PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. SL 222 (7115) TRST, petek, 27. septembra 1968 RESNO OPOZORILO GLAVNEGA TAJNIKA OZN VELESILAM U Tani ostro obsoja uporabo orožja in nasilja pri reševanju sporov med posameznimi državami Predlog za formalen sestanek zunanjih ministrov štirih velesil - Obsodba sovjetske intervencije v ČSSR in svoječasne ameriške v Dominikanski republiki - Poziv na konec bombardiranja Severnega Vietnama - Poziv Izraelu, naj sprejme posredne pogovore NEW YORK, 26. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant predlaga v svojem letnem poročilu skupščini OZN formalen sestanek zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze med sedanjim zasedanjem glavne skupščine kot uvod v konferenco na vrhu. V svojem poročilu pravi U Tant: «Menim, da je taka pobuda potrebna v sedanjem trenutku, da reagiramo na hudo nazadovanje v popuščanju napetosti v odnosih med vzhodom in zahodom, ki je rezultat nedavnih dogodkov.)) Nato dodaja, da bi zunanji ministri štirih držav lahko pripravili spored za svoj sestanek ali pa bi lahko on pripravil začasen sporazum. Zatem omenja da je v svojem lanskem poročilu predlagal, naj bi varnostni svet OZN imel periodične sestanke ob navzočnosti članov vlad ali v ta namen določenih predstavnikov, toda ta ideja se ni izpolnila. Nato nadaljuje: «Hotel b predlagati kot alternativo, da bi bilo koristno izkoristiti priložnost navzočnosti zunanjih ministrov Francije, Sovjetske zveze, Združenega kraljestva in ZDA med seda-riim zasedanjem glavne skupščine, da bi se sporazumeli o sestanau in obravnavali skupne probleme, tipati je, da bi sestanek zunan.iih ministrov mogel pripeljati do sestanka državnih in vladnih poglavar jev štirih velesil.)) U Tant pravi v svojem poročilu, da se je poslabšanje mednarodnega položaja, ki ga je omenil v lanskem poročilu na splošno nadalje vaio tudi lani. Zatem omenja, da se je vojna v Vietnamu nadaljevala z nezmanjšano krutostjo, da je bilo letošnje leto za Srednji vzhod razdobje velike napetosti in velikega razočaranja, ter nadaljuje: «Akcija, ki se je začela v češkoslovaški, je bila akcija ogromne vojaške sile, ki jo je vodila ena od dveh velesil ob pomoči štirih svojih zaveznikov proti najhni državi, ki je dejansko pila lojalen član njenega bloka. Posledice tega dejanja vojaške sile so se čutile na vsem svetu in so povzročile veliko pobitost, neugodja in negotovost; potrebno bo mnogo naporov, da se to premaga.« U Tant piše zatem, da je »strašen komentar o žalostnem stanju v mednarodnih zadevah dejstvo, da ena velesila ali druga gre tako daleč, da poseže po vojaški akciji zaradi liberalizacije režima v neki majhni državi, kot je češkoslovaška, ali zaradi notranje agitacije v neki drugi majhni državi, kakor je Dominikanska republika«. Poročilo pravi dalje, da bi bil nagel postopen umik tujih čet iz češkoslovaške v interesu dobre volje in tudi mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Vendar je «te-ma perspektiva za majhne države sveta, ki so v ogromni večini, če lahko upajo, da bodo nadzorovale svoje zadeve izključno v tolikšni meri, kolikor ne bodo storile nič takega, kar ne bi bilo všeč nekemu močnemu sosedu«. U Tant piše dalje, da popustiti «pred preveč očitno izkušnjavo« posluževati se češkoslovaških dogodkov kot, podlage za kopičenje jedrskega orožja, bi pomenilo samo ((zaostrovati blaznost sedanje tekme z jedrskim orožjem«. »Svet potrebuje, da se napravi konec nevar ne taktike, ki je v tem, da se skušajo reševati problemi v letih 60 z metodami sile, ki so bile v veljavi v letih 30.» U Tant izjavlja dalje, da imata dve velesili ključ miru na svetu, in ne more biti trdne podlage za mir, dokler vztrajata pri enostranskih vojaških akcijah povsod tam, kjer trdita, da vidita ogrožanje svoje varnosti. U Tant se sprašuje: »Zakaj ne bi tudi oni dve postavili svojih bojazni in svojih protestov glede ogrožanja njihove varnosti pred varnostni svet OZN, kakor redno zahtevajo, naj storijo manj močne države.« V zvezi z Vietnamom poudarja U Tant izključno nacionalistični značaj spopada in pravi, da samo tirno, čan navdih nacionalizma lahko o-brazloži izredno moč odpora Vietnamcev vseh taborov med sedanjo kruto vojno«. Zatem se zavzema za ((politično redukcijo« spopada, s tem da bi ga odvzeli ((nasprotujočim si mednarodnim vplivom in pustili Vietnamcem rešitev njihovih problemov: ((Morali bi odpraviti to, kar jih razdvaja, ter obnoviti in modernizirati bodisi Severn kakor Južni Vietnam.« U Tant se ponovno izreka za brez pogojno ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, kar bi zače lo pozitiven proces, ki bi lahko pripeljal do sporazumne rešitve v jugovzhodni Aziji v skladu z ženevskimi sporazumi iz leta 1954 in do nevtralizacije celotnega Indokitaj-skega polotoka ob jamstvu vseh velikih držav. Glede pariških pogajanj o Vietnamu pravi U Tant, da so, ta razočarala, toda ((lahko se misli, da z začetkom teh neposrednih stikov so prizadete vlade jasno pokazale, da se zavedajo, da se mir ne more uresničiti z vojaškimi sredstvi.« »Menim, da z nadaljevanjem teh mirovnih razgovorov^ dokazujejo prizadete vlade svojo željo, da zaupajo v edini obstoječi znak skupne volje in upanja v mir.« Zatem omenja, da se je finančna kriza OZN ponovno poslabšala, in poziva skupščino, naj naglo najde !!;_1__ .lin p(«n/«r(i rabske države pripravljene na posredne razgovore z Izraelom s posredovanjem Gunnara Jarringa, in poziva Izrael, naj sprejme te stike. «Prava pot je očitno tista, ki vodi do plodnih pogajanj, bodisi neposrednih ali posrednih. Zdi se mi, da so predvsem važni rezultati in ne postopek.« Nato dodaja, da so pogajanja ključ za mirno rešitev problemov, ki razdvajajo države in narode in ki vodijo do oboroženih spopadov ali grozijo s takim razvojem. Glede razorožitve piše U Tant, da so bili lani doseženi rezultati, čeprav je bilo napredovanje omejeno. Sklicujoč se na pripravljenost ZDA in Sovjetske zveze, da začneta pogovore o omejitvi ofenzivnega jedrskega orožja in sistemov protiraketnih izstrelkov, piše U Tant: «Menim, d- bi se morali preizkušanje in razvijanje novih sistemov jedrskega orožja prekiniti med razgovori .Po mojem mnenju bi to olajšalo težavno nalogo, pred katero sta dve največji jedrski sili.« U Tant dodaja, da se je do sedaj posvetilo malo pozornosti vprašanju kemijskega in biološkega o-rožja, ki je z nekaterih vidikov lahko še bolj nevarno kakor jedrsko orožje. Mnenja jt, da je prišel trenutek, ko se je treba v večji meri baviti s tem vprašanjem, o katerem niso v OZN nikoli široko razpravljali. U Tant izraža nekaj optimizma glede realnih možnosti na Cipru za napredovanje k rešitvi in govori zatem o Rodeziji ter poudarja, da odobritev sankcij v varnostnem svetu ne razrešuje Velike Britanije njenih odgovornosti, da obnovi u stavni red v deželi V zvezi s Portugalsko se zavzema U Tant za mednarodne ukrepe, da bi prepričali to državo, da prizna neodvisnost svojim afriškim ozemljem, kjer je zaostritev vojaških operacij poslabšala stanje, ki ga je varnostni svet že označil kot stanje, ki ogroža mednarodni mir in mednarodno varnost. «Svet, zaključuje U Tant, ugotavlja očitno zmanjšanje mednarodne moralnosti in države vedno bolj zaupajo v silo in nasilje za reševanje svojih mednarodnih sporov. Če se ne bo ta težnja obrnila in če se ne bomo povrnili k načelu ne-vmešavanja v svobodno usodo narodov, je sama prihodnost miru in mednarodne varnosti dejansko ze- lo temna.« V glavni skupščini so danes izvolili predstavnike sedemnajstih držav za podpredsednike skupščine. Med temi so predvsem predstavniki petih stalnih članov varnostnega sveta, sedem predstavnikov afriškoazijske skupine (Iran, Libanon, Togo, Uganda, Filipini, Gvineja, Mavretanija), eden iz vzhodne Evrope (Bolgarija), dva iz Latinske Amerike (Peru in Gvajana), dva iz skupine »držav zahodne Evrope in drugih« (Švedska in Kanada). Včeraj so Kambodža, Gabon in Madagaskar uradno predlagali, naj se na dnevni red zasedanja sprejme vprašanje pod naslovom «En dan vojne za mir«. V poročilu, ki obrazložuje to pobudo, je rečeno: «Vlade Kambodže, Gabona in Madagaskarja, kakor tudi druge vlade, ki imajo mir za eno največjih in najnujnejših teženj sveta, menijo, da je zaželeno in mogoče v interesu pomir.jen.ja in trajnega svetovnega miru zmanjšati večanje vojaških izdatkov v pričakovanju splošne in popolne razorožitve.« Bali je odstopil NEW YORK, 26. — Po dveh mesecih je predstavnik ZDA pri OZN, Georges Bali. dal ostavko zaradi «zadev, ki se tičejo notranje politike ZDA«. Bali je pred dvema mesecema zamenjal Goldberga, ki se tudi ni strinjal z Johnsonom, ki je tokrat imenoval za predstavnika pri OZN Jamesa Russela Wlg-ginsa, dosedanjega urednika časopisa «Washington Post«. SOVJETSKI MIROVNI NAČRT ZA SREDNJI VZHOD? Izrael odklanja vmesne rešitve in vztraja pri svojih pogojih Ebanov pogovor z Debrejem v Parizu iraške, sirske in satidijske vojske z Skupno poveljstvo jordansko fronto VVASHINGTON. 26. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel komentirati „_anja «New York Timesa«, da je “vjet-ska vlada pred dvema tednoma posredovala pri ameriški vladi, da tei rešili spor na Srednjem vzhodu s kompromisnim mirovnim načrtom med Izraelom in arabskimi državami. Predstavnik je samo izjavil, da «so bile številne države, in vključno Sovjetska zveza, v stiku z wa-shingtonsko upravo glede možnosti mirovnega odposlanstva posredovalca OZN Jarringa«. «New York Times« piše, da vsebuje sovjetski načrt štiri točke: 1. Izraelske čete naj se umaknejo na meje, na katerih so bile pred lansko vojno. 2. Večja navzočnost OZN, je Eban izjavil, da bo obraz- Združenih narodov na področjih, ki hi jlfl zapustil Izrael, 3. Izjava arabskih držav, ki bi napravila konec vojnemu stanju z Izraelom, ki traja od premirja leta 1949. 4. Sti-ristransko jamstvo ZDA. Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije za. mir. list pravi dalje, da Izrael ni pripravljen sprejeti tega načrta, ameriška vlada pa ni še zavzela stališča, temveč je samo ponovila svo- ložil znano izraelsko tezo. Na vprašanje, kaj misli o zatrjevanem novem sovjetskem načrtu, je odgovoril, da ta načrt ne vsebuje nič novega in da je enak načrtu, ki ga je Sovjetska zveza predložila varnostnemu svetu 22. novembra 1967 in ki ga je Izrael zavrnil. Se pred sestankom z Debrejem je Eban izjavil, da Izrael zahteva, naj se sedanje premirje spremeni v trajen mir, naj se sedanje de- jo uradno stališče, ki zagotavljaj markacijske črte končno zamenja- MiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiHiminiHiiiiiini>”iiiiiiuii...... milil ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPČ Sestanka na «vrhu» v Moskvi vsaj ta teden gotovo še ne bo Češki tisk v polemiki z vzhodnonemškim in poljskim tiskom glede družbene lastnine V Češkoslovaški predstavlja zasebni sektor samo en odstotek narodnega dohodka PRAGA, 26. — Od danes zjutraj zaseda, kot poročajo nekateri praški viri, centralni komite KPC ob prisotnosti najvidnejših političnih predstavnikov CSSR: predsednika Svobode, tajnika Dubčka, Smrkov skom, le začasni, da pa je poli-! socialističnih držav, vsemu delav-tika demokratizacije trdno veljav- skemu gibanju. Kajti vsaka nevarna in je nikakor ni mogoče ozna-1 nost, ki grozi socialističnim drža-čiti za ((protirevolucionarno«. vam, je nevarnost delavskemu gi- Tako piše današnje »Rude pra- *3fl?)u:>> —j——----------r—, ........-■ vo», glasilo KPC, da je novi sta- skega, Husaka, Cemika. Plenum tut partije, ki ga bo sprejel pri- Gtr KI mnro 1 rtrt n ovirat or j Vi voctoVi L- M .. CK bi moral po nekaterih vesteh sprejeti listino o nadaljevanju politike demokratizacije in gospodarske reforme, kakor tudi sklepe o bližnjem sestanku na «vrhu» v Moskvi. O sestanku v Moskvi je vedno bolj jasno, da ga ta teden še ne bo. Meni se, da so tako sovjetski voditelji neodločeni glede sestave češkoslovaške delegacije, kakor tudi, da bi radi češki voditelji videli rezultate zadnjega ukrepa, ki ustreza sovjetskim zahtevam po normalizaciji, t. j. odstavitev ravnateljev praškega radia in televizije, ki jih je Moskva večkrat o-značila za protirevolucionarje. Sovjetski krogi verjetno tudi nočejo, da bi se moskovskih razgovorov udeležil predsednik parlamenta Smrkovski. Tako piše TASS, da so graje vredni voditelji, ki so pohvalili delo tiska in radia v dneh najhujše napetosti. Mera se pa, da hočejo češki voditelji jasnejših odgovorov, hkrati pa želijo dokazati, da so nekateri ukrepi, kot je nadzorstvo nad ti- lllllllmlll■■l■lllll■lllllllll|||||■lllllllllllllll■llmllll■lllllllll■lImll^lllllllllll■ll|||||||||||||||||M||||||||■l||||||||| NA POSVETOVANJU NA BRIONIH Tito in Haile Selasie za konferenco nevezanih Obsodila sta uporabo sile, pritisk in vmešavanje v notranje zadeve ter poudarila važnost vloge OZN učinkovita sredstva, da se ozdravi finančno stanje organizacije. O Srednjem vzhodi, pravi U 1 ant, da vsi napori njegovega odposlanca Gunnara Jarringa ne bodo imeli uspeha, če Jarring ne bo imel možnosti kakršne koli oblike dialoga z obema stranema o konkretnih . ~ --- .... problemih. Nato dodaja, da so a-1 miru m varnosti in potrebo hitrej- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Etiopski cesar Halle Selasie je odpotoval danes po tridnevnem oddihu na Brionih v domovino. V puljskem pristanišču so se od njega poslovili predsednik Tito, predsednik CK ZK Hrvaške Vladimir Bakarič in druge visoke jugoslovanske osebnosti. Neposredno po odhodu visokega gosta je redsednik Tito v pogovoru z jugoslovanskimi časnikarji de jal, da je med razgovori z etiopskim cesarjem prišla do izraza enakost pogledov o aktualnih mednarodnih vprašanjih in odločnost, da se nadaljujejo priprave za sklicanje konference nevezanih in drugih držav na vrhu. V skupnem poročilu se ugotavlja, da sta voditelja obeh držav potrdila privrženost svojih držav načelom miroljubne koeksistence m izrazila zaskrbljenost zaradi pogo ste kršitve načel listine OZN z raznimi pritiski in vmešavanjem v notranje zadeve neodvisnih držav z uporabo sile, oboroženimi intervencijami in podobnim, kar poživlja težnjo k hladni vojni. Oborožena intervencija na Češkoslovaškem po ocenitvi voditeljev obeh držav še bolj zaostruje mednarodni položaj in negativno vpliva na rešitev mednarodnih vprašanj. Mir in miro ljubno sodelovanje lahko po mne nju Tita in Haile Selasija temelji ta samo na enakopravnosti In spo štovanju neodvisnosti ter na nevme šavanju v notranje zadeve drugih držav. Prav ■ tako je po njunem mnenju najaktualnejša mednarodna vprašanja moč rešiti samo ob spoštovanju teh načel in predvsem “ umikom oboroženih sil s tujih o-zemelj. Nadalje sta poudarila pomen organizacije afriške enotnosti in njene vloge v razvoju vsestranskega sodelovanja afriških držav in odloč nost drugih držav, da tudi v bodoče vsestransko pomagajo osvobo dilnim gibanjem in narodom v njihovem boju za svobodo in neodvisnost. Voditelja Jugoslavije in Etiopije sta nadalje poudarila važnost vloge OZN kot inštrumenta šega reševanja vprašanj