Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul. b/lll SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.344 za inserates Sarajevo Stv. 7563, Zagreb *tv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku E2S •+.-Ј+Г.Ч SM, .AS'AVtftP.V.-'i.' « . t',-i Akademska mladina poziva vse podjetnike kinov, kavaren in drugih zabavišč, da odpovejo danes zvečer t. j. na predvečer molitev za naše brate v Primorju vse prireditve in godbo. OBVEŠČAMO vse tovariše akademike, da se bo vršila akademska sv. maša za naše preganjano ljudstvo v Primorju 19. t. m. ob 11 v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče je točno ob 10 na univerzi. Tovariši, udeležite se pol-noštevilno! Akademska omladina. Junaštvo poceni Ne tla se tajiti, da je Julijska Benečija v letu 1931. stopila močno v ospredje med problemi, s katerimi se mora baviti evropsko javno mnenje. V Italiji se je skušal z državniško spretnostjo utajiti obstoj slovanske manjšine v novih državnih mejah. Ni dvoma, da bi to prizadevanje najvišjih faktorjev imelo precejšen uspeh, če bi bilo ravnanje z manjšinami drugačno. Toda napaka je bila že v tem, da so v eni sapi tajili obstoj manjšin ter v isti sapi zatrjevali svojo odločno voljo, da manjšine asimilirajo. Ce v mejah Italije ni bilo možno, podvreči to logiko natančnejši analizi, je vendar zunaj Italije javno mnenje naredilo svojo sodbo. Ta sodba ni bila v prilog fašizmu, tudi ni italijanskemu narodu povečala ugleda med svetom. Tega neugodnega rezultata gotovo niso krivi Slovenci in Hrvatje. Narod se pač asimilacije otepa, kakor se po razmerah more. Ce se vpitje sliši iz hiše, vedo sosedje, da v hiši ni vse, kakor bi moralo biti. Med italijanskimi visokimi krogi se že močno uveljavlja naziranie, da država ne postona modro z manjšinami. Tudi ti so sicer zagovorniki asimilacije — italijanski duševnosti sploh manjka nasprotna kategorija — a modri so toliko, da se nadejajo bolj varnega in trajnega uspeha od milejših sredstev. Zmerna struja meni, da je treba slovansko ljudstvo pridobiti z dobroto, s prijaznostjo, popustljivostjo v manj važnih rečeh. Tako bi narod začel mileje soditi državo in italijanstvo ter bi se sčasoma dal zlepa asimilirati. Fašisti in nekdanji iredentisti izpod Avstrije so povečini drugega mnenja. Ti si ničesar ne obetajo od milega in prijaznega nastopanja proti Slovanom. Asimilacija se po njihovem naziranju ne da doseči zlepa. Treba je z brezobzirno silo narodu vsiliti italijanski jezik, tiste pa, ki se temu upirajo, kaznovati ali izgnati. To mnenje zastopa odločno vrhovni tajnik fašistovske stranke Oiuriati. Da ne bi prevladala zmernejša struja, morajo ekstremisti dokazovati, kako pogubna je popustljivost in kako se utegne razpasti slovansko četaštvo z atentati in uboji, če se ne drži vsa dežela v izjemnem stanju. Ker so domačini tako previdni, da ne segajo več po orožju, da ne bi dajali fašistom v roke teh zaželjenih argumentov, morajo v goriški deželi italijanski upravitelji sami skrbeti, da slikajo razmere hujše nego so v resnici. Iz tu pojasnjene mentalitete se razume, zakaj se hoče pred izjemnim sodiščem dokazati, da so v Koprivišču pri Kalu nad Kanalom domačini ubili finančnega stražnika Rastellija iz direktno političnega motiva. Justica naj služi strankarskim namenom. Ponoči od 25. na 26. februarja so v kapucinskem samostanu v Sv. Križu na Vipavskem razpo-čile steklenice, napolnjene s smodnikom. Kaj je s tem atentatom? Na 25. zvečer sta prišla v samostan faš. pol. tajnik Vaccari iz Ajdovščine in en miličnik. Pozno zvečer okrog osmih sta odhajala. Po polnoči se je razpočila ena steklenica v prvem nadstropju in ena v tretjem. Ugotovljeno je, da »atentatorji« niso vdrli skozi vrata v samostan. Tudi to je gotovo, da pes čuvaj na dvorišču ni opazil ničesar, ker ni lajal. Hlapci so po eksploziji tekli v samostan (ker spe v posebnem poslopju) in našli patra Cefirina (popolnoma oblečenega), ki je zaklical: »Ugasite luč, da ne bodo orjunaši streljali!« Kako je mož mogel vedeti, da so orjunaši prišli palit smodnik v samostan? Bombe so bile sploh neučinkovite, kar so tudi italijanski časopisi ugotovili. Drugo jutro po »atentatu« so prišli ob'skD-valci prejšnjega večera delat preiskavo. Aretirali so m^žnarja, ga gnali v Ajdovščino in silili vanj. naj izjavi, da je »atentat« naročil župnik Rejec. Tudi »napad v Bovcu« je bil sumljivo nedolžen. Fašistu je bila z indijansko preciznostio prestreljena kapa in še tako, da je bil preluknjan liktor-sRi znak. Ali so orjunaši hoteli na ta način znak fašistovske stranke onečastiti? Kaj pa v Zelinu? Pozno zvečer je neki finančni stražnik vzel pri gostilničarju v Želinu kolo na posodo, da se popelje v Cerkno. Na poti mu je počila gumijasta cev. Popustil je kolo in tekel nazaj, ker je v razburjenosti zamenjal pok cevi za strel. Res so pozneje našli kolo na cesti s tako razpočeno cevjo, da je bilo kolo trenutno nerabno. Aretirali so v Cerknem 12 fantov, jih kakor Pilat -pretepli in izpustili«. Fnega so pridržali, ker je policijski pes našel iz doline sled do njega. Fant je namreč kak dan poprej ob vodi pri cesti rezal vrhove šibe in se nahajat torej v bližini mesta, kjer se je »zločin zgodil. Casa seveda pes ni mogel uganiti. Vse take dogodite julijsko časopisje z bobnom razglaša. Pri funkcijonarjih, ki prvemu alarmu nasedejo, žalibog ni vselej tiste moške odkritosti, da bi pomoto priznali in na višjem mestu pojasnili zadevo, kakor je bila. Policijski agenti imajo svoj interes, da slikajo vsako reč kot političen zločin, ker dobivajo po 10—200 lir nagrade za »odkritje«. Pod tem sistemom narod sicer trpi za žive in mrtve, a njegov odpor jekleni in vsak dan je bolj jasno, da fašistična Italija s silo ne bo dosegla svojega namena. Ce trpi ugled italijanskega naroda v svetu, gre to v obilni meri na račun slepega ekstre-mizma. 2e Ivan Cankar jc zaklical raznarodoval-'cem: Pustite, ta burka je stara že 1000 let! Bruna v svojem očesu ne vidiš . • • Nemški lisi obsoja dvojno moralo fašizma - Preganjanje slovenskega kat. tiska Koln, 17. marca. »Kolnische Volkszeitung« obravnava v pismu svojega rimskega dopisnika zopet okrožnico jugoslovanskih škofov glede omejevanja verske svobode Jugoslovanom v Italiji. List obsoja dvojno moralo fašističnega tisku, ki se nn eni strani z vso odločnostjo zavzema za Italijane v drugih državah, a ne dopušča, da bi tudi drugi narodi skrbeli zn svoje krvne brate, ki živijo izven narodne države, lako je rimska »Tribuna« št; nedavno odločno, protestirala proti izjavi lordu Strieklanda, da fašistična Italiju |H»šilja na Malto denar, du bi tu in ustvarila italijansko iredentistično gnezdo. Fašistični list je ogorčeno zatrjeval, da Italijani nc želijo drugega kaikor zavarovati italijanske kulturne tradicije in jezik na otoku, medtem ko ji.ni Stricklund podtika politične n-.i-klcpe. Angleži hočejo za t r et i italijanstvo na Malti, v svojih kolonijah pa so pustili podvrženim narodom popolno narodno svobodo. To vendar ne gre. »Kolnische Volkszeitung« pri-IKiminja, da je čisto umevno, da Italijani zahtevajo, da ne delajo Angleži prav glede njih izjeme: toda temu dosledno bi tudi Italijani ne smeli delati izjeme glede Slovanov in Nemcev v Italiji. Povsem opravičeno prinaša od časa do časa Stricklandovo časopisje Italijanom na krcž.nik njihovo trdo postopanje z narodnimi manjšinami. Ako trdijo Italijani, da je absolutno potrebna razna rodite v Slovanov in Nemcev v Italiji, iiotoni sme z isto pravico trditi, da je i vol robno poaugleženje Maltozarjev. Italijani iščejo pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem očesu pn nc vidijo. Ista »Tribuna« je iskala razlog za okrožnico jugoslovanskih škofov v tesnih odnošajih ni«l nadškofom Baucrjem iti jugoslovansko vlado in pa v pretvez,ni čaistihlepnosti zagrebškega nadškofa. Rimski dopisnik uglednega kiilnske-gn lista očita fašističnemu tisku, da pač nalašč pozablja, dn so okrožnico odobrili vsi jugoslovanski škofje, dn torej ni delo enega škofa. Glede avtorjeve osebe same pa poroča dopisnik. da je naredil nadškof Bauer, ko se je pred leti mudil v Rimu, na inozemske katoličane s svojim odločnim, a kljub temu uljudnim ponašanjem, zelo simpatičen vlisk. Ako iščejo fašistični lisi i razlage zu okrožnico v osebnih iielosfa-tnostih zagrebškega nadškofa, so gotovo na napačni |K>ti. Kar e papeževa s'ika prevelika Koledar, ki ga je iz.dnln Goriška Mohorjeva družba za 1. 1931., še vodno plenijo po deželi. ne da bi orožniki navedli vizroko zaplem-be. Kakor znano, je dal koledar zapleniti goriški prefekt Tiengo šele tri mesece potem, ko je prejšnji prefekt Dompieri natis dovolil. Prefekt Tiengo o zuplembi sploh ni izdail po zakonu predpisanega odloka, tako da danes nihče ne ve, radi katerega sestavka je bil koledar te katoliške bratovščine zaplenjen. V zadnjem času so pričeli pleniti koledar tudi v tržaški pokrajini. V neki vasi na Krasu so rekli orožniki, da so koledar pobrali radi šaljivega »Prerokovanja stare Še.mbilje za 1. 1931«, katero pa ne vsebuje nič sumljivega. Drugod se zopet navaja kot razlog zaplembe »Legenda o ptičjem gnezdu«. Tako je prišla tudi slavna Selma Lugei-lof v spor s fašizmom. V Re|>on-tabru je moral župnik s prižnice oznaniti, naj ljudje prinesejo koledarje v župnišče, dn si orožniki olajšajo delo. Koledar plenijo tudi v slovenski Istri. Za razpoloženje fašizma napram Vatikanu je značilno, da so varnostni orgtini ponekod navajali kot vzrok zaplembe okolnost, da je slika sv. očeta v primeri s prestolonaslednikovo mnogo prevelika! V ostalem pa ljudstvo dobro ve, s kakšnim namenom je goriški prefekt odredil zaplembo. Mohorjeva družba že zdaj nabira naročnike za prihodnje leto. Z zaplemlx> je prefekt hotel omajati zaupanje naročnikov v obstoj družbe in tako posredno zadati smrtni udarec temu edinemu katoliškemu književnemu podjetju v Gorici. Obsodba župnika Fruliča Trst, 17. marca. Pod senzacionalnimi naslovi kakor »Eksemplarična obsodba slovanskega duhovnika« prinašajo tukajšnji listi podrobna poročila o poteku razprave pred pa-zinskim sodiščem proti župniku Simonu Fruli-ču iz Grdega sela. Pazinski orožniki so prisodili župniku sto lir globe, ker da jc širil med ljudstvom prepovedane knjige s protidržavno vsebino. Župnik je vložil pri puy.inski sorlniji po svojem odvetniku dr. Brojši iz Gorice utok. Sodniku je župnik Šime Frulič izjavil, da ni širil prepovedanih knjig, temveč »Društva sv. Mohora za Istru«, ki so se tiskale v Gorici s privoljenjem oblasti. Med knjigami sc je nahajal koledar istrske Mohorjeve družbe »Danica« in tega so karmbinerji zamenjali z »Danico«, Društva sv. Jeronima, ki sc je tiskala v Zagrebu in so jo italijanska oblastva v Italiji prepovedala. Državni pravdnik je vzel ž upnikovo izjavo na znanje in izjavil, da župnika ni mogoče obsoditi na podlagi ovadbe karabiner-jev. kajti mod ljudstvo je delil oblastveno dovoljene knjige. Ker pa je bilo trebil slovanskega župnika na vsak način obsoditi, je državni pravdnik takoj našel za to primeren paragraf, in sicer 114, ki prepoveduje širjenje tiska v javnih prostorih. Zagovornik dr. Brujša je v preciznem govoru zavrnil tozo državnega pravdnik« trdeč, da župnik sploh ni delil knjige publiki, temveč Ie naročnikom, ki so čisto določene osebe: storil je to kot poverjenik Mohorjeve družbe. Zagovornik jc oprl svoja izvajanja na razne razsodbe kasačijekega sodišča. A vse ni nič izdalo, ker je bilo treba slovanskega duhovnika obsoditi. Sodnik je obsodil obtoženca kar na 500 lir globe. Ta je vložil utok na tribunal. »Piccolo« navdušeno odobrava obsodilo, češ da gre za zločin proti italijanstvn in za razkrajajočo in uoorniško propagando med drugorodnim prebivalstvom Istre, Ki je bila vselej italijanska. Koledar »Danica« je protiitalijansko propagandno sredstvo, čeprav so dovolila italijanska oblastva v svoji preveliki dobrohotnosti njega natisk, pa naj misli nadškof Bauer kar hoče. Proli belgrajskemu nadškofu Rim, 17. marcu. »Giornale d'Itnlia« piše o navodilih, ki jih je dal belgrojski nadškof Ro-dič plede molitev za versko svobodo Jugoslovane v v Italiji v smislu okrožnice jugoslovanskih škofov. Nadškofova liuvodini jc priobčilo glasilo belgrajskih katoličanov »Glasnik« in v tem listu je istočasno izšla priložnostna pesem pesnika čičića, ki graja preganjanje Cerkve ne Primorskem. Rimski list z namišljenim začudenjem ugotavlja, da je tudi belgrajski nadškof odredil, da se tudi v njegovi nadškofi ji opra.vijo molitve in tako zadobi srlvski politični napad riroti Italiji vso obliko složnega čina vse keto-iške Cerkve v Jugoslaviji«. — Tržaški »Piccolo« v svoji pripombi zahteva, da je treba v odgovor na okrožnico jugoslovanskih škofov še ostrejše nastopiti proti slovanski duhovščini v Italiji. V Zagrebu in Belgradu naj potem le cvilijo in grozijo. Za Sv. Križem Sv. gora Pariz, 17. marca. V zadnjem času je pričele francoska javnost bolj pozorno slediti dogod-kod na Primorskem. Tnko poroča »Lo Petit Niçois« preko Genove iz. Gorice, da so v nedeljo 8. marca ponoči prebivalci okoli Stolnega trga. kjer se nahaja policijsko ravnateljstvo, čuli grozno vpitje. Četrt ure pozneje je prispel voz »Zelenega križa«, ki je mučenca odpeljal v mestno bolnišnico. Istovetnosti osebe ni bilo mogoče ugotoviti, ker policija straži svojo žrtev tudi v bolnišnici. Isti list poroča o druirem rloswlku, ki se je odigral na Sv. gori pri Gorici in mora vsakemu, še tako mlačnemu katoličanu seči do mozga. Iz neke vasi Zgornjega Krasa je romala to jesen skunina deklet nn Sv. goro. Vora.