Dom olfub
V £jubifani 23. otetobra 194®	^	—	—
sssssss
Za trdnost naših kmetij
(Piše štajerski kmet.)
Ko je bila pred leti izdana uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, je po naših kmečkih domovih, ki so bili zlasti nekateri čez glavo zadolženi, zavladalo veliko veselje. Popolnoma naravno, kajti država je z delnim prevzemom teh velikih bremen nase, gospodarjem po nagih vaseh olajšala težavni gospodarski položaj. Ako si podrobneje ogledamo ogromno številko sedem milijard, kolikor bo okroglo znašali vsi kmečki dolgovi v državi, nam postane jasno,' kolikega pomena je bilo polovično znižanje za vse kmečko gospodarstvo. Ker pa se po tej uredbi tudi ta polovica odplačuje v dvanajstletnem času, moremo smelo trditi, da bo to vsaj velika večina naših kmetov zmogla. Ravno pred nekaj dnevi smo v časopisih brali, da naši slovenski kmetje redno plačujejo svoje dolgove; torej jih bodo po vsej možnosti tudi plačali.
Kako iu zaradi česa so nastali tako ogromni kmečki dolgovi? Dosti se je že prelilo črnila o tem, toda zaradi stvari same hočemo danes na vprašanje odgovoriti Hočemo pokazati na pravi vir zadolžitve, ne da bi se ozirali na iovo in desno. Marsikateremu gospodarju je uima izpraznila hlev* pa je moral kupiti živino. Nekatori je pogorel in gradil; ker je imel premalo zavarovano, je šel v posojilnico. Mnogim so deževje, suša ali toča uničile pridelek, pa so kupovali in se tam zadolžili. Dosti si jih je nakopalo dolg na glavo s kupčijo zemljišč, posestev, blaga i. dr. Nekateri so bili poroki, pa so pri tem zašli v dolgove, drugi so se zadolžili zaradi slabega gospodarstva. Največ in najtežjih dolgov pa je nastalo pri prevzemu posestev in izplačevanju dediščine. Na posestvo je vzel večje posojilo in dopustil vknjižbo. Na njegovo hišo pa je legla mora dolga.
Kako jo največkrat do tega prišlo? Starši na srednjem gruntu ao postali stari ln onemogli. »Prek borna dala,« »ta rekla. Nato so kmalu odšli k notarju, kjer so napravili z najstarejšim sinom prevzemno pogodbo. Po kratkem razgovoru je pričel notar pisati, saj v glavnem so se že doma pogovorili, kako bo. Sin je prevzel posestvo, starša sta se umaknila v hišico na preužitek, kateri je bil precej velik, petim bratom in sestram pa mora »mladi« izplačati po smrti staršev čeden znesek petdeset jurjev. Komaj dobrih šestdeset jurjev pa je bilo posestvo vredno. Nekaj je priženil. s tem pa je plačal pisma, dal očetu in materi nekaj denarja na račun preužitka, si udomačil nevesto, uvedel nekaj novih reči za izboljšanje gospodarstva in izplačal dva dediča.
Čeprav je bila nevesta bogata in je prišla na nezadolženo posestvo, je mladi gospodar
ostal dolžan še trideset jurjev. Po nekaj letih so starši umrli, dediči so težili za osamosvojitvijo in pričeli terjati brata na domu. Ta je odšel v posojilnico in vzel trideset jurjav proti vknjižbi Postal je drugič dolžnik, ko je komaj šele izročil denar bratom in sestram. Sedaj je zapadel še obrestim. Breme je postajalo vedno večje in šele uredba o likvidaciji kmečkih doi-gvo je mlademu gospodarju prinesla delno odrešenje.
Tako se je zgodilo na mnogih kmetijah. Pritisk dolgov na gospodarstvo je razburjal tudi duhove pod krovom in najstajali so prepiri med gospodarji in preužitkarji, saj je često »mladi« dolžil »starega« krivde njegovih težav, čeprav ni bilo res; le večji preužitek mu je zameril. Saj mu ga je moral dati tudi tedaj, ako sam ni pridelal. »Očetu se godi dobro kot v raju, midva pa morava tako težko delati ln nič nimava,« Je mnogokrat potožil ženi.
Marsikje je sin prevzel od očeta že zadolženo posestvo. Tam je bila vsa reč še bolj zavozljana in se je le pametnim gospodarjem posrečilo, da so dolgove poravnali. Razume se, da takšni domovi niso mogli bogve kako napredovati, ako niso nazadovali. Dolg vedno le pritiska, nikdar pa ne boljša gospodarstva. Medtem je bilo na stotine kmetij prodanih na dražbi, na tisoče pa razkosanih, da so 3e dolgovi krili.
Z uredbo in odplačevanjem je nastala meja. Veliko smo se lahko naučili iz teh številk o zgodovini dolga in njegovem razkrajal-nem delu. Sleherni pametno misleči kmet je po odpisu dolgov prisegel sam pri sebi, da se jih bo v bodoče varoval in da bo v svoje gospodarstvo vložil ves napor, ker ga hoče prepustiti nasledniku čim boljšega. Ta čas je namreč nastalo drugo vprašanje: Kako preprečiti zopetno nastajanje dolgov in narediti naše kmetije trdne. Da ne bo čez kakšnih
Četo 33 • Štev. 43
deset, dvajset ali pet in dvajset let zopet treb* neke nove uredbe o likvidaciji.
Sedanji čas, poln gospodarskih negoto« vosti, ni nič kaj dober porok proti nezadob ževanju. Zaenkrat to v večji meri po našem mnenju ni mogoče, ker se ne more tako ne« omejeno in prosto trgovati z denarjem. Obenem se pa posoja na kratek rok, dobre obresti in zagotovljeno povračilo. Konec vojne bo pri« nesel tudi v tem preobrat. Bolezni, dobljena zaradi draginje in slabih letin in drugih ne« všečnosti, se bodo zopet začele zdraviti s po« sojili, kakor v preteklosti. Cas bo to sam pri« nesel. Isti način življenja na kmetijah bo za« hteval isto kot nekdaj. In spet moremo pri« čakovati, da bodo nastali novi kmečki dolgovig in sicer največ zaradi dediščin.
Da bi se temu izognili, bi bilo najbolj« sedanji zakon o dedovanju postaviti na drugo podlago. Po našem podeželju bi bilo treba vpeljati obvezno zavarovanje za doto, ki bi izključilo dedne dajatve Iz posestva, obrema* njevanje kmetije in izžemanje mladih gospo-darjev, ki so bili doslej največkrat že takoj ob prevzemu posestva do ušes zadolženi. Obe« nem bi bili dediči preskrbljeni z doto že • 16. letom. Na kmetije bi se vrnila ob pamet« nem gospodarstvu trdnost, ki bi delala še vsa drugačne čudeže kot jih je doslej.
Zakoii o obveznem zavarovanju za doto —i novo dedovalno pravo za naše kmetije, ki M veljalo seveda lahko tudi za nekatere drug« stanove, bi bil po naši zamisli tak izhod.
Najprej bi se morala vsa posestva oceniti. Ocenile naj bi se nepremičnine in povprečna vrednost letnega čistega donosa. Na podlagi tega bi se posestva, ki bi se jim s posebnim zakonom zavaroval obstoj, razdelila po sktt« pinah z določeno najvišjo vsoto in manjšimi zavarovalnimi vsotami, ki bi v stvari pomenile doto. Takoj, ko bi se gospodarju rodil prvi otrok, bi odšel na davčno upravo, ki bi vodil« to obsežno zavarovanje, in izbral primerna vsdto v svojem oddelku. Najvišja vsota za kmet tijo, ocenjeno do 60.000 din, bi bila n. pr. deset
(Nadaljevan]« aa prihodnji straal spodaj.}
Položnice so priložene današnji štev. .Domoljuba1
za vse, ki dobivajo .Domoljub" ma svoj naslov. — Poslužite se položnic za plačilo 10 din za .Slovenčev koledar" čimpreje in po možnosti za naročnino .Domoljuba" za 1.1941.
Naročniki »Domoljuba' na skupen naslov
naročite »Slovenčev koledar" pri poverjeniku .Domoljuba" v vašem kraju — in pla-čajte tudi naročnino za L 1941.
Poverjeniki t tadl is vas w v ^.Domoljuba" poloSaical — Prednaročila sprejemamo do 1. novembra t L	,	u Vsak nov naročnik ..Domoljaba", Id plača aaročnlno sa odo lato «941, doM „Doaaalimlb" do konca *. L aaaton).
Vafrta se bo zavlekla čez zimo ?
Številni a» bili tisti, ki so lajošnje poletje napovedovali, d* bo vojskovanja konec Se predi to »tu«. Mars^do je presodil, da bo vse opravljeno tako tja proti koncu jeseni; nova doba v Evropi in v svetu se bo jačela z nastopom »ime in prihodnjo pomlad bo ves svet zaživel" v novi dobi mirnega proizvajanja in pridelovanja. Mnogo jc bilo zna-«ov, "ki eo opravičevali take up&ctje, saj je celo nemški vodja kot zmagovalec v posebnem govoru ponudil Angliji, naj se vojskovanje .vendarle zaključi, ker bi bilo škoda vseh novih velikih žrtev. Toda vse je bilo zastonj in po nekaterih znakih sodei se moramo vendarle pripraviti na to, da se bo vojskovanje nadaljevalo to zimo.
8 kakšnimi izgledi ps stojimo .na pragu " nove zime? Te dni so bili listi polni napovedi, ki so bile v zvezi s podpisom trozveze med Italijov Nemčijo in Japonsko in s razgovori, ki sta jih imela Hitler in Mussolini na Bren-nerju. Ker je Japonska še bolj posegla v evropsko vojskovanje, to najbrž pomeni, da bo japonska armada imel« v Aziji to nalogo, da bo odstranila vpliv augleškoga imperija V območju azijskega kontinenta. Anglij« je že odgovorila Japonski na ta njen namen: odprla je cesto skozi Birmo in dovažit zdaj Kitajcem, ki se bore proti Japonski, velike zaloge orožja. Japonska bo rušila angleški vpliv v Aziji na ta način, da bo pospešila vojno na Kitajskem in uničila Cangkajgkovo vojsko. Ko bo vojska proti Kitajski dobljena, se bo Japonska šele lahko obrnila proti glavnim posestim angleškega imperija v Aziji, to je proti Indiji, nato pa še proti nizozemski Indiji in nazadnje proti Avstraliji. To so velikanski načrti in nameni; najbrž bo še ta zima prekratka zato, da bi se lahko porušila angleška posest v tako velikih razmerjih.
Medtem bo tam mogoče trajalo vojskovanje precej dolgo, ker se bo maršal Cang-kajšek skušal upirati toliko časa, kakor se že zdaj vojskuje, pa se bo vojskovanje ne dragih popriščih nadaljevalo z vso silovitostjo in se bo tudi še pospeševalo. Letalski napadi na Anglijo skoraj več ne odnehajo, uemško letalstvo zmeraj bolj po načrtu ruši glavna središča angleškega gospodarstva in trgovine. Angleško prebivalstvo se mora zlasti v Londonu ves dan zadrževati v zakloniščih, iu to bo seveda zelo vplivalo na angleško vojno
oskrbo. Silovitost letalskega vojskovanja med Anglijo in Nemčijo narašča, čini bolj sts zima bliža, toda poleg tega, da se na zahodu Evrope letalska fronta razplamtuje, se vendarle
širijo glasovi, da se bo kmalu začelo pravo vojskovanje tudi v Afriki. Ofenziva italijan skih čet proti sredini Egipta so skrbno pri-
Izšla je
DRBŽMSKIPBATKA
letnik 1941
ki se bo dobivala po cem dia 6 — za izvod po vseh knjigarnah In trgovinah.
Zahtevajte našo pratiko s podobo sv. Družine povsod!
"H'1'llimiii1 MlillliilllilBHBMIlllllIMMIilBIIIMMiiilllHir
pravlja, poleg tega p«, se širijo novice o tem, da bodo tudi Sirija in druga ozemlja v Mali Aziji lahko postala poprifiče novih spopadov v tej zimi. Ofenziva proti Egiptu se lahko ravzija z bliskovito naglico, ki bi bila podobna modernim ofenzivam, ki so se odigrale v tej vojni v Evropi, toda v ostali Afriki in Mali Aziji pa se lahko vojskovanje spremeni v počasno premikanje čet po puščavah, kjer ni dobrih prometnih zvez iu oskrbovalisč.
Tudi tod se napoveduje torej vojskovanje, ki se bo navleklo najbrž za dobo več mesecev,
Med tem pa ae v Ameriki pripravljajo volitve, ki bodo v prvem tednu meseca novembra. Na volitvah bo izvoljen Rooaevelt ali pa njegov nasprotnik Wevtdei Wiikie. Naj bo izvoljen eden ali drugi, »e ameriška politika do evropske vojne vsaj še v prvih treh do šestih mesecih po volitvah ne bo mogla ia-premeniti. Če bo izvoljen fibOMvelt, bo lahko nadaljeval svojo dosedanjo politiko, toda na zimo se tudi on ne bo mogel odločiti za nobeno smer, kajti zimski meseci so zelo nevarni in nevšečni ie armado, ki bi se skozi območja viharjev in neviht morala prevažati ali po Atlantskem ali pa po Tihem oceanu. Sicer pa prave armade danes Amerik« sploh še nima. Ce bo pa izvoljen njegov nasprotnik Wendel Wilkie, tedaj pa bo treba počakati nekaj mesecev, d» bo ta lito* pokazal svoje prava karte. Po ameriški ustavi bi prevzel Wi!kie vodstvo poslov šele tri mesece po izvolitvi, to je v januarju 1941; sadovi njegove politike bi se mogli čutiti šele kdaj tja pozno v pomladi.
Zimski meseci bodo torej še najbrž politi poročil o zapletih in spopadih, ki so na sporedu sedanje nove svetovne vojne. Kdor j^ še izven vojne, more želeti samo to, da obrani svoje dosedanje stališče in da se ne vtika v račune tistih, ki šele pripravljajo velik obračun za velike stvari, do katerih često mali narodi skušajo zavzemati stališča samo posredno. Cez zimo moramo 5e bolj modro ko dosedaj poskrbeti za vse, de ne bomo pre-čutšli posledic vsega velikega, kar se sedaj v svetu tivgaja.
9% f «e vv «#
Po boftscm
Na angleško-nemškem bojišča traja letalska bitka za London, odnosno za Angli jo prav za prav noč in dan. Najhujši napad doslej v tej že 40 dni trajajoči letalski bitki je bil v noči od torka na sredo, ko je prišlo nad Anglijo 1000 nemških letal. Razdejanja so tudi temu primerna, število smrtnih in ranjenih civilnih žrtev hitro raste. Iz Londona je odšlo pol milijona otrok na deželo. Angleško letalstvo in protiletalsko topništvo se nočnim napadom ne more upirati, zato pa poskuša s povečanjem svojih nočnih napadov na nasprotna
tisoč din, poleg teh pa še nižji osem in sedem tisoč din. Temu primerno bi se pač ravnale vsote na manj ali več ocenjenih posestvih. Nato bi vsako leto plačeval primerni znesek skozi 16 let. Tedaj bi bilo vse vplačano in'dota otroku zajamčena. Ako bi umrli starši, bi plačeval obvezne prispevke za doto otroku varuh, če pa bi umrl otrok, da bi se vplačani denar z obrestmi vrnil kmetiji. Ista vsota bi veljala za vsakega novorojenega otroka. Denar bi bil otrokova last, varen pred rubeži. Ce pa bi . otrok s 16. letom dote še .ne želel dvigniti, bi se obrestovala naprej kot nezasegljiva hranilna vloga.
Zakon bi imel za kmečko gospodarstvo najboljše posledice. Ne bilo i>i prepirov in skrbi ob prevzemanju iu izplačevanju dot. Bratje ln sestre bi ob prevzemu posestva ne odšli praznih rok drugam, ker bi jim zavod, bi-vršil to v imenu države, izplačal že prej
njihovo doto. Mladi gospodar pa ne samo, da bi ne čakal na dohodke s posestva in na doto svoje neveste, temveč bi sam preje! od države svoj del, ki mu ga je bil sporočil že oče ob — rojstvu. Dolgovi bi ne mučili mladih gospodarjev že v prvih dnevih samostojnega gospodarjenja, ampak bi se jim mogli zelo lahko izogniti. Kmetije bi postale trdne.
Zapisati moramo, da bi na ta način skoraj nihče ne bil za naše pojme ibogatc za kakih SO, 40, 50 tisoč dinarjev ali več, ampak bi se njihovo bogastvo nahajalo že v gospodarski trdnosti gruntov, na katere bi jih popeljala usoda. Omeniti moramo še, da bi se tik zakon o obveznem zavarovanju za doto mogel pravilno izvajati le na podlagi predhodnega zboljšanja gospodarskega stanja na naši vasi.	F. C.
Uredništvo Seli, da bi se k temu vprašanju Se kdo oglasil ln povedal svoje mnente.
ozemlja in na pristanišča na vzhodni obali Rokavskega preliva napadalca oslabiti, pridobiti na času in vojno zavieči. Prišlo je tudi do pomorskih prask, pri katerih je sodelovalo tudi letalstvo. Vojne proti trgovinskim ladjam traja z nezmanjšano srditostjo dalje.
Na angleško-italijanskem bojišča je bilo opaziti povečano delavnost italijanskih oboroženih sil proti angleškemu brodovju, a tudi povečano delavnost angleških lelal proti italijanskim postojankam v Afriki. Pri Malti je prišlo do hudega spopada na morju, kjer so bile potopljene tri italijanske torpedovke, na angleški strani pa ena podmornica potopljena, nekaj ladij pa poškodovanih, kot objavljajo uradna poročila enih in drugih. V Afriki so bili srditi letalski napadi. Vse to kaže, da se oba nasprotujoča si tabora zavedata, da se hitro bliža čas, ki je bil določen za začetek italijanske ofenzive proti Egiptu in da hočeta oba nasprotnika drug drugega ovirati pri končnih pripravah.
Na Kitajskem so bili večji boji, v katerih je bilo 20 kitajskih divizij zajetih. Na meji med Kitajsko in Indokino so se tudi že začele borbe za enkrat še manjšega obsega.
Ztmssssfa poiiSshm
Novi dogodki, ki no nantali na jugovzhodu Evrope z vkorakanjem nemikih tet v Romunijo, so v tesni zvezi — to so nemški in italijanski listi sedaj razodeli —- ,z velikim itaiijansko-nem&im načrtom, da zgrabi-
Zbor naših fantov
V frančiškanski dvorani «o so /.brali dne 20. oktobra dopoldne zastopniki fantov; tih odsekov iz vse Slovenije, da prisostvuj 'o 4. občnem zboru svoje Zveze, na katerem je predsedstvo podalo pregled in obračun plodnega prosvetnega in telesnovzgojnega dela v preteklem poslovnem letu ter sklepali' o vodilnih smernicah m bodoče leto. Dvorana je biia nabito polna.