nerazvitih področij. Tito in Haile Selasie sta prepri čana, da so v sedanjem poslabšanem mednarodnem položaju načela politike nepovezanosti edina alternativa blokovski razdeljenosti na svetu in obnovitvi hladne vojne. Po njunem mnenju je danes bolj kot kdaj koli prej potrebno, da se nevezane male in srednje države kakor tudi vse miroljubne države združijo v boju proti vsem oblikam pritiska in uporabi sile za spoštovanje načel neodvisnosti in suverenosti držav, za pravico narodov, da samostojno odločajo o poteh lastnega razvoja, za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje. V zvezi s tem sta voditelja Jugoslavije in Etiopije poudarila potrebo povečanja aktivnosti in nadaljevanja posvetovanj z vsemi zainteresiranimi za sklicanje konference nevezanih držav na vrhu v ugodnem času. B. B. hodnji kongres, brez dvoma v skladu z načeli marksizma in leninizma o demokraciji in vlogi delavskih množic. Sovjetski tisk je namreč citiral revizijo partijskega statuta, ki odvzema partiji upravno določeno vodilno vlogo in jo prepušča idejnemu boju za prepričevanje množic o pravilnosti s«o-je politike, kot dokaz ((plazeče se protirevolucije«. «Rude pravo« trdi, da je novi statut dokaz, da se partija ne bo vrnila na staro pot centralizma in birokratizacije, da se bo uresničil zato princip, da mora partijsko vodstvo upoštevati pripombe in vpliv «od spodaj«. Zadnje čase je češkoslovaški tisk brez dvoma v miselni ofenzivi, kar ni slučajno, če upoštevamo, da je tisk danes pod nadzorstvom viadnih organov. Tako je pred dnevi zagovarjal gospodarsko politiko Ota Sika, nato dosedanjo češkoslovaško zunanjo politiko, končno še načrte o demokratizaciji partije. Tako piše glasilo krščanske ljudske stranke «Lidova demokraoe« v očitni polemiki s poljskim in vzhodnonemškim tiskom, da je CSSR za Sovjetsko zvezo prva država, ki je v največji meri uresničila družbeno lastnino nad proizvodnimi sredstvi, od industrije do kmetijstva, kjer je v CSSR zelo razširjeno zadrugarstvo. Od začetka »nove poti« do danes ni niti ena zadruga prešla na zasebno obdelovanje, kar dokazuje neresničnost trditev poljskega in vzhodnonemškega tiska, da je v bistvu «nova pot« pomenila «povratek v kapitalizem«. »Lidova demokraoe« navaja statistične podatke, po katerih predstavlja v CSSR zasebni sektor samo en odstotek narodnega dohodka. Posebno poudarjanje na zadružni značaj kmetijstva je razumeti kot spretno namigovanje na položaj v Poljski, kjer je zadnja leta vrsta zadrug prešla na zasebno gospodarjenje, ker se zadružno ni obneslo. Tako je tudi v Vzhodni Nemčiji zasebni sektor v obrti in kmetijstvu znatno širši in močnejši. Sovjetski tisk polemizira tokrat s tistimi, ki so videli v posegu v notranje zadeve CSSR kršitev načela suverenosti in neodvisnosti socialističnih držav. Tako odgovarja »Pravda«, da se sovjetski komunisti zelo dobro zavedajo, kako je važna suverenost držav, saj prav zato obsojajo vojno v Vietnamu in dejanja imperializma. «Toda tisti, ki bi radi videli v posegu na Češkoslovaškem kršitev suverenosti, se motijo, ker gledajo na stvar ne upoštevajoč razredni moment. Komunistične partije in njihova vodstva morajo biti odgovorna za svoja dejanja ne samo svojemu delavskemu razre- Glede nevarnosti socialističnim državam obtožuje «Pravda» Zapad-no Nemčijo, da hoče spremeniti »status quo» v Evropi «Bela knjiga«, ki so jo v SZ objavili in ki so jo napisali trije časnikarji, trdi na primer, da je bil cilj zahodnonemške ofenzive in pomoči češkoslovaški ((protirevoluciji« ponovna zasedba Sudetov. SOFIJA, 26. — Dva od štirih Italijanskih državljanov, ki so v Sofiji delili letake o Češkoslovaški, so danes spremili do jugoslovanske meje in jih izgnali. Gre za študenta Baraginlja in tajnika radikalne stranke Marca Panelle. TUNIS, 26. ----- Tunizija je skle- nila, da ne bo več sodelovala pri nobeni dejavnosti arabske lige. Ta sklep je sprejel danes svet republike, ki se je sestal pod predsedstvom predsednika Burgibe. V poročilu po zasedanju je rečeno, da sedanja politika na Srednjem vzhodu «zapira oči pred realnostjo«. Tunizija tudi noče biti odgovorna, je rečeno v poročilu, za politiko, ki je Arabce privedla v položaj, ki se sedaj v njem nahajajo, in ki jih lahko jutri dovede v še hujšo stisko. Izraelu nadaljevanje ameriške podpore, toda zahteva sklenitev take ga kompromisa, «ki naj bi zagotovil ozemeljsko celovitost, varnost in mir ne samo za Izrael, temveč tudi za arabske države«. «New York Times« trdi, da sovjetski načrt pušča začasno ob strani tri važna vprašanja, t. j. plovbo izraelskih ladij po Sueškem prekopu, položaj arabskih beguncev in status Jeruzalema. O tem naj bi razpravljali pozneje, če bi razgovori o načrtu spodbudno napredovali. Izraelski ministrski podpredsednik Alon je v Londonu izjavil, da njegova vlada ni v nobeni okoliščini pripravljena sprejeti vmesne rešitve. Dodal je, da so Izraelci ((odločeni doseči mir in sodelovanje med Izraelom in arabskimi državami, ali vsaj z nekaterimi od njih«. Dalje je izjavil, da si Židje »ne morejo dovoliti, da bi izgubili vojno«. Za Izrael, je dejal, bi vojaški poraz pomenil genocid. Ce se hoče preprečiti četrta vojna, ne more Izrael sprejeti vmesne rešitve, temveč samo mir. Izrael je pripravljen začeti mirovna pogajanja z vsako državo ločeno ali z vsemi skupaj. Navzlic napetosti ni nevarnosti vojne v bližnji prihodnosti, čeprav je še vedno nevarnost krajevnih spopadov.« Izraelski zunanji minister Aha Eban, ki se je med potjo v New York ustavil v Parizu, se je danes pogovarjal eno uro s franco- _________ __________________ skim zunanjim ministrom Debre- fesorja Marcela Caetana jo s sporazumno določenimi mejami, naj se odpravi vojno stanje, naj se mednarodne pomorske poti odprejo za promet in plovbo vseh držav, naj se opusti teza, ki zahteva obstoj Izraela. Izraelski zunanji minister Moše Dajan je včeraj izjavil, da se zdi danes možnost vojne bolj realna kakor pred nekaj meseci. Moše Dajan je izstopil iz vodstva delavske stranke zaradi spora, ki je nastal med staro gardo, ki .jo vodi ministrski predsednik Levi Eškol, in »mladimi tur'ii» v stranki. Libanonski list »Al Sajad« Javlja, da so ustanovili skupno poveljstvo iraške, sirske in saudijsk* vojske za jordansko fronto kot obrambo proti Izraelu. Novemu vojaškemu poveljstvu bo poveljeval iraški častnik, sedež poveljstva bo verjetno v Damasku. Sporazumeli so se, naj se to novo poveljstvo sestavi izključno na vojaški podlagi ne glede na politično ureditev v posameznih državah. Marcelo faelano portugalski ministrski predsednik LIZBONA, 26. — Portugalski predsednik admiral Americo Tho-maz je danes zvečer imenoval pro- jem. Po pogovoru je na zadevno vprašanje časnikarjev odgovoril, da ni bil govor o francoskih prepovedi dobavljanja orožja Izraelu m da sta z Debrejem govorila o zadevah, ki se tičejo Francije in Izraela. Pripomnil je, da je imel ;,„mc.. »zopet navezati stike s Francijo« in da je bil ta smoter desežen. Glede mirovnega načrta, ki ga baje namerava predložiti iiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiimiHiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||ll"ft|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiii*uAi POLOŽAJ ITALIJANSKEGA KMEČKEGA PREBIVALSTVA Polovičen porast industrijskega razvoja v primerjavi z lanskim Včeraj poldnevna stavka gradbenih delavcev - Predsedniku senata Fan/aniju je umrla žena Bianca Rosa RIM, 26. — Poslanska zbornica je zaključila razpravo o zakonskem dekretu o pomoči kmetovalcem prizadetim po neurjih. Tudi zadnji govorniki, ki so pripadali skrajni levici, so se zavzemali za ustanovitev solidarnostnega sklada, ki naj bo stalen in ne sektorialen, torej splošen za vse. Vsem, ki so posegli v dolgo razpravo, bo odgovoril v torek minister za kmetijstvo Leonove vlade Sedati. Na položaj italijanskega kmečkega prebivalstva je med televizijsko oddajo «Sindikalna tribuna« opozoril predstavnik CG1L Foa. «Sindikalne tribune« so se udeležili predstavniki sindikatov, delodajalskih organizacij in agrarnih posestnikov. Vprašanje, ki ga je napovedovalec Zatterin postavil sindikalistom, je bilo: «Sodite, da se je položaj zaposlenosti v Italiji zboljšal?« ter navedel pri tem podatke ISTAT, po kateri', kaže, da gre letos na boljše. Odgovoril mu je tajnik CGIL Foa, ki je navedel sledeče podatke: od julija 1963 do istega meseca letos je padla zaposlenost v industriji za 451 tisoč enot, povišala se je v sektorju storitev za 381 tisoč, a je v kmetijskem sektorju padla za milijon 300 tisoč enot. Res bi bilo tudi pozitivno, če bi ta padec zaposlenosti na kmetijskem področju vsrkal industrijski sektor. Tod- to se ni zgodilo, kmetijstvo se ni modernizira-du, temveč tudi razredom drugih ‘ lo, beg z zemlje se nadaljuje a ne v mesta in tovarne, temveč v tu | potrebo posvečanja večje pozorno- HMIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllMIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiilillllllHIIIIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Vojvodinja Medine Sidonie pred sodiščem ker je v romanu žalila špansko pravosodje MADRID, 26. — Španskemu sodišču daje večkrat opravka znana vojvodinja Luisa Isabel Alvarez de Toledo y Maura, vojvodinja Medine Sidonie. Znana je iz razlogov, ki španskim oblastem niso posebno všeč. Tako je njeno ime šlo v svet januarja 1967, ko je organizirala pohod kmetov iz Palomaresa v Madrid, da bi pred veleposlaništvom ZDA protestirali zaradi premajhne odškodnine po nezgodi ameriškega letala, ki so mu padle jedrske bombe v morje pred obalo Andaluzije. Sedaj pa je bila vojvodinja pred sodiščem zaradi žalitev državnih organov, in sicer se čuti to pot u- žaljeno špansko pravosodje, o ka- narne, vendar odsevajo določeno terem govori vojvodinja v svojem romanu «La huelga« (Stavka). Roman je izšel v španščini v Parizu, v Španiji pa je prepovedan Med obtoženko in tožilcem se je v sodni dvorani razvil bolj literaren kot pa juridični dialog Vojvodinja se je sklicevala na dejstvo, da so pred njo že drugi pisatelji objavljali romane o krivicah, ki jih morajo trpeti kmetje v Andaluziji. Ti pisatelji spadajv, v špansko literarno zgodovin« in nihče ne misli, da bi njih dela prepovedoval. «V svojem romanu, pravi vojvodinja, nikogar ne žalim. Osebe so imagi- realnost, ki je lastna Andaluziji.« Branilec je za pričo pripeljal nekega kanonika, ki je obenem profesor teologije. Ta j. izjavil, da je po njegovem knjig; visoko moralna in obtožuje «stalno tipičnost zlorab zemljiškega posestnika v Andaluziji do svojih podložnikov. Branje te knjige, je dejal kanonik, zbudi v bralcu nekakšno moralno a-lergijo proti takim nemoralnim zlo rabam.« Tožilec je zahteval obsodbo na tri mesece ječe in 25.000 peset globe. Sodbo pričakujejo v prihodnjih dneh. jino. Odstotni porast industrijskega razvoja je letos, po besedah Foaja, polovičen, če ga primerjamo z lanskim, in to zato, ker ni v državi povpraševanja, industrija pa dela predvsem za izvoz. Po mnenju Foaja je industrijski razvoj najvažnejši, kajti razvoj sektorja uslug je samo nenormalen, ker je znak široke razpoložljivosti delovne sile, ki ga vsrka tak neproduktiven sektor drugotnega pomena. Za zboljšanje plačilnega sistema, predvsem pa za novo politiko ljudske gradnje, ki naj omogoči polno zaposlitev pripadnikov zidarske stroke, je bila včeraj vsedržavna stavka gradbincev, ki je trajala pol dneve Tiskovni urad obrambnega ministrstva je objavil, da so vesti, ki jih vsebujejo nekateri članki in ki jih je povzel poslanec Boldrini v svojem govoru v poslanski komisiji za obrambo, neresnične. Tako trdi, da SID, bivši SIFAR, ni izdal okrožnice, ki jo je preslikano objavila revija «Vie nuove«, in v kateri je naročeno agentom varnostne službe, naj izpopolnijo zvezke nekaterih poslancev levičarskih strank. O tej zadevi so poslanci KPI in PSIUP včeraj vložili interpelacijo, na katero zahtevajo pismen odgovor. V nevrološki kliniki katoliške u-niverze »Svetega srca« je danes zjutraj ob štirih umrla žena predsednika senata Fanfanija. Fanfani-ju je poslal sožalno brzojavko predsednik republike Saragat, v senatu pa so mu izrazili sožalje pripadniki vseh strank Tito sprejel delegacijo Istre, Zadra in Lastova BRIONI, 26. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih v zveza s proslavo 25-letnice osvoboditve Istre, Zadra In Lastova, delegacijo predsednikov občinskih skupščin vseh istrskih občin, Reke. Zadra in Lastova in zastopnika italijanske unije, ki so ga seznanili s programom proslav In sklepnimi slovesnostmi, ki bodo 28 In 29 t.m v Pazinu. V daljšem pogovoru so člani delegacije seznanili predsednika republike z razvojem in vprašanji svojih pod ročij in posebno poudarili važnost rešitve vprašanja modernizacije sedanjih in graditve novih cest in sti razvoju turizma. Na koncu pogovora so člani odbora za proslavo izročili predsedniku Titu spominsko značko tega jubileja in dve publikaciji Istre v borbi za osvoboditev in socialistično graditev Istre. Na sprejemu so bili navzoči tudi predsednik CK ZK Hrvaške Vladimir Bakarič, predsednica izvršnega sveta Hrvaške dr. Savka Dabčevič-Kučar in ga ministrskega predsednika, ki bo nadomestil Salazarja. Marcelo Caetano, novi predsednik portugalske vlade, se je rodil v Lizboni leta 1906. Po končanem ju-ridičnem študiju je leta 1929 vstopil na finančno ministrstvo, štiri leta pozneje je dobil stolico upravnega prava na univerzi v Lizboni, kjer še sedaj predava. Poleg drugih del je avtor portugalskega upravnega kodeksa, objavljenega leta 1936. Prav tega leta je pričel tudi svojo politično kariero, ko je bil izvoljen za člana sveta kolonialnega imperija. Leta 1944 je postal minister za kolonije, tri leta pozneje pa predsednik korporativne zbornice. Bil je zelo blizu ministrskemu predsedniku Salazarju in v njem so že dolgo videli človeka, ki bo napravil še nadaljnjo kariero. Leta 1953 je prevzel zelo važno funkcijo ministra v predsedstvu, toda tri leta pozneje je zapustil to mesto, češ da se namerava posvetiti zgolj profesuri. Postal je tudi relrtor univerze, aprila 1962 pa je podal ostav. ko v znak protesta proti policijskemu nasilju nad študenti. Investitura novega ministrskega predsednika bo verjetno jutri dopoldne, medtem ko bo popoldne ministrski predsednik predložit predsedniku republike seznam ministrov nove vlade. Verjetno bo v novi vladi kaka sprememba v primerjavi s sedanjo vlado. Tako bo zapustil vlado sedanji obrambni minister general Gomes de Araujo, podpredsednik izvršnega sveta , ki ga bo zamenjal general Sa' Viana Hrvaške in predsednik odbora za! Rebelo, bivši generalni guverner proslavo Milan Miškovič. | Angole. iiiininiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiniiniiuIM,,,„IIInuIlinill|||l||||(ni|11|1(||||11|I|m(niin||11M||(I(lMI|(1HMHM^ NEMIRI V MEHIKI SE NADALJUJEJO Prebivalstvo se upira policijskemu nasilju Demonstracije študentov tudi v Rio de Janeiru OIUDAD MEXICO, 26. — Včeraj so izbruhnili novi neredi: študentje in policijski agenti so se spoprijeli v jugovzhodnem predmestju mesta Ixtapalapa, kjer je hotela »politična informacijska skupina« vsedržavnega študentovskega stavkovnega odbora obrazložiti trgovcem na drobno razlbge njihovega gibanja. Policija je vdrla na trg in je uporabila solzilne bombe ter je streljala, pri čemer je ubila enega otroka In enega trgovca. Nasilje policije je bilo tako, da so se temu uprli tudi prebivalci, ki so pomagali študentom. Ti so se branili z metanjem kamenja in molotovk. Policija je Izpraznila trg in ga zastražila. študentje so se včeraj proti večeru zbrali tudi pri antropološkem muzeju, kjer so hoteli protestirati zaradi vojaške zasedbe politehnike in univerze Polioija je nastopila brez usmiljenja in ko so se začeli spopadi, so številni turisti v nagli-ci zapustili muzej, ki je v bližini telovadnice in arene za konjske športe, kjer bo tudi olimpijski spored. Pravijo, da so številni turisti že odpotovali domov, nekateri pa so odpovedali prihod v Mehiko, kjer so hoteli prisostvovati olimpijskim igram. V olimpijskem naselju, M je v predmestju, vlada mir in atleti breskrbno trenirajo. Izvršni svet univerze je zavrnil ostavko rektorja Javiera Barrosa Sderre, ki se je protivii vojaški zasedbi univerzitetnega področja in ostro nasprotuje policijskemu nasilju. Vse študentovske zveze, razen fašistično usmerjene, soglašajo s stavko, študentje, pravijo v mehiških krogih, ki skušajo naprtiti krivdo za manifestacije raznim krogom, se manj zanimajo za tradicionalne mednarodne ideologije in več za pereča vprašanja svoje domovine. V notranji politiki zahtevajo pravičnejšo porazdelitev zaslužka, rešitev kmečkih vprašanj, izboljšanje življenjske ravni prebivalstva in uvedbo pravega demokratičnega sistema. RIO DE JANEIRO, 26. - Skupine študentov so včeraj demonstrirale po mestnih ulicah, študentje so prevrnili policijski avto in metali kamenje na državna vozila. proti njim pa so z oken državnih stavb metali steklenice. De-monstraoijo, ki je trajala četrt ure, so organizirali iz protesta zaradi konference načelnikov glavnih štabov ameriških oboroženih sil. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20.8 najnižja 13.1, ob 19 uri 18.2 sto. pinje. zračni tlak 1021,5 raste, vlaga 73%, brez vetra, nebo oblačno, mor. je skoraj mirno, temperatura morja 20.8 stopinje. Tržaški levnik Danes, PETEK, 27. septembra DAMIJAN Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 17.53 — Dolžina dneva 11.55 — Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 19.11 Jutri, SOBOTA, 28. septembra VENCESLAV VAZNO OBVESTILO ZA BIVŠE PARTIZANE IN INTERNIRANCE 10. oktobra zapade rok za prošnje za priznanje partizanske kvalifikacije Partizanski borci naj vložijo prošnjo na tajništvo ANPI, interniranci pa na tajništvo ANED, ki imata svoje prostore v UL Zonta 4 zlasti glede ureditve pokojnine, priznanja službene dobe, pridobitev točk pri natečajih itd. Nad vsem tem pa ima partizansko priznanje velik moralni in politični pomen za vsakega posameznika in za skupnost, ker bodo pričala o deležu, ki so ga naši ljudje prispevali v borbi proti nacifašizmu. NA TRGU SV. JAKOBA Jutri ob 18. uri solidarnostno zborovanje z grškimi antifašisti Mladinske federacije KPI, PSU in PSIUP, Astrolabio, krožek «To-mažičs, Študentovsko gibanje in grški antifašisti v Trstu priredijo jutri ob 18. uri na Trgu sv. Jakoba solidarnostno zborovanje z grškimi Kakor smo že večkrat opozorili, zapade 10. oktobra rok za predložitev prošenj za priznanje partizanske kvalifikacije. Pravico do priznanja imajo bivši borci, ki so se borili v partizanskih vrstah v Italiji, v inozemstvu ali krajih, ki ne spadajo pod Italijo. To pravico imajo tudi bivši interniranci v nacističnih taboriščih in tisti, ki so bili zaradi političnih razlogov zaprti v Italiji, ali inozemstvu, najmanj tri mesece. Za vse pride v poštev le doba od 8. septembra 1943 naprej. Razen teh imajo pravico do priznanja tudi svojci umrlih v nacističnih1 taboriščih in padlih bor cev. Bivši borci in partizansko združenje ANPI so si dolgo časa prizadevali in posredovali na najvišjih mestft, da bi bil ponovno odprt rok za predložitev zadevnih prošenj in da bi bivši borci v naši deželi dobili priznanje partizanske kvalifikacije, kot jo že imajo skoraj vsi bivši borci, razen redkih izjem, v drugih italijanskih pokrajinah. Ta zahteva je prišla do izraza zlasti na lanskem velikem partizanskem zborovanju v Bazovici. Partizansko združenje ANPI je opravilo veliko delo; sestanki, zbiranje anketnih listov, podatkov in dokumentov, sestavljenje prošenj itd., in delo ni še končano. Prve mesece po objavi zadevnega zakona štev. 341 od 28. marca 1968 je bil govor, da imajo pravico do priznanja samo bivši borci in svojci padlih nato pa je prišlo pojasnilo, da imajo pravico partizanskega priznanja tudi tisti, ki so bili odpeljani v nacistična taborišča, ali zaprti v Italiji, ali v inozemstvu najmanj tri mesece, ter svojci umrlih v nacističnih taboriščih. Zaradi tega ponovno opozarjamo vse bivše borce in internirance ter svojce padlih in umrlih v taboriščih, naj ne zamudijo roka in naj vložijo prošnjo za partizansko priznanje. Bivši borci in svojci padlih naj se obrnejo na tajništvo združenja ANPI, bivši interniranci in svojci umrlih V taboriščih pa na tajništvo združenja deportirancev ANED. Obe tajništvi imata svoj sedež v Ul. Zonta 4. Za bivše internirance v nacističnih taboriščih in svojce umrlih v taboriščih, katerih prošnje za izplačilo odškodnine so bile ugodno rešene in seznami objavljeni v Uradnem liptu 22. maja 1968 bo zadostovala prošnja, potrdilo o državljanstvu in stalnem bivališču ter izjava združenja-ANED. Pridobitev partizanskega priznanja ima veliko važnost za vsakogar ..................................iiiniini.. SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA TRG. ZBORNICE Predsednik je poročal o stikih tržaške delegacije na Dunaju Govorili so predvsem o prometu skozi tržaško pristanišče, cestnih zvezah in naftovodu Na Drvi seji po poletnem premo-1 naj bi se dogradil še v letu 1970. H1'* V, x____:_A.ro+^iicb-i wr.c1.rvvm krnoi smMr« 10 antifašisti, ki se borijo proti režimu polkovnikov. Po zborovanju, na katerem bo govoril tudi eden od grških antifašistov, bo šla povorka po mestnih ulicah. Zborovanje je bilo sklicano v znak protesta proti lažnjivemu referendumu, ki ga je grški fašistični režim razpisal za nedeljo. Melna skupščina komunističnih študentov V nedeljo ob 9.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 deželna skupščina komunističnih študentov. Poročilo o temi: «Perspektive študentovske borbe v naši deželi» bo imel Ugo Volli. Skupščine se bo udeležil tudi član osrednjega vod stva komunistične mladine Gian-franco Borghini. SINOČI V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Začetek proslave 100. obletnice ustanovitve čitalnice na Opčinah Hkrati proslavljajo Openci tudi 25-letnico vstaje proti fašizmu - Uspela prireditev openskih dijakov V Prosvetnem domu na Opčinah, ki ga je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička, se je sinoči začela proslava stoletnice ustanovitve čitalnice na Opčinah, ki se bo nadaljevala in zaključila v nedeljo. Nedeljski spored objavljamo na drugem mestu, vsem pa toplo priporočamo, da se udeležijo proslave. Za otvoritev te pomembne proslave je bila na sporedu uprizoritev ljudske igre «Slana voda», ki jo je napisal Lojze Cijak. Pred začetkom igre je imel pozdravni nagovor predsednik prosvetnega društva Tabor Rudi Vremec, ki je dejal: «Spoštovano občinstvo, drogi tovariši in prijatelji in cenjeni gostje iz Kostanjevice na Dolenjskem. Z današnjo prireditvijo se začenja proslava v spomin pomembnih dni, ko so naši predniki pred 100 leti vrgli raz sebe jarem trdega in mračnega absolutizma leta 1868 in iiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Občina je zaprosila 7 milijard državnega prispevka za gradnjo novih šolskih zgradb Del te vsote bodo porabili za dopolnitev dosedanjih državnih in drugih prispevkov, za povečanje zmogljivosti obstoječih šol in za preureditev 2,3 šolskih poslopij Na osnovi zakona štev. 641 iz lanskega leta, ki določa prispevke za gradnjo novih šolskih poslopij, je tržaška občinska uprava zaprosila za več kot 7 milijard lir prispevka. Načrt o gradnji novih šol v tržaški občini z omenjenim prispevkom je obrazložila odbornica za šolstvo prof. Paraguna na zadnji seji občinskega odbora. Omenjena zahteva občinske uprave se nanaša na investicijski načrt ministrstva za šolstvo za triletje 1969-1971 in nima nič skupnega s prispevki, ki jih ie občina že dobila na osnovi načrta za ;ansko in letošAje finančno lčto. Z dosedanji)' mi nakazili ie občina za sedaj rešila velik del vprašanja gradnje, ;b,o-vih šol. Z novim prispevkom pa bo, meni odbor, zadostila vsem potrebam novih šolskih graden. za nekaj let naprej. ru je vodilni odbor trgovinske zbornice pod predsedstvom dr. R. Caidassija vzel v razpravo vprašanje poslovnih stikov, ki jih je med nedavnim potovanjem na Dunaj s tamkajšnjimi ministrstvi in gospodarskimi ustanovami navezala tržaška gospodarska delegacija. Sku-pino sta vodila sam dr. Caidassi in predsednik pristaniške ustanove dr. Franzil. Na Dunaju se_.je_ odposlanstvo sešlo najprej z italijanskim ambasadorjem dr. R. Ducci-jem, nato z ministrom za javna dela Kotzino, z ministrom za trgovino in industrijsko obnovo Mitte-rerjem, ministrom za prevoze Weiszom, pozneje pa še z ravnateljem avstrijskih železnic dr. Stan-felom, predsednikom zvezne gospodarske zbornice ing. Sallingerjem in drugimi predstavniki avstrijskih poslovnih krogov. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med našim mestom in avstrijsko republiko, na železniške in cestne zveze z Avstrijo, s posebnim poudarkom na o-dobrltev gradnje avtoceste Videm -Trbiž. Dr. Caidassi in dr. Franzil sta se med svojim bivanjem na Dunaju sešla tudi z načelnikom urada za neposredno cestno zvezo čez Ture dr Freybornom Avstrijski strokovnjak je povedal, da sta projekta za dva najdaljša predora na tej cestni zvezi že izdelana in v kratkem naj bi se rešilo tudi vprašanje finančnega kritja gradnje. Neposredna cestna zveza čez Ture bo stala štiri do šest milijard šilingov. Gradili io bodo osem let. in sicer računajo pet let za speljavo same glavne ceste, na kateri si bo sledilo več predorov, tri leta pa bodo zahtevala dela za njeno povezavo z ostalim omrežjem. Dr. Frey-bom je še povedal, da bodo v pn-hadnjih mesecih na Dunaju objavili zakon, ki predvideva speljavo neposredne zveze Salzburg-Beliak. O istem vprašanju so tržaški go; spodarstveniki pozneje razpravljali tudi z dr. Krausom, predstavnikom družbe Donaufinanz, ki bo sodelovala pri finansiranju avstrijskega odseka Felbertauernstrasse. Avstrijski gospodarstvenik se je živo zanimal za probleme v zvezi z gradnjo predora pod prelazom Monte Croce Carnico. V kratkem se bodo z njim sestali tudi zastop niki deželne vlade. Vrsta dunajskih sestankov se je nadaljevala s srečanjem ravnatelj« e/sirijske državne petrolejske druz- . ing Bauerjem in z glavnim TV/nateljem podržavljenih indu; i, rij dr Laschtowiczom. Razgovori s i se nanašali predvsem na gradnjo avstrijskega naftovoda ki se v Wuermlachu v Ziljski dolini odcepi od glavnega voda Trst - In golstadt, in katerega gradnja bo Stekla s polnim elanom prve mesece prihodnjega leta. Naftovod Avstrijski poslovni krogi smatrajo za gosDodarsko nezanimivo možnost, da bi naftovod pozneje podaljšali iz Schwechat,a do Bratislave, v prvi vrsti zaradi predvidenega povečanja potrošnje surovega petroleja na samem Avstrijskem. Kar pa zadeva dobave zemeljskega plina in čezmorskih nahajališč, so Avstrijci spravili to vprašanje z dnevnega reda toliko bolj, ker že obratuje plinovod iz Bratislave. Med razgovorom z dr. Laschto-wiczom so tržaški odposlanci načeli tudi vprašanje tranzita avstrijskega blaga skozi tržaško pristanišče. Ugotovili so. da je zaradi neustreznih investicij v tržaški luki avstrijsko tržišče primorano uvažati velike količine železne rude preko drugih konkurenčnih pristanišč. Dr. Laschtovvicz je pokazal veliko zanimanje za davčne in kreditne olajšave, ki so predvidene za nove industrijske obrate, ki bi vzrastli na našem področju. Za to vprašanje in za vprašanje pomorskih zvez z našo luko. se je zanimal tudi predsednik avstrijskega združenja industrijec dr. F. J. Maver - Gunthov, s katerim se bodo predstavniki tržaških poslovnih krogov in še posebej pristaniške uprave v kratkem ponovno sestali. Vodilni odbor zbornice ie nadalje pregledal načrt za delo organizacije v prihodnjih mesecih. Na dnevnem redu so med drugim srečanje o problemih zunanje trgovine. srečanje o turističnih pristanih tržaški pokrajini, razprava o kraškem področju za storitve v zvezi s cestnim prometom itd. Na koncu je odbor odobril sklep, po katerem bo trgovinska zbornica dodelila poseben prispevek neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče. Zahtevo po omenjenem prispevku je odbor sprejel z nujnim postopkom, ker bo kmalu zapadel rok za vložitev zadevnih prošenj. V zahtevi je občina obrazložila nameravane šolske investicije, ki se nanašajo predvsem na gradnjo novih šol. Občina predvideva, da bo s 7 milijardami prispevka lahko zgradila novo šolsko poslopje strokovnega zavoda zi, industrijo in obrtništvo, ki sedaj deluje v zasilnih prostorih in za katerega bode porabili 820 milijonov lir in da bodo zg.adii: novo srednjo šolo «Ad-dobbati«, ki ima sedaj sv je proštom v .osnovni šoli na Greti Ostali /denar -ho -občina porabila -ze gradnjo, novih šol v predmestjih, delilo pa'tildi za šolske strukture v bodočih naseljih, ki jih bodo zgradili na osnovi zakona štev. 16/ o ljudskih gradnjah. Na osnovi izdelanega načrta bodo zgradili sledeče nove šole: Slednjo šolo v Kjadinu - Sv. Alojzu (354 milijonov lir), srednjo šolo v naselju S. Sergio (47(1 milijonov), srednjo šolo na področji Rocol -Melara (460 milijonov), srednjo šolo pri Spodnji Magdaleni (29:) milijonov), srednjo šolo v Skednju (367 milijonov), osnovno šolo na področju Roeol-Melara (417 milijonov) in osnovno šolo Spodnji Magdaleni (443 milijonov lir). Milijardo 722 mili jono v lir o odo porabili za dopolnitev prejšnjih državnih in drugih prispevKOv, s katerimi je občina že začela nekatera dela Največ od te vijte bodo porabili za nov sedež glasbenega konservatorija //Tartini«. za katerega bodo nakazali 555 milijonov (140 milijonov .e obči,.a že dobila). Ostali denar pa ftodo takole razdelili (v oklepaju je vsota, ki jo ima občina že na lazpelago): državni umetnostni zavod 212 milijonov (658 milijonov), slovenska srednja šola na Proseku 92 milijonov (250 milijonov), osnovni šola v Skednju 223 milijonov (150 milijonov), osnovna šola v naselju S. Sergio 183 milijonov (80 milijonov), osnovna šola Kjadin - Sv. Alojz 15 milijonov (196 milijonov Drugi načrt se nanaša na povečanje zmogljivosti obstoječih šol, in sicer: za povečanje navtične šole je določenih 28 milijonov lir, za učiteljišče «d’Aosta» 260 milijonov, za slovensko srednjo šolo na Ka-tinari 70 milijonov, za osnovno šolo v Ul. Trissino 44 milijonov, za osnovno šolo na Opčinah 60 milijonov, za osnovno šolo «Suvich» 210 milijonov. Skupno torej 672 mi-lijonov lir. Poleg tega pa je predvidenih še 471 milijonov za razne preureditve v 25 šolskih poslopjih. Pri tem na občinska uprava opozarja. da omenjeni zakon ne predvideva prispevkov za gradnjo otru %kiK"vrtečV. Zato je občin£"že napravila prošnjo na osnovi drug_h zakonov za državni prispevek za gradnjo treh novih vrtcev zlasti v bližnjem predmestju. Sožalni brzojavki Berzantijja in Rikzzija senatorju Fanfaniju Ob nenadni smrti žene predsednika senata Fanfanija, sta predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta Ri-bezzi v imenu deželnega odbora in deželnega sveta Furlanijg.