Leto II — Stev. M. »CELJSKI TEDNIK* Stram I. NAS MLADI ROD PRED SVOJIM VELIKIM PRAZNIKOM - NOVOLETNO JELKO V C«IJu bcmo tudi iatos pripravili otrokom lep in veselja poln prehoH v novo leto petletke Novoletna jelka je eden izmed novih praznikov, ki jih uvajamo v času gra­ ditve socializma. Njegov smisel je v tem, da naša nova družba kot celota dajo viden izraz ljubezni do otrok so­ cialistične Jugoslavije tudi s tem, da jim priredi veder, vesel, vzgojen praz­ nik. Novoletna jelka je kolektiven druž­ ben praznik in kot tak v nasprotju z individualističnim meščanskim prazno­ vanjem tradicionalnih, na verski kole­ dar vezanih praznikov. Pri otrocih pa poleg veselja, ki jim ga pripravi, krepi čut za skupnost in podpira njihovo za­ vest povezanosti z našim novim življe­ njem. Novo leto dobiva kot praznik v času petletke vse večji pomen. Namcbto predvojnega silvestrovanja po krčmah in na posebnih prireditvah naj praz­ nujejo sedaj novo leto delovni kolektivi skupno. To povezanost s planom naj iz­ ražajo novoletna praznovanja, čeprav se na terenu še mnogokje pojavljajo zaslužkarske tendence po prirejanju sta­ rih silvestrovanj. Novo leto je praznik ob prehodu iz enega leta petletke v dru­ go, praznik, ki izraža veselje nad iz­ polnjenimi nalogami in prehod k no­ vim nalogam. Prav ob tej priliki zma­ govitega prehoda v novo-leto prirejamo Novoletno jelko, ki vzbuja pri otro­ cih občutek povezanosti s planom. PIONTR.TI BODO OBISKALI DELOVNE KOTEKTTVE IN ENOTE NASE ARMADE Novoletna jelka je imela že lansko leto v Celju tako vsebino. Bila je naj­ lepša v Sloveniji in je napravila na vse male obiskovalce nepozaben vtis. Ker ne poznamo poti nazaj mora biti letob še popolnejša in še lepša, kar tudi bo. Njena naloga, krepiti zavest poveza­ nosti s pianom je znatno poudarjena že s tem, da pionirji že en mesec posebej tekmujejo v učenju, ustanavljanju in delu postaj mladih tehnikov, zbiranju odpadkov in drugem. Ob novoletnih dneh pa bodo obiskali delovne kolekti­ ve, si ogledali stroje, spoznali udarnike, odlikovance z medaljami dela in racio- nalizatorje. Pri pionirjih naj se bolj poglobi ljubezen do naše slavne armade, zato si bodo najboljši lahko ogledali vo­ jaške kabinete. Oficirji jim bodo raz- kazali razna orožja in jim pripovedo- • vali o junaških podvigih naših brigad in bataljonov kakor tud: najboljših bor­ cev v pretekli osvobodilni vojni. Dru­ ga osnovna naloga, prirediti otrokom vesel in veder program, bo pa tudi ime­ la primeren obseg. Vsi spodnji prostori doma Osvobodilne fronte s kino dvo­ rano bodo preurejeni samo T ta na­ men. Sedaj pa,še besedo najmlajšim: Dragi pionirčki in cicibani. Ker ve­ mo, da ste zelo radovedni in težko ča­ kate strička Mraza, vam povemo nekaj naprej. Pojdite z nami v mislih iz dvo­ rane v dvorano. PRIPOVEDKA O MUCINEM DOMU Živela je ošabna in bogata muca v svoji lepi hišici. Ni bUa dobrega srca in male revne mucke, ki so jo prišle prosit hrane, je kair napodila od hiše. Zgodilo se je pa, da je muci pogorel dom in s starim mačkom se je morala napotiti prosit strehe. Dolgo ni našla tako dobrih živali ki bi jo sprejele v hišo. Le nazadnje, ko je potrkala na vrata revne hišice, v kateri so živeli