Kmalu po 10. uri je otvoril zborovanje predsednik Zveze dr. Zitko s molitvijo in pozdravil vse navzoče. Poročila odbornikov so zaradi velik« obsežnosti biia razposlana odsekom v posebni knjižici. Na občnem zboru je podal svoje poročilo predsednik dr. Žit-ko, ki je med drugim izvajal:
»Na lanskem občnem zboru smo sklenili, da bomo letožnje leto posvetili vsestranski poglobitvi organizacije. Veliko odborov in veliko članov je storilo vso, da bi se organizacija notranje razvila in napredovala, da bi sami še bo!j zjekleneli svoje značaje. Posebne zunanje okoliščine, v katerih smo živeli preteklo leto in ki trajajo Se danes, so zelo ovirale uspešne delo. Najmanj četrtina naših članov se je morala odzvati Iriicu domovine. Ponosni smo, da so naši bratje to službo vršili požrtvovalno in vdano. Namen naše organizacije jo, da mladino vzgaja in izobrazuje po načelih krščanske vzgoje. Temu končnemu cilju služi vse delo, duhovno-vzgojno, izobraževalno in teles no-vzgojno. Predsedstvo je pazilo, da je vse delo odgovarjalo temu končnemu smotru.
Zveza je polagala veliko važnost na pravilno poslovanje, ki je &>ia za bodoče delo naših članov. Prav naša organizacija je usposobila in dala ogromno večino mož, ki danes uspešno delajo po zadrugah, po stanovskih organizacijah, po občinah in drugod.
Zvesa posveča prirejanju raznih tečajev veliko pažnjo. Tako je tudi v pretekli poslovni dobi organizirala celo vrsto duhov-
ta angleške postojanke v Egiptu z dveh strani, in sicer iz Libije, kjer že stoji italijanska armada, in is Palestine, kamor želi priti oborožena sila Nemčije in Italija skozi južno-vzhodno Evropo. Izvedba napadalnega načrta na angleško moč v Egiptu ter odstranitev angleške moči iz Sredozemlja, nalaga Nemčiji in Italiji, da poprej spravita pod svoje nadzorstvo vse sredozemske obale južnovzhodnih držav, da jih ne bi mogla Anglija vporab-Ijati kot zavetišče ali oporišče. V glavnem gre tukaj za Grčijo in Turčijo, ki bosta pozvani, da se Angliji odpovesta. Če bo diplomatično prigovarjanje zadostovalo, večjih zapletljajev ne bo, če pa bi morala nastopiti sila, znajo priti hujši razvoji. Za ta primer naj bi služilo tudi oporišče, ki ga je Nemčija sedaj dobila za svojo vojsko v Romuniji, ter italijanske sile v Albaniji in armade, ki jih je Mussolini one dni pregledal v dolini reke Pada in v Julijski krajini. Zaenkrat odločitev, kako se bosta Grčija in Turčija odločili, še ni padla. Soodločevala bo pri tem tudi Bolgarija. Listi so pisali, da bo odločitev Turčije »n Grčije odvisna od BtaliSča, ki ga bo m-vtela Sovjetska Rusija. Toda če na Sovjete čakata, sta se zmotili, kajti vse tako kaže, da bodo Sovjeti, ki razumejo, da je sa nje naj-
niskih, poslovnih, telovadnih, vaditeljskih in revizijskih tečajev. Zveza prireja vsako leto vodstveni tečaj, ki se ga udeleže vsi člani predsedstva in pododborov pri centrali in drugi vidnejši delavci v organiiaciji. Letos je ta tečaj bil na Rakovniku due 15. in 16. julija in ni noben važnejši sklep v Zvezi storjen, ne da bi bi! temeljito in vsestransko obdelan na vodstvenem tečaju. V letošnjem letu je bila Zveza zelo delavna na tiskovnem polju. Nastopila je pri vseh državnih in cerkvenih slovesnostih. Prav posebno so manifestirali fantje svojo vdanost 6. septembra t. 1., ko so se zbrali v Ljubljani v takih množicah, da je Ljubljana ostrmela. Omeniti je treba tudi nastope tekmovalcev v preteklem letu, ki so pomerili svoje sile z drugimi tekmovalci in športniki doma iu v zamejstvu. Finžgar Rudi, član FO iz Krope, je postal na veliki skakalnici v Planici državni prvak v smuških skokih. Atleti pa so se odlikovali v zadnjem času na balkanijadi v Carigradu.
Organizacija je polagala vedno važnost ns to, da je narodna ljudska organizacija, ki ima svoje temelje postavljene res v narodu koi celoti. Predseduik je končal s pozivom, da mora biti članstvo pripravljeno, da izpolni IctoSnji program, ki je posvečen sodelovanju slovenske mladine ob nastopu vladanja našega mladega kralja.
Sledili so pozdravi zastopnikov oblasti.
Medtem je prišel v dvorano ljubljanski vladika prevzvišeni g. kneaoškoi dr. Rozman, ki so ga vsi navzoči kot velikega svojega prijatelja navdušeno pozdravili.
Veliki mladinski dnevi od 27. juniju do 6. julija
Občni zbor je nato sprejel bodoči prireditveni program, ki bo ves posvečen proslavi polnoletnosti našega mladega kralja. Prvi na3top bo 1. decembra, ko bo v Ljubljani
bolje, ako ostanejo Se naprej »nevtralni«, lepo vztrajali v sodelovanju z Nemčijo in Italijo ter skušali le od Turčije dobiti kakšen kos, ako bi prišla v zadrego, kakor so to lepo izpeljali pri Poljski
Trenutno bi se položaj na jugovzhodu dal opisati kot mirnega, toda ako bi Turčija in Grčija pokazali voljo, da nudita kakšno pomoč Angliji, bi velesile osišča to preprečili z orožjem v roki. Postojanke v Romuniji, na Črnem morju in v Albaniji so za to pripravljena
JVa tihomorskem prostoru gre razvoj svojo pot naprej. V preteklem tednu je napetost med Japonsko na eni, Anglijo in Ameriko na drugi strani spet zelo narasla zaradi tega, ker so Angleži spet začeli pošiljati Kitajski orožje skozi Birmanijo (Birmo). Amerika se hitro pripravlja, kajti za njo je važno samo to, da ali angleški imperij ostane, ali p« da ona sama postane njegova naslednica na Tihem morju in ne kdo dragi, in da se v Evropi in Afriki ne stvori kakšna velika politična in gospodarska skupnost, ki bi se za ameriško trgovino mogla zapreti. To so ra&togi, zaradi katerih ao Amerika pripravlja za vstop v vojno.
Sobob&riahlco od»sr«tt£g
VERAMON.
Veram«« nadalje uporablja pri
f lavobota, pt- orevee eaviiiem aike« J oiu, pri bolečinah ran in bolestni menstruaciji.
£avitki s 2 tabletama in s 16 Ser i* tabletami se dobe j -vseli lekarnah.
VERAMON
emm»ii«rmnmiMaMnaaBBaBWEMWBaa^
Ogla« r«* pod S. Br. 31896 od 5. XI.
mladinska akademija, odseki pa prirede po vsej Sloveniji slavnostne akademije.
Nato bodo v februarju smučarske tekme, v mareu reprezentančna akademija * Ljubljani, ki se ponovi z nekaterimi točkami v Mariboru, Celju in Novem mestu. Odseki prirejajo 9. in 25. marca, odsekove akademije, katerih namen je priprava in podpora ob. kritje stroškov (kroj, hrana, vožnja) najpotrebnejšim članom.
V	aprilu 1841 bodo tekme za orodno prvenstvo ZFO iu splošne okrožne tekmo. Tekmovalna tvarina bo državljanska v- »ja in predpisana telovadna in športna »v. Tekmujejo člani in naraščaj.
V	maju in zaključno do a junija so okrožne telovadne prireditve s predpisanim programom. Zaradi cako odmerjenega čast* in malih okrožij so dovoljene tudi skupne prireditve več okrožij. V teh mesecih so tudi skupne prireditve več okrožij. V teh mesecih so tudi izločilne tekme po podzvezah aa posameznike in vrste in oddelke v telovadbi in drugih športnih panogah za zvezne tekme ob mladinskih dnevih.
Dne 27. do 29. junija bo na Stadionu nastop naraščaja s tekmami. S tem se pričnejo veliki mladinski dnevi, ki bodo po pripravah in številu nastopajočih prekosili vse dosedanje prireditve v Sloveniji in v držav L Od 29. junija do 5. julija je veliko taborenje mladcev blizu Ljubljane. 4.-6. julija bedo glavni mladinski dnevi. Na Stadionu bo velika nočna akademija. V teh dneh so tekme članstva, zborovanja, sprevod, sv. maša in glavni nastop, kjer bo nastopilo članstvo ia naraščaj.
Po 8. juliju so odsekovne prireditve a okvirnim programom.
6, septembra pa se pokloni ob prevzema vladarskih poslov Nj. Vek kralju Petra SL velika deputacija s izjavo vdanosti.
KAJ JE NOVEGA
mmmmurnam.il «■» nmKi mum i.......... ............................nasin——
Spominu škofa Barage
Dražb« sa "SifjfeB}« vera Je ob letošnji siisi joaaki nedelji jariredija naši Ljubljani, v srca Kkivfaija, Štiri proslave v počastitev in sprani® slovenskega jnisijaoarja, indijanskega SkaStt TM*tik* Barag«. Prva prireditev je bila Se' v sftfetfto zvečer v opernem kjer so se v nedelje vrstile še tri proslave, ki so bile prav dobro obiskane in je bil uspeh *ele jpevoijja«. Spbcj|ua prireditev je bila «sraB»efijeo«- sr<>dnj«Sdfeki mladini. Uvodni govor je imel s,siezijanski duhovnik dr. Andrej Farke*, k* j* % ftbranfli in vznesenih besedah očrta i življenj« » stremljenje velikega škofa -svetnika, v i^ni * Baraga — .vzor mladink. Sledili sta nglo dve igri.
Nedeljska dopoldanska proslava v operi je bile namen j« da v prvi vrsti nežnim srcem
mladine. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička in sedeža. Viharno ja mladina ploskala mnogim lepim prizo.-om. Popoldanska proslava pa je bila namenjena odraslim, posebno onim, ki so zvečer zadržani in niso mogli prisostvovati glavni in končni proslavi.
Ve6?ru,a proslava se je pričela kmalu po 20. Ljubljanski škof dr. Gregor i j Rožman je slavil Barago kot škofi«-svetnik« in očrte! njegovo misijonska delo. G. ban dr. Marko Natlačen pa je očrta? velik kulturni, politični in gospodarski pomen škofa Friderika Barage. Večerna predstava je foiia polna odličnega občinstva in zastopnikov raznih ljubljanskih korporscij, društev in vesskih organizacij.
OSEBNE VESTI
o V 9(1 leže starost« je stopi)1 biseronrašnik g. Molj Janez, upokojeni žnpnik v Kamniku. Bog ohrani jubilanta do skrajnih mej Človeškega življenja.
DOMAČE NOVICE
d Banska aprcva je izrekla svojo f&zsedbo • spora gradbenega delavstva ia podjetnikov zaradi mezd. Nove mezde, ki so stopile 11. oktobra v veljavo, so določene takole: za pomožne delavce nad 18 let na 5.75 v I. dravinjskem razredu, v 11. na 5.25 in v 111. na 5 din. Za kvalificirane delavce s prakso do 12 mesecev so mezde po 6.5(1, d in 5.50 din, za kvalilki-raaez več ko 12 meseci prakse pa po 7.50, 7 in 6.25. Te mezde vel is jo fidi za ja-na d p;.-v.
d Plačevanje kmetskih datgev. Iz uradnih podatio* Privilegirane agrarne banke je razvidno, da najbolj plačujejo dolgove kmetje v Sloveniji, najslabše pa na Hrvatskem in v Bosni.
d be 21. ektebra Se lahke zamenjaš stare kovance za 20 dii> za nove. Torej —- pozor!
fttatfijti UMIjiKi i« Mrni
m* a#nh, v «uUTOjalra, v UKsk la ahrug-
--- —™„> gebuimi v UU,
vujih, va*flt ohUčJJA, MmecelMiiU. isMjBOB« s preizkušenimi in tnaesijivsni sredstri,
ki jih na Vašo sabtevo sestavlja: poobL agr. Ing. Prezelj specialist zz rastlinske bo-tenu (Ežopatatog), Ljebljjtn«. R oBova 3. tel. 84-78.
Za Baske večere, — Zimski večeri družijo po večini naše slovenske družine okrog naših starih staršev, stricev itd., ob kramljanju jim mineva čas. Tudi zabava se v zimskih večerih prileze. — »Slovencev koledar« bo poskrbel za primerne coprnije, ki jih ho vsakdo lahko ■žela! v krog« svojih dragih. — Naročile koledar, jta naročnike »Domoljuba« slane le 10 dinarjev.
d Tudi TPD je zvišala mezde. V torek, 35. oktobra, so bila pri generalnem ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe v jLjubjjani mezdna pogajanja za prilagoditev
j plač porastu draginje, ki so bila uspešno zaključena. Z veljavnostjo od 1. oktobra 3940 je TPD priznala nove temeljne mezde, ki znašajo: v I. kategoriji 56.25 din, v II. kalegoriji 50 din, v III. kategoriji 46 din, v IV. kategoriji 44 din, v V. kategoriji 34 din, kar predstavlja novo zvišanje od 10—21 Nadalje je zvišata akordne tarife in funkcijske doklade. na katere je do sedaj plačevala 25% doklado, za nadaljnih 10®». Za delavstvo apnenic so se določile nove dnevne mezde, in sicer: I. kategorija 4» din, II. kategorija 46 din, 111. kategorija 44 din. IV. kategorija 34 Sin. Poleg tega je bilo rešenih v prid delavstva še več vprašanj.
Kdo ne modruje o zunanji in notranji politiki spričo tolikih tako nenavadnih in važnih dogodkov. »Slovenčev koledar« nam bo nazorno pokazal pota, ki so dcvedla do vseh neštetih zapetljajev do vojska, do stanja, v katerem živimo danes z zanimivim člankom o zunanji in notranji politiki. — Naročite koledar čimpreje. — Za naročnike »Domoljuba« stane koledar le 10 din, za nenaročnike pa
28 din. Kdor pa s« nanovo naroči na »Domoljub« in ga plača z« celo leto 1941, lahko dobi koledar tudi aa 10 din. Pridobite novih naročnikov!
d Za sadjarstva. Trgovinski minister dr. Andres je izdat odlok o tem, da se odobri znesek 44.930.000 din za podpiranje sadjarstva, kakor predlaga Privilegirana izvozna družba. Denar bodo porabili za zidavo skla-dišč za sadje <10 milijonov), za zidavo »nšilnie za sadje (S milijone*, za zatiranje uši na slivah
I (3 milijone), za zatiranje uši San Jose na ja-• bolkih in dragem sadju (2.5 milijona), za zatiranje bolem« in Škodljivcev (7,500,000), va j razdelitev sadjarskega orodja med absolvente j
sadjarskih tečajev (MIO.0OOf, u premije (5flr< tisoč j, za podpira««	Hfcdik (5oq ti.
sot':), za zidavo zadružnih »trnkih kfeti (6 mjt lijonov), tu ustanovitev znaristveno-poskuanib zavodov* 10 milijonov), zs propagando v tisku (200.000), za »gotovi te v euonorair nih tipov su-i silnic (1(K».000>, sra delovanje »trokovnega odbora na terenu (100,000), za imenovanje gtro-kovnega in ostalega osebja (300.000), z« ne. pričakovane stroške in rajjoo (200,000).
KADAR poisjetf v Ljubljana, oglasite ^ prš stari firmi F. ČUDEN nasproti frančiškan-ske cerkve, ki« r dobili dobre BUDILKE stenske UBE, lepo stntnin©, ž »pse in upest! ue URE.
d Tak« ««•»«, kak« m phmt-t V preiekian sv pit-mbru «o se cene m domačem trga ii.ie ia noviu ti.« % isap.*a:" "eaausB od avgust«, V p: imeri ?• lanski« sepUmhtttm m> letos cea® za celih 78Ss vttie. Te podatke je objavil oi-deh-k za gospodarska prou£*vsiBjM * Katodni banki. Zanimivo pa je. da so se bolj podražili preduM ii, katere mi uvažajrio, kakor pa tisti, katere uvažamo. Kajboij so m cene dvignile pri živini in rastlinskih proizvodih.
d Pri zaprtja ah pri uetafah * prrbsrf vzemite zjntraj o* tešfce Itutaree Bsrsvas »Frani-Jaa^it vode.
d v',reje sedemdesftlftBif« je pr&j.uc*alt ono nedeljo ljubljanska prostovoljna gasilska četa.
d Kake se fee raid»!jrrale	olj* v
državi. »Jugoslm^anski kurir? poroča, da be do predpisa dokončnega načrta o razdelitvi jedilnega olja v državi dodeljevala o'j? z» onemi je banovine Hrvatske, dravske ban ono« in dela vrbaske banovine zapade o od Vrbas eajednies predelovatnee eljs v S^cgr-M), za vse ostalo thmočje v držati pd Upč-.nn predelovaSeev oljaric v Belgrasžs. Te lx>do razdeljevale olje aadrcgsai, aprarin-cijam in trgovcem postoj>oaia po raJEptiMljtrib količinah ter upoštevajoč njih dejanske potrebe. Do bi sk> p.-^prečtto kop>«eiji- bhw pri posameznikih, bodo rrvorsle zadrnfe, sprori-zarije in trgovci gledati na to. da rvoje edje-asakiB in	atiaie s
nirni količinami in v skladu t razpoložljivimi kolk; n« miri Tržaški »II PiereJe« objavlja dne li. oktobra dopis svojega beSgr*jskef?H dopisnika Gina ToaiajuoJija, ki, govore': o položaja nemške narodne skupine v Jugoslaviji, piš« ased druarim naslednje: »Predsednik vlade g. Cvetkovič jp te dni sprejel zastopnike nemške manjšine v Jugoslaviji, s katerimi se je raz-govarjal o važnem vprašanju slrtijene nemška manjšine v Vojvodini, k jer živi okrog 650.000 Nemcev. (Toliko je nekako Slovencev tn Hrvatov v Italiji.) V zvezi s te® razgovorom mislijo v Belgradu. da bo v Jugoslaviji manjšinski režim kmalu spremenjen v korist nemške narodne skupine. Do sedaj so Nemci živeli ¥ režimo, ki so ga jvredpisals mirovne
CVIČEK
pravi dolenjski dobit* »
toštt!*] Umi« m**L
b«1. Sedaj (>« bo, kakor vlada nemški manjšini upravlja v občinah in Vojvodine, kjer imajo občinskih nameSčencev, nlki, učitelji, bodo v M* d. Nemški jezik bo po
pravijo, jagestew»k" priznala, da se
<*rfejnih glavarstvih
Nemci veftnn. Služba kot so tajski, zdrtv-ot^maiK prevrelt Nem-krajih sprejel krf
enakopraven v šolah ln pri sodiščih. Fosebni nemški delegati bodo posredovalci med manjšino in osrednjo vlado. Priznana bodo nemška kulturna, Športna in verska združenja. V teh krajih bo iJiajalo skupno 35 nemških listov in revij. Ta nova ureditev, ki se pripravlja, je precej podobna režimi"., ki jo bil uveden na Madžarskem in v Romuniji po razglasitvi dunajske razsodbe. Tako bo vprašanje nemških narodnih manjšin v obdonavskih državah postavljeno na nove temelje.
d Zaradi prikrivanja pšenice je bil kaznovan z mesecem dni zapora iu 60.000 din denarne kazni žitarskl trgovec Oriesbacher iz Subotice. Mož je bil oblastem prijavil 15 vagonov zaloge, v resnici jo je pa imel 25 vagonov. Pred sodnikom se ie mož izvijal, rekoč, da ni vedel, koliko ima žita na /slogi Pač imeniten trgovec, ki se mimogrede lahko zmoti za celih 10 vagonov.
d 2? »Avctnikflv na Hrvatska ao od povedalo odvetništvu in večinoma vstopilo v banovinsko službo. Brez advokata ne gre ne v politiki, ne drugod,
d Ves, ki naogo M (to S« stalno »cd* ia trpe zakadi tega pran pogosto as trdi stoiki, oaj pijejo vsak dan fcalo naravne »Ftana-Josefove« grenke vode, kt m mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana .Fraon-Joaelova« voda se odlikuje pO svojem sigurnem učinka in
prijesi porabi.