-Julijske krajine poslala senatorju Fanfaniju sožalni brzojavki. Tečaji ruščine za Slovenec Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo obvešča, da so v teku vpisi za tečaje ruskega jezika, ki se bodo predvidoma začeli oktobra. Tečaj ruskega jezika bo za Slovence. Vpisovanje sprejema tajništvo v Ul. Torre Blanca 13 od 17. do 20. ure. Mesečni prispevek za tečaj, ki bo dvakrat tedensko, ie 2000 lir. skupaj z drugimi narodi, ki so kot mi živeli v isti državi, začeli prebujenje narodne zavesti in borbo za pravice svojega jezika in svobodnejše narodno in socialno življenje. Obenem se pridružujemo vsemu našemu primorskemu ljudstvu v proslavi 25. obletnice, ko smo prežeti z istimi mislimi naših prednikov tokrat z lastno močjo vrgli raz sebe jarem fašistične vladavine v naši domovini in stopili na pot lepše in boljše bodočnosti. Slovensko prosvetno društvo Tabor, ki hoče biti skupaj z drugimi organizacijami tolmač čustev našega ljudstva in na primeren način obuditi spomine na ta velika dva zgodovinska dogodka, meni. da smo dolžni hvaležnost vsem. ki so v obeh borbah doprinesli žrtve in dali celo življenje za to, da smo se ohranili kot narod in ki so nam s svojim delom in s svojo žrtvijo vcepili v srce odločno voljo, da ostanemo takšni tudi v prihodnosti. Naravno je. da so danes časi in razmere različne kot talčrat in da se pred nami postavljajo nove naloge in novi problemi. Toda ob spoštovanju vsega tujega in v želji mirnega sožitja z vsemi, je naša dolžnost, da poudarimo našo trdno in odločno voljo, da hočemo ostati zvesti materini besedi in slovenskemu narodu, katerega smo živa veja, in da stremimo po laki človeški skupnosti, ki vam ne bo nikdar odrekala pravice do tistega, kar so nam priborili z delom in krvjo naši predniki, za kar smo se tudi sami v zadnjih desetletjih borili in kar nam po postavah pripada. Proslavili bomo spomin na te zgo-dovinske dogodke z današnjo prireditvijo, ki jo bodo izvajali naši dijaki, s prireditvijo, ki bo v nedeljo z odkritjem plošče v spomin teh dogodkov in z razstavo dokumentov iz preteklosti našega kraja in dokumentov o naši borbi za te plemenite človeške ideale v polpretekli dobi. O tem izide te dni spominska brošura, ki nam bo s tiskano besedo bolj podrobno opisala naše prosvetno delo v. sto letih v naši vasi in ki bo ostala trajen dokument našega narbdnega življenja v preteklosti. V želji., da Ip naši ljudje doumeli važnost te proslave v današnjih dnčli, vas vse pozdravljam v prepričanju. da bo tudi ta proslava krepila v nas narodno zavest in da se z njo oddolžimo spominu naših zavednih prednikov.? Zdi se nam, da bi bilo dobro, če bi «Slano vodo* prikazali tudi na drugih odrih, da bi širše občinstvo spoznalo to Cijakovo delo. Avtorju so tudi sinoči mnogi čestitali. Igro «t»lana voda* so podali dijaki slovenske srednje šole na Opčinah, ki so jo že pred časom naštudirali in že izvajali ob zaključku preteklega šolskega leta. Tudi sinoči je igra zelo ugajala občin stvu, ki se je od srca smejalo in večkrat ploskalo kar pri odprti sceni. Vse priznanje zasluži prof. Ivan Artač, ki je igro zrežiral in požrl vovalno vadil mladino. Pohvaliti je treba vsa dekleti, in fante, ki so lepo odigrali svoje vloge, in zbor, ki je ob zaključku zapel nekaj domačih pesmic. Nekateri, zlasti deklice, so pokazale, da imajo talent. Zdi se nam, da bi lahko na Opčinah nastala dobra dramska skupina. Vlogo bolne matere je odigrala Jasna Repinc, Tinca («padarica») je bila Suzana Guštin, hčerke Dragica Hrovatin, Barbara Lapornik, SPD « T A B O R » OPČINE Sonja Štor in Milenka Sosič. Vlogo zdravnika je imel Aleksander Podobnik, stražar Edi Kravs, župan Edi Daneu, «Frtac», ki je prodajal morsko vodo, Adrijan Sosič, ribiča Sergij Gregori in Marjan Batič, «slano vodo* pa so pomagali nositi Pavel Sosič, Zvonku Hrovatin, Tonček Trento in Robert Gantar. Omeniti moram se, da smo bili sinoči prijetno presenečeni tudi zaradi tega, ker smo zapazili, da je dvorana na novo prepleskana, da' so nove zavese in nova električna napeljava. Opencem čestitamo in želimo, da bi tudi nedeljska prireditev lepo uspela. Objavljeni izidi zrelostnih izpitov v jesenskem roku Na slovenskih višjih srednjih šolah so se zaključili zrelostni izpiti v jesenskem roku in so bili objavljeni izidi. ZNANSTVENI LICEJ Izdelali so: STOJAN COLJA, LI-VIJ HERVATIN, IVO PETKOVŠEK, ALEKS PEROSA, IVAN VERČ, LUCIJANA SANCIN, LEDA VATOVANI in WALTER VELJAK. Odklonjeni so bili 3 kandidati. KLASIČNI LICEJ Popravni izpit je imel 1 kandidat, ki pa je bil odklonjen. UČITELJIŠČE Izdelali so: MARTA BEVILAC-QUA, NATAŠA KALC, VANDA HUSU, MOJCA OKORN, NATAŠA SEDMAK, MILOJKA SOSIČ, MARA STEFANČIČ, MAGDA 2ULJAN, RAMIRA BRIC, NEDA DORNIK, HADRIJANA KLANJŠČEK in MARTIN TOMAŽIČ. Odklonjeni 3 kandidati. TRGOVSKA AKADEMIJA Izdelali so: NADJA BEVILAC- QUA, ALENKA COLJA, BORIS EMILI, NIVES MAGANJA, IGOR OREL, NEVENKA PEČAR, KAREL ROLIC in FEDOR ŽIGON. Odklonjen 1 kandidat. priredi v nedeljo, 29. septembra 1968 v Prosvetnem domu (v dvorani in na prostem) proslavo ICC-letitlev ustanovitve čitalnice na Opčinah in 25*fc4i«ieo vstaje proti fašizmu. • V nedeljo, 29. septembra: ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slovenske čitalnice. Nato polaganje vencev na spomenik padlih na openskem pokopališču, ob 15.30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelujejo: openski mladinski zbor Glasbene matice; openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko «PEPČE SE ŽENI» v openskem narečju; združeni moški pevski zbor Divača-Sežana; godba Parma iz Trebč. Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansambel Kras. Poskrbeli smo tudi za domačo kapljico in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiimm umil im milili mil h iiiiimiiimiiiiiiffiiiiiinii mini iimiiiiiiiitiHiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Sodniki so mu priznali drugi zakon in ga zato oprostili dvoienstva Zgodba, ki se je začela pred skoraj 20 leti, se je sedaj zaključila tudi z amnestiranjem druge obtožbe Jt Jutri ob 18. uri bo v Ul. Archi (pred osnovno šolo) javno zborovanje KPI o vprašanjih pokojnin. Govoril bo tajnk federac.ie Anton-no Cuffaro. Nesreča na delu Ob 14.10 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 42-letno delavko Lucio Moscolin iz Ul. Testom 4, ki se je ponesrečila na delu. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtom RK, je ženska povedala, da je malo prej v skladišču podjetja «Don Baker* v Ul. Flavia 122 lepila nalepke na zaboje, ko je iz nepojasnjenih vzrokov izgubila ravnotežje in padla s podstavku, na katerem je stala, na tla. Pri padcu je Moscolinijeva dobila možganski pretres in se ranila po desni nogi, komolcu in zatilniku. Zdraviti se bo morala približno 15 dni. Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravdnik Mayer, zapisnikar Mo-sca Riatel, obramba Coslovic, zastopnik zasebne stranke Amodeo) je bila včeraj ponovna obravnava v zvezi z nekim primerom dvožen-stva do katerega ie prišlo v še neurejenih pravnih razmerah v tako imenovanem //Tržaškem svobodnem ozemlju«. Izraz //dvoženstvo« pravzaprav ne odgovarja resničnemu stanju, kajti sam italijanski- zakon ne kaznuje za dvoženstvo samo moškega, temveč tudi žensko, ki se je z njim zakonito združila v drugič. Zato sta se na zatožni klopi znašla 44-letni Igino Sossa iz Ul, Machiavelli 17 in Livia Eleonora Zac-ohigna, ki stanuje v istem poslopju. Sossova zakonska pot ni bila baje posuta z rožicami. Morda pa ni bila posuta niti njegovi prvi družici Mariji Crisman, s katero se je zakonito poročil v februarju leta 1949. Zakonca sta imela hčerko, ki je sedaj stara 14 let. Potem se je njuno zakonsko življenje razbilo in vsak je šel po svoji poti. Jugoslovansko sodišče v Kopru je sklenilo, da se razveže zakonska vez med zakoncema, in sicer zaradi krivde obeh prizadetih. Po ločitvi se je Sossa poročil z te omenjeno Zacchigr.o, s katero ima sedaj tri otroke, ki so vsi še nedorasli. Pred štirimi leti in pol je moški prišel v Trst skuoa.i z drugo ženo. V trenutku vselitve v naše mesto je L':l jugoslovanski dr- žavljan. Leta 1965 pa ,ie njegova bivša žena, se pravi Crismanova, sprožila pred tržaškim kazenskim sodiščem postopek proti njemu zaradi dvoženstva in zato, ker ni skrbel za svojo prvo družino. V tej zvezi je treba pripomniti, da je jugoslovansko sodišče pri pra-voreku o zakonski ločitvi naložilo Sossu, da mora prispevati mesečno določen znesek za vzdrževanje hčerke, ki jo je imel v prvem zakonu. Te so bistvene poteze zakonskega spora med Sossom in njegovo bivšo ženo. Tržaško kazensko sodišče je seveda moralo upoštevati vrsto najrazličnejših predpisov civilnega in kazenskega zakona, da ne govorimo o vseh določbah, ki spadajo že v mednarodno pravo in ki zadevajo pravni status oseb, ki se gibljejo na obeh področjih bivšega Tržaškega ozemlja. Po pravici rečeno pa se nam ie zdelo nekoliko čudno sklicevanje sodišča prve stopnje na londonski sporazum o soglasju med Italijo in Jugoslavijo, čeprav je znano, da italijanski parlament do sedaj tega sporazuma še ni ratificiral. Toda vse to je morda le postranska stvar, kajti tržaški sodniki so v začetku letošnjega leta menili, da sta Sossa in njegova prva žena v dobri veri sklenila zakonsko ločitev in da se ie Sossa pravtako v dobri veri ponovno poročil z ZnoeVgpovo. Zato so sklenili, da ne gre za dvoženstvo ter so v skladu s to ugotovitvijo oprostili Sossa in njegovo drugo ženo. Z dni ge strani pa so menili, da Sossa ni spoštoval obveznosti, ki mu jih je naložilo jugoslovansko sodišče ter ga zato obsodilo na 1 mesec zapora in 40.000 lir globe, na povračilo škode v znesku 725.000 lir ter na 75.000 lir za stroške zastopstva zasebne stranke. Spričo razsodbe tržaškega sodišča je v Sossovem pogledu veljaven drugi zakon (sodišče ie priznalo zakonsko ločitev, ker je bil Sossa tedaj jugoslovanski državljan). Prizivno sodišče ni v bistvu spremenilo te 'razsodbe, saj je le upoštevalo ukaz predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi ter ukinilo kazenski postopek v zvezi s členom 570 k. z. (vzdrževanje družine) zaradi amnestije. V ostalem je potrdilo prvotno razsodbe, društva, Ul. ServoJa 124. Zakonski osnutek senatorja Seme o ustanovitvi proste cone na Tržaškem Tržaški komunistični senator Paolo Šema je te dni predložil pristojnim organom v Rimu zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev proste cone na Tržaškem. Predlagatelj meni, da bi le ustanovitev takšne cone lahko popolnoma valorizirala tranzitno vlogo tržaškega pristanišča ter zbudila široko go spodarsko zanimanje za naše pod roč.ie v zaledju. Obstoj Evropskega skupnega trži šča ne nasprotuje ustanovitvi proste cone, ker bi ta avtomatično izvzela prizadeto področje iz EGS, ter ga carinsko odprla vsem drža vam v šesterici in izven nje. Kar se tiče gospodarskih koristi, ki jih imajo na našem področju podjetja in posamezniki iz notranjosti države, pa meni predlagatelj, da bi jih lahko zaščitili z istimi določbami, ki so jih uvedli leta 1921 za Zadar. Senator Šema končno naglasa, da je tudi zemljepisni položaj na našem področju nadvse ugoden za uresničitev pobude, saj bi meja med tržaško prosto cono in ostalim -državnim ozemljem merila le 4 km in bi jo bilo zato zelo lahko nadzorovati. Kakor znano, je podoben predlog za ustanovitev proste cene na našem področju svoj čas predložil že senator Vidali, in sicer prvič leta 1958 in drugič leta 1963. Ob koncu ustreznih mandatnih dob pa sta oba osnutka avtomatično propadla. Športna zveza Bor priredi v nedeljo, 6. oktobra enodnevni Izlet v Kranj. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu (stadion Prvi maj) vsak torek, sredo in četrtek od 20.30 do 22. ure in na občinskem stadionu «P. Grezar« vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 16. ure dalje SPDT priredi v nedeljo, 29. t.m. Izlet na Črno prst iz Podbrda In s povratkom na Bohinjsko Bistrico. Av. tobus pa bo odpeljal iz Podbrda preko Petrovega Brda, Škofje Loke, Ble. da in Bohinjske Bistrice v Bohinj. Odhod ob 6. uri z začetka Ul. Fabio Severo. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prosvetno društvo «S. Škamperle« sporoča, da je bil odložen napove, dan izlet na Vrsno v Gregorčičev muzej, ki bi moral biti 29. t.m. Prosvetno društvo v Skednju orga. nizi ra 13. oktobra 1968 izlet v Ilirsko Bistrico in Rakov Škocjan. Vpisovanje vsak dan od 20.30 do 21.30, ra. zen v sobotah in nedeljah, na sedežu Gledališča Verdi V soboto, 28. t.m. bo v Verdiju drugi koncert jesenskega simfonične, ga ciklusa. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Carlo Frajese. Pri kla-vlrju bosta sodelovali Edda Calvano in Bruna della Pietra. Na sporedu so skladbe Mozarta, Poulenca, Schuberta in VVagnerja. Začetek ob 21. uri. Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave t/Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 //Massimlliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in 22.15 ter od parka proti Barkovljam po pred. stavah. Nazionale 16.00 «Due volte Giuda«. A. Sabato, Klaus Kinski. Techni-color. Grattacielo 16.00 «Les Biches«. J. Sas-sard, Stephan Audran. Technicolor. | Prepovedano mladini pod 18. letom. | Eden 15.00 «Playtime». Najnovejša mojstrovina J. Tatija. Technicolor. Femce 16,30 //Inchiesta pericolosa«. F. Sinatra. Panavision Deluxe. Excelsior 16.00 «Una strana coppia«. Jack Lemon, VValter Mathan.. .Tepj chnicolor. Hitz (UH,ca Sa/i Francescu štev. 10) 15.00 //Beretti Verdi«. John' T/VžijmF.' Technicolor. Alabarda 16.30 «Commandos in azio. ne«. A. Murphy, Marianne Koch. Moderno 16.30 »King Kong, il gigan. te della foresta«. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «11 pianeta delle scimmie«. Charlton Heston. Techni. color. Aurora 16.30 «Tom e Jerry in top-cat». Barvna risanka. Cristallo 16.30 «11 cerchio di sangue«. Joan Cravvford, D. Dors. Technicolor. Capitol 16.30 /cCaccia at maschio«. J. P. Belmondo, J. F. d’Orlea. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Bambi». VValt Disney. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 //Bonnle and Clyde» v filmu //Gangster story» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Garibaldi 16.00 «Papž, che cosa hal fatto in guerra«. Sergio Fantoni, Giovanna Ralli. Technicolor. Astra 16.30 «Le meravigliose avven-ture di Sinbad«. Technicolor. Ideale 16.30 «L'ultlmo Apache«. Lex Baker. Technicolor. Abbazia 16.30 zzTrapezio«. B. Lanca. ster, Tony Curtis, Gina Lollobri-gida. Technicolor. Šolske vesti Vpisovanje za baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vile-sa: vsak dan v dopoldanskih urah v Dijaškem domu. Ulica Ginnastica 72, tel. 93-167 ter v četrtek, petek in soboto od 18. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12, ali v uradnih urah pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. KOMPAS ČARNI HOTEL NA BLEDI] :::::::: Letos zgrajen moderen hotel — 180 ležišč, v vsaki sobi WC ln tuši alt kopalnice — kavarna — restavracija — garaže — s hotelskih sob je prekrasen razgled na jezero in stari grad ter na Julijske Alpe. IZVEN SEZONE IZREDNO ZNIŽANE CENE! Rezervacije sprejema uprava hotela ali KOMPASOVE poslovalnice! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. septembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 66-*letna Margherita Rossitti vd. Stecovic, 59-letna Nives Ujele vd. Visentin, 80-letni Nicolrt Delbello, 67-letna Tarpea Seljak vd. Letica, 54jletna Enrica Busdon por. Ven) er, 74-1 etn a Susanna Saitn por. Richter, 7 2. letni Ermeneglldo Celil, 10 ur stari Cristlano Bencich. Vpisovanje za šolsko teto 1161/69 se vrši na vseh šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko sprl. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje sprl. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpisovanje v vse razrede. Učenci, kn bodo obiskovali I. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj prt. nesejo zadnje spričevalo. Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausln 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-dont 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarch! 8 Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem! Didaktično ravnaieljstvo na Opčinah obvešča starše, da Je v teku vpisova-nje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni' Ust In potrdila o cepljeifrjti. Za vpis v ostale razrede naj predložijo -spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje Je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davicl, poliomielitisu In tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte I Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik« na Proseku obvešča, da bo začetna šolska maša dne 1. ok. tobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila. m m m Ravnateljstvo Državne srednje šole //sv. Cirila in Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4. obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8.45. Ravnateljstvo srednje šole nlvan Cankar« (Sv. Jakob) sporoča, da se bo začel pouk v torek, 1. oktobra. Učenci naj se zberejo v šoli, v dru. gem nadstropju, Ul. Frausin 12, ob 10. uri. Ob 11. uri bo sv. maša v Ul. Be-senghi. Ravnateljstvo državne srednje šole l/Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, ob 9. uri v Nabre. žini. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Začetna sv. maša za dijake učite. Jlišča «A. M. Slomšek« bo v torek, dne 1. oktobra 1968 v cerkvi pri Sv. Ivanu, Začetek ob 9.30. Naslednji dan se prične redni pouk. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini obvešča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra ob 11. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši bodo šli učenci v šolo, kjer bodo dobili urnik in druga navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Erjavec« v Trstu, Ul. Montor-slno 8 (Rojan) sporoča, da bo začet, na šolska maša v torek, 1. oktobra ob 10.45. Učenci ln učenke naj se zberejo pred šolo ob 10 30. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busollni, Ul. P. Revoltella 41. Piz. zul - Cignola, Korzo Italia 14. Pren-dinl, Ul. T. Vecelllo 24, Serravallo. Trg Cavana 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) AirEsculaplo, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored 20. septembra 4. Alla Maddalena. Ul. deUTstria 43 Dr. Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2 Ganjeni ob izrazih ljubezni izkazane naši dragi Mari se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način sočustvovali z namii. Maša zadušnica bo v sredo, 2. oktobra ob 6.30 v cerkvi na Pro- DRU2INA ROMEO Fo dolgem trpljenju nas je zapustil v 89. letu starosti naš ljubljeni mož. oče in dedek MILAN SENČAR bivši ravnatelj senožeške pivovarne in poznejši zastopnik pivovarne Dreher. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 28. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na Opčinah. Proseška ul. 4. Cvetje hvaležno odklanjamo s prošnjo za dajatve v dobrodelne namene. Žalujoči žena Leni, sinovi Bogo, Boris, Dušan, hči Sonja, njihovi Soprogi in vsi vnuki ter brat Dušan Primarla Impresa Zimolo PO PEVSKEM TEKMOVANJU «SEGHIIll> V GORICI Visoka kakovost češke polifonije Jugoslovanska udeležba bi mogla biti boljša - Skoda, da ni bilo nobenega slovenskega zbora iz zamejstva Zamisel, ki so si jo organizatorji zastavili pred sedmimi leti ob začetku tekmovanja pevskih zborov «C. A. Seghizzi*, se iz leta v leto bolj razvija. Zadnjih nekaj let je prireditev zadobila pravi mednarodni značaj, čeprav je nekoliko omejena na •rmittelevropsko» udeležbo. To pa seveda prav nič ne moti, če pomislimo, da je Gorica glede tega kar idealen sedež prav take in ne drugačne prireditve. Ali je morda naključje, da se letos prav istočasno vrši v našem mestu tudi kulturno zborovanje uMitteleu-ropa*, posvečeno ljudski kulturi in tudi glasbi? Udeležba pevskih zborov na letošnjem sedmem tekmovanju je bila precej velika, raznolika pa tudi kvalitetna. Če pomislimo, da imamo tu opravka z zbori, ki jih sestavljajo diletantje (kot zahteva že sam značaj tekmovanja), moramo zaključiti, da je raven prireditve prav zato še bolj zadovoljiva. Moramo pa še pripomniti, da je vseeno težko nastopati recimo poprečnemu, rekli bi malo bolj kot vaškemu zboru vzporedno z zelo kvalitetnim umetniško pripravljenim ansamblom, katerega člani imajo višjo glasbeno izobrazbo. To je prav tista boleča točka, s katero se morajo sprijazniti tako prireditelji kot nastopajoči (in ti še v večji meri). Včasih bi skoraj lahko rekli, da je morda podobno soočenje nesmiselno. Kes, razlike so zelo velike. Vseeno pa menim, da je lahko prav taka «concordia di-scors* ne samo bolj pestra, pač pa zlasti bolj šola vsem nastopajočim zborom, kjer od izkušenj boljših tudi poprečnejši ali slabši lahko kaj pridobijo. Zadnje čase smo že mnogo slišali o uspehih čeških ansamblov na mednarodnih turnejah in tekmovanjih. Zato se nam ni niti čudno zdelo, da so tudi v Gorici češki pevci spet odkrili svojo glasbeno tradicijo. Akademski zbor iz Brna, ki ga vodi dirigent Lubomir Mati, je nastopil v mešani in ženski zasedbi ter v obeh glavnih kategorijah, polifonski in folklorni. V vseh je pokazal zavidljivo pripravljenost in discipliniranost, ki je seveda prišla še najbolj do izraza v polifonskih skladbah, saj je prav polij on ska glasba tista, ki lahko zadovolji najgloblje odtenke glasbenega izraza. Take je nekje zapisal o tej glasbi sodobni ameriški skladatelj Aaron Copland, znan simfonični avtor, ki meni, da po- •IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinilllHIIIMIIIinilllllllllllllflllllllH Praškega festivala letos ne bo PRAGA, 26. — Peti mednarodni festival jazza v Pragi so za letos odpovedali. Razlog je več kot razumljiv : sedanje razmere. V nadomestilo za to že uveljavljeno mednarodno manifestacijo pa bodo letos organizirali festival domačega jazza, ki bo nekje sredi novembra. Novi prireditvi so dali naslov «češkoslovaški jazz 1968». S tem ni rečeno, da se prihodnje leto že tradicionalna prireditev ne bo ponovila. lifonska glasba bolj prevzame naše zanimanje od homofonske. Tudi če poslušalec ne more hkrati dojeti vseh posameznih vodilnih glasov, bo ob poslušanju polifonske glasbe odkril vedno kaj novega. In res, najlepša glasba je pisana prav v polifonskem slogu. S temi trditvami ameriškega glasbenika lahko soglašamo, posebno če prisluhnemo dovršeni izvedbi kakega moteta ali madrigala. In prav mladi brnski pevci s j nam v izvajanju vokalne polifonije odkrili mnogo novega in lepega. Naj bo to «Kyrie» ali «Sanctus» iz pet-glasne maše Krgštofa Baranta iz Polžic ali pa Gallusove posvetne skladbe ali v globokih motetih Španca Tomasa da Victoria. Ob ponovnem pozornem poslušanju teh biserov renesančne polifonske glasbe se naše glasbeno obzorje lahko samo obogati. Nič manj prepričevalni niso bili akademiki iz Brna v folklorni zasedbi. Tu so na..i podali vrsto sicer ne pretežkih skladb, ki so pa vseeno z občuteno intimno interpretacijo dale pravo podobo češke narodne glasbe. Naj spomnim tu n.pr. na markantna solistično izvedbo v pesmi «Bohu ta poručam», kjer je skladba zadobila videz prave ode oz. molitve. Spomnim naj še, s kakšno lahkoto so brnske pevke podale narodno «Na tom bo-šileckgm mostu*. Celotno podajanje čeških pevcev in pevk je v resnici zaslužilo dodeljene nagrade, ki so ponoven dokaz visoke stopnje češke pevske šole. Jugoslavijo je letos zastopalo pet zborov: trije slovenski («France Prešeren* iz Kranja, ženski zbor z Jesenic in Glasbena matica iz Ljubljane), en hrvaški («Moša Pijade» iz Zagreba) in en italijanski iz Istre (Dinjan). Poznalo se je, da manjka kvalitetnejša udeležba, ki jo je nekaj let sem predstavljal Steklina pri divjadi Na naših loviščih je še niso zasledili Antonio de Oliveira Salazar je skozi dolgih 40 let držal vse vajeti oblasti v Portugalski v svojih rokah in zadušil sleherno sled svobode in demokracije v deželi. Pred dvema tednoma smo v tej rubriki povedali, da so v gornjem Posočju gamsi v nevarnosti, ker jih uničujejo zaradi slepote, torej bolezni, ki človeku sicer ni nevarna, ki pa mu more prinesti precej škode, ker se prenaša na drobnico. V zvezi s tem smo rekli, da so postrelili že nad 200 gamsov. Danes bomo spregovorili o neki drugi bolezni, ki sicer še ni prišla k nam, ki pa bi znala prilesti tudi v naše lovske revirje. Gre za zelo nevarno bolezen — steklino. Steklino povzroča virus, ki se lokalizira ali v srednjem živčnem sistemu ali v žlezah, ki proizvajajo slino. Če se je pri kaki živili; virus lokaliziral v osrednjem živčnem sistemu, postane bolna žival napadalna, če pa se je virus vgnezdil v žlezi slinavki, postane žival apatična in paralitič-na. Brez pravočasnega zdravljenja, rešitve ni. Pri mesojedih živalih (tudi pri človeku) zasledimo prvi primer, pri drugih živalih pa drugega. Bolezen pa se vedno širi le s pomočjo mesojedih živali, prenašajo jo torej lisice, psi, mačke, podlasice itd. Rekli smo, da ta bolezen še ni prišla do nas, toda v bocenski pokrajini so od lanskega julija do •iimiiiiii im n Minil iiMiiiiiiimiimiiiiiiiiinnitmiiminiiiiiiiiiiiiinii,ini,,,,,i,ii,,i,|ini,,i,i,nin!Hi,,,innii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Cappello in Fulgenzi v galeriji La Lanterna Galerija La Lanterna nam v glavni dvorani predstavlja 12 abstraktnih bronov kiparja Carmela Cappella, po rodu s Sicilije, ki je nedavno postal član najvišje umetniške ustanove, akademije sv. Luke. Že samo to dejstvo dovolj ob-jasnjuje resnost njegove 30-letne dejavnosti, kar nam v katalogu tolmači znani Garibaldo Marussi. Cappello je prejeli,mnogo nagrad in sodeloval na neštetih zname-- nitih razstavah doma in na tujem. Je torej priznan sodobno ustvarjajoč kipar. Je pa že zgodaj prešel v nepredmetno oblikovanje del, ki naj vzbujajo občutek utripanja prostora v prostoru, ki ga šele snov kot taka, ne glede na obliko, pogojuje. Zato so vsa prikazana dela bleščeče uglajena in na njih ni oglatosti, ki naj zaustavlja naš pogled. Vse je le Rešili so 4 ukradene slike BENETKE, 26. — Štiri slike iz XVII. stoletja, ki so bile pred meseci ukradene iz beneškega stanovanja grofa de Cazzesa, sta rešila dva agenta beneške policije. Gre za štiri slike z beneškimi motivi, in sicer Trg sv. Marka, Pogled na palačo Labia, Trg Navona ter Pogled na zaliv. Policija je pripravila zasedo v zgodovinskem središču mesta, koder je računala, da bo šla neka oseba, ki bo prenašala omenjene slike. In agentom, ki so čakali v zasedi, zares ni Pilo treba dolgo čakati, ko se je v daljavi pojavil neki moški z nekaj večjimi zavoji pod pazduho. Ko je opazil, da ga čaka policija, je neznanec pobegnil, vendar hkrati odvrgel zavoje, torej slike, ki jih bo policija vrnila lastniku, brž ko se bo ta vrnil v Benetke. Tatovi, ki so vdrli v grofovo stanovanje skozi okno, pa niso odnesli le štiri umotvore, pač pa tudi nekaj srebra, ki ga pa policija doslej še ni našla. ..........um...n....................................•■■"■"ui.mu.n»t«" OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z vztrajnostjo se boste vendarle prerinili do cilja. Isto velja tudi za ljubezen. BIK (od 21.4. do 20.5.) Možen je napredek, vendar ne bo lahek. Spoznali boste zanimivo osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne čakajte pomoči od drugod. Zanesite se le nase. Ljubosumni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) S taktom in diplomacijo boste vse uravnali. Neka oseba išče vašo zaščito. LEV (od 23.7. do 22.8.) Okoli vas se bo strnila vsa pozornost. Dobili boste pismo ali kakršnokoli vest. DEVICA (od 23.7. do 22.8.) Če se boste pomirili, boste ponovno pridobili zaupanje vase. Tudi v ljubezni velja isto. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Imate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? Ali ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za novoletne praznike? Podarite jim SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1969! Spominjal jih bo domačnosti in jim prinesel v besedi in sliki košček rojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro izbrano darilo! Koledar ho izšel že konec oktobra. Pohitite z naročili, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bil tako zgoda j razprodan, da naknadnim naročnikom nismo mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati koledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo poslali z letalom, če ga bodo naročili do 30. novembra. Naročila sorejema: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA — LJUBLJANA Cankarjeva l-II. - Tel. 21-234 igra krivulj, ki se ponekod zaostrujejo v kvišku stremeče konice. Videz valovanja prostora pa skuša kipar pričarati tudi z gibljivostjo svojih del. Tako se v delu <(Krožni razpored v gibanju» krožna oblika počasi vrti v njej podobni obliki. Varljivi videz gibanja je dobro podan tudi v sicer statični plastiki rTrajektonje iz ravnine v prostor*. To dojemanje prostora razvija Cappello tudi v risbah, ki visijo na stenah dvorane. Iz dvodimen-zionalnosti listov skuša s čisto izrisanimi geometričnimi okroglinami in ostrinami pričarati videz tridimenzionalnosti prostora. Razstava je vsekakor lepa, privablja pa gotovo le racionalno prefinjene ljubitelje umetnosti. Močneje pa razgiba našo domišljijo razstava v sosedni sobi. Tam prikazuje znani Toni Fulgenzi iz Benetk 11 del, ki spominjajo na vzorce luskinastih oklepov vitezov. Sestavljena so namreč iz navzven zapognjenih ploščic aluminija, razvrščenih na raznobarvnih podlogah. To izraznost in kako je Fulgenzi dospel do nje, zelo obširno tolmači v katalogu pionir besednih pobornikov naprednega slikarstva Giuseppe Marchiori. Čeprav je osnovni postopek mozaično enostaven po vodoravnosti nizanja ploščic in v igri razmerij števila vrst v določenih presledkih razkrivajočih barvno podlago, vendar pa nudi dovolj raznolikosti, ki loči posamezna dela. Kajti oblike ploščic v svojih zgibih niso nikdar enake in zato povsod različno odsevajo svetlobo, kar u-stvarja zadovoljivo duhovno okolje v gledalcu, ker pač čutimo prisotnost umetnika in ne samo obrtnika, ki po stalnem vzorcu gradi svoje izdelke. MILKO BAMBIČ letos zasledili že sedem primerov stekline pri gamsih, pet primerov stekline na lisicah in tri primere pri zajcih. Zato je razumljivo, da so v bocenski pokrajini začeli u-strezno ukrepati. Med drugim so se odločili za obvezno cepljenje psov proti steklini, Drugi primer: dr. Milan Nikolič, šef novosadskega zavoda »Pasteur*, je dobil pred nedavnim prošnjo sorodnega zavoda iz Budimpešte, naj jim takoj pošlje 3000 ampul cepiva proti steklini, ker se je na Madžarskem razširila bolezen. Čeprav more steklino prenašati marsikatera mesojeda žival, je glavni krivec v tem primeru — lisica. Steklino pri lisicah so ugotovili predvsem v Švici in v obeh Nemčijah ter tudi v Avstriji. Kakor smo videli, se je bolezen razširila tudi na Madžarskem in že omenjeni dr. Nikolič opozarja, da se bo iz Madžarske verjetno razširila tudi v severnovzhodni del Jugoslavije sedaj jeseni, ko lisice sledijo migraciji miši. Ko smo navedli ukrep v bocenski pokrajini, smo s samim tem povedali, da se je bolezen razširila iz Švice in Avstrije že tudi v našo neposredno bližino. V naši deželi stekline še niso ugotovili, toda kdo nam zagotavlja. da se ne bo s časom bolezen pritepla z divjadjo tudi k nam. Zato ne bo odveč prikazati nekaj znakov, kako spoznamo, da je žival, lisica, podlasica, mačka, pes, pa tudi zajec, gams in druga divjad, bolna. Mesojede stekle živali postanejo bolj napadalne. Lisica torej ne bo več pobegnila, pač pa bo napadala. Hkrati dobi žival tudi nekako hripav glas. Stekla lisica pa zgubi tudi orientacijo in jo moremo videti tudi sredi belega dne. Rastlinojede živali, ki so zbolele za to boleznijo, pa niso napadalne, kljub temu pa na pr. tudi sicer tako strahopetni zajec ne beži, ker je že na pel paraliziran in zaradi tega ne more bežati in izgubi tudi svoj instinktivni strah pred človekom. To so glavni znaki, niso pa e-dini. Kadar zasledimo žival, na kateri vidimo izrazite znake stekline, jih skušamo ali ujeti ali ubiti na mestu. Vsekakor moramo biti previdni, ker je stekla žival nevarna. Ugriz prenaša namreč bolezen. Seveda je dolžnost lovca, ki zasledi takšno bolezen, da primer tudi prijavi, saj pridejo s tako bolnimi živalmi v nevarnost tudi domače živali in sam človek. v |Ate Znašli se boste v neprijetnih težavah. Razumevanje v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S potrpežljivostjo ne boste uspeli pri ljudeh, ki nimajo volje. Utrujeni boste. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naj se vam ne mudi, ko ste že itak zamudili. Stvar je resna. Mir v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S prenagljenim sklepom bi znali vse pokvariti. Naj več govori srce in manj razum. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izkazali se boste. Koristi so zagotovljene. Srečanje s starimi znanci. ' RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vrata so vam odprta, le da se vi obotavljate. Več pozornosti svojcem. RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Narodne 12.10 Gospodinja nakupuje - 13.30 Izbor motivov -17.20 Enciklopedija - 18.00 »Beri, beri rožmarip zeleni* - 18.15 U-metnost in prireditve - 18.30 Godalni kvartet - 19.20 Melodije - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.50 Veseli utrinki. TRST 12.05 Tržaške pesmi - 12.25 Tretja stran - 14.15 Debussy: Pelleas et Melisande - 14.40 Krtačni odtisi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Popevke - 8.30 Uverture - 9.00 Pod senčnikom - 9.45 Jazz - 10.15 Straussovi valčki - 11.00 Turistične beležke - 11.30 Pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah -14.10 Operna panorama - 15.30 Od Soče do Drave 16.30 Popoldanski spored - 17.40 Melodije - 19.00 Orkester Goodwin - 19.30 Prenos RL - 22.10 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 14.45 in 15.13 Pesmi PETEK, 27. SEPTEMBRA 1968 - 16.00 Spored za najmlajše - 17 05 Program za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Zbori - 20.45 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 11-40 Pesmi desetletja 14.05 Juke box - 15.00 Plošče - 18.00 Pisana glasba - 18.20 Enciklopedija - 1900 Ansambel Los Bravos - 20.01 Radijska črtica - 21.10 Koncert -21.40 Nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Weber in Mihalovici - 1100 Berliozova žalna simfonija - 14.30 Mezzosopranistka T. Berganza - 15.30 Mozartova Nočna serenada - 15.40 V. Novak: Nevihta - 1715 Rimska glasbena srečanja - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Priče naše dobe - 20.30 Poživila pri umskih delavcih. FILODIFUZIJA 8.40 Na sporedu Villa Lobos in Tarrega 10.10 Mozartove skladbe - 11.00 Ottorino Respighi - 12.30 H. W. Ilenz: Mali lord - 15.30 Simfonična glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Glasbena pravljica - 9.40 Dvakrat deset - 10.15 Pri vas doma - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Pri naših solistih - 12.30 F. Cimerman: čebele počivajo - 12.40 Čez polja in potoke 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Straussove melodije 15.20 Turistični napot ki - 15.40 Melodije 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje - 17.15 Koncert po željah -18.00 Aktualnosti 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Kulturni globus -19.15 Elda Vilei 20.00 Zbor Slov. filharmonije - 20.30 Dobimo se ob isti uri 21.15 Oddaja o morju - 22.10 S festivalov jazza - 23.05 L. Staff: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Kronike in aktualnosti 22.00 Športni prenos 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 A. Daudet: Tartarino sulle Alpi - 22.15 Kulturne aktualnosti. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.20 Poročila - 9.35, 14.45 TV v šoli - 11.30 Francoščina -17.50 Buffalo Bill — film 18.20 Mladinski koncert - 19.05 Športna oddaja - 20.50 Deklica — film -22.25 Test z glasbo 22.40 Nogometna tekma Estudiantes Manchester United. /ožfto Ghttiuhs @d beneškimi partizani onstran Matajurja Kaj pa bo k letu? Ker se je v zadnjih letih v 1-taliji lov razširil z izredno naglico in se hkrati ni pazilo dovolj na divjad, pravijo, da ima vsak zajec že svojega lovca. Seveda je to pretirano in v nekaterih lovskih revirjih je divjadi veliko, seveda zaradi skrbi, ki so jo krajevne lovske družine posvečale zarodu. Poleg tega divjad ni le zajec, ker pravi lovec ne išče le dolgoušca, saj ga veliko bolj mika gams, divji petelin, da ne govorimo o jelenu in drugi podobni divjadi. Problem zase je lovska perjad, ki je je ponekod kar precej. To nam dokazuje primer, ki se je pripetil pred dobrimi desetimi dnevi, ko se je skupina lovcev odpravila na lov v močvirje Robbio Pavese. Priznati je treba, da se je tu zbrala druščina dobrih dvocevk. Ves dan je bilo po močvirju slišati strel za strelom, kot ob kaki ofenzivi. Toda zvečer so imeli lovci kaj pokazati. V e-nem samem dnevu so ustrelili o-koli 250 slok in tri divje race... Akcija se je tako končala in edino, kar je bilo napak storjeno, je bilo to, da je straža brez odobrenja zapustila svoje mesto na čušinjči, kakor hitro je zaslišala strele. Rezultat te akcije je bil pet ujetnikov, dva mrtva sovražnika, en hudo ranjen oficir, zaplenjena breda, več pušk, pištol in municije. Eržetič, ki se je ranjen zavlekel med žico ob Nadiži, se je uspel z nadčloveškimi napori rešiti in ob Nadiži plazeč se nadaljevati pot proti Kobaridu. Prekoračil je cesto pred vasjo Pet-jah in se zavlekel v hosto, od koder je potem našel zvezo s prvo partizansko enoto, ki ga je spravila v bolnišnico. Ustanovitev operativnega štaba za zapadno Primorsko (OŠZP) Beneška četa in beneški bataljon sta spadala pod briško-beneški odred (BBO), ki se je formiral v Goriških brdih v decembru 1943. V oktobru leta 1944 se po ukazu štaba IX. korpusa formira operativni štab za zapadno Primorsko (OŠZP). V hjegovi sestavi so bili vsi bivši bataljoni BBO razen enega, ki se je priključil Gregorčičevi brigadi. To spremembo je narekovala tedanja vojno-politična situacija ter specifika položaja Benečije in Goriških brd. V mesecu oktobru 1944 je omembe vredna tudi akcija, ki jo je izvedla po predhodno izdelanem načrtu, manjša e-nota borcev beneškega bataljona in komande mesta Šempeter po ukazu OŠZP. Akcijo je vodil domačin Podreka Ivan, ki je dobro poznal teren o-krog mlina. Ta skupina je ponoči na tihem obkolila mlin Pod Ažlo, kjer je imel okupator vskladiščenih več ton pšenične moke za svojo vojsko. Z enim kamionom in z več vprežnimi vozili je tej skupini uspelo v poznih nočnih urah izprazniti' mlin ter odpeljati vso to veliko zalogo do Klodi-ča. Del te zaloge smo razdelili med revnejše prebivalstvo Beneške Slovenije, druge količine pa so bile namenjene za potrebe partizanskih enot. T6 akcijo je ljudstvo odkrito o-dobravalo in se veselilo, da «Prajzi» zdaj nimajo pred nami miru niti v svojih skladiščih. Poleg opisanih akcij je operativni štab, pa tudi štab bataljona, odrejal posamezne bor ce na patrolne ali samostojne akcije. V teh drznih, bolj ali manj samostojnih podvigih, so se posebej odlikovali nekateri borci, ki v mojih spominih na to obdobje zavzemajo častno mesto in bi jih na tem mestu rad omenil. Takšen je bil 16-letni Ivo Primožič iz Poštaka, po domače Bosov. Fant je bil vitek in bolj visoke postave. Po naravi je bil temperamenten. Vse okrog njega ga je zanimalo in vse je zapazil, še zelo mlad se je leta 1943, takoj po padcu Italije, povezal z domačimi partizani. K meni je rad pogostoma prihajal in me vedno spraševal o vsem, kar se je nanašalo na našo borbo. Zanimali so ga komandanti, komisarji in borci. Najbolj ga je čudilo to, da je videl v naših vrstah tudi oborožene ženske, naše tovarišice. Vselej je spraševal, od kod so ti ljudje in kaj jih vodi v to borbo. Poleg tega je bil zelo radoveden, bister, agilen in odkritosrčen fant. 2e v juliju 1944 je skupaj z znanim borcem iz Ščigle Avguštinom Čedermacem - Kali-šem sodeloval z minersko sabotažno skupino briško-bene-škega odreda pri napadu na nemški kamion v bližini Stupice. Ob tej priliki je bil uničen kamion in sedem Nemcev ubitih. Po tej akciji se je Ivo oglasil pri meni, ki sem se tedaj skupaj z drugimi borci mudil v Poštaku in mi s ponosom pripovedoval o napadu. Na vprašanje, kaj ga je dovedlo do tega, da se je u-deležii te bitke, mi je odvrnil, da se je, ko je bil na obisku pr; svojih sorodnikih v vasi Stupica, pridružil enoti partizanov in tako mu je bilo na lastno željo dovoljeno udeležiti se napada. Dejal mi je, da so Nemce tako sakramensko naklestili, da se je vse živo, kar je ostalo, razletelo na vse strani kakor jata vrabcev. V avgustu mesecu je v škratovem naletel na nekega Italijana, ki je pri domačih poizvedoval po partizanih in se zanimal za podatke o njihovih svojcih. Fant je to opazil in prisluhnil. Spremljal je ves razgovor domačinov s tem človekom in je kaj kmalu zaključil, da mora biti kak italijanski špijon, zato ga ni izpustil z oči. Ko se je Italijan naposled oddaljil iz vasi in se pripravljal, da se odpelje s svojim avtomobilom proti Klo-diču, je fant že stal tesno ob njem ter mu molil cev pištole pod vrat: «Z menoj!» Tako je vodil tega človeka, komaj 16-leten, osem kilometrov po glavni cesti do Host-nega, naravnost v štab beneškega bataljona. Tu ga je predal z besedami: «PripeIjal sem vam nekega špijona.« To osebo smo potem zaslišali in je priznala, da pripada fašistični vojski in da zbira podatke o naših enotah. Redno vojno sodišče komande kobariškega vojnega področja mu je prisodilo smrtno kazen. V septembru, oktobru in novembru mesecu je Ivo na mostu Sv. Kvirina in ob cesti med Ažlo in šent Petrom o-pravil več drznih akcij iz zasede. Na mostu je s svojo karabinko podrl več nemških stražarjev, ki se jim je približal na razdaljo 50 do 80 metrov plazeč se po trebuhu. Njegov zadetek je bil skoraj vedno točen. Spominjam se ga, kako je neke deževne noči prišel v zaselek Platac ves premočen, da so se mu svetli in gosti, lasje, lepili na čelo in je voda tesia z njegove obleke. V slabih čevljih mu je žmečilo, da smo vsi slišali. Ko se je pokazal pred menoj, mi ni bilo težko opaziti, da je nerazpoložen in nevoljen. Menil sem, da je z njim nekaj narobe, zato sem ga vprašal, kaj se mu je vendar zgodilo. Odvrnil mi je: «To-krat nisem napadel jaz, ampak so oni napadli mene.» Ko se je namreč priplazil do predvidenega zaklona, od koder naj bi podrl nemškega stražarja, ki je hodil po mostu z bajonetom na puški, ga je straža zapazila in takoj ustrelila proti njemu. V istem trenutku je že postojanka uperila ogenj v njegovo smer. Z veliko muko se je moral plaziti, da se je umaknil pred točo krogel, ki ga je dolgo zasipala in spremljala ves čas vzdolž hriba Kr-koša. Komaj se jim je izvlekel tisto noč. Vendar njega to ni presenetilo. Le jezil ga je neuspeh pri nameravani akciji. Takoj naslednji dan se je zato spustil v novo in tokrat sč je odločil, da napade italijanske republi-kine. Postavil se je v zasedo med Ažlo in Šent Petrom in od tod napadel njihovo patro-lo. Ta je potem zbežala. Ko je ob vrnitvi raportiral o akciji, je dejal: «če nista mrtva, sta pa hudo ranjena.« Bližnji domačim so potem trdili, da so videii dva ranjena in da so enega od njiju odpeljali v čedadsko bolnišnico. V oktobra 1944 je ta mladi borec, ves predan ideji naše borbe, postal kurir komisarja Franca Crnuglja Zorka. Ko je bil Zorko imenovan za komi- sarja Sedemnajste, je Ivo odšel z njim čez Sočo, kjer je bila brigada nastanjena. Zorko je vzljubil tega vnetega in prizadevnega ter bistrega fanta, zato ga je tudi povabil s seboj. Nič manj pa ni Ivo vzljubil svojega komisarja in se je prav rad odzval njegovemu vabilu, še več, bil je izredno ponosen in mu je bilo v čast, da ga je želel imeti vedno ob sebi. Tov. Zorka je skoraj bolj cenil, kakor lastne starše. Še po vojni je poudarjal, da je bil kurir komisarja Zorka in kurir 17. brigade. To dvoje je zanj pomenilo vse. Zorko ga je tako imel vedno ob sebi in redko kateri dan je bil, da ni bistrega fanta poučeval v slovenskem jeziku. Dajal mu je pismene naloge, posojal knjige in list «Matajur» (glasilo beneških Slovencev). Ivo je tako hitro dojemal snov in reševal naloge, da mu je že po dveh mesecih branje slovenske besede gladko teklo. Ob tem delu in učenju pa je rasel tudi njegov narodni ponos, ki je še pred koncem vojne postal tako klen, da ni bilo več sile, ki bi zadušila v njem njegovo visoko narodno zavest. Tako oblikovan je v tem času izvršil več samostojnih in patrolnih akcij v Soški dolini in sodeloval v vseh borbah skupaj s svojim komisarjem Zorkom. Vedno mu je bil ob strani in čimbolj ga je Zorko čuval kot redko dragocenost beneške deželice, tem bolj mu je fant silil v borbo. Zorko je o tem fantu napisal v svoje spomine naslednje: «Ta moj mladi nepozabni kurir, lik hrabrega borca, discipliniranega, samozavestnega, inteligentnega, z neverjetno vzdržljivostjo, brezmejno predan svojemu ljudstvu in borbi za njegovo svobodo, mi bo ostal vedno v dragem spominu.