prav tisti dobri mucki katere je preje napodila, so jo sprejeli. Tako vam bo povedala stara babica in vas popeljala od prve do zadnje sli­ ke v prvem prostoru. STRICEK MRAZ BO VSE MALE OBISKOVALCE LEPO OBDARIL Malo Dašenl^o je grda mačeha sredi najhujše zime napodila v gozd po brus­ nice za svojo sebično hčerko. Dobil jo je stri ček Mraz, nato pa še živali ve­ verica, zajček in medved. Ker je bila dobra in je v hudem mrazu odstopila rokavičke, ruto in nazadnje še kožušček živalim, ko so ji potožile, da jim je mraz, ji je medved prinesel i>olno ko­ šaro brusnic. Zopet pride striček Mraz in jo bogato obdari. Polne sani ima da­ ril, pa ne samo za Dašo, za vse pridne pionirje. Vsakemu bo dal zavitek, naj­ boljše bo pa še posebej obdaroval. Pra­ vijo, da bo še bolj bogat kot lansko leto. Najboljšim odredom, četam in de­ setinam bo pa tudi dal lepo nagrado. NOVOLETNA JELKA Sedaj pa pride najlepše: Novoletna jelka. Kako težko jo čakate? Ah kaj štejete kolikokrat boste še šli spat, pre­ den jo boste videli? Sredi krasne prav­ ljično osvetljene dvorane se bo vrtela, okrog nje pa bodo maU pionirčld v na­ rodnih nošah plesali ringa-raja. Prav­ ljični grad in še nekaj lepega bo T tej krasni dvorani. PARTIZANI — BORBA — PUSKE Toda pohitimo, ogledati si moramo še marsikaj. Za fante bo najbolj zani­ miva partizanska borba. Partizani jih bodo povedli na položaje, dobili bodo puške in tisti, ki bodo najbolj korajž- ni, bodo lahko streljali sovražnike — seveda lesene. Za najmlajše pa bo v tem gozdu nekaj drugega. Vsi poznate zgod­ bico o volku in sedmih kožicah. Videli boste staro kozo, kako je odšla z doma, videli male kozličke, volka in vse, ka­ kor se je zgodilo. ZGODBA O VELIKI REPI Se nekaj lepega boste videli. Vsi po­ znate tisto pripovedko: dedek je posadil repo... pulijo, pulijo izpuliti je ne morejo... Videli bomo, kakšna moč je v skup­ nem delu. Dedek sam ne more, pride še babica, pride hčerkica in nato še vnu- ček, potem šele izpulija veliko repo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Lutke. Kdo se jih ne veseli? Kužek in mucka pa še kaj drugega bo na odru, kar nas bo razveselilo. PAVLIHA NAS BO TUDI LETOS ZABAVAL Toda s tem še ni konec veselja. Kdo se lani ni nasmejal Pavlihu, ki je Ye- del toliko okroglih? Kateremu pionirju ni ostal v spominu? Takega burkeža ni lahko pozabiti., Tudi tokrat ga bomo vi­ deli. Se že pripravlja, pravi, da ima polno malho novih ugank in zbadljivk. MLADINSKA IGRA »TINCE IN BINCE« V LJUDSKEM GLEDALIŠČU Videti je, kakor da ne bo konca. Pa vseeno mora biti. Za konec nam bodo še č.ani mladinskega kulturno umetniške­ ga društva »Oton Zupančič« predvajali v Ljudskem gledališču mladinsko igro »Tinče in Einče« in veliki otroški praz­ nik Novoletna jelka bo zEd^ljučen. Pio­ nirji bodo z veseljem in nasmejani sto­ pali v nove veselja in dela polne dni četrtega leta velike Titove petletke. Kako bo Dedek Mraz obiskal pionirje v okraju Celje-okolica Novoletna jelka si je že takoj lansko leto, ko smo jo prvič uvajali v naše prosvetne domove in šole, utrla pot v srca pionirjev, mladincev in vseh ljubi­ teljev mladine. Centralna prireditev v mestu Celju je bila visoko kvalitetna, nemara ena