šnle so zn slovensko spoved, pn iih pater francisKan ni hotel slovenski spoveduti. Nato so mu rekle, dn pridejo nn nlegovo odgovornost k sv. obhajilu brez spovedi. Tako sc je tudi zgodilo. Po pomorskem sporazumu Senc« se xbira'o nad francosko-italijanskim prijateljstvom Pariz, 17. marca. kk. Kakor piše »Petit Parisien*, so do sedaj že obljubili Henderson, Grandi in Zaleski, da bodo osebno prišli na zasedanje organizacijskega odbora panevropske komisije dne 24. marca v Pariz. Upati je, da se bo tudi (lir. Curtius še v zadnjem trenutku odločil za potovanje v Pariz. Grandi bo že par dni pred začetkom zasedanja prišel v Pariz prve dni prihodnjega tedna. To je posebna prijateljska gesla nasproti Franciji, katere odnošaji do Italije so po sklepu mornariškega kompromisa postajal i vsak dan pnisrčnejši. V ostalem so se diplomatska pogajanja že včeraj zopet začela med francoskim poslanikom v Rimu de Beau-marchaisom in konzulto. Vsa sporna vprašanja, ki so še nerešena, so obravnavali podrobno ter upajo, da bo tudi tu prišlo tako hitro do sporazuma kakor pri mornariškem kompromisu. »Journal« in »L'Oeuvre« pišeta, da bo prišel Grandi v Pariz prej na posebno željo francoske vlade, da ne bo še enkrat Anglija nastopila kot posredovalka med Rimom in Parizom. Radikalna »République« pa je zelo nezaupljiva radi novih francosko-i talija nekih razgovorov in piše: »Položaj pri pogajanjih je videti tak, kakor da bi mi bili Italiji kaj dolžni. Italija zahteva teri-torijalne, finančne rai gospodarske koristi. Italija zahteva Sirijo in Kamerun, zahteva vlado nad Tu-nisom, zahteva od nas, da preskrbimo delo njenim izseljencem v Franciji, celo če bi mi sami radi krize trpeli, nazadnje hoče imeti pa še posojilo.« »L'Oeuvre« piše tudi, da so italijanske Čete potem, leo so zasedle zadnja skrivališča Senusijev v Tripo-lisu, prodrle še čez dosedanjo mejno črto v francoski Tibesti, da povzročijo izvršeno dejstvo za i>o-gajanja o novi meji med Tunisom in Tripolisom. Pri tem pa so bili Italijani razočarani. Vse oaze onkraj meje so še pravočasno zasedle francoske čete. Francosko nemšha sprava Berlin, 17. marca. AA. Semkaj je prispel v spremstvu soproge francoski senator De Jouvenel. V Berlinu ostane nekaj tednov in bo imel važne pogovore o francoskonemškem zbližan u. V razgovoru z novinarji je De Jouvenel rekel, da so celo francoske desničarske stranke pričele priznavati važnost nemškofrancoskega sodelovanja. V Franciji se bore, kot v drugih evropskih državah, razni interesi. Zato bo treba počakati, da pride do sporazuma in sc store v korist francoskoncm-škega zbližanja praktični koraki. Končno je De Jouvenel izrazil upanje, da se bosta Nemčija in Francija popolnoma sporazumeli. Valdemaras pred sodiščem Kaunas, 13. marca. Usoda sc mnogokrat norčuje iz velikih političnih mož. Naš Volde-inaras, katerega je politična ambicija potegnila iz mirnega tihožitja v našem liceju, kjer je poučeval kot profesor, ter napravila i;z. njega prvega litavskcg« diktatorja in stra.li vse Evrope (pri tem mislim seveda samo na zasedanja Društvu narodov, kjer je nnš »Piipondiktaitor« neštetokrat moril do ohinpe evropske delegate) bo prišel sedaj pred vojaško sodišče. Sedanja vlada Smetone jc sicer prevzela od svojega prednika diktatorske ambicije, njega samega pa je takoj zaprla. Materija I je zbrani, priče s») (jo/.vane, obtožnica je nnpi.sa.nn, proces proti maiemu profesorju, kateremu -o na žalost do golega ostrigli njegove legendarne kot ščetine pokoncu stoječe lase, sc lahko prične. Pred sodišče pride on sani in 24 njegovih sotrudni-kov. Obtožnica mu prcdbaciva, da jc vodil zaroto proti ustavi, z namenom, da se ustanovi diktatura. Proces Imi zbudil že vsled osebe same največje zanimanje po vsej deželi. In ker sc vlada boji. da bi prišlo do kakih nemirov — v Litvi jih je veliko, ki bi iz srca radi linčnli Voldomarasa — je podvzelu vse potrebne korake, da se to prepreči. Naša armada je pripravljena in policija ima najstrožja povelja. Tako se pričakuje, da bo Toldemaras sojen brez velikih zunanjih obredov. Kar se tiče kulturnega boja v naši državi, mo rami na žalost zopet le jKiročati, da ne vidimo nikjer znakov za izboljšanje. Nasprotno, z vso gotovostjo namreč se trdi v krogih zunanjega ministrstvo, dn bo naš poslanik pri Vatikanu dr. Šavliz odpoklican. Papeški nuncij Baroloni jc sicer že pred nekaj časom zapustil Litvo, toda brez namena, da sc predstavništvo ukine. Vlada liočc očividno iti do skrajnosti, ker bi z. odpoklicem svojega poslunikn javno manifestirala, dn se noče pogoditi s sv. Stolico glede položaja katoliške cerkve v državi. Sv. Stolica je od vlade brezpogojno zahtevala, da mora, prodno sc sploh začnejo kakšno )>ogu-janja zn sporazum, biti upostavljen bivši red, torej, da se morajo razveljaviti vse narodbe proti katoličanom. Nadalje izjavlja sv. Stolica, da svoji duhovščini ne more in ne smo prepovedati političnega udejstvovanja, kakor to Romunska hraluca mati na potu skozi Jugoslavijo Belgrad, 17. marca. ž. Romunska kraljica-mati in princezinjn Ueana sta nocoj prispeli v Belgrad. Tu ostaneta kot gosta naše kraljeve rodbine. Nato odpotujeta v Pariz, kjer obiščeta sorodnike kraljice Marije. Iz Pariza odpotujeta v Saint Prieuc. Od lam pa v Signiairingen, kjer se bo v kratkem vršila ženitev enega izmed rodbine Sigmnringeu. Kardinal Mafti umrl Pisa, 17. marca. AA. Tu je po kratki bolezni umrl kardinal Peter Maffi. Listi se hvaležno spominjajo njegovih rodoljubnih del, njegove usluž-be in konciliantne osebnosti, zlasti njegovih znanstvenih in duhovniških odlik. Nova kat. župnija v Subotici Subotira, 17. marca. —ž—. Ker so se predmestja Subotiee zelo povečala, je katoliška škofija sklenila, da v 4 predmestjih sc-zida po eno novo cerkev. Imenovanja v armadi Belgrad. 17. marca. —1—. Nj. Vel. kralj je na predlog vojnega ministra podpisal ukaz, s katerim se postavlja za poveljnika 1. bataljona lo. peš [Klika pehotni pcdpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Grba, za vršilca dolžnosti načelnika poveljstva bregalniške divizijske oblasti pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Mirko Burja, za sanitetnega poročnika dr. Stanko Jereb in Janez Gantar, za npoteknrskega pomočnika Milana ST urina, za poveljnika 2. bataljona 14. pešpolka >1Тл-stolonr.slednika Petra« pehotni podpolkovnik Milan Pav.ičevič. V rezervo je prevoden prejšnji rezervni pehotni podporočnik dr. Mirko Kambic. Belgrad, 17. marca. AA. S sklopom ministra za promet jc v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščen po potrebi službe Vladko Potnik, šef postaje Šečan v prometni oddelek železniške direkcije v Ljubljani. zahteva Smetona. in sicer iz tega razloga, da so duhovniki tudi državljani in imajo i*>log svojih drugih državljanskih dolžnosti in pravic tudi pravico sodelovati, kakor vsak drugi na političnem |H>lju. Ker sta obe stranki zavzeli tako neupogljivo stališče, ne pričakujemo hitrega izboljšanja. Sicer |>a je gotovo, da se od zunaj pojavlja vedno hujši pritisk na li-tavsko vlado da bo pametna, ker ji njena le^a ne dovoljuje luksusa notranjih liojev. Lina Wiiimaite. lirai - Sibirija Sovjeti ustanoviti velikanski ietezo-premogovni trust Produkcija naj prekaša ameriško - Strah v Londonu London, IT. marci. os. Tukajšnji gospodarski listi prinašajo sonzacijonelne vesti, po katerih so so ravnokar' končala pogajanja za po-življenjc industrijskega centruma v uralskom gorovju, s katerim hi se naj zvezalo sibirsko premogovno ozemlje. Dne -'3. februarja t. 1. je namreč predsednik imilsko-kuznaskega od-lx>ra izdal iiuredbo. du sc morajo priprave za ustanovitev zveze med uralskim železom in sibirskim premogom pospešiti in 'lars.va; 15. maja morajo bili odboru preloženi delni načrti, 15. junija pa bo odl)or razpravljal o celotnem projektu. Znano je namreč, da so skoroda vse industrijske b ni tise, kutere je zajela pjatiletka, dosegle zaželje-ni cilj, razen premogovne in železne industrije. Ko jc bilu Poljska ločena od ruskega teritoriju, sta ostala v obratu samo še dva rudnika: v Uralu iu v tj.koimcnovancm donskem jzemlju. V Uralu obstojajo velikanske množine železne rude, manjka pa premoga. Sovjetska vlada je našla velika premogovna ležišča v Kuznesku, južno od Tomska ter je sklenila povezati oboje med sel>oj. Po dosedanjih poročilih izvedencev se nahaja v Kuzneskem revirju 230 milijard ton premoga, med tem ko ga vsebuje Donski revir siiuo 60—70 milijard ton. Poglavitna naloga, ki je tudi najtežuvnej-5n, obstoji v tem. kako zvezali Kuz.nesk s Uralom, ki je oddaljen kakih 2.000 km. Transportna sredstva so poifiankljiva. Zn enkrat hočeio Sovjeti prevažati premog v nove koksove peči, ki jih bodo sezidali v Kemerovu pri Knz-nesku, odtod pn d d je do Magnitogorskega v Uralu. Kavno tako hi se nekaj uralske železne rude prepeljalo v Kuz.nesk. tam predelalo v železo in v jeklo, tnko da bi Sibirija bil« z železom oskrbljena. Veliki plavži v Magnitogorsk u v južnem Uralu so skoroda že dogotovljeni in bodo lahko dali 650.000 ton jeklu na leto. V I načrtu jc, da bi se vsa ta količina povišala s časoma na 4 milijone ton. Ako pomislimo, da največji ameriški plavži ne vržejo več kakor 3 milijone ton železa na leto, potcin inora ]ki-stati jasno, kuj pomenijo dejansko sovjetski načrti. Sovjetska vlada računa, da bo 1. oktobra že lahko začela z. delom in da bo v zadnjem četrtletju 1431 izdelala do 150.000 Ion surovega železa. V Uralu ležijo še velikanska ležišča bakra (1930 : 46.000 ton), svincu (14.000 ton) in cinka (4.700 ton). Po sedanjem načrtu hoče vlada zvišati količino l>akra na 87.000 ton, svinca na 19.000 ton in cinka na 10.500 ton, ki bi se uporabljale v kemični industriji, za katero sc gradijo nove velikanske tovarne. Pjatiletka, ki prod dvema letoma še ni uvidela važnosti tega v vsakem oziru kolosalnega načrta, je predvidela za Ural in za Kuzncsk eno milijardo 870 milijonov rubljev državnih investicij v razdobju vseh pet let. Danes, ko so novi načrti skoroda že iIodel"ni, je vlada pripravljena investirati samo v letošnjem letu ogromno vsoto ene milijarde 320 milijonov rubljev, od katerih bo 75 odstotkov porabljenih izkliučno le za gradbo novih tovarn in novih obratov. Sovjetska težkn industrija je v letošnjem letu nnil-krilila predvojno produkcijo snmo za 5 milijonov ton. Novi Urfdsko-sibirsld trust pa hoče produkcijo zvišati do loin 1936 t"ko. da bo predvojno nadkril jevaln za 25 milijonov. — Amerika producira letno 31 milijonov ton. Nemčija 11.6 milijonov Ion, in Francija 10.1 milij. ton. Za enkrat sc mora ugo'oviti, da je načrt res velikanski in da bi svetovno gospodarstvo temeljito preokrenil. če se- posreči. Tod« manjkajo še stroji, manjka materijala zu zgradbo. Do I. oktobra potrebuje sam Magnitogorsk 22 tisoč delavcev in 800 inženerjev. Stroji prihajajo iz tu- in inozemstva iu gospodarstveniki v Londonu se z nervoznostjo povprašujejo, kaj se bo zgodilo, če sc načrt v polnem obsegu posreči. Razveseljiv glas iz Ukraine Poljska vlada se po$a'a z Ukra tnci n po .uja urtiveizo Od našega ukrajinskega dopisnika. LW0W, 15. marca. Od mojega zadnjega dopisa je preteklo že več tednov. Ukrajinci smo predložili svoje pritožbe Driifetvu narodov in sv. Očetu. Naša lojalna dolžnost jo bila, mirno čakati rezultatov. Akoravno Društvo narodov pri svojem zadnjem zasedanju Ukrajinski manjšini oficijelno ni posvetilo nobene pažnjo, smo vendar le primornni priznati, da se je po ženevskih manjšinskih debatah ludi stališče poljske vlade napram Ukrajincem znatno izpremeuilo. K lomu je brez dvoma pripomoglo mednarodno mnenje, ki se je izražalo po svetovnem časopisju, nadalje pa ludi lojalno priznanje poljske vlade, da so se dogajale krivice in da bo poljska vlada storila vse, da se krivci poiščejo in kaznujejo. Ta rnzv( .-Hjiva sprememba v stališču poljske vlade napram Ukrajincem je povzročila važno iz-prehiembo tudi v metodah Ukrajincev samih. S priznanjem se mora ugotoviti, da so voditelji ukrajinskega gibanja poil vplivom bovškega metropoli Ia »neza Sceptickega spoznali, da ie boljše na milejši način priti do sporazuma s polj.ko vlado. Če hočejo Ukrajinci sploh kaj doseči iu če hočejo še nađa'je uživali simpatije mednarodnega javnega mnenja, potem ne smejo odklanjali sporazuma, ki ga Poljska ponuja. Poljska vlada ga jo tudi ponudila s tem, iin j« izrazila svojo pripravljenost, da se pogaja o odškodnini za porušene domove posebno pa za uničene zadruge, ki s« bile prve žrtve znanega kazenskega pohoda poljske vlade po vzhodni Galiciji. Poljska vlada je kot predpogi.j za vsa nadaljna podajanja zahtevala, da naj ukrajinski narodni odbor prekliče vse pritožbe, katere je poslal Društvu narodov, češ, da bi s tem Ukrajinci pokazali svojo lojalnost napram svoji domovini in izkazali tuili veliko uslugo poljski zunanji politiki, ki se ho naslednja leta morala bori i za obstoj dosedanjih državnih meja. Nadalje zahteva poljska vlada izrecno udanostno izjavo zastopnikov ukrajinskega naroda v poljskem sejmu. Ako hi Ukrajinci ugodili v oTjili točkah, potem bi po jska vlada simpatično razpravljala ne samo o možnosti iu o višini odškodnin, ampak tudi o ponovni otvoritvi vseh se so organizirali odbori najuglednejših oseb, ki bedo skrbeli skupno s funkoijonarji Kcječega križa za nastanitev dcce. Za vzdrževanje vsakega šotora je bila kot prva podpora odrejena 10.000 Din. Ljudstvo jo z velikim zadovoljstvom sprejelo način delitve p.dpor preko Rdečega križa in se zahvaljuje za lo akcijo. Vsa akcija sa vod,i v sporazumu z bansko upravo v Skoplju. Car nsltrga premVa rte bo Ženeva, 17. inarca. AA, Konferenca za carinsko premirje se je ponesrečila. Nocoj so javili, da je protokol že pripravljen za podpis. Države se niso mogle sporazumeti v vprašanju datuma, ko l»i stopila konvencija v veljavo. Vino oo 90 "ar I ter Suš"k, 17. marca, ž Tekaj jc izzvala veli'-o senzacijo vest, da bo v kratkem prispel na Reko ruski parnik »Zemlja«, ki bo p ipel