Oft. ne, a. »v. SMt« d Vino bo drašje. Letošnja vinska trgatev v Sloveniji bo zelo slaba. Tako se nam poroča iz ljutomerskega okraja, da že dolgo ni bila trgatev tako slaba ko letos. Vinogradniki, ki so navadno pridelali do 90 hektolitrov vina, ga bodo letos pridejsll komaj 14 hektolitrov. Proizvodni atrcškl vina so se zato zelo povečali. Nekateri vinogradniki trde, da jih bo lotos mošt veljal po <2 din liter. Zato »e bo moralo vino podražiti Nekateri menijo, da bo letošnja cena vina od 16 do 18 in lfl do 20 din za liter.
d Is Slavonije se poroča e odlični kakovosti letošnje kerttse. Kmetovalci zahtevajo,
da bi oblasti čim prej določile cen6, ker potrebujejo denar. Nekateri so že začeli prodajali koruzo po 125 do 140 din. — Po čem je pa sedaj koruza, oziroma koruzna moka?!
' d 40 vagonov sard.el so ujeli ribiči zgolj z vodah srednje Dalmacije.
u £>91 oseb je bilo r vsej državi kasno
vanih septembra meseca zaradi prestopkov proti uredbi o pobijanju draginje in proti uredbi o preskrbi vojske in prebivalstva s hrano.
p »Hrvatski dnevnik« piše, da se mora proračun banovine Hrvatske povečati m da j8 potrebno, da se dodele banovini novi dob odi,i. Praksa da je pokazala, da nekateri sedanji viri ne zadostujejo, zlasti pa da so dale premalo trošarine, ki niso mogle dati proračunskega zneska v višini 130 milijonov dinarjev.
n Smri.to s® je ponesrečil * novem ruo-niku v Črešnjicah pri Celju 45 letni radar Znidar Anton. Pokopala, ga je pod seboj veluu. plast prtmoga, ki se je nenadoma odtrgala.
Novi grobovi
m Umrli so: v 5kosla</cih Andraž Jurko-vič, v Plfnini pri Rakeku posestnik Anton Urbns, v Mariboru učiteljica v p. Ana Sernec, v Celju Marija Grah, v Novem mestu bivši dolgoletni šentjernejski župan Krhin Janez, v Celju višji sodni oficial v p. Gajšek Vincenc, v Rogaški Slatini Ivana Gobec roj. Pohraški, v Dragomlju pri Domžalah znani gostilničar Jernej Grad, v Resi pri Vidmu posestnik Franc Kodela, v Hotiču pri Liliji Frančiška Penčur roj. Eric, v Teznem pri Mariboru Frane Babeder, v Nomenju pri Bob. Bistrici Pepca Ogrin roj. Mulej, v Pucnncih Marija Bajalo roj. Kuhar. - V Ljubljani so preminuli: Matija ZnidarSič, Anton Pleško, dijak Franc Zbrizsj, detektiv v p. Rudoit Petejan, Rozalija Žeteznik roj. Bitenc, gkodlar Marija, Peter Žakeij in konservatorist Korošec Anton. — Naj počivajo v miru!
Aspirin
Om&iiŠ&e v odpovedi stanovanj
Ministrski svet je na podlagi čl. 1. uredbe o spremembi obstoječih in izdajanju novih predpisov na predlog pravosodnega ministra predpisal uredbo o omejitvi pravic hišnih posestnikov gleda odpovedi stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uredba se glasi:
§ 1. Hišni posestnik smo odpovedati v najem dano stanovanje ali poslovne prostore v naslednjih primerih:
a)	če stanovanje ali poslovni prostor potrebuje zase ali za oženjene sinove, odroma omožene hčere za stanovanje ali za izvrševanje gospodarskih poslov;
b)	če obstoji potreba, da se Hiša podre zaradi zgraditve nove stavbe;
č) če najemnik ne plača dolžne najemnine najpozneje v roku meseca dni, računajoč io od dueva, do katerega je bilo plačevanje dogovorjeno, v kolikor s pogodbo ne bi bilo določenega kaj ugodnejšega za najemnika;
d) če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge namene, t. j. v namene, ki so v nasprotju z njihovim pravim namenom ali g pogodbo, ali pa jih proti določbam pogodbe odda v polna jem, ali jih namenoma kvari, oziroma jih zanemari in uporablja tako, da se kvarijo;
e)	če najemnik ali njegovi domači, ali pa podnajemniki v njegovem stanovanju nemoralno žive, oziroma dopuščajo, da to drugi delajo, ali pa če s svojim vedenjem v stanovanju ali na dvorišču otežujejo v znaini meri hišnemu lastniku ali drugim najemnikom bivanje v dotičnem poslopju;
f)	če bi bil najemnik ali kak član njegove družine na sodišču obsojen zaradi kaznivega dejanja, izvršenega v škodo hišnemu lastniku ali članu njegove družine, razen v primeru, če je bil hišni lastnik ali član njegovo družine za kaznivo dejanje proti časti ali telesu izzvan.
§ 2, Vse določbe najemninskih pogodb, ki so bil sklenjene ali se bodo sklenile in ki bi bile v nasprotju s predpisi iz prejšnjega paragrafa, se razveljavljajo.
§ 3. Določbe te uredbe veljajo v primeru prodaje poslopja tudi za novega lastnika.
§ 4. Odpovedi, ki so bile izvršene do uve-Ijavljenja te uredbe, v kolikor do tega dne niso postale pravomočne, se bodo presojale po določbah te uredbe.
§ 5. Uredba stopi v veljavo na dan objave v Službenih novinah in njena veljavnost preneha po letu dni od dne, ko je stopila v veljavo.
Sn vsaka Aspirin tableta nosi J3ayer"-jev križ. „Bayer"-jev' križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, ca ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa!
e*,. r*a pot, 11*, mr M W *,m n.tj,
i na mam iiaiuamumi ,iim«.i'nii"«Tnnwim-w>»nff'a Lepe povesti in pesmi bodo v valiketn »Slovence vem koledarju«, ki ga čimprej a naročite. Lepo branje bodo spisali naši najboljši pesniki tn pisatelji.
Ko bi malo manj
. O slabih časih tožimo. Da tako slabih časov ln tako težkih razmer še ne pomnijo, zatrjujejo stari ljudje.'	, .
Nj toliko važosti v tem, koliko so naši časi slabši od tistih črednih starih časov. Za blažeal vek, ki ga znajo stari ljudje tabo hvaliti, nimamo mi prav nobene odgovornosti in nobene ■zasluge. Nismo mi krivi, če je nastopalo v tistih časih tako pomanjkanje, da je sosed sosedu njivo prodal za hlebec kruha. Tudi ni naša zasluga, če so Ijudjo včasih bolj v miru in slogi živeli. Bodočnost, ta je naša in v bodočnosti razvijmo vso svojo delavnost in vse svoje moči, da bomo prišli do pravih, no samo oravljičnih, zlatih Časov.
Premnogo ljudi je takih, da znajo samo »jam-ratk in iako še drugim korajžo jemljejo. Kako si vendar upamo tožili o slabih časih, ko še zmeraj toliko damo za pijačo* in nam ni na nobeno veselico in noben ples predaleč.
Poznam nekoga. Tarna, kako huda je za de< nar in kako neznosno je življenje, ko je taka dra* ginja. Pa zavije ta možakar vsaj dvakrat na te« den v gostilno in pri kartah obsedi do jutra.
Seveda, ko tam zaigra in zapije toliko denar« ja, kako more imeti doma, on in njegova družina, vedno polno skledo in toplo peč.
Kmalu bo konec leta in številke v statistikah nam bodo zopet kot živa vest očitale, koiiko dinarjev smo to leto zapill. Ce bi vzeli samo polovico od tistih zapitih milijonov din bi jih pridati K onemu denarju, ki smo ga dali za živež, mislim, da bi nanesla tista polovica približno toliko, za kolikor so »e živila podražila.
Nič drugega ni treba kakor omejiti tiste veselice in plese, za katere vidiš vabila na vseh zido» vih in plahkah. Pa še vsaj polovico manj bi pili in ne bo tfeč treba vedno in vedno jadikovati o slabih časih._•
Kdo je videl torpedo? -- Prav malokdo, Sliko torpeda, njegov opis, kakor slike in opise drugih vrst orožja, na primer protiletalskega topa, težkega topa, magnetne mine. raznih ladii, bomb. aeroplanov itd. boste dobili v
»Slovencem koledar^, ki SE« Site.
.DOm^LJVii', dmc ti.--------
RAZGLED PO SVETU
Kak&me šatsmmm plmcmjeio pri SovjetHs
MM«- SO.	m. One 8. -oktobra .je t-elo-
kjipiio »'itspisje SB» objavite tik«, s katerim j* vlada SS8R uvedla fihbmm$e toteme v vseh
srednji*' j«	iolsb v sov>fts»ti -repubSki. tka«
se (da-.::
»■.-••Kfctevajoč dvig	klanja naroda in
mUtao-i -tovjetsi «• drfarvc- za zidanje, orgaaiisaiifc se aadaimaage srednjih in višjih Sol (wSliK?. katerih arreia augmataa* raste, sna-Sn svet msrodaili komisarjev SS?® se pafa-ehnOj di, 'rmaVtvc re w«r t rSiot in aredaflb Mah SeiSI atoacac *a	detova®)« mreda ter v
zvesš s teac <>iSesa»:
1 ia«e«tl «ii(li atfii « tMD za A- S. ta 3& tazrr-d nafi« |3L is	M <1—BtiliHŽj uvede
ptaapmaajp ^sžsšs*
St. lia za »česar- 6.—Sil iaz<-eda arečujih šol odreSi take razuiet'^ ptaeevmsja Mame: ai v felafc v kkK&rri ia	kttfcur ta& v pre-
dolaik BMasliii vsak (voznik f.jsbtik Kaate šolnini! pe 9R0 rchTiev aa teto: H j>o	drugih tnesSfe is vaaeS) sms 180 itrigjev sta Je&o. fripom-taa; Outečena dobtisa aa &—10. ra«sea «ednjih šoi * nanaša tudi sa učiteljske, tehnične. j>o!je-deVi • ia me4kim&e Me, kaka? 1»di člane dro-gšl) srednjih stre-kovriih M.
8. Ii« za itde (raeajžiliiSa SSSR) določi tako razmerje Maiae: v višjih Mak (vecočšli« dHM » *a*<, $»nii!Wgro#« S« pitaMi!*
aaconib republik 406 rublje«' letna; 1>J * »»j«1 ioAal v drugih mestih 8ut> rubij-v letne, r) v
t viSjih likovnik, umetnostnih, gledalskih viaokik
j Mah 9«i mbljev letno.
j 4 Mana se j;;afaije » dolrcnit Mah dvakrat kinu, ms to i sepleoitio ifc J iebiuicj«- P:'.,*■■ u»-ha.: sa prvo poll»»;j» teta 1mm3 h? juora iotoms j»iah:ii •najkasneje do 1- nev«.-nfl<Ms t»re let'.
fc. Sojkom: praartiriwr » areiajan« aa «i*jm Mab ji nr„aiii»B ia pfw>\sm.
('< Odreja ae -de s* -od 1. aotembas lirfk SSpendiie aan>r> tistim tf-mkrm >a MretM-ets teiiF.jtmifc tal. ki »maje »JBfcia
JU. ipžačeiA«,!«:	4	jei*-
8ela predvaen cae «D->'tsk£- sloj", ki imajo otroke -v imsb -jn KJp-prTte me-"en, doboftek je 31* ntMjnr š» vse (Me rfarle. ki aaaeeene momtv
i*« rws>!«r.
Tako »elito šmarno 1««do zu»ori. »atno otroci aktivnih častnikov sovjetske vtijsiie in vvafcib drlavaih aN^els-kfti lnakcijanai^ds Ser Icnki jo-»arjev imiimmm *tra»ke. s	b« motne«;
tolaaji cnudiii^ «nm*jtia sank' na bialesialbo tarij-te sihtirane stoje sovjrtsice države. Itarafii uredbe.
krieri bo^ «dtSej na^i dot>ieai< 4r&-s*-rw Sti-pentiijai «»-» si-joku Iu »o v -seli -jtaiatali m^th. s* Marate jaaio aajHMtik sei- ste tirni? «m »mlaje tehaičat Me ia ai be aaamta iArati dna? pi&Hf..
rika ni ogrožata, da inhS? -cif jmrti njej „6 uuflt podvMti, Atberika na podlacj deJ!f.cv takSniiu tagotovilcmi ne more vfrjpti veli je neto govoril </ juneSki »brajnbj Anglije iti naglasi!, da bodo Združene države le nadalje nudile Anfgij< vsu nn,byj poj. ptiro. S- : p<r. ,r ^ mk«ju?i: i , Žiifcls »teinokracija • ro«im'v«!u» j. Ij8. pra>il v »-hej Ameriki najiao£a«j»! vt,.. Rra. liliji in CbTk sta ie *pon»ffle, da dov<®ja Združenim dri,i .srn Severne Amarflte & j^ratiU« v i>w-fc	s^ojs pone.r-ii i«
letaka ©pors?« Vri»gvM$sla	je
.bmifKvao eestitpl Kmrvrtle k r-j^govtaia 4»«wru. ter om>	tla	ak.
gu-D aiicij» ta ikiipao uitrami* deiteikrarije, Poaefcae nžtatC.;;^ 5»	Bt^-a-u
tov " aevtvla f
BOLGARW
s Kioetijska itiriktka. Vrhovni bolgar-seI gospodarski svet, ki je posvetovalni organ baJgaz-Bikaga fasetijstega mm i&t&vs., je zaključil svoje razprave © iarecUpvosti Uiniet-aega šačrta za k?n«?tystv<», ga je iidelalo bolgarsko ministrstvo. Ta načrt naj onegeči orx..,:«čsw vodstvo taaetijdn; p.,-- -imoOnjt- Boi-garsfce ter Mrs pr>od«j-o kir-i-fij^&ib dov. .
Predvsem pedadeta natrl da se s&apa ta iz««*	psisdBBEia«. V Ia
aamen se twv> bolgarsin ImMkt j»mfe-■safi, se trga	ne da iii »m Ir-
pe4a. iiacjereba ae manaja cssiaš}« amseK. 4a bodo sedje pakira« tataa, kalaar «a saidursa trpa*.. ftatolje se bwšo	ponče-
»rtl,	se	sadje in
jtR»-tMMwa. Posebna pa&api ae fco ps«y«daia g«)ptvi nazEizoega gromi ja. Gledate- se b® togi sate ida »e zb&ljsa	Tja ter se bodo
«- t« Mf astaraoviie rtS&e viasJee kieli. Bftigtzaka b» ten-j steaia £ fcme6|js*e Mmi-•Iea» predvae« ariboljšati aato prašr.wdtij«».
MEMUm
* Iw TMI «rag mi- fe&ow. f
ao ae e^e v Jiessnetli povišs3e mrsag© bm; iraj v 4a2eti 1wii	evi«}u4.i
državi in tadi znat«« naanj tel prw lato »ae-'fe»ne ^ojate. Tskntf m nwriKSe veste poljedel-rraieuateii v trgovini »a <3ebrfe ai STR, fflsse WMlNtciWi8fc>h	xa 4135, eeae
5jtwHtilt iMtr««^ t jsmdpebni Itgaari p aa 32». Sedaj j* r feaSj; v isaaa j^skoSJe ce-mr le za kar pammi, da e® ae v pjisesn Seta aveitMiie	«#\y$aue r«tw
teit vaS fcc" v	i®i»3. — -rzadrao fK»»-
ža#e ia Berlina: Spri.* .ie aeEBaaeesa ft»r««-4«, -da ipdMji baje fMieAsje « ^i^smih s Aj^SSjo, Turčija, Sovjetska Ksjsijo iti CrJ^o. žesar bi se Jneoslo« aviiitv-artiiSki ©d-
r
»Mi apgpeiaeaiii in bi *w>a Sapa&j-vijui njeaa • s;-aanjo	f>rt«i.iaj<. m*a •-'•! fkv-
«i »a f^rajjaski iiati ekni«. v teierft jv<a-4arj»jo na saied J«^tKlarijo le Sani-ijt- m mo~ bea* aplelar, i«iM pfa »i p-sM^-mrnali. Tisk	& «■
ie Seta ia feia ni,-vijake taktv da ni »efetsti^a ».'.»sga sa -ciissaarjasie ia ti® ai njatetlh «f>m3anj, ia bi	rinvesU
tki kakr-šise IsciJi ispreraeraS« v nesEffite-jsž-
iT ALi J A____
s fiaiaa.	Sejaaja Ha^imsAe i«*,
žene sile je treh® označiti kot ogromen prilog fcašftHtsfceoa «iH«ja * afc.mpiMiiai	pr»ti
Ansii'ii. Uspehi	^sSjdsto ta
bmeii!s\'ip as ¥ir*>SfflswasB9w»« mmrju sa «» Ce •Bbff-Kfkji	ne eapriaht^e f>NKi
Bwp»ti. m tertfe ts«**e sar.ttS Ssil ■asfcrtm-.sBjB t	prft'« jCor?We
dtlla Ser®«, b® rjwf»r»v^ti « tta&Sju <wt
AMEmKA
T"redftEttaik BtsoetevspH ie i nun v državi <1bo velik govor, ii so ga prenašale vse radijske Jto^ajt \ svojem govemi rasglsnl, ds sicer Zttnggne tSrlave -ne žele	v vejnn, ža v« "bo&o cfcorcSevanje mdai^v^e. ker j« jpqpobt& ot«.'t>Htev iiajboff|ša iidni-žene stržm.'e zahtevajo svobod« plovbe
JK> Atlnu^lieijB . n ril u1. ni	in ne
tM«w«a» « «Kif« prav mf «teehati, Zdjai-Sane države bojlo v«dw« vftrajale t>h fitari preizkušeni fritafti. in od tf jft mč t?e
omre odvrniti Nobena »Ha, aabeiie grožnje m nabese aaftabsre in soben«	dJkia.
tocKidb drlat v	bi Aziji, up manjo
oflvrt*!S Zdmzenib flribav od njih jasae Odločitev je padk. Ce «e gjovori,
bfiaoU «• «aWB «a»»»W7a*i t uita šieviia atnenški dria«gww.
fala^aub a« Mt4ta Utrnite * Zfitftifc>«ih*-iawai> Kad
je jdsdki v
ieadttfHtu bitki, lu *e je »fiifc Se dni t> staiei >«1*4 iteM^ltajtiM «*> itoate-ktm.