najkvalitetnejših v Slove­ niji. Ogledali so si jo predšolski otroci in pionirji iz mesta, medtem ko so iz okoliških odredov prihajala le zastop­ stva, ki so prejela od Dedka mraza za svoje odrede kolektivne darove. Letošnje prireditve v okviru Novo­ letne jelke so velik korak naprej na poti k decentralizaciji te važne vzgojne, akcije, kajti kvalitetne prireditve se bodo vršile na štirinajstih sektorjih, lo­ kalne pa na slehernem sedežu odreda, t. j. na 66 osnovnih šolah oziroma se- demletkah in na eni nižji gimnaziji. Ta­ ko na sektorskih kot na odrednih pri­ reditvah, ki bodo nudile našim pionir­ jem poleg izbranega kulturnega progra­ ma tudi zabaven program, bo priredite­ lje vodilo načelo, da prirejajo Novo­ letno jelko pionirjem odrasli, ne pa na­ robe, kakor so tako marsikje mislili. V okraju Celje-okolica bo obdarovanih približno 12.000 pionirjev in pionirk oziroma šoloobiskujočih otrok ter 8000 predšolskih otrok. Na sektorskih prire­ ditvah bodo naši pionirji pogoščeni, od­ redi pa kolektivno obdarjeni, naslednji dan pa bodo lokalne prireditve združe­ ne s primernim programom in obdaro­ vanjem predšolskih otrok od dveh do sedmih let in vseh pionirjev in pionirk iz območja domačega šolskega okoliša. Trideset odredov v partizanskih krajih bo patroniranih po okoliških in mestnih podjetjih, v glavnem po tovarniških in rudniških kolektivih. Vojaki in oficirj' celjske garnizije bodo sprejeli v goste iz vsakega odreda po tri najboljše pio­ nirje in jim pripovedovali o herojskih podvigih naših borcev za časa borbe, za čas obnove in za časa graditve socializ­ ma. Naši delovni kolektivi, na katerih .leži v glavnem vsa materialna plat prireditev in obdarovanj v okviru No­ voletne jelke, pa bodo ponovno doka­ zali, da niso le graditelji socializma Y naši deželi, marveč so takisto ljubitelji mladih pokolenj, bodočih srečnih držav­ ljanov socialistične Jugoslavije. Razpored obiska Novoletne jelke v Celju so. decembra 1949: Predšalska mladina s starši: Ob 8. uri prireditev v Domu OF za predšolsko mladino in starše iz terenov L, II., III. in IV. četrti. i Ob 14. uri prireditev T Domu OF za ; terene: Jožefov hrib, Zavodna, Cret, Breg, Polule, ICošnica in Zagrad. Ob 15. uri Ljudsko gledališče, mladin­ ska igra »Tinče in Binče« za terene: Zg. in Sp. Hudinja, Gaberje, Lokrovec, Dobrava, Lisce, Medlog, Ostrožno. La­ va in Dolgo polje. JI. decembra 1949: Šolska mladina Ob 8. uri prireditev v Domu OF za odred »Toneta Tomšiča« I. osnovna šola. Ob 14. uri Ljudsko gledališče »Tinče in Binče« za isti odred. Ob 9. uri Ljudsko gledališče »Tinče ^ in Binče« za odi^ed »Anice Cernejeve«, [ II. ginanazija. Ob 14. prireditev v Domu OF za isti odred. 1. januarja 1950: Predšolska mladina s starii in ostali obiskovalci Ob 8. uri prireditev v Domu OF za predšolsko mladino in starše za terena Zg. in Sp. Hudinja Gaberje, Dobrava in Lokrovec. Ob 14. uri prireditev v Domu OF za terene Lisce, Medlog, Ostrožno, Lava ia Dolgo polje. 