al 1 m lijon litrov vina s Krima. Vino se bo p odajalo po 90 par. Vsebuje od 10 do 14% alkohola. V najkrajšem času bi imela priti na Reko dva parnika tržaškega »I loyda z É01 hI vina. Prodajo tega vina je organiziral zastopnik sovjetske vla 'e Kulumič, ki se sedaj naha;a na Reki in ki je v Nemčiji prodal 3 milijone litrov vina. Drobne resfi London, 17. marca. ž. Snoči je ostala vUda v spodnji zbornici v man'šiii pri glasovanju o 4 čl. zakona o volilni re ormi. Zanjo je glcso-valo 2<>2, proli pa 264 poslancev. Be lin, 17. marca. AA, Ameriška finančna skupina je predložila beilinski občini konkretne predloge o. večjem posojilu. Znašalo bi okrog 6CG milijonov, od tega 300 milijonov v gotovi i. Zag cb, 17. marca. ž. Pred par dnevi je izginila 11 letna Marija Tišler. Danes јт jc blizu Zaboka našel nek kmet, ki jo je prip.ljal popoldne v Zagreb. Rim, 17, marca. ž. Na včerašnji seji parlamenta je predsednik Fecle zoni počas'il skomin pokojnega Titonija, naštevajoč njegove zasluge za domovino. Ankara, 17. marca. AA. Po zadn:ih podatkih ima Carigrad 5S0.00T prebival-ev. Prebivalstvo se je zmanjšalo v zadnjih treh letih za 120.000. Buenos Ai es, 17. marca. AA. VC'aleški princ Georg in predsednik argenlinske rc ub'ike Uri-buru so otvorili veliko razstavo brPske trgovine. VValcški princ je pri tej priliki govoril v radio. Buenos Aires, 17. marca. AA. Bomba anarhista Pierettija je eksplotirala v tramvajskem vozu med vožnjo. Pieretti je bil ubit. Eks lorija je povzročila ogromno razburjenje med občinstvom. London, 17. marca. AA. Finančni minuter Snowden je prestal operacijo. Njegovo zdravstveno stanje se je izdatno izboljšalo. Sirašaa smri v valovih Ladja „Wiking" zletela v zrak — Posndha se hoče rešiti na ledenih ploščah Newyork, 17. marca. kk. žalostna tragedija : pri Novi Fundlandiji, pri kateri je postala žrtev | ladja »\Viking«, ki je lovila kite, se je pripetila ponoči na ponedeljek ob 11, ko je moštvo že odšlo spat. Ker je parnik zamrznil, so hoteli drugo jutro razstreliti vodno pot in razstrelitev filmati. Do eksplozije je najbrže prišlo tedaj, ko so smodnik vsi-pali v manjše posode in je najbrže pri tein slučajno morala pasti iskra v posodo. Nastala je strahovita eksolozi'a, ki je raztrgala ves spodnji del ladje. V naibližjih kabinah je bilo takoj mrtvih 20 mož,, ostali pa so le za silo oblečeni poskakali na ledene plošče, ki so se radi eksplozije začele premikati. Z obale so najprej opazili samo svit ognja. Brezžična postaia parnika je bila pokvarjena in ni mogla oddajati klicev na pomoč. Šele, ko je minula dolga polarna noč, so ljudje z obale videli posamezne osebe, ki so s trudom na ledenih ploščah skušale priti do suhega. Le malo jih je doseglo suho zemljo. Veliko pa jih je omagalo, ker so oslabeli radi ran in-opešali, tako da so prej zmrznili, preden so prišli na kopno. Okoli 80 jih še tava na ledenih ploščah v hudem mrazu in čakajo na pomoč. Šele v ponedeljek popoldne je vlada v Novi Fundlandiji poslala pomoč, ker je tudi vlada smatrala prve vesti za manever, češ da gre za filmsko predsfavo. S prvim parnikom je poslala vlada zdravnika, bolničarke in zdravila, z drugo ladjo pa živila in obleke. Oba ta dva parnika, za katerima je bil poslan še ledolo-milec, pa bosta mogla doseči kraj nesreče šele v 48 urah, tako da bodo najbrže zadnji brodolomci prej zmrznili. V zadnjih urah goni hud vihar ledene plošče proti odprtemu morju in prebivalci tia obali morajo brez moči gledati, kako se nesrečniki vedno bolj oddaljujejo od suhe zemlje. Kraj nesreče leži na severozanadni strani Nove Fundlandije v Whitebay blizu Greenly Islanda, kjer so svoječasno pristali z letalom »Bremen« Fitzimurice, Kôhl bi in Hiinefeld. Na otoku stanujejo tri rodbine in ni tam nobenega zdravnika. Ladja »Wiking« je bila zgrajena 1. 1881. Zapustila je Newvork 9. marca s 138 možmi, 2 filmskima operaterjema Frissellom in Penrodom ter raziskovalcem Sargentom, o katerih do sedaj še ni nobenih vesti. Frissell je star 27 let in si je že pridobil ime kot filmski režiser za posnetke na sevam, s katerimi prikazuje čuda v ledenem morju. Vss je odvisno od lega, ali bodo pomožne ladje dospele na kraj nesreče še pred mrakom, ker ni mislili, da bi še kdo mogel živ prestati tretjo noč na ledenih ploščah. Vlada namerava ob jutranji zori poslali tudi letala na pomoč, ki bodo skušala pristati na ledu ali pa vsaj vreči ponesrečencem zdravila, cb'e-ko in živila. Brezžična postaja na Ilorst Islandu, ki deluje neprestano /e 24 ur, poroča nazadnje ('a je do sedaj doseglo obalo 60 mož, med njimi nekateri hudo poškodovani. Z okna je videti še mnogo drugih, ki se trudijo, da bi na ledeni plošči prišli do obale. Ladja »Wiking« ic pogorela elo vodne črte. Trupla, katera so do sedaj našli, imajo strašne opekline. Newyork, 17. marca. kk. S Horst Islanda se poroča, da je do sedaj doseglo obalo 117 mož, med njimi tudi kapitan ladje. Pogrešajo jih še 25, nvd njimi tri člane filmske ekspedicije. Naibrže so v-ч trije postali žrtev eksplozije. Sedaj se domneva, da je pri eksploziji ladje takoj našlo smrt 34 mož. Položaj onih, ki se nahajajo na ledenih ploščah, postaja vedno obupnejši. Velik del ranjencev je e. podlegel ranam ali zmrznil. Prva pomožna lad a z zdravniki in bolničarkami napreduje Ic poče-i iu more prili na kraj nesreče najprej ob 0 zvečer. Veter goni ledene plošče s hitrostjo 1 milje ra uro proli jugu. Ce pomožne ladje ue bodo kinn'u dosegle teh nesrečnikov, bo vihar zagnal nesrečnike v ustje nofredamskega zaliva, kjer bo nemirno morje plošče takoj razbilo. Z južne strani Win"» ■-baya poročajo prebivalci, da se 12 milj od ob, le sk uoina moških obupno bori za rešitev. Skušali bodo, rešiti jili s pasjimi sanmi. Poplave v Posavja m v Bosni Ljudstvo se brani z nasipi — Prebivalstvo v čolnih Brod, 17. marca. ž. Sava še vedno narašča. Ravno tako njeni dotoki. Na mnogih krajih se gradijo nasipi, da bi se tako nudil čimvečji odpor. Vendar se voda vedno dalje razliva in preplavlja velike komplekse. Naraščanje vode je med prebivalstvom vzbudilo strah. Zlasti med prebivalstvom vzhodnega dela Posavskega Broda. V vodi je namreč mnogo hiš. Nasipe utrjujejo, Kljub strahu pa je prebivalstvo discipli irano. Pos.bp ukrepi so se podvzeli na Velikem Ribnjaku pri Brodu. Voda nasipa še ni podrla, pač pn ga je spodkopala. Pri Bosanskem Brodu se je Sava rarlila na pravoslavno pokopališče. Posanski Brod jc od vode popolnoma obkrožen. Edino zvezo s svetom ima preko železniške proge in glavne ceste. Slavonski Brod je sedaj v nevarnosti, če naraste voda še od 10 do 15 cm, bo doseigla breg in se razlila. Stara Gradiška jc vsa pod vodo, razen kaznilnice. Položaj poslaia od ure do ure težavnejši. Mnogo vasi je izoliranih od ostalega sveta. Prebivalstvo more v hiîo samo skozi okno, ker vrat radi velike vode ni me£ofo o ■ ! ra ti. I Baalaluka, 16. marca. ž. Radi naglega talenja snega in nalivov, v poslednjih dneh, so reke n*v-rastle. Na mnogih mestih vrbaske banovine frori nevarnost poplav. Čim je ban Milosavljsvič sprejel alarmantne vesti o nevan osti, je poslal r.pčel-nika upravnega oddelka v BroJ, da nuJi piei;i-valstvu pomoč. Sremska Mitrovica, 17, marca. ž. Sava poplavlja vedno večje komplekse. Sicer še višina vodnega nivoja ni dosegla listega oJ leta l^,., ko je bila katastrofalna poplava. Vendar je škoda ogromna. Od snoči do danes je voda nara tla za 9 cm in znaša višina 673 cm nad norma o. Lela 1924. je znašala višina 708 cm. Prcbivalci se poslužujejo čolnov. V Rači je voda narastla za 1 un. V Županji, v Brodu na Savi in Šamcu je voda z' o narastla. Danes pričakujejo novega navada vode. V Županii je voda danes narastla za 36 cin.fl\ i'i: a znaša 900 cm. Pri Slavonskem Samcu znaša sin. V Brškcm pa 694 cm. Skoplie, 17. marca, ž, Čeprav se potresi od 8, marca d8,;e nepv.,«tn"o po av'j jo so ven,ar poslednje dni vedno slabeUi i" slabejši. KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE : Naš poslanik med izseljenci v Belgiji Bruselj, 17. marca. АЛ. Jugoslovanski poslanik na belgijskem dvoru dr. Milo je vie je v spremstvu jugoslovanskega delegata za soc. |x>litiko Kranjca v avtomobilu nekega belgijskega inženjerja obiskal naše delavske kolonije v provinci Lim-bttrg. I)r. Milojevičii je bil prirejen navdušen sprejem od slovenske delavske kolonije v Viclitelburgu, kjer jc zaiposlenih 700 naših delavcev. Sprejeli so poslanika v imenu svojega društva sv. Barbare. Predsednik društvu K ti -in e r je v živili besedah izrazil svo jo zvestobo do naše države. Prav tako svečan sprejem je doživel poslanik v Vatrietu, kjer živi okoli tisoč slovenskih delavcev in imajo tam svojo jugoslovansko delavsko podporno društvo. Poslanika so sprejeli s svojo društveno zastavo. Predsednik društva Kavčič je pozdravil poslanika v imenu delavcev ter mu izrazil neomajno zvestobo do kralja in domovine. Najlepši sprejem pa je bil v Auslenu, kjer šteje slovenska delavska kolonija 1500 članov. Tam sta dve naši društvi, eno Svete Barbare, za-ščitnice rudarjev, ki mu je predsednik Ko-vačič, drugo pa je delavsko podporno društvo. ki ima za predsednika g. Poliča. Poslanika dr. M i 1 o j e v i č a in Kranjca so sprejeli v dvorani, ki jc bila okrašena s sliko Nj» Vel. kralja Aleksandra ter belgijskimi in jugoslovanskimi zastavami. Oba predsednika sta zaprosila g. dr. Milojeviča, naj Iki tolmač čuv-stev neomajne zvestobe na najvišjem mestu do kralja, kraljevskega doma, kraljevske vlade in vse Jugoslavije. Sprejema se je udeležilo do 600 naših rudarjev. ki so imeli prosto, s svojimi ženami in otroci. Po govorih obeh predsednikov in tir. Milojeviča se je vršil koncertni del svečanosti. Delavci so zapeli državno himno, posebni delavski tamburaški zbor pa je sviral narodne pesmi. Nato je poslanik Milojevio obiskal še mesto Canes y na meji, kjer živi v velikem pomanjkanju okoli 5() naših državljanov, Daluuitinei v. Slavoncev in Mačvaneev. Bruselj. 17. marca. AA. Prihodnjo nedeljo proslavi jugoslovanska delavska kolonija v Seraignu skupno z delegati za socijalno [îolitiko veliko svečanost posvetitve zastave svojega društva > Jedinslvo«. Pri tej priliki bo društvu predana slika Nj. Vel. kralja, in sicer v prisotnosti članov našega poslaništva, delegatov za socijalno politiko, jugoslovanskih oficirjev, ki se niude v študijske svrhe v Belgiji iu vseh naših častnih konzulov v Belgiji ter zastopnikov državnih oblasti \ l.iojiou. Tri eksplozije v Belgradu Neznane c položil štiri eksplozivne naprave Belgrad, 17 marca. AA. Davi so bile od 4.45 do 5.20 tri manjše eksplozije in sicer prva pred vhodom v nedokončano zgradbo prometnega ministrstva v Nemanjini ulici v bližini železniške postaje, kjer je bil majhen paket z eksplozivno snovjo postavljen v kup drobnega gradbenega materijala. Druga je bila kakih 200 metrov višje v isti ulici. Eksplozivni paket je bil postavljen pod zabojem za ulične smeti. Tretja je bila kakih 200 metrov dalje na vogalu te ulice in Zrinskega ulice. Na nasprotni strani je bil postavljen zaboj za ulične smeti. Pod njim so organi oblasti opazili sumljiv paketič. Semkaj so bili takoj postavljeni Gospodična MU ka Zagorje, 16. marca. V dolgi vrsti stojijo stotine otrok pred topliško šolo. Preti vrsto zastava — pa zastava s črnim žalnim trakom. Poleg vrste učiteljstvo — vsi učenci in učitelji so resnobnih obrazov. Prišli so, da spremijo na zadnji noti truplo gospodične Milke Vodopivec. ki je po sedemnajstletnem trudu in žrtve polnem delu v šoli med mladino legla, pil nič več vstala. Otroci so nesli zimskega zelenja, da z njim pokrijejo grob svoje vzgoji tel ;ice. G. Culot je vodil zbor šolarjev, da je pri vratih šole in ob odprtem grobu zapel pretresljivo »Vi-gred ...« G. upravitelj se j - poslovil od nje — in ni čudno ,če je zajokala mladina in, če smo rosnih oči stali ob grobu tudi drugi — saj je prenehalo biti blago srce, ki je živelo le za bližnjega. Mladina čuti, kdo jo ljubi — in njega se oklene — tudi gosoodične Milke se je oklepala — pač najboljša kvalifikaciji!. Z Bogom! Na svidenje nad zvezdami! Mrliča niso mogli pokopati Žaga pri Kočevju, 13. marca. Zadnje deževje in uižno vreme sta napravila toliko vode. da je reka Kolpa močno narasla, narasla tako. kakor prebivalci ob njej že dolgo ne pomnijo. Ob Kolpi sta dve hišici, kjer se pravi na Stenicah (po kamniti steni). Tu je umrl še mlad fant, ki se je nalezel bolezni baje pri vojakih, znan pod imenom Bol-ijev Tona. Rakev mu je napravil mizar na Ža.gi, vasi, na drugem bregu reke. Vsled narasle vode, pa mizar izgotovl jene krste ni mogel dostaviti in tako se no navadnem času pogreb ni mogel vršiti. Pokorni 1 i so ga dan pozneje, ko je voda malo umadla, dne 12. t. m. Čez Kolpo je mogoče priti samo s čolnom. Usoda stare tatice Ljubljana, 17. marca. Pred sodnike malega senata je danes prav opoldne stopila 55 letna ženska z burno preteklostjo. Je majhne postave, kakor krompirjeva kal bledega obraza s še finimi potezami. Julijana, ki je bila rojena v Hieflau na Štajerskem in ki domačih krajev ni videla v mladosti, je pred vojno živela po mnogih velikih mestih, tako na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in celo v Inomostu. Pristojna je v Kamnik, kjer je lani prebivala v sirotišnici, a je hkratu opravljala posle postrežnice pri Karolu Staretu v času od julija do septembra. Gospodar je naposled opazil, da mu je izmaknila razne predmete v skupni vrednosti okoli 1600 Din. Odslovil jo je. Julijana je odšla nato v Maribor, kjer je lani izvršila tudi več tavin, med drugim jc Antoniji ètoler odnesla hranilno knjižico. Pri banki je nato dvignila 1200 Din, a knjižico na skriven način položila za omaro Stolerjeve, ki je še le pozneje opazila tatvino. Izvršila je v Mariboru še dve manjši tavini. Nato je hodila okrog iz Mari bora v Ljubljano in v Zagreb, nakar so jo 17. la-nnarja prijeli in zaprli. Njen proces pred senatom je bil kratek. Julijana, ki govori čudno slovenščino, je kratko povedala sodnikom: Priznam vse tako, kakor sem dala na protokol. Res sem vzela. Okrog se nisem vlačila. Iskala sem službe. Sem stara in ne morem nikjer dobiti službe. Predsednik je nato čital razne zapisnike m omenil, da je preiskovalnemu sodniku izjavila: Ne morem se premagati. Trpim na kleptoma-niji že od mladosti.