277. Številkam,
-i.
Ljubljana, vtorek 4. decembra.
X. leto, 1877.
ENSKI
Izhaja vsak dan, izvzemii pouede'jka in dneve po pracnioih, ter velja po polti proieman sa a vitro-ogers ke deftele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld. aa dotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. «a eetrt leta. — Za toje deiele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana nena in aioeri-Za Ljubljano as četrt leta 2 gld. f>u kr.. po poiti prejemati za čotrt leta 3 gld. — Za oznaaila se plačuje od četiristopne petft-vrste 6 kr., de so oznanilo enkrat tiska. f> kr., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se invoie irankirati.      Bokopini se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši $*■. 3 „glodališka stolna". O p r -i v n i š t v o   na katero naj se blagpvolljo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej biči.
Telegrami »Slovenskemu NaT-odu".
Kim 3. decembra, papež se od v<v-raj boljše počuti.
Pariz 3. decembra. Zbor 1500 »industrijalcev je sklenil adreso na Mac-Ma-hona poslati, v katerej ga prosijo, naj se uda želji naroda. Adreso bode izročila deputacija petih delegirancev.
Pismo direktorja svetovne razstave; pravi, da bode razstavo mogoče vsakako prvega maja odpreti.
Zbor 120 poslancev levice je sklenil, da brezpogojno ne dovoli budgeta prej predno  vlada nastopi parlamentarni pot.
Peterburg 2. decembra. Iz Bogota se oricijalno poroča: Potem ko je bila pozicija v Pravcu (od Kusov) vzeta, zapustili so Turki Novačili, Skriven in Or-hanje in so se pomaknili na sotesko Via-tež nazaj. Turki iz Edropolja so se na Šandornik-sotesko pri Arabkoni umeknili. Turki so zapustili zemljo mej vodami Isker, Ogost. Uuski oddelki so zaseli Belo-grad, Levačevo na reki Ogost. Leteče kolone so bile proti Berkovcu in Belgrad-žiku poslane.
Bogot 1. decembra. Po šestdnevnej kanonadi so Kunuini zaseli Lom-Palanko. Turška posadka se je proti Vidiuu umek-nila.
Carigrad 1. decembra. Iz Sofije se poroča: Uže štiri dni odbija Mehemet Ali liuse,  ki  njegove pozicije napadajo.
Peterburg 1. decembra. Iz Karsa se oficijalno javlja: Dne 27. pr. m. je Derviš-paša naenkrat po noči zapustil Khazubani in ▼ pozicijah tam pustil male moči. Ko se je dan delal, prijela je naša kolona, obstoječa iz
3. bataljonov, osem kanonov in 2. stotnij Kozakov, pod polkovnikom Kasbekom Katzubani in je prisila sovražnika, da je imenovane pozicije popolnem zapustil. Turki so v neredu bežali za reko Kintriši, in so bili z našimi streli do višin Samebe in Zib51 i podeni. Mi smo priplenili tabor z barakami za 10.000 mož, živeža in municije.
Carigrad 1. decembra. Telegram Mu-ktar-paše iz Erzeruma poroča, da Rusi v vaseh v planjavi Passin zimska stanovanja delajo. Avantgarda njihova je ostala v Deve-Bojunu. Sneg je pal.
Peterburg 1. decembra. Železnica Ben-der Galac je gotova. Četrti most črez Dunav pri Petrošeniju je bil izročen prometu. Delata se še dva mosta.
Vojska.
Telegram iz Bogata poroča, da se Turki umikajo vedno bolj proti Sofiji. Sam turški telegram iz Carigrada javlja, da Rusi ofenzivno postopajo proti Mehemet-Aliju. Za to je neka vest v „Koln. Ztg.", da bi bil Mehe-met-Ali Rusom zopet Pravec odvzel, najbrž bosa izmišljenost.
Rusi poročajo, da so pri Trsteniku in Mecki 2500 turških mrtvace v nabrali. To je dokaz, da je bitva, v katerej je bil Sulejman nazaj vržen, bila velika.
Ker se Rumuni od Rubove na zapad pomikajo in so Lompalanko vzeli, sodi se, da hote Srbom roko podati in Vidin cernirati.
Od Erzeruma se piše nemškej „Na-tional-Zeitunga, da je to mesto bolj utrjeno, nego se je od kraja mislilo. Rusi morajo tedaj prej od Karsa dopeljati vse teške oblegovalne kanone.
V Dagheatanu je velika vstaja/proti
Rusom mej mohamedanci. „Timski Vestnik"
poroča,  da je  175.000 osob orožje prijelo.
Mej vstaši se pridiguje uničenje „neverni-kov" (kristijanov).
0 mirovnih pogojih.
„Golosu" se brzojavlja iz Beča, da menijo vojni ljudje, kateri se sučejo v dvornih krogih, da bo sklenila Ruska s Turčijo mir ne-posrednje; v diplomatičnih krogih se pa misli, da se bo to zgodilo s posredovanjem družili držav.
