Akcija "ilegalcev"
Bližala se je zbiralna akcija papirja. Ze dolgo časa smo vedeli za to, a bili smo tiho. Hoteli smo presenetiti vse razrede na šoli. Zbrali smo se v manjše skupine in »obi-rali« okoliške hiše.
Vse je potekalo ilegalno. Še naša tova-rišica razredničarka ni vedela, da smo vso zadevo tako resno zagrabili. Bolj pa, ko se je bližal dan oddaje papirja, več smo imeli problemov s prostorom. Frenkova klet je bila tako polna, da niti listič ni mogel noter. V Nikovi kleti pa niti vrat nismo mogli za-preti. Dolgo smo premišljevali, potem pa smo se dogovorili, da bi bil naslednji »silos« v naši pralnici. Delali smo kot mravlje — brez odmora. Kmalu smo imeli tudi našo pralnico polno, obljubljenega pa smo imeli še veliko papirja. Zato smo papir začeli tovoriti kar na naš vrt, ponoči pa smo vse lepo pokrili s »plahto«, da ga slučajno ne bi zmočil dež. Dežja na srečo ni bilo. Le še nekaj dni je bilo do usodnega dne. Vsi srno bili .zelo ne-strpni. Ozračje je bilo napeto. Nihče ni črh-nil niti besedice. Vse je potekalo organizi-rano in ilegalno. Pri meni ni bilo nič več prostora, zato smo začeli tovoriti h Katji. Ker smo tudi garažo že napolnili, smo zlagali papir kar v avto. To idejo nam je dala Katja in tako smo doma napolnili še avto-mobile svojih staršev. Zvečer so bili starši seveda hudi, a s prepričevanjem smo le do-segli, da je papir ostal v avtomobilih.
Največje težave pa so nastopile na dan odvzema. Kako ves papir spraviti v šolo. Najlažje je bilo s papirjem v avtomobilih. Starši so bili veseli, da se ga lahko zne-bijo in so kar v kolonah vozili v šolo. Mi pa smo imeli za ves ostali papir voziček-avto, ki sem ga sam sestavil in globok otroški voziček, ki ga je bogve kje staknil Niko. To je bil kaj klavrn prevoz, zato sem po-prosil očeta, da mi je posodil pravo prikolico, ki je bila tako in tako že natrpana s papir-jem.
Tako smo začeli tovoriti v šolo. Buci je že ob sedmih zjutraj prikolovratil k meni, kmalu za njim pa še drugi. Z združenimi močmi smo tovorili papir v šolo. Prikolica je bila težka, a ker smo poprijeli vsi, so kupi na vrtu in po kleteh hitro kopneli. Učenci, ki so bili takrat pred šolo, so samo vzklikali in strmeli od začuderija. Bili smo kot kakšni prevozniki papirja. Ena skupina iz našega razreda je stala pri tehtnici in teh-tala papir, mi pa smo s prikolico in vozič-koma dirjali od kleti do kleti. Dekleta so nad-zorovala ves potek in zapisovala vsak de-kagram.
Bili smo daleč pred drugouvrščenim raz-redom. Na pohvalo, ki smo jo dobili, smo zelo ponosni in bo visela v našem razredu. Papir je prevzela tovarna Sladkogorska in šoli v zameno poslala prtičke za malico. Nekaj zbranega denarja pa je šlo tudi v razredno blagajno, kjer že imamo zbranega nekaj denaria za končni izlet.
Matija Ramšak
7. c razred
OŠ Hinko Smrekar