« Obtožena Julijana je bila 1913 pred ljubljansko poroto obšojena na 5 let ječe kot tatica iz navade. Takrat je ukradla malenkosti, vredne okoli П-П I.' n____.1___I _____ i» Im 4nnr/teî1l r\n ÎÎ (1лмгл! « 230 K. P-edsednika senata je zaprosila, da ji dovol mjah. p ~ ' " levite torej vi Begunje r...« »Zato, ker je tam prijetno,« je od kazen restati v Begunjah. Predsednik se je začudil: »Zahtevite torej visoko kazen? Zakaj hočete v vrnila. Bila je zaradi tatvine in prevare obsojena na 18 mesecev robije in v izpubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Julijana je kazen molče sprejela. javni čuvarji, do prihoda strokovnjakov, da pregledajo paket. Malo zalem je prispel strokovnjak, major H e k a 1 o v , ki je skušal pregledati vsebino paketa. Medtem je nastala eksplozija, ki ga je hudo ranila. Tu so našli tudi eekar, s katerim so bile eksplozivne snovi prenešene. Na osnovi dosedanje preiskave sodijo, da je do-tična rs°ba prispela z vlakom z neke strani in da je, noseč pakete z eksplozivnimi snovmi v eekarju, postavljala pakete na ulici v vrstnem redil in sicer najprej v Nemanjini ulici, pa do vogala Zrinskega ulice, dokler ni zadnjega nakota pustila s eekarjem vred. Iz vsega tega sledi, da so bili naklepi te osebe zgolj demonstrativnega značaja. Materijalne škode ni. ker so bile eksplozije na odprtih in širokih ulicah. Roparski napad Netarne ciganske tolpe ; Sotesk« pri N. mestu. 16. marca. Pri Levičarju nad Grniadarjem poleg Soteske na Dolenjskem prebivata mati-vdova in hči. V rebri nad okrajno cesto imata na samoti revno hišico in mal vinograd. V petek ponoči (13. t. m.) so udrli v hišico neznani moški, zagrozili ženskama s smrtjo, ako se ganeta, in pobrali obleko in hrano. V bližini t. j. |kkI Št. Pavlom j>ri Dvoru in v Borštu pri Ajdovcu je bilo v zadnjem času vlomljenih in ukradenih več zidanic, kar je najbrže zakrivila ista roparska tolpa. Velika nadloga v teli krajih so tudi cigani sploh, še posebno >ogrski cigani«, ki roma jo mimo na več vozovih s sestradanimi konji. Sleparijo ljudi na vse mogoče načine. Ako ne gre s sleparijo, dosežejo kar želijo z žuganjem in tudi s silo. Ljudje žive v vednem strahu in imajo zaklenjene hiše tudi podnevi. Cigani so sploh privilieirani državljani: Ne plačujejo davkov, ne hodijo v šolo. jiote-pajo se okrog brez dela, žive orl tatvine in goljufije in imajo samo eno jiostavo. namreč to, da sinejo krasti v enem kraju snino 24 ur. Po preteku 24 ur jih prepode orožniki iz ene občine (ako jih kdo priglasi), da začno s svojim zločinskim delo v drugi občini. AH oblast res nima niknkega sredstva proti surovi ciganski svoja ti? Zakaj se jim sploh dovolijo plenitveni pohodi iz kraju v kraj? Zopet pozor na Crnečah črneče. 14. marca. Minuli četrtek. 12. t. ni. je nakrat. ob tri četrt na 10 zvečer izbruhnil x>ž.ar v gospodarskem poslopju g. š. in A. Sodnik-a. gostilničarja p. d. Tonej. v črnečah. Ljudje so večinoma spali. gos|>od«rjev ni bilo ravno niti doma. Bliskoma se je ogenj razširil na vse obširno poslo"u\ llomačn požarna hramba, še-ne leto stnra. je hitro nastopila in začela reševalno delo. ki je bilo ni otežkočeno po mrazu, ki je vladal po noči. Posrečilo se je rešiti živino: konja, covejo živino, svinje in kure ter nekaj pol iodel-skca orodja in vozov. Vse drugo, med tem en voz-kolesel j. ml Hilnica. rezal niča itd. je oostalo žrtev nožara. Na pomoč je pozneje prihitela tudi požarna hramba iz Dravograda. ki pa ni moHa več dosti storiti. V veliki nevarnosti so l ila tudi sosednja poslonja. zlasti žnonišče z го-spodarskiin poslopjem. Sreča v nesreči je bila, da je iKvslonia kri! v sredo obilo padli sneg. Iskre je nosilo daleč naokrog, do Dobrove. Meže itd. Kako je ogenj nastal, se seve ne ve. Čudno pa je, dn je v poldrugem letu nastal v primerno majhni župniji že četrti požar, in vedno v hlevu, \ ijorej jc no^orelo cerkveno posestvo pri Sv. Križu. Kmalu potem, oktobra meseca 1929 Ilažejrvo veliko (rosp. nosle v čemeča h. dne 4. jan. 1931 troje poslopij g. K. Ilalbiirth p. d. Siišnika v Tribeju. zdaj na Sad-nikov hlev. Kako je ogenj nastal, se nikjer ne ve. a gotovo mora bili vmes zlobna roka poži-galca. ki povzroča toliko strahu in škode. Da bi ga vendar prijela kmalu trda roka pravice! Razne nesreče Ljubljana. 17. marca. V bolnišnico so pripeljali 4 ponesrečence. 25 let ni Andrej Bizjak, sin posestnika s Trate nad Škofjo Loko je včeraj nakladal les na voz. Pri tem mu je padel tram na desno nogo in nui jo zlomil. 40 letni dni dar Rafael K o a m a č • Sel a pri Mostah je davi spal v nekem hlevu na Selu. Med s|)anjein pa ga je konj brcnil v prsa in ga resno poškodoval. 8 letni Drago Rež, sin kleparja iz Most. Prešernova ulica t. je včeraj skakal po dvorišču z. drugimi otroci in pri tem padci ter si zlomil desno nogo. 12 letnega Feliksa Janskega, v Prisojni ulici 1, je včeraj večji pes ugriznil v desno nogo. .. Vsi ponesrečenci sc zdravijo v bolnišnici. FOO.OOO ZAVITKOV E LI DA S HAM POO PRODAN IH V ZADN J E M LETU ! DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI! 7C0.000 zavitkov Eiida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo. negovanje ias Povišani prispevki rudarskega zavarovanja Ljubljana, 17. marca. AA. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani razglaša: Na osnovi čl. 2 in 3, točka 12 zakona o uredbi vrhovne državne uprave od 31. marca 1929, čl. 1 uredbe o organizaciji rudarske stroke od 27. junija 1921 in čl. 135 pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja na rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji od 1. decembra 1924, je izdal g. minister za šume in rudnike sledeče rešenjc: »Za začasno sanacijo pokojninske blagajne Glavne bralovske skladnice v Ljubljani se v čl. 102 pravila bratovske skladnice v mejah od 3—5% predvideni in z rešenjem g. ministra za šume in rudnike R št. 11.464 z dne 6. decembra 1927 od 5% na 7% od delavske kategorijske mezde povišani prispevki za pokojninsko blagajno sledeče povišajo: 1. za krajevne bratovske skladnice Celje, Je- senice, Krmclj, Ljubljana — 8%, kar znese 307.100 dinarjev; 2. za krajevno bratovsko ekladnioo Store — 9%, kar znese 54.100 Din; 3. krajevne bratovske skladnice Hrastnik, Kočevje, Laško, Rajhenliurg, Trbovlje, Zagorje — 10.27», kar znese 2,547.100 Din; 4. za krajevno bratovsko skladnico Velenje — 10.8%, kar znese 481.400 Din; 5. za krajevne bratovske skladnice Leše, Mežica, Ravne — 12%, kar znese 742.800 Din, Skupaj 4,132.500 Din. Ta sprememba pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja na rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji z dne 1. decembra 1924 velja od 1. marca 1931 in se razglasi v »Službenih novinah«. O tem se obvestijo Glavna bratovska skladnica v Ljubljani in vse krajevne bratovske skladnice tuuradneaa okoliša z naročilom, da pričnejo pobirati povišane prisj>evke s 1. marcem 1931. Na kolodvoru točijo vino! Na glavnem ljublj. kolodvoru so včeraj pretočili 95.000 litrov vina Ljubljana, 17. marca. »Banatsko vino točijo na kolodvoru!« Ta govorica se je danes dopoldne nagio širila med železničarji glavnega kolodvora in po bližnjih ulicah. Vendar enkrat so po dolgih razmotrivanjih odredili, da so začeli s pretakanjem vina. Težki tovorni vozovi in parizarji, v katere so bili vpreženi močni in lepi kmečki konji, so drčali v smeri proti prostoru glavnega tovornega kolodvora, kjer so stali že od U. decembra 1930 vagoni lamoznega banatskegâ vina, ki ga je zaplenila glavna carinarnica in nedavno prodala na javni dražbi. Ker je finančno ministrstvo kljub ugovorom interesiranin strank odobrilo prodajo, je bilo za danes odrejeno pretakanje vina iz cistern v sode. Prvotno so nameravali vse vagone prepeljati v prosta skladišča Balkana, toda pojavile so se tehnične ovire in zato so se odločili za stari prostor. Glavni zdražitelj vina trgovec g. M. Pctrič te dobil več interesentov, ki so sedaj to vino prevzeli. Glavni pogoj pri prevzemu je bil, da se mora vino denaturirati in vporabiti ali za kis ali za žganje. Proceduro dcnatiiriranja je nadzoroval vinarski nadzornik g. ICuret iz Maribora. V ta namen so pripravili okoli 5000 kg morske soli. kajti na vsakih 100 I vina je moralo priti 5 kg soli. Zastopniki carinarnice, mestnega dohodarstve-nega urada in mnogi interesenti so bili že zgodaj ob 8 pri vagonih. Opravili so takoj potrebne formalnosti. Pred vagone so zvalili do 150 sodov, v katere so najprej začeli sipati sol, nato pa so napeljali gumijaste cevi, da je notri teklo peneče, črno-rdeče vino -otelo . ki je bilo iz velikih kleti nekega banatskega graščaka. Pripeljali so tudi sesalke, ki so jih postavili v odprte vagone in hkratu iz vseh vagonov je teklo vino. Največji in najživahnejši naval voznikov in gledalcev je bil od 10 do U dopoldne. Bilo je pravcato mravljišče in vinsko sejmišče. Delavci so se žurno sukali okoli vagonov in sodov. Pomagali so z močnimi klici: llornk!« valiti z vinom napolnjene sode na vozove. Poleg vozov pa so bili tudi tovorni avtomobili. Mnogo vina se je polilo tudi po tleh, kajti točilci so hiteli in niso kdovekaj pazili na pokvarjeno vinsko kapljico. Pravijo, da se je razlilo več sto litrov vina. a še več so ga skrivaj popili. Kar v raznovrstnih posodah in steklenicah so odnašnli vino. Razvila se je huda borba za kozarce in steklenice. Mnogi so potem hiteli z vinom domov ali pa v tajne kotičke, kjer so pokušali črnino ob malem dopoldanskem prigrizku. Skupina drugih je budno motrila situacijo pred vagoni in vneto nosila vino v stran. Bili so naravnost komični prizori, kako so ljudje na rampi točili to vino. Govorili so med seboj: Skoda take kapljice. Sai ie to vino boljše ko dalmatinsko.« Okoli 11 dopoldne so postali mnogi prav veselo razpoloženi, začeli so prepevati in govoriti: »Ljubljana se danes giblje in ziblje. Vse je veselo.« Nekateri so vedno silili k sodom. Vozniki so začeli te sitne muhe celo zmerjati in vpiti nad njimi: «Barabe! Ste že pijane, komaj stojite. Pomagajte nam nakladati, potem dobite plačilo. To je škandal.« Proti poldnevu je vrvež nekoliko ponehal. Tudi popoldne je postalo mirnejše, toda mnogi so se opotekajoč zibali z glavnega tovornega kolodvora. Točili so vino cel dan do večera. Pretočili so okoli 950 hI vino. Ugotovili so večji kalo. Iz vseh sodov so vzeli tudi po več vzorcev, ki so jih v prisotnosti notarja dr. kuharja zapečatili na zahtevo strank, ki so zainteresirane za vinsko afero. Te vzorce bodo pozneje natančno kemično preiskali in vino analizirali. Po vsem prostoru pa se je, če je zapihal veter, razširjal oster kisel vonj, kakršnega ima vino, če se je pokvarilo in je postalo močno cikasto. Poučeni pravijo, da ta vinska afera še kmalu ne bo spravljena s sveta in da bo treba še mnogo naporov, da se bo zadeva popolnoma pojasnila. Ž a enkrat afera kronista več ne zanima. Vlom v župnišče št. Jernej na Dol. 16. marca. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno * pisarno farnega urada. V pisarno, ki je v pritličju na desni strani, je bilo vlomljeno skozi okno lia ta način, da je tat zdrobil zunanjo in notranjo šipo. nakar je okno z lahkoto odprl. Okna v pritličju pa so vsa zamrežena z, železno pregrajo. s komaj 14 eni široko razdaljo, tako. dn že srednje velikemu vlomilcu ne bi bilo mogoče priti skozi tako majhno odprtino v sobo. Jasno je torej, da je iiil vlomilec še mlečnozob fantalin. kar so doka./ tudi njegove stopinje v snegu pod oknom, ki so sc še zjutraj prav natančno opazile. Stopinje merijo natančno 22 cm dolžine. Imel pn je mladi vlomilec še enega starejšega tovariša, kar se tudi točno spozna po stopinjah. Kdaj je bil vlom točno izvršen ni mogoče dognati. Verjetno je, da šele jk> polnoči, ker je do jvtlnoči pred župniščeni svetila luč. Opazil pa je vlom g. svetnik Lcsjnk, ko je zjutraj vstopil v pisarno in videl, da je jx> pisarni vse razmetano, okno pa odprto. Vlomilec jc odnesel denarja, manjše zneske cerkvenih podruž-llic v znesku od 130—200 Din. nekaj kosov čokolade in medaljo reda sv. Save, katero je g. svetnik pred kratkem prejel. Za okrepčilo si jc privoščil pa še nekaj požirkov ruma. Oiai pravite 9 Opozoril bi rod na slovensko razpravo g. dipl. oec. Grampovtuna v reviji »Bankarstvo*. Skoraj vse misli in dejstva, navedena v tej razpravi, so taka, da bi se moral z njimi seznaniti vsak Slovenec. Med problemi, ki jih je g. Grampovčati sproiil, se mi zdi najvažnejši problem slovenskega izse-Ijenstva. Kako hoče pisec ta problem reHtif S tem, da nuj bodo v bodoče oni. Ici odhajajo za kruhom iz dežele, kvalificirani ljudje! Dosedaj jr bilo to pni v narobe. V tujino so ili navadno — čeprav ne vedno — obupanci in taki, ki niso imeti nič izgubili rnzen upanju, da bo v tujini boljie ko doma. Ni častno za naie ljudstvo, dn dobavlja tujini samo težake, delavce, ne pn tudi strokovnjakov. To tudi ni domovini koristno. Ti ljudje zaslutijo le malo in le tnalo pošiljajo domov. Ce se vrnejo zgarani v domovino, prinesejo s seboj dostikrat le starost. Na jug gre dosti naših ljudi. Navadno gredo le za sluge, dekle in natakarice. Drugače moramo usmerili tok našega izseljevanja. Odvišek naših ljudi moramo pošiljati na :ug in v tujino drugače pripravljen za življenjsko borbo, kakor dosedaj. V