Pogoji, na katere ima Ruska uže sedaj popolno pravico, so po mnenji omenjenega časnika naslednji: 1. vravnanje osode kristijanov na balkanskem poluotoku. 2. Pridobije-nje gmotnega povračila za žrtve, katere je zahtevala vojska in 3. zavarovanje ruskih bregov na Črnem morji pred novimi napadi od strani Porte ali katere koli druge države. Kar se tiče prve točke, se zdi „Golosu" najbolj praktično, „napraviti v severnem delu Bulgarske, nahaja jočem se sedaj v ruskej oblasti, popolno neodvisno vladikovino, b posebno vlado, katerej na čelu bi bila katera osebnost iz sedaj vladajočih evropskih dinastij. Kar se pa tiče zabalkanske Bulgarske, je pa za to nesrečno stran neobhodno potrebno, da se obvaruje krajna samouprava neodvisna od turških oblastij, morebiti na tacih osnovah, na kakoršnih se je z bukareškira traktatom leta 1812 vstanovila notranja uprava v Valahiji in Moldavi. Neodvisnost, ki bi se dodelila sever-nej pridunavskej Bulgarskej, bi se morala dati tudi Bosni in Hercegovini. Mej tem pa morati biti Črnagora in Srbska popolnem neodvisni državi."
Denarno povračilo, katero ima Ruska pravico zahtevati, more tudi komaj dosti ma-
Nemci, kot sovražniki svojega jezika.
Kadar dan deues pri nas Nemec usta odpre, da bi govoril, a pero omoči, da bi pisal o nemškej kulturi in literaturi, o nemskej vednosti — deutsclie wissenschal't, — tačas se čuti visoko vzvišeuega nad vse Slovane. Vendar, ko bi pomislil, da smo mi delati fco le začeli, ne ohoiii bi se Uko. Kajti zgodovina nas uči, da pred dobrimi sto leti — in sto let v zgodovini narodov uij tako silno mnogo — vse te nemike veličine, s katero se denes naši sosedje ponašajo, uij nikjer bilo, teinuč so vladale mej Nemci take slovstvene it :mere, ki so bile glede narodne kulture in literature še vse neizmerneje slabše, nego so naše slovanske zdaj; in zgodovina nas uči, da naši nemškutarji, kateri nam pripovedujejo,
da je naš jezik le za naše kmete in hlapce, tuji nemški pa za gospodo, nikakor nijso original; temuč imajo uže mej samimi Nemci predhodnike.
Mi Sloveuci se čudimo, kadar svojo negativno in neveselo zgodovino premišljamo, da nas nijso Nemci uže davno zgermanizirali, ker so tisoč let vladali nad nami. Ali nemara, da se imamo zato zahvaliti največ slučaju, da so bili Nemci do pred sto leti primemo večji jezikovi, literarni in narodni berači nego smo mi zdaj.
Ko so bili nemški škofje in nemški popje v Rimu dosegli, da se je po padci Svatopol kove države naš slovenski narodni jezik iz cerkve pahnil, sreča je bila za nas, da Nemci sami nijso v cerkvah imeli svojega narodnega jezika, ampak latinski, drugače nam bi bili tačas nemščino vsilili. Latinščina, ki je vladala v nemškej cerkvi, je maso nemškega naroda v ravno takej nevednosti puščala, ka-
kor bi učena nemščina naš narod. Vendar vidimo, da je bil v fizično tako močnem germanskem narodu latinski jezik tako zalezel, da so Nemci skozi več stoletij svoj materini jezik zaničevali, da so Nemci imeli nemšk govor za neomikan, neotesan, prav kakor nemškutarji pri nas slovenski. Učenjaki mej Nemci so pisali in čitali latinsko, pa so poleg tega dosledno nazore imeli in jih Sirili, da ljudstvu nij treba uičesa znati, ker sicer postane nepokorno. „Kar Ijud-tvu dopade, tega ue razumem, in kar ljudstvo razume, to meni ne dopade," rekel je celo veliki Kopernicus, in tako ima Fichte prav, če pravi, da pred Lutrom nemžkemu Človeku niti vredno nij bilo črke ali pismena poznati.
Eno najslavnejših  šol na Nemškem je imel Trotzendorf v Goldbergu v Šleziji. V šolskem redu te šole nahajamo ukaz „da nemški učenci  ne  sinejo  nikoli svojega materinega jezika govoriti, temuč morajo z učitelji,
nje biti, nego kontribucjja, katera se je naložila 1. 1871 Francoskej.
„Reče se lekko" — pravi „Golos" — da Porta nij samo v stanu ne plačati pet milijard, temuč, da tudi nekoliko stotin frankov ne premore v svojej praznej blagajni. Pa, v resnici se je Porta uže pred dvema leti razglasila za bankerotno in uže zdavnaj ne more plačevati svojih uradnikov. Ali ona vede vse jedno tekom nekoliko mesecev osupljivo vojsko proti Ituskej.
Če pa dobiva končno Torta za časa vojske v resnici iz Londona denar pod krinko stvarnega priznanja junaških dejanj bašibozu-kov in Čerkezov, tedaj bi morali plačati njeni tovariši po Ruskej naloženo vojno kontribucijo. Vsaj je za nas vse jedno, od koder koli dobimo zahtevano povračilo, samo da ga dobimo."
Glede poslednje točke ima „Golos" za potrebno, da se k Ruskej pridruži Ardahan, Kars in Datum.
„Birževije Vedomosti" imajo pa še drug načrt o mirovnih pogojih in ta je: „Na Bosporu naj se vstanovi mesto Otomanske Porte mala nevtralna država, ki bi imela na čelu člena iz katere koli evropsko dinastije, po primeri, kakor je osnovana Belgija na ustji Rena ali Rumunska na ustji Dunava, — to je rešenje izhodnjega vprašanja z jedne strani. Z druge strani mora pa obstajati rešenje tega vprašanja v tacem razdeljenji ostalega zemljišča balkanskega poluotoka mej Grško in slovanskimi narodnostmi, pri katerem bi mogle biti izročene poslednje samim sebi brez najmanjšega vmešavanja v njihovo osodo od katerekoli struni iz velikih evropskih držav."