S.-para««m e raaaraiitri AaiatMb-iui a»
kav je bil oai daa faadpMta« a»ed F i nitka ia
&»>««»< «a<ijaiiw«»f smeifcifc	««
4«ne««T i*- ***N*#ila. 4.» wa «e fndrili Siri -aarrtt aa 4adfee*#Ba# Kaouib je gosorU Hlfier-
m. amta prate v jn^am&eaa Tobi
isJBr-;iMWtt a proste vs>	jaj«aasi»-
tv je -pitsleiiiite-■d«* jiipmite tfl «sili«w»>w; atažkft e Zaraar-»ih driacab. ki sfs»a»io -pod *k»mstta «
ni vojaški dolžnosti.
V	cpsMMtt lan i lilaatii jr Ml «i4»»-S.m po
sadtSfea pmisaslelt kswte*sfc»- »bde
CoBipsnrs. ki se je v drzavijanaki wo?«i rdečim.
Steeew*»	m «^swile ti-' >Kn-
rier F«lskvf, glasik> poljskih beguncev v Hfr
»ea^SvtejačBah	t St-
le mzrtpffziM a«?*	ali
J« TifHSji igtOipja tarNti M
f tmmtftriT-fim iimiiiimiliiiiMani i^rv^ifftif« vb i^iil8''j w u1 BJJ--. • ~ jas i- l--1,	M*. .VSVVJ S*5 »" 11 **'
v	nriai gtesjeti 12 pe-b«bilb dnb-ij. tri Sivine bomjtOTef- ?"*•
kov težkegs topsiSva te II w»WwBttnift
•Bir,
ftevjefo&e aVboti breriite « Otwie tirUn-? prtdsb-nMve;	«
oficirji.
*mšfee srie^> branim ao dane* r-8 n>>' lijon ton večje	v sat*1®« >wj«e. trdijo
ffemri
Trge pHndrjvki -m1 Iti	^ **
vnelL a w< * fmm*fya
-pOgSKČfi.
ss	<tmMi. -m ^■»Mli?«1'
Smjetake R«sije.
rav* Tm&jL ve bo do--i-lti, -8« sstejnr*' 1>arda-
nt3c ie Bosper, ir€yo * Mosowi-
ae je }«M«r.««o	«neb»9ti -jaiSatoen5-
S« vaiae rai!ra'v«ffl' f*	" ^s?!* *a*
eleUcš wv;ni minister 14«.
Na zamisdlte izredne Mgodiiotfžl
Naročniki »Domoljuba"
Stapan MlSOV!! naročite »Slovenčev koledar" taki>| pri poverjenikih 1
SW€!§ fl^SiOVS ^»^čite „S^ovenčev koledar" po položnici, ki je
priložena ia plačajte tudi naročnino xa „Domol|taba"l
Slovencev koleda
te m vsakmm nm^mm koristna knllga
JSKlastl bo dala poindarka celostranska reprodukcija x treb barvab v bakro« tiska »Goriške Marije« slikarja Bika
Debeli j aka,
ki f« med vsemi, ki so to sliko videli, gotovo vzbudila občudovanje In na vsakega napravila nepozaben vtis.
Koledar bo 25X30 5 cm velike oblike, L J. skoraj tolik®, kakor oblika »Domoljuba«. Koledar bo obsegal ca 298 »ttaaf, S koledarjem hočemo dati naši deželi nadvse koristno, knjigo, ki bo vsakemu na preprost in sijaj«« način prikazala* kar je treba vedeti o zunanji in notranji politiki, o gospodarstvu, o davkih, o vojski, o ofcrtih, o varčevanju, o zvezdah, <g raznih starih merah, o cerkvi, o šoli itd., itd.
V koledarja bo	vsega svet« la vse E*mm
kakor tadl mnogih držav, kjer so se odigravali zanimivi dogoM »ratečeneg« teta. Prepričani smo, da teh zemljevidov d® md^ manjka v mnogih naiih družinah in da bo zato koledar pred-stavljal trajno korist.
2» 8SOTŠ&&« »Domoljuba« ko »Slovaačev koledar« ie p« ilfii SA isrf^Niir
Zm aaaaročaika U& Mor pa po 28 dla, kar je v primeri i dragimi podobtshni knjigami I« redno izredno nizka cena.
Da bora® mo&t tiskati sadoafao Število fovodov, praska®, da sporočite feprsf caročilo na ta »Sfovea&sv kot&dar«.
Predaaročik bomo sprejemali do 1. novembra IMS.
Kdor koledarja ne bo naročil, mu ne moremo zagotoviti, da ga bo dobili
Koledar naročite po dopisale! aa naslov«
»Slovenčev koledar« — Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Naročite koledar pri aaSife zastopnikih v Vašem kraja.
Najbolj enostavno pa je. *«o naročite koledar ob plačil« naročnine aa časopis, ea katerega st« naročen!, s tem, da nakažete na isti položnici, s katero plačujete naročnino, 10 din več in na zadnji strani srednjega dela položnice napišete, da »ošiljftta 10 dia več sa »Slovenčev koledar«. Cena 10 din velja is, »Domoljubove« naročnik«, ki bodo naročili »Domoljub« tudi za teto 1941.
Novi naročniki naiih' listov dobe koledar lahko po 10 din, ako se šareče in plačajo enega naSih listov, t. j. »Slovenca« za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mesec« sM »Domoljub« za vsa leto.
Nedeljski naročniki »Slovenca« lakko dob« koledar tudi za 10 din, ako predplačajo nedeljsko izdajo »Slovenca« vsaj sa pol leta 1941.
Koledar bo imel veliko oglasno vrednost saj bo to gotovo knjiga, ki f« bodo ljudje najbolj brali; zato vabimo indnstrijce, trgovce, obrtnike itd., da naroče oglase v tem velikem »Slovečevem koledarju«!
Koledar bo IzKel v začetka decembra ti
Pohitite i naroČili na ta valikl itoledarl
koledar'1
li?j&rijnna, Kopitarjeva «

16360200
Predsednik b»šp vlade in vojni minister v Sk opija, ko sta se udeležila velikih Svečanosti
krsta jadralnih letal
Xw*Ha PUMMfaka aa oboke u lUEjajafc M* tanki iedji.
Neatikl top ob bolaaddd obali.
/itv. 43.
Prcuaovnnje rodovniške živine m S)«no,in»kj kmetijski Soli na Grmu pri Koven Mesto
Kupujte pri Mali, M oglašajo v »Domoljubu"!
Za brale h čet*
Pred sodnikom. Sodnik: •Obtoženec je obsojen na dosmrtno ječo!. Obsojenec: »Oospod sodm*, kpo...« Sodnih: »Nobene besede več! Sicer vaffl dodam ie dve leti!.
Priznanj«. Sc so plemenih ljudje na svejtf. Usedništvu sem posla! dve pesmi in glej. seda) mi jih vrača cek) troje.
•
Razlika. Zdravnik: »Nikar n« obupavajle. Tudi jaz sem imel v mladosti enako bolezen kot vi, a sem danes čil in zdrav.« — Bolnik: »Da, a vas
je zdravil drug zdravnik!«
•
Na žeailovanjskem potovanju. Mlada zakonca sta na ženitovanjskem potovanju in sedita v gostilni. On vzhičeno: »Zduj sv? naposled ena oseba.« Ona: »Da, dragcc, toda obed naroči za dva.«
Presenečenje. Resnično me veseli, Spela, da nočete tudi po poroki pri nas ostati. Ali pozna«1 mogoče vašega soproga? Kdo pa j« ta srečne"* »Vaš sin, mSoetVjiva..
Pogled m belrrajski velesejem ia aa Belgrad
• DOMOLJUB-, dne 23. oktobra 1<M0.
vlad, s predsednikom g. Cvetko v iJeru na »el«.
Italijanski vojaki na afriSkcm bojiSčn se takole zabavajo v prostem cesn
Muslimanski verniki v Krim molijo za mir
V pristan iiia Fort SaM ob Rdežesn morja
Japonski telovadci telovadijo na visokih lesenik skladovnicah lesa
jtru 10.
»DOMOLJUB«, do« 23. oktobra 1<*0.
<»tev. 43,
PO DOMOVINI
Janez Mihevc - 80 lešnik
Dne 18. oktobra J« praznoval 80 letni eo rojstva aai vrli Janez M i h e v e, po po domafe Pogorele. Kdo ne potna na Notranjskem tega moža, zlasti rojaki onkraj meje se ga dobro spominjajo, kot bivšega špediterja sa Idrijo.
»e je »iavfje-ne* adejstrm-i} v pretekli dibi v Javcem življenju. Kavduieu za vsak napredek je bil med prvi k! ostanovi-^altaeja drultva, nevmorao se je trudil, da -	dotenjeiofaa« Ura, ter Se dames
"JMrtJs kljnžarske dolžnosti. Veliko »slug Ima E? 1Ero"etaef? d™«v«. Do zadnjih X* M M H.J, pe^ke, fiaa občinskega <Am» te ofafiMki svetovalec Dolgo mto te» je opravljal opravke cestnega načelnika. Tako in «nako ga vidimo povsod, kjer je bih treba v dobi razvoja organizacij in napredka prijeti nesebično za javno delo.
k.° "'r'«"0! častitljivi jubilej v krogu svoj« «entoe in dobro vzgojene družine, mu ne vLP?fd,U mBOg° 00 hi> »i trdno opravi^
v ii^h" ■°SU1 kB*"JL	™u usod!
v življenju ni prizanalala z bridkimi udareL kajti
n e!^,|,U!.prTeC8e br« »ledu izginil v ni vojni, dragega sina inženirja mu je ugonobila na jngu drlive zl^iMk. roki je vendar ^ S
"guwi tvornih sil za napredek in dobro stvar Slavljenee je tast g. minlitr« dr. GoVaVi^^
TO!3 fl k Jn k *	^oniifoega av^ika u
kompromisov, ter p vidimo redno ob prvih nedo-IjaJi v mesecu pri mizi Gospodovi.
Vsi, ki stavljene« poznamo, um želimo ie mnogo zadovoljnih let, Ia da bi so sedaj v iiv-Ijenski jeseni, mogel mirno odpočili cd a^jega prejtojega plodonosnega dela.
Iz raznih krajev
u
I
laka pri Erfteaa. >Je pa davi sianea padla«. Pa le kar zares je zadnje dni prijel mraz. Da le ne bi zima i« letos kmain nastopila. Bo pa« marši kateremu gospodarja dokaj trda predla, kako preskrteti v tej draginji »tojo družino s potrebno obleko in obutvijo. Svoj iu je u jesen priiei v hiio Jevtjar in vso družino počteno obul Dane« je zaradi sile razmer to priilo iz >mode<. Marsikdo je vesel, {e ima v svoji »garderobi« par z obšivki obmetanib čevljev. _ V kriki bolnici ja proili to-d«i kooiaU svojo Bvtjenjsfco pot Alojzija ObrJ ia >Krepaarja<.
Nag»v*a. V Blagovici so bo vriil dne 28. okt IT,1"^ i" kraaMraki semenj. Ker je pričakovati obilo »vi«e m ranega blaga, ae kspti vtjodao
vaDijent, da pndejo na semenj. — Županstvo obilne Blago vira.
»t Gotard. Vse Base PO obv-Ham* da se
bo vrSi! nocoj ob pol & ur! v <f™*r»n< dvorani prvi redni sestanek. Stojimo v resnih časih in potrebno je, da tudi mi popriroemo resno in z novi-
r.^™1. M,deto' ™	eUi kalerega
nafao flanl naie organiiacije. V*,« član PO naj se sestanka gotovo odeleli, a seboj p. povabi i« ,n-te, ki niso člani, kateri pa letijo *>delovati pri organizaciji Bog živil - tajnik.	P '
,	■» Deleajakeo«. V sredo 1«. oktobra
iZ^:^	»»2? naznanil, da je umri bivli
Krhto J"1®*- Bil je vedno zr L« t^L*" in ** 3 n,kd" W pokazati svt
f"®!!?' Prepričanja. Ne le, daje vsako } nedeljo upoujs ty0j(> u&to doHnostT t-di h krl&nskemo nauku je redno prihajal. Pogosto se Je tudi ob delavnikih udelefcval "v. mak j„ tam Iskal moči za svoje Življenje. Le dosledno fiv-
Limbardd:
OČIM
Pove* U domatega šivljenja.
»Ne kočar Brajdež. moj rin bo Brezniki Tako je ponora večkrat v iialih »m nrf aebL
fj * Z	a,e opraviti, to mu je bilo
J b' »u "^gflila Ikodovati. Ta-kaj je po rebna velika previdnost pred očmi
E? uv®stI lak»- da mu ne pridejo do živf^T
teiavn^in oevarno.	»*> —da jutri ie
»rcu, je mogel	T njc^.ve®
niti nekamTod kodJ ~ L	mo.'a
«t ranjena naj bŠlaL	rrnila- <M
Ijenje. Krivde nmon n. !L ^ T°rno B .eno M , T ne	na svoji vesti.«
»SELf^^^
ew bi OreJci ne mogli nikdar pozabiti. V pest
kLzT. Wjrnje*U^hri,i ^ NiU tOŽba i0
•IOOjn<>,ti P* ni...« si je belil glavo.
oiroki liri jo na-i"	Poberejo
hiio Utegnila bi mu ngrabiti aina, pastorki bi
Ke&i?i.Pr,Mne"la- T'k0 W - -
ril ČLIVJ^V	tNcU »' J« odfovo-
fiMn ponovil: »Btezrnk bo moj sin, ne pa Braj-
fvi i.t /®. T1'1, \"m foepodaril!« J Ivan je bil tedaj Šele v četrtem letu >?iv« podoba »vojega očeta,« je rekeiTsakdo kdor
»ur?. ^ °troka '"' t s
ilelen^i šcIe Prve hlafke je dobi nr tami^i i	Bal «> n» niko-
» ' !mel '^»Jf" med druge otroke.
vpreženeg. rV^^ioi^ ^t kdor ae je približal ograji; apoau V!aKe«a, Sla za očetom na	A ,-fld5f sta
•»ena*	na tleh tak
i« St-UiS;^."f d/oH.Sfu- ">«-1
do Marico pa je bili l'!*"1, Ljubezen P« tnrlt . Ji" ,,e D1f. Ba™>fliena zaradi sosedov.
IJeojo po amernioah, ki asu jih j® d,,.. . tka Cerkev, je moglo iiobtikovaU v ki so ga vaj spoitovali in ljubili. Bil J ved^^ sel, laljiv, pa v avoji laljivoati ni nikoTr u«,^ Kako jo bil priljubljen, priča tudi nenT.d^ £ lika udeležb« pri pogreba Kositi ao ga v sprevodu je igral« žalo^tinke »entjf^ £ ba. Na pokop.li«u Kje« iskaenem rovJ, imenu občine od iyega poslovil «ed*njj ski Iup«„ Vide Franc. Bog bodi b^gat fefc zna čajne mu molu, njegovi družim pan, ie ^il, Zagorje ob Savi. V starokti 80 let ie »J . Kotredeiu po daljil bolezni Mrft do a^etoT Ll tmiettf iupan, po^atr.!^ in j^uZiUr K.r " ^
mirU' ~ ** P^ni pred re ki«r J« trgov* Ivaa Rmovfefc napravil To. prizidek namesto starega W«»a, je tudi svet izravnal, i. kaaaliSUte, ^ jf^ prenarejen. —. Po zadnji povodnjl razdrti p^U jk*rP? »/^i hitro pojavljajo, d, bS dete do zime ko^i^o in pot dobrin rabna. - Ker Jo zanimanje za »Sloveniev ki ledar veliko, naj vsak, kdor hoče U svojemtnL zanimivi in Uko poceni koledar, ki atane le 10 dinarjev naroči In plača kar v »Zadružnem di-mu« v trgovini »Ljudske gospodarsko zadruge<
8v Gregar Življenje le kratko In polno gor-Jv J«ko » Je pevakl zbor poslovil od svojVj, Mkdanjegsi tovarlla Antona Modica, posestnika od
»einlje. Pokoj njegovi dulil _ Prometno druStvo se skupno z vodstvom gospodinjskega tečaja, p«. «kega zbor« in o^timi organizacijami pripravlja na proslavo 75-letnice rojstva dr. Janeza E. Kr^ka! ?i^ae,m» ^ ^f? ,90i<,fn,ea obnovitve gospodinj-aklh tečajev, ki Je bila zamisel naiega velikeg« ntrodneg« buditelj« in org.nizatorja, ki «e je ro-^i"^*4' P.ritaSUi K>ioimi "»avi. Da bo pre«Ura SL^SL1 P^i™'	k "»delovanju vsi, ki
"k!	""	*preiwaa	zastop-
....	vefer sa večerom romajo Ia aaiib «tra-
Sklh in katansklb gričkov delavni	jB dekle-
ta k sestankom, telovadbi Ia k vajam aa igre P«
^ "U"0	^ deklefa med
^esehm petjem proM >Pro.vetn«Bu domui. Ob ne-
^	" I"P<>!nl Mi« Amrana s mladi-
matero •• "»edaJOk kaj je ka-
In ,^	m,a<Unl. »»«» * »eaelAm pen
liljajo svoje otroke v organlaaelJoL In kako z £
hf.I ^j	M bo prav... Za jrre-
hom ondejo postafie.... Miru ne bo več..,
Dv? f1"" ie začul v te; besedi: opomin ia psovko.
