Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman "veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljd tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne.
^tev. 273.	V Ljubljani, v soboto 27. novembra 1886.	Letnils: XIV.
Zakaj smo protiruski?
Odgovor, ki ga na to damo, je: ker smo katoliki in Slovani, Rusi so pa Rusi, nič kot Rusi in Rusi ostanejo, dokler jim je božja previdnost določila obstanek na zemlji. Veseli nas, da s temi nazori nismo sami na svetu, temveč imamo za seboj vse zmerne in konservativne Slovane na jugu in severu. Le napačni panslavizem in pa strogi radikalizem vpira se tem nazorom na jugu in severu in jih proglaša za napačne. Rekli smo „na-pačni panslavizem", namreč tisti, ki želi vse Slovane porušiti, ki želi — kar sam noče — vsim slovanskim narodnostim — recimo nevede prirojena narodnost zatreti in jim v nadomestilo rusko dati. Kogar to veseli, prosta mu pot! Pravi panslavizem ima pa vse druge namene. Ta je sprevidel, da združenje vseh Slovanov v jedno slovansko državo, kakor so na primer Nemci, Lahi ali Francozje združeni, ni mogoče; da, prav tako malo mogoče, kakor ne bo nihče poskušal vseh romanskih narodov: Lahov, Francozov, Španjolov itd., ali pa vseh germanskih narodov: Nemcev, Angležev, Dancev, Norvežanov itd. družiti v jedno državo. Kakor ti, tako smo tudi mi pleme, ki spada v razne rodove: Poljake, Cehe, Slovake, Slovence, Hrvate, Srbe, Rusine, Ruse itd. Pač pa je mogoča trdna slovanska vez med nami na federativni podlagi, in to pravi panslavizem tudi pospešuje.
Toda prav za ta panslavizem pa Rusija prav nič ne mara, ker se čisto nič ne vjema z njenimi nakanami. Ruska politika ni bila še nikdar slovanska politika in nikdar ne bo, prav tako, kakor so ruske koristi čisto različne od slovanskih koristij. Kaj je značaj ruske politike? Pribor! Rusije dejanje iu nehanje obrnjeno je na ustanovo svetovne države — svet si hoče podjarmiti. To nam dokazuje njeno neprestano prodiranje v Aziji , kamor je svojo glavno pozornost obrnila. Narodi, ki si jih Rusija ondi podjarmlja, niso Slovani, in vendar je tudi one Rusija oprostila turške sužnosti — ker jih potrebuje na svojem potu do velikega oceana in njegovih posamičnih delov, za postaje, kjer si človek lahko oddahne in spočije.
LISTEK.
IV. občni zbor podpornega društva za duhovne Ljubljanske škofije
se je vršil 23. t. m. v knezo-škofovi dvorani. Navzoči so bili mil. knezo-škof in 33 udov. Gospod prelat dr. čebašek, kot predsednikov namestnik izreka najprej trojno zahvalo mil. kuezo-škofu in sicer za pokroviteljstvo, ktero so hoteli blagodušno prevzeti, za naklonjenost, s ktero so sobano prepustili in za čast, da so milostni zborovanja se vdeležiti blagovolili. Potem se ozre nazaj na zgodovino društva. Ustanovila je to društvo, kakor tudi druga, — potreba, kajti duhovniki od druge strani ne morejo pričakovati zdatne iu stalne podpore. Spominja se ljubljenega gosp. kanonika Kramarja, ki je prav za prav društvo poklical v življenje in jo bil prvi njeni predsednik. S koliko ljubeznijo je bil udan našemu društvu, vedo oni, ki so bili i njim v bližji
Prav to je bil tudi povod bolgarskemu oslo-bojenji; Rusija je Bolgarijo potrebovala za poslednjo postajo na veliki cesti v Carigrad, in jo je za to izpulila Turku iz rok. če bi bila Rusija Bolgare iz slovanske ljubezni oprostila, bi jim letos ne bila tako nagajala, kakor jim je; bila bi jim samostojnost privoščila; gotovo, nikdar bi ne bila tako zaničljivo, zoper vsa zdrava in pametna načela ravnala in z ljudstvom bolgarskim postopala, kakor se je žalibog godilo. Da je hvaležnost kakor za vsakega človeka, tako tudi za vsako ljudstvo dolžnost, je istina in želeti je, da bi bilo tu bolgarsko ljudstvo, da bi bil Battenberg malo hvaležniši in toraj tudi previdniši; a Rusija ni te iskala, Rusija iskala je sebično le sama sebe, le svoja namena po vsaki ceni: z lažjo, s podpibovanjem in podpiranjem upora in revolucije ter z žalenjem vsakoršnega moraličnega čutila in pravice. In prav zato je moral Battenberg pasti, moral iz dežele; prav zato se uporniki niso smeli kaznovati, prav zato je moral Kaulbars v Bolgarijo, ki je z nezaslišano hinavščino in zvijačo ubogo ljudstvo trpinčil ter največi nered provzročil. Kdor zamore tako postopanje odobravati, kakor je rusko, resnično, ne zavidamo ga za njegova moralična načela! če Bolgari po samostojnosti hrepene, jim tega nihče ne more zameriti; če jih ima Rusija kot slovanska država res tako rada, zakaj pa se s toli-košnjo trdovratnostjo vpira zjedinjenju Bolgarije z Iztočno Rumelijo? To zjedinjenje bi bilo izvestno slovanstvu podpora, kakor ne kmalo kaka druga reč, in vendar ga Rusija ne mara! Zakaj ne? Za to, ker je slovansko, ker bi bilo na okrepljenje Bolgarske, kar se pa ne strinja z rusko politiko, ktera se drži načela: eden car, ena država in eden narod!