S—n.
Politični razgled.
V Ljubljani 3. decembra.
Dršnvni &Mtor dolgočasno razpravlja dalje bankni statut v špecijalnej debati. Opozicija se malo udeležuje.
#>«'/«*«/«*•#j«*«, ki 5. dec. skupaj stopijo, bo bode predložil skupni proračun. Če ne bodo časa imele obravnavati ga, bode vlada terjala za tri mesece 25 milijonov kredita.
,,Agramer Presse" javlja, da imamo »«©-bišiaticije naše vojske vsak čas pričakovati.
Deželni zbor is t v v s k i je sklican na 27. decembra. Uzrok te izredne Beje je pogovor in sklepanje o nečem posojilu, ki se
součenci in druzimi učenimi ljudmi samo latinski občevati. V tedaj nemškem StrasB-burgu je direktor Sturm nemškim dečkom celo igranje dovolil le pod tem pogojem, da so latinski mej igro govorili; če je kateri učenec nemški vmes govoril, nij smel več igrati. V pesni, v katerej se pedagog Trotzendorf pre-slavlja, pravi Nemec v pohvalo: „Tako je rim-Ijanski govor vsem vlil v glavo, da je veljalo za sramoto v nemškem jeziku govoriti. Hlapce in dekle se je moglo latinski govoriti slišati." In to sta bila dva nemška izgledna šolska vodja. Ko je potem prišel H e r-der in se je poganjal za nemški narodni jezik v literaturi in znanosti, pišoč svoj slavni izrek: „Einer nation kann kein grosserer schaden zugelligt vverden, als wenn man ihr die eigenheit ihres geistes und ihre spracbe raubt", vstajali so učeni nemški možje stare £ole proti narodnim prizdevanjem, in so bili zoper to, da bi se vse nemški učilo: „VVenn man die Kiinste in deutscher Sprache lehrte,
bode naredilo za primorske potre be z deželno
garancijo.
Tnan]« «lr£*v*.
Iz ('<ti-iif»'fiftit poroča „Eastern Bud-get": Naša poročila iz Carigrada enoglasno pripove lujejo, da je mej sultanovimi svetovalci največja zmešnjava. Sultan bi bil pripravljen precej mir narediti, ko bi se upora ne bal. Kadar Plevna pade, izbruhne najbrž upor.
Kriza na nonskvtn še dalje traje.
Mac-Mahon ne ve, ali bi se udal, ali bi se upiral. Poslednja poročila dajo upati, da se bode položje zboljšalo, Mac-Mahon udal in po želji večine republikansko ministerstvo izvolil.
V it4*MijtwnsIce§ zbornici je minister Nicotera poročil, da je tolovajstvo v Italiji iztrebljeno. Maffia in Camora sta uničeni in javna varnost povsod gotova._
Dopisi
lz (irorlce 30. novembra. [Izviren dopis.] Kako smo se pred par leti jezili na onega narodnega novomeščana, ki se je baje nekde pritožil, ker nij mogel pri svojem pohodu v Gorico na večer nobenega Slovenca dobiti, „da v Gorici Slovencev najti nij !H A prav je imel, kajti resnica je, da smo, kar nas je, razkropljeni, kakor izgubljene ovce. Čitalnica nam more dati le malo zabavnih večerov; in ali nij to prijetno, da se po dolgem času zopet enkrat vidimo skupaj kot sinovi ene in iste matere.
Lep broj nas je rodoljubov v Gorici, ki smo enacega duha, enake krvi in zakaj bi si ne priredili vsaj par veselih večerov na teden, h katerim bi vnanji naši rojaki — kakor k domačemu ognjišču zahajali? Če pa uže nij mogoče napraviti druzega, napravimo Bi vsaj en Jour fix" sleherno soboto zvečer in pri merno gostilno imamo pri „Jelenu" se svojo sobo. Koliko najboljših idej za narodno stvar posameznega rodoljuba gre v izgubo — ker mu nij dana prilika, da bi se skupno pretresu vale, posamezna ideja skupno ogladila in če je koristna, skrbelo bi se, da se i v javnost spravi ter po mogočnosti v narodov prospeh porabi.
Tu naj bi se shajali rodoljubi raznih stanov, vpeljalo literarno-narodno predavanje ter gojilo bi se po mogočnosti i domače petje. Torej, goriški mestni rodoljubi, če hočete, da nam bodo pozimski dolgi večeri hitreje minoli in da bi tudi v narodnem obziru zlati čas skupno bolje porabili, nego do sedaj, osnujte vsaj enkrat na teden naroden skupen večer — »jour fix". —
Ples  čitalnice goriške 24. t. m. bil je
so \viirden sie gar zu gemein werden, ja es wlirde jedermann ohne Unterschied gelehrt und also die recht Gelehrten verachtet vverden," rekli so učeni nemški profesorji tedanje dobe. Veliki nemški učenjak Leibnitz toži, da se v nemških šolah druzega no uči ko latinsko govoriti in podobne reči. Na drugem kraji toži, da dočim učenjaki na Francoskem in Angleškem morejo v svojem jeziku do rojakov obračati se, morajo nemški učenjaki nadalje latinsko pisati, ker v njih deželah nij udeležbe za njih študije. A kljubu temu piše sam latinski. Leta je 1G88 torej pred 190 leti je profesor Tli o m a s i u s v Leip-cigu prvič in prvi upal si nekoliko nemškega jezika v predavanjih rabiti. Zato je bil pao-van in proganjan in za to malost ga dan de-nes najdem slavljenoga v knjigah kot velicega narodnega dobrotnika Nemcev. O njem in njegovem času pravi Bluntschli: „Die deutsche sprache und literatur vvaren damals — še pred poldrug sto leti — so tief gesunken, dass
nepričakovano dobro obiskovan; Cvetorko je plesalo 20 parov in vsa čast g. dr. Tonkliju mlajšemu za njegov izključljivo slovenski aranžma, ki kaj prijetno doni v narodnej hi8i.