« Po osvoboditvi je bil Ivo demobiliziran in se je junija vrnit domov v svojo rojstno vas. Kot zaveden Slovenec je Soma nadaljeval svoje aktivno in prizadevno delo kot politični delavec. V vaseh Šentle-nartske doline ;leta 1946 je med ljudstvom vzbujal narodno zavest in . ga tako pripravljal na prihod mednarodne razmejitvene komisije, od katere je bila odvisna usoda Beneške Slovenije. Ta komisija naj bi takrat na kraju samem ugotovila naravno etnično mejo. Treba je bilo torej organizirati ljudstvo, da bi ob prihodu delegacije manifestiralo slovenstvo naše dežele. Povsod, kjerkoli se je mudil — v gostilni, na cesti ali v trgovini — povsod ie izpovedoval, da smo beneški Slovenci del slovenskega naroda in po narodnosti spadamo k bratom onstran Soče. V letu 1946 — ne spominjam se točnega datuma — je nekega dne odnesel slovensko zastavo, da bi jo razobesil na e-lektričnem drogu v vasi Škratovo. Pri tem ga je zalotila angloameriška policija, ki je brez kakega opozorila ali poziva ustrelila nanj z dolgim rafalom, ko se je bil že povzpel na drog. Tako Je Ivo Primožič, mladi kurir 17. brigade in komisarja Zorka, padel s slovensko zastavo v rokah! Vest o njegovi smrti je mečno pretresla vse beneško ljudstvo, zlasti pa še njegove sodelavce in tovariše iz let borbe. Z veliko hrabrostjo se je v beneškem bataljonu izkazal tu di tovariš Ivan Jug, doma iz Anhovega, ki je kasneje postal namestnik komandanta bataljona. 2e pred kapitulacijo Italije je začel sodelovati s pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja. Vsa njegova dru žina je bila globoko zavedna in je tudi vsa aktivno sodelovala z NOB. (Nadaljevanje sledi) Operativni štab za Zapadno Primorsko (OŠZP). Od desne proti levi: komisar Marjan Zdravi#?, komandant Franjo Bavec • Branko, sekretar štaba Milan štrukelj, štabni zdravnik Rus Pavle Filipov in dva borca Goriško-beneški dnevnik SINDIKALNE VESTI Nekaj predlogov za reformo pokojninskega zakona Novi predsednik INČA je llaffaele Franeo V zvezi z današnjim posvetom I med predstavniki sindikalnih orga-' nizacij in predstavniki vlade v Rimu, kjer bodo sindikati predložili svoje predloge za spremembo zakona o pokojninah INPS, se je sestal pred dnevi v Gorici pokrajinski odbor CGIL, ki je ob tej priliki proučil predloge za reformo pokojninskega zakona, ki so jih obravnavali na sindikalnih sestankih po raznih krajih na Goriškem. Ob zaključku svojega posveta je odbor združil nekatere najvažnejše predloge ter jih poslal državnemu vodstvu CGIL, da bi jih upoštevalo pri današnjih razgovorih z vladnimi predstavniki. V teh predlogih se zahteva med drugim povišanje najnižje pokojnine na po 1000 lir dnevno, ter po 10 tisoč lir doklade na vsakega družinskega člana, ki ga vzdržuje upokojenec. Po 40 letih dela naj prizadeti dobi polno pokojnino, tudi če nima še 60 let. Pri težjih delih Je treba delovno dobo skrajšati postopoma na 30 let. Naj se ponovno vpelje pokojnino «di an-zianltk« po 35-letih pokojninskih prispevkov; pokojnine naj se pla čujejo mesečno in naj se vpelje zanje draginjsko lestvico, kot je v veljavi v industriji; pri vodenju u-stanove INPS naj bodo pridruženi tudi predstavniki delavcev Na isti seji so odobrili odstop dosedanjega predsednika sindikalnega patronata INČA Bruna Man-fredinija zaradi preobremenjenosti z delom ter določili za novega predsednika bivšega poslanca Raffaeia Franca. Velik obisk razstave Primorska v borbi Dokumentarna razstava Primorske v borbi, ki so jo ob priliki proslave 25. obletnice vstaje otvo-rili v avli občinske palače v Novi Gorici je deležna velikega obiska in živega zanimanja, kar pričajo tudi številni podpisi v knjigi za Gorica CORSO. 17.30—22: «La scuola della violenzai), S. Pitier in J. Geeson. Ameriški barvni film. VERDI. 17.00: «Bandoleros!». J. Stewart in R. Welch. Kinema-skope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22: «11 mondo nella mia tasca», Bob Skaigher in N. Tiller. Italijanski črnobeli film. VITTORIA. 17.15: »Dolce veleno», A. Perkins in T. Weld. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «11 tigre«, V. Gassman in A. Margret. Italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30: «Caroline Cherie«, F. Anglade in J. Claude. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30: «Bandolero», J. Stewart, D. Martin in R. Welsh. PRINCIPE. 17.30: «Dolce novem- bre«, A. Newsley in L. Dennis. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, na Kor zu Italija 244 - Tel. 35-38. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» dr. Rismondo, Ul Toti 52 - Tel. 72701. RONKE Danes Je odprta lekarna «All’a.n-gelo« dr. Sergio Olivetti, Ul Roma 22 - Tel 77019. obiskovalce. Razstava bo odprta še do vključno 6. oktobra vsak dan neprekinjeno do 20. ure. Posvet o gradbenem pravilniku v Tržiču Včeraj je bil na obisku v Tržiču deželni odbornik za javna dela De Carli. Z županom odbornikom za javna dela in podpredsednikom industrijskega konzorcija ter drugimi predstavniki se je razgovarjal o gradbenem programu ter o problemih, ki so v zvezi z medobčinskim urbanističnim načrtom. Razpravljali so tudi o zazidalnem načrtu na pobočju nad železnico (La Rocca) ter si ogledali ta kraj. IZPRED OKRAJNEGA SODISCA Zaradi dolgov zaplenjen avto ostal pokvarjen onstran meje Niso mogli ugotovitikdaj je prišlo do zamenjave avtomobilskega ogrodja Pred goriškim okrajnim sodiščem je bila včeraj dopoldne cela vrsta razprav, od katerih pa so jih precej odložili in le dve je sodnik dr. Arculeo zaključil z razsodbo. Pri prvi so obravnavali primer odsotnega Riccarda Canzuttija, 44-let, iz Gorice, Ul. Morelli 26. V obtožnici je navedeno, da si je Can-zutti prilastil fiat 500 C, ki ga je bil sicer njegov, pa so ga na zahtevo sodnih oblasti zaplenili za kritje dolgov ter mu ga po zaplembi zaupali v varstvo. Ko so dne 17. aprila letos pozvali Canzuttija naj pripelje vozilo, ki so ga ocenili za izklicno ceno na dražbi na 50 tisoč lir, sodnemu eksekutorju, je prišel brez avtomobila in izjavil, da ga je pustil v Jugoslaviji, Pri včerajšnji razpravi ga je sodnik obsodil na tri mesece zapora, plačilo globe 30 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Rambaldo Zuccalli. Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 49-letni goriški trgovec Mario Portelli iz Ul. Montesan-to 45. Mož je prekršil, tako je rečeno v obtožnici, cestni pravilnik s tem, da je spremenil evidenčno številko na nosilnem ogrodju svojega poltovornjaka fiat 500 C. Tožba v tem smislu je bila vložena 28. aprila lani. Portelli je včeraj odločno zani- iiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiHiiiiiiiiiiiiiimi VČERAJ POPOLDNE NA OSLAVJU Neprišteven mož je s sekiro razbil ženi lobanjo in jo ubil Morilca so pripeljali iz umobolnice za nekaj ur domov Tragedija se je zgodila, ko so otroci odšli zdoma Krvav dogodek se je včeraj v prvih popoldanskih urah pripetil na Oslavju. Albert Mikluš, star 62 let, je s sekiro udaril svojo ženo Mileno Kristančič ter ji razbil lobanjo. Ženska je bila na mestu mrtva, napadalec pa je kmalu po umoru zapustil hišo ter se napotil v smeri proti meji. Dogodek je povzročil v tej mirni vasi delovnih ljudi veliko razburjenje in tudi dosti govoric. Vsa vas je bila po konci, vaščani so se v skupinah zbi rali po cestah ter se pogovarjali o neverjetnem dogodku, ki na Oslavju nima para. Albert Mikluš je kmalu po vojni izgubil razsodnost ter so ga spravili v umobolnico. Govorijo, da je obolel zaradi neke grožnje, češ da mu bodo razdejali hišo, če nekomu ne izroči določene vsote denarja. Točnih okoliščin njegove obolelosti vsekakor ne poznajo. Mikluš se je v umobolnici običajno normalno obnašal, le kadar se je spomni! na ženo, odnosno je pogovor na- .i— - _ -J-.--'" ■L*...9 Včeraj dopoldne so našli truplo pokojnega Julija Jelena, ki je v torek, kot smo že poročali, tragično utonil v Miljskem zalivu. Julij Jelen je stanoval v Ronkah. V Gorici je dokončal srednjo šolo in bil gojenec Dijaškega doma, nakar je nekaj časa delal v tržiški ladjedelnici CRDA. Kot njegov oče, ki je bil občinski svetovalec v Doberdobu, je bil tudi Julij po poklicu krojač. Zapušča ženo in majhnega otroka. nesel nanjo, je postal dokaj besen. Vse to pa seveda ni bilo tako hudo, ali vsaj na zunaj ni bilo tako hudo, da zdravniki ne bi Miklušu dovoljevali občasne obiske na domu. Po novi zdravstveni metodi, ko bolnike občasno za kratko razdobje pod vodstvom paznikov pošiljajo v mesto ali celo na dom, so tudi Mikluša večkrat pripeljali domov. Včasih je bil paznik ves čas njegovega bivanja pri njem, včasih pa ga je pustil v družinskem krogu ter ga prišel spet iskat čez nekaj ur. Tako ga je paznik tudi včeraj dopoldne pripeljal na dom na O-slavje ter ga izročil domačim v varstvo. Te dni se namreč na O-slavju zaključuje trgatev in njegova prisotnost v hiši bi utegnila nanj dobro vplivati. Zgodilo pa se je tisto, kar so najmanj pričakovali. Kmalu po kosilu so se pri Miklu-ševih odpravili na delo. Najstarejši sin Marjan, star 23 let, ki je ostal na kmetiji, je odšel iz hiše, najbrž v vinograd. Njegova sestra Jožica je tudi odšla z doma, najbrž v Gorico, kjer prodaja v osmici. Nekaj pred 14. uro je tudi David, ki študira na univerzi, odšel iz hiše. Oh 14. uri se je z avtobusom odpeljal v biblioteko študirat. Vsi trije otroci so odšli, v hiši je ostala samo Milena Mikluš s svojim možem, ki je v trenutkih neprištevnosti kuhal jezo nanjo. Kaj sta govorila ali počenjala, ko se je zgodila tragedija, tega najbrž ne bo tako lahko ugotoviti. Tudi tega ne, kako se je točno zgodilo, ker baje ni bil nihče prisoten. Mikluš je s sekiro udaril ženo po glavi, ji razbil lobanjo ter se docela miren — tako pravijo očividci — okoli 14.30 odpravil preko pokrajinske ceste proti njivam, ki jih imajo na pobočju v smeri proti državni cesti. Do včeraj zvečer ga še niso našli. Ni izključeno, da so varnostni organi o dogodku ter morilčevem pobegu obvestili tudi jugoslovanske oblasti, da bi ga aretirale, če bi slučajno zašel na njihovo ozemlje. Mikluš je namreč že nekajkrat zbežal iz umobolnice ter je tudi po več dni hodil kdo ve kod, dokler ni sam prišel nazaj ali ga niso našli. Običajno ni kazal znakov nasilnosti, le žene ni smel videti ali se nanjo spomniti. Zato so mu tudi dovoljevali občasne sprehode po mestu ali obiske na domu. Prvi, ki je izvedel za umor, je bil sin Jožko, ki se je okoli 15. ure vrnil domov. Stopil je v hišo, kjer se mu je nudil strašen prizor. Na tleh je našel svojo mater v mlaki krvi. Vest o dogodku je kot blisk obletela vso vas. O njej so seznanili karabinjerje in kriminalno policijo, ki so poslali na kraj svoji izvidnici. Tjakaj je prišel tudi državni prokurator, ki je ugotovil smrt in odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Na križišču pokrajinske ceste in ceste, ki pelje «na borjač* (prav tam je namreč Mi-kluševa hiša), je bilo včeraj popoldne vse polno policistov in karabinjerjev, pa tudi domačini so se ustavljali tam ter se pogovarjali o krvavem dogodku, ki je za nekaj časa potisnil v ozadje trgatev in vse skrbi, ki jih imajo z njo. kal, da bi kdajkoli kaj spreminjal na ogrodju svojega avtomobila in še najmanj registrirano številko. Tudi prejšnja lastnika vozila Fer-rante Piotti iz Gorice in Vito Tor-telli sta dala podobno izjavo zase. Ugotovili so nadalje, da je bil avto februarja 1966 v fiatovi delavnici v Gorici za splošen pregled in od takrat je menda bila na ogrodju štev. 337798 in ne 423956 kot je navedena na prometni knjižici. Podrobnejša preiskava je pokazala, da je bil fiat 500 C s številko 337798 poslan na podružnico fiat v Brescio. Na osnovi teh podatkov Je sodnik oprostil Portellija zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Zuccalli. Praznik grozdja v nedeljo v Gorici Po praznikih grozdja v štever-janu in v širšem pokrajinskem obsegu preteklo nedeljo v Krminu, bo turistično društvo Pro Loco iz Gorice ob sodelovanju EPT in kluba 3P priredila praznik grozdja tudi v Gorici in sicer v nedeljo 29. t.m. V Ljudskem vrtu bodo uredili stojnice s prodajo grozdja, kjer bo ob 11.30 tudi koncert mestne godbe na pihala. Popoldne ob 14.30 bo na Trgu Battisti avtomobilska «gim-kana« za trofej goriškega mesta. V veliki dvorani UGG bo ob 17.30 uri folklorna prireditev, Hude ranjen mopedist pobegnil iz bolnišnice Včeraj se je v Ul. S. Marco v Tržiču 17-letni Edi uiian iz Tržiča, Ul. Pascoli, s svojim mopedom, verjetno zaradi premajhne pažnje, zaletel v ob kraju ustavljen avto. Padel je in pri tem dobil precej hude poškodbe na glavi in trebuhu. Pridržali so ga na zdravljenju s pridržžano prognozo. Čeprav tako hudo poškodovan je Uiian pobegnil iz bolnišnice in minilo je precej časa preden ga je neki prijatelj, ki ga je opazil v takem stanju na ulici zopet pripeljal nazaj v bolnišnico imumiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiHiuiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE IN ZVEČER Požar na zgornjem Oslavju uničil imovino dveh kolonov Zgorela je hiša z gospodarskimi poslopji, orodjem in pridelki - Škodo cenijo preko šliri milijone lir Včeraj popoldne nekaj po 14. uri je v kolonski hiši barona Teufen-baha na zgornjem Oslavju, Ul. Tre-buchi štev. 13, nepričakovano izbruhnil požar. Ogenj je hitro zajel hišo in gospodarsko poslopje obeh kolonov, 57-letnega Avgusta Ipavca in 58-letnega Alojzija Prinčiča. Povzročeno škodo cenijo na tri milijone na poslopju in naa milijon lir na orodju in pridelkih. Na srečo pa je tako poslopje kot orodje krito z zavarovalnino. Ogenj je izbruhnil na zadnji strani poslopja v seniku, kjer je bilo stlačeno seno, slama in drugo. Domači so bili takrat v vinogradu zaradi trgatve in doma je ostala samo žena, ki je prala na dvorišču pred hišo ter ni opazila ognja na zadnji strani poslopja, šele ko je gospodar pripeljal' domov grozdje je opazil dim in alarmiral še druge ljudi. Takoj so poklicali gasilce iz Gorice, ki so prišli z dvema cisternama in brizgalno. Pri gašenju so jim pomagali tudi vaščani, ven- dar se je ogenj hitro razširil na vse gospodarsko poslopje ter nato še na stanovanjski del hiše. Vendar se je gasilcem in domačinom posrečilo rešiti živino iz hleva, nekaj pohištva in nekaj orodja Večina sena, slame in drugih pridelkov pa je ogenj uničil, prav tako tudi dva motocikla. Od poslopja so ostali samo zidovi, streha, tramovje in stropi pa so se sesuli v plamene. Na kraj nesreče so prišli tudi karabinjerji iz Podgore in policija, ki so skušali ugotoviti vzrok požara. Domnevajo, da je morda kdo odvrgel cigaretni ogorek ali kaj podobnega. Kot rečeno, znaša škoda po prvi oceni na štiri milijone lir ter bi lahko bila še večja, če bi takoj ne prišla pomoč. Na srečo pa ni bil nihče ranjen. V stanovanju o-beh kolonov je požar uničil tudi obleko, velik del pohištva ter razne dokumente in druge papirje, ki jih niso več utegnili rešiti. Gasilci so do mraka omejili požar, OLIMPIJSKE VEST! Važno nalogo na igrah v Mehiki bodo letos imeli tudi zdravniki Med njihove dolžnosti bo sodilo tudi nadzorstvo proti dopingu in ugotavljanje spola pri tekmovalkah - 7. oktobra bo v Ciudad Mexicu svetovni kongres športne medicine CIUDAD MEXICO, 26. — Medicin ska veda bo odigrala na letošnjih 19. olimpijskih igrah zelo pomembno vlogo. Predvsem morajo uradni zdravniki skrbeti za nadzorstvo proti dopingu in preverjanje spola tekmovalk, razen tega pa se bodo morali pri tekmovalcih, ukvarjati tudi z vrsto pojavov, do katerih bo gotovo prišlo glede na to, da se bodo igre odvijale v precejšnji nadmorski višini: 2.240 metrov. V okviru iger bodo odprli 7. oktobra 17. svetovni kongres športne medicine, ki se bo odvijal v izredno sodobnem zdravstvenem središču mehiške prestolnice. Kongres bo gotovo osredotočil svoje razprave na biološke značilnosti tekmo- valk in program, ki so ga določili mehiški specialisti bo gotovo ustvaril pogoje, da bi določili genetične komponente, ki pogojujejo morfološke in fiziološke posebnosti športnic. Po predhodnih prijavah sodijo, da se bo kongresa udeležilo 5.000 specialistov. 