V tem oziru se je Rusija na Balkanu hudo pregrešila in si je nezmerno škodovala, ne le pri balkanskih Slovanih, temveč tudi pri vseh drugih narodih in poštenih ljudeh. Njena krivda je, če je slovansko krinko nekoliko preveč v stran pomaknila, da se je pod njo ruska pokazala. Avstrija je pa popolnoma prav ravnala, da se je za zatirane Bolgare potegnila, ter je s tem slovansko politiko, federativno politiko balkanskih Slo-
dotiki; pokazal pa je svojo ljubezen do društva tudi dejansko s tem, da mu je daroval zdatno svoto. Bog mu povrni v večnosti vso ljubezen in vse darove. — Omenja še druzega odličnega odbornika, ki se sme prištevati prvim dobrotnikom in podpornikom društva, in ta je ranjki kanonik in semeniški vodja dr. Gogala. Kako je bil on vnet za to, da bi se pomagalo revnim duhovnikom, vidi se iz tega, da je daroval društvu 2340 gld., toraj največ med vsemi. Druge zahvale zdaj on ne potrebuje od nas, kakor da se ga spominjamo pri altarji Gospodovem! Bog mu daj večni mir! — Društveno denarno stanje je ugodno, kajti glavnica, kakor tudi porabljivo premoženje se je zdatno pomnožilo. Zahvaljuje se poverjenikom, ki so pobirali letne doneske, kar ni ravno prijetno, iu omenja, naj bi bile prošnje za podporo vselej pravilno podpisane od gospoda prejemnika in še od dveh duhovnikov, kajti na tak način se odboru delo jako polajša in mu prihrani marsiktere pisarije, vrh tega pa so poverjenikom in sosedom okoliščine prosilca bolj znane, kakor odboru in se mora toraj odbor zanašati le na priporočilo dotičnega poverjenika.
vanov zdatno podprla, kar ji je na hvalo in čast! Čujmo, kaj piše o tem Praška „Politik-a" :
»Avstrija ima na Balkanu le eno nalogo in ta je, da ne stavi ondašnjim narodom pri njihovem naporu po samoupravnem razvoju nikakih zaprek, temveč jih še podpira na svojo lastno korist. Kar se mene in mojih pristašev tiče, imamo vsi brez razločka sočutje za prosti razvoj bolgarske države ia jaz sem bil prvi, ki sem se za ta narod tukaj-le pognal ob času, ko je imel še jako malo prijateljev". Tako sta govorila v letošnjih delegacijah veljavna čeha dr. Mattuš in dr. Rieger. Nasprotniki skušali so te besede razno — vsak po svoje zavijati, češ, to je koncesija, ki sta omenjena Ceha prisiljena vladi in večini napravila, ter sta se s tem vidno oddaljila od slovanskega stališča. Naš narod se je že večkrat zadosti jasno po svojih zastopnikih izjavil, da je in bo za Avstrijo in za avstrijsko državno idejo. Vedno hočemo naše narodno mržnjo ali sočutje podvreči državnim koristim s pogojem, da enako postopajo tudi druge narodnosti, ki so z nami v eni in isti državni zvezi in ne presojajo naše unanje državne politike po vplivu svoje naklonjenosti, ali pa svojega sovraštva.