^'"»e««. bo Ivan to, kar mn pra-h	Lakora»«'« i« ošabnost sta
»,i„J/S* ? iS lrno,,IK' »varilo. Breznik ga ja .V «» "»»Sel zadnSete. Njefo-ki^i^ BaČrtl.	»od a i ra bora pred
kaznijo m upanjem v bodočnost. ZanaSal se je
nihče prekosil. 'B "2Sodn<}s^ tu «« doslej 5e ai
wgal Je ^^P P° 'metju. Vsi pomisleki, zdru/em z grozo, so morali odstopiti. Na slutnje.
orir^ fial"^6 t im«af gloaale, se ni več že ~Vndc. kar ko,i- vs« »>o prebil a »vo o
on^» kf ii ifer pa k '»»I« pravica samo
jft flob!!a Marice, novo obleko in za fcL?° da'i,°' V dokaz, da jo ima očim strahovani,! syo\V pravega otroka. O kakem m	J (tovora. Deklica je smela
na Tvr.*? ' kada,r se ji j® ljubilo. Toda sa-rivom J" UM)ral os,ati toma P«d nadzor.
io	mL2.*J S® ,i-"r,em < ^n i« T0de!'
privabil; ' oa .,"}eao	mu je včasih'
:	»« mit je nedolžna žrtev,
,„„' se..«al« Priti do smotra po drugi poti, bi U^infr,al,k0 pa	mara? opustiti/
raki. trenutek se ie Tbližal 8 naglimi ko-
kakfil kT °,eiVu j« Potekalo mirno brez danef t^ .«11"^ <fog^-ka.- Kak«	in
ista nnvnHn« ' Ponavljala t^den za tednom 3e v nrZ^a(.Pe,e,n; T"^' iz oddaljenega trg«, »t- v preprosti vasici niao pogosto ustavljali. \v
eeljem r»r-ihaia naš duhovni vodja g. župnik med nas, ko vidi, koliko dobre volje je med nami. Da pa ne bi kdo rekel, da je to samo govorjenje, so lahko prepriča v naSem delu. Na naš društveni praznik, t. j. na dan 27. oktobra ob 3 popoldne priredi naše »Prosvetno društvo« a sodelovunjeni I). K. in F. O. igro »Pri kapelici«. Na igro vabimo vse člane in prijatelje. Pridite, da skupno počastimo naš lepi društveni praznik »Kristusa Kralja« I Pokažimo, da nam je res on prsvi Kralj. Opozarjamo vse člane in Članice, da eni zjutraj udeležijo skupnega sv. obhajila. Ti fant in dekle v znamenju križa, bosta zmagala!
Knebrjs. Dne 30. septembra je umrl v 77 letu starosti Anton Kastollc, pd Kumrov ata. Pokojnik je iivel po načelu »Delaj kakor da boš večno, živel, a moli kakor d« boš jutri umrle. Imel je lep pogret). Blagi oče, počivajte v miru iam pri Dev. Mar. v P«) ju I Domače pa tolaži Bogi
Svibno. Ker bo 2*. oktobra minilo 20 let, od-k... je naš sedanji šolski upravitelj Ivo Pečnik prišel prvič med nas in od tega dne delovni med nami celih enajst let. Ser se je po devetih letih na prošnjo mnogih Svibanrev zopet vrnil je naša dolžnost, da se pa kot jubilanta spomnimo. Koliko w je on trudil za povzdigo Svilma, pričajo lepo zasajeni vinogradi, drevesnice in trtnice, katere so se začele šele pod njegovim nadzorstvom vzgajati. Neutrudno je deloval med nami minula leta. Ni želel vzgajati samo mladine. Trudil se je tudi s lanti m možmi v zimskem času ter v kmetijsko nadaljevalni šoli izpopolnil to, kar je nujno potrebno vsakemu kmetu. Vsi jubilantu čestitamo in želimo, aa bi ga Bog ohranil med nami še mnogo let zdravega in zadovoljnega. Bog ga iivil
Javor nad Ljubljano. V četrtek dne 17. oktobra smo pokopali starega Tomažetovega očeta ?z Besnice. Umrl je v 78. letu starosti. Pokojni je bii vzoren gospodar in dober družinski oče. saj je lepo vzgojil in preukrbel 8 otrok. Bil je pa tudi dober katoliški mož in dolga leta skrben cerkveni ključar. Naj v miru počiva!
St. Vid pri Stifni. V petek 11. oktobra se je pripeljalo več ciganov mimo Velikega Gabra. Ker so bili ravno takrat orožniki iz ftt. Vida v Velikem Gabru, so začeli preiskovati, kaj cigani na svojih vozovih vozijo. Pc se Je odtegnil eden ciganov od drhali in krmilu je začelo goreli gospodarsko poslopje Slepec Lovreta, Veliki Gaber it. 34. Ko so oroenlk! ogenj opazili, so pustili eigaae jn šli na kraj požara. Cigani pa brž skočijo n« vozove, udarijo po konjih in se odpeljejo. Vsi sumijo, da je cigan zažgal, da bi odvrnil pozornost od nje-
jemo ji je obetala vrsta vozov in truma ljudi, ki se je nekega dneva pomikala po cesti z glasnim neumijiviin govorjenjem.
Čuden sprevod je vodil mož zagorelega obraza, sedeč na čilem konju. Njegova obleka: kratke irhaste hlače, debeli gumbi na pisanem telovniku, visoki svetlo okovani čevlji, na glavi pa klobuk s širokimi okraji in s fazanovim peresom — vse to je vzbujalo pozornost med rn-dovednimi vaščani. Posebno ženske so občudovale njegove črne lase, so se mu spredaj usi-pali na f*Io in zadaj n« rame.
Jezdec se je na robn vasice zasukal s konjem in pokazal z roko na ravninieo med vasjo in gozdom. Nato je krenil v označeno smer, kamor so zavili tudi vozovi in številno spremstvo. Tam so izpregli konje ter jih privezali v g»)zd k drevesom. Vozove so postavili v vrsto ob robu gozda.
Po kratkem odmoru so pričeli razkladati svojo ropotijo. Vsakemu je bil« odkazano svoje delo Moški so kopali jame :n postavljali dropovc. ženske pa so razpenjale plnlile za šotore. Težki zaboji so vsebovali različno pri; pravo. Kletke z živalmi je bilo treba razvrstiti po zanimivosti in velikosti. Nnjprej ptice, opice in kače, nato pa zverino. Skozi majhna okrogla okenca v drugem delu šotora so se videlo znnrnenite pokrajine. Svetovna mesta, prizori iz vojne na morju, kjer so se potapljale ladje in dvigali valovi. Oder za igralce je stal na sre<li v glavnem šotoru.
Kaj takega Orcšci se niso imeli v svon sredi. Kdor je količkaj utegnil, je odložil delo in hitel na ravnino. Radovednost jim jc bila menda prirojena. Tako jc neka žena veljala daleč na okoli za »firbec« iz Orešja.
Največ ljudi se jc nabralo pred glavnini Šotorom. »Kdo so neki ti tujci? Odkod so prišli?« so hiteli vpraševati.	, »To so cigani « je vedel mož, ki je hotel nekaj veljati.
gove družbe. Cigani so res odšli. Stepee Lovro pa trpi veliko škodo. Zgorelo mu jo vso seno, štiri štante ajde, vsa koruza, ki je bila v koiolcu obešena in mnogo orodja. Živino ao rešiti. Zavarovan je bil le za malenkostno vsoto.
Šmartno pri Liliji. Ni še dolgo, kar je po naših krajih utihnil žalostni glas hupe reševalnega avtomobila, ko je razsajala epidemija meningitisa, ki je hvala Bogu ponehala. A pretekli teden je pa spet, iti celo dvakrat, bilo slišati reševalni avtomobil v naši sicer zdravi vasi. Sedaj pa ni meningitis, temveč davica, ki je kar na hitro zahtevala dve deklici, in sicer eno staro 3 leta, drugo pa
Zahvala
Najprisrčnejše se zahvaljujem upravi »Domoljuba« za nakazilo
din 1000*—
požarne podpore. - Ostanem že nadalje zvest naročnik »Domoljuba« in tudi drugim ga bom vedno priporočaL
Mažgon Valentin
Martini vrh 46.
13 let. — V cašem »Domu< se je spet začelo pravo življenje in vrvenje. Občni zbor fantovskega odseka, dekliškega krožka in Prosvetnega društva so se že izvršili. Fantje imajo svoje sestanke in telovadbo ob četrtkih zvečer. Lepo bi bilo, da bi vsi dobri in pošteni fantje naše fars posečali fantovske večere, saj bo to a j itn samim v veliko korist. Prav isto velja tudi za dekleta. Te pa imajo svoje sestanke ob petkih, telovadbo pa v torkih. Vse dobro misleče starš« pozivamo,, naj radi pošiljajo svoje sinove in hčere v naše društvo kjer se pod nadzorstvom in dobrim duhovnim vodstvom vzgajajo za bodoče težko življenje. — Veliko zanimanje se kaže med naročniki našega časopisja za veliki »Slovenčev koledar«. Se enkrat: pohitite z naračiii!
Vače. Letijo interno pod streho. Na splošno jt.. seveda slafcša od lanske, zlasti pri pšenici, ječmenu ter koruzi. Bogato je obrodil na splošno oves, pa tudi s fižolom se moremo pohvaliti. Neki posest-
»Ampak boljše vrste.« je bil odgovor iz šotora. »Kar nam boste dali, vam bomo pošteno plačali.«
»Kdor nam prinese kako darilo, bo zastonj vse ogledal,« je obetala mlada ciganka.
»Kakšna darilo?« je zanimalo mladino.
»Ilrano za živila ali živila za osebja,« jc žgolela ciganka z zlatim obročkom okrog čela.
Priletna ženica je poizvedovala, doklej ostanejo tukaj v Orešju.
»Kak teden,« je odgovoril možak, ki je jezdil poprej lin konju. »Vse dotlej, dokler bomo imeli dovolj obiskov.«
»Predstave bodo zvečer, čim «e bo znocilo.« — Zgovorna ciganka se je priporočala za obilno udeležijo.	i
Orešci so komaj pričakali večera. Ze v prvem mraku se. je oglasila godba med zamolk-nim Topotanjem bobna in piskanjem piščali. Zabava se je pričela ob vrtiljaku pred manjšim šotorom. Tam smo kazali divjega moža in morsko deklico.
Vabila na prvo predstavo so raztrosili po vsej okolici. Tako živahnemu in privlačnemu pisanju se ljudje niso mogli ustavljati. Vse je drevilo skupaj in prodajalo zijala.
Cirkus je otvoril jezdec, ki je bi! očitno gospodar podjetja. Nadel si jc marogasto haljo, (urban in krinko z dolgo sivo brado. Njegovo tuje narečje se je za silo razumelo.
Zaseden je bil ves šotor do slednjega količka. Za tfik< stvari so imeli Orešci dovolj de narja; ni jim bilo seveda toliko zameriti, ker so videli cirkus šele prvič v življenju. Toda kadar je bilo treba prispevati kaj »talega ?a dobre namene, i«jduj no zabavljali in godrnjali.
Prva predstava ni trajala dolgo času. Vsak večer je bilo treba prirediti k-uj r.ovegu, zato igralci niso takoj izčrpali sporeda. Vedeli so, da bo vse, kar bodo pokazali, sprejeto z. glasnim odobravanjem.
nik iz Peč je vsejal v kržatih 2 mernika ovsa, požel pa ga je 52 mernikov in še 1 voz ztlettega pokosil. in končno je tudi krompir naredil, kolikor je mogel. V višjih legah je bil lep ter izdaten.
Bohinjska Bi«trie«. Pred par leti ee je napet poživelo pri dh vrtnarsko in sadjarsko društvo, katere*« je ustanovil ie pred več kot 30 leti gospod iolelti upravitelj Humek. V nedeljo 13. oktobra pa •o naSi pridne sadjarji napravili raieslavp dooračefa sadja. Razstava te je prav posrečila, človek sc je kar čudil, da se tudi v Bohinju egojijo tako lep«, rdeča jabolba in krasu, rumme hru&e, Truda je treba m potrpljenja, pa gre, eo rekli. Tudi v Bohinju sadjarji ne smemo obupat«. Sadjarjem želieno tudi v bodoče veliko sreče in vsestranskega razmaha sadjarstva in vrtnarstva, tako da bo ret Bohinj spomladi okrajen • sadnim cvetjem, jeseni pa z rdečimi jabolki. Vsem prirediteljem razstave co občani hvaležni.
V«če pri Litiji. Spet j« pokrita va«ka zemlja ženo strogo krščanskega mišljenja. K večera«! počitku smo položili Krhtikar Ivano, po domače Citr-nervo mater. Naj počiva v minit — Letino nmnm> precej slabo, edino krompirja je malo več. Hudo nas tare tudi draginja, saj marsikatero stvar nit« za denar ne dobiš. Namiznega olja žc več tednov ni. — Fantovski odsek je pričel zopet e rednimi sestanki. Novi člani, vljudno vabljene)
Metlika. Trgatev je minila. Nekateri vinogradniki niso dobili niti četrtino lanskega pridelka. Včasih je odmevala vesela pseem iz zidanic ko so prešaii. Letos je vse liho in vsak premišljuje, kako bo kril izdatke, ber ne bo vina za prodajo. Koruza je bila lepa in je dala odličen pridelek, enako tudi ajda. Hvala Bogu I — Banska uprava je nakazala 10.000 din kot podporo za popravo občinske ceste DraKči-Bpžaliovo iz bednostnega fonda. S tem denarjem se bo pot lepo uredila, ker je bila že močno razbita in revni bodo nekaj zaslužili za zimo. Enakega popravila je nujno potrebna tudi pot proti Trem fara.n od banovinske ceste Dr.išiti-Metlika. — Pregled vozov in vprežne živine bo 3. novembra v Metliki za občino Metlika in okolico. — »Slovenčev koledar« še lahko naročiš pri našem zastopniku v Metliki.
Slovenske Koajice. Oni petek zjutraj smo po naših poljih in travnikih zagledali hudo slano, ki je padla v jasni, mrzli noči, znak, da je topla, polovica leta minila. Kmalu bodo prišli vsi svetniki in rokavice bo treba natakniti, da prsti ne bodo otrpneli. Ljudje se že pripravljrjo na zimo. Pridno
Po okolici niso govorili drugega kakor o cirkusu na oreški livadi. Ljudje so občudovali posamezne točke, katerih si niso mogli razložiti. »Znajo pa res!« so priznavali spretnost igralcem. »S kladivom ti razbije uro, na je spet cela. Košček papirja pogoltne, pa iztresa denar iz rokava. In petelin zagrabi s kljunom žrd ter jo vleče po šotoru.«
Vaška potovkn tista Grdinova Ema, st- jim je smejala. Tudi ona je bila v cirkusu; imela pa je pri sebi neko čudovit« zelišče, zato je čnrodejci niso mori i preslepiti. Videla je, da tele ni vlekel žrdi, marveč dolgo slamnato bilko
Njenemu razkritju je sledila posebna kazen. Ko je šla neki dan po travniku mimo šotora, se ji je na mah zazdelo, «la gazi vodo kakor ob povodnji. Brž se je zgrabila z« krilo
ter ga privila čez kolena. Tedaj ni imela pri sebi čudodelnega zelišč«. Ljudje so jo gledali ter se ji posmehovali.
Kakor vse druge, tako je privabil cirkus tudi Breznika v svoic bližino. Mož je take reči že videl, v inestu. kjer je bil pri vojakih. Ni mu bilo za predstave, združene s prevar«. Zanimale so ga živali, kakršne ne živijo v umih krajih Tako je opravičil svoj prihod pred šotor nekega večeru, ko je bilo ie. vse končano.
Pred vhodom je našel poglavarja Stisnil mu je v roko nek«! drobiža češ naj mu raz-kaže zanimivosti Šotora. Zaduvollno je spravil denai ter ga vodil od prostora do prostora.
Štefan mu je sledil i namišljeno pozornostjo. pod katero se je skrivalo nekaj drugega, kar ga je prav za pr»v privedlo pno šotore. Po končanem ogledu je stopil preil gospodarja ter mu namignil, da ima na srcu neko poseba« zefro.
»Kar povejte!« Cigan rau je nastavil iiko
PraVBre?<nik,'se je ozrl okrog sebe. Nista bi!« •■na. Delavci so pospruvljali po ?otoru.
it>. «*#*/» ojimiu*. lasje j* ajda, ki je to je-,-a nit dobre «ir«iil» ia posprtrifijo nekatere 4raa» poljafct prKSrtuR. — OKM-g.h ttomofill vi*d»ii* is ULrf«.i. ker fcfcaa ti dtli siti ur »to kraj » k 5rS F <>• ' '» to'a ji fjo4o posaai stij-fi Mmw> Se esfcral iBoraii je-»ti. kaife muni pranja, anig*i* a »pomlad i« poletje, ko oo	spet delili. »e bi bil« kaj u jaM roii V« I« bsto ie beljh, k-o U J«, "a d/a-gisja. ki j* isto krivim -tgža ini-. aae popustila — Te daj je darfni uprsv* predpisala čet.-t; letni obrok it?-«, .1t;fc davkor.	sk-berai. La j* p/ečiUi eevilko, ae j": oslnfii > K toge. lakote, vojske, draginje us redno večjih dsvfcov ris r*fc, — Gnapad' t U ko danes ir.nojji vzdihujejo. Kje bodo r»ii osi oikodotaitej toliko de&srji. ko h od do« do dne ksjnifp po t kg Htoke? Ce ie Mdij b:bo bili ddw «d;.ij>aiii davki, naj se to stori ofe piMijm predpisu, da oal knn-t b* bo fcvei ob Hfcrrveis trpljeoju! Sad 2.r*-t*vii pa t»lijro odtoki poti aa B-nsaik regulirajo terjjit. V doi-i.ni tinti, 5(00® bodo struge, ki j* i«k» »krivijena, izravnali ia napravili fkarpo, ki bo nrovala »Um *«io med Zrečaaii ia piani u« pred porodnico ia vsckricin rauiiranjem. Zato bo naprava v-ižik« gospoda reke važateiL
Lesfceve« pri Krfkess. Zelo velik pogreb je bii v nedeljo po poldeveti m»& Pokopali smo J-riuiBfeevo m?ter t Grieie v»»i. Vzgojila je Jest dobrih kisotitkih hčera, tri sinove, ki *> svoji vasi ia celi Url v ponos, med njimi je bogosiovee g. •Jan'?z UftaaE, ki bo o božiču pel o&vo tnaSo r Ikali Uroi cerkvi Oče. ki je že dolgo vrsto let bo-1 aa, »e pogreba Bi mogel udeležiti. Kajna mati je bila tresla čšanies ženske Marijine družbe, ubog* je zeio rada podpirala, naročenih je im-Ia več ka-toitfldh časof-tao*. t odi Slovese* je dnevno prihajal v lfrfea£t»?vo hišo Dveh stvari se je bolebna mati te verzija »a zeml,®; da b: videli biSo, ki jo »jeni pridn; otroci mMtjvSjajo, dozidano in da bi, kar Je aajvt^ja areni slovenske matere, videla pri oftarjB mojega tisa, ko prvič daruj« oajsveiejto daritev. SoUua teh velikih želja se ji ni »polnila po božji volji. Per«kJ zbor Je rajni v eerkvi io na pokopaliiča gibljivo z«}«! v slovo, g. žapnik pa se je od rajne poslovi! t besedami, ki so segle globoko v stre Prisrčno veličasten pogreb, kakor ga lf»kovžka lara že »nogo le! ni videla, prič* o veličini slovenske matere — Irpiake. Ob tej izgubi v Urbanimi feiži eoftistvcjemo z domaKmi vsi. rajni materi p* Bog daj » »»besih doživeti rrtfo. ki je as zemlji nI mogla doseH. — Kai tarni zvonik jo dobil noro ohl-ko. Prepleska! ga i« g. Vogiar. Tadi
dva kazalca na uri, ki v. prej že ni,ta videla, m; v listu ietkeUU. Prav tako pa r- prepieakan tudi zvonik Swljep<»tis«	»v. —
b; M>fejem !<Urijiiso dmlio je zeio pomnožil ob* c • r . i.itko m dsk.sjio. Pa luvi« vnema »e J® V tetk.h ia urinih doeh ljudje i« vedno iUejo reknj* poti taffi. kjer jo j« treba lujprtj Ukstt \'t»ska Min* je leto) prav »isb*. Komaj j^šaa lanskega pridelka Je, Sovo vi&o ie h M*Jaj fn	d.."-.»o so g« la"-w teto v.-e-nz
po {tiri prod»»ii. Kako bodo ljudje ob tej draginji brez »redster živeti, tega nihče ne ve.