2. januarja 1950: Šolska mladina Ob 8. uri prireditev v Doma OF T» »Kajuhov odred« iz I. gimnazije in po­ možno šolo. Ob 14. uri v Ljudskem gledališča »Tinče in Binče« za isti odred. Ob 9. uri Ljudsko gledališče »Tinče in Binče« za odred »Fr. Prešerna« IL gimnazija. Ob 14. uri prireditev r Domu OF za isti odred. Zakaj v okraju Celje-okolica izobraževaEni tečaji ne uspevajo? Za okraj Celje-okolica je bilo v tem letu planiranih 40 izobraževalnih te­ čajev. Do danes jih je organiziranih ko­ maj 16 in in še v teh je ponekod le ne- znr.no število obiskovalcev . Prosvetni delavci, ki so v podeželju lili prvenstveno zadolženi za organi­ zacijo izobraževalnih tečajev so si po • svojih močeh sicer prizadevali razgibati ! vasi in pridobiti med vaščani zanimanje I za izobraževalne tečaje. Ker pa jim i množične organizacije v dosti primerih ; niso nudile nikake pomoči, je njihovo prizadevanje ostalo kajpak brezuspešno. Odkrilo pa je treba priznati, da leži v glavnem neuspeh izobraževalnih te­ čajev v nepravilni agitaciji na terenu. Še vedno se v večini primerih ponav­ lja slara praksa, da aktivisti skličejo množični sestanek, ne da bi ljudstvu prej povedali, o čem bodo razprav­ ljali. Ce pa se tem aktivistom, odnosno komisijam že pKJsreči ujeti na sestanku zadovoljivo število ljudi, jim ne znajo pravilno razložiti pomena in važnosti izobraževalnih tečajev na vasi. Starejši kmet ali delavec odneseta iz teh sestan­ kov le nejasno sliko: pisali bomo, ra­ čunali, citirali, se učili in politizirali — nazadnje pa bomo stali, mi, starejši pred strogim šolskim izpitom in bomo ne­ mara v posmeh mlajšim, šolsko bolj izobraženim ljudem. Ko so se pred nekaj dnevi zbrali v Žalcu prosvetni delavci na svojem red­ nem sindikalnem sestanku, so mnogo razpravljali tudi o težkočah pri usta­ navljanju izobraževalnih.-, tečajev. V vsem žalskem sektorju je samo v zadru­ gi Arja vas izobraževalni tečaj, ki u.''- peva še dokaj zadovoljivo. Drugod pa se prosvetnim delavcem niti ni posrečilo sklicati ljudi na sestanek, kjer bi jim cbjasnili potrebo izobraževalnih tečajev. Zato so na tem sestanku sklenili, da se bodo v bodoče z vso resnostjo lotili te naloge in da bodo poslali po volivnih enotah po dva člana, ki,bosta šla od hi­ še do hiše in pojasnjevala ljudem po­ trebo po izobraževalnih tečajih. Okraj­ ni nadzornik tov. Predan Drago pa je predlagal, da naj se prosvetni delavci pri ustanavljanju izobraževalnih teča­ jev najprvo povežejo z vsemi odbori množičnih organizacij. Mladina, člani OF in članice AFZ pa naj sprejmejo konkretne obveznosti pri teh na.ogah in naj skupno s prosvetnimi deiavci s praviiiio agitacijo organ.zirajo v vasi zanimivo predavanje (gospodarsko ali zdravstveno), ki bo priiegni.o čim več­ je število ljudi. Na tem sestanku naj potem ljudstvu do podrobnosti obrazlo­ žijo učni program ter namen in pomen izobraževalnih tečajev. Ljudem, ki ima­ jo strah pred »strogimi izpiti« se mora pojasniti, da bodo ob zaključku tečajni­ ki le v obliki konsultacij lepo po do­ mače ponovili predelano snov. Zaradi nedelavnosti in nerazumeva­ nja množičnih organizacij še do danes niso organizirali izobraževalnih tečajev v Kalobju, Blagovni, Gotovljah, Gomi!