V predstoječem slučaji vjemajo se pa avstrijske koristi v zunanji politiki popolnoma s slovanskimi. Gospoda dr. Rieger in Mattuš govorila sta popolnoma pravilno kot Aystrijca, kakor tudi kot Slovana. Ni jima treba bilo posluževati se tiste stare diplomatske metode, ki trdi, da ima človek le za to dar govorjenja, da z njim svoje misli prikriva. Ta dva gospoda ostala sta z zgornjo izjavo zvesta svoji preteklosti V politiki so poglavitna reč dobra načela, ki konečno vendar le povsod zmagujejo. Kdor to taji, taji ob enem pravico, resnico in napredek, in tak človek o svetu ne more imeti nobenega pojma.
če so se ljudje, ki so kedaj drugače mislili, konečno vendar le naših načel poprijeli, to še nikakor ni dokaz, da bi se jim morali mi izneveriti, pač pa dokazuje, da so dobra in spretna naša stara načela. Če se danes avstrijska vlada, Madjarji, Nemci, Poljaki in Hrvatje poganjajo za avtonomijo bolgarsko in za zjedinjenje kneževine z iz-
Potem tajnik in denarničar poroča, kako se je s premoženjem minula tri leta gospodarilo.
Omenja najprej, koliko lepega sadu krščanske ljubezni rodi naša sicer bolj revna dežela. Častno je to za deželo, zlasti častno za duhovnike, kajti oni niso samo prvi pri vseh dobrodelnih napravah, temveč oni vodijo zbirke, nagibajo ljudstvo za naglo pomoč. — Ko duhovniki tolikanj delajo za polajša-nje revščine drugih, bi gotovo ne bilo prav, ko bi pozabili svojih lastnih bratov in bi jih pustili v revščini. Kdo je bolj zapuščen, kakor duhovnik, ako je po mnogoterem delu onemogel in si v dolgotrajni bolezni sam več pomagati ne more? Nihče se zanj ne zmeni, naj je še tolikanj dobrega storil, vse je kmalo pozabljeno, z bolnim duhovnikom, ki ne more opravljati svojih dolžnosti, nihče nima potrpljenja prepuščen je le ljubezni svojih sobratov. Da bi se takim zapuščenim prišlo na pomoč, vstanovila se je naša podporna družba — tudi ta družba je lep sad delavne krščanske ljubezni. Iz letnega poročila posnamemo nektere reči.	^
Tretji občni zbor se je vršil 21. nov. 1. 1863. Navzočih bilo je 36 udov, med njimi več poverje-'
točno Rumelijo, je dr. Mattuš prav storil, ko je rekel, da je taka politika naš stari program in to nam je najlepše zadostenje, da se ta sedaj povsod odobrava.
Mi smo to vse iz slovanskega stališča vže poročali, ko je bilo še mnogo ljudi, kterim se je to iz avstrijskega stališča nevarno zdelo Danes je nekdanje nasprotje zginilo in je eno in tisto vsem všeč. Ali se je res tisto, o čemur smo do sedaj trdili, da je slovansko stališče, kar čez noč sprevrglo v protislovansko? Ne! Tega nobeden še tako vročekrven slavist in panslavist ne more trditi. Slovanska ideja — tudi v najstrožjem pomenu — praktično ne more nikdar druzega pomeniti, kakor občestvo raznih slovanskih narodov na podlagi svoje samouprave.
O kaki centralizacijski združitvi Slovanov resnim možem ni nikdar mogoče govoriti. Slovani nismo, kakor Nemci ali Lahi eden narod, mi smo pleme kakor Germani in Romani. Na Laškem se je zjedinjenje lahko izvršilo, ker je šlo zviškoma, deloma se je tudi skitalo s krvijo in železom. Ce bi pa Lahi ne bih hiteli, bi bila federativna ideja tudi mogočno zaslombo dobila v staroslavnih starih državicah, kakor je bila Benečanska, Genovanska itd. Nemci so en narod. Vendar pa so bili tako navajeni avtonomije, da se je zjedinjenje le ob zavarovanju vladarskih pravic posamičnih držav posrečilo. Nemška država je federativna država držav, ki imajo še vsaka svojega zastopnika po inostranskih vladarskih dvorih. Kdo pa si bo domišljal romanske države: Francosko, Laško, Španjsko, Portugalsko in Belgijsko na centralistični podlagi ? Če bi se tu kedaj primerila zveza ■— zgodovinski je že tii bila — bi bila le mogoča na podlagi popolne samouprave med vsemi temi narodi, za vsakega posebej. Nikakor pa ni misliti, da bi se kar tako tje v en dan jedinili grmanski rodovi za-se, romanski za-se — na centralistski podlagi.