tujino naj gre predvsem nai obrtniški naraščaj, naši inženerji. naši specialni obrtniki in kvalificirani delavci. Ali ni sramota za Slovence, du pri nas, v ožji domovini, na primer en mehanik drugemu odieda skromni košček kruha, va Hrvatskem, v Vojvodini in v srbskih kra:ili pa imajo krasne zaslužke nemški, madjarski, židovski strokovnjaki? Predvsem pošilja jmo v svet naše strokovne delavce! Ti bodo vič. zaslužili, več pošiljali r doaio-rino, boljšo nas b odo' driif/od predstavljali! In ko s« vrnejo, gotovo se jih vrne vsai d"l, ne bodo prinesli nazaj le bolezni in revščine! Zato pozdravljam misel, ki jo je sproiil gospod Grampovčan in želim, da bi se uresničila v vsem obseau! Ljubljana Uspešni dnevi sv. misijona Kranj Strelska d-užina v K-a-fu. Občni zbor strelske družine v Kranju se vrši 31 t. m. ob 20 zvečer v hotelu »Stara pošta« (soba levo vhoda) z običajnim dnevnim redom. Dasiravno ie začela poslovati strelska družina šele lani, ko si je postavila svoje lastno strelišče, ima vendar lepe uspehe. Sobno streljanje, ki se vrši vsako sredo zvečer od 20 naprej v hotelu »Jelen«, je bilo do sedaj dobro posečano. Strelskih val ie bilo do sedaj 10, ter ie bilo na teh vaiah oddanih od dam 74, od gospodov pa 1131 serii. Vodstvo pa tudi skrbi za izpre-membo, saj razpolaga s sto:ečimi 20-krožnimi tarčami, avtomatsko »Marjanco«, avtomatsko ubojio tarčo z 10 figurami in avtomatiko tarčo »Bežeči jelen«, ki je pač edinstvena v naši državi. Kakor hitro pa bodo dopuščale vremenske prilike, se bo začelo redno streljanje na strelišču v Struževem, kjer bodo prišli na svoi račun tako strelci kot tudi lovci. Odprto vprašanje na g. ok-ajrega prosvet e-ga reierenta v Kranju Kot smo informirani, ie kr. banska uprava v Ljubljani rešila našo prošnjo glec'e šolskega pouka že 21. februar'a t. 1., kier odreja spremembo urnikov. Ker se vkliub temu odloku vrši pouk š<; nadalje po dosedanjem načinu, prosimo p. n. raslov pojasnila, iz ka'erih razlogov se z izvedbo odloka toliko časa odlaša. — Prizadeti «tarši. Jesenice Obrtno druStvo na Jesenicah prppz'-o vabi vse obrtništvo okraia Kr. Gora na o'-'čni zbor. ki se vrši na Jožefovo ob pol 3 popoldne v sa'o_u restavracije Mesar na Jesenicah. Tovariši in obrtniki, stanovska zavest ras 'kliče, da se občnega zbora polnoštevilno udslei'imo Odbor društva se udeleži sv, maše ob 10 v mestni župni cerkvi, ko se bo molilo za naše brate v Italiji. Zbi-ališče pri Tršanu. Vabljeni tudi ostali obrtniki. — Načelstvo. To in ono o Reiečnh »Kakšen praznik ste pa praznovali včeraj v Retečah, ker visi zastava na Društvenem domu?« me vpraša tovariš, ko se dobiva v kupeju. Proslavljali smo Finžgarjevo COletr ico z govorom o njegovem živlieniu in delu. recitacijami, I petjem in I. dej. »Divjega lovca«. »Slišal sem že davno, da boste v Retečah sezidali novo šolsko poslopje; tolikrat se vozim mimo Reteč, pa nc opazim prav nobenih priprav. Kdaj boste začeli?« Do danes se še niso prizadeti zedinili zaradi sveta, kjer bi slalo novo šolsko poslopje. Eni hočejo poleg sedanje šole, drugi pa nasproti sedanji šoli. Ko bo vpraašnje stavbišča rešeno, tedaj se bo hitro šlo na nadaljnje delo. Saj je pa tudi potrebno zaradi števila otrok. Eno samo učno sobo imamo in v vsak razred jih pohaia po 48, ta' prvih dnevih misijon privablja mnogo ljudi in sicer, kar je se boli razveseljivo še mпозд več kakor v prvih dnevih. Tudi pri jutranjih službah božjih in misijonskih govorih je bilo davi mnogo več ljudstva, knkor prve dni. Kakor kaže. bo imel sv. misijon v Ljubljani po|>oln uspeh, tak. knkor ga prod njim niti optimisti niso pričttkoviili. Dosedanji usneli sv. misijona v Ljubljani kaže. knko nujno je bilo prebivalstvo potrebno verske obnove v tem času, ko navidezno materijalizem in monizem zastrupljata živlienje mnogih in ko se navidezno ljudje pri cej podrezajo v versko indiferent-nosl. Treba je bilo le vznodbude, pn so se vsi ti videzi izkazali za zgrešene in se' je obenem pokazalo, da je ogromna večina ljubljanskega prebivalstva globoko verna iu vdana katoliški cerkvi. Cinljivo je videti n. or. knko zvečer v žil oni h -erkvnli zbrana množica v idealni i verski harmoniji posluša krasno petje pri i I itn n lj n h in kako potem z vso zbranostjo duhu sledi govoru pridigarjev iu ne zgreši niti ; ene njihovih besed. Misijonski govori misijonarjev so se snoči in danes nanašali predvsem okoli vzvišene I l><>/je besede našega Zveličarja. V stolnici so I n. pr. govori namenjeni zlasti izobražencem in govorniki s nrepričevalno besedo pobijajo vse predsodke, ki so zlasti med inteligenti kolikor toliko običajni proli naukom nnše s\. vere. ! Dnlje so snoči in davi govorniki pridigali o hudobiji smrtnega greha in pa o potrebi človeka. da premisli samega sebe in se s tem predvsem pripravi za sv. spoved. Govorniki so tudi razlagali vernikom potrebo krščanskega usmiljenja, torej temo. ki je zlasti v teh časih aktualna, ka tavn toliko duš v zmotah in ko se nahaja toliko ljudi v dušnih in svetnih stiskah. V Šiški vrše sv. misijon očetje salezijci in ne frančiškani, knkor smo včeraj [vo ročni i zaradi malega nesooraznma. Omenjamo ob tej priliki, da so misijonski govori vseli govornikov zasnovani tako. da jih morejo z istim užitkom in z isto koristjo poslušati tako najbolj priprosti ljudje, kakor izobraženci. P. H. Satiner: l'nebovzet'e Pevsko društvo »Maribor« ie sklenilo počastiti osemdesetletnico zaslužnega skladatelja p. Sattnerja z izvedbo n e?ove 'a oratorija V ebo-vzetja v Ljubljani, Mariboru, Čel u in Dravog.adu. Sattner komponira že oU konca sedemd s .tih let, večje, oratorijske skladbe je pa začel pisati šele leta 1911. Takrat ie rastali J.ftejeva prisega, drugo leto pa že Vnebovzetje (Assum^tio). oratorij za soli, zbor in o'kester, leta 1914. kan-tata Oljki ki smo jo pred drevi čuli v Ljubljani, teta 1916. simfonična pesnitev Soči, po vojni leta 1921. simfonična pes itev V pepelnični noči, leta 1926. simfonična pesnitev Ob nevihti, leta 1931. pa je bila dovršena nova kaitata za soli, zbor in orkester »V kripti sv. Ceciije«. Leta 1 27 je nastala še opera Ta>da. S temi velikimi deli nam je Sattner ustvaril slovenski orato ij. V vrsti teh del je gotovo eno najlepših oratorij Assumptio, ki ga bomo čuli danes v U"ionu Sattner ie začel sk!aJati ta oratorii žc b'a 1910. Tekst mu e oskibel dr. Mihael Opeka. Drugo leto je bilo delo končano, leta 1912. pa z velikim uspehom izvajamo na tre^ konce lih 1 uS-ljanske Glasbene Matice. Prva leta po voiri je skladatelj delo znovič prede'al in ^a zopet podal v frančiškanski cerkvi leta 1921. Vnebovzetje ima tri dele, kakor tudi Oljki- Marijina smrt. Marijino vnebovzetje in Marijino kronarje. V prvem i clu nastopajo ženin, Marija in tiije zbori zbor ne-beščanov, angelov in Zemljanov ki vabijo prijateljico k sebi, ona pa hrepeni k ženinu. V druj'em delu nastopaio Prerok, se recitira svetopisemska zgooba o vnebovzetju, in nastopa;o zbori angelov in nebeščanov brez Mariie ki zopet ras'opi v tretjem delu obenem s prerokom in zbori. Delo ie glasbeno zelo smiselno zgra eno v trodelno obliko nekam klasičnih propor.cij. 7e!o učinkovito se mešajo solosoevi z zbori in dvo pevi, vsak dol tmpo-zantno zaključi ve'ik zlor Snttnerjeva glista ie plemenita, prosta posvetne čutr>oet prenozno. G šontneterski žunnik jc mrvi sv. misijonom nabral 20 novih članov za Mohorjevo družin», kar je tudi lep uspeh. Krasen usoeh sv. misijona v Ljubljani mora razveseliti vsakogar. Saj jo želja vsnkesa noš-tenega Slovenca, dn bi Ljubljana, ta ljubljenka vse>ra slovenskega ljudstva, bila prva na Slovenskem tudi v verskem življenju. O Ljublja-s're pevce prosimo, da se po možnosti udeleže danes zvečer ob 6 spre ema ma ibor-skih pcvcev na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ravnotako |ih vabimo, da polnoštevil.io po etijo koncert. 0 Na Sv. Jožefa dan, na dan molitev za naše rojake v Italiji, poje pri akademski maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ob II Narodno želez-ničarsko glasbeno društvo »Sloga« š. Sant l-ovo »Staroslovensko mašo« s spreml)evan;cm orkestra pri katerem sodelujejo tudi člani Orkestralnega društva Glasbene Alatice. 0 Vseuč. prof. dr. A. Cosar bo v sredo dne 18. t. m ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoje javno predavanje o Socioloških in ekonomskih os ovah mode-re družab-e refo me. 0 Maletlriki veler v Zavodu za zd avstve-ro zaščito mater in r'ece se vrši v sredo 18. t. m. točno ob 8 zvečer. Govori: dr. Ivo Pire o temi: »Higienske raznoterosti«. o 18. iu. li'31 — »Vnebovzetje«. 0 Fantovsk' odsek Šen'pete skeg^ prosvetnega d uštva ima na praznik sv. Jožefa v cerkvi sv Petra ob 7 zjutraj skuono sv. obhajilo. Vsi člani se pozivajo, da se zanesljivo udeleže te svečanosti. — Predsednik. 0 Slovenko zd avni?ko drnštvo ima v petek, dne 20, t. m. redni znanstveni sestanek. Predava g. prof. dr. Zalokar o regulaciji pieveč bolečih popadkov. 0 I jubi'elji grozdja ln vinske trte pridite vsi v sredo 18. t m ob 17 v pre 'avalnico mineraloškega instituta na univerzi Na 'zornik šols' ih vrtov v p. gosp. Josip Štrek'li bo predaval o »Vinski trti pri hiši in v vrtu«. Vstop k vsem predavanjem podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ie tudi za nečlane prost. © Fantovski odsek prosv. društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani, vabi vse člane, da se udeleže na praznik Sv. Jožefa, skupnega sv. obhajila v farni cerkvi trnovski ob 6 zjutraj. © Prorrčunskn seja občinske uprave. Proračun kn seja ljubljanske občinske unruvc se vrši, knkor smo že poročali, v petek 20. t. m. ob 5 popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu jc razprava o proračunih mestnega zaklada, obligacijskega posojila, meščanske imovine, amortizacijskega zaklada, mestnega ustanovnega zakladu, mestne klavnice, mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice in mestne nrinreue. © Kongrcgacijski sestanek v Križankah radi misijona drevi odpade. © Ob"ni zbor Društva jugoglovn-skih geodetov v LSl b'"ani bo v nedeljo dne 22. marca 1931 ob 10 dopoldne v p osiorih k taslrske uprave v Ljubljani (Hrenova ulica) z običajnim dnevnim redom. 0 Preti-kovanje Dunajske ceste. Dosedanje prctlakovanje Dunajske ceste med pošto in Tav-čarievo ulico se ie izv šilo na račun Ma'ože'ez-niške družb» radi položitve in utrditve tramvajske proge V ta namen bode družba preilakovala tudi ostali del Dunajske ceste do Masa.ykove ceste. © ELkltič'-e ure v Ljubl arL V Liubliani je 8 javnih električnih ur. ki deliio Ljubljančanom delo in merijo čas. Seveda ta delitev v me jenje ni vedno točna, čeprav je električna in Ljubljančani, kakor imajo dolge jezike, hudo zabavljajo čez nekatere ure, zlasti imajo dosti povedati o oni pred kolodvorom, ki gre zelo rada »na počitnice« za več tednov. Zanimivo je, da velja vzdrževanje javnih električnih ur mestno občino 18 309 Din. In sicer velja vzdrževanje naprave 8000 Din, razne najemnine 309 Din, razne poprave, šipe in drugo pa 10.000 Din. Vendar pa moramo omenjali, da so električne ure v Ljubljani aktivne, kakor se to čudno sliši, zakaj najemnina za reklamna polja na električnih urah prinaša mestni občini lelno 25.000 Din. Edino, kar bi imeli Liubljanča~i k električnim uram pripomniti, bi bilo, naj bi šle povsem ločno in zanesliivo. © Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najccneje pri Stcrk nasl. Karničnik, Stari trg 18. © Damsko pe ilo, moderne bluze, lorMce, flor, nogavice in rokavi-e. na'so'idnejše cene pri Šlerk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Izgubila se je poselska knjižica na ime (osi-pina Blaj. Najditelj se naproša, da jo odda proli nagradi na Sv. Petra c. 51. Ako Vam otroci ne morejo jemati ribjega olja, jim dajte JEMALT, ker so vsi navdušeni za JEMALT, preparat ribjega olja, ki ima izredno dober okus. Dobiva se v vseli lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatljo in 25 Din za malo škatljo. Maribor □ V mariborskih cerkvah bodo jutri molitve pri popoldanskih slu/bali božjih pred izpostavljenim Najsvetejšim in sicer v stolnici ob 17, v baziliki Matere milosti ob 15, v inagdalenski cerkvi pa ob 14. □ Vladika dr .A. Karlina 20. obletnico škofovskega posvecenja se bo praznovala sirom lavantin-ske vladikovine v petek dne 20. t. m. V Mariboru bo na ložefovo v stolnici pontifikalna sveta maša ob 10, ki jo daruje prevzvišeiii jubilar. V petek ob 8 zjutraj pontifikalna služba božja z zahvalnico, ki jo bo daroval presv. škof dr. Ivan Tomažič. □ Lep naprcuek Mestne hranilnice. V pretekli poslovni dobi izkazuje Mestna hranilnica, ki ji z vso požrtvovalnostjo in bogatim izkustvom nače-luje msgr Jorovšek, napredka pri vlogah na knjižice za 13,028 519.01 Din, pri vjogah na tekoči rn-čuu pa za 1,498.071 Din. Napram 1 1929. j» to napredek za ca. 13%. Prav posebej je omeniti, ro-povednik Na svidenje, meščani! □ Trgovine bodo jutri dopoldne kakor smo že poročali, odprte. Ravnotako tudi na praznik Marijinega oznanjenja v smislu banske uredbe o delovnem času. □ Iz gledališča. Drama pripravlja zanimivo francosko igro leseni konji«, ki jo je spisal francoski pisatelj Antoine. Režira J. Kovič. — V D. Trbuhovičevi režiji se vrše priprave za znano Kal-inanovo opereto »Cirkuška princesa«. Pri tej opereti sodeluje ves operetni ansambl ter celotni zbir. Inscenacijo pripravlja gledališki slikar Ussar, balet pa gdč. Kovačeva in g. Harastovič. — Krstna predstava R. Reharjevega »Učlovečenja« se je morala radi obolelosti režiserja H. Tomašiča preložiti. П Otvoritev razstave moderne francoske grafike bo v nedeljo dne 22. t. m. ob 11 v mali unionski dvorani. Zbirka umetnin je last galeriie Billiet v Parizu. Razstava bo odprta vsak dan od 10 do 17. П Ljudsko štetje. Onozarjajo se vsi, ki