Našim po požaru unesrečenim Ročincem je došla lepa podpora ; cesar jim je velikodušno podaril tisoč forintov. — G' riške šolske sestre „Notre-Dame" naznanile so v italijansko slovenskih plakatih razstavo 300 lepih dobitkov, ki se imajo izigrati za ustanovitev ža-vodne kapele. Prav ti plakati, ker so tudi slovenski, kar je od dotičnih šolskih sestri popolnem pošteno, ujezili so necega italijan-čiča, ki se večkrat v tukajšnjem rV Isonzo* sam sebe smeši, da je prav v omenjenem listu razlil svoj italijanski žolč celo nad nedolžne plakate, kvaseč, da bi utegnil si kdo vsled slovenskih plakatov vendar misliti, da Gorica je mnogojezična ter ne po njegovej be-dastej ideji „čisto" laška. Bore italijančič, premalo si se geografije učil, da Še tega ne veš, da GoricA je slovensko ime, katerega ne boS ti, niti kdo drugi, v laški meh spravil in da ne leži onkraj Adrije, kakor si jo ti pa par tvojih napetih renegatskih duš v otročjih sanjah predstavlja, nego zraven Adrije loči jo i po slovenskih tleh deroča naša Soča od vaše obljubljene dežele in ob tej Soči biva krepki narod slovenski, narod, ki bi v stiskah za Avstrijo pokazal svojo vdanost — pa korenjaško pest proti lahonskej pogoltnosti.
In če ne bi bilo tega slovenskega naroda, ki je podlaga žalibože lahonsko re-negatskim trgovcem, naroda, pravim, kateremu ti pa tvoj „Isonzo" ne privoščita enega nedolžnega slovenskega plakata, moral bi marsikateri .goriški lahon, mesto da se po kavarnah s slovenskimi žulji baha ter po turško Slovencem, od katerih živi, zabavlja, par lju-kenj na svojim prepasnem jermenu nazaj potisniti, pa večkrat v hotelu „al sol"u (pri BOlncu) si Želodec greti. T—e.
Domače stvari.
— (V ljubljanske j Čitalnici) bode odbor gospe 8. t. m. dopoludne, kakor vsako leto delil ubožnim šolskim otrokom obleko. Zvečer istega dne bode v čital-ničnej restavraciji za ta dober namen veselica in tombola. Vojaška godba bode igrala in pevci bodo peli iz dobrote. Odbor dobitke za to nabira in sprejema ter naj v blago svrho daruje, kdor kaj more.
die ersten versuche, Uber v/isaensehaftliche fra gen deutch zu reden und zu schreiben, nur der Bchvversten arbeit gelingen konnten und noch sehr unbeholfen ausfielen."
Leta 1725 je univerzna fakulteta v nemškem Tubingenu grajala profesorja "VVolfa zarad tega, ker nemško predava in ti nemški učenjaki so pri tej priliki sklenili, da se fi-lozofične discipline ne dajo tako dobro v nemščini kakor v latinščini predavati. Njim je profesor Wolf odgovoril podobno, kakor mi svojim nemškutarjem odgovarjamo: „Mar je škoda, če no le oni, ki bo morejo popolno latinski naučiti, temuč tudi drugi, tudi taki, ki le svoj jezik govore, nijso popolnem nevedni?" — Da, celo še za novejšega časa Lessingovega so bili mogočni vplivi, ki so razloček delali mej prostim ljudstvom, ki naj nemško govori, in mej učeuejšo gospodo, ki mora latinsko ali francosko znati za govor mej soboj. Tako so Lessingu Nemci močno zamerili, da nij svo<= jih teologičnih polemik pisal latinsko, da bi
— (Tiskovna pravda.) Porotniki so pri včeraj obravnavanej tiskovnoj pravdi, katero je ces. kr. državni pravdnik vodil zoper odgovornega urednika „ Slovencevega", Ferdinanda Pevca, zarad pregreška zoper javni mir in red po §. 302 k. z., katerega bi bil zakrivil s tem, da je v članku „hujskal zoper Nemce in nemškutarje," odgovorili na obe njim stavljeni vprašanji enoglasno ne. Vsled tega je bil F. Pevec nekrivega izpoznan Obširnejši popis obravnave prinesemo prihodnjič. Toženca je zagovarjal advokat gosp. dr. M o še.
— (Slovensko gledališče.) Denes je v spomin Preširna velika slovenska predstava. — Po predstavi bode občna zabava z godbo in petjem v spodnjih prostorih čitalnice ljubljanske.