- skem in Sv. Pavlu pri Preboldu. Več truda pri organizaciji izobraževalnih tečajev so si dali kraji St. Vid pri Gro- belnem, Vitanje, Planina, Buče, Dobrna in Stranice. Tod uspevajo tečaji že prav dobro in imajo tudi zadovoljivo število obiskovalcev. V St. Vidu je komisija, ki je bila do­ ločena za organizacijo izobraževalnih tečajev, trikrat šla od 'hiše do hiše in vabila ljudi v nove tečaje. Ko so za­ jeli v celoti predvojaško v7,!?oio, 90 se tem rednim tečajnikom pridružili še drugi vaščani tako, da ima danes ta iz­ obraževalni tečaj. redno 30—40 ob:.sko- va''ceV. V Vitanju, kjer je po poročilih do danes najuspešnejši izobraževalni tečaj v okraju Celje-okolica, so se pos^u^ili druge oblike. Učni program so razde­ lili tako, da imajo enkrat v tedntf tečaj za mladino, kjer se obravnavajo p^-cd- vsem šolski predmeti, enkrat v tednu pa so zanimiva gospodarska p-^ednva- nja, katerih .^e radi in polnoš^evi'no udeležujejo starejši ljudje. Obiskoval­ cev je redno okrog 40. Način dobre agitacije so pokarale tudi Buče. kjer so zastopniki množičnih or­ ganizacij prvi stopili v izobraževalni te­ čaj ter s svojim zgledom ^prav kmalu pritegnili še ostale prebivalce vasi. Pri lan.skih izobraževalnih tečajih se je pokazalo, da jih je obiskovala v pre­ težni večini samo mladina. Letošnja po­ ročila pa že kažejo, da se za te tečaje zanimajo tudi starejši ljudje, ki tvorijo že eno tretjino vseh obiskovalcev. V vseh celjskih šolah pionirji pridno tekmujejo, da bodo vstopili v četrto leto petletke dobro pripravljeni Pionirji nam pišejo V iV. č razredu I. osnovna šole živahno tekmujemo V C^lju imamo dve osnovni šoli. V I. ©snovno šolo hodimo pionirji odreda Toneta Tomšiča, v II. osnovno pa pio­ nirji odreda Franceta Prešerna. Kakor lani, tako tudi letos pričaku­ jemo strička Mraza z velikim veseljem. Gotovo nas bo obdaril. Ta darila si ho­ čemo častno zaslužiti. Zato nam je I^re- šemov odred napovedal tekmovanje v 7. Icčkah. S tem tekmovanjem hočemo pred­ vsem pokazati naše samostojno delo, našo zavestno disciplino in željo, da bi nam striček Mraz naklonil prvo na­ grado. Hočem vam povedati, kako izpolnju­ jemo posamezne obveznosti iz tekmova­ nja. V odredu samem tekmujejo čete med seboj; katera četa bo v vseh sed­ mih točkah dosegla najboljši uspeh. V čeli sami tekmujemo v desetinah. Naša četa je 16. Imamo 4 desetine. V naši četi je tudi odredna načelnica Stojan Nada ki nam s svojim delom daje lep vzgled. V učnem uspehu je najboljša 4. dese­ tina. Pionirke 4. desetine najboljše iz­ delujejo domače naloge in se najbolj ves'no učijo. Prispevke za sten-čase naj­ lepše in najbolj pridno delajo: Dvoršak Krista. Premuš Gustav, Stojan Nada, Krempuš Marjan, Mlakar Vlado, Zu­ pane Ana. — K pouku redno prihajamo vsi le Dvoršak Krista je hudo zbolela in je morala sedaj v bolnico. Razred smo si prav lepo uredili in okrasili. Imamo pionirski sten-čas, ki nam tre­ nutno prikazue Ivana Cankarja, volit­ ve v KLO 11. in 18. decembra in naše nogometaše.v Firenc:, ki so Jugoslaviji priborili tako častno zmago. D'-ugi sten-čas prikazuje naše tekmo­ vanje. G"afikon na steni kaže uspehe našega tekmovanja v I. II. in III. ted­ nu v posameznih štirih desetinah. Na st^eni imamo poseben grafikon: »Kako či^amo v 4. č razredu« — uspeh se iz­ boljšuje. Vsaka desetina ima tudi gra­ fikon za uspehe iz posameznih predme­ tov. V času tekmovanja se nam jredi izboljšujejo. Imanio tudi tablo časti m tablo sramote, ki seveda niti ena niti druga nista prazni. V ponos nam je tab­ la časti. Tudi lepe parole, ki smo jih sami izdelali, visijo na stenah. Za 29. november — velik dan naše FLRJ — smo razred okrasili z zelenjem. Pri tem je največ dela' Ramšak Mi.an. Pe­ to točko našega tekmovanja bomo čast­ no rešili z našimi fizkulturniki. ki ho­ dijo k rednim fizkulturnim vajam. Za šahovsko tekmo na desetih desk; h se pridno vadijo naši šahisti. V četi ima­ mo 5 marljivih šahistov. Najbolj pridni pa smo pri zbiranji* odpadkov. To naše delo lahko vsak razH kamor dnevno nosimo staro železo, raz-] bito steklo, cunje, papir in kosti. Tud^ gume smo že nekaj nabrali. ' V takem delu, vidite, pričakujemo strička Mraza. Radovedni smo, kdo je pridnejši — Prešernov ali naš Tomšičev odred. Komisija bo odločila. Naj povem še to. V tem času tekmo­ vanja smo imeli tudi lepo proslavo. Dra- matski krožek naše 16. čete se je naučil lepo igrico: »Trije palčki v gozdu.« Ves odred in učiteljski zbor je gledal igrico v ponedeljek — 12. decembra v naši telovadnici. Igro je vodila pionirka Majcen Sonja. Planine Lavra pionirka 4. č razreda Tudi mi tekmujemo! Vsa podjetja tekmujejo, da dosežejo plan. Ali naj mi pionirji zaostajamo? Dne 20. decembra 1949. nam je II. 'osn. šola napovedala tekmovanje s 7. točkami. Vsi imamo resno voljo zmagati. Tudi nagrada je vabljiva. Zmagovalec dobi radio-aparat. Tovariš upravitelj je rekel, da bomo dobili samokolnico, če se ne bomo bolj potrudili. Toda mi te nočemo hočemo pa radio-aparat. Tudi zaslužiti si ga hočemo! Takoj smo začeli z delom. Za izbolj­ šanje učnega uspeha smo uvedli" v naši četi skupno učenje v krožkih. Imamo tudi interesne krožke: radio-amaterski, brodarski, šahovski, dramatski krožek in krožek mladih predavateljev. Ti mla­ di predavatelji nam pripovedujejo o razjiih zanimivostih, ki so jih čitali. Ta­ krat sedi tovarišica učiteljica tudi v klopi in posluša. V začetku smo bili malo nerodni, sedaj smo pa že "bolj sa­ mostojni. Obvezali smo se, da bo vsak pionir prečital 4 knjige. Knjige čitamo po na­ črtu. Potem se pogovarjamo o tem, kar čitamo. Vsi pomagamo učencem, ki se težje uče, da odpravijo, »enojke.« Sklenili smo, da do zaključka tekmovanja ne sme biti več nobenega slabega reda v redovalnici. Naredili smo dve zastavici Ena s^^oji na klopi tiste desetine, ki je najbolj disciplinirana, druga pri tistih pionirjih, ki imajo najboljši učni uspeh. Vsak pionir se je obvezal, da bo nabral 6 kg železa, 2 kg stekla in pol kg sta­ rega papirja. Tako bomo odpravili na­ šo napako, da delajo samo nekateri učenci, drugi pa samo gledajo. Na gra­ fikonih vidimo, kako .izpolnjujejo po­ samezniki obveze. Nobeden noče zaosta­ jati. Saj vemo, da neizvrševanje pio­ nirske obljube meče senco na vso četo, na ves odred. Nekateri pionirji so že presegli obveze. Ob sklepu tekmovanja bomo povedali stričku Mrazu, kako smo se trudili. Upamo, da ne bo razočaran. Obljubljamo, da ne bo to naše zadnje tekmovanje. Za domovino s Titom naprej! Za 14. četo Tomšičevega odreda v Celju Slana Alenka • učenka 4. b raz. Pionirji tekmujejo v učenju, ker se hočejo dostojno oddolž ti naši oblasti in voditeljem za vso skrb in pom,cč