nimajo tozadevnih dokumentov, jiotrebnih pri ljudskem štetju, da si jih pravočasno oskrbijo. V' postov pridejo rojstni list, domovnica, posestni dokumenti ter podatki glede zgradb. Vsa pojasnila daje konskripciiski urad na Slomškovem trgu 17. □ Senzacija: Byril v Mariboru. Znana ie eks-pedicija admirala Byrda na južni tečaj. Maribor-- i prosvetni zvezi se je posrečilo dobiti v zvočnem lil-mu izvirne posnetke te ekspcdicije, ki se bodo predvajali od ponedeljka 23. t m. pa do vkPučno 27. t. m. v Ctroiskem kinu. Kot dopolnilni sjiored se Ni predvajal film o bivanju Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Zagrebu m»secn februarja I. I. Predstave bodo dnevno ob 15, 17, 19 in 21. Raz >i tega bodo vsak dan ob 15 razen na praznik dne 2 >. t. ni. šolske predstave proti enotni vslonnini pet dinarjev. Prebivalci izven Maribora naj si ogleda o film nredvsem na praznik 25. t. m. Polovica čistih' dohodkov šolskih nredstav bo naklonila Pro>v-1> \ zveza Dijaški kuhinji v Mariboru П Prvi spoprijemi. Jutri na ložefovo se sp primet.i v Ljubljani na zelenem polju moštvi Ilirre in tukajšnjega Železničarja. Mariborčani so zelo radovedni glede na rezultat tega prvega srečanja. □ Iz dneva v dan se opa/a: gre starček ali starka po ulici in se zgodi, da se mora izogniti mlademu gosnodiču ali gospodični — v mlakužo in podobno. Po raznih čakalnicah itd.: m'adi sedijo, starejši stoje. Vzgojitelji! — Človek, ki hodi po Mariboru z odprtimi očmi. □ Mariborski sport. Gross contry za prvenstvo Maribora se preloži na prihodmo tjedelio dne 29. t. m. — Ce bodo vremenske prilike ugodne, ^e prično v nedeljo 22. t. in. prvenstvene telone v že objavljenem smislu in redu. □ Kovačnica falzifikatov. Poročali smo že svojčas o aretaciji I. Rupnika, ki je osumljen [ponarejanja 100 dinarskih bankovcev. Včeraj je policija izvrJla v njegovem stanovanju v Melju hišno preiskavo, pri čemer so prišli na dan razni pon.irc-jevalni .rkviziti kakor oljnate barve, fotografske plošče, gumijaste rokavice, šapirografski pripomočki in drugo. □ Neznano kam ... Izginil jc 17 letni vajenec Marijan Martinovič od svoiega gospodarja medica rja Pavla Venka v Vojašništi ulici 3. Za seboj je zabrisal vsako sled. Vzrok jiobega ni znan. □ On v gostilno, kobila s kočijo v temo. Iz-voščku Jakobu Eineršiču je v času, ko se je za trenutek nahajal v gostilni pri Amerikancu na Spodnie Radvanjski cesti, izginila s kočijo vred kobila v neznano smer. Kobilina hudomušnost, ali hudomušnost drugih, ki niso kobila? □ Udeležite se molitev, ki se bodo vršile v vseh cerkvah na praznik sv. Jožefa. Spomnile se trpečih bratov! — Sreski odbor Narodne Odbrane. П Oglasi in inserati za Slovenca se sprejemajo v upravi na Koroški cesti 1 ter v podružnici na Aleksandrovi ccsti 6. П Lovski blagor. 145 kg težkega merjasca ic ustrelil te dni na Sobru veleposestniški sin Janez Bcrko iz Kamnice. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 18. marca: Zaprto. Četrtek, 19. marca ob 20: OD"ODENA NOC. Za abonente polovične cene. Zadnjič. Dnevna kronika Celje Koledar Sreda, 18. marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik; hdvurd, kralj. Novi grobovi% -j- V St. Vidu nad Ljubljano je umrl posestnik in gostilničar g. Jože Bernik. Pokopati ga bodo na Jožefovo ob pol 9 dopoldne na farnem pokopališču v St. Vidu. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! -f Višnja gora. Grobovi se odpirajo in drug za drugim legajo za vedno. V šestih dneh — pa imamo pet mrliče v I Danes zjutraj (17. marca) je po kratki bolezni nenadoma umrl okrajni kmetijski referent g. Franc Jereb. Zavratna pljučnica ga jo nepričakovano hitro iztrgala iz našiti vrst. Pokojni je bil povsod znan, zlasti po raznih predavanjih in komisijah, kjer je zastopal kmetski stan. Svoje versko prepričanje je vedno pokazal tudi v javnosti — vseskozi je živel po krščanskih načelih. Naj mu bo Bog milo>tljiv plačnik, preostalim: gospej in otro-čičkoma, ki neutolažljivo žalujejo za njim, pa naše iskreno sožalje! Pogreb pokojnega bo v Četrtek dopoldne. — Znana je že prisiovica, da »v Višnji gori ni nikdar samo en mrlič-, da prvemu sledi kmalu drugi. Tako je tudi sedaj. V torek zjutraj je po dolgotrajni bolezni umrla gospa Frančiška škufca. Dobre »Vavptove mame« ni več. Težko bolezen je prenašala vdano, brez godrnanja. Bedi ji Bog milcstljiv, preostalim naše sožaljel Pogreb pokojmice bo ludi Jia praznik ob 9 dopoldne. — In v tretje gre rado, pravijo. V Drrgi je pa ponoči umrla 71 letna Marija B o 11 i č. Svetila ji večna luč! Osebne vesti Cerkveno odlikovanje. Za častnega komor-nika je sv. oče Pij CI. imenoval monsignora Antona K o r i t n i k a, ravnatelja škofijske gimnazije v SI. Vidu nad Ljubljano. Nem'.k. pcslan'k na dopus'u. Nemški poslanik v. Hassel v Belgradu je odpotoval na dva-tedenski dopust v Atene in Carigiad. Za časa njegove odsotnosti bo vodil poslaniške posle poslani-ški svetnik Windeker. Imenovanja. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev so postavljeni: za pomočnika bana Dunavske banovine v 1-2 Dragcmir Todorovič, pomočnik bana Vardarske banovine, v Hi skupini in kategoriji; za pomočnika niin'stra notranjih zadev v 1-2 Predrag Lukič, okrožni inšpektor v Be'gradu v p.; za pomočnika bana Vardarske banovine v 1-2 Ignac Krastojevič, načelnik upravnega oddelka Dunavske banovine v 8a-I; za načelnika n; ravnega oddelka banske uprave Dunavske banovine v 8a-I dr. Dušan Pi Irovič, okrožni inšpektor v Sem boru, isle skupine iu kategorije — vsi po potrebi službe. Ostale vesti — God marša'a Josipa Pllsudskrga bodo letos na Poljskem posebno slovesno praznovali. ludi »Poljsko-jugoslovanska liga« v L'elgradu priredi ob tej priliki posebne svečanosti. Na predvečer bo govoril v radiu o maršalu vojni ataše poljskega poslaništva g. podpolkovnik G. M. Slarzynski, a na Joželovo bo ob 8.30 zvečer akademija s slavnostnim govorom g. dr. V. Babinskega, pol skega poslanika na naišem dvoru. — Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani proslavi ta Can s predavanjem v radiu: predaval bo na Jo/elovo ob 11.30 predsednik društva prof. dr. Hudolf Mole o temi: »Josip Piltudski, prvi maršal Poljske«. — Cerkljanska šola namerava ob proslavi poldrugstoletnega obstoja razstaviti zgodovinske ■pouline in sodobne prosvetne produkte svojih učencev. V svrho povzdige tujskega prometa v občini, razstavi tudi slike iz območja Krvavca, /alo prosimo, da gg. fotografi in amaterji liajo svoje izdelke na razpolago šolskemu upraviteljstvu v Cerkljah pri Kranju. — Potovanje v Belgijo. Belgijsko poslaništvo namerava prirediti s sodelovanjem agencije •1'ut-nik« skupno potovanje v Belgijo ob priliki velesej-ma, ki se bo vršil v Bruxelles-u od 8,—22. aprila 1931. Udeleženci potovanja bodo deležni brezplačnega vizuma iu velikega popusta v cenah pri potovanju iu v hotelih. Potovanje bi trajalo 12 dni in sicer bi odpadla 2 dneva na obisk 1'ari/a, 3 dnevi na Bruxelles, rn dan bi bili v luki Anvers, en dan bi obiskali velika industrijska podjetja v Ličgti, 2 dni bi se nahajali na obrežju m lukah Zeehruge in Ostcndc in končno pri povratku en dan v Miin-chenu. Legitimacije /a udeležbo se dobe pri belgijskem poslaništvu v Belgradu in belgijskem Konzulatu v Ljubljani in Zagrebu. — Nn progi Ljubljana—Zgornji Knšelj vozi odslej samo še avtopodjetje Grad. — Organiradjit diplomiranih tehnikov, krajevna skupina v Ljubljani, poziva vse one absolvente višjih oddelkov Tehnične srednje šole, kateri «;> brez posla, da se javijo osebno ali pismeno na naslov: Arko Franc, Ljubljana, Gradišče 13. — Izžrebane Številke efektne loterije Dobrodelnega društva v Dobrepnljah: 811. 1197. 1732. 1096, 1198. 1881, 1103, I7K6. 1348. 1802. 895, 1213, 845. 723. 1819, 1924, ГMaribor« je priredilo že več prav uspelih koncertov v Celju. Gotovo lx> jutrišnji koncert, ki je obenem pro-davn N0 letnice P. II11-polina Sattnerja, ko se izvaja njegov oratorij Vnebovzetje«, posebno še / ozirom 1111 prisotnost j;, jubilanta, ena največjih glasbenih prireditev te sezone. Koncert se \rši dne 19. marca 1931 ob polpctili poooldne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Predprolaja vstopnic Slomškova zadruga in Goričar & Le-skosek. 0 V celjski bolnišnici je izdihnil v nede'jo ob pol 9 zvečer po težki bolezni me- tni oskrbn;k in železniški vralar v p. g. Jože Marn v starosti 59 let. Pokojnik je bil v Čel u obče znana osebnost in zadnja leta zvest naročnik naega lista. Preos'alim izrekamo iskreno sožnlie Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz javne bolnišrice na celj ko mcslno pokopališče. — Dalje jc umrl v soboto dne 14. marca tukai 48 letni Anion Orač. posestnik od Sv. Štefana pri Šmarju. — Dre 15. marca je im la v bolnišnici 15 letna rejenka Marija .lurej iz Šknfie-vasi pri Celju. — Včeraj 16. marca pa 57 letni dninar Frane J'cnclj z Marije Reke, N. p. v m ! d 19. III. I9"5I — »Vnebovzetie«. Ђ Trgovine bodo nn Jožefovo v mestu Celju odprte, kikor sporoča trgovski gremij Celje. c Obrtni i*'1-. Ob'tno društvo v Cel'u praznine v četrtek : \e 19. ma-ca 1931 obrtni dan s slede im sporedom- Ob 8 ziutrai sv maša v župni cerkvi sv. Danijela. Ob 10 dopold-e zborov nje obrtnikov v Obrtnem domu. Referent î1co I-.wiI. Tudi bi bilo nuino notrebno, dn mestna občini čimnrrje to kri'i-če snl'pira ter lis'vnri v sredi tak"'\ 4ii rešilni o'oč-ek, ki bi delil selanji široki prostor na določne prometne poti. Mrzel letni čas ocroii zdravje, vzemite torej par PanîHmn pesni ki vas obvarujejo prehlada. Reč ca ob Pakt Povndenj. Zadnji naliv tudi našim krajem ni prizanesel in je napravil precej škode. Cesto med Ljubim iu Lučami je zalilo in deloma pokvarilo. Največ škode trpe lesni trgovci. Nekaterim je odneslo mnogo lesa. Koliko ga je odneslo, se še ne ve točno, vemo pa, da mnogo, mnogo. Tudi Dreta je hitro narastla in udarila čez. bregove. Precej rodovitne zemlje je odnesla pri Dobletini in Na-zarjih. Pokvarila je tudi most, ki vodi v Kokarje. Smrt kosi. Tekom tega tedna so pokopali Sliri mrliče — in to same ženske. Najstnre4šii je bila stara 89 let. Vzorno delovanje >Hrnnilnire in posojilnire«. Vaš dopisnik se je obrnil na gospoda načelnika Antona Flir~ln, da inu da nekaj podatkov o delu,.ki ga ta zadrut'a viši že nad 30 let. Načelnik je rade-volje uslišal mojo prošnjo in mi dal sledeče podatke za po-lovno leto 1929. in tudi nekaj podatkov za l. 1930. Ker pa je delo omenjen" zadruge popisano v posebni brošurici od njenega obstoja 1899—1929. zalo samo nekaj podatkov za zadnji dve leti. V lelu 11)2 ). je znašal denarni promet sledeče: preiemki 4 074 33585, izdatki 4,562.844 33, skupaj 92Î7 180 1H Din. Vseh vlog je bilo v tem letu 6.798 819 Din. Ci,ti dobiček je znašal 21.343.92 Din. ki se ie pripisal k rezervnemu zakladu, kateri ie znašal koncem I. 1929. 127.257.90 Din. Danes šleje zadruga 477 članov. Ne pretiravamo, ako trdimo. du in,a ravno posojilnica največ zaslug, da je v I u Istvu tako ukoreninjeno varčevanje. Koliko posestnikov in drugih malih ljudi se ima zahvaliti za svoj napredek omenjenemu zavodu. Saj pn tudi daje posojila po nizki obrestni meri — t. j. 6% do ЧУј%. Da se odbor v polni meri zaveda, da uaj temelii zadružništvo na prepričanju krščanskega usmil'enja. se vidi iz. tega, da ie razdelil v l. 1930. nn različnih podporah znesek 43.120 Din. Le po tej poti naprej! Pftlf — Pri zastrupijenjih. ki jih povzroči r«»-kvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Frniiz-Jcset« grcnčice /elo važno domače sredstvo. /Iruvni'*-ki stroko\ni spisi navajajo, da pri za-slrupljenjih s svincem vFranz-Josef voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisred-slvo. »Frnnz-Josef« grenčica se dobiva » lekar-na.h. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za ljudsko štetje, ki se bo pričelo 1. aprila s stanjem prebivalstva, poljedlskih gospodarstev in živine na dan 31. marca, je sestavi en popisni odbor za mesto Ptui. Odborov načelnik je ad\okat g dr. Šalamun. Poleg dugih so v odboru g{. Raša, Brenčič I.ojze, Peček. Sagadin, ptošt dr. Žagar. — V sosednji občini Krčevina je na čelu popisnega odbora ptujski gimn prof. g. Alič. Vir.a :ks podiužnica v Ptofu ima svoj občni zbor v nedeljo 22. t. m. Pričetck ob 9 dopoldne v Brcnčičevi gostilni. D a. bc. V sobito 21. t. m. se bo v Vošnja-kovi ulici 6 na javni dražbi med drugim ob 9 dopoldne prodala ena želena bbgajna, ena pisalna miza, 1 kredenca, 2 vo/a in 4 konji. — V torek 17. t. m. pa se vrše ponovna pogajanja za oddajo poštne vožnje, enkrat dnevno, na progi Vurberg— Ptuj. Izklicna cena 13.2'0 Din. Lastc'ki bonov za reparacije in vojno škodo, ki so prejeli le polrdi'a o ncizdanih bonih, mora o poslali potrdila rad 1ЛГ0 Din finančnemu ministrstvu, potrdila pod 1000 Din pa o-tdati pri mestnem račelrtvu. Več je razvidno iz oglasa na občinski deski. Umrli oleaini gozdar g. Fdmnnd Krivic ie bil rojen 18i9. v Kresni kih Po'janah pri Litji. Pred nastankom svobodne in ujedinjene dr?avc Jugoslavije je bil v službi zlasti v krajih kjer teče Soča. Poleg tega jc dvakrat služboval v Id i i. L. 1921 pa ie odšel na ogromno pas sivo grrfa Szaparyia v Murski Soboti. L. 1927 se ie près 1 I preko Mure k Dravi in nasledil poko nega Rar-ieta. — V znak velikega spoJtovanja do pokojnega gozdarja in ivkrc-ega so/alja z nicgovo družino so ga pri pogrebu v petek spremljali številni uradniki, med njimi okrejni načelnik g. dr. Vav-potič in mestni župan Brenčič Miha I'o I dn i z Bogom je pokojnemu predsedniku zaklical ob 0.ro-bu član Društva gozdariev za Slovenijo in Dalmacijo. Lovci so mu v spomin oddali zadnji častni strel. Šoštanj Obrtriški p-aznik. Tukajšrie Obrtno društvo proslavi na Jožefovo svoj p aznik. Ob 9 zjutraj bo v mestni cerkvi sv ma'a s pri:;igo, na kar se vrši v dvorani hotela Kunst zborovanje. Vsak obrtnik naj s svo'o udeležbo pripomore k čim lepši proslavi praznika! Piotltrberkulozna li^a priredi v ncdošten najditelj se naproša, da jo prinese v občinsko pisarno, ki prejme /a svojo poštenost lejn» nagrado. Želimo pojasnila. Naši občina jc imela, kolikor smo doslej mogli ugotoviti, najdražje hišne tablice in sicer po 27 Din. Drugo I so jih dobili i*> 10—16 Din. Gotovo je polrebno. da se nam hišnim posestnikom |)ojasni razlika v ccnah. — Hišni pos s pik. V Društvenem domu bo nn Jožefovo delavska akademija ob pol 4 popoldne. 