— (Iz Begunj) nad Cerknico se nam piše: Sv. Andreja dan zvečer ob 5. uri je udarila strela v tukajšnji zvonik in je potem odskočila v GO korakov oddaljeni šolski dimnik. Tam se je razdelila v dva curka. Eden je razkosal cerkveno omaro na mostovži in zažgal nekaj suhih cvetic, drugi pa je Šel v šolsko sobo in tum razdejal eno okno in strop v sredi. Ljudij nij nič nesrečnih. To je uže druga strela, ki je udarila v našem okraji letos v šolo.
— (Iz Bjelovara) se nam piše 30. nov.: Pri nas v Ilrvatskej stoji narodna prosveta na dosta boljem temelju, nego li na Slovenskem. 3Lani bo čisto odpravili nemščino iz vseh hrvatskih narodnih učilišč, da nij na potu predmetom za narod.
— (Dar.) Cesar je v svojem in cesari-činem imenu daroval 400 gld. za prezidanje cerkve v Rogatci.
— (Klizabetna otroška bolnica) v Ljubljani je tudi letos od svoje pokroviteljice cesarice, o priliki njenega godu, prejela v dar 100 gld.
— (Imenovanje.) Ces. kr. stotnik 2. reda g. Hugo Rochel postal jo mestni poveljnik (Platzkommandant.)
— (V zadnjej seji deželnega odbora kranjskega) se je z ozirom na pri-hranjenje troškov deželnega zaklada sklenilo, da imajo odgonsko-postajske občine kot od-gonska oblastništva na to gledati, da se od-gonci kolikor mogoče odpravljajo s prisilnimi potnimi listi, in da se potrebno učini, da se bodo od novega leta 1878. naprej odgoni (šubi)
pod spremstvom straže iz Ljubljane na Gorenjsko stran odpravljali z Rudolfovo železnico do Kranjske gore, na Notranjsko stran pa z južno železnico do Postojne, oziroma do Sežane. — Deželni odbor je dalje pritrdil predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se služba nadučitelja v Trebnjem podeli učitelju Alojziju Jeršetu.
— (Poboji.) Iz Loža se nam piše: Dne 19. novembra 1877 je imel neki fant iz loškega okraja ženitovanje v vasi Ulaki, okraja Velike LašiČe, pri katerem ženitovanji so se povabljenci dobro imeli. Kar naenkrat pridejo fantalini iz okolice in zaukajo in zapojejo pred nevestino hišo, na kar jim ženin vina da in jih še povpraša, kaj še želijo. Na to so odgovorili 1500, a nijso rekli kaj. Ženin nij bil s tem zadovoljen in se vrne nazaj v hišo in misli si, morda to pomeni 15 gld. Kmalu potem gresta dva moža ven in hočeta fantom 15 gld. dati, a ti odgovore, da nečejo nič, in da bodo uže svoje storili. Okolo polunoči so zaslišali gostje, da hočejo fantje vozove, ki so bili za balo peljati pripravljeni, niz breg spustiti in so iz hiše šli, na kar so fantje od vozov za bližnje kozolce skočili in kmalu na to b kolci oboroženi proti gostom pritekli, na kar so gostje v hišo nazaj rinili. Bil je pa tudi zunaj na svojem vozu voznik Tomaž Arko iz Topola, loškega okraja, kateri je menda spal in ko ga je šum izbudil, hotel je tudi v hišo iti. Kar naenkrat prileti izzad hiše velik fant z velicim kolcem in voznika Tomaža Arka tako neusmiljeno po plavi udari z besedami: „Kaj pa ti tukaj delaš, sakramenska duša," na kar se udarjeni mož na tla zgrudi in ga zločinec še enkrat po životu mahne in potem zbeži. Moža brez zavednosti so v hišo nesli in od koder so ga potem na njegov dom v Topol pripeljali, a k zavednosti nij prišel in 27. novembra t. 1. umrl. Bil je 29. novembra t. 1. obduciran in izkazalo se je, da je bil dobil smrten udarec, ker je imel črepinjo razbito. — Nij bilo še to zadosti, ampak prišli so še 25. novembra t. 1. surovi fantje iz Brankovega, okraj Velike Lašiče, in so gori omenjenim gostom, kateri so imeli ta dan še malo gostovanje, kamenje v hišo metali in pri tej priliki eno okno popolnem razdrobili, tako da si gostje še v hiši nijso življenja varni bili. — Neusmiljenega zločinca je uže bloška žandarmerija prijela in c. k. okrajni sodniji v Velikih Lašičah izročila.   Pobiti Tomaž Arko je
jih prost nemšk človek ne bil razumel. — Tako tedaj z velikanskim trudom, od zaslepljenih in filisterskih starokopitnežev, lastnih rojakov, zasmehovani in proganjani so Nemci svojo narodno literaturo ustvarili; cokle latinščine in kasneje francoščine na petah so svojemu domaČemu jeziku mej domačimi rojaki veljavo dobivali pred komaj sto leti. Da, še ne prod toliko! Leta 1S11 dne 21. novembra, torej ko sta uže Gothe in Schiller bila, se je ustrelil ženijnlen nemšk pesnik K1 e i s t, ne le zarad lehkomišljene obljube, liekej pretiranej ženski dane, temuč, kakor njegovi životopisci pravijo, ker je bil popolnem obupal, da bi iz nemške literature in nemške njegove domovine moglo ke-daj kaj boljega postati. In zdaj črez tiO let, kako velika je nemška literatura in dežela!