Peijaa* Kutd nk*-fj» Loke. Sk god tega Fraa&lka Sera-fiusktga je ol>ii*jai 60 letnico živ!j«.'Uja g. Frane Kramar, »e-dtj organUt v Poljanah. ker }t jubilant itarljiv nabiiatelj r,»-rodaega blaga in doi-gošeten naročnik >l»o-motjoba« je prav. da mv te-litame Abra-bama G. Kramar ie zsan kot glasbenik, skladatelj in pisatelj. Kdor ga je «!i»at kako lepo mu orgie pojo. ga ohrani v sponisu. Po-aebuo zanimivo je to, da zna g. organi,1, asd f*-t tisoč petini — tu pamet Jubilant je služboval dve leti v Pr««erjih, 4 leta v Tomiiiju, zdaj je že 15 let v Poljanah, kjer tofoo vrti tudi službo cerkovnika. Ker ima g. organist veliko družino, in tudi njega mafijo sedanje težka razmere, ai čudno, da si ob 50 letuiri žeii priboljSU v piaei, kar hod« dobri Poijančani gotovo upoiievali. Bog živi Po-ljaniane in njih vzornega organista!
Lilija. Lepi jesenski dnevi vplivajo tudi ca cale prebivalstvo. Prcr ra-k» se odpravi tak lep jesenski sončen dan kot pravijo pri nas »v bribec, obiskat svoje znance in domače, morda nakupit kaj za jesensko ali zimsko zaiogoi, beda j prav po-sel-io kostanj, krompir in drugo. S sadjem je pa letos križ. ker to prav redka drevesa, da hi kaj imela. Prav lepi so tudi izieti na Sv. Goro, na Janče. v Stango, na Javorje, na Polinik — Fofco-pa!W?«» so začeli «vojei umrlih le urejati, da bo domek nsMh dragih rajnih prav prikupen. Le to bi morali imeti vsi pred očmi. da je poseben *iro-*!or rt odmetavanje smeti ia plevela. — Jfebess plakat, nobena oglasni deska, nobena reklama, pa
nuj pride od kater--koU širini ne pr<-(r^ kakor v»e. kar p a kstoiilko pre»eto v netil' pa izobrazba in uapr<*toa«t! — »Anfitiksarjic» EOj>et oglasili. Poittijui.« ura mai t« -Jii 4 ct»a. V««k (tustiiinMf, ki sipa ji oikd»r'oifcL? krokarje, bi twr»t prevzeti odgovoru^ ui M »pravil domov tibo n« pa z »aofbikMuajeii,? kopali »»o nedavno KlUitlt Ivano. jmuJo^ Cnntoro maU-r Is Vač, jk, pravici blago (•MiM urntUU	tJmtmtkt ie ne ia tmte«
ki v tako otiJifei meri Btnieiajejp pn kalohikj^ •tovetuki kulturi. Kegled« aa to, da j« miti kot vdova nad 15 let podpirata rte itJrj „„ giie ftomiče hir* ter vrgopla vzgled«, otrok, je modra is prevdarna žena tudi v iavno-»ii, kadarkoli in kjerkoli je spoaa+l* tt potreb«, dali dobri stvari svoje ap«Mobuor,> *.-.- t:-to jtm. EK>gta, da se na Vačah ni mogel aikuii protivenkj is protiljud»ki dob tako kMatiti. kakor bi i« Kolikor .so ji dopuifaie okoliičioe. je z veselji-B sodelovala pri kat. iz&br. draMik. zv*-«!o čitilt i»-TOpise pr--';r»u vso društveno knjižnim tet kol Mar. hči črpal* tvojo duhovno r;« -t tuolitve ter dobrih del Kaj p bo Bog obilen plačnik!
8». Levremr aa 0rav«kefB polja. l!<-d kraji, ki jih začenjata elektrifkirati banovina in F»U, je tudi n*«* občina. Vei želimo, da bi biki to $n. prej! —	acdeijn. 30. t. m. je bili biageskn.
SjeRi in itroiao« prometu nova tovorna «akUd»lm postaja, ki bo velikanskega paaieaa za vso okoi:-eo. — Vsa župnija se pripravlja na uprijoritct pretresljive drame iz kraljestva smrti >Mrtv»5ki p!es<. Igrali jo borno t. Dovesubra in vladi ie zdij daleč okoli izredno zanimanje. Vabimo vje, da ti dobijo vstopnice le v predprodaji. — Društva m imela svoje občne zbore ki »o z novim veseljea začela delo. To zimo bodo skrbela posebno u So, d* pridejo v vsako hišo Mohorjeve knjige in kilo-iiiki listi
S«, Unett as 0rav*kes» poljs. Z ziornljem hrbtenico te je zatekel v toimintro Marčjekov oče iz 2upečje v»»i Padel je nesrečno t gow» darskega }:«os!opj*. — One dni tmo pokofiali dv» velika trpina 44 I«taega Janeza Pepelniki ia letno Anico Tumpej p. d. Ručarjevo. — Pri <-lek-trifikaciji vsega Dravskega poija. ki Jo začenjati banovina in elektnnu Fsla, pride bi vr-to tudi nsSa (ara. Zfrajea bo 10 kw daljnovod iz Kič. -Sa praznik Kristusa Kralja bomo npriiorili prc-treeSjivo irrv v smrti »Mrtvaiki ple*<. Po vjeli maedmb žapBijah viada le sedaj izredno uai-manje. kl ga ta veličastna, svetovnosnauu drama zasluži.

Poglavar ga je razumel Vede! gs je s seboj proti gozda, kjer so stali vozovi. Voz, na ka-
*tFP* 'i* topila, je bil zaprt kakor soba. »bedite!« ga je posadil na blazine ter inu prižgal smo.ko.
»Kar bova govorila, je tajnost.« — £tefaa »na je pomolil roka »PriSel tem, da mi pomagate v važai zadevi.«
Cigan no je t>tissil desnico. Brezniku ni bilo lahko začeti llrkal in k*?ljal je brez potrebe, preden mu je razložil svoje razmere. Razkril mu je zamišljene naklepe v nadi, da ui bo pomagal tnjec, kar ni zaupal domačina
Poglavar je sedel pred njim na nizkem stolcu. L rokami si je podpiral glavo ter ga verno potloftal Radoveden je bil, kdo ga je napotil k njena.
»Nihče,« je povedal revoico. »Prijel tem iz svojega natrib«.«
Cigan je posuJljil, kakor bi mn ne zaupal Zadeva se mn je videla koftjiva Nerad ne je podajal * nevarnost.
Breznik ga je skuSal pregovoriti »VaS frud »e bo zastonj. In za tajnost vata jamčita s svojim obilnim premoženjem.<
»Piačito mora ustrezati dejani«, /a malenkost se se lotim takeaa dela. Veliko m« pa najbrž ne morete dati.. .e
»Dam vam, kolikor želite, ako »si obtjo- I bite, da ie deklica ne bo več vrnila...c	1
Pruegei mu je pri svoji časti iB fclkal W«vanje n« ves cigsaski rod, ako bi se izneveril svoji besedi
»ln pa, da se otroke nc bo nifi ialera rgodiio...»
. ,'Tudi tega se vam ni »r.i,3 beti. Poslali Jo bomo daleč ven iz deželo g z»cesijivo spremljevalko.«
»Prav?« Brezvestni očim si je zadovoljno foroe! roke in hotel odpeti telovnik Pa se je
premislil in rekel: »Drugo leto o«©rej dobite
nagrado...«
Cigan je planil s stolca. »Takoj!« je zahteval plačilo. »Ako vi meni ne zanpate, vam tudi jaz ne zaupam.«
»Ce bi ver« rte zaupal, bi me ne bilo semkaj.« Breznik Je spoznal, da odločoje cigan po svoji volji. »Toda če bi »e nama pokazilo, bi se za denar obrisal pod nosom...«
»Jaz pa tudi« ga je porogljivo zarrr.iL »Rad sera v»tn na uslugo, a ne kot upnik.«
Kakor ptič n« veji se je zibal Breznik med tipanjem in dvomom. Razgovora s ciganom se skoraj ni tipal razdreti S tresočo se roko je odprl dcnaimco in oditel precejšnjo vsoto denarja.
Tujec je spravil darilo, ne da je rekel kako besedo. Samo to ga je vpraiai, kdaj mu Jbo privedel otroka.
mn je. da bo pastorka prišla sama. »Spoznali jo boste po dogovorjenem znamenju «
»Kakiao bo to znamenje?« je moral vedeti.
»V la?e ji bo vpletena bela vrtnica...«
Opravila sta ter se poslovila.
Drugi dan Jjc bil Breznik kot bi ga ne bilo na sveto V mislih se je poslavljal od nedolžnega otroku V-zA ga ni več svsrila; zmerjala P i.e knčala »Očim! Kaj ti je stori!« ljubka deklica da jo tzročaS cisanom? Zakai io tirai ovl njenega doma? Nikdar ne bo$ srečen v s vojen srcu! Zavest krivice te bo spremljal« povsod, koder bo5 kodil. Njena	le bo
težil« kakor kamen; nikjer ne boš na3el ne mirn ne pokoja.«
Zvečer je bila Marica spet nameniena k «Wt«». Tam je bilo takoP prijeti J v," v m godb. e igrala ob vrtiljaki Ifema Si j; -»brala skorjfic za opice in zrnja za ptice f; jo je preji odhodom'^počesala, njene zlato lase je povezala s pentljo. Očim pa je zasadil vanjo difečo belo vrtnico.
»Takole, da boi lepta!« ji je gladil kodrasto glavico. »Ni ie cvetlice, ki bi se tako podala mlademu dekletu!«
»Pa kmalu pridi!« ji je naročila -krhni mati
»Priden!« In ie je odhitela z drugimi otroki med šotore. Mati je gledala zi njimi skozi okno.
f»Nocoj je zadnja predstava,« je omeni! Štefan, ko sta bila sama. »Jutri bodo menda odpotovali«
»Škoda denarja, ki ga bodo odnesli!« — Rczika je bila v Orešju edina, ki se za cirkus ni zmenila.
Mož bi bil rod ugovarjal, pa »i je premislil ter ni rekel ničesar.
Nekaj časa sta molčala. Materi se je takoj tožilo po hčerki kakor druge večere- Tako nekam te->no ji je bilo pri srcu.
Tolažil jo je, da se ji ne more nič žnlc« zgoditi »Saj so drugi otroci tudi tamkaj. Pa tukaj pred nosom'«
»Zdaj bi bila lahko že doma.« je rekla če* kako uro.
Odvrnil ji je, da se je predstava komaj Sele začela.
»Ni prav, da ptiSčamo otroka samega.« — Rezika kar ni mogla pomiriti. »Ponoči bi se lahko česa prestrašila «
»Saj ni sama in strah jc tudi ni, ker j« ne plašimo.«
»Nekam čudno me skrbi,« se je venoinrr ozirala skozi okno. Na cesti pred hi^ je za-ču!a vri4č in hojo. Gruča otrok se je podila domov po vasi.
»Marica!« je poklicala hčerko, meneča, da je med otroki.
»Marice ni tukaj « <w }i odgovorili.
»Kje pa je?« se je ustrašil«.
»Nič ne vemo.« so zanikali drug za drug""'
»Ali niste bili skupaj?«	...
(Nadaljevanje P™''
O rmevtrnem gospodarstva
0 tej obliki gospodarstva se dandanes veliko piše, ker pomeni po mnenju mnogih gospodarstvenikov kliod iz zagate.
Kaj je načrtuo gospodarjenje? Načrtno gospodarstvo pomeni tako ukrep proti prekomerni proizvodnji blaga, kakor tudi proti omejevanju proizvodnje v svrho dosege.cim višjih cen.
Zaradi teh dveh napak nastaja nered v preskrbi človeštva s potrebnim blagom. Ako se proizvaja biago preko potreb, mora nastati zastoj in ljudje, ki so bili tauiKaj zaposleni, so na cesti. Takih primerov je veliko! Načrtno gospodarstvo, ki naj se izvaja po v naprej določenih smernicah, naj spravi v sklad proizvodnjo in preskrbo ljudi. V ta namen je potrebna dobra organizacija, v kateri bi morali sodelovati proizvajalci in potrošniki pod nadzorom države. Pri tem nastanejo lahko velike težkoče, če bi vsaka država gledala samo nase. Potrebno bi bito še večje skupnosti kot je le posamezna država. Prav gotovo je, da se na-črlno gospodarstvo ne da izvesti do popolnosti. Ali se bo to kdaj uresničilo, je vprašanje, o katerem se zaenkrat le tazpravlja. Nastali dogodki silijo v drugo vrsto gospodarstva, ki ima namen, da se zadosti potrebam države glede na današnje prilike.
Mnogi so mnenja, da se morejo izboljšati prilike v posameznih državah tudi brez posebnih načrtov, če se upošteva to, kar dokazujejo razni letopisi, uvoz in izvoz blaga itd. .Važno je, da vemo, kolikšna je vsaj približna poraba te aH one vrste blaga ir. česa sploh ne pridelujemo in moramo uvažati. Kaj moremo od tega, kar uvažamo, sam pridelati. Česa naj se pridela več zaradi izvoza. Kdor hoče namreč kaj izvažati, mora tudi uvažati, to pravilo velja za vse.
Vse potrebne podatke moremo zbrati brez težkoč, ker se vrši zbiranje podatkov že več let. Iz večletnih opazovanj moremo najti pov-
Kmeije!
Ali že imate koledar Kmečke zveze za leto t94t?
Deseltlsoče kmečkih gospodarjev, ki ga vsako leto kupujejo, bo zanimalo, da se je založništvu posrečilo, navzlic vsem tettočain, izdati letošnji koledarček z neskrčeno, temveč celo izpopolnjeno in z novimi poglavji (n. pr. o kmečkem stavbarstvu, trsni izbor Itd.) pomnoženo vsebino, in to za nezvišano prodajno ceno 10 din pri skupnih naročilih, oziroma 12 din pri nakupu posameznih izvodov.
Za one. ki jim koledarček Kmečke zveze še ni poznan, navajamo najvažnejša poglavja iz vsebine: pregledni in beležni koledar, 82 strani obrazcev za kmetijsko knjigovodstvo, podatki, pristojbine, naslovi najvažnejših uradov po vsej Sloveniji, pregled kmetijskih ustanov, organizacij in sol v Sloveniji in vsej državi, 22 strani najvažnejših navodil in podatkov o živinoreji, krmilih itd., živinozdravstvo, kmečko stavbarstvo, kmetijsko slrojeslovje, 24 strani navodil in podatkov iz poljedelstva, podatki o umetnih gnojilih, o sredstvih za zatiranje škodljivcev, škropljenje, trsni izbor, odstranjevanje madežev, o zemljiški knjigi, o davkih, o prehrani človeka, prva pomoč ponesrečencem, domača lekarna, določbe o lesni trgovini, navodila in tabele za merjenje vseh vrst okrpgle-ga, tesanega in žaganega, kakor tudi stoječega lesa itd. itd. Koledar ima tudi. skupno nad 110 strani prostora za gosjiodErjeve zapiske, lutfnieo tn svinčnik. Dobi so pri vseh Krajevnih kmečkih zvezah, y .vselj knjigarnah in pri založništvu: Kmečka ' tveža, Ljubljana, Tyrfeva cesta 38.
prečno porabo. Prva naloga pa bi bila, da se omeji uvoz blaga, ki ga imamo sami in ga izvažamo potem v predelani obliki, za drag denar kupujemo nazaj. To bi bil prvi korak k načrtnemu gospodarstvu, s katerim bi si izboljšali naše gospodarstvo za prav čedne vsote. Tudi bi ne bilo pretežno tega takoj izvesti, ker bi nam druge države ne mogle ničesar prigovarjati. Saj vemo, da bi bili vkljub temu izboljšanju še silno odvisni od tujine, saj deloma nimamo blaga ln predmetov, ki jih nujno rabimo hi ker nekaterih vrfct blaga ne izdelujemo sami.
Poglejmo sedaj ie na nekaj primerih, kaj smo n; pr. v letu 1939 izvozili in uvozili:
Izvoz lesa:	1,299.000 ton za 1121 milij. din živine: „ 1124 „ „
rudnin:	1,172.000 ton „ 328 „ * aur. bakra: „ 441 „ „
Uvoz železa: 122.000 ton za 576 milij. din premoga:	„ 140 „ „
strojev:	„ 388 „ „
Papir se izdeluje iz lesa, a vendar smo uvozili ze 48 milijonov din papirja.
Pri ogromnem izvozu živine si nismo mogli kriti lastne potrebe po loju, ki smo ga uvozili za 20 milijonov ter kož za usnje za 24 milijonov din. Predivo izvažamo, a kupili smo ga
6	milijonov vreč.
Železne rude izvažamo za 327 milijonov, a kupili smo morali v tujini tračnic za 105 milijonov, plugov za 8 milijonov, svedrov za
7	milijonov, žebljev za 2 milijona in ostalih izdelkov za 208 miHjpnov din. Rudo torej izvažamo zato, da kupujemo prav drage izdelke.
Ovac imamo v južnih krajih zelo veliko, a uvozili smo volne za 100 milijonov din.