1'ri le govornik iz Ljubljane, ki !>o govoril o sodobnih delavskih vprašanjih. Delavci vabljeni! Slovenigradec Smrtna kosa. V tukajšnji javni bolnišnici so umrli: 2iletaa Marija Jtlen. roj. Pečnik, žena najemnika iz Razbora; 22tetni Ivan Mitok, čevljarski pomočnik iz Dravograda: 261clna Hribernik A iro-slava, roj. Tršek, trgovčeva žena iz Brezna ob Dravi; 151etna Minka Jeseaičnik, dijakinja drž. realke v Mariboru in hči trgovca iz Dovž. N. p. v m.! Planinski dom na Uiški gori pod snegom. Dva tukajšnja turista sla šla pretekli lede i na Urško goro in pripovedujeta, da je okrog p'anin-skega doma toliko snega, da sega čez okna pivega nadstropja. Le samo streha precej visoke s avbe gleda iz snega. ObZni zbor misli !skc podiužn'ce SPD bo 23. t. m. ob 8 zvečer v Narodnem domu. Podiužnica sadja sk^gi diušlva je imela v nedeljo svoj scslanek, kateri se je vršil v dvo ani okrajne hranilnice ob navzočnosti zelo velikega števila članov. Obravnavala so se važna aktualna vprašanja sadjarstva, tako o negovanju in šktob-ljenju sadnr'ga drevja z arbo inom. Komiče ' p izor sc je dogodil v soboto tukajšnjemu vozniku, ki vozi poš'.o iz mesta na po-slaio. Bilo jc popoldne in se je mudilo k 4. vlaku. Zaradi tega jc voznik naglo vozil. Tik pred postajo pa je zavozil v kup snega. Pri tem se je odlomila os. Zadnji del voza je obli'al v snegu, prvi del pa je konj vlekel za seboj. Voznik, ki je stal na zadnjem delu voza, in poštni spremljeva cc na prvem delu voza sta padla v sneg. Imela sta dosti opravka, pieden sla voz spravila zopet v red. Pri nas in v okolici — na Kran;skem in na Štajerjkem — zadnje tedne zelo veliko govore in se preickajo o tem, ali naj bi mostnina na mostu , v Brežicah ostala ali ne. Pri nas smo vsi mne-I nja, naj ostane, ker vendar pomislite ljudje, k:o bomo pa sicer dobili krit e za toliko potreb?! Jc 1 res, da je mostnina v Krškem odpravljena, toda ! tam je lesen most, naš je pa lep, železen, ki ga je i dala narediti le bivša Avst ija s pomo'jo o'ch ! debela in cesaija samega. Zakon o nedržavnih ce-slah res da odpravlja mitnice, a to bi za naše mesto ne bilo dobro! Pred kakimi petimi tedni je bila deputacija več županov pri g. banu o tej zadevi, a tudi mi ne mirujemo. Pa pravijg ludi, da imamo previsoko mostnino. Pa ni taka hudo: od avtomobila je samo 10 Din in kolikor je oseb od vsake 50 par. Od enovprežnega voza je samo 5 in pol Din, a od dvovprežnega pa sedem. Če pa morajo pešci tudi plačevali, se pa ram zdi, da bi bilo še boljše, ako bi plačevali več! Zalo u; amo, da nas kr. banska uprava ne bo po §§ sodila in nas ne bo pustila biti v temi in poman kanjul Okoličanom pa mi kličemo: Saj sle žc navajeni na te dajatve in pa šc zadovoljni ste lahko, ko imamo most, da pri nas lahko nakupite vseh lepih stvari po nizki ceni! (Opomba uredništva: Priobčujcmo ta dopis, s katerim se pa v celoti ne moremo strinjati.) Uulomer Dvorana Ka'oliškega t'orna v letošnji sezoni šc ni bila tako napolnjena kot preteklo nedeljo, ob prvi vprizoritvi velike rimske igre »Quo vadiš«. Trud igralcev je bil ponlačan. Ni bila mrtihna žrtev v letošnji mokri zimi hoditi k vajam, od daleč, pa do polnoči in čez. V splošnem so igralci prav dobro odigrali svoje vloge. Okusna, silno spremenljiva scenerija in originalne rimske obleke (lastne garderobe) so uspeh povečal». Naši fantje in dekleta zaslužijo čestitke in pohvalo. Igra sc ponovi šc dve prihodnji nedelji ob istem času, ob pol 4. Okoličani pri azno vabljeni. Zveza z vlaki ugodna na vse strani. Ogpicc so se po;avile med ljudskošolsko mla- j dino, posebno med dečki. Smrtnih slučajev ni. Sploi-a k ira ie zavladala med prebivalstvom radi letošnje dolge zime. ljudem priman;kuje ku- l riva, sena za živino, tega in onega, najbolj pa denarja, ker prodali ni mogoče ničesar. Veliko tombolo priredi Prosvetno društvo na Jožefovo v Katoliškem domu ob pol 6 zvečer. Prvi dobitek je vreča pšenične moke. Ali ni vredno dveh dinarjev. Sreča čaka ravno tebe. Samo pridi. Dražbe g amoza v letu 1931. Okrajni cestni odbor v Kočevju razpisu e za leto 1931 nas'edti|c draži c gramo/a. Dne 18. t. m. ob 8 pri županstvu občine v Velik h Laščah za banovinsko cesto L reda Škofljica—Kočevje—Brod na K. in za banovinsko ccslo IL reda Velike Lašče—Ma'aSl vn ca Grahovo—Varuh. — Dac 19. t. m. ob 9 pri občinskem uradu v Turiaku za del banovinske ceste L reda Škofljica—Kočevje—Brod na K. v odseku I km U.(,93 do 19.5 in za banovinsko ccslo II. reda od Rašice do Roba — Dne 22. t. m. ob 9 v pisarni sreskega cestnega odbora v Kočevju za banovinsko cesto II. reda Kočevje—Koprivnik—Črnomelj v odseku od Kočevja do I.aze; za banovinsko cesto II. reda Smuka—Stari log—Mala gara— Kočevje, za bivšo deželno cesto od Kočevja do Željn in od Stare cerkve do Gorečega. — Dne 26. t. m ob 9 v občinskem uradu v Sodra'ici za banovinsko cesto I. reda /lebič—Sodražica—Bloška polica in za vse v občini nahajajoče se bano-I vinske ceste. Istega dne ob 15 popoldne se vrši dražba gramoza v Loškem potoku pri občinskem uradu za vse banovinske ceste v območju občine i Loški polok. pripadajoče sreskemu cestnemu odboru kočevskemu. — Dne 27. t. m. ob 9 se bo vršila dražba za dobavo in vožn o gramoza pri g. Adamiču, članu sreskela cestnega odbora v Vidmu /a banovinske ceste II. reda Struge do Rašice in Kočevje ter Čušperk. Sprejemajo se tudi posmenc ponudbe k posameznim dražbam. Ponudbe je opremiti s kolkom 100 Din. Umrla je gespa Terezija Honi-'mann, vulgo Taankcnzeneisch, v starosti 86 let. Pogreb rajne se jc vršil v nedeljo 15. t. m. Skrili pri Kočevju Tudi naši vasi poledica ni prizanesla. Ravno i smo se v sredo pripravljali, da začnemo malo pospravljati, če ne več vsaj pota, ko jc začelo močno deževati. Popoldne se je med dež pomešala sodra in kmalu je jelo snežiti. Ko je sneg najbolj padal, je nenadoma zagrmclo, st ela je udarila v močan hrast tik rad vasjo in ga razkla'a. Ali je še kai drugega od ledu in strele? — Pretekli teden smo pokopali našo najstarejšo vaščanko, ženo oglja ja 1 išova. Šele pred 4 leti se je z njim poročila, a zakonske sreče ji ni bilo dano dolgo uživali, umrla je, stara 81 let. N. v m. p I — Ob poti na Zdihovo je par znamenj, ki so že popolnoma v razpadu. V pomladi pridejo tujci in to ne bo napravilo dobrega ulisa. Doln'a Lendava Čebelarstvo. Dolnjclendavska čebelarska podružnica priredi 75. in 26. t. m. dvadnevni tečaj v dvorani hotela »Krona« z začetkom ob 9 dopoldne. Vabijo se vsi čebelarji-člani, kakor tudi nečlani. da se tečaja udeleže. Dobrodošli so tudi prijatelji čebelarstva. Predaval bo strokovnjak g. Jož« Okorn od banske uprave dravske banovine. Za mamutovimi sledovi London, mnrca. | Basset Digby, član brilske kraljevske geo- ! grafske družbe, piše: I Bili smo v Sibiriji na poti proti skrajnemu severu, da bi našli kje slonovo kost iz pradobe. Nasproti ustju reke Lene ležijo Novosibirski otoki. Kakih 12 otokov po številu nudi največje grobišče velikih sesalcev iz diluvialne dobe. Obenem je tam glavno najdišče mamutovih zobovij, saj so v zadnjih letih našli tam dva popolna eksemplarja te predpotopne živali. Naa vožnja jebila polna napetegoa pričakovanja. Sicer so ini domačini namignili, kje bi lahko z gotovostjo našli mamutove zobe v nezaslišani divjini, toda nihče ni vedel, če si jih ni že zagotovil kak ruski prekupčevalec, oziroma. Če bomo res našli dobro, čisto slonovo kost, ki bi se lahko primerjala z najboljšimi biljardnimi kroglami iz atriške slonovo kosti. Upali smo, da se bomo približali največji dragocenosti, ki jo mora imeti kak starino-slovec, paleontolog, da bomo videli popolnega mamuta z mesom in kožo ter dlako, ki je prišel na dan po slučajnem zemeljskem usadu prav tako, kakor ga je pred tisočletji zemeljski usad pokopal med sneg in led ter ga tam konserviral kakor v kaki ledenici. Kajpada nam je med tem grozilo polno nevarnosti. V teh krajih pogosto razsaja gobavost in druge ostudne kožne bolezni, dalje razbojniške tolpe, pobegli kaznjenci, stenice in komarji, ki raz-uašnjo malarijo. Hvala liogu, so nas od teh nevarnosti zadele le stenice. Stenic sem se obvaroval na ta-le način: Ko sem spal v leseni koči na umazanih tleh, sem okrog svojega ležišča napravil krog iz parnfina. Ko sem se zjutraj prebudil, sem v svoje veliko veselje opazil pri sijaju goreče peči cele množice razjarjenih stenic, ki so bile ogorčene in razočarane obenem, ko so vso noč krožile okrog mene. ne da bi mogle do mene. Prvo noč našega pohoda proti severu je prišel v naše tnliorišče nenadoma neki inžener, ki se je vračal s severnih krajev, kjer je proučeval zlata polja. Ta je pripovedoval, da se mu je |к> poti zgodilo to-le: Ko so sani počasi tekle navkreber, je zadaj splezal nanje tolovaj in je pričel rezati jermena na prtljagi. Inžener ga je hotel pregnati s samokresom, ki j>a je od|>ovedal. Nato je inžener obrnil samokres in razbojnika z drugim koncem samokresa tako krepko oplazil po roki, da je imel dovolj in je skočil s sani. Še en udarec z nagajko in razbojnik je zaostal Včasih smo veslali po reki. Vsakih 20 do 30 km smo se morali s kmeti, ki so imeli Čolne, znova pogajati. Možje so prevzeli denar, ženske so morale pa veslati, l'a kako so znale klepetati ! Čez sredo čolna sem moral razobesiti odejo, da sem vsaj malo zajezil klejietanje, ki je kakor reka teklo med prvim in zadnjim koncem čolna. Pa so stegnile vratove ven iz čolna in se tnko j>ogovarjale naprej. Nekega dne smo naleteli na t>ogato založeno šotorišče trgovca, ki je kupčeval s kožami in krznom. Tu sem videl cele kupe severnih zakladov: Francoski zunanji minister Briand (po francoski karikaturi). Skoro ni človeka na svetu, ki bi ga tolikokrat fotograiirali kakor Brianda. Te dni obhaja Briand 2Sletnico ministrovanja. V tem času je bil trikrat ministrski predsednik in šestnajstkrat zunanji minister. ogromno zobovje, rogovje, cele tone jiredpotopne slonove kosti. Kdo je našel te zaklade? S tem vprašanjem sem se dolgo mučil. Jakuti in Samojedi, Tunguzi iu Lamuti, Ostjaki in čukči, lju ije vseh ras, ki jim niti imena ne vemo, so preiskovali neznane divjine na severu. Prestajali so brezštevilne nevarnosti radi teh zob. Mnogo mož je zaradi njih bilo pohabljenih ali ubitih. Prestajali so gobavost in snežno slcjioto. mraz in lakoto ter smrt v prepadih. Marsikdo njih je našel svoj konec pod kremplji severnega medveda ali med zobovjem gladile volčje tolpe. Ne smemo misliti, da je tak-le dobro ohranjen mamut v teh krajih vsakdanja stvar. Iščejo jih na ozemlju, veli- i kem na stotine kilometrov na Novosibirskih otokih in na obalah Ledenegti morja. Prebivalci, ki se z jelenjo ali pasjo vprego vozijo po skrivnostni tundri, imajo pred mrtvim mamutom velik strah. Vendar imajo še toliko poguma, da nui odbijejo njegovo zobovje, če ga najdejo. Te najdbe potem obdrže zase, dokler ne pride do njih kak trgovec, ki jih odkupi za malo vodke ali za nekaj trnkov ali malo čaja. Vendar se včasih zgodi. Ia evropski raziskovalci vendarle nalete na sveže ohranjeno mamutovo truplo. Enega so nekoč celo naložili na sani in gu po sibirski železnici prepeljali v Petro-grad. Tundra je navadno zamrznjena več desetin metrov na globoko. Poleti, ki tukaj traja tri mesece, se površje pod solncem o taja in treba je hoditi JH) strašnem blatu med roji moskitov in komarjev. Celo severni jelen se v tem času izogiblje tundre. dokler ne nastojii prvi mraz meseca avgusta. Ta tundra je mamutov grob. Vode jioleti narastejo in nn svojem teku v Ledeno morje odnašajo s seboj obrežje svojih strug. Pri tem odkrijejo dostikrat velike dele zemlje, pod katero morda mamutovo truplo leži že sto- ali tisočletja v ledu in snegu. Odplavljanje prstene iu blatne površine se vrši vsako pomlad leto za letom in lako v led zakopani mamut prihnju vedno bližje površju. Najprvo se morda pokaže konica enega njegovih zob. Drugo leto zopet nekaj. Čez deset let n.orda odlušči cel del hribu, ki gu voda odnese s seboj. Sedaj bi človek lahko zapazil že velik del zobu. Čez šestdeset let je že skoraj vsa žival ua povišju. Nato najdejo to konservirano mrhovino volkovi, severni medved, ki ga začno trgali, dokler ne pride tja kam v bližino človek in ne najde zadnjih ostankov predpo-topnega mamuta ter se ne polasti njegovih zob. Kakor rečeno, imajo pa domačini velikanski strah pred mrtvim mamutom, ki ga jim ne more nihče izbiti iz glave. Trdno so prepričani vsi Tunguzi, da je mrtvi velikan v resnici v zemljo zako-|>ann ogromna podgana, ki bo nekega dne prišla v njihov šotor in jiozobnla nje z njihovo družino \red. Če [>a se mamut ujm podnevi iz svoje luknje, ga zadene gotova smrt. O tem so prepričani vsi Tunguzi. Dokaz, da je to njihovo jirepričanje pravilno. imajo pa v tem, da, ko ob solnčni svetlobi zagledajo velikana mamuta, vidijo, da je vselej že mrtev, predno pridejo k njemu. Po nekaterih krajih severne Sibirije je prebivalstvo prepričano, da tudi potrese dela mamut, ko rije pod zemljo. riti s telefonom. Kdo bi v svojo sobo pripeljal lokomotivo? ... V r t e I č a s t o letalo (autogyro) ima letalsko bodočnost. Iznašel ga je Španec. Pa ljudje pravijo, da je Španija umrla. Vrtelčasto letalo je Kolumbovo jajce. Varno se bo v njem vozilo. Morda se letalo nikdar ne bo tako razširilo, kakor se je avto toda danes ije letalstvo še v povoju. Vodljive zračne ladje (zrakoplove) Ixjiiio vedno imeli, toda danes so še v poskusnem štadiju... Strupeni plini so manj nevarni kakor krogle in bombe... 1! u s k i komunizem? Kaj takega in podobnega so ljudje že tisoč-krati poskušali, pa se jim nikdar ui posrečilo.« Ko so si obiskovalci ogledali znameniti Edisonov rastlinjak, kjer Edison goji amerikanske rastline, ki vsebujejo gumi, se je razgovor nadaljeval. Edison je priznal, da dela Iri nli štiri velike reči, o katerih pa noče govoriti, dokler jih ni dovršil. Od 50 načrtov je včasih le enega mogoče izvesti. Le prevečkrat se zgodi, da se pri Ieli poskusih stranska steza izkaže za glavno pot k cilju. Mnogo iznajdb je bilo prav za prav razkritih na takih stranskih stezah, kakor n. pr Rontgenovi žarki in radij. Tako je Bell iznašel telefon. Toda treba je dobro izurjenih možganov, da spoznaš v stranski stezi glavno ccsto. Spomin pred podrtim mostom V londonskem listu Daily Express« prijiove-duje .lames Gordon Gray naslednjo dogodbo, ki pravi, da jo je res doživel: Nekoč sem bival v Diinsii v škotski grofiji Berwickshire. Tedaj sem doživel strašen snežen metež, ko je tako zamedlo vse ceste in [iota, da z nikakim vozilom ni bilo mogoče priti naprej. Tudi železniški promet je bil prekinjen. Moral sem pa v istem času odpotovati v Edinburgh, kjer I se je imela vršiti moja poroka. Ker z vozili ni ' bilo nič, moral sem pa na vsak način odpotovati, sem zajezdil konja in z njim počasi prodiral proti svojemu cilju. Zmračilo se je že, ko sem bil od Edinburgha oddaljen le še nekaj milj. Naenkrat se mi je na ostrem ovinku splašil konj ter se divje vzpel na zadnji nogi. Ker je zelo medlo, sem mislil, da je konj od snežnega meteža oslepel. Toda najsi sem počel z živaljo karkoli, niti za korak je nisem spravil naprej. Na vsak način se je žival hotela vrniti. Le z največjo težavo se mi je posrečilo, da sem konja privezal na brzojavni drog in potem koračil peš dalje. Pravkar sem dospel do drugega ovinka, ko sem začutil, dn me je neka i za desno roko z vso silo zagrabilo, in sicer s tako silo, da sem se moral obrniti nn desno. Prijem je v istem hipu prenehal, toda zagledal sem malo korakov pred seboj črno krsto Zdelo se mi je, da med krsto in med seboj vidim neknkesra belega okostnjaka s jiovzdignjenimn rokama. Nekaj hipov sem obstal kakor okamenol. potem pa sem se obrnil in na vso moč zbežal nazaj h konju 1er z njim jio-brgnil Zopet domov. Drugo jutro sem jhi isti poti jezdil vnovič in sem videl, da je za ovinkom, zn katerim sem se vrnil, bil most, ki pa je bil porušen.« Pred univerzitetno telimo Oxlord-Cambridge. 21. marca se bo na Temzi vršilo tradicijonalno plavalno tekmovanje med univerzitetnimi moštvi Oxlord in Cambridge. Že sedaj vlada po vsej Angliji velikansko zanimanje za to tekmo in je vse radovedno, kdo bo zmagal. Na sliki vidimo moštvi pri treningu, zgoraj Oxford, spodaj Cambridge. Napovedi velikega iznajditelja Obish pri starem Edisonu Radio Čudovite iznajdbe je že dovršil človeški um, najmanj od vsega pa služi človekovemu zdravju. Stari. letni T h o m a s A. Edison pa je v razgovoru s časopisnimi poročevalci napovedal, da je bodočnost človeštva v higieni. Stari Edison živi vedno v svojem dvonadstropnem ogromnem laboratoriju, je močan a gluh. skromen in živahen kakor vedno. Vjirnšali so gu. če bi bil toliko iznašel, ako bi imel na razpolago vedno dovolj sredstev in dovolj denarja: Seveda: -15 lel sem se moral boriti s plačilnimi naroki.« Pri trm je Edison povedal, da večine velikih iznajdb ni napravila znan. radovednost, ani|)ak le želja po zaslužku Večina iznajdi-teljev potrebuje denarja, da bi mogli svojo družino skromno preživiti. Kar jim preostaja od dohodkov. jiorabijo zu poskuse. 5Na nekaterih poljih bo v bodočnosti največ raziskovanja?« Edison ne |ximišljn niti trenutka in pravi: »Glavno polje bodočih iznajditeljev je naše zdravje s jiomočjo biologije in kemije. Med tem je Edisonov stari sluga, ki mu služi že 50 let, prinesel škodelico mleka. Edison namreč že dolga leta ne uživa drugega kakor nekoliko mleka vsaki dve uri. Le tu in tam si privoiči kozarček ja- bolčnega soka. >Knkor mlekopivec sem stopil v življenje, kakor mlekopivec se hočem jvosloviii od življenja. Mleko je edino pravilni živež. 80% ljudi umira zalo. ker preveč jedo. Po svojem 81. letu človeku sploh ni treba veliko ali mnogo jesti. Da se temu odreče, je treba poguma. Toda mnogo jesti je res odveč. Vedno sem enako težak, kar dokazuje. da moram ostali pri tem in piti mleko.« >Ali bo v elektriki še mnogokoj treba iznajti?« »Vse,« jo točno odgovoril, saj smo komaj pri začetku. Saj še niti ne vemo, kaj je elektrika. Samo to vemo. rla je podobna luči. Imamo svojo teorijo, toda praksa nam vsak dan vsiljuje toliko važnih izjem, ki prevrnejo vso teorijo. Zato ta teorija ne bo držala. Tako je z elektriko. Knko bi mogli misliti, dn smo iznajdbe nn polju elektrike že vse dovršili, ko pa niti ne vemo, da. niti ne slutimo ne, kaj je elektrika.« »Ali bodo številne iznajdbe naše življenje preveč obremenile?« »Nikakor ne, človek se bo prilagodil! Ljudje niti ne slutijo ne. česa vsega je zmožen človeški duh... Gledanje v daljavo je še drago in komplicirano. Zato se za enkrat ne more še me- Kulturni obzornik Gostovanje japonskega gledališča V ponedeljek 16. marca je imelo ljubljansko gledališko občinstvo in del novosti željnih Ljubljančanov priliko, da spozna pristno japonsko gledališče pod vodstvom g. Tokuira Tsuteuija. Operno gledališče, kjer se je prireditev vršila, je bilo jki-polnoma razjirodano, tedaj je bil odziv občinstva tak. kakršnega najde v Ljubljani vsaka senzacija, toda to pot se je senzacija pokazala, hvala Bogu, tudi od dobre strani. Lačne oči so gledalo bogate pristne jajionske obleke, lepo slikovito [Kizorišče, presenetljivo krvave dogodke, drzno akrobatiko — več prav za prav nismo mogli dojeti, čeprav nam je Član naše drame, g. Jan, pred vsako točko s posebno legendo pripravil in več ali manj raatolmačil. Izvajanja igravcev so našla navdušeno odobravanje in občinstvo je pos'-bno ob sklepu [>rireditve, ki je trajala dobri dve uri, navdušeno pozdravljalo daljne goste. Toda igravci ee zde radi neprestanega popotovanja zelo utrujeni, saj menda zdržema igrajo. Iz Ljubljane »o takoj drugi večer že igrali v Trstu. Rad bi čim točneje jiodnl saino svoje vtise o tej zanimivi novosti, zakaj priznati moramo, da o japonskem gledališču jrt-av nič ne vemo. Prva točka je bila slika iz velikega mesta: z mimiko, plesom in govorom, ki ga pa ni veliko, se vrši boj za dragoceno opravljene kupljene ženske — [>oseže vmes orožje, torejme naee krivdo iu kaznuje samega sebe. Pokolje in neprestana smrt je mogoče z našim okusom razumeti samo, ako vse to zvežemo z orientalsko vero — zato je nad vsemi dogodki samo čudna poetična otožnost. Fabule v našem zmislu, ali dramatične teze ta drama ne pozna, dogodke samo naznačuje, glavni pa so čuvstveni dogodki in telesna razgibanost v posameznih '.e.itr.iličio cirkuških trenutkih. Taka je bila tudi zadnja slika, kratka zgodovinska igra, kjer junak, ki se maščuje, v zmoti zabode lastno mnter. Po celotnem vtisu se zdi, dn so nam igravri podali predvsem staro zgodovinsko dr-uno. tisto, ki je živela še brez vsakih evrojiskih vplivov, vendar moderno stilizirano in prostominsko opremljeno po evropski drami. Vendar je ta odrska slikarija s svojo jxysebno lehkolnostjo in finesn ter kljub temu, da je jKivsem evropska, lako svojevrstna; v izdelavi pristna, da vzbuja izredno jKizor-nost. Kar se tiče dramatične posebnosti, ki je zgoščena v ritmično mimične elemente, nas spominja na prvotno pantomino in v splošnem na prve po-četke gledališča. Na odru prevladuje eksotičnist, ki se opira nn same gole dogodke, in ob njih kaže bogastvo svojega telesnega in duševnega izraza, V ta jx>sebiii. primitivni svet se človek, vajen evroji-ske poezije, šele jiočasi vživi in ga more le od daleč soditi. Večinoma spremlja igranje žersko petje, takt in godba za odrom. Igravri, kakor smo jih videti v vseh različnih vrlinah, bodisi v izrazitem podajanju notranjega življenja ali pa v drznih kabaretnih bravurah, kažejo, da so prav dobra družba. Zato smo za lo poučno gostovanje Narodnemu gledališču prav hvaležni. F. K. GOSTOVANJE G. MAZAKA V netek je gostoval v IjuDljatiski operi, ki je zato dala na repertoar Mascagnijevo Vavallerijo in Leoncavallove Glumače, češki operni pevec znatnega slovesa g. Josip Mazak. Odlični operni tenor je pel vlogi Turidduja in Cania. Ima sijajen materijah izredno močan in zmožen lirske barve, kakor dramatičnega zanosa in je tudi izboren, zelo inteligenten interpret in igralec, ki zna takoj osvojiti in navdušiti poslušalce. Mazak je bil eden najboljših pevcev, ki so letos pri nas gostovali. Ostale vloge v obeh enodejankah so peli z uspehom gg. Thierryjeva, Majdičeva, Primožič in Janko. Operi je dirigiral g. Neffat. PRODUKCIJA KONSERVATORISTOV V nedeljo 15. t. m. dopoldne je bila v Filharmoniji prva letošnja javna produkcija našega kon-servatorija. Nastopili so mladi pianisti, goslači, pevci in koservatorijski orkester, gojenci M. Hu-bada, J. Ravnika, J. Slajša, Skcrjanca, Wisting-hausnove. Konservatorij je pokazal svoje najboljše gojence iz večinoma najvišjega letnika. Skoro vsi, ki so nastopili, so nam že znani in so mnogi od njih že često nastopili na navadnih koncertih. Li-povšek M. je znova dokazal svoje izborno obvladanje klavirja, med pevci smo čuli talentirana Juga in Arkovo, med goslači mladega Prevorška, ki vedno veselo preseneti. Potem je koservatorijski orkester sviral Haydnovo drugo simfonijo v D-duru, ki so jo dirigirali učenci dirigentskega odelka prof. Skcrjanca, l.ipovšek, Sivic, Mueller in Sušteršič. Simfonijo je v kralkem predavanju pojasnil in analiziral prof. Dr. Muntuanl. Konservatorij je s to produkcijo vnovič pokazal znane nam mlade talente in njih zopetni napredek. Program produkcije ie bil zanimiv, ker ni vseboval samo običajnih šolskih točk, nego tudi resnejše in težje skladbe. Programi Hartio-IJifhHnnn t Sreda, 18. marca: 12.15 Plošče (slovenske pesmi — šlagerji iz zvočnih filmov). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. L. Čampa: Enotna zakonodaja Jugoslavije. — 19.30 Dr. Nikola Preobražen-ski: Ruščina. — 20.00 Slovenske narodne, zbrane v venčkih »Duhteči nagelj- in »Mlada pota», pojejo s spremljevanjem radio orkestra gdč. Koren-čan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar. Vmci harmonika solo, g. Rakuša. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 19. marca: 9.30 Prenos cerkv. glasbe. — 10.00 Versko predavanje, g. Jagodic. — 10.Г0 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 11.00 Radio orkester. — 11.30 Prof. dr. Rudolf Mole: Josip Pil-sudski, prvi maršal Poljske. — 1200 Časovna napoved in poročila; plošče. — 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska žena in žensko društvo. — 16.00 Humori-stično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16.30 Citre-solo, izvaja gdč. Greta Justin. — 20.00 Prenos ljubljanske opere. — 23.00 Časovna napoved in poročila; plošče. Drugi programi t Četrtek, 19. marca. Belgrad: 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 17.30 Flavta. 18.00 Prenos glasbe iz hotela »Moskva«. 20.20 Glasba iz sinagoge. 21.JO Ljubljana. 22.50 Koncert radio orkestra — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Balalajke koncert. 20.30 Ljubljana: Koncert. 22.40 Večerna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert: glasba in petje. 17.45 Koncert vojaške godbe. 19.35 »Ivana d Are«. 20.00 »Nervoznost«, komedija, nato koncert opernega orkestra. 23.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 11 00 Plošče. 12.00 Opoldanski koncert. 16.00 Orkestralni koncert. 19.00 Sven Hedinova ekspedieija v vzhodno Azijo (govori Sven Hcdin). 20.00 Pesmi. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Pestra glasba. 19.30 Vesela glasba. 20.55 Prenos opere. — Praga: 19.30 »Beneški trgovec«, drama. 21.20 Komorna glasba. 22.20 Prenos iz kina. — Langenberg: 17.00 Popoldanski koncert. 19.50 Večerna glasba. 20.20 Plošče. 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.05 Koncert. — Katovice: 20 30 Prenos iz Vilna. 21.30 Koncert. 23.00 Plesna glasba. — London: 13.00 Orkestralni koncert 14.00 Radio orkester. 17.15 Plesni orkester. 19.00 Oktet. 21.00 Koncert. — Miihlacker: 16.30 Popoldanski koncert. 19.00 Sven Hedinova ekspedieija v Vzhodno Azijo. 19.45 Operna glasba. 21.15 Violinski koncert. 22.50 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.30 Praga. — Lenipzig: 16.30 Zabavni koncert. 19.00 Sven Hedinova ekspedieija. 20.00 Radio-igra s petjem. 21.40 Komlorna glasba. Cerhveni vrstnih Cerkev sv. Jožeia. Na praznik sv. Jožeia ob 8 slovesno sv. maša. Pred mašo: Sv. Jožef, zl. St Premrl. Med sv. mašo: Missa solemnis v C, zl. Ig. Mitterer z orkestrom, graduai »Domine praevenisti«, zl. M. Drosig, ofert. i veritas mea za tenor solo in gosli, zl. C. Wolf. Po ; maši: Sv. Jožef, zl. dr. Fr. Kimovec. Cerkev v Križankah. Na praznik sv. Jožeia je ob pol 11 slovesna sv. maša (pridiga odpade). Izvaja se Missa mater ; dolorosa, zl, Jos. Gruber; graduai Domine pr e-venisti, zl. P, Griesbacher, ofer. veritas mea, zl. I. B. Jung. Naše dijaštvo Društvo medicincev univerze kralja Aleksandra je imelo 14. t. m. svoj 23. polletni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor; Predsednik: Bogataj Jože, podpredsednik: Dolanc Jože, tajnika; Posin-kovič Ivo in Tičar Vekoslav, blagajnika: Čeleš-ik Franc in Horvat Martin, knjižničarja; Volf Vlado in Rupreht Hubert, gospodar: Jagodič Boris.