2. oktobra se bo zdravniška komisija Mednarodnega olimpijskega odbora (ki so jo osnovali pred letom in pol) sestala v mehiški prestolnici pod predsedstvom belgijskega princa Aleksandra De Mero-deja. Obravnavala bo nekaj točk dnevnega reda, na katerem bo med drugim poročilo dr. Jacquesa Thie-baulta (Francija) o prvih testih za nadzorstvo spola in dopinga na igrah v Grenoblu, poročilo dr. lllll■llllll■llIrlllllll|||ll|||Ilml|||||||||||||||■||||||||||||||||UllIlIll|||||||^lllllllllllllllllllllllll||||||||||lmmlllll ODBOJKA ZA EKIPE B LIGE Drevi se zaine v Trstu predprvenstveni turnir Na turnirju nastopajo štiri tržaške še-sterke: Bor, CRDA, Liber las in Gasilci Letošnja odbojkarska sezona se bliža z naglimi koraki. Prvi bodo pri nas stopili ob mrežo moški, ki tekmujejo v B ligi, zato je razumljivo, da so prav tržaške ekipe, ki nastopajo v tej ligi sklenile prve organizirati odbojkarsko prireditev, ki bi jim služila kot preizkus svojih sil pred začetkom sezone. Tako se bo drev1 začel predprvenstveni turnir za drugoligaške še-sterke, ki bo dokaj kakovosten: poleg Bora, CRDA in Libertasa bodo namreč igrali tudi Gasilci, ki so lani izpadli iz A lige in bodo seveda ostalim tržaškim drugoliga-šem huda konkurenca. Prognoze o poteku turnirja so precej težke: o ekipah še namreč ni mogoče zbrati dovolj trdnih podatkov, da bi lahke presodili trenutno stanje njihove moči. Gasilci so vključili v prvo moštvo nekaj mladih sil. Bor ho verjetno nastopal brez nekaterih standardnih i-gralcev, ker so trenutno zadržani ali odsotni. Ostali dve moštvi pa Bora in Gasilcev, po predvidevanjih, ne bi smeli ogrožati. Sicer pa bosta najbolj indikativni že nocojšnji srečanji, ki bosta gotovo pokazali v kakšni formi so trenutno štirje tržaški drugoligaši. Urnik turnirja bo naslednji: Petek, 27.9. v telovadnici Zandonai: 20.00 GASILCI - LIBERTAS 21.30 CRDA - BOR Sobota, 28. 9. v telovadnici v Ul. della Valle: 20.00 CRDA - LIBERTAS 21.30 GASILCI - BOR Nedelja, 29. 9. v telovadnici v Ul. della Valle: 09.00 BOR - LIBERTAS 10.30 GASILCI - CRDA Srečanja bodo odigrali na dva osvojena seta. Ker bo turnir istočasno služil tudi izpopolnjevanju sodnikov, bo vsak set srečanja sodil različen sodnik. * * * SZ BOR naproša člane moške ekipe, naj se zbrro drevi v telovadnici Zandonai pol ure pred začetkom tekme. * * * Tržaški Gasilci bodo tudi letos organizirali moški odbojkarski turnir za «Nagrado padlih«, ki je že bil v letih 1962 in 1964. Turnir bo v začetku oktobra in bodo verjetno na njem nastopile šesterke italijanskega prvaka Ruinija, Casadia iz Ravenne, zagrebška Mladost in seveda domačini. Mesto trenerja šesterke tržaških Gasilcev je prevzel Adrijan Pavlica, ki pa bo še nadalje tudi igrai. Poleg njega bosta v gasilskem moštvu letos igrala še dva slovenska igralca: Valter Veljak in Grilanc. Ker so Gasilci lani izpadli iz A lige bodo letos igrali v B ligi. Eduarda Haya (Mehika) o organizaciji zdravstvene službe na mehiških igrah itd. Medtem pa so že začeli z ugotavljanjem spola udeleženk iger. Preglede vodi dr. Thiebault. (Tekmovalkam odvzamejo slino in opravijo nato mikroskopsko analizo za hromozomsko raziskavo Barrovega telesca, ki je odločujoč faktor za spol posameznika). Dr. Thiebault je izjavil, da so se doslej vse udeleženke iger rade volje udeležile pregleda, posebno Sovjetinje in Avstralke. Po zaključku iger bo v Ciudad Merico tudi kongres mehiških kirurgov, katerega se bosta med drugimi udeležila kot gosta tudi Juž-noafrikanec Christian Barnard in Denton Cooley iz ZDA. RIM, 26. — Še 13 italijanskih olimpijcev je danes odpotovalo z rimskega letališča v Mehiko. Na pot so odšli nekateri atleti, skakalci v vodo in konjeniki. Med skakalci je bil tudi Di Biasi, med atleti pa Gentile, Crosa, Comacchia, Panerai, Vettorazzo itd. AVTOMOBILIZEM Ferrari na dirki CAN-AM MODENA, 26. — Avtomobilska hi. ša Ferrari se bo udeležila le poslednjih treh dirk CAN-AM (Kana-da-Amerika), medtem, ko na prvih treh ne bo nastopila. Zato se tudi ne bo mogla potegovati za končno zmago, ker predvideva pravilnik tega tekmovanja nastop na vsaj štirih dirkah od šestih. Tovarna Ferrari namreč ni mogla pravočasno dokončati za to tekmovanje novega dirkalnega avtomobila, ki bo imel motor s prostornino valjev 6.300 ccm, 12 cilin drov, razvijal pa bo 500 konjskih iiiiiiiiiiiiiimiiiimiitiiiiimiiiiimiumiiimiiiiHiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiMimiiiiiiiH MEDCELINSKI POKAL flKKZni V prvem finalu v Buenos Airesu Estudiantes- Manchester 1:0 Povrni na tekma ho 16. oktobra v Manchestru BUENOS AIRES, 26. — V prvem medcelinskem finalu nogometnega tekmovanja za pokal prvakov je argentinsko moštvo Estudiantes premagalo angleški klub Manchester United z 1:0 (1:0). Edini gol je dosegel Conigliaro v 28’ prvega polčasa. Tekmi je prisostvovalo 70.000 gledalcev. Paragvajski sodnik Hugo Sosa Miranda je v 34’ drugega polčasa izključil iz igre Angleža Stilesa zaradi ugovarjanja. Srečanje je bilo zelo borbeno in živahno, pa tudi grobo. Argentinci so na splošno igrali bolje od svojih nasprotnikov in so zmagali zasluženo. Angleži so nekoliko ra zočarali. Prikazali so poprečno igro, vendar pa je tudi mogoče, da niso hoteli domačinom razkriti svoje prave vrednosti, ki jo bodo verjetno pokazali doma, kjer se bo igra vsekakor odvijala na boljšem igrišču, kot je bilo to na stadionu Boca Juniors. Povratno tekmo bodo odigrali 16. oktobra v Manchestru in Angleži imajo lepe izglede za osvojitev med- celinskega pokala. Gol, ki so ga dosegli doma Argentinci je pač premajhna prednost, da bi lahko Juž-noameričani gledali z zaupanjem na tekmo v Manchestru. * * * FILADELFIJA, 26. — V meddržavnem prijateljskem srečanju je Izrael premagal ZDA s 4:0 (0:0). Vse štiri izraelske gole je dosegel v obdobju osemnajstih minut levo pol-krilo Shpiegler. * * * MARSEILLE, 26. — Francija in Zahodna Nemčija sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1, ki sta ga dosegli že v 1. polčasu. * * + KOPENHAGEN, 25. — V srečanju reprezentanc pod 23 leti je Nizozemska odpravila Dansko s 3:1 (2:0). # * * Nogometna reprezentanca Romunije je danes v okviru priprav na kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s Portugalsko nastopila proti novosadski Vojvodini in jo je premagala z 2:1 (1:0). 46- (JL TRAVEN J General iz džungle 6 Zdaj se je znočilo. V taborišču so visoko goreli vsi ognji. General je prišel do štabnega ognja, ves izmučen in utrujen. Ves ljubi dan je s pomočjo Coronela, Matiasa, Celsa, Fi-dela m drugih inteligentnejših muchachosov uril ljudi v streljanju in zadevanju in je kot rekrut letal naokoli z muchacho-si. Gor — dol, gor — dol je vadil z njimi tako dolgo, da se je sam še komaj lahko pobral s tal. Potem jih je učil, kako je treba napredovati v razširjeni strelski črti in si pri metanju na tla iskati pravega zavetja. Učil jih je, da ne sme priti v cevi ali magazine karabink noben pesek, če ležijo na tleh ali se plazijo. Učil jih je, kako je treba streljati kleče in leže in jim dopovedoval, kako je treba naglo izkopati v mehk: zemlji plitve kotanje in leči vanje, da bi nudili čim manjši cilj. Vse, kar se je le mogel spomniti, kar se je kdaj sam naučil in kar je kot seržant moral druge učiti, je zdaj vtepal v glavo mucha-chosom. Ljudje, ki jih je imel na voljo, so bili dvajsetkrat slabši, kakor so bili rekruti, ki so prihajali v njegov bataljon. Ce ne bi imeli muchachosi trdne volje in prekipevajočega navdušenja za prihodnjo bitko, bi bil pač lahko obupal spričo pičlega uspeha, ki ga je imel s svojim urjenjem Zato ni bilo nič čudnega, da je prišel k ognju kot mokra cunja. «In to je njihov jefe, njihov general,« je dejal potihoma eden izmed štirih obiskovalcev svojemu sosedu, ko so iz po- zdravov in nagovorov muchachosov spoznali, da je ta utrujeni, izčrpani, štorkljavi, usrani, nepočesani, rjavi dečko, ki je prišel k ognju, poveljnik upornikov. «Temu bom primazal eno na gobec, pa se bo zvrnil v blato,« je šepetaje dejal najbližji sosed. «To ušivo in poscano sodrgo bomo segnali skupaj s krepelci. Ne vem, zakaj si daje stari toliko opravka in hoče poslati tri bataljone Z eno četo jih premikastim, te svinje.« «Hudiča,» je tiho dejal sosed, ki je komaj odprl usta in sikal besede skozi zobe, «hudiča vendar, nehajte že gobezdati, saj vidite, kako nas oni tam gleda in opazuje.« To je bil Profesor, ki se je kar naprej moral ozirati na četverico, da bi se spomnil, kdo bi naj bili in kaj imajo za bregom. Coronel se je obrnil k muchachosom, ki so spadali k štabu, in dejal: «Pojdimo tja k ognju, kjer sedi in kuha Celsova mucha cha. Tam so zaklali svinjo. Tukaj pri nas pa je bolj žalostno.« «Od kod pa imate svinjo?« je vprašal Profesor Celsa, ki je stopal poleg njega. «Nič ne vem, kdo vam je pripovedoval o svinji. Saj ni svinja. Antilopa je. Sel sem z Modesto v grmovje in sem ji dovolil, da je ustrelila kakih desetkrat iz strojnice, da bi se naučila ciljati. In takole je prišla antilopa prav na pot, Mo desta je pritisnila in jo podrla z drugim strelom. Oba strela sta zadela.« «Pptem jo bom jutri povišal za podoficirja,« je dejal General z utrujenim smehom v glasu. «Ti pa, Coronel, se lahko kaj naučiš od muchache. Pognal si mi dvajset nabojev proti drevesu, kakor sem videl danes popoldne, in samo en strel se je zaril v debelo deblo.« «Upoštevati moraš oddaljenost,« je odgovoril Coronel. «An-tilopo bi lahko z roko prijel za rep, tako blizu je bila.« «čudil se boš, Coronel,« se je zasmejal Celso. «Z roko? Da ne umrem od smeha. Z roko prijel. In še za rep. Najmanj dve sto korakov je bila oddaljena.« «Mi ni treba nič meriti. Bom že vedel, koliko je dve sto korakov.« 7 Ko so tako sedeli pri Modestinem ognju in jedli pečeno antilopo brez drugega dodatka, kot je bila tortilla in sveže, zeleno listje, ki so ga potrgali ob robu grmovja, je čez čas dejal Profesor: «Lahko bi jedli tudi pri našem ognju. Toda potem bi morali poslati proč tiste štiri, če bi hoteli govoriti. Hotel sem pa, da obsedijo tam, ker bi sicer opazili, da vemo, kakšne sorte peoni so.» General ni zinil nobene. Toda medtem ko je jedel in se pri tem trudil, da ne bi zaspal, so večkrat prihajali muchachosi, ki so mu potihem šepetali v uho poročila, on pa jim je prav tako tiho izdajal povelja. Njegovi oficirji se niso brigali za to, kaj je ukazoval in kako je pripravljal svoje načrte. Včasih je kaj vprašal Coronela, potem spet Profesorja ali Andreua ali Matiasa in videti je bilo, da je upošteval njihove odgovore pri ukazih, s kate rimi je pošiljal proč muchachose. Potem mu je Matias zvil cigaro, ki si jo je prižgal. Ko je nekajkrat potegnil dim, ne da bi spregovoril, je menda njegova utrujenost popustila. Delal je vtis, kakor da je na pol zaspal in si odpočil in opomogel med jedjo. Tako on kot večina njegovih svetovalcev tukaj pri ognju ni čepela na tleh, kakor so imeli navado, ampak je sedela na kratko odsekanih steblih dreves, ki so ležala naokoli in so bila pozneje namenjena za večje ognje, ki naj bi ustvarili v taborišču prijaznejše in bolj veselo razpoloženje, da bi bili vsi muchachosi dobre volje. Pri štabnem ognju je zdajci zagorela mogočna klada in to je bilo hkrati znamenje, da so prižgali vse druge velike ognje in tako s pesmijo, glasbo in splošnim veseljem zaključili dan. Spet se je pojavil muchacho in mu na tiho nekaj sporočil. General je vstal in pomigal vsem, naj mu sledijo. 8 šli so k štabnemu ognju, kjer so posedli po deblih. «še vedno ste tukaj vi štirje črvi,« je dejal obiskovalcem, ki so se prav dobro počutili pri velikem ognju ah vsaj skušali delati tak vtis. «Da, jefecito, še zmeraj smo tukaj,« je odgovoril mož, ki je imel zobe z zlatom plombirane. «Toda z vašim dovoljenjem bi se zdaj odpravili na pot, ker imamo zeio dolgo pot pred seboj.« «Kaj pa so vam plačali za to pot, hombres?« je suho vprašal General. Vsi štirje so ob teh besedah nekoliko prebledeli. Toda govornik se je naglo zbral in dejal: «Nihče nam m nič plačal, jefecito. Mi smo ubogi peoni in smo hoteli samo vedeti, kdaj boste prišli na našo finco, da bi nas rešili suženjstva in servitud.« Ko je bilo slišati izraz »rešiti suženjstva«, se je Profesor zarežal in pogledal Generalu v obraz, da bi videi kaj bo ta dejal k temu izrazu. «Vi ste torej ubogi peoni s fince Las Margaritas?« Je vprašal General, morda še bolj suho kot prej. «Da, jefecito, a sus muy amables ordeneshi «Ti,» je dejal na to General in glas se mu je popolnoma spremenil in vsa utrujenost mu je splahnela z obraza, «ti si prvi poročnik Ruben Bailleres, tretja četa, bataljon sedeminšestdeseti, garnizija Yalanchen. Kdo so ti trije, ne vem še toda jutri zvečer bom tudi to vedel.« (Nadaljevanje sledi J UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHi a, II., TELEFON 93-808 U) 1 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MagglO l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, «5 823 NAROČNINA: mese-čm 8IIU Ur -vnanret četrtletna 2 250 Ur, poUetna J 400 ur celoletna 8100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADI1, D2S, Ljubljana, Stan trg 8/1., telefon 22-207. tekod račun pr) Narodni banki v Ljubljani — 501 -3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl -,.i osmrtnice in ur - Mali oglasi 40 Hr beseda - Oglasi za tržaško in gorlško pokrajino se naročajo pri upravi - iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš PubbllcitA Italiana« — Odgovorni urednik: HIAViSLi 'zdela In tiska ZaJožn^rvn tržaškega tiska, Trst