Sladkorne pese pridelamo kolikor hočemo, a vendar smo uvozili za 18 milijonov din sladkorja
Oljnatih semen lahko pridelamo dovolj, a vendar znaša uvoz 44 milijonov din.
Bakrenih izdelkov smo kupili za 24 milijonov din, čeprav izvažamo bakreno rudo.
Poglejmo še uvoz in izvoz v letu	1938:
Izvozili smo:
koruze	za 481 milij. dinarjev
pšenice	„ 208	„	„
' svinj	n 376	„	„
goveje živine	„ 74	„	„
! konj	,, 71	»	»i
t To je naš glavni	izvoz.
£ A uvozili sme:
§ ječmena	za	2	milij. dinarjev
f riža	»,	66	„	„
zelenjave	„	10	»	»
sadja	s,	83	„	„
voska	»	3	„	„
kož	»	108	„	„
oljnih semen	3'	»	,,
cvetlic	»	2	„	»>
loja	»	29	„	„
ovčje volne	„	120	,,	„
dlake	«	. 5	„	„
prediva-bombaža »	785	„	„
Ce vse to nekoliko primerjamo, se vprašamo, ali je res nujno, da še vedno po dvajsetih letih obstoja države uvažamo to, kar lahko sami pridelamo. Saj so mogoči razni izgovori, a vendar nfe moremo' biti s tem sta-
njem zadovojjni. Večino navedenega uvoza lahko omejimo tudi, če je letina slaba.
Končno ni še nič hudega, če se takoj lo-limo popraviti zamujeno. Vsaj tega, kar lahko sami pridelamo, bi ne smeli uvažati. Toda zato je treba poprej premisliti, ali zadošča naša proizvodnja. Če zmanjka blaga, ga je seveda treba kupiti v tujini. Važno je torej, da vemo kaj zmoremo sami in kaj ne.
Če se nam posreči, da ne bomo uvažali vsaj lega, kar sami pridelujemo, smo storili prvi korak k načrtnemu gospodarstvu za našo državo. Ni to prav nič težavnega, samo če jo v nas poštena volja, da hočemo okrepiti našo gospodarstvo. Zakaj ne bi omejili pridelovanje tega, kar v tujino težko prodamo in se raje vrgli na pridelovanje, ki je donosnejše? Spočetka bo šlo teže, toda do lastnega načrta moramo priti vsaj v poglavitnih potrebah.
Radio Ljabljana
Četrtek, 24. okl.: 7 Jutranji pozdrav, 7,05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12,30 Poročila, objave, 13. Napovedi, 15.02 Harmoniko igra R. Pilih, 14 Poročila, 18 Rad. ork., 18.40 Slovenščina za Slovence (R. Kolnrič) 19 Napovedi, poročila, 19.25 Nac.,ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Domači kvartet, 20.45 Plošče, 22 Napovedi, poročila. 22.15 Rad. ork.
Petek, 25. okt.: 7 Jutranji pozdrav, 7,05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 11 šolska ura: Razgled po Poljanski dolini — pokrajinska oddaja, izvajajo učenci in učenke ljudske šole v škofji Loki, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Rad. ork,, 14 Poročila. 14.10 Turi-stiči.i pregled, 18 šege in običaji Slovencev ob smrti (Francka Gruden), 18.20 Plošče, 18.40 Štiridesetletnim ljublj. gluhonemoice (Ivan Krnst, strok, učitelj), 19 Napovedi, poročila, 19.25 Nac. ura, 19.50 Za planince: Turistovska oprema (dr. Anton Mr,ak), 20 Plošče, 20.30 Godalni kvartet, 21,15 Plošfe, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Radijski orkester.
Sobota, 26. okt.: 7 .Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7. i 5 Plošče, 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave, J3 Napovedi, 13.02 Plošče, 14 Poročila, 17 Otroška ura: Siriček Matiček kramlja in prepeva, 17.30 Plošče. 17.50 Prejrled sporeda,
18	Rad. ork., 18.40 Sueški prekop (Viktor Pirnat)
19	Napovedi, poročila, 19.25 Nac, ura, 19.40 Plošče, Ž0 Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar), 2U.30 »Pod (drobnogledom« — vrsta satiričnih prizorov; spisal Jože Vombergar, izvajajo člani Rad. igral, druž,, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Rnd. ork.
Nedelja, 27. okt.: 8 Jutranji pozdrav. 8.15 Ruski sekstet, 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve. 10.15 Verski govor (dr! Ignacij Lenček). 10.30« Plošče, 11 Rad. ork., 12.30 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Pevski zbor »Ljubljanski zvone, 13.50 Plošče, 17.30 Pozdrav deželanom! — Domač spored Rad. ork,
19	Napovedi, poročila, objave, 19,30 Akademski pevski kvintet, 20.15 Trio: flavta, viola in kitara, 21 Rad. jazz, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Plošče.
Ponedeljek, 28. okt.: 7 Jntranji pozdrav, 7.05 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 1». Napovedi, 13.02 Rad. ork., 14 Poročila, 18 Duševno zdravstvo Idr. Anton Brecelj), 18 Plošče, 18.40 Geološka zgradba slov. ozemlja (dr. Ivan Ra-kovec), 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Noe. ura, 19,50 Hudomušnosti (Fr. Lipah), 20 Rezervirano zn prenos, 21,30 Plošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Rad. ork.
Torek, 29. okt.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.t5 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Por ročila, objave, t3 Napovedi, 13.02 Rad. ork., i* Poročila. 14,15 šolska ura: Proslava Jadranskega dne: govor, petje, deklamncije; vodi V. Pirnai), 18 Plošče, 18.40 Prvi ruski vladar (Fr. Terse-glav), 19 Napovedi, poročila, objave, 19.25 NaC. ura. 19.50 Vzgojna posvetovalnica, 20 'Plošče,
20	Plošče. 20.30 Rnd. ork.. 22 Napovedi, poročila, 22.15 Citraški trio »Vesna«.	__
Zahtevajte povsod mi list!
Akademsko toliko leto »e i&ptl pričenja, iz mb krajev Slovenije »e visokofcolci vračajo v »vtija Studijska aol«. Toda na nj& obrazih ni tuteg« prešernegs »meha. kakor je bil druga leta. Strah pred negotovo bodočnostjo je vm pregnal, pa paatavil težko vprašanje, kaj bo priaeslo nastopno leto. Kako ga bodo prebili? Diaginja. bližajoča se zima, mraz, lakota! O, marsikateri akademik bo moral letos stradati m prezebati)
Viacescijeva koalere*** za akademike pa misli aa vse take. Prav t sem revnim so po* trebnua hote pomagati in si prizadeva odstraniti gorje pomanjkanja od ubogih. 2« prihajajo na njen naslov protnje za brano, stanarino, obleko perilo, obutev. Mnogo pioieoj j* *k«r že lani skozi vse leto vsak teden prihajalo na nje« naslov, toda letos jih je že zdai toliko, d* smo res v velikih skrbeh, kako bedo siromašni Študentje preživeli prihajajoči čaj.
Ia prav zato že zopet trkamo na dobra in usmiljeni srca. Pomagajte, usmilit« »e revnih — stradajočib! Beda med njimi je ogromna. Saj jo spozna tele prav tisti, ki jo je kdaj občutil na svoji koži. Brati bi morali prošnje, ki jih dobiva Vincencijeva konferenca za akademike Zjokali bi s« nad tolikim siromaštvom. Da, prav iskreno bi se morali vprašati, kaj je sploh mogoče, da so ljudje, ki živijo v toliki bedi, medtem ko se premnogo ljudi naslaja v izobilju.
Da pa ne boste mislili, da so to le prazne be*«wie m že staro, obrabljeno tarnanje o uboš-tvu, naj vam navedemo nekaj odstavkov iz prošenj, ki jih dobivamo. Tako-le nam pišejo; »Oče me zaradi neugodnih razmer ne more vzdrževati. Star je že 72 let Preživljati mora sedemčlansko družino. Z instrukcijami pa si zaradi slabega zdravja ne morem pomagati. Na roki imam že dve leti m pol gnojno rano, »i me je popolnoma oslabila.«	i
Pomagajte !
Zoprt drugi: »Zaradi slabih razmer in prevelike revščine sem obolel na sklepnem revmaiizmu. Dvakrat sem bil ie v bolnišnici, kjer *em pa ozdravel le začasno. Zaradi pomanjkanja sr.Jstev si ne morem preskrbeti temeljitega zdravljenja v toplicah. V slaueos stanova ju »cm ponovno obolel: Čutim ponovno bolečine in trganje po ve»t-m telesu.« — In Je mnogo takih in podobnih primerov.
Ali bomo res pustili, da bo mladina cvet in up naroda večkrat pravimo — izbirala v uboštvn in bedi? Ali borno pustili, da bodo tisti, ki so se iz idealizma odločili za trajevo pot slovenskega študenta, da bi mogli * teta bolje služiti svojemu narodu, morali leči v prezgodnji grob? Ne, nikakor ne! Zato pa pomoč, dokler je »e časi Vsak mora kaj prispevati po svojih močeh, to je narodna dolžnost. Prav vse je dobrodošlo. Denarni darovi, obleka, perilo, obutev, blago in drugo. Vsega manjka resnim akademikom.
Rešujmo veliko bedo in revščino z dejanji. Pokazati moramo, da :,am je res za to, da bratu v pomanjkanju pomagamo ter nam je le tisto brezplodno govoričenje o dobrodelnosti zoprno. Sicer pa veste, kako je star i Tobija učil evojega sina, da tistega, ki ima za siromaka odprte roke, tudi Bog ne pozabi.
Za vsak, še tako neznaten dar. ki ga boste poslali na: Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani. Semeniška 2-11, vam bomo iz srca hvaležni, posebno pa se mladina, kateri boste s tem pomagali. Darove lahko prinesete tudi osebno. Uradne ure vsak dan od 2-4. _ Vincencijeva konferenc« za akademike.
ristnejia za Slavčeve ljudi, kajti razdalj« 30 je pri prenašanju repe, korenja, k na 114 '
pod kozolra velik prihranek na času |n močeh ljudi, ki so zaposleni pri Slav.w gospodarstvu. Zato je sodišče izreklo, <|s U.® Siavčevf šo nadalje hodili po Wm trava!™ seveda samo v kolikor je »tez* vidna l)ru« instanca je potrdila to sodbo. Ta trma in T gajivost je Škrjanca stala 3000 din.
NAZNANILA
n Uprava lirta >Oi*U	vsem narodi.
K»ai, da bo 11. (novembrska) Številka »Orača< ilana izključno urno onim, za katere j« vti uDrirl vknjiteno plačilo naročnine. Ortsii naročniki brei! mejo 11 in 12. »tevilko — v kolikor bo u« hudo. lago — šele ko bo uprav« prejela od njib narodi no, oziroma dokazilo o poruvnam naročnini u leto UHO.
n ProovHaa dreti r« T taji«. priredi v tjo do« 27 oktobra 0!» S. popoldne k« druitveaea stavbišču tombolo v korist xgradhc »Kaši ^ domač Glavni dobitek 1300 din v gotovini, nadalje dvoj» kol?«, sadna škropilnica, vreča moke, ura, in k nad sto drugih lepih dobitka«. Tablice «0 po J dinarja. Visi domači in okoličani najlepše vabljeni! a Ličen dekliški koledarček izide v kratkem.
Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd
Skrjanee in Slavec sta soseda, živita pa t vodnih prepirih - taka so delali že tudi njuni predniki - nista tedaj za njimi »od«, dovais samo posestva, ampak tudi sovraštvo. Seda, se U n-kaj zmisli, sedaj <mij Mamo „„ pride do pravde. Težko pa je presoditi, kdo 1« bol, nestrpen. Naslednja pravda nam bo Pokazab, da j« bil gkrjanec nekoliko preveč vroče krvL Večkrat je h kakšno pravdo iz-gabil pa ga fc. vedno ni izučilo. Sedaj si je nr^H J?.£rav,j ,rtuhtal in 1* wet naperil ZZ rf fkria"cu,' iePrav 1« bUo v naprej videti da bo izgubil Skrjariec je imel na južni strani svo e hiše travnik, na katerem je raslo
SSu-*^'* drCVe5 Na ,a travnik i«
mejila SUvčeva njiva, na kateri je stal kozolec !.-,.*urar° ? l"olii,ke Pridelke. Obe hiši sta jaJnf P««. • pročeljem obrnjeni druga prati drugi, pa ne popolnoma nasproti, ampak nekollko pošev. Slavec je opravljal gospodar ske vožnje od svojega poslopja do južno le-
1 tako da ^ vozil r>o javni poli mimo pročelja Skrjančeve hiše, nato pa je m moTe-veg« vogala te hiše zavijal po Skrjančevem »vetu d« svoje njive in ravno tako je vozil v nasprotni smeri. Vožnje v tej smeri Skrjanee ni branil ker jo je Slavec s svojimi posestnimi predniki že davno prlposestvoval. Slavec oziroma njegovi ljudje pa niso uporabljali parno navedene vo?.n» f»„ii, ampak za | IT*
hojo na njivo in h kozolcu 30 se posluževali kratkomalo Skrjančevega travnika za njegovo hišo, s čimer je bila pot skrajšana za 30 m. Skrjanee sicer ni osporavsl, da Slavec ne bi bil imel že nekoč priposestvovane pravice steze po tem travniku do svoje njive, trdil pa je Siavet ,ei Pravici odrekel že pred Se kliub t«mu tam-nf^i. je Skrjanee stezo pregradil. Slavec je hitro vložil tožbo zaradi motenja posesti Skrjanee se je zbal in ograjo še pred razpravo podrl in plačal stroške. Pa mu žilica še ni dala miru. Tožil je Slavca, da mora ta priznati da nima nikake pravice hoditi čez ta t avnik, ker se je baje tej pravici odpovedal! sploh pa te steze tudi ne potrebuje, ker lahko dospe na njivo po kolovozni poti
Začela se je pravda. Razprava se je vršila na kraju samem. Dognalo se je, da se ie Slavec pred 28 leti res izjavil, da nima nikake prav.ee hoditi po Skrjančevem svetu, toda te! krat je šlo za popolnoma drugo parcelo ne za ta travnik. Po lokalnem oglldu se je tov.lo, da je pot po stezi za 30 metrov kraT
J r deževnem vremenu'
• , »S?* doCim ,e kolovoz blaten in not«
ne, ker je v bližin, druga pot, ampak le za to
fe je ia pot koristnejša in udobneiša kZ I fcaji, in lepša je sigurno udobne^ K |
, , , • - ---------* »»■«• f1 «
obliko, prinaša me<! drugim mnimive članke » »"fji deklet, o dekliških krožkih, Mahjioft družbah, o društvu za varstvo deklet ter o Ralae-STi.druibi- Originalna naslovna stran ie prav de-kiiikcmu okusu primemo opremljena. Kol«-darfek, ki jo namenjen vnem idorenskim dekletom. il«U 4e članicam Kal. akcije, dekliških krožkov in VU-njtnih kon (fregati j, »lane le 6 dinarjev; naroči w pri Zvezi D. K. v Mariboru, Aleksandrova c. 6 ia pri škof matici K. A. deklet na Betnavi pri Mari-bora. Pri(!oroč?roo!
n Ufija. FO in 0K priredita v nedeljo 27. okt ob 8. uri popoldne v dvorani Ljudskega dom« » ^■tlji Marnostao akademijo v proslavo Krislu« . ""j f/axnik KK je naš praznik, uit« storit« svojo dolžnoatl ,\a akademijo vabimo vse mjat* Ijel Vstopnin« običajna!
n živinski ia kramarskl ««ra«-«j »a »seli gari pr, M. Baperta bo 36. oktobra to je n« 90-koto Na to posebej obveSčamo kupce in prodajalca zlasti za živino, ker so prijavljanj številni kupci, n Sara Fantovski odsek in dekliSkl krožek r £ priredit« v nedeljo 27. oktobra ob pol l popoldne v Cerkvenem domu Sli. telovadno »kade-mijo s pestrim sporedom. Vabimo cfSp prijatelje od blizu in dalečl
n Daharne vaje za dekleta se bodo na MaU I^kl spet pričele. Prvi tečaj ge bo vršil 0,1 9. do .7 »®»«»bra. Oskrbnina za vi» čai tnaJa 100 din /.« prevoz Iz Ljubljane ln nazaj f>o preskrbljeno. J rigliisite se n« nasdov: Dara Bretmadeitne, Maia loka pri Ihana, p. Dvutiale,
Za noio aenerno me o
aedeljo 87. oktobra bomo zopet zbirali po vsej Sloveniji >« naš« severna mejo. Kakor lani, »»j tudi letos daruje sleherni Slovenec vsaj e» dinar Sa zimsko p«mof ob maji. Lani sme s p» mofj« zblrke izdatno obdarili sad 70 šol. Tudi f»os naj ho taka. Zato bomo <« dan darovali to-i.i,* 80 Potreb« neprimerna vefje. Bog ia narodi »ioveoska straU v Mariboru.
V ameriški letalski industriji je bilo pred dvema letoma zaposlenih 28.000 delavcev, danes jih je 120.000.
Ce be vsak Nemec, vsak kmet na polju, vsak delavec v tovarni in vsak vojak na fronti izvršil vse kar more, je naša zmaga gotova, je izjavil Hittler.
Samo 45» šoloobveznih otrok je še ostalo v Londonu; angleško prestolnico je zapustilo doslej do pol milijona otrok.
Okoli MO.OfiO delarcev t«jih državljanov je danea v »lužbi v Nemčiji; večina opravlja kmetijska dela.
Velike povodnji divjajo v Španiji.
Proč z brošurami,
ki sramote katoliško vero!
V	zadnjem čaatt se ie pojavila po nekaterih dolenjskih krajih oseba in razširjala po vaseh več vrst brošur z napisom: 1. »Angeli« hudobni in dobri, 1 1934 II. »Odločitev«. Bogastvo aH pogin. Kaj si ■ooj iabral? 111. Vrnitev natega gospoda. Njegova orii0ti»o«t, s»rilta*en in oznanjevanje. Podpis: Co-pvrighed 1934 and pubUchcr by Wat»l< Tower jj&l« Tract Society.
V	teh brošurah kor mrgoli polno odlomiiov iz «v Piana — biblije, očakov -far* zave« io o Bogu — Jehovi, a tudi Kristusovih apostolov. Med dru£:m ie » l«h knjižicah o^ogo govora o dobrih in zlih angelih, o koncu sveta, drugem prihodu e .»podov em in podobno. Vse je na videz ca ne-poučenega človeka precej vabljivo, sicer p« po-pokionia m vito v popačene nauke in zlasti ut mladino narav«**« pohujšljivo.