Saj moremo le namesto latinsko — „nemško", in namesto nemško postaviti — »slovensko", pa imamo naše razmere.
Nauk iz vsega tega nij težak: Delo in
vstrajnost posameznih mož je premagalo pri Nemcih večje težave, nego jih imajo Slovani zdaj. Krivo so imeli oni, ki so mej Nemci nekdaj obupavali, kateri so zdvojeno roke križem devali, krivo imajo tisti mej nami, ki obupavajo in vsled tega nič ne store ali premalo.
In kakor je mej Nemci Gottsched malo kasneje po Thomasiusu uže pisati mogel svoje veselje, da nemško berilo čedalje več razširjenja dobiva, — ko to berilo mej 40 milijoni Nemci nij bilo niti toliko razširjeno, kakor je zdaj naše slovensko mej samo enim milijonom — da bi bil pokojni leipcigski profesor Thomasius vesel, ko bi prišel zopet na svet in bi videl, kak sad je obrodilo njegovo sejanje, — tako smemo tudi mi Slovenci dande-nes reči: Ko bi Vodnik donos na svet prišel pogledat in zdanje stanje slovenščine in nje razširjenosti v narodu videl, zadovoljen bi so vrnil v Olimp, s priznanjem, da toliko nikdar nij pričakoval, ko je začel sam ledino orati.
J. J.
t,
•i ' \.
bil posestnik in zapustil ženo se šestimi otro-čiči. Omeniti moram še, da naj bi srenje pri ženitovanji h bolj pazile in zatirale te šege fantov, da ne bi se taka zločinstva godila, kakoršnih smo uže dosta imeli.
— (Jugoslovenske narodne pesni.) G. Fr. Š. Kuhač naznanja, da hoče izdajati njužno-slovjenskeu narodne pesni, katerih je mej slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom nabral nad 1700. Ta velikanska zbirka narodnih napevov je bila odlikovana na hrvatskej izložbi uže 1. 1864 in fc srebrno medaljo na Dunajskej rastavi 1. 1873. — Fr. S. Kuhač je slaven poznavatelj sploh slovanske, posebno pa južnoslovanske glasbe. Na tem polji deluje uže mnogo let. Prehodil je ves slovanski jug in nabiral kot marljiva čebelica mej ljudstvom bisere domače narodne unieteljnosti, — narodne napeve, kakor je ne-kedaj pri nas Koritko, a pri Srbih slavni Vuk Stefanovie mej narodom narodne poezije nabiral, katere so občudovali vsi izobraženi narodi. — Nij dvomiti, da je v materijalu, katerega je nabral g. Kuhač, če ne ravno veliko pa vendar primerno bogatstvo, v mudkalneui obziru. Mej bogato zbirko je na stotine slovenskih narodnih napevov. „G!asbena Matica" je zato želela pridobiti po g. Kuhaču nabrani zaklad slovenskih narodnih napevov. A dotične obravnave nijso imele zaželenega vspeha, ker g. Kuhač iz zbirke nij hotel oddati samo slovenske p°sni — pač pa bi bil prodal vso zbirko „Glasb. matici", katere moči pa so bile preslabe za nje nakup. Zdaj pa se je g. Kuhač odločil bogato svojo zbirko sam dajati na svitlo — ako najde mej narodom dovelj podpore — dovelj ljubiteljev domače umeteljnosti. Fr. Š. Kuhač kažo v obširnem svojem vabilu na uaročbo, da bode izšel vsake 3 mesece en zvezek s 100 narodnimi napevi, torej na leto
4 zvezki s 400 napevi — da bodo v vsakem zvezku urejeni slovenski, hrvatski in srbski napevi, in da znaša naročnina za leto ali 4 zvezke
5 gld., koji znesek naj bi se predplatil. Tako podvzetje 8e priporočuje samo. Pač želeti bi bilo, da ga podpira slovenski muzikalni svet izdatno. Pevska in muzikalna društva na Slovenskem in prijatelji narodne glasbene umetelnosti naj postanejo naročniki, ter pripomorejo, da bogati in znameniti zaklad narodnega jugoslovanskega petja Čuje in uživa svet. — NaroČiti se je pri gosp. Fi. Š. Kuhaču v Zagrebu v Ilici br. 765. na 3 katu. Naročila in naročnino pa sprejemlje tudi odbor „GlaBbene matice" v Ljubljani, kateremu bode radost, pridobiti mnogo podpirateljev za izdavo Fr. Ž. Kuhačove velikanske zbirke slovensko hrvatsko-srbskih narodnih napevov.
D.
Razne vesti.
* (Dobra poraba telefona.) S tem najnovejšim izumom nnpravljajo povsodi razne poskuse in tako je tudi v nekej visoko aristo-kratičnej familiji v Beču postavil gospodar jednega svojih mnogoštevilnih uradnikov v oddaljeno sobico, ter je po telefonu vprašal: „kaj ste si baš zdaj mislili?" — „Mislil sem si, visoko-rodni gospod, da bi bil zelo srečen, ako bi mi vi dovolili štiri tedne odpusta". — „Do-voljujem ga vam," je dobil za oljzovor. Ako je gospodar še drugih pudložnikov misli htel i /.vedeti, — pozabil nam je povedati poročevalec.
* (P o ž a r) je zadnjega novembra razsajal po mesticu Brodu na Hrvatskem ter je napravil škode za 100 000 gld.