Prav to veljii o slovanskih rodovih. Vsi pametni in pošteni nazori slovanskih politikarjev glede slovanskega združenja so na to obrnjeni, da bi se slovanski rodovi združili na podlagi samouprave. Zato se mora pa tudi vsakemu narodu dati in pustiti prilika, da se razvija, kakor mu to najbolje kaže v jezikoslovnem, kakor tudi v na-rodno-gospodarskem oziru. Le na tej podlagi možen je krepak bodoč razvoj slovanske ideje. Kdor pa hoče bolj ruski biti kakor Rusi sami in pri tem naporu ne privoši Slovanom samostojnosti, temveč je za njihov potop v velikem morji ruske narodnosti, vsak tak večjo škodo dela slovanski vzajemnosti, kakor Nemci, Madjari in Turki!
Obrnimo sedaj ta prav slovanska načela na razmerje med Bolgarijo in Rusijo. Žalostno je pred vsem, da so tii taki odnošaji. Krivično pa bi bilo le na Bolgare same krivdo zvračevati. Tudi Rusi so veliko zagrešili v tem oziru. Toda naj že bo, kakor hoče, sprava med Bolgari in Rusi na slovanski podlagi je le mogoča, ako se dii Bolgarom popolna samouprava. Prav za to se je pa naša skupna vlada pognala in za to so se poganjali minuli teden naši delegatje v Budapeštu, stoječ ob enem na avstrijskem in slovanskem stališči. Nadaljevanje raz-pora med Rusi in Bolgari, ali pa podjarmljenje Bolgarov z oboroženo rusko silo bi bilo Avstriji, ker ta želi Balkanu mir in red, prav tako na škodo, kakor slovanski vzajemnosti sami."
nikov. V nov odbor so bili voljeni: Predsednik kanonik Kramar, podpredsednik prelat dr. Oebašek. — Odborniki: dekan Drobnič, špiritual Flis, kanonik dr. Gogala, kanonik Jeran, župnik vrednik Jerič, dekan Kožuh, mestni župnik Rozman in profesor Zupančič. — Namestniki: kanonik Zamejic, župnik Jan. Potočnik, župnik Matija Hočevar in državni poslanec Klun.
V prvi odborovi seji bil je voljen tajnik in denarničar-poročevalec. § 13. društvenih pravil se glasi: „Društveniki vsake dekanije volijo vsaka tri leta svojega poverjenika. Volitev poverjenikov razpiše predsednik, kteremu se tudi naznanijo izvoljenci." Zvršivši določilo tega paragrafa je razpisal g. piedsednik volitev, zahvalivši se poverjenikom za njihovo dosihdobno prijazno podporo, in prosil, naj pri kaki priliki opomnijo ude na novo volitev in naj mu naznanijo novo izvoljene poverjenike.
Iz nekterih dekauij so bili predsedništvu res naznanjeni novo izvoljeni poverjeniki — povsod so jednoglasno volili čč. gg. dekane — iz drugih ni bilo naznanil in ostalo je pri starih poverjenikih.
Tako piše „Politik", organ Staročehov, kterim na čelu je dr. Rieger, ki je v odločevanji slovanske politike vendar oseba sloveča in veljavna, kakoršnih v Avstriji ni ravno veliko. Sedaj naj pa naši čita-telji primerjajo izjavo „Politike", ki je včasih tudi našim liberalnim listom kaj veljala s „Slovenčevo" poprejšnjo politiko, in pripoznati nam morajo, da smo si ves čas prizadevali, biti dosledni, ter bili za Rusijo, če je bila na pravičnem, zoper Rusijo, če je bila na krivičnem stališču. Za Avstrijo in za slovansko vzajemnost smo povsod radi zastavili pero, bodisi ob radostnih prilikah, bodisi o žalostnih sporočilih, ter priznavali vsakemu svoje. Tem z večjo radostjo pozdravljamo pa danes soglasje, v kterem se Avstrija s slovansko vzajemnostjo nahaja, da ji veljavni možