eksplozijo, vihar, poplavo, točo. snežni plaž, padec zračnega vozila, poškodbe ob manifestacijah ali demonstracijah, tatvine, rop... skratka vse. kar lahko poškoduje vaš avto. Poleg polnega kaska pa omogoča zavarovanje tudi različne vrste delnega kaska. 2e nekaj časa je na primer /nana H kombinacija za zavarovanje avtomobila na parkirišču, proti snežnim plazovom, ledenim svečam, ki lahko padejo s strehe... Ali pa I kombinacija, s katero si zagotovite najem nadomestnega avtomobila, če je bilo vaše vozilo uničeno, poškodovano... Posebnost pri kasko zavarovanju pa je v Triglavu že precej uveljavljeno skupinsko zavarovanje polnega ali delnega kaska vozil.e Sklenejo ga lahko zavarovanci v organiziranih skupinah po podjetjih, organizacijah ali zavodih. Edini pogoj za tovrstno zavarovanje je, da se zanj odloči najmanj šest lastnikov avtomobilov. Prednost tega zavarovanja pa je, da letno premijo lahko plačajo v desetih mesečnih obrokih (na primer ob izplačilu osebnega dohodka). Pri tovrstnem zavarovanju imate tudi 10-odstotni popust, pri čemer pa veljajo tudi popusti iz obveznega zavarovanja (zaradi dobre vožnje). Dodatni 10-odstotni popust pa imate tudi, če je vaš avtomobil starejši kot 6 let. Pred počitnicami, izleti, dopusti pa bi vas radi še posebej spomnili na zavarovanje mopedov oziroma motorjev, kmetovalce pa na zavarovanje traktorjev. Naj vas ne preseneti, da bi se z obvezno nezavarovanim mopedom vi. stavinih vozilih pride v poštev vsaj klinasti jermen (rad poči tisti, ki poganja alternator in vodno črpalko, pločevinka z WD 40, ki vam bo pomagala zagnati vašo stoenko ali jugo, ko se bo ustavil v dežju, ko vlaga prodre v razdelilec vžiga), jeklena pletenica sklopke, kakšna svečka in razdelilec vžiga. Te dele je možno vgraditi z malo spretnosti in brez (predragega strokovnjaka. Potrebno je malo dobre volje, nekaj orodja in nekaj zares osnovnih znanj. Ko ste svoj avto opremili, ga je potrebno še pregledati, preden se z njim odpravite na težko prislužen dopust. Prva stvar, ki jo morate preveriti, so tekočine v avtomobilu. Pri kontroli olja, nivo, ki ga odčitate na merilni paličici, mora biti malo nad minimumom. Pri tem je dobro, če avto pred tem nekaj ur stoji na ravnem mestu. Če se odpravljate na daljše potovanje, dolijte olje do nekaj milimetrov pod maksimumom, tako boste motorju olajšali hlajenje. Izredno pomembna za varnost je tudi zamenjava za- POROCILO O PROMETNI NEZGODI c™...,«.,, u ali vaš mladoletni član družine, zaleteli na primer v avtomobil; in da je nesreča še hujša, da avto potem zleti s ceste. Z obveznim zavarovanjem mopeda se boste izognili pravdanju in plačevanju odškodnine vozniku avtomobila... Številnih neprijetnosti, težav pa vas "reši" tudi turistično zavarovanje, ki so ga v Triglavu uveljavili lani in ima med vozniki že zdaj kar lepo število "privržencev" tega zavarovanja. In nenazadnje je poleg obveznega zavarovanja (AO plus), ki vključuje poleg avtomobila tudi voznika oziroma lastnika avtomobila proti telesnim poškodbam pri prometni nesreči, vse bolj pogosto tudi nezgodno zavarovanje, ki je namenjeno vozniku in potnikom za nezgode, ki so povezane z avtomobilom (nesreča namreč ne počiva na nrimer tudi pri menjavi gume, popravilu avtomobila...). Razmislite torej o naštetih zavarovanjih. Verjamemo, da ste dober voznik, vendar vsi vedno in vsak trenutek vendarle niso... In še eno zlato pravilo: Imejte v avtomobilu vedno pri roki Evropsko poročilo o prometni nezgodi, pri katerem sta najpomembnejši za hitro reševanje škode predvsem 14. in 15. točka... vorne tekočine. Strokovnjaki so ugotovili, da pri normalni ali recimo raje pri povprečni uporabi avtomobila, zavorna tekočina v enem letu izgubi 25 odstotkov viskoznosti pri temperaturi -40 stopinj, kar seveda bistveno vpliva na hitrost reagiranja zavor. Zato je potrebno menjati in ne dolivati zavorno tekočino enkrat letno. Pri nas je naprodaj dokaj kvalitetna tekočina INA UKA-2 in kvalitetnejša INA UKA-4. Vsaj pri varnosti vozniki ne bi smeli gledati na vsak dinar. In če smo že pri zavorah - preglejte tudi zavorne obloge, če imajo še dovolj "mesa". V vročih poletnih dneh hlapi tudi kislina iz akumulatorja, zato je treba tudi vanj doliti nekaj destilirane vode. Najbolje je, če je nivo elektrolita (kisline) 1 do 1,5 centimetra nad celicami. Utegne se zgoditi, da bo motor vašega avtomobila v teh pogojih potreboval tudi več hladilne tekočine, zato ne pozabite pogledati, koliko jo je v ekspanzijski posodi. Preglejte še "pljuča" vašega avtomobila ali filter za zrak in če je zares že prašen, oljnat, poln mrčesa,... ga zamenjajte. Presenečeni boste, kako poskočen bo naenkrat vaš štiri-kolesnik. Od važnejših stvari vam ostane samo še kontrola pritiska v pnevmatikah, ta ne bi smel biti višji od predpisanega, tudi če boste obloženi, saj se pri vožnji zrak v gumah segreje in zato razširi. Le če boste zares "polni", povišajte tlak za desetinko ali dve (bara). Bodite previdni tudi pri nalaganju stvari, ki jih boste potrebovali, saj ima vaš avto omejeno nosilnost, ki je ni priporočljivo prekoračiti. To posebej velja za prtljažnike, ki jih pritrdimo na streho, ker imajo relativno majhno nosilnost, v povprečju nekje okoli 50 kilogramov. Tovora na strešnem prtljažniku ne pozabite dobro pritrditi, da ne boste ob koncu poti presenečeno zrli v prazen prtljažnik. Stvari, ki bodo na strehi, je dobro tudi zaščititi pred dežjem, ki vas lahko preseneti na poti. Ko ste vse to opravili, lahko mnogo mirneje sedete za volan iri se odpravite na pot. Še prej pa poskrbite zase in za sopotnike. Pred vožnjo se dobro naspi-te, pred vožnjo nikar ne utrujajte želodca z obilnim obrokom, pijte precej vode, ki jo telo pri naporu, kot je vožnja potrebuje. Predvsem pa ne pretiravajte z nepretrgano vožnjo (strokovnjaki priporočajo postanek vsaj na vsaki dve uri), kajti še vedno velja, da se počasi daleč pride. Pa srečno vožnjo! • Matjaž Korošak /uspešen* ™ posel propagandna M I OBJAVA %v Goreniskem glasu^ ^ Pokličite 0f , PETROL Ljubljana PETRO L TOE KRANJ OBVESTILO VOZNIKOM! Cenjene potrošnike obveščamo, da postopoma prehajamo na prodajo neosvinčenega navadnega bencina 91 oktanov. Od 24. 5. 91 se z navadnim neosvinčenim bencinom 91 oktanov že lahko oskrbite na naslednjih bencinskih servisih na Gorenjskem: VOKLO I, VOKLO II, TRŽIČ II, KOROŠKA BELA, JESENICE II, PODKOREN Z neosvinčenim super bencinom 95 oktanov pa se lahko oskrbite na naslednjih bencinskih servisih: Voklo I, Voklo II, Zlato polje 1, Labore II, Primskovo I, Škofja Loka I, Železniki, Žiri, Medvode II, Medvode III, Tržič II, Radovljica I, Lesce, Bled I, Bohinj, Jesenice I, Kranjska Gora II, Podkoren V naših bencinskih servisih in trgovinah vas čaka bogata ponudba avtomobilskega potrošnega blaga, delov, dodatne opreme, vse za motorizirane popotnike in še marsikaj. OBIŠČITE NAS! ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO! 218-463 . Pojdite z nami na vzhodno obalo Istre, kjer vas čaka vrsta turistični" objektov v RABCU. V zalivu Maslinica, prav v bližini peščene Pla*^ so trije hoteli B kategorije - MIMOSA, HEDERA in NARCIS. Ojo hotelih so številni športni objekti, veliko je priložnosti za sprehod in zabavo. Morda še to, v hotelu HEDERA je pokrit bazen s slad* vodo in trim kabinetom, v hotelu MIMOSA pa pokrit bazen z morsK vodo. V vseh hotelih so nadvse ugodni tedenski aranžrrtajj; Cene polpenzionov v sobah 1/2 za eno osebo na dan: MIMOSA in HEDERA junij julij/avgust september 270-347 din 456-568 din 324-416 din NARCIS junij 237-281 din julij/avgust 403-489 din september 284-337 din Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion z° eno osebo na dan: junij 1/1 310 din 1/2 260 din informacije in rezervacije: telefon: 05Z'872-226,872-206 telex: 25347 yu rabac KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Franci Gaber, kmet iz Gosteč Nikdar nisem razmišljal, da bi se odrekel kmetiji" Okoliščine so nanesle, da je Franci moral že zelo zgodaj (skupaj z-bratoma) prevzeti v roke vajeti srednjevelike kmetije. Eno od priznanj škofjeloške kmetijske zadruge je prejel tudi Franci Jjaber, ki kmetuje na srednje veliki kmetiji z nekaj več kot sedmimi nektarji obdelovalne zemlje. Redi osemnajst do dvajset glav živine, •ned katerimi je šest krav, ostalo pa so biki in "podmladek". Na leto odda v zadrugo okrog 13 tisoč litrov mleka, štiri do šest bikov ter J° 80 ton krompirja. Pred dvema letoma je z melioracijami izboljšal tri hektarje zemljišč, bil pa je tudi med "glavnimi" pri regulaciji hudournikov na gosteškem polju. Največ dohodka dajeta kmetiji sivina in krompir, gozda je bolj malo (okrog šest hektarjev), tako <■» letni posek zadošča predvsem za domačo uporabo, občasno pa Judi za prodajo. Franci je tudi prevoznik mleka, vsak dan ga odpe-'je okrog 1200 litrov iz Gosteč, Drage, Pungarta in Stare Loke v Škofjeloško mlekarno, s svojim tovornjakom pa "naredi" kakšno v°znjo tudi v Ljubljano, kamor pelje sir in skuto. Komu vračati krivično odvzeto zemljo - vsem vse v naravi (kjer je to še mogoče) ali le nekaterim F "Jaz zagovarjam stališče, da bi nekdanjim lastnikom vrnili v naravi vse, kar bi bilo mogoče, brez izjem in neodvisno od tega, ali gre za kmete ali nekmete; država pa naj z ustreznimi ukrepi poskrbi, da bo zemlja dobro obdelana. Če bi vrnili samo nekaterim, bi bilo veliko prepirov. Že tako jih bo dovolj." Okoliščine so hotele, da ste morali zelo zgodaj, še kot fantič, poprijeti za kmečko delo. "1972. leta je umrla mama, dve leti kasneje se je pri nesreči s traktorjem smrtno ponesrečil še oče. Doma smo ostali trije bratje: jaz kot najstarejši sem irnei dobrih dvanajst let in pol, druga dva sta bila še mlajša. Nekaj let so na kmetiji pomagali sorodniki, vaščani, skrbnik •z Žabnice... Po končani osnovni šoli mi ni kazalo drugega, kot da sem ostal doma. Dve, tri 'e'a nam je še pomagal skrbnik; ko pa sem bil star sedemnajst let, smo začeli v glavnem sami kmetovati in gospodariti. Služenje vojaškega roka sem odložil za dve leti, da sta brata še nekoliko odrasla, potem pa smo šli k vojakom drug za drugim. Uradno sem kmetijo prevzel 1983. leta, koje mlajši brat dopolnil osemnajst let. Ker se je pridelava v tem Času precej zmanjšala in je tudi kmetija razvojno zastala, so bili potrebni veliki napori, da smo nadoknadili zamujeno. Najprej smo nakupili stroje, preuredili hlev..." Ste tedaj, ko ste bili stari sedemnajst, osemnajst let kdaj pomišljali, da se ne bi ukvarjali s kmetijstvom ? Res je bilo težko, vendar sem imel voljo in nisem nikdar razmišljal o tem, da bi se odrekel kmetiji. Ko sem kupil en stroj, sem že mislil o drugem..." Koliko vas je zdaj za delo F "Jaz, žena, ki je zaposlena v škofjeloški Jelovici, pa brat, ki je šofer in je dosti zdoma. Ob velikih delih (spravilo krompirja, siliranje koruze itd.) nam prideta pomagat oba brata pa še kateri od prijateljev." Kakšno je stanje gospodarskih objektov? "Hlev in garaže so sicer nove, vendar smo prostorsko na tesnem, zato razmišljamo tudi o tem, da bi kmetijo (hlev in hišo) preselili drugam. Ker pa tudi nadomestna lokacija ni posebno velika, se ni lahko odločiti. Eni strokovnjaki svetujejo tako, drugi drugače, vsi pa mi pravijo, da se moram odločiti sam." Ukvarjate se z živinorejo - s prirejo mleka in mesa pa tudi s pridelovanjem krompirja. Katera dejavnost je dohodkovno najbolj zanimiva? "Pridelovanje krompirja ima to prednost, da je obrat kapitala precej hitrejši kot, denimo, pri pitanju bikov; dohodek pa je veliko odvisen od letine ter razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Lani je bilo dokaj dobro; zdi pa se mi, da bo že letos slabše, ker je površin, zasajenih s krompirjem, precej več kot lani. Če bo še letina dobra, bodo s prodajo še problemi." • C. Zaplotnik, slika: G. Šinik Kmečka zveza in razlaščeni o denacionalizaciji in privatizaciji Zakon o denacionalizaciji naj zajame tudi arondacije Ljubljana, 23. maja - "Stališča Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije o denacionalizaciji in privatizaciji so si zelo sorodna," je "a novinarski konferenci, ki je bila v četrtek po skupni seji vodstev obeh organizacij, dejal podpredsednik SKZ-LS Marjan Podobnik. . 'n kakšna so ta stališča? Denacionalizacija ne sme povzročiti novih krivic in gospodarske škode, spodbuditi mora ekonomski S^OJ (sicer je to treba zagotoviti z davčnimi krepi), finančno ne sme obremenjevati ružbe (proračuna) in tistih občanov, ki jih '^nacionalizacija ne zadeva, izenačiti mora ls'c. ki naj bi prejeli odvzeto premoženje v ti!lrav'.' z onimi, ki bodo upravičeni le do od- °dnine. Zakon o denacionalizaciji naj zaja-l(-e.ludi arondacije kmetijskih zemljišč, veli- 1 zemljiški kompleksi ne morejo biti zašči-j..ni- ker sicer zakonska načela niso uresničljiva. Vse odvzeto premoženje naj se vrne v aravi in le v primerih, kjer to ni mogoče. aj se izplača odškodnina. Koncept privati- c'je ne sme omejevati denacionalizacije. - riutek zakona o denacionalizaciji je v osno- d°her, treba bi ga bilo le malo popraviti... j ,,^r- Ludvik Toplak, sicer predsednik . "žbenopolitičnega zbora republiške skupaj16' je dejal, da je denacionalizacija pravno etHliva, ekonomsko je spodbuda razvoju. Kot smo slišali na novinarski konferenci, so si kmetje iz Šentjerneja, že nestrpni zaradi zavlačevanj pri sprejemanju zakona o denacionalizaciji, sami vzeli pravico in so preorali svoje nekdanje, a zdaj še vedno zadružne njive. Marjan Podobnik je dejal, da se v kmečki zvezi ne strinjajo s takšnim ravnanjem, tudi zato ne, ker bi lahko povzročilo verižno reakcijo po vsej Sloveniji. socialno jamstvo za gospodarsko stabilnost, moralno pa zadoščenje za storjene krivice. Edo Pirkmajer iz Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je poudaril, da je Mencingerjev koncept privatizacije z rezervacijami zadovoljivo reševal probleme denacionalizacije, da bomo podaljševali gospodarsko neučinkovitost in dopuščali možnosti za špekulacije in zlorabe, če ne bomo kmalu spre- jeli zakonov o denacionalizaciji in privatizaciji, in da Sachsov nasvet, naj se odpovemo vračanju premoženja v naravi, pomeni pritisk na vrednostne papirje, odškodnine in s tem na družbene sklade. Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, je dejal, da v stranki vse bolj z začudenjem opažajo, da je kmečka zveza zdaj domala edina stranka, ki vztraja na tem. da se povojne krivice popravijo, čeprav so pred volitvami to obljubljale domala vse stranke. Kmečka zveza in združenje razlaščenih vztrajata pri tem, naj se vsem vrne v naravi, kar je le mogoče (zemljo kmetom in nekmetom), država pa naj z ustreznimi predpisi in ukrepi zagotovi, da bo uporaba lastnine gospodarsko učinkovita. Franc Iz-goršek, predsednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, je dejal, da se združenje že vse od ustanovitve zavzema za strpno, mirno in legalno reševanje problemov, da pa vsak dan dobi nekaj pisem ali pozivov za bolj agresivno delovanje, za organiziranje javnih shodov in podobno. Združenje za zdaj še uspešno miri razlaščence; kolikor bolj pa se bo vračanje premoženja in plačilo odškodnine zavlačevalo, toliko bolj bodo nemirni. • C. Zaplotnik ejeli smo Da ne bi bilo dvomov, kam je šel denar doli m.entarm nesre^'' ki je prizadela prebivalce zgornje Savinjske &ta&t ie svoJ° moralno in materialno dolžnost izpolnila tudi po-fetralr " ljudska stranka Cerklje, ki obsega naselje župnij Šenčur 'a^ega razumevanJa P" navajamo) Cerklje, Velesovo in rJru?e,1rav so c,ani odbora po- gospodarska poslopja zVe "pe slovenske kmečke novanjske hiše. Odbor ke v ei"k'Je pobirali prispev- pravo posledic elementarne ne- krriefi,ne'cater.ih vaseh le pri sreče, ki ga vodi tamkajšnji g. so,.,1, " članih kmečke zveze, župnik, je predlagal, da bi pre- obiajA • 172940 dinarjev. Po- ostali znesek 52.960 dinarjev kljar) predstavniki cer- namenili za gradnjo manjših Predb a ^mei^e zveze so (po medsosedskih mostov na prito unodnem n««w.nMn;„ , v\h Savinip ker le-teh ni nikiei ali staza od- 0(j, posvetovanju . borom za odpravo posledic nenvfntarne nesreče v LJub-brvr denar odnesli osebno naj-°]J Prizadetim. Li, k etom: Francu Zagožnu iz JUbnega 6 so dali 30.000 di- ton' Prav toliko Pa tudi An" k,.,u Plešcu iz Ljubnega 43, v "dnu Pečnik iz Planine 21 in Pušniku iz Savine pri ; JUb.nem 75. To so štirje kmeti ' Ki Hm it. -----:i. _j____ kih Savinje, ker le-teh ni nikjer v programu za dodelitev sredstev iz republiških ali krajevnih virov. Zbrana sredstva so tako prišla resnično v prave roke. Globoko pretreseni nad nesrečo ljudi smo se vračali redkobesedni domov. Vsak pa je pri sebi mislil, da bi morda akcijo zbiranja sredstev lahko še bolje izvedli, če bi obiskovali vse kmetije na območju naše več sredstev za ponesrečence ob Savinji - ne le iz usmiljenja do trpečih, ampak z zavestjo, da se vsakomur kaj podobnega lahko pripeti. Odbor podružnice Cerklje se zgraža nad zlonamernimi pripombami, ki jih nekateri brezvestni kmetje, ki niso nič prispevali za ponesrečence ob Savinji, širijo za »šan-ki«, češ: »Kam je šel denar za ponesrečence?« kot pred desetletji, ko je krožil vic: »Kam je šel denar, ki smo ga namenili od potresa porušenemu Skopju?« Takemu, ki ne vidi soseda v nesreči in mu ni pripravljen pomagati, ampak se mu škodoželjno posmehuje, pa prav res ni pomoči v njegovi duševni revščini, ampak je pomilovanja vreden in mu ne gre niti odgovarjati. Ker pa vsa zadeva le zahteva javno obrazložitev poteka akcije, naj tale zapis odpravi dvome pri dobronamernih občanih, ki bi morda nasedali govoricam brezvestnežev. Sicer pa je vsa dokumentacija vsakomur na vpogled. Dejstvo je tudi, da so v tej humani akciji cerkljanske kmečke zveze pisali Kmečki glas, Slovenske brazde in Gorenjski glas. Za podružnico: Ivan Blaž Jaka Jenkar Lojze Kalinšek Jim je hudournik odnesel podružnice ter tako zbrali še SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.; 216-276 Nove krivice Slovenska oblast si po eni strani prizadeva, da bi z denacionalizacijo in drugimi ukrepi popravila stare krivice, po drugi - hote ali nehote - povzroča nove. Za kaj gre? Republiška skupščina je namreč ob koncu minulega leta sprejela zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, republiški izvršni svet pa na podlagi tega zakona odlok o območjih, ki se v obdobju 1991-93 štejejo za demografsko ogrožena. Po zakonu sodijo med ogrožena širša strnjena območja, v katerih rast stalnega prebivalstva ne presega 25 odstotkov povprečne rasti prebivalstva v Sloveniji od 1981. leta dalje, in kjer se prebivalstvo stara za najmanj četrtino hitreje od slovenskega povprečja, krajevne skupnosti, kjer je prebivalstvo od 1981. leta dalje številčno nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je v istem obdobju v Sloveniji povečalo, in pod določenimi pogoji tudi krajevne skupnosti in deli naselij v desetkilometrskem mejnem pasu ter območja, ki jih izvršni svet opredeli kot gorsko oz. višinsko območje z omejenimi možnostmi za kmetovanje. V nekaterih vaseh jeseniške in radovljiške občine, kjer ljudem ni treba s številkami dokazovati, da je navček pogostejši od otroškega joka. ampak to preprosto vedo in občutijo, so bili nemalo presenečeni, ko so spoznali, da jih odlok ne zajema. Ko so preverjali, kako se je to moglo zgoditi, so ugotovili, da še kako velja trditev, da je "statistika največja laž na svetu". Ker so odlok pripravljali v pisarnah, na podlagi različnih statističnih podatkov, so med stalne prebivalce zajeli tudi "vikendaše", ki so se iz različnih razlogov (tudi zaradi davčnih obveznosti) za stalno prijavili v svoje počitniške hišice na Pokljuki in drugod na Gorenjskem. In ker so te hišice s svojimi prebivalci del Gorjuš, Koprivnika, Zgornje Radovne, Plavške-ga in Jeseniškega rov t a in drugih naselij, nekoliko izkrivljajo realno sliko o demografsko ogroženih območjih. Vasi (in kmetije), ki so zaradi tega ob možnost, da kandidirajo na natečaju za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih, to občutijo kot novo krivico, ponekod govorijo celo o prevari. • C. Zaplotnik | MEŠETAR Po koliko so kmetijski stroji v ke v Hrastju? poslovnem centru Agromehani- vrsta stroja (priključka) cena (\ din) vrtna kosilnica Panonija rotacijska kosilnica IMT 175 samohodna kosilnica IMT obračalnik sena Panonija 180 obračalnik sena Panonija 200 obračalnik sena Panonija 220 prikolica IMT, 3,5 tone avtomobilska prikolica traktor IMT 539097. brez kabine traktor TV 821 škropilnica AG 220 PR 3A škropilnica AG 340 ročna prevozna škropilnica, 90 litrov izkopalnik krompirja (uvoz s Poljske) garnitura GM za škropilnico akumulator 12/97 akumulator 12/110 akumulator 6/140 akumulator 12/36 vitla, 6 t, TOM vitla, 4 t, TOM dvobrazdni plug IMT 6.930,00 31.500,00 26.900,00 13.580,00 14.952,00 15.447,00 41.412,00 7.958,70 126.765,00 75.683,30 9.077,00 11.841,00 13.123,00 48.586,00 3.652,00 1.580,00 1.720,00 1.000,00 550,00 20.755,00 13.770,00 11.720,00 Opozorilo! V cene ni vračunan 3-odstotni prometni davek. PP90 d.o.o. trgovina - posredništvo -marketing Delavska 11, 64270 JESENICE Telefon: 85-049 Podjetje, kjer člani zadrug z naročilnico dobijo vso željeno blago po konkurenčnih cenah, dostava brezplačna na dom. STALNO IMAMO NA ZALOGI veliko izbiro pralnih praškov, ter ostalih čistil po tovarniških cenah... posebno ugoden nakup za sindikate! Na razpolago smo vam vsak dan od 7.-15. ure, ob sredah pa od 7.-17. ure. Vabimo vse občane, ustanove, podjetja, zadružnike, da se prepričajo o vaši bogati ponudbi. ŽELEZARNA CENTER JESENICE PP 90 KR. GORA Vrnitev alpinistične odprave KANČ 91 Visoka cena za uspehe Brnik, 25. maja - Alpinistična odprava, ki se je začela in nadaljevala s številnimi uspehi in se nato žalostno in tragično končala z izgubo dveh tovarišev, se je v soboto zvečer vrnila v domovino. Južni vrh Kančendzenge. ki sta ga dosegla Štremfclj in Prezelj. je najpomembnejši vzpon na celotno Kanžendzengo z juga. vse od prvega vzpona (I. 1953) na glavni vrh. To je edina smer. ki od vznožja do vrha poteka povsem samostojno. Tone Škarja. kot vodja odprave KANC 91. jo je označil kot veliko novo smer. Bri-Ijunten dosežek odprave je solo vzpeti Uroša Rupar ja. brez kisika, na srednji vrh Kangžendzen-ge. Božič in Grošelj sta bila 99. in 100. človek na glavnem vrhu Kančendzenge. Zal pa se na tem mestu začne tudi tragična bilanca odprave. Marija Frantar je bila prva ženska na svetu, ki seje resno približala glavnemu vrhu Kančendzenge. hkrati pa tudi prva ženska, ki je gora ni več spustila iz svojega ledenega objema. Frantarjeva in Rozman sta 23. in 24. žrtev glavnega vrha Kančendzenge. Nesrečnega dne ob 15.40 se je Jože Rozman prvič oglasil po radiu in povedal, da sta različnih mnenj o nadaljevanju, da sta 150 metrov pod vrhom, daje zelo mraz. daje kisika v edini jeklenki že zmanjkalo in nas prosil za naše mnenje. Govorili smo z obema in rekli, da morata nazaj, če hočeta ostati živa. Odgovor je bil, da je to enkratna priložnost in da bi bil sicer ves trud zaman. Vzela sta si deset minut časa za premislek, vendar že po petih minutah odgovorila, da bosta obrnila, da ima Frantarjeva težave z očmi - nekaj snežne slepote. Čez kaki dve uri sta se spet oglasila^ vendar sta težko ravnala z radijem in bila sta - po govoru sodeč - zelo utrujena... Morala sta biti še vedno na snežiščih in skalah desno zgoraj nad kuloarjem. Nihče ni imel več upanja v njuno vrnitev in Rozmanove skrajno nepovezane besede, ko sc je ob 19. uri oglasil tretjič, da ne vesta, ne kje sta in ne kam naj gresta, so to dokončno potrdile. Potem ni bilo nobenega znaka več in tudi baterijski signali iz T3 niso pomagali.« je v svojem poročilu zapisal in tudi na tiskovni konferneet prebral vodja odprave Tone Škarja. Izjava Andreja Štremflja ob prihodu na Brniško letališče: Za večino je bila tO super uspešna odprava. Splezali smo hitro, veliko, težko.... Škoda je obeh žrtev. Sam še nisem splezal pomembnejše in težje smeri v Himalaji. Nisem porabil vse energije samo za vzpon na vrh. kar pa mi je zelo koristilo pri sestopu, ki je trajal osem ur in pol. Skupaj z Markimi Prezljem sva opravila 650 metrov prvenstvenega sestopa, pri katerem nama je pomagal tudi Uroš Rupar S svetlobno signalizacijo. Baterije v svetilki in radiu so nama odpovedale. 650 metrov prvenstvene smeri pri sestopu, ocena 45 do 60 stopinj naklona, težavnostna stopnja med ocenama 3 in 4. brez vrvi in ponoči. Ob 1.30 (zjutraj! sva uspela priti v tabor. S četrtim majem so naši alpinisti prekinili odpravo in začeli z »odstopnim maršem«. Pred vzponom na glavni vrh sta bila še Držan in Juhant. ostali pa niso imeli več načrtov za vzpone. Poleg že naštetih osvojenih vrhov se med uspehe odprave, na katere meče žalostno senco izguba dveh naših izjemno uspešnih alpinistov, je lep uspeh, čeprav se ni končal z osvojenim vrhom, tudi poskus Vanje Furlana in Bojana Počkarja. ki sta prva skušala preplezati vzhodno steno Jannuja. Njun poskus se je končal na višini 7050 metrov, zadnji del vzpona pa jima je preprečilo izredno slabo vreme. In seveda Talung. ki pomeni lepo novo smer. ki stajo v navezi preplezala Prezelj in Slremfelj. zaradi aklimatizacije in ogleda. Podobno velja tudi za Boktoh, kjer je bil z njima tudi Rupar. Mojca Peternelj Kros treh dežel Kranjska Gora, 23. maja - SKI TOUR 3 Podklošter in Turistična društva Trbiž, Rateče in Kranjska Gora so razpisali 3. kros treh dežel. Skupinski start krosa bo v nedeljo. 9. junija, ob 10. uri pri gostilni Moj mir v Ratečah, proga pa bo vodila iz Rateč čez jugoslovansko - italijansko mejo mimo Bele peči. Pred Trbižem bodo tekači zavrli po dolini proti Podkloštru. kjer bo cilj. Proga je dolga 20 kilometrov, tekači pa jo bodo morali preteči v štirih urah. Krosa se lahko udeležijo ženske in moški stari nad 18 let. prijavnino. 200 dinarjev, pa morajo vplačati do 3. junija na naslov Turistično društvo Kranjska Gora. 64280 Kranjska Gora s poštno nakaznico ali pri blagajni društva ob delavnikih od 8. do 14. ure. Poleg naslova je treba napisati tudi letnico rojstva. Organizator si bo s prijavnino pokril del skupnih stroškov organizacije, ceno štartnega materiala (etui za potni list. štartno številko, vrečo za obleko), okrep-čilo ob progi, malico na cilju in avtobusni prevoz od Pod kloštra nazaj do Rateč. Udeleženci bodo dvignili štartni material na startu v Ratečah med 8.30 in 9.45 uro. Ob prevzemu morajo predložiti doka/ilo 0 vplačani šlartnini. Vsi udeleženci pa bodo dobili tudi darilo organizatorja. Pri sebi morajo imeli veljavni potni list ali prepustnico obešeno okoli vratu. Razglastitev rezultatov bo na dan tekmovanja, v nedeljo. 9. junija, ob 15. uri na cilju v Podkloštru. Dodatne informacije dajejo v Turističnem društvu Kranjska Gora (tel. 064/88-768) ali osebno ob delavnikih od 8. do 14. ure. Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost, organizatorji pa jim želijo tekmovalni uspeh in mnogo športnega užitka. # V. S. Seja planinskih društev Kranj, 25. maja - Meddrušiveni odbor planinskih društev Gorenjske ima danes, v torek. 28. maja. ob 17. uri v prostorih Planinskega društva Kranj sejo. Govorili bodo o davčni politiki, ki zadeva planinsko gospodarstvo, o varstvu narave v gorskem svetu in o gradivu za sejo upravnega odbora PZS. y g_ H GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska c. 19 Bled Gozdno gospodarstvo Bled bo na javni dražbi dne 30. 5. 1991 v prostorih Avtoparka na Rečici pri Bledu prodalo avtobus TAM 130, letnik izdelave 1985, prevoženih 85.600 km. Izklicna cena je 150.000,00 din. Pred dražbo morajo kupci plačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Ogled je možen vsak dan v dopoldanskih urah. Informacije po telefonu 77-313. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Kolesarski praznik v Škofji Loki Zmaga Martina Hvastja, Savčani solidni Kolesarsko dirko "Po ulicah Škofje Loke" si je ogledalo več kot tri tisoč ljubiteljev športa in Škofje Loke in okolice, ki so uživali v atraktivnih bojih po krožni progi med Namo in Novim svetom -Dirka je štela v točkovanju za kriterij slovenskih mest. Škofja Loka, 24. maja - Lepo sončno vreme, pa tudi sloves atraktivne dirke za kolesarski kriterij slovenskih mest, sta v Škofjo Loko konec tedna privabila številne kolesarje in ljubitelje tega lepega in hkrati garaškega športa. Tudi domači kolesarji, kolesarji kranjske Save, s Škofjeločanom Igorjem Bertoncljem, ki je v petek praznoval tudi dvajseti rojstni dan, so bili dobro razpoloženi. Dirko je organiziral Kolesarski klub Sava Kranj skupaj s športnimi delavci Škofje Loke in domačim Kolesarskim klubom Janez Peternelj. Obetala se je lepa dirka, na kateri so prvič sodelovali tudi domači pionirji za občinsko prvenstvo. Ti so tekmovanje tudi začeli. Med učenci petih in šestih razredov je zmagal Matej Korenčič, pred Alojzem Avscem in Urošem Razpetom. Pri pionirjih sedmega in osmega razreda je bil najhitrejši Primož Mihalič, pred Urbanom Omanom, Petrom Kalanom, Goraz-dom Tuškom in Matejem Galo-fom. Zanimivi so bili boji pri pionirjih, kjer je zmagal Igor Fratnik (SOČA Kobarid), pred Mihom Žoharjem (KK Ptuj) in Primožem Gabričem (Videm Krško). Najboljši med Gorenjci je bil Miha Mozetič (KK Bled) na devetem mestu. Prvič letos so v škofjeloškem kriteriju slovenskih mest nastopile tudi ženske, med njimi pa je zmagala domačinka Marija Logonder (AS Ljubljana), 19 točk, pred Melito Podgornik, 14 točk, in Marijo Trobec, 13 točk, (obe SOČA Kobarid). Pri mlajših mladincih je bil najboljši Zoran Klemenčič (ROG), 19 točk, pred Andrejem Lebanom (HIT ČASI NO). 13 točk, in Sašom Zupanom (Sava Kranj), 7 točk. Pri starejših mladincih je slavil Boštjan Mervar (Krka Novo mesto) 28 točk, pred Urošem Kosmačem (Sava Kranj) 18 točk, in Tomasom Pastijem (COCA - COLA) Beljak. Najzanimivejši boji pa so se obetali med člani, kjer je v močni konkurenci naših kolesarjev najbolje vozil Rogovec Martin Hvastja, ki se ni pustil izriniti s prvega mesta najbolj- šemu Savčanu Alešu Pagonu, ki je bil na koncu (po sedemdesetih 700-metrskih krogih) drugi. Martin Hvastja je dobil 58 točk, Aleš Pagon 48, tretji. Brane Ugrenovič (Merx) pa 39. Med Savčani so točke dobili še Franci Pilar (27) za četrto mesto, Igor BertoncelJ (5) za osmo mesto in Tadej Zumer (I) za trinajsto mesto. Eno točko pa si je priboril tudi Tomaž Roter (KK Bled) za štirinajsto mesto-. Kolesarski praznik v SkoU1 Loki seje končal na tržici, Pre.° okrepčevalnico Mornar, kjer/ mladim spregovoril loški *u' pan Peter Havvlina. poleg Prl' znanj in pokalov pa so kolesa'" ji dobili vrsto praktičnih in de' narnih nagrad, ki so jih večin" darovala loška in podjetja ter zasebniki. Stanovnik Si v Kranju želimo vaterpolskega prvoligaša? Zmaga v vodi je premalo Kranj, 24. maja - Vaterpolisti kranjskega Triglava so ob začetku letošnje sezone, ko so nastopali v 1. B zvezni vaterpolski ligi sklenili, da je njihov cilj igrati med najboljšimi. Načrt jim je uspel, vendar pa jim je na pragu priprav za novo sezono ta status prej breme, kot veselje. Pa ne zato, da ne bi znali in hoteli igrati med najboljšimi... Zmaga v vodi je namreč za prvoligaški status premalo. "Vse, kar nas teži, ima skupni imenovalec - finančne težave. Že l.B liga, ki smo jo pred kratkim končali, je bila strahotno draga, bila pa je tudi cela v tem letu. Prva liga, ki jo začenjamo jeseni, pa je spet v tem koledarskem letu, mi pa smo praktično brez denarja. Če pa hočeš nastopiti kot prvoligaš, moraš temu prilagoditi delo, status igralcev in vse ostalo. Zato je predpogoj za našo odločitev, da bomo nastopali v tej konkurenci, da se finančne stvari uredijo. Tisti, ki delamo v klubu zaenkrat ne vidimo realne možnosti, da bi to naredili sami, posebej ne v temu mestu in gospodarskem stanju, kakršno je. Zato smo se obrnili na izvršni svet občine Kranj in jih poprosili za mnenje, kakšen odnos ima mesto do našega kluba in vrhunskega športa nasploh. Obljubili so, da bodo do skupščine dali odgovor. Ta bo v veliki meri odločilen pri tem, kakšna bo usoda vaterpola v Kranju. Za izvedbo programa nam namreč manjka približno tretjina denarja, zato pričakujemo ali "finančno injekcijo" ali pa, da nam bodo pomagali, da bi sami lahko kaj dodatno zaslužili," pravi sekretar Vaterpolo kluba Triglav Matjaž Brinovec. Kljub temu da zaenkrat še ni sprememb glede organiziranosti jugoslovanske vaterpolske lige, pa je eden izmed predlogov, da bi se razdelila na dve skupini - zahodno in vzhodno, kar bo vsekakor zmanjšalo potne stroške, ki sedaj klubom (tudi Triglavu) poberejo največ denarja. Ker pa bo denarja Ta četrtek. 30. maja ob |9 uri. Vaterpolo klub TrigW vabi na redno progrartirtj' volilno skupščino kluba, bo v konferenčni dvora* Gimnazije v Kranju. P°'e^ poročil in planov bodo obfđ? navali tudi aktualno pr<>b'c' matiko v klubu vezano na voligaški status članske ekipe. kljub morebitni pomoči obč^ in sponzorjev (dotacije za sezono so v glavnem že p°f bljene) še vedno premalo, P so se v klubu odločili sodeK>> ti tudi pri organizaciji tom^ (skupaj s košarkarji, Brdoni Krajevnima skupnostima » 5 in Preddvor). Tombola j*j J junija. Kot je povedal nik VK Triglav Marko I" pan, bodo privlačne nag'*1 od petih avtomobilov do nja, traktorja.. • V. Stan«*" Izlet na Kočevsko Kranj, 27. maja - Planinsko društvo Kranj pripravlja to soboto, 1. junija, izlet na Gotenški Snežnik in Kočevsko Reko. S posebnim avtobusom se bodo planinci ob 6. uri odpeljali izpred Creine proti Kočevju v doslej zaprto ozemlje Kočevske Reke. Vodniki, Tomaž Planina, Igor Kloar in Rudi Burgar priporočajo opremo za sredogorje in prehrano iz nahrbtnika. Hoje po brez-potnem gozdu in strmih stezicah je za okoli pet ur, kar bodo lahko nekateri skrajšali z avtobusom. Za izlet se lahko prijavite do 29. maja na PD Kranj in po telefonu 212-823 do zasedbe mest v avtobusu. • V. S. Polanc in Bertoncelj po Avstriji Kranj, 27. maja - Potem ko so kolesarji konec tedna vozili dirko po ulicah Škofje Loke in cestno dirko v Zagrebu za veliko nagrado Metaliacomerce, bo jutri naša ekipa kolesarjev odpotovala na pomembno dirko okoli Avstrije. V ekipi bosta tudi dva kolesarja kranjske Save Marko Polac in Igor Bertoncelj, poleg njiju pa bodo po Avstriji vozili še: Premužič in Miškulin (oba Rog) ter Bonča in Šmerc (oba Merx). • V. S. Kranj, 26. maja - Konec tedna je Kranj gostil več kot tristo » v in atletinj, ki so se merili za naslove pokalnih prvakov Slove" J^j, ekipni konkurenci so se najbolje izkazali atleti in at,et!n;L $ Olimpije, v troskoku pa je bil najboljši Triglavan Kramp1 <" ki). Foto: J. Cigler Uspeh blejskega dvojca Duisburg, 26. maja - Na regati v Duisburgu, ki je bila ena najpomembnejših preizkušenj pred letošnjim svetovnim prvenstvom na Dunaju, sta lep uspeh zabeležila mlada blejska veslača, Iztok Čop in Denis Žvegelj. Med dvojci brez krmarja sta se uvrstila na odlično drugo mesto za čolnom Velike Britanije. • V. S. American round na Brdu Brdo pri Kranju, 25. maja - Na sobotnem turnirju American Round na Brdu je med 80 lokostrelci iz šestnajstin slovenskih klubov lep uspeh dosegla ekipa članov šenčurjanskega kluba, ki so osvojili večino kolajn. Zmagovalci: člani, compound : Sitar (Šenč), prosto: M. Podržaj (Šenč), instinktivno: Letnar (Kamnik), članice compound: Rosa (Ankaran), prosto: K. Podržaj (Šen.), mladinci prosto: Koprivnikar (MB), instiktivno: Lužnik (Jesenice), compound: Celigoj (Post), pionirji prosto: Iskra (Šenč), instiktivno: Krumpestar (Kamnik), veterani prosto: Čuš (Škofja Loka), instiktivno: Kramar (Šenčur). • V. S. Tenis Triglav dvakrat poražen kot Zagreb, 26. maja slovenski predstavniki uvrstili v 1. zvezno teniško lig0 konec tedna prvič nastopili v Zagrebu. Oslabljeni, saj so boljši na služenju vojaškega roka, so doživeli dva visok Ekipa HTK Zagreb jih je premagala z rezultatom 7 pa z rezultatom 8 : 1. • V. S. iii' Tenisači Triglava, ki so se lani^"^jn^ trije' 2, M'ad Zmaga Živil - Nakla Naklo, 26.maja - Nogometaši Živil - Nakla so v i(J g| ski nogometni ligi doma gostili ekipo Ingrad Kladiva y gali z rezultatom 3 : 1 (2 : 0). Strelci za domačine so p Hribar in Bohinc, za gostujočo ekipo pa je dal gol Bev -^\c so se naklanski nogometaši povzpeli na četrto mes devetindvajsetimi točkami. # V. S. Torek, 28. maja 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 15. stran mmmsmmLAS S četrtega tekmovanja osmošolcev Tomos za varnejšo vožnjo Moped za Kranjčane v roke Šenčurjanom Kranj, 27. maja - V petek dopoldne so se na Gorenjskem sejmu v cestnoprometni teoriji in spretnostni vožnji z mopedi pomerili gorenjski osmošolci za tri vabljive in uporabne nagrade: Tomosov moped s čelado, videorekorder in kolo. Od 30 osnovnih šol z Gorenjske, katerih učenci so pred tem že dokazovali teoretično znanje, sole pa dejavnost na področju prometne vzgoje mladih, se je petkovega tekmovanja udeležilo 21 ekip. Prireditev so s privlačnimi ekshibicijskimi" nastopi popestrili kadeti na motorjih, športni kolesarji, motokrosist, gasilci, policijski reševalci s helikopterjem, zdravstveni s kombijem. O ciljih tekmovanja, tokrat Že četrtega, Tomos za varnejšo vožnjo je povedal nekaj besed Predstavnik koordinacijskega odbora občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem Prometu Gorenjske Stane Božič. »Ugotoviti želimo predvsem, kakšno je znanje osmošolcev v poznavanju cestnoprometnih Predpisov in kako spretni so v vožnji z mopedi, kaj in kako v posameznih šolah delajo na področju prometne vzgoje, hkrati Pa bi tudi radi spodbudili šole, da se postopno opremljajo z mopedi. Sicer pa je naš cilj dela z mladimi širši; ko otrok zapusti četrti razred osnovne šole, naj bi znal voziti kolo, ko zapusti osmega, naj bi obvladal moped in ko pride iz srednje šole, naj bi bil voznik. Seveda tega ni mogoče uresničiti naenkrat, v nekaj letih pa bi lahko, če bodo v šolah za to. V občinskih svetih imajo vsekakor zaveznike, mi jih iščemo tudi zunaj šol. Tomo-su, ki ta program podpira, je uspelo povezati republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinske svete, zavarovalnice, policijo in šole. Program je za zdaj še eksperimentalen. V šolah niso bili najbolj zadovoljni s tekmovanjem Kdo bo spretnejši med ovirami? HALO, 93 Kranj, 27. maja - V petek je kranjskim poklicnim gasilcem kar trikrat pozvonil alarm k požaru."Najprej so pohiteli v "križišče Pri Iskri, kjer je gorel avto 126 P (ogenj so ljudje sami pogasili), nato so gasili požar v divji smetiščni jami v brniškem gozdu, zatem pa še dimniški požar v Kajuhovi ulici. V soboto je sPet zagorelo staro gospodarsko poslopje Marije Rozman v Zg. Bitnjah 44. Vžgalo se je seno, na srečo tudi tokrat ni bilo omembe vredne škode. Vzrok požara je neznan, domnevajo, da je po sredi otroška igra. V petek so gasilce klicali tudi k Al-Petouru na Primskovo. kjer je iz avtobusa steklo olje in popackalo okrog 80 kvadratov ceste. Razen tega so imeli gasilci še nekaj opravkov z vodo iz puščajočih hidrantov, v Exotermu so Pomagali pri meritvah dimnih plinov, postavljali na "noge" Prevrnjene avtomobile in jih vozili k mehanikom. • H. J. Izmišljeno posilstvo Vo&ii' maia ' P°sebno slano šalo sije v sredo zvečerpri-Sci'a ena od gojenk dijaškega doma v Kranju. Potem koje vmudila določeno uro, ko morajo biti gojenci v domu, je tJPjiteljici "priznala", da sta jo posilila dva moška. Vzgoji-^Jtca je kajpak verjela in poklicala policijo. Na kraju dom-Vr,ega posilstva ni bilo vidnih nikakršnih sledov prerivanj?' P° ve'ikjh mukah je osemnajstletnica le priznala, da ni nQQ Vsiljena, ampak je bila s svojim prijateljem. Neprespa-lje 7?»' PaJe bila koristna vsaj v nečem; policisti so v "posi-rt/1 , Prepoznali tatico, ki je 16. maja ukradla denar svoji ^»tski kolegici. • H. J. Policijski motor - tiha želja marsikaterega najstnika. Kaj veš o prometu, zato na Gorenjskem iščemo privlačnejši, sodobnejši nadomestek, zato je udeležba na našem regijskem tekmovanju tudi mnogo bolj množična kot drugod po Sloveniji. Če nam bo uspelo, bodo vzorec posneli tudi drugi,« je povedal Stane Božič. Drugačen vrhunec prometne vzgoje mladih se na Gorenjskem že potrjuje. Po štirih letih so mentorji prometne vzgoje in tudi ravnatelji v osnovnih šolah bistveno bolj naklonjeni tekmovanju Tomos za varnejšo vožnjo, kar ne nazadnje potrjuje tudi sama udeležba. V "pred-tekmovanju", kjer se je točko- Reševalni helikopter RSNZ, tokrat brez klica na pomoč. valo znanje osmošolcev v teoriji in razvejanost prometne vzgoje v posameznih šolah, je letos sodelovalo že 27 šol od 30, kolikor jih je na Gorenjskem ("odpovedale" so šole iz Lesc, z Bleda in iz Podlubni-ka), medtem ko jih je bilo lani samo dvajset. In še nekaj besed o rezulta-g tih petkovega tekmovanja. Po preverjanju teoretičnega znanja so se v nadaljevanje, preizkus v spretnostni vožnji z mopedi, uvrstili osmošolci iz po dveh šol iz vsake občine, in sicer iz Gorenjskega odreda Žirovnica, Toneta Cufarja Jesenice, A. T. Linharta Radovljica, Bratov Žvan Gorje, Cvetka Golarja Trata, Prešernove brigade Železniki, Heroja Bračiča Tržič. Kokrškega odreda Križe, Franceta Prešerna Kranj in J. in S. Mlakarja Šenčur. Prva tri mesta pa so v končnem seštevku osvojile ekipe iz kranjske Prešernove šole, iz Šenčurja in iz Gorij. Glede na pravilo, da ekipa, ki je enkrat že osvojila moped, ob ponovni zmagi "konjička" prepusti drugi najboljši, so tokrat moped odpeljali Šenčurjani. Kranjčani so dobili videorekorder, Gorjani pa kolo. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik KRIMINAL Poskus umora Kranj, 23. maja - Dejanje, ki ga je zagrešil 31-letni Rahman H. iz Šenčurja, so kriminalisti okvalificirali kot poskus umora. Rahman. ki v Šenčurju živi v zunajzakonski zvezi z Azemino K., je v torek zvečer prišel pijan domov. Azemino K je začel pretepati, najprej s pestmi in z nogami, nato je pograbil še kol in z njim udrihal po nemočni ženski, zraven pa ji grozil, da jo bo ubil s sekiro. Res je nekaj kasneje odšel v spalnico, vzel sekiro in z rezilom udaril po njeni glavi. Ona je izgubila zavest, padla na tla. on pa ji je medtem stekel okrvavljena oblačila, s plenicami pobrisal kri in sploh zabrisal sledi nasilnega dejanja. O svojem početju in ranjeni Azemini ni nikomur povedal. Včeraj je ranjeno Azemino opazila patronažna sestra, ko je prišla na obisk k majhnemu otroku. Prišli so reševalci, ki so ranjenko odpeljali v jeseniško bolnišnico, za njimi pa tudi kriminalisti. Proti Rahmanu H., ki se je že večkrat "izkazal" s prekrški proti javnemu redu in mini ter z nasiljem, so napisali kazensko ovadbo. Azemina K. ni v življenjski nevarnosti. • H. J. Tatovi trije mladoletniki Ciborij in monstranca izginila Dor"^' maJa " kriminalisti UNZ Kranj so s pomočjo jeseniških j ''c,stov razkrili tatove dragocene pozlačene monstrance in cibori-' ki sta v noči na 1. maj izginila iz taborna kija cerkve sv. Ingenui-,a ,r' Albuina na Koroški Beli. njih ■\cerkev so v'omili trije mladoletniki z Jesenic, eden od I4 Je že dober znanec policije. Dva, ki so ju v noči med 13. in irn- tmajern dobili na vožnji z ukradenim avtom, na "vesti" pa ata tudi tri poprejšnje poskuse odvzema avtomobilov, sta v nivP°rU Za mladoletnike. Kriminalisti so zaradi pomoči pri kaz-Kot™ dejanJu velike tatvine ovadili tožilstvu tudi A. Š. iz Rateč. doe S0 namreč v preiskavi povedali mladoletniki, so se z A. Š. kol i°r'''' da -l'm k° P° dvanajst mark za gram odkupil kakršen-zlat 1 Predmet, ob tem pa jim je tudi namignil, da je največ nola v cerkvah. Kriminalisti so dobili tudi voznika, ki je ukrade-dal m°nštranco in ciborij peljal v Kranjsko Goro, kjer ju je odrto i med!em ko A. Š., ki so ga izpustili iz pripora, trdi, da s tatvina ln .tatiči nima nič. Žal sta monstranca in ciborij, ki ju cenijo • H^j"3"^ 200 tisoč dinarJev, izginila, najverjetneje prek meje. Vožnja s ponarejenimi dokumenti Kranj, 27. maja - Pred dnevi so jeseniški prometni policisti ustavili Šefi-ka B.. roj. 1968. iz Suhe Reke, s fordom švicarske registracije. Natančnejši pogled v njegove dokumente je pokazal, da so ponarejeni. Šefik B. jc bil zaposlen v Švici, lani mu je pretekla delovna viza. Zaradi tega tam ni mogel registrirati avta. Kljub temu ga je kupil, v prometno dovoljenje pa poleg podatkov o prejšnjem lastniku vpisal še svoje. Kupil je rudi švicarsko vozniško dovoljenje in ga "popravil" s svojo sliko in podatki. • H. J. Propagiral avstrijsko zavarovalnico Kranj, 27. maja - Kriminalisti UNZ Kranj so Braneta B., zastopnika zavarovalnice Triglav v Kranju, ovadili tožilstvu kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe (člen 133 KZS). Namesto za domačo zavarovalnico, kjer je bil zadolžen za sklepanje življenjskih zavarovanj, je Brane B. novačil ljudi za avstrijsko NVienner Sta-disehe bodisi kot potencialne agente, bodisi kot zavarovance. Šel je celo tako daleč, da je nekatere zavarovance Triglava pregovoril, da so prekinili zavarovanje in nadaljevali pri dunajski. Pri Triglavu, kjer jih je oškodoval za dohodek in dobro ime, so mu že odpovedali delovno razmerje. • H. J. Skrito strelivo Kranj, 27. maja - Cariniki in policisti so 21. maja popoldne na mejnem prehodu Korensko sedlo pri pregledu avtomobila 29-let-neija Ljuba Č., ki začasno stanuje na Golniku, našli skritih 2635 nabojev različnih kalibrov za pištole in sto nabojev za puško.« H. J. Jeseni deratizacija Škofja Loka, 27. maja - Občinski izvršni svet je na pobudo sanitarnega inšpektorja Franja Jurmana sprejel sklep o jesenski deratizaciji v mestu Škofja Loka. Pri rednih pregledih objektov v mestu inšpekcija ugotavlja porast števila glodalcev, zlasti v objektih ob obeh Sorah in ob potokih. V občini sicer občasno deratizirajo posamezne industrijske in druge, predvsem živilske, objekte, vendar je za temeljito uničenje živali potrebna sistemska deratizacija. • H. J. Sejem Varovanje - Security Ljubljana, 27. maja - V hali A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo jutri, v torek, ob 11. uri republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar odprl sejem Varovanje - Securitv. Na sejmu, ki bo odprt do vključno 1. junija, se bo predstavilo 48 raz-stavljalcev s področja varovanja premoženja. Varovanje premoženja in osebne varnosti ljudi je pomembna dejavnost vsake pravne države. Pri nas je varnostna kultura, žal, še premalo razvita. Sejem Varovanje - Securitv, ki ima že nekajletne korenine v razstavi Varovanje našega premoženja, ima zato dvojno poslanstvo; osveščati.ljudi o nujnosti zavarovanja sebe, zasebnega in družbenega premoženja, ter predstaviti najsodobnejše varovalne metode in tehnike iz širšega evropskega prostora. Na prireditvi bodo predstavljeni zavarovalniški pogoji za vse vrste zavarovanja, preventivno delo policije, kodeks Združenja fizičnega in tehničnega varovanja ter fizična, mehanska in elektronska zaščita. Posebna zanimivost sejma bosta dve okrogli mizi, in sicer v sredo ob 11. uri na temo Varovanje s poudarkom na prihodnji aktivnosti in ureditvi zakonodaje s tega področja, zavarovalništva in podobno, v četrtek ob 11. uri pa bo okrogla miza na temo Spolni napadi na otroke - kako in kje poiskati pomoč. Hkrati bodo predstavili dve preventivni brošuri z naslovom Spolni napad na otroka in Ni opravičila, nikoli. Sejem bo za obiskovalce odprt do 1. junija vsak dan od 10. do 19. ure. • H. J. NESREČE Na gorenjskih cestah ima letos smrt obilnejšo žetev kot lani. Doslej je v prometnih nezgodah umrlo že petnajst ljudi; dva minuli konec tedna. Z avtom v kolesarja V četrtek, 23. maja, ob 22.25 je na cesti Kranj - Škofja Loka med Iskro in Savo na Laborah Lovrenc Milan Homan. star 55 let. iz Škofje Loke z Z 101 dohitel kolesarja. 40-letnega Janeza Dolenca iz Zg. Bitenj. ki je vozil pravilno ob desnem robu ceste. Homan gaje zbil od zadaj, hudo ranjen kolesarje drsel še približno 30 metrov po cesti, nato pa obležal. Ponoči ob pol dveh je v UKC umrl. Za voznika Homana. ki mu je alkotest pozelenel nad polovico, so odredili natančnejšo analizo krvi. Umrl po šestih dneh 22. maja ponoči pa je v UKC zaradi posledic prometne nezgode umrl 21-letni Peter Hudovernik s Poljšice pri Gorjah, ki ga je 16. maja na Boh. Beli z motorjem vrglo s ceste. Drugi kolesar na Laborah Cesta od delavskega mostu proti Škofji Loki očitno postaj, past za kolesarje. V soboto, 25. maja, ob 17.50 je 52-letni Frar Jenko iz Kranja kolesaril od Save proti delavskemu mostu, in sice po levi kolesarski stezi. V križišču magistralke z regionalko mu j izsilil prednosi 40-letni Franc Grosar iz Kranja. V nezgodi je bi kolesar huje ranjen. "Nasadil" avto pred seboj 48-letni Roman Rečnik iz Ljubljane je v nedeljo pol ure po polnoči s passatom drvel po avto cesti od Kranja - zahod proti Lju bljani. Blizu viadukta Rupovščica je dohitel golfa, ki ga je vozii Nusret Ademi. roj. 1964. iz VuČitrna. Namesto da bi ga prehitel, se je Rečnik od zadaj zaletel v golfa. Tega je odneslo na nasprotni vozni pas, trčil je v travnati odsek, se prevračal in obstal na desnem boku, Rečnikov passat pa se je ustavil na cesti šele po 70 metrih. Za Rečnika, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. so odredili analizo krvi. V nezgodi je bil huje ranjen eden od sopotnikov v golfu, Osmani Skender. roj. 1966. iz Prištine. • H. J. Smrt alpinista Radovljica, 27. maja - V soboto, 25. maja, se je pri vzponu na Rjavino smrtno ponesrečil član alpinističnega odseka PD Radovljica Dušan Skočir, star 20 let. iz Radovljice, študent biotehnične fakultete. Skočir se je usodnega dne okrog petih zjutraj z Miho Nečimrom iz Vintgarja napotil na zimski vzpon iz Kota prek Pekla na Rjavino. da bi se nato z vrha Pekla s smučmi spustila v dolino. Pri vzponu na Rjavino nista bila v navezi. Skočir je pod strmim delom hodil približno .50 metrov pred Nečimrom. ko mu je iz neznanega vzroka nenadoma spodrsnilo. Padel je na hrbet in začel drseti proti skalnemu pragu. Po 50 metrih drsenja po snežišču. med katerim se ni skušal ustaviti s cepinom, je omahnil približno 150 metrov v globino in obležal. • H. J. ISKRA MKD, d. o. o., KRANJ Ljubljanska cesta 24/a po sklepu Upravnega odbora podjetja razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nezasedene podstrešne sobe s souporabo WC, v Kranju, Ulica Staneta Rozmana 1, št. stanovanja 32, s površino 16,96 m\ Izklicna cena znaša 12.117,80 DEM oz. 193.763,20 din. Soba v objektu, ki je bil zgrajen leta 1961, je bila v uporabi do januarja 1991. Javna dražba bo dne 12. 6. 1991 ob 16. uri v sejni sobi podjetja ISKRA MKD na Ljubljanski cesti 24/a. Ogled sobe bo mogoč dne 11.6. 1991 med 11. in 15. uro. Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom javne dražbe plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene na žiro račun podjetja ISKRA MKD, št. 51500-601-16429 ali položiti na blagajni podjetja. Udeležencem, ki ne bodo kupili sobe, bomo kavcijo vrnili v treh dneh po opravljeni dražbi, kupcu pa jo bomo vračunali v kupnino. Prednost pri nakupu sobe bo imel udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v 30 dneh po izvedeni dražbi. Za dražbo in prodajo stanovanja se bodo smiselno uporabljala določila Zakona o prometu z nepremičninami. OBČINA KRANJ Komisija za solidarnostna stanovanja Komisija za solidarnostna stanovanja na podlagi sklepa komisije z dne 21. 5. 1991 in 29. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/89 in Uradni list RS 13/91) objavlja Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposlitev Število točk OSNUTEK prednostne liste prosilcev - upravičencev do solidarnostnih in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico občina Kranj. Glede na planirana sredstva in razpoložljiva stanovanja bo za dodelitev na razpolago 23 novih stanovanj: — trosobna 3 stanovanja — dvosobna 13 stanovanj — enosobna 5 stanovanj — garsonjera 2 stanovanji Število razpoložljivih stanovanj se bo delno povečalo z zamenjavami oz. izpraznjenimi stanovanji. Velikost in vrsta stanovanja se dodeljujeta v skladu z 9. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil. Lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja plačajo upravičenci v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil. Na osnutek prednostne liste imajo pravico dati utemeljene pripombe upravičenci, občani, podjetja, organizacije in ustanove. Rok za dostavo samo PISNIH pripomb na naslov: Občina Kranj, Komisija za solidarnostna stanovanja, Kranj, Cesta JLA 14/1, je do 11.6.1991. Po preteku tega roka bo komisija za solidarnostna stanovanja oblikovala prednostno listo in upravičencem bodo izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo: v tem primeru se ta osnutek prednostne liste na podlagi utemeljenih pripomb tudi lahko spremeni. PROSILCI - UPRAVIČENCI, KI ŽELIJO RAZGOVOR S KOMISIJO ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA, LAHKO TO OPRAVIJO V TOREK, 4. 6. 1991, MED 12. IN 14.30 URO V PROSTORIH PODJETJA DOMPLAN KRANJ, CESTA JLA 14/1. DRUŽINE — 5 ali več članov Priimek in ime Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk i Redžamatovič Arslan Predoslje 61 A 13.12.1954 pri privat 245 2. Petrevčič Andreja Grosova 36 3. 11. 1963 Gorenjski tisk 238 3. Dimič Branko Begunjska 9 7. 2. 1958 Sava KO 238 4. Mišic Ante Lahovče 31 13. 5. 1958 Javno podj. Kr. 225 5. Ladan Milijana Trg Prešernove b. 8 5. 7. 1963 Iskra 225 6. Rot Anton Planina 1 30. 5. 1954 Živila 225 7. Krivic Zekija Kranjska 29, Šenčur 1.8. 1962 Oljarica 220 8. Šmid Franc Savska 54 26. 2. 1943 nezaposlen 210 9. Lazovič Greta Zlato polje 3 D 15. 8. 1963 Triglav konf. 210 10. Ovniček Janez Lojzeta Hrovata 5 21. 12. 1958 Ikos Kr. 210 11. Hegič Remiza Savska c. 56 6. 5. 1954 Tekstilindus 205 12. Muljagič Šefik Dražgoška 5 24. 11. 1963 Petrol gostinj. 205 13. Bašič Azem Zlato polje 2 A 1.9. 1954 Surovina 200 14. Šešič Marko Zlato polje 3 20. 4. 1953 Gradbinec 200 15. Kalabič Valid Veljka Vlahoviča 4 11.7. 1953 Planika 200 16. Dautovič Zuhra Tuga Vidmarja 2 10.6. 1959 Triglav konf. 200 17. Gerič Darinka Koroška 49 29.8.1962 Nezaposlena 195 18. Jagodic Darinka Veljka Vlahoviča 9 17. 11. 1963 Sava Kranj 195 19. Harambašič Emina Smledniška 108 21.5. 1947 Tekstilindus 190 20. Lederer Leon Trg Prešernove b. 4 11. 12. 1960 Aerodrom 190 21. Kondič Borko Jezerska 126 13.9. 1962 Sava Kranj 185 22. Spahič Ismeta Trubarjev trg 2 24. 5. 1952 Glasbena šola 185 23. Seferaj Alija Zlato polje 2 A 6. 6. 1953 Pekarna 185 24. Agim Nimani Delavska 19 25. 2. 1963 Tekstilindus 180 25. Lekovič Radislav Savska cesta 3 15. 12. 1952 Alpetour 165 26. Mulalič Rasima Golnik 46 20. 3. 1959 Inštitut Golnik 160 27. Grgič Kata Ljubljanska 6 11.3. 1964 Dom oskrb. Preddvor 160 28. Smolovič Zora Cesta 1. maja 61 8. 4. 1955 Ljubljanska banka 160 29. Vučenovič Borislav J. Gabrovška 23 3. 3. 1965 Tekstilindus 158 30. Gaši Bajram Zlato polje 3 F 3. 3. 1961 Gradbinec 150 31. Keleman Ilinka Rupa 26 24. 8. 1960 Tekstilindus 145 32. Čengija Anica Savska cesta 20 2. 6. 1968 Sava Kranj 140 33. Radončič Enver Cesta 1. maja 69 13. 1. 1957 Jav. podj. Komunala 120 34. Shemsi Rečica Tavčarjeva 9 2.9. 1952 nezaposlena 105 35. Jojič Borislav Maistrov trg 12 31. 5. 1960 Sava Kranj 85 DRUŽINE - 4 člani Priimek in ime Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk 1. Golub Tanja 2. Benedičič Marija 3. Erbežnik Marija 4. Čeru Boža 5. Kokalj Andreja 6. Brce Jožica 7. Skušek Irena 8. RadovanoviČ Miloje 9. Doki Dušan 10. Potočnik Alenka 11. Ananiev Tode 12. Obad Snežana 13. AlibabičAida 14. HlebičVera 15. Ropret Aleš 16. Miklavžič Anton 17. Blažič Slavko 18. Rozman Dušan 19. Toporiš-Likozar Alenka 20. Merlak Marija 21. Repič Ana 22. Kranjčan Draga 23. Gorečan Aleksander 24. Kasunič Jože 25. Salmič Franc 26. Cepin Zdenka 27. Begelj Jože 28. Gavrič Manojla 29. Basta Milan ' 30. Keleman Živko 31. JukičŽeljko 32. Strnad Branko 33. Oblak Janez 34. Šučur Radivoj 35. Mušič Jasmin Zlato polje 4 Pot na Jošta 40 Zlato polje 8 Janeza Puharja 3 C. 1. maja 65 Planina 4 Šempeterska 28 Žabnica 52 Gorice 17 C. 26. julija 33 Trboje 3 Titov trg 25 Trojarjeva 16 Praše 3 Gorice 9 Gradnikova 4 Zlato polje 3 A Golnik 75 Srednja vas 5 F. Rozmana S. 9 Stritarjeva 1 Poženik 14, Cerklje Mlaška 95 Gor. odreda 10 Pivka 16, Naklo Veljka Vlahoviča 9 Smledniška 27 Kidričeva 17 Tuga Vidmarja 8 Tavčarjeva 29 Kokrški breg 5 Planina 4 Voglarjeva 6, Naklo Tončka Dežmana 10 Vidmarjeva 12 20. 10. 1961 21.8. 1964 15. 4. 1961 21. 11. 1957 28. 1. 1959 22.4. 1966 17. 5. 1963 20. 4. 1953 3. 2. 1958 16. 3. 1966 26. 2. 1958 10. 9. 1966 20. 4. 1966 8. 1. 1959 2. 12. 1966 13. 1. 1961 18. 3. 1957 18. 10. 1952 25. 5. 1964 18. 4. 1965 3. 2. 1953 19. 3. 1961 28. 5. 1967 15. 8. 1960 10. 9. 1953 30. 3. 1962 18. 8. 1961 11.5. 1965 9. 10. 1961 13. 3. 195 28.9. 1962 23. 11. 1957 27. 12. 1963 26. 3. 1962 15. 5. 1961 Iskra števci privat ABC Loka Emona Market Planika Iskra števci Planika LTH Šk. Loka Inštitut Golnik Gor. oblač. Planika Inšt. Golnik Sava Kr. Planika Zvezda Kr. Iskra Letališče Kr. Alpetour KŽK Kmetij. Kokra Kranj VVO Kranj Kokra Kr. Obč. Kranj Sava Privat Živila Iskra Tekstilindus Nezaposl. Živila Kranj Mlekarna Kr. Iskra Sava Sava Cestno podj. Kr. 275 265 265 253 250 245 240 235 235 233 230 230 230 230 230 230 230 230 228 228 225 225 223 223 223 220 220 218 218 215 215 215 215 213 210 36. Šerval Velimir 37. Jovčič Kristina 38. Buzađija Milovan 39. Knežević Miodrag 40. Kovačevič Ljubomir 41. Ninič Dragica 42. Ravnikar Ciril 43. Škrleb Boštjan 44. Stoimenova Pavlina 45. Čikojevič Radojka 46. Efremov Boro 47. Popovič Radomir 48. Duračak Meho 49. Petrovič Milorad 50. Lulič Nura 51. Vodopivec Hermina 52. Červinski Anton 53. LibičJuso 54. Ajdovec Mojca 55. Ostojič Ramilo 56. Reš Vesna 57. Kladnik Ivan 58. Koren Zvonka 59. Krek Martin 60. Zakotnik Boris 61. Dedič Mara 62. Guslov Vlado 63. Biserčič Borislav 64. Malinovič Milan 65. Mehodič Nazifa 66. Radojevič Milorad 67. Gajser Tatjana 68. Kapetanovič Kada 69. Galičič Danica 70. Ševo Milan 71. Brilly-Žun Irena 72. Hožič Vladeta 73. Tukara Marica 74. Bubulj Miodrag 75. Milinčič Dragica 76. Taskov Mitko 77. Čavič Radmila 78. Ničič Ivica 79. Boškan Nedeljko 80. Zaplotnik Sabina 81. Balukčič Darja 82. Gasser Lota 83. Stubla Ejup 84. Tabakovič Alenka 85. Jarovič Jazo 86. Ban Mateja 87. Kert Sonja 88. Grmuša Radojka 89. Markišič Hilmo 90. Boškan Rado 91. Andonoski Rade 92. NikoličGojko 93. KalačAida 94. Ševo Milan 95. Zdešar Sabina 96. Količ Anita 97. Koren Rajko 98. Šmajc Irena 99. Mladenov Miladin 100. Dimitrov Ančo 101. Dimitrov Rade 102. Soprenič Gospova 103. Kondič Rajko 104. Čeparkovska Dana 105. Pašagič Fuad 106. Ždralović Dragica 107. BurzičTehvid 108. Kapitanovič Damir 109. Redžematovič Čazim 110. Kmeta Milena 111. Vrbanec Janez 112. Borkovič Lazar 113. Karanfilovska Stana 114. Stojnic Jelena 115. Kovačevič Gojko 116. Hajdarevič Hasnija 117. Kos Radenko 118. Čiča Rajko 119. Andreski Ratko 120. Dobraš Cvijeta 121. Cvijanovič Ilija 122. Mijajlovič Vukosava 123. Borak Stane 124. Klobučar Romana 125. IličMilenko 126. Erak Stoja 127. Vukovič Dragica 128. Petrošič Stipo 129. Sukur Ruža 130. Dedič Dursuma 131. Mladenovič Svetislav 132. Mali-Nezirovič Slavica 133. Bogataj Matjaž 134. Ilič Branislav 135. Simonski Zoran 136. Kondič Rade 137. Bešič Mesud 138. Mandič Radmila 139. Jovič Zoran 140. Iliova Snežana 141. Drobič Ljubo 142. Krasič Svetlana 143. Batinič Nataša 144. Krumpestar Valentin 145. Shaban Salihu 146. Bojič Branislav 147. Kondič Slavko 148. Ristić Nedeljka 149. Ševo Jovo 150. Pršič Hasim Struževo2c 17.1.1958 Tomažičeva7 13.8.1961 Pšenična pol. 21, 17.1.1961 Cerklje Kokrški breg 5 8.10.1962 Šutna 23, Žabnica 9. 1. 1955 Kidričeva 2 13.7.1959 Trg Prešernove b. 6 13. 7. 1956 Jezerska c. 42 29.9.1966 Predoslje 61 10.8.1963 Mlaška 63 10.1.1965 Golnik 19 24. 10. 1961 Savska 58 5.8.1954 Hafnarjeva pot 22 28. 4. 1965 Tomšičeva 18 10.5.1958 Delavska 19 14.4.1965 Dražgoška 5 20.10.1969 Hraše 10, Lesce 1.1.1961 Savska 58 13.10. 1963 Zasavska 40 13. 6. 1964 Ul. XXXI. diviz. 48 25. 7. 1955 Tuga Vidmarja 12 8. 1. 1963 Krvavška 25, Cerklje 12. 4. 1941 Jaka Platiša 5 31.12.1964 Kidričeva 33 17.2.1965 Šutna 75 5.5.1961 MošaPijadel4 23.3.1967 Predoslje 61 12.3.1963 Strahinj4 6.2.1961 Cesta na Klanec 31 3.4.1956 Sejmišče 7 30.10.1951 Delavska 19 29. 1. 1953 Veljka Vlahoviča 4 8.1.1961 Ul. 1. avgusta 1 3.2.1954 Lojzeta Hrovata 8 11. 10. 1959 Staretova 15 2.4.1965 Ul. 4. oktob. 32, 9.8.1968 Cerklje Gradnikova 4 3.3.1971 Struževo87 14.10.1962 Tomšičeva 18 23.9.1962 Kokrški breg 5 7.3.1965 Golnik 19 1.9.1959 Gorenjska c. 8, 10. 9. 1964 Naklo Savska 38 4.8.1956 Tomšičeva 18 30. 1.-1955 Janeza Puharja 4 17. 6. 1965 Gorice 7 28.7.1968 Smledniška 93 26.3.1955 Tončka Dežmana 10 1. 5. 1960 Tončka Dežmana 2 14. 7. 1967 Tončka Dežmana 1027. 10. 1954 Vrečkova3 16.7.1967 Gorenjesavska 22 4. 8. 1964 Tavčarjeva 15 Savska 54 Tomšičeva 18 Planina 4 Jenkova 2 Orehovlje 14 Adergas 2 Jelenčeva 28 Veljka Vlahoviča 4 Smledniška 17 Kranjska 2, Šenčur Zalog 16 Predoslje 26 H rastje 50 Pot na Jošta 51 Savska 60 Delavska 19 Zlato polje 3 F Delavska 19 Delavska 19 Ljubljanska 1 Savska 58 J. Gabrovška 30 Tuga Vidmarja 4 Strahinj 4 a Delavska 19 Delavska 19 Sr. Bitnje 49 Golnik 46 Delavska 19 Delavska 19 Jenkova 8 Savska 42 Delavska 19 Golnik 55 Šorlijeva 16 Fr. St. Rozmana I Orehovlje I Delavska 19 Delavska 19 Orehovlje 7 Stranska pot 8 Delavska 19 Planina 1 Planina 32 Trg Rivoli 6 Struževo 20 Velesovska 89 Struževo 59 Huje 1 Okroglo 17 Savska 65 Golnik 46 Hrastje 50 Titov trg 14 Stritarjeva 8 Snedčeva 6 Delavska c. 19 Britof99 Delavska 19 Golnik 46 Adergas 2 Cesta 1. maja 61 13.5. 1964 18. 5. 1958 I. 9. 1962 7. 2. 1959 19.5.1955 26. 1. 1968 12. 3. 1955 29.9. 1961 17. 4. 1963 19. 1. 1964 20. 6. 1964 26. 10. 1961 15. 3. 1962 8. 11. 1958 3.9. 1954 5.6. 1960 8. 7. 1960 8. 10. 1958 II. 9. 1966 27. 7. 1960 7.1.1966 6. 1. 1963 11.6. 1955 19. 2. 1959 21.4. 1962 14. 4. 1965 7. 5. 1964 4. 1. 1963 3. 5. 1964 15. 12. 1965 20. 8. 1963 24.8. 1953 15. 1. 1954 4. II. 1959 16. 1. 1955 24. 5. 1965 14. 9. 1966 20. 10. 1960 28. 2. 1968 30. 1. 1964 1. 10. 1964 3. 12. 1963 9.4. 1956 5.9. 1949 2. 7. 1966 8.10.1958 20. 6. 1964 19.6. 1966 28. 3. 1963 19. 7. 1964 15. 5. 1960 10. 3. 1959 22. 3. 1963 20. 11. 1964 4. 7. 1966 12. 5. 1961 13. 1. 1966 17.9. 1957 20. 1. 1962 29. 4. 1964 19. 3. 1967 I. II. 1958 29.11.1959 Grad. in kom. p. Tekstilindus nezap. Sava Kr. Termo Šk. L. DUŠ Ive Ribar Iskra Študent Albina Drolca Pred. Sava Kr. Sava Tekstilindus Iskra Terminal Rateče Gradbinec Tekstilindus ČP Delo Gradbinec Tekstilindus Merkur Kranj Gradbinec Kr. Iskra Alpetour Šk. L. Iskra Kib. Iskra SCT Lj. Knjižnica Gradbinec Jav. podj. Komunala Alpetour Planika Tekstilindus WO Kranj Iskra TSO Iskra Gorenjski tisk privat privat Tekstilindus Sava Kranj Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Surovina Kr. privat Sava OŠ Matija Čop Sava Iskra Sava VVO Kranj WO Kranj Živila Varnost Kr. Planika Iskra Sava Tekstilindus KOGP Kranj Friz. sal. Kr. KŽK Kranj Merkur Kmet. zadr. Cerklje Cest. podj. Kr. Tekstilindus Merkator Triglav konf. Tekstilindus Tekstilindus Gradbinec Tekstilindus Tekstilindus Jelen Kr. Tekstilindus Planika Iskra Planika Tekstilindus Tekstilindus Sava Inštitut Golnik Tekstilindus Sava Sava Tekstilindus Tekstilindus Inštitut Golnik Pekarna Iskra Gradbinec Tekstilindus Tekstilindus Sava Tekstilindus Tekstilindus Lekarna Iskra Iskra Tekstilindus Pekarna Sava Sava Tekstilindus Tekstilindus Inštitut Golnik KŽK Kranj Iskra Kranj Tekstilindus Letališče Tekstilindus Gradbinec Sava Kr. Inštitut Golnik Sava Sava 210 210 210 210 210 210 210 208 205 205 205 205 205 205 205 205 200 200 200 200 200 160 1f><> Torek, 28. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 17. stran mmmmmsiLAs Priimek SI. 52. 53. 54. 55 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. V. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86 87. 88, 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95 96. 97. 98. 99. 200. 201. 202 203'. 204 205' 206'. 207. Sedlarevič Milka Čulik Drago Benedik Boris Trivundža Milan Gutič Ferka Muraferovič Husein Bogdanovič Slavko Krasič Zoran Gogič Slobodanka Kvočka Borka Karavla Mira Zdelar Biserka Madžgalj Lazar Keleman Mire Čeman Nurija Kondič Duro Djurič Dušanka Turkanovič Aziz Babic Beba Mušič Božica Milovanovič Gojko Gajič Milenko Pajič Dušan Turanovič Paško Arsov Marija Salja Zorica Marčeta Milena Jovanovič Siniša Hadžovič Kadrija Vukič Enisa Štrbac Nebojša Kondič Stojanka Bašič Ranko Bešič Mehmed Kerič Miladin Jovičič Boško Burnič Jasmin Kmet Pavo Deljanin Hedžera Atanasov Mile Markišič Man Jondrič Zdravko Basta Branko Julevič Kemal Pavlov Milorad Biševac Danko Keleman Marinko Mitrovič Jadranka Bijelič Marica Rihtaršič Angelca Pavleka Azema Dizdarevič Šefika Novovič Milenko Deljanin Timka Maksimovič Desimir Zečevič Branislav Pavšič Romana Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk Breg ob Savi 60 18. 2. 1962 Tekstilindus 160 Staneta Žagarja 36 17. 7. 1966 Sava 160 Šempeterska 41 15. 8. 1966 Kibernetika 160 Ljubljanska 1 A 25. 5. 1960 Donit 155 Pozenik 51 12. 3. 1962 OŠ Cerklje 155 Škofjeloška 31 22. 4. 1963 Sava 155 Zlato polje 3 10. 10. 1959 Gradbinec 155 Golnik 46 17. 11. 1952 Sava 155 Delavska 19 9.9. 1963 Tekstilindus 155 Šorlijeva 33 8.9. 1952 Sava 155 Krajevna pot 4 23.5.1953 OŠ Lucijan Seljak 1.55 Rudija Papeža 32 3. 7. 1963 Sava 155 Stara cesta 27 15. 5. 1960 Sava 150 Savska 58 1.2. 1963 Tekstilindus 150 Gorice 16 2. 1. 1958 Tekstilindus 150 Delavska 19 21. 5. 1963 Tekstilindus 150 Delavska 19 10. 4. 1960 Tekstilindus 150 Delavska 19 30. 10. 1957 Tekstilindus 150 Staretova 23 30. 5. 1962 Tekstilindus 145 Titov trg 16 3. 1. 1958 Jelen 145 Jenkova 2 14.9. 1959 Sava 145 Delavska 19 2. 11. 1961 Tekstilindus 145 H rastje 50 15. 2. 1956 Mercator kmet. 145 Zasavska 40 6. 4. 1958 Iskra 145 Golnik 46 19. 8. 1968 Inštitut Golnik 145 Koroška 51 7. 10. 1961 Sava 145 Savska loka 10 7.6. 1955 Iskra 145 Lojzeta Hrovata 7 30. 7. 1962 Adria Airvvavs 143 Gorice 16 20. 3. 1957 Tekstilindus 140 Delavska 19 23. 7. 1962 Tekstilindus 140 Delavska 19 10.3. 1962 Tekstilindus 140 Koroška 49 27. 10. 1962 Planika 140 Savska c. 3 7. 7. 1962 Sava 140 Sp. Besnica 56 3. 9. 1960 Alpetour 138 Mrakova 1 18. 2. 1959 Gradbinec 135 Titov trg 16 14.11.1961 Jelen 135 Delavska 19 23.4. 1960 Tekstilindus 135 Savska c. 3 30. 6. 1955 Sava 135 Tončka Dežmana 2 22. 4. 1961 Gor. oblačila 135 Gubčeva 6 29. 8. 1961 Sava 133 Župančičeva 19 14. 3. 1962 Sava 130 Gradnikova 7 11. 10. 1960 Planika 130 Stara cesta 27 31.7. 1952 Sava 130 Struževo 26 20. 11. 1960 LTH Šk. L. 128 Kebetova 35 19. 10. 1960 PTT Šk. Loka 125 Rudija Papeža 30 15. 10. 1955 Sava 125 Savska 1 4. 6. 1958 Sava 120 Veljka Vlahoviča 8 7. 3. 1964 Živila 120 Planina 2 31. 1. 1965 Sava 115 Planina 7 29. 5. 1960 Inšt. Golnik 115 Golnik 112 26.11.1954 Tekstilindus 115 Golnik 111 5. 7. 1964 Inštitut Golnik 110 Jaka Platiše 1 28. 11. 1956 Sava 110 Ljubljanska 6 19. 3. 1966 Servisno podj. 105 Jaka Platiše 5 27.3. 1959 Iskra 95 Lojzeta Hrovata 8 14.3. 1964 Sava 85 Tomšičeva 28 5. 6. 1966 Arhitekt biro 85 DRUŽINE - 3 ČLANI Pr'imek in Naslov Datum rojstva Zaposlitev Hudobivnik Helena Grašič Bogomir Menart Ljuba Žun Marija Kavčič Tatjana Pave Milena Žvokelj Jože Basta Nenad Polajnar-Pucelj Marija Malešič Branko Fras-Zavrl Vlado Tadič Dragica Kočar Marija Zelnik Tomislav Čulo Anton Dimitrič Darja Žibert Damijana Capuder Tatjana Pakovič Vesna Perne Melita Tači Fadil Poznič Zora Nikolič Radisav Počkaj Nataša Kosi Darja Strniša Branka Nenezič Drago Gale Janez Krmelj Marija Jusufi Skender Bajželj Jelka Radi novic Nedeljko Gende Saša Gojo Dino Francelj Gorazd Kranjec Andrej Kotnik Jasmina Milačič Marko Musič Skender Galič Dobrivoje Sokolova Silvana Gajič Svetlana Kutnjak Marjeta Božek Tatjana Tadič Slavko Džananovič Drago Krek Majda Gregorc Suzana Bogdanovič Vlado Pogačnik Vili Kljajič Dušanka Luže 51 Predoslje 27 Stara cesta 1 l/a Cerklje, Praprotna polica 21 Valjavčeva 3 Zg. Jezersko 7 Ul. 31. divizije 12 Visoko 6 Planina 1 Sp. Besnica 93 Ul. 1. avgusta 9 Ljubljanska 5 Ljubljanska l/a Gorice 10 Levstikova 1 Šorlijeva 31 Veljka Vlahoviča 4 Šorlijeva 33 Kidričeva 18 Gradnikova 11 Likozarjeva 25 Župančičeva 33 Pševska 9 Golnik 10 b Cesta 1. maja 61 Adergas 36 Planina 38 Ul. Mladinskih brigad 9 Jaka Platiša 19 Trg Prešernove brigade 4 Hotemaže 58 Stara cesta 7 Tončka Dežmana 8 Koroška 10 Mencingerjeva 5 Staneta Rozmana 7 Veljka Vlahoviča 7 Golnik 67 Preddvor 5 Šiškovo naselje 40 Huje 1 Golnik 7 Planina 4 Rudija Papeža 34 Šorlijeva 27 Gradnikova 1 Janeza Puharja 4 C. 1. maja 22 Predoslje 116 Šmidova 2 Zg. Bitnje 1 6.4.1968 Sava Kranj 1.7.1959 ETP 18. 11. 1959 Državna založba Slov. 4. 4. 1957 na čakanju 24. 12. 1957 3. 6. 1960 21. 2. 1957 27. 10. 1962 11.4. 1952 17. 2. 1962 29.7.1955 8. 10. 1961 30. 11. 1955 30. 1. 1966 2. 5. 1963 25. 3. 1963 22. 8. 1961 15. 7. 1964 4. 10. 1966 15.9. 1967 12. 12.1965 1.6. 1955 6.3. 1960 8.9. 1961 6. 4. 1967 12. 6. 1965 10. 7. 1964 5. 9. 1964 OŠ Bratstvo in enot. Kr. Sava Kranj privat Gradbinec Iskra Varnost RC Ljubljana BGP Kranj OŠ France Prešeren Iskra Sava Tekstilindus Dom upok. Kranj Vagabund LJ Tekstilindus Peko Tržič Iskra Tel. Sava Inštitut Golnik Iskra LM Kranj Iskra Iskra 7. 10. 1965 Adria Airvvavs 25.11.1952 Sava 29. 5. 1964 23.3. 1963 14.3.1969 2. 8. 1963 20. 3. 1964 29. 11. 1964 21. L 1970 8. 3. 1965 15.9. 1964 2. 1. 1966 23.II.1961 5. 1. 1964 30. 11. 1969 2. 1. 1968 9. 7. 1965 20.9. 1960 3. 1.1967 6.4. 1965 1.7. 1964 19. 9. 1969 20. 11. 1960 GŠ Bled Tekstilindus Mercator Tekstilindus Iskra — št. Alpetour Iskra JAT Tekstilindus Sava Kranj Merkator Tekstilindus Iskra nezaposl. Triglav Iskra SO Kranj Tekstilindus Gradbinec Sava Tekstilindus Število točk 265 265 243 235 233 233 233 230 230 228 228 225 225 225 223 223 220 220 218 218 218 218 218 213 213 213 213 213 213 213 213 210 210 210 208 208 208 208 205 205 205 205 205 205 203 203 205 203 200 200 200 Priimek in ime Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk 52. Žlebič Mirjam Župančičeva 12 1.4. 1969 po pog. 198 53. Sušnik Tatjana Janeza Puharja 3 11.9. 1970 Iskra 198 54. Meserko Irena Pot na Jošta 26 28. 9. 1965 WZ 198 55. Deševič Ekan Kokrški breg 3 c 7. 11. 1961 Sava 195 56. Suljanovič Feriz Britof 241 12. 3. 1964 Planika 195 57. Deljanin Muhamed Preddvor 8 20. 10. 1964 Tekstilindus 195 58. Filipovič Milorad Delavska 19 12. 12. 1956 Tekstilindus 195 59. Milanovič Dobrivoje Šenčur, 8. 3. 1955 Tekstilindus 195 Beleharjeva 26 60. Naglic Roman Prebačevo 8 15.5. 1967 Iskra 195 61. Vojsk Beno Šorlijeva 8 15. 1. 1963 Iskra 195 62. Polajnar Tadeja Titov trg 25 24. 12. 1965 študent 195 63. Lazar Darko Zg. Besnica 102 16. 8. 1965 JP Komunala 193 64. Karaman Senada Juleta Gabrovška 2\ 1. 2. 1958 Tekstilindus 193 65. Kostov Tošo Vrečkova 7 24. 4. 1967 Sava 193 66. Polajnar Vanda Lojzeta Hrovata c /11 21. 11. 1964 Temel. sod. Kr. 193 67. Radojčič Borut 0/ 11. Valjavčeva 9 7. 4. 1965 Sava Kranj 193 68. Doberšek Vojko Golnik 55 11. 1. 1967 Planika 193 69. Milačič Uroš Golnik 67 8.3. 1965 Iskra 193 70. Zubanj Slobodan Savska 58 9. 6. 1964 Sava 190 71. Jordan Boštjan Ul. 31. divizije 34 16. 1. 1967 Gost. Arvaj 190 72. Kern Marinka Planina 72 9. 12. 1959 Iskra 190 73. Rupnik Tadeja Krašnova 16 11. 10. 1971 Agromehanika 188 74. Gojkovič Dragana Trojarjeva 41 26. 12. 1969 Adria 188 75. Matovinovič Nataša Valjavčeva 14 11.4. 1970 BGP Kr. 188 76. Bajželj Simon Cesta 1. maja 67 18.4. 1969 ni zaposl. 188 77. Pejašinovič Milan Gorenjesavska 61 13. 5. 1965 Tekstilindus 185 78. Petrovič Momir Drolčevo naselje 18 21.4. 1963 Sava 185 79. Lulič Hamida Delavska 19 26. 11. 1967 Planika 185 80. Georgijev Stančo Pot na Jošta 51 21.4. 1965 Sava 185 81. Prača Dušan Šorlijeva 18 3. 4. 1969 Zvezda Kranj 185 82. Rehberger Dušan Trg Prešer. brigade 1 15. 12. 1962 Hidromet. z. Lj. 185 83. Volavšek Kata Tekstilna 12 25.4. 1971 Aerodrom Lj. 183 84. Milojčič Dušica Levstikova 1 10. 2. 1971 Planika 183 85. Stare Tirna Šorlijeva 21 19.4. 1971 Živila 183 86. Vehar Valerija Nazorjeva 6 3.4. 1970 Prešer. gled. 183 87. Krapež Majda Kokra 68 11.4. 1970 Gorenjski tisk 183 88. Pašič Elmez Tomšičeva 18 11.6. 1961 Oljarica 180 89. Golčovski Marin Golnik 18 2. 2. 1963 Sava 180 90. Zanko Zoran Cirilova 3 20. 6. 1966 Jelovica 180 91. Knavs Vinko Gorenjskega 21. 8. 1966 Iskra 180 odreda 18 92. Franjko Francka Savska cesta 42 31.3. 1948 Iskra 180 93. Mihelčič Rok Ul. 31. divizije 46 26. 4. 1970 Scorpio 178 94. Debeljak Tanja Velesova 63 18. 8. 1971 Iskra 178 95. Cej Nevenka Staneta Rozmana 2 22. 5. 1968 Delo Kranj 178 96. Dermastja Vera Jaka Platiše 17 9. 10. 1967 Iskra Kibern. 178 97. Korošec Bojana Planina 18 9. 10. 1967 Elita 178 98. Kerič Romana Valjavčeva 13 29. 11. 1966 Iskra 178 99. Gašperšič Nada Tuga Vidmarja 12 18. 6. 1968 Iskra 178 100. Bukara Miladin Velesovska 89 6. 3. 1962 Gradbinec 175 101. Dejanovič Momir Delavska 19 12. 11. 1961 Planika 175 102. Lebar Marjana Sr. Bitnje 46 27.11.1962 Živila Kranj 175 103. Šušnjica Rosa Staretova 8 19.10.1952 Planika 175 104. Petrovič Stojanka Tuga Vidmarja 10 13.8.1951 Iskra 175 105. Vranješ Mladenko Velesovska 89 23. 10. 1963 Donit 170 106. Matic Ružica Jezerska 94 23. 8. 1968 Nezaposl. 170 107. Čekič Iša Titov trg 14 6.3. 1968 Iskra 170 108. Krčmar Manda Huje 12 1.11. 1962 Planika 170 109. Dobraš Radojka Delavska 19 2. 11. 1966 Tekstilindus 170 110. Muharemovič Šerifa Kebetova 16 2. 2. 1952 Gradiš 170 111. Todorovič Ranka Planina 4 22. 11. 1952 Podj. vzdržev. 170 112. Taseva Cveta Delavska 19 27.4. 1961 Tekstilindus 170 113. Udovč Miran Savska cesta 20 2. 7. 1960 ERO Iskra 170 114. Djakovič Drena Staneta Rozmana 1 1 6. 4. 1954 Tekstilindus 170 115. Makarič Veselica Tončka Dežmana 2 22. 3. 1962 Gradbinec 168 116. Ikanovič Emir Golnik 48 A 25.9. 1966 Sava 165 117. Šimnovec Irena Kranjska 2 1.7. 1960 nezaposl. 165 118. Kajtezovič Ibrahim Šorlijeva 27 9. 8. 1957 Živila 165 119. MurgiČ Osman Orehovlje 13 4. 10. 1965 Mercator Oljar. 160 120. Dukovič Drago Struževo 22 27. 9. 1966 Grad. in komun. 160 121. Arsenič Milorad podj. Orehovlje 1 6. 4. 1962 Sava 160 122. Kondič Radenka Velesovska 89 3. 5. 1961 Sava 160 123. Dimitrov Ivan Stritarjeva 5 25.11.1956 Varnost 160 124. Kneževič Obrad Delavska 19 10. 5. 1964 Tekstilindus 160 125. Tutič Zoran Golnik 46 27. 6. 1961 Litostroj 160 126. Dušenovič Nada Delavska 19 15. 8. 1964 Tekstilindus 160 127. Damjanovič Sehija Savska c. 2 15.1.1962 Oljarica 160 128. Gabud Mirjana Sorska 24 14. 5. 1967 VVO Kranj 160 129. Kerič Mladen Predoslje 116 4. 5. 1963 Tekstilindus 158 130. Stanič Ranka Zg. Bitnje 84 14. 10. 1961 Planika 158 131. Jahir Visoka Tončka Dežmana 1022. 2. 1957 Sava 158 132. PopoviČ Radenka Zasavska 10 3. 5. 1965 Alpetour 158 133. Čikojevič Stojko Okroglo 17 21.9. 1962 Javno podi. Komun. 155 134. Libič Mohamed Delavska 19 2. 6. 1961 Tekstilindus 155 135. Milic Milivoje Cesta 1. maja 63 20.7. 1966 Iskra 155 136. Hodič Avdo Adergas 16 11. 8. 1964 Tekstilindus 150 137. Džakovič Brane Sr. Bitnje 14 19. 7. 1964 Nezaposlen 150 138. Ponjevič Šefika Staneta Žagarja 25 20. 8. 1969 Privat 150 139. Muratovič Semira Golnik 46 13. 3. 1968 Golnik 150 140. Karič Nasina Delavska 19 24. 8. 1969 Tekstilindus 150 141. Vangelo Rade Savska 58 20. L 1960 Cestno podj. 150 142. Križ Danijela Golnik 46 23. 6. 1947 Inštitut Golnik 150 143. Kojič Stojanka Jaka Platiše 7 2. 1. 1970 Dom oskrb. Preddvor 150 144. Nikočevič Nizabeta Golnik 7 A 1.7. 1966 Iskra 150 145. Popovič Radovan Delavska 19 13.4. 1960 Tekstilindus 150 146. Štular Jana Cesta JLA 6 19. 12. 1966 PTT Kranj 150 147. Kričkovič Mira Delavska 19 8. 8. 1965 Tekstilindus 147 148. Mačilo Jasminka Planina 4 29. L 1967 Iskra 145 149. Savič Vida Galetova 4 27.4. 1969 LB Kranj 145 150. Preradovič Milorad Ljubljanska 3 19. 5. 1961 Gradbinec 145 151. Subašič Dragica Pot v Bitnje 13 7. 7. 1964 TT Zvezda 145 152. Erzin Saša Lojzeta Hrovata 7 31. 8. 1971 1B1 145 153. Šarič Dragan Savska 42 30. 10. 1966 Gradbinec 143 154. Topalovič Mara Pot na Jošta 13 20. 1. 1969 OŠ L. Seljak 140 155. Kusič Nevenko Okroglo 17 10. 7. 1964 Tekstilindus 140 156. Mešinovič Indira Jenkova 8 12. 5. 1968 Gor. tisk 140 157. Kusič Slavica Golnik 46 1.3. 1963 UKC Golnik 140 158. Makarič Veselko Ljubljana 6 17. 2. 1963 Planika 140 159. Ilijevski Dimitrij Tomšičeva 23 24.9. 1963 Sava 138 160. Kurgič Tehnida Novi svet 13, 12. 6. 1968 OŠ Matija Čop 138 Šk. Loka 161. Vujinovič Nedeljko Cankarjeva 14 17. 7. 1962 Sava 135 162. Mitrovič Ivanka Golniška c. 33 7. 7. 1961 Nezaposlen 135 163. Nešič-StavanoviČ Liljana Tuga Vidmarja 8 17.6. 1960 — 135 164. Koštreš Miro Škofjeloška 31 a 4. 6. 1961 Tehnik Šk. L. 133 165. Vukojevič Goran Delavska 19 30. 8. 1968 Tekstilindus 130 Priimek in ime Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk 166. Maksimovič Svetlana Koroška 53 1.4. 1969 Živila 128 167. Gogič Zorica Jaka Platiše 7 6.6. 1948 dom oskrbovancev 128 168. Pave Veronika Praše 30 29. 9. 1960 Planika 123 169. Krstev Ljupčo Savska 56 13.9. 1964 Tekstilindus 120 170. Alagič Nazif Hrib 5 A 12*. L 1964 Živila 115 171. Gorgijev Blagor Janeza Puharja 2 19. 3. 1954 Komunala Kr. 110 172. Bobolinski Ljupčo Janeza Puharja 3 18.9. 1965 Pekarna 108 173. Vehovec Rozalija Pipanova 45 4.9. 1962 OŠ F. Prešeren 85 174. Nikolič Ljubica Zlato polje 3 c 20. 6. 1961 Mercator 80 DRLŽINE - 2 člana Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposlitev Število točk 1. Košir Veronika Savska 54 13. 1. 1947 Tekst. tov. Medvode 240 2. Feratovič Ismeta Kokrški breg 3 18. 10. 1954 Triglav konf. 235 3. Pogačnik Marija Zasavska 42 A 29. 4. 1963 Sava 233 4. Turk Renata Grad 46 6. 6. 1967 Tekstilindus 230 5. Fajfar Barbara Bašelj 37 12. 7. 1966 Iskra Števci 230 6. Čebular Veronika Prešernova 4 6. 1. 1947 Gostilna Viktor 230 7. Urh Mateja Šorlijeva 22/p. 21.4. 1965 Iskra 228 8. Verlak Doroteja Šorlijeva 31 27. 8. 1963 Gorenjski tisk 228 9. TrogrliČ Vinko Kajuhova 19 29. 2. 1960 HS L. Hrovata 225 10. Pangrac Urška Vrečkova 3 3.4. 1965 Planika 223 11. Košnik Metka Župančičeva 4 6. 1. 1968 Merkur Kranj 223 12. Mavec Vesna Britof 74 3. 8. 1970 Gorenjski tisk 220 13. Vodopivec Renata Janeza Puharja 6 28. 3. 1965 Živila Kranj 218 14. Gole Zdenka Praše 30 18. 8. 1966 Tekstilindus 208 15. Kerič Zlatka Valjavčeva 13 28. 5. 1962 Sava Kranj 208 16. Štefe Marjeta Gosposvetska 17 19. 1. 1963 nezaposlena 208 17. Arh Nada Planina 4 2. 11. 1961 Iskra 205 18. Bečan Natalija Golnik 47/5 29. 4. 1969 nezaposlena 203 19. Puzin Mateja Oprešnikova 21 5. 6. 1963 Iskra 203 20. Sajovic Darja Ilovka 1 26. 5. 1968 TP Elita 200 21. Unk Barbara Ljubljanska 10 6. 7. 1965 Ratio d.o.o. 200 22. Jenko Miloš Prešernova 8, Kranj 3. 10. 1965 Tekstilind. 200 23. Knific Anica Zg. Besnica 69 5.6. 1964 Iskra ERO 198 24. Kranjec Simona Cesta talcev 73 20. 6. 1971 Iskra 195 25. Tomažin Slavica Britof 52 2. 5. 1958 Živila 195 26. Bobnar Rozalija Na vasi 17, Voglje 18/6. 1969 Planika 193 27. Smolič Mojca Gradnikova 5 17. 4. 1968 Planika 193 28. Presek Brigita Nazorjeva 8 21.9. 1970 Iskra Kib. 193 29. Eling Irena Zg. Bitnje 99 5. 5. 1966 Iskra števci 193 30. Kočar Tatjana Šorlijeva 20 18. 5. 1965 Iskra 193 31. Nišandžič Danica Janeza Puharja 1 26. 6. 1954 Tekstilindus 188 32. Potočnik Suzana Lojzeta Hrovata 7 26. 4. 1967 Planika 188 33. Kožuh Romana Veljka Vlahoviča 7 26. 2. 1969 Planika 188 34. Pajkič Irena Šorlijeva 13 20. 6. 1958 nezaposl. 188 35. Kondič Dušanka Kidričeva 26 23. 9.1958 Gimnazija Kranj 183 36. Oštir Marija Zalog 6 17. 4. 1948 Bolnica Golnik 183 37. Marn Zdenka Moša Pijade 26 15. 4. 1965 Obrtno podj. Kranj 183 38. Zorman Barbara Hrib 28, Preddvor 10. 11. 1967 nezap. 183 39. Marjanovič Milija Partizanska 29 A 10. 1. 1965 LB Kranj 180 40. Petrovič Kristina Ljubljanska 1 A 25. 1. 1952 D. o. o. Jelen 180 41. Janežič Majda Savska c. 2 8. 4. 1961 Sava Kranj 180 42. Budna £ranka Zlato polje 3 B 15. 1. 1970 Iskra števci 178 43. Golub Stanka Ul. Gorenjskega 7. 4. 1968 Kompas Ljubljana 178 odreda 10 44. Davidovič Mira Delavska 19 20. 4. 1962 Tekstilindus 175 45. Jamnik Simona Savska loka 5 26. 3. 1971 Iskra Kibernetika "175 46. Plavc Irena Jaka Platiše 17 15. 8. 1960 Iskra Tel. 175 47. Ljubeč Tatjana Trg Prešernove 22. 12. 1954 Iskra Kiber. 173 brigade 8 48. Virant Simona Janeza Puharja 2 11.9. 1970 Privat 173 49. Kogoj Suzana Zg. Jezersko 133 18.11.1970 Iskra ERO 173 50. Mlakar Marjeta Preddvor 25 9. 6. 1967 privat 173 51. Kavkovič Ramiza Delavska 19 16. 4. 1958 Tekstilindus 170 52. Ahlin Fanika Visoko 96 30. 3. 1968 Merkur 170 53. Mihavec Ivka Janeza Puharja 8 3. 8. 1959 Alpetour — nezap. 168 54. Milovanovič Rajko Delavska 19 ■12.6. 1963 Tekstilindus 165 55. Bilanič Anuša Savska 58 17. 7. 1968 Zavod za zaposl. 160 56. Markišič Zofija Delavska 19 24. 3. 1956 Tekstilindus 160 57.JokičNada Tavčarjeva 29 22. 5. 1956 Gorenjski tisk 160 58. Davtovič Medina Golnik 46 13. 6. 1960 Inštitut Golnik 160 59. Jokič Nevenka Šiškovo naselje 40 18. 11. 1965 Tekstilindus 155 60. Lovč Mirjana Mlaška 61 29. 6. 1971 Dom upokojencev V T • 155 61. Bezovšek Marija Cerklje, C. II. grupe 27.6. 1964 NT. Žito TOZD 155 62. Kahrimanovič Šefika odr. 31 Maloprod. Cesta na Okroglo 4 5. 8. 1957 Skrbiš d.o.o. 153 63. Smole Suzana Ul. 1. avgusta 5 27. 8. 1971 Iskra ERO 153 64. Milojevič Gordana Drolčevo naselje 18 1. 8. 1971 privat 150 65. Atanasovski Blagoj Benedikova 2 17. 10. 1962 PTT — nezaposl. 150 66. Kekič Mirjana Delavska 19 24.1.1961 Tekstilindus 150 67. Drobnjak Dragan Trg Rivoli 3 8. 6. 1966 Iskra 148 68. PopadiC Zora Jezerska 94 2. 3. 1959 OŠ L. Seljak 145 69. Šabanagič Zuhra Delavska 19 1. 1. 1966 Tekstilindus 140 70. Ninič Milena Delavska 19 20.9. 1963 Tekstilindus 135 71. Kitic Zora Jelenčeva 28 — 16. 6. 1963 Tekstilindus 130 Primskovo 72. Burja Lidija T. Dežmana 6 23. 4. 1965 Tobačna Lj. 128 73. Kanovič Roza Golnik 46 23. 6. 1962 Inštitut Golnik 115 74. Kondič Radovan Pot v Bitnje 13 23. 9. 1965 LTH Šk. Loka 112 75. Zumer Marija Planina 64 27. 8. 1971 Planika 105 Samski občani Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposlitev Število točk 1. Kristan Marjan Gubčeva 5 5. 8. 1952 Iskra Kibernetika 233 2. Ogris Marija Mencingerjeva 3 20. 1. 1952 Iskra TIV 223 3. Kranjc Brane C. 1. maja 65 23. 11. 1955 nezaposlen 223 4. Škodlar Roman Nazorjeva 10 22. 4. 1964 nezaposlen 215 5. Plemenitaš Iztok Gubčeva 1 4. 12. 1955 Gozdno gosp. Kranj 206 6. Celar Drago Begunjska 9 15. 4. 1961 Servisno podj. Kranj 203 7. Klajder Boris Veljka Vlahoviča 7 13. 10. 1956 Tehtnica Kranj 203 8. Rahne Jože Zg. Bitnje 118 30. 12. 1957 Tekstilindus 203 9. Porenta Darja Begunjska 13 8. 2. 1965 Iskra števci 203 10. Žumer Zdravko Preddvor 132 9. 5. 1960 Iskra - ERO 201 11. Kabič Milan Hrastje 73 24. K). 1957 nezaposlen 200 12. Dujovič Mitja Valjavčeva 4 27. 11. 1966 Iskra Kranj 198 13. Zabovnik Brane Štirnova 3 22. 6. 1960 Iskra Kranj 198 14. Zadnikar Peter Nova vas 23 2. 11. 1963 nezaposlen 195 15. Kranjc Mirjana Gosposvetska 17 Mlakarjeva 2 17. 2. 1964 Iskra TEL 193 16. Novak Sašo 9. 1. 1962 Iskra ERO 188 17 Potočnik Tomaž Struževo 47 B 3. 10. 1965 Iskra Kibernetika 188 Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposlitev 18. Bolka Beti Šmidova 14 28.4. 1960 Iskra ERO 19. Kočar Janez Mače 6 a 13. 2. 1952 nezaposlen 20. Dovžan Vera Šorlijeva 7 18. 1. 1953 Tekstilindus 21. Fele Klemen Ul. Gorenjskega 11.6. 1970 študent odreda 6 22. Puhalac Ljubo Zg. Bitnje 118 17. 9. 1969 Tekstilindus 23. Sokol Zoran Šorlijeva 3 27. 8. 1951 KOP 24. Kaštrun Slavko Ljubljana, Malniške 8. 5. 1967 Iskra Čete 3 25. Miiller Zoran Planina 69 12. 7. 1950 nezaposlen 26. Bunjaki Ibrahim C. 1. maja 69 22. 5. 1966 nezaposlen 27. Zabovnik Janez Štirnova 3 3. 6. 1964 Iskra 28. Zevnik Andrej Planina 26 6. 1. 1967 Iskra 29. Zrimšek Suzana Tončka Dežmana 8 1.6. 1971 Iskra 30. Blatnik Drago Janeza Puharja 10 17.1.1954 Mercator 31. Boštar Robert Staneta Rozmana 4 25.12. 1968 Kokra Kranj 32. Beke Ivo Gorenjskega 14. 8. 1968 Iskra - TEL odreda 6 33. Kranjc Sabina Gorice 16 18.12.1970 Gorenjski tisk 34. Tonja Aleš Gorenjskega 20. 11. 1972 študent odreda 18 35. Muslija Majda Delavska 19 25. 7. 1958 Tekstilindus 36. Bojanič Vida Planina 4 28. 5. 1961 Iskra - KIB 37. Radoševič Velinka Jezerska c. 7 4. 8. 1956 Avtocommerce 38. Pire Aleš Gubčeva 4 5.6. 1968 Planika 39. Mrda Vida Delavska 19 23. 6. 1962 Tekstilindus 40. Polajnar Mateja Cerklje, C. v 6. 9. 1968 Gradbinec Polico 13 41. Čero Romana Ul. Veljka 11.11. 1970 Jelovica Vlahoviča 3 42. Barić Ruža Ul. 31. divizije 7 31.8. 1966 pri v. 43. Rozman Romana Betonova 1 6. 4. 1969 Živila Kranj 44. Pucelj Mateja Planina 1 18. 4. 1972 dijakinja 45. Ščekič Jelka Cesta na Belo 1 4.9. 1971 nezaposlena 46. Matoh Anica Jaka Platiša 3 17.9. 1964 Mercator 47. Markelj Ivan Ševlje 19 26. 1. 1954 nezaposlen 48. Vujanovič Mira Orehovlje 7 27. 5. 1968 Tekstilindus 49. Krsteva Blaga Tončka Dežmana 4 22. 11. 1958 Pri Gorjancu 50. Perko Tilka Nazorjeva 6 12. 3. 1943 BPT Tržič 51. Horvat Dušan Tavčarjeva 14 11. 12. 1963 Dimnikarsko podj. Kr. 52. Ardalič Branko Visoko 56 15. 3. 1963 Jumel Mavčiče 53. Jakovljevič Miladin Golniška 33 3. 5. 1963 nezaposlen 54. Dragoljič Jovanka Zg. Brniki 28 10. 7. 1969 Aerodrom 55. Vurušič Suzana Nazorjeva 8 27.9. 1970 ZD Kranj Število točk 186 180 180 173 173 173 173 170 168 168 166 165 165 163 163 163 160 155 155 155 151 150 148 148 143 141 138 138 133 130 130 118 115 113 106 105 103 78 UPOKOJENCI Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposlitev Število točk I. — 5 članov I. Čorovič Ismet II. - 4 člani 1. Zrim Anica III. — 2 člana 1. Petkovič Ugrin 2. Rodeš Marija 3. Černec Stanislav IV. - 1 član 1. Kržovski Boris 2. Jezeršek Silvestra 3. Čebulj Alojzija 4. Rotar Angelca, ml. 5. Kondič Mavija 6. Zorman Rafael 7. Tadič Ivo 8. Kavaš Ana V. - UPOKOJENCI, SPIZ 1. Zelnik Mihaela 2. Triller Zofija Podbrezje 164 Preddvor 28 Koroška 53 Savska loka 5 Tuga Vidmarja 12 Kališka 19 Gorenjskega od. 8 Savska cesta 1 Zg. Besnica 57 Delavska 19 Hrib 28 Ljubljanska c. 5 Zg. Jezersko 139 25. 12. 1930 invalid, upok. 3. 2. 1945 druž. upok. 6. 8. 1929 21. 1. 1928 4. 2. 1943 invalid, upok. starost, upok. invalid, upok. 31.8.1963 invalid, upok. 8.12.1967 invalid, upok. 8. 4. 1906 starost, upok. 24. 10. 1936 starost, upok. 19. 4. 1949 invalid, upok. 1. 10. 1966 invalid, upok. 23. 6. 1952 invalid, upok. 18. 7. 1933 družin, upok. ki lahko prosijo za dodelitev izpraznjenega stanovanja, kupljenega Gorice 10 29. 9. 1944 inval. upok. (2 člana) Župančičeva 8 27.10.1924 starostna upok. kiub4ćuknos y TRGOVINA VSE ZA OTROKE Trg Rivoli Kranj 22. IKOS Kranj f*\ Savska c. 22 64000 Kranj Ikos, Industrija kovinske opreme in strojev, Savska c Kranj nudi pod ugodnimi pogoji najem POSLOVNO-PROIZVODNIH PROSTOROV v svojem obratu v Struževem 3, Kranj. ^ Prostori so primerno opremljeni za organiziranje pr0'z^ nje, ogrevani, z urejenim dovozom in parkirnimi ProSj^ :n( Informacije: Ikos Kranj, Savska c. 22, tel.: 064/216-961 60. KOVINARSKA VRHNIKA Ugoden nakup kotlov KTK V zalogi imamo priznane in kakovostne toplovodne kotle KTK. Za vse kupce, ki že uporabljaj naše peči, nudimo možnost cenejšega nakupa. Za vse podrobnejše informacije se lahko oQ< osebno ali po telefonu (061) 752-423, 752-411. 0% SAMSUNG Electronics TV 51 cm, teletekst cena 12.990,00 din TV 51 cm, scart, 40 progr, cena 11.490,00 din ^ VIDEOREKORDER-3 glave cena 11.490,00 din VIDE0PLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din HIFI STOLP-CD-dalj. uprav, cena 11.490,00 din MOŽNOST NAKUPA NA 3 -12-MESEČNO POSOJILO! del čas od ponedeljKa d0 Pet o3 ,re od|15 1 JranJ CENTER K"* C. Talcev 3 ^ (pri gostiln'^ Torek, 28. maja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN d®mHSS^^SnGLAS MULI OGLASI ^217-960 Cesta JLfl 16 aparati stroji Poceni prodam barvni TV Gorenje, sjarejši.g 218-712_7851 Ugodno prodam VIDEOREKORDER Samsung. g 312-329 7856 Prodam KAMEROREKORDER Blaupunkt. Cena ugodna. Najnovejši model. g 631-013 7866 Ugodno prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO, g 214-027 gradbeni material_ Uvoženo plastificirano PLUTO, prodam, g 83-727,.po 20. uri 5940 Prodam rabljeno betonsko strešno OPEKO. Cena 2,00 din za kos. g> 217-510_7872 Prodam 500 kosov opečnih MO-DULARCEV in 1.000 kosov rabljenih STREŠNIKOV Kikinda 272. Bolka, J. Mežana 10. Cerklje 7883 pOPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. - 15. ure torek od 15. - 17. ure Odprto: od 8. - 18. ure sobota od 8. - 12. ure SE PRIPOROČAMO! Prodam lesene OBLOGE, za stene 7n Ltrope' v stanovanju, približno l^yjd__m. Kuraltova 14, Šenčur Ugodno prodam strešno OKNO, dim. 105 x 112 cm in 20 kvad. m. UPA2NEGA LESA - lužen hrast. » 57-616 7918 kupim Kupim 64-103 smrekove HLODE. g> _7517 Kupim MOTOR za Audi 80, 1.300 2gm, letnik 1975/79. g 217-604 lokali Prodam večnamenski LOKAL, 30 n bi' m- opremljen kot boutiqe, g? nanini III. g 325-349 7901 Motorji kolesa Prodam APN 4. g 622-777, popol-Han______ 7847 Prodam~Tomos AVTOMATIK. g 6i?i09____7878 Prodam ohranjen MOPED APN 6, Spi* 1987' aaražiran. Cena 600 yfcM. Kovačevič, Podlubnik 8, 7913 *r ; ^uvacevic, Koa škofja Loka, g 621-840 ggEUVA GUMIJASTIH Priporoča se luđi z drugim graverskimi storitvami GRAVERSTVO Dušan Debevc Koroška 42 Tržič Tel (064150-680 od 8 -15 ure obvestila AVTOKLEPARSTVO -Branko Lac-7^nrv,adovlJica' Bevkova 37, g vo0' VETERAN l-TOTALKE IN yfHOSjALO___5536 r,A.SyEKUTEV vseh balkonov in te-Dn a vsa ostala STEKLARSKA ^^» 061/613/067 SERVIS 7549 ŠIVALNI K poučeva- STRnf vseh vrst nie ! Nudirno tud' pouceva In« *a ravnanje s šivalnim strojem -Jj^riacije na g 42-805 7550 teriai^d1 Z aPnom in ostalimi ma-32q I1- p°ceni, brez čakanja, g r~-~--L 7552 UZVODNO INSTALACIJO (no-1 vam naredimo Delamo s stroji, 7577 kvar. Popravila), sta 't6tno in hitro »en ^leiT^g 218-427 Pravi™' VIDE0- HI"FI servis! Po-ni-fin,m° vse vrste TV- v'deo in naprav. g 329-886 7671 I ■ • i. * ) ROBINSON \ Club TRŽIČ | T tel.:52-266 četrtek, 30.5., POP DESIGN petek, 31.5., MIKA, MODNA REVIJA B0UTI0UA PRIMA IZ KRANJA Po konkurenčnih cenah nudim MONTAŽO in POPRAVILA, centralne in vodovodne instalacije. g 73-186_7586 "EUCOM" Radovljica, Kranjska 13, prodaja športne COPATE Reebok. Naročila sprejemamo na sedežu podjetja ali pri vas doma. g 75-962 ali 75-988, g. Njegovan 7879 RTV servis Baltič, Sr. Bitnje 65, Žabnica! POPRAVILO vseh vrst TV, VIDEO in RADIJSKIH APARATOV. Odprto: pondeljek, torek, četrtek, petek, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure; sobota, od 9. do 12. ure. 7885 ostalo Otroško POSTELJICO z jogijem, prodam, g 215-208_7862 Prodam star KOZOLEC, z desetimi okni, g 65-808_7863 Prodam PRODAJNI PULT, dolž. 3 m. Informacije na g 83-862, vsak dan, od 19. do 21. ure 7882 Prodam ali zamenjam JAHTO Adriatik, dolž. 8 m, 6 ležišč, WC in kuhinja; motor Janhar 60 KS Tur-bodiesel. g 057/86-938 7887 Ugodno prodam GLISER Kliček, z motojem T 18 in vlečno PRIKOLI-CO za čoln. 3» 75-614_7899 Ugodno prodam trda mešana DRVA ter več ustrojenih telečjih KOŽ. g 79-063 7909 posesti Prodam PARCELO za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 7867 Prodam HIŠO, 1.694 kvad. m., pri-merna za razno obrt in gostinstvo. Ogled 1.6. 1991, dopoldan. Smledniška 2, Kranj 7871 Ugodno prodamo enonadstropno HIŠO pod Krvavcem, s telefonom. Vseljiva! g 061/554-322 7911 ŠOLE, UČITELJI IN UČENCI OBIŠČITE NAS V NAŠEM TABORU V ANKARANU, KO BOSTE POTOVALI NA SLOVENSKO OBALO. DOLGOLETNA TRADICIJA IN SOLIDNE STORITVE, SAJ NAS VENDAR POZNATE. ŠE IMAMO PROSTA MESTA V PREDSEZONI. ŠTUDENTSKI CENTER V LJUBLJANI UPRAVA Cesta 27. aprila 31, Ljubljana telefon in fax:218-156 razno prodam Prodam eno moško KOLO in dve ženski KOLESI ter PRIKOLICO Adria, rabljena dve szoni, izvozni model, g 632-509_7875 Prodam mlado KRAVO, dobra mlekarica, v 7. mesecu brejosti, z drugim teletom, 3 cementna OKNA, primerna za delavnico ali hlev in več starinskih SKRINJ. Eržen, Sp. Besnica 187_ 7889 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, SLAMOREZNICO s puhalnikom in CIRKULAR za obžagovanje lesa. ■g 79-416_7900 stanovanja Prodam 1 sobno STANOVANJE, 42 kvad. m., na Planini v Kranju. g 323-733_7660 vozila_ Prodam dobro ohranjen JUGO 55 Koral, letnik 1988, 20.000 km. g 311-692_7597 Ugodno prodam DIANO, letnik 1976, v voznem stanju, neregistrirana ter 9 kg kvalitetnega gosjega PUHA. Cena ugodna, g 323-292 Prodam 126 P, letnik 1981, registri-ran do 9. 6. 1992. Cena 24.000,00 din. Anton Tavželj, Praproče 5, Podnart, g 79-056_7855 Prodam Z 101, letnik 1987. Stojan Bertoncelj, Kropa 56 7858 Prodam Z 101, letnik 1986, garaži-rana. Cena 5.000 DEM v dinarski protivrednosti. Informacije na g" 216-734_7859 Prodam ohranjen GOLF diesel, 1. registracija 1988. Šmartno 31, Cerklje_7860 Prodam R Clio 1.4 GN, letnik 1991, srebrne barve, g 325-171 7861 Prodam R 4, letnik 1979 in rezervne DELE, g 64-135_7874 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980. Cena po dogovoru. Aleš Komr, Mevkuš 229, Zg. Gorje_7880 Prodam Z 750, letnik 1982, registri-rana do konca leta, samo 23.000 km, zelo dobro ohranjena. Enkratna priložnost - 22.000 DEM. g 67-037_7886 CITROEN AX TRE, letnik avgust 1988, sive metalne barve, 5 vrat, prodam. g 802-632, po 19. uri KOMBI Z 850, letnik 1984, prodam. Informacije na g 215-135 7891 Prodam ŠKODO Favorit, letnik 1990. g 216-630_7894 Prodam Z 101 Skala 55, letnik 1988. Franc Šimenc, Predoslje 140, Kranj_7897 GOLF 1.6 bencinar, letnik 1987, bele barve, 65.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam, g 48-687_7902 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Baj- želj, Britof 86, Kranj_7903 JUGO 45 Koral, star 2 leti, rdeč, (nekadilec), ugodno prodam, g 40-125_7906 Prodam TOVORNI AVTO Merce des 26-24, kiper, letnik 1971. Cena ugodna, g1 82-448, po 15. uri 7907 Prodam R 11, letnik 1986. g 621-558 7qir> zaposlitve Samo s PRODAJO najbolj uspešnih artiklov na trgu - do res dobre ga zaslužka, g* 327-058, samo od 19.30 do 21.30_7245 Izkoristite možnost honorarnega zaslužka, ki vam ga s PRODAJO najnovejših priročnikov omogoča DZS. g 75 954 7488 Zaposlim KV MIZARJA, vajenega samostojnih del. Mizarstvo "Sitar", Velesovska 20, Šenčur, g 41-532_7502 Zaposlim KV ZIDARJA, KV TESARJA in PK DELAVCA, g 324-583_7666 Honorarno zaposlim prijetno dekle za DELO v nočnem lokalu. Informacije na g 329-229 7857 Če želite dodatno ZASLUŽITI in imate svoj prevoz, pokličite na g 73-164, od 16. do 19. ure 7892 Potrebujem žensko za ČIŠČENJE stanovanja, 1 x do 2 x tedensko, g 216-028 7893 Fanta za PEKO pizz, honorarno za poslimo. Možnost priučitve. g 52-055_7904 Honorarno delo dobi ŠIVILJA z in-dustrijskim cik - cak strojem, v občini Tržič, g 50-567 7922 Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Škofja Loka zaposli ŠOFERJA z B kategorijo. Zaposlitev je pogodbena za 3 mesece, z možnostjo podaljševanja istih rokov. Zaželeno je poznavanje telesno in duševno prizadetih oseb in nuđenje prve pomoči. Rok za prijavo je 12. 6. 1991, na naslov: Du-štvo za pomoč duševno prizadetim, Škofja Loka, p.p. 25 7929 MEHANIKA LANGUS UUBN0 29, TEL. 70-009 t Popravilo in servis osebnih in terenskih vozil • Popravilo in servis traktorjev, motokultivatorjev, motornih kosilnic itd. Delovni čas od 8. -16. ure Prodam GOLF diesel, letnik 1985. « Ogled po 15. uri. Zevnik, Partizan živali ska 8, Šenčur 7917 _ Prodam Z JUGO Skala, letnik 1989, registriran do maja 1992. Podlubnik 4, Škofja Loka 7919 Prodam JUGO 55 Koral, letnik julij 1988. Krč, Nova vas 9, Preddvor, g 45-166, po 15. uri_7920 Prodam OPEL KADETT, letnik 1989, bele barve, garažiran, dobro ohranjen. Informacije na g 78-665_ 7923 Z 101, letnik 1986, dobro ohranje-na, registrirana do marca 1992, prodam, g 212-938_7924 Z 128, letnik 1989, malo vožena, garažirana, ugodno prodam, g 691-594_7927 Z 101 Skala 55, stara dve leti in pol, višnjevo rdeče barve, ohranjena, garažirana, prodam. Breznik, Podlubnik 65, Škofja Loka, g 621-106 7928 126 P, letnik 1988, prodam, g 217-353 7916 JUGO 55^ letnik 85, prodam, g 216-089 Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, registriran do marca 1992. Marjeta Primožič, Selo 43, Žiri Prodam JUGO - Koral, I. 1988, do-bro ohranjen, g 621 -730 doma, služba 621-136, torek do 15. ure Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1977 za 1.000 DEM. g 51-672 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simnetalko. Hraše 5, Preddvor Prodam dva KOZLIČKA in dve KO-Zl z mlekom. Vinko Novak, Kropa 50/a_7876 Prodam 1 teden dni staro TELIČ-KO simentalko in 2 meseca stare JARKICE. Suha 5, Kranj 7895 Prodam KOZE - mladice. Mlaška c. 34, Kranj_7896 Rjave JARKICE ter bele PITANCE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, g 65-546_7905 Prodam KRAVO po teletu. Eržen, Pungart 9, Škofja Loka 7914 Prodam KRAVO simentalko, s teletom ali brez. Just Potočnik, Stu-dor 7, Gorenja vas 7915 Poceni prodam N EMŠKI OVČAR-Kl. Stane Dolenc, Praprotno 14, Selca_7921 Prodam dva BIKCA, stara 10 dni. Pregelj, Selo 48, Bled 7925 Z VEČ ZNANJA DO VEČJIH MOŽNOSTI ZAPOSLITVE: - intenzivni strojepisni tečaj z osnovami računalništva Informacije: Delavska univerza, tel.: 217-481. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, zeta, svaka in strica FRANCA JAKOPIČA z Bleda se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, stanovalcem Alpske 5, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala ekipi Internega oddelka dr. Hribernika bolnice Jesenice. Zahvaljujemo se sodelavcem Alpetourja, kolektivu Vezenin, kolektivu Perftech, ZB Bled in govorniku, Društvu upokojencev Bled ter pevcem bratov Zupan. Najlepša hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Bled, 19. maja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina in brata BORISLAVA STOJČIĆA v petem letu starosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se poklonili njegovemu spominu, nam izrazili sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta, sodelavcem obrata II. Inteks in Merkurja, otrokom VVZ Ivo Slavc-Jokl, sosedom ter g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! ŽALUJOČI: oče, mami, brata Miroslav in Branislav ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice NEŽKE HOČEVAR-MARČAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekli pisna in ustna sožalja, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. dekanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Kranj, 20. maja 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče, babice in prababice VALENTINE HAFNAR Fantove Tine se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem iz Stražišča, ki so ji zapeli v slovo. VSI NJENI Zg. Bitnje, 21. maja 1991 ZAHVALA Afi več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. Mnogo prezgodaj smo se po hudi bolezni poslovili od ljubljene hčerke, mamice, žene in prijateljice IRENE JENKO-LELJA z Bleda Iskreno se zahvaljujemo vsem njenim dobrim sosedom iz Podhoma, sorodnikom, prijateljem, zdravstvenemu osebju in duhovščini, ki soji pomagali lajšati bolečine v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. mn. dr. Rupniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste jo spremili v njen prerani tihi dom, še enkrat prisrčna hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Bled, maja 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, ata in starega ata FRANCIJA SKOPCA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga hoteli rešiti pri življenju, vsem, ki ste ga nosili iz njegovega najljubšega kraja v dolino, vsem sorodnikom in dobrim sosedom, za vsa izrečena sožalja, pisna in ustna sožalja ter za vse podarjeno cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Marjanca in hčerka Mojca z družino Kranj, 4. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Dr. Dimitrij Rupel zadovoljen z obiskom v Veliki Britaniji Stališča Evrope se počasi mehčajo Brnik, 25. maja - Po vrnitvi sekretarja za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla smo na tiskovni konferenci izvedeli, da je bil obisk v Londonu uspešen nad pričakovanji. Razlog, s katerim se je naš zunanji minister podal na pot, je bilo odprtje informativnega centra RS v Londonu, za katerega upajo, da bo kmalu postal pravo diplomatsko predstavništvo. Obisk pa je izkoristil za številna srečanja z visokimi predstavniki angleškega parlamenta in banke, kjer je naletel na veliko razumevanje slovenskih prizadevanj. Tridnevni obisk dr. Dimitrija Rupla v Londonu je potekal v zelo delovnem ozračju. Poleg predavanja v lordski zbornici in sestanka z zunanjepolitičnim odborom spodnjega doma angleškega parlamenta, kjer so predstavljene namere Slovenije, zlasti pa opis težkih razmer v Jugoslaviji, vzbudile veliko zanimanje in razumevanje, se je minister sestal z ministrom za evropska vprašanja v angleškem zunanjem ministrstvu Dou-glasom Hoggom. V razgo-—voru o razmerah v Jugoslaviji mu je, zlasti po naknadnem obvestilu o dogodkih v Mariboru, angleški minister predlagal, da bi bilo v teh razmerah najbolje povabiti k razreševanju organe Konference evropske varnosti in sodelovanja (KEVSj.in mu zatrdil, da bo V. Britanija ponovno proučila svoje odnose do Jugoslavije. Ugledni Lord GrifTith, predsednik centra za politične študije, je po besedah dr. Rupla visoko ocenil slovenska prizadevanja za osamosvojitev in sprejel pobudo za pripravo posebne evropske konference o ustanavljanju novih držav v Evropi, ki bi naj bila prihodnje leto pri nas. Prijetno presenečenje je bila pripravljenost vodstva angleške banke (Bank of England) za ustanovitev in sponzoriranje skupine strokovnjakov, ki bi Slovenji pomagala pri uvajanju svoje valute in utemeljevanju novega monetarnega sistema. Na novinarsko vprašanje, kako komentira obisk predsednika zvezne vlade Markovića v Franciji, je dr. Dimitrij Rupel dejal, da Markovič pač v veliki meri izkorišča široko razpredeno jugoslovansko diplomatsko mrežo in nekdanji ugled te države, ki ni več v interesu Slovencev. "Markovič visi na nitih podpore iz tujine, doma pa nima tal pod nogami," je zaključil dr. Dimitrij Rupel. • Š. Ž. Številni poslušalci so bili na našem koncertu izredno zadovoljni Super koncert na Bledu je uspel TRGOVINA NA VELIKO IN MALC Glavni pokrovitelj koncerta na Bledu je bil Gorenjski glas, sodelovala pa so tudi nekatera druga gorenjska podjetja. New swing kvartet je ogrel dlani poslušalcev v sicer hladni blejski športni dvorani. Ob odlični spremljavi Big banda RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška je zapel tudi Vice Vukov. Slavko Mežek se v imenu Kulturnega kluba Bled zahvaljuje nastopajočim. Zdaj se pa res lahko pohvalimo: Gorenjski glas in Kulturni klub Bled namreč, kajti super koncert z imenitnimi izvajalci jugoslovanske zabavne glasbe, ki smo ga v okviru Rallv Satur-nus shovv pripravili minuli pe- tek na Bledu, je imenitno uspel. Kako tudi ne, saj smo v goste povabili vse tiste odlične ansamble in pevce, ki so v zabavni glasbi najbolj poslušani in najbolje ocenjeni. Poslušalci, ki so prišli od blizu in daleč, so tako odhajali izredno zadovoljni. r^E ZADRŽATI ^ ^KORISTITE« ^ Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA, & kjer so do konca maja >^ za 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz prodajnega programa. • proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprema • orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material • okovje in vijaki • elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustika • posoda, steklo, kristal in porcelan • zeleni program in kovinska galanterija • motorji in kolesa, rezervni deli za osebna vozila, motorje in kolesa ter pribori • barve, laki in čistila ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000,00 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA. Tereza Kesovija in Oliver Mlakar - šarm Evrope '92. Voditelja Tajda Lekše in Oliver Mlakar, ob njiju Oto Pestner tef Big band RTV Slovenija z dirigentom Jožetom Privškom. D. Sedej, foto: Gorazd Šinik Naša ponudba -Vaša odločitev! Ko je Gorenjski glas sredi maja izšel na rekordnih 48 straneh v 63 000 izv°^?^ in so časopis brali v vseh gorenjskih, kamniških, medvoških in drugih o i bljanskih gospodinjstvih, se je dvajsettisoččlanska družina naročnikov kar pre' Sponzorji Glavni pokrovitelj koncerta na Bledu: Gorenjski glas Kranj; ostali sponzorji; Alpetour Potovalna agencija Kranj. LIP Bled. Živila Kranj, Zois Radovljica, Žito Lesce, Zavarovalnica Kranj, Petrol Kranj. Zajček Kranj, Merkur Kranj, Rožca Delikatesa Jesenice, Elan Begunje, Almira Radovljica, Sukno Zapuže, Vezenine Bled, Metalka trgovina Ljubljana, Okarina Bled, Mitom Ljubljana, Agens Žirovnica, Atlas Bled, Zlatarna Goldie. cej povečala. In na željo nekaterih rednih bralcev Gorenjskega glasa ponujamo še vec ^r.ijjo V TEM MESECU NAROČITE NA NAŠ ČASOPIS, VAM BOMO NAR0CN ( OBRAČUNALI ŠELE OD L JULIJA DAUE. V dneh, ko druge cene lorej za cel mesec in še dlje lahko zagotovite pollednik Gorenjskega glasa STONJ. Ravno tako prav vse naročniške ugodnosti, uveljavite jih lahko 0