(Obupen   ujetnik.) Nek
David
Schliihterntaun, žid, je v preiskavi v KoloJu
(Klausenburg) obesil se ▼ uječi, a prerezali so vrv še ob pravem časa ter ga obudili v življenje. Pozneje se je htel zaklati, a nij se ranil smrtno ter je zopet ozdravel. Potem se je odločil, da hče gladu umreti — a tudi tu nij vstra.ial in brana mu je kmalu dobro zadišala. Naposled je litel ubeguiti iz zapora in tudi pri tem nij imel zaželene sreče.
je naznanilu v denašnjej Številki Samuela lleck-scliera star. v Hamburgu. Ta hiša si je radi prouipt-nega in zanesljivega izplačevanja dobitkuv tu in v okolici dobro ime pridobda, ter vsacega na deuašnji inserat opozorujemo.
Tujci.
2. decembra:
Pri Slonu t Selmarz iz Zagreba.— Friedinan iz Dunaja. — Kastelic iz Trata. — Pibrovec ii Krope. —  Venerando iz Gorice. — Proti iz Trsta.
_ Arxer iz Dunaja. — Heiseler iz Češkega. — VVa-
konik iz Dunaja.
Pri Mulići i Oberliinder iz Dunaja. — Beck iz TrBta. — Joel iz Dunaja. — Czechak iz Brna. Ine iz Lanaja. — Sinrekar iz Gradca. — Schindler iz Dunaja. — Pendl iz Gradua.
Pri zaiuorrl: Schallor iz Gradca. — Avsenek iz Otoka. — Kiol iz Štajorja.
Dunajska borza 3. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	63 gld. 60	
Enotni drž. dolg v srebru	6«	u 50
	74	„ 50
	. 112	n 50
Akcije narodne banke .   .   . ,	80G	
		. 80
London ........	. 118	n 90
		- 63«/,
	b	» 63
	. 105	„ 65
Državno marke .....	58	„ 75
Naznanilo.
Dne 5. decembra t. 1. zjutraj ob 9. uri se bode v Debevčevej hiši v Gradišči it. 19 več omar, miz, stolov in družili rečij, poprej lastnina banke „Slovenije", po očitnej dražbi za gotovo plačilo prodalo, kamor se kupci uljudno vabijo. (362—2)
Štev. 16256.
(351—3)
Razglas.
Glede na prihodnjo redno rekrutbo leta 1878, h katerej bo leta 1858, 1857 in 1856 rojeni mladeniči poklicani, razglasujemo:
1. Vsak vojaščini podvržen, ki je v letih, k prihodnji redni rekrutbi poklicanih, rojen, mora se pod nasledki tj. 42 vojne postave
w teku meseca decembra tega leta V magistra t nem ekspeditu v navadnih uradnih urah za vpis oglasiti.
2. Taisti, ki so v zgoraj omenjenih k rekrutbi poklicanih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznice ali pa popotne liste prinesti.
3. Če je vojaščini podvrženi začasno zvu-naj svojega roJBtveuega kraja ali prebivališča, in tedaj zaradi tega, ali po kakej bolezni zadržan, ima se sam ustmeno ali pismeno oglasiti, a zamorejo to tudi njegovi starši, jerobi ali kak drug pooblasteuec storiti.
4. Podpore potrebni žlahtniki in njih po-oblastenci, ki želijo začasno oprostenjo voja-
ščini podvrženega, ali ta, če se želi za polaj-žanje vojaške službe poganjati, so dolžni okol-Ščine, na katere svojo prošnjo za tako polaj-šanje opirajo, ob času vpisa dokazati.
5. Nalogu, se oglasiti, in sploh vsem iz vojne postave izvirajočim dolžnostim, se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas nij vedelo, ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
16. novembra 1877.
Rudolf Kirbisch,
Nladćliar u u kongresnem trgu i
priporoča eestiteinu  p.  t.  občinstvu  avojo obilno
w zalogo slaščic -w
za dan sv. Miklavža in božične praznike.
(360—2)
rM*m bolnim moč in zdravje brei lekt in brei stroškov po izvrstni
Revalesciere dn mtj
V JkoJtcfomee. 30 let aie Je ^ij boleni, ki bi Jo me bila oadra rila ta prijo*na zdravilna hrana, pri odraičenih i otrocih brez medicin in stroškov \ zdravi vse bolom v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; iloz 1 naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nopre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonjo krvi v glavo Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih otoinost, diabot, trganje, shnjsanje, blodičioo in pre i-.jenjo; posebno se priporoča za dojonee in je bolje □ego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče ?al tdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Suvala profesorju Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pra -ega profesorja medioiue na vseučilišči v Mariboru tdravUnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreianda J&r. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, grofinje Caatle itaart, Markize de Brehan a mnogo druzih imeniti it 4*ob, so razpošiljava na posebno zahtevanje sastotj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852 Revalesciere Du Barry v muogih slučajih na gradi vsa zdravila. PoBebno koristna je pri dristi ii griži, ualjo pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d pri kaninju, pri priBadljivem a bolehnem draženji s soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih iu mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs oih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (1.. S.) Bud. W ur zor, zdravimi svetovalec in ćloi mnogo učenih druztev.
Winohester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere Je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čntnioe in vodenico. Prepričal sem 'se sam glode našega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledč Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimporn, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-■..i ju bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti n\j mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po pouiama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranooelnik. Spričevalo št. 72.618. L a lt o c bo sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevalesciere ozdravila me je popolnem
strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so* me deset let mučile.