Na U nesramne laii odgovarjamo muio to-le: Mi Slovenci imamo ie davno sv. Pismo, potrjenp od najviijo cerkven« oblasti in je edino ea nas katoliške vernike tnerodajna razlaga za našo vero-i»x,ved, 'a to odločno odklanjamo vsako drugo sleparijo, ki jo razširjajo in jo nam hočejo vsiliti na-
sprotniki krščanstva. Našo pošteno in pobožno ljudstvo se ae da varati lu zapeljati od nikogar, in tudi ne nikdar »ledik, navodilom nepriznane resnice in bo vedno obsojalo vsako krivo tolmačenje naše vere. Neresnica je ievor vseh laži in mati hudobnih ljudi, ki skušajo s svojo laiiuče-eostjo zastrupiti s svojimi epi« mlada krščanska srca in jih s tem odvrniti od prave krščanske vere, Čudimo se le, da se tako popačeno berilo nemoteno prodaja in razširja, ker je za poštenega kristjana odvratno in mu vzbuja čut nepremagljive jeze. V času, ko so ljudje silno oskrbljeni zaradi novih grozot sedanje vojne, ki divja po svetu, in zaradi drugih njenih poslcdic, pa se najdejo iemečki človeške družbe, ki hočejo s takimi pogubnimi spi« izvabiti ljudi ua neprava pot: Opozarjamo pristojne oblasti, slasti pa našo tlj hovščino, da stori potrebne korake, da tale« krive apostole obojega spola, ki razširjajo nezakonite in od nikogar potrjene brošure, (spravi tja, kamor spadajo, naSemu poštenemu ljudstvu pa svetujemo, naj tem agentom pokaže enkrat za vselej vrata, ter jim da zasluženo brco.
D R O B T I N E
Znaki gUstavosti eo razoovietnii bolečine v trebuhu, dri*e menjaje * «apeko, bljuvanje, glavobol, nemirno spanj«, hreztečnost, slabokrvnost, srbenje v nos«, zastoj v taMshem m duševnem razvoju otroka. G Usta v ost ugotovimo, če najdemo zajedale® „li nii!) čl«ike v očedžrih, kar pa je s prostim očesom le redko mogoče. Zato je potrebna jmkreskop-aka pretakava očedkov a* jajčeca zajedalcsv.
Trihina je četrt do pol cm dolga in iivi v črevesju človeka ter živali foraiič, Soveja fcvma, pes, niaCka itd.). Človek s* okuži, če uživa surovo ali slabo prekajeno meso tritooaah živah. U črevesa prid« iaroA v nriiice, kj« iribm« «*)«!? dajajo a mreno. Obolenj je zslo teifco IO često smrtno.
Čuden primer. Nenavaden primer ozdravljenja
poročajo iz neke franke umobolniof«. Alfred Museot, velik vsiljivec fcf predisnei, je pred štinirn leti ustrelil dekle, ki sc ic hotelo poročih « drugim, nato pa je pognal kroglo ie e«bi v glavo. Toda krogla »• »voj uma • i^ftiii«. poviroiiUjs samo slepoto in blaznost. Fartta se torej odpeljali v umobolnico, kjer »o po dalji«« zdravljenju zdravniki iijavili, da je bolnik neozdravljivo slaboumen in da bo vedno ostal slep. Pred dvema mesecema pa je bolnik nenadoma M čel bolj* videti, .najprej na eno oucoi nato še na dro£0| ludi pamet s« )*, P "P0': roma vrnila. Spocanil «e je svoie^ dejanja pred štiri leti, tako da so ga lahko tako; iasliievali na sodišču.
Trakulj poznamo več vret, so 3 do 8 cm dolge in žive v oefcem črevesju. Njih členki v. bujejo jajčeca in prihajajo z očedfei na dan, k,er jih požro piašiči ali govedo; v črevesju teh živali se razvijejo Učinke (ikre). Človek, se jih naleze, če užna slabo prekajeno ali premalo kuhano meso. lmh P« j« prevajalec nevarne pasje trakulje, katera jajčeca p-.iacjj t nesnago v Človeka, se razvijejo v IKinKe, ter pridejo po krvi v razne organe (;eUa); v len b<wt.jo mehurji, Itar povzrofe težko obolenje.
Cela -ras obsojena. Ve« mojko prebivalstvo vasi Vibigce na Madžarskem, to je okrog 70 moz, so bili obsodili na teden dni zapora. Ti možje so »odnega izvrševalca, ki je prišel k nekem«i kmetu rabit, namreč po vseh pravilih ujel. in ga	v
svinjak. Ta zapor je trajat tri ure, a ,«>d<«e 1® smatralo za posebno oteževalno reveža aaprll v svinjak. Ker ««so mogh ugotovm nobenega kolovodje, ki naj bi ee pokoril «* vse, 6» obsodili pač vm moške k Vilagosa. posebno ie, ^r an se .luni • svojim dejanjem Težava pa je v tem, da je v vaški ,eč! Pjoslon «mo za tri može, in tako i« 1™!«'° pieden eo vri obsojenci odsedel! svojo
Način zdravljenj« ««!>*" n?^'1',
ttodlHv ia sajcenej« s imokvamt. 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. Zipečem aa »•»prti so <wri. ki .ie hodijo redno vsak dan na stran, sli oni, Idi sicer hodijo, imajo pa pri tem bolečine
in trdo blato. Črevesni plini in mnogovrstni strup«, ki odhajajo navadno z Matom, povzročajo ta«i*fl eapečenim ljudem razne neprijetnosti, kot n. pr. glavobol, tesnobo pri srcu, težavno dihanje, napetost itd. Kako naj sc edravimo s smokvanu? Vzeim vsak večer 8—10 navadriih suhih emokev, iami Jih v mlačni vodi, deni v čažo in vKj nanje toliko mrzle vode, da jih pokrije. Zjutraj r.a tešče povžij Knoiive in jvopij tudi vodo, v-kateri eo bile namočene. V emokvah je polno drobnega zrnja; te to postrže in očisti želodec, ter čreva, ki delujeta noto zopet redno in točno. Malim otrokom je treba razaeMjati smokve na drobno. Kdct je večrat z^oe-ien na) « ogiblje mesnih jedi, čokolade iti kakava.
Skol in žepar. Ko! je škof reformirancev Bela Soros prispel nekoč ponoči na budimpeštansko vzhodno^postajo, je v gneči začutil, kaffo mu je nekdc setfel v žep. V 'naslednjem trenutku, mu Manjkala2 zlata ura z zlato verižico V njegov, bližin je bil možakar, ki s<f m« je vide!	"
ga je dal zvabiti po stražnSSču, Ko je policist/škofa vpraial, kaj mu jejzgimlo je duhov« k v svoje^pre-»Pečenje zapazil, da ima uro m verauco na starem
Stanovski g M
Ob raznih prilikah in prireditvah s.«o v»; dreni kakšni so prav za prav stan. jn čaatitlnvi znaki raznih stanov. Zato bomo nmoBim ustreli.
£B ^^^fftte^'^ v zlatem
a m n o s e k i : Šestilo, zidarska lopatlea, merUna vrv°in oBelnik v zlati barvi na modrem
^Kleparji: ViteSka bojna oprava srebrne barve v zelenem polju, nad opravo p« zlata čelada. Kovači: Srebrna podkev na črnem polj^ Mesarji: Zlat vol in sekira naravne barve
Da 'zebTl ar'l l': V srebrnem polju rdeče srce, v katero so zabodeni trije žeblji.
7 v o n a r i i : Zlat zvon v rdečem polju. Vrtnarji: Zeleno drevo s koreninami v srebrnem polju-_ y ^^ polju 5rn na skok
prip.vl.enj^v zriato^no	jn
n^SN modrem polju črn klobnk M zarji: Žaga in skobelj v srebrnem pdlju Kn jiaovezi: V zelenem polju zlata knjigo-vežka stiskalnica, knjiga ln denarnica
Gostilničarji: Srebrna čaSa »n beli hlebi v rdečem polju, nad tem pa sonce, luna m zvezde v beli ali srebrni barvi.
Kljočavntčarlis V srebrom polm dva navzkriž položena ključa, ob strani žabice.
mestu. Sumljivi mož pa je škofa rešil h mučnega položaj« Piunal j«, da je uro res »kradel, da jo i* pa tuiii vmil na prvotno mesto. Spretnega žeparj« so seveda vseeno zaprli.
Kapelica na najvišji eesti Evrope. Na Col-d'Iseranskem sedlu v Alpah, kjer je naj-višja evropska cesta, bodo postavili v višini 2500 metrov kepelico. Cesti so lani v juliju IzročiU prometu. Cesta je poleti dan n« dan polna avtomobilov, v kapelici bodo turisti ob nedeljah lahko pri sv. miši.
Dol pri Ljubljani. Na splošno željo ponovimo v nedeljo, dne '27. okt. ob 3 popoldne lepo uspelo vojaško dramo »Konec poti«. Vsi, ki so igro videli že v nedeljo, jo ne morejo prelivaliti. Ker bo ponovitev nepreklicno le Se v nedeljo, si vj lastnem interesu pravočasno zagotovite vstopnice. Kdor torej v nedeljo ril utegnil — naj ne zamudi Se zadnje prilike.
1 "...... ^ m; m ......................
Nevidne ivezde. Sodobna nebesna fotografija je odkrila milijone in milijone nevidnih zvezd, ki jih človeško oko ne opazi niti z najboljšim daljnogledom. Mnoge teh zvezd eo »premlade«, da bi jih bilo mogoče opaziti, ker so tako vroč«, da izžare-
vajo pretežno- ultravijoličast«, torej nevidne Druge so spet prestare in imajo toploto, ki oddaja
samo dolgovalovne, prav tako nevidne žan<e.
S pomočjo novih plošč, ki so občutljive za infrardeče žarke, je bilo mogoče odkriti te zvezde.
Posebna dclikatesa. Mongola dajo na pojedinah v počast kakemu odličnemu gostu prazeno oko ovce kot izredno jed.
Kleptomanijo imenujemo poj8*« da imajo neka« teri ljudje bolezen in peodoljiv nagon aa krajo. Tak bolnik krade (brez potrebe) tudi nepotrebne predmete, katerih nikoli ne bo rabil. Ceščt je U pojav pri ženskah in je včasih znak duševne neuravnovešenosti za časa nosečnosti. Mah otroci si prisv.jajo predmete, ker ne razlikujejo mi svojim in tujim; večji otroci delajo isto — često vsled nervoze, tega jih je odvadit. dobro rt pravilno vzgojo, v težjih primerih )e poklicati zdravnika.' •
Najbolj pogosta je navadna glistp, bledord«č« barve in 15-30 cm dolga. Živi v ostem črevesn, kjer leže jajU.a. Ta pridejo z od^ v zunand svet, kjer Ostanejo živa dolge mesece. Okužimo ^« i njimi oajveč po ne zadosti opranem ali premalo kuhanem LčrvjS ki ga polivajo z	«
s tem, da prijemamo onesnažen« predmet« ® ptiae poto umazana roba v dotiio z usti.
Neznano delo davnega mojstra. V cetkvi male runu^Tvari^ardomba je visela dolgo časa ^ ki je predstavljala tadnjo večerjo, Čeprav sajo Odlikovala odličen slog io žark^arv ea jojinet nostni strokovnjaki spregledali, Šele	«
«lali v Vatdomb komisijo, k> je sliko »a"«1«™ pregledala in potem objavila izjavo, da gre ne doslej neznano delo slavnega rfah,»i< skega mojstra TUitoreta.
Kelsonova naloKa. Slavni angleški admiral Nelson se je mudil ^t go^nee mo nareke aka
»kazal nai točno izračuna zemljepisno ego
ia ie samo pogledal potem pa je P°e,e°al
i„ 7n,edcn vprašal Nelson. »z.aio, »er sc	r
moT> vVm računu v westminstrski katedrali,< fi odvrnil poveljnik.
niavM^FLKrnJ^
s relial z v top nabasanimi orehi, toda samo v
So, da je spance plašil; v resnem položaju so pa padale nailje tudi prave krogle.
-sastfg^gflSVS
EsaTU&a^jissi SSrifeit
prijavljenega psa.	y
Malf oglasnik
V taka drobna vrstica sli nie prostor velja za &ukrat 5 din. Naročniki »Domoljub«« plačalo samo polovico, »ko kupujejo kmetijsk* potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iičtjo poslov, oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za male oglase w plačuje v naprej.

Fanta na kmetija
sprejme takoj Bizjak,
Stoilce 18, p. JeiSIca prt Ljubljani.
čevljarskega vajena
»prejme Adolt 21lndra, Litija.
Vajenca
sprejmem o« mizarska obrt. AloJ* Molite, Gor. Logatec št. 16, pri cerkvi.
~~ liotor
na bencin ali nafto, I lo i hi, m mlatltnl ■troj v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na upravo lista pod P/Motor 16129.
Manjše posestvo
kupim. Ponudbe s to8-nlm opisom o Izmeri, lesi In ceni poslati na moj novi dom 1.1.14. postno ležeče Vrhnika,
Gospodinja
delavna, ae 156» sa SupnlSč® na deželi. — P 1 a 6 a po dogovoru. Ponudbe upravi ^Domoljuba« pod »Vajena meščanske ln kmečke kuhe« 1581».
2 krasna kandelabra
(dvojne elektrlč. sve-tlljko) za razsvetljavo cerkve. 1.80 visoka — naprodaj zs 600 din. Proda trnovska cerkev v Ljubljani.
Služkinjo
za kuhanje in druga hišna dela »prejme dobra, majnna družina v
Ljubljani. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Stroga poštenost« —-16153.
Posestvo
prodam za 40.000 din pri Rajhenburgu. Ve« pove Anton Derilč, trgovec v Rajhenbursru.
Kozolec dvojnik
(toplar) Se v dobrem stanju, s štirimi ali šestimi okni — kupim kje v okolici Ljubljane »li Višnje gore. Naslov v upravi Domoljuba pod St. 16132.
Lepega bika
simendolca, llcencova-nega, starega It mesecev. proda Strubelj, Paradlftče At. S, ped t a dmarje-Sap.
Čevljarskega vajenca
sprejmem. - Oskrba v hiSl. Mrzel Leopold, Šmartno pri Litiji.
čevljar, pomočnika
sprejmem takoj. Mi-klavci«, St. Vid nad Ljubljano.
Mesto oskrbnika
na Izletniški točki odda »Dom Jugoslovanskih obrtnikov« na Go-vejku, ftelez. postaja Medvode. V domu Je krčma s prenočišči ln obširna kmetija. Pogoji se dobe v pisarni »Dom jugoslovanskih obrtnikov«, Ljubljana, Wolfova ul. 13, kamor Je predložiti tUdI pp-nudbe.
IšSera hlapca
treznega In zanesljivega. Ponudbo na Ivana Potočnik, Rečica j. p. Bled It.
Posestvo
kupim za 3 do I glav živine, najraje v litijskem okraju. Ponudbe M opisom In s ceno na upravo Domoljuba pod »Svoj dom« 16154.
Mizar
mlad, kl zna posebno dobro delati okna in vrata, se sprejme. Pismeno vprašati na — J. Oražera, Ribnico, Dolenjsko.
Šivalne stroje
•Vesta«, Pfaff, Crltz-ner in Anker, radijske aparate ln kolesa kupite »olo poceni pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah.
Moške obleke
pvrtto In vsa oblačila
po priznano nizkih c*nah al nabavite pri Praskefju - Sv. Petra »»sta 14 — Ljubljano.
Mizarskega vajena
sprejmem z vso oskrbo. 2u2ek, Strel ISka I.
čevljar, šivalni stroj
»cilinder« in več parov ssTib kopit se ugodno proda. Nsslov v upravi pod »t 16184.
Malo posestvo
prodam. Saje, Dolnji vrb St. 'i, post. Doberniče.
anolnite« rpslka f m mm m
bnojjMrtlftilu ti ANA
Štedilniki	HHMi
uuvi tnodoli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 19-tetna garancija, najniija sena. Izdeluje
PodriaJ Ciril, Ig 147 pri LjaMlaai
ščurki lahko vohajo in slišijo » svojimi malimi tipalnicami. Ako Ščurek zgubi eno nogo, mu kmalu zraste nova.
SOŠtSSl ISMCS MeMiP
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vaakdo t malimi stro ški priprRvi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I steki. tn t«) litrov din 25 -, po pošti din 45-—, 2 steklenlei po pošti din 7t>-», 8 steklenice po polti din 100*—.
l>r«0aj« «žrtg«Jžs Kast. IjoMim, »1.1
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovca ali zadrugi.
Peči v groba. Stari Kitajci so v grobove svojih pokojnikov zagrebali tudi male lončene peči za uporabo na drugem svetu.
FER0D SMOLA,
S«. Jurij ob list. tak

So» rgdilaipraiek
»8EDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec «1 labko hitra in r. malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje ie t zavitek za 1 prašiča ter slane 1 zav. 7 din. pa pošti 18 din, 8 zav. po poŠti 82 din, 4 zav. po pošti 89 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi R e d i d se dobi Ramo z goro jo aliko.
Prodan t3rogeri]a Kam, IJa&ljass, UdasiSa «1.1.
Na deieti pa zahtevajte Rediu pri Vašeui trgovcu ali zadrugi.
Malokdo ve, kaj nam daje slovenska zemlja, kako jo je treba obdelovati, koliko je med slovenskim narodom kmetov, delavcev in drugih stanov, pa tudi o drugih delih Jugoslavije smo glede teh stvari nepoučeni. — Najboljši strokvnjaki pa nas bodo o gornjem poučili a svojimi članki v »Slovenčevem koledarju«. — Koledar stane za naročnike »Domoljuba« le 10 din, naročite ga pri poverjeniku, če ste naročeni nanj pod skupnim naslovom, ali pa ga naročite po polpžnici, ki jo boste v ta namen v kratkem prejeli.
Traknlje bi ae ne bilo treba bati, če bi ljudje vršili potrebo samo v stranišču, a ce kjer koli s aa dvorišči! aH na vrtu, kjer najdejo očedke svitiie in druge živali, jih pojedo ter preneeeio bolezeo oa človetts. Uživati se wne uno dobro Kuhano ali pečeno meso.
V vsako hišo Domoljuba}
Poljedelski stroji In plug
■totltain
»KM
MltttBSfSlli tSstiMtSI Hdil Bitel
ivkrMI
iktmlRlUM.
tmnsgi
UB3
LJUDSKA POSOJILNICA
¥ umu srni
zadruga z neomejenim jamstvom
Sjuljana, MMfieva »sta 6
r lastni palači1
obrestuj* br&silso vloge
nalugodnele
Not« in a t are rloge,
ki so v celoti vsak čas izpiačljive
obrestuje po J proti odpovedi po
i s.	r D.0,,fM	»P«*™« arednlštvo .Domoljuba«, naročnino. Inserate
te rekla n) ari je pa a p r a	-	?o posebnem cenik«. - Telefon uredništva la oprave, 48-04. Izdajatelji
m	dr. Gregor! J Pečjak. - Uredniki Joto Količek. - Za jngoelovanzko tiskarno« jote Kramarift,