(Gospa) Armanda Pre v ost, posestnic*.
V ploh as tih pušioan po pol fanta i gold. Ou Sir., I bat 2 fro\± 60 -r., 9 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 <?ol(L, 12 ionnov 20 gold., M funtov M guid.
Reva!o*oiere-Fi.jm.ii.cn T nnlinah in Revalesciere• Choeolatee v prahu ti tas 1 tJ'ld. 50 kr., vU tu* i gt, •i kr., 48 tas 4 gl. 50**., v prahu %o, 12u ta« L J gi. 'rodaje: D;-, >lai r y «i O 3 rop. ua Dnu a« jI, W«3J> 1m)ir»«»<> št. 0, kakor v vseij ;e.ojtih pri dobrih okarjih u< speoeiij>*iii tr^ovoih, indi ranpodiija du-f>ajsks hiia na vw» kraje po poštnih oakcasu.eah ali povzetjih. V KJubljuitl ><d k »ur, j. S v o b oda, lokar pri „alatom orlu", v Kelti pri lekarju J. P tu-damu, v Celovcu pri lokarju Birnjaohorju, i Spljetn pri lekarju Aljiuoviču, v Trata pri • • ki. t ju Jakobu . ■ ■iiu\aiio, pri drogeristu P. Bocua-i ■ j. II i i- m <-. ii u, v >miru pri Androviču. (153>
C!lavni dobitek ev. 375.000 mark.
Naznanilo
sreče.
Dobitke garantira država.
Vabilo za udeležitev tloliHkiiiili iiuključeb
od države Hamburg garantirano veliko denarno loterije, v katerej »e hude gutovu duhilo i-rez
H mi Sij ono\ mark.
Dubitki te koristno denarne loterijo, katera obseza vsled načrta samo 85.&00 srečk so slodeči: namreč 1 dobitek evont. 375.000 mark, apecijalno mark 2.')l>.()t>0. I25.OO0, HO.OOO, 60.000. r»0.000, 40.000, :16.000, 6 krat, po 30.000 in 'iri.OOO, 10 krat po 20.000 i 11 la.OOO, 24 krat po 12.000 in 10.000, 31 krat po 8000, 6.000 in r>000, ;')(» krat po 4000, 3000 in 2^00, 20» krat po 2400, 2000 in ISOO, 412 krat po 1200 in 1000, 1364 krat po '»00. 300 in 250, 2*21« krat po 200, 175, 150, 138, 124 in »20, |iiH39 krat po 94, 67, 55, 50, 10 in 20 mark in dospejo či oz nekaj mosecov v 7 oddelkih do Koiove odločbo.
Prvo dobitkino žrebanje vršilo so bodo službeuo
dne 12. in 13. decembra t. 1.
in velja za-nje
Cela originalna srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke „ 1 „ 70 „ Četrt originalne srečke „ — „ 85 „ in razpošiljam tu od «lr/,u\«> irHrHulirtiue origiuHlu« srečke (nikakor propovedane priiiije.se i proti IViiiikirniioj pripoailJHtvl zneska ali pa ]»rosi iiofttueiuu i»uvaetku tudi na nMjo«IUulj«>ue It ruj«'.
Vsak udeležm k dobi od meno poleg svojo originalne srečko sMNtouJ tudi originalni načrt z vtianenlm državnim grbom in po dovršenom žrebanji priposjo se takoj vsacemu lirea z it lit t-v h uju službeni spisek žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do interesentov izvršujem sani direktno in  |»roiui»tiio  iu x  iiajzanealjii ejilm
________ iuol«^aii|eiu.
■■ Vsako naročilo more Ni vsak preskrbeti a poštno nakaznico ali pa priporočenim pismom.
■si Obrue naj ho tedaj vsak z naročilom zaupljivo do
moje firme
Samuel Heckscher sen.,
bankima iu izmenjevalna pisarna
v llumliui-u. (329—10)
I.outiju«- srečke,
V Trstu 1. dec.:" 47. 82. 21. IG. 68.
V L i nci   1. dec:   75. 42. 57.   8. 48.
Trboveljska družba za kopanje premoga je namenjena si sledeče potrebščine:
ž<»lc>£o, liovaue /rclujc, cvilile >r«l>l|<>. liOMHar, Iv*. ■uas.iio. irečavo, posteljnino, i. t. d.
za leto liS78 po pismenih ponudbah priskrbeti.
Tiskan natančen popis zgoraj imenovanih rečij z natančne-jimi pogoji se dobiva v družbinej pisarni:
Dunaj, I. Wftlfnerstras.se št. 9, ali pa pri tehničnem ravnateljstvu v Trbovljem.
(364—1)
■      Proti plači na mesečne obroke! ! Oljnobarvene podobe in oljnate slike,
m kot: podobe svetnikov in genre-podobe, pokrajine, lovske slike 5 ia portrete y lepih zlatili okvirih •
u v vrednosti «ff   2<> //"'• za le M gM. na mesec
B n        nttfl 2<» f/UI.   „   „ i? m
J Onim, ki ves kup precej plačajo v f/ntuiini. so cona pri-
H lično zniža.
Tudi klavirji, gosli, gitare in citre
J sa prodajajo proti zmernim plačam na obroke pri
♦   (343-2) Ivanu Giontiniju
ž V  M j uhlju it i.
I
i
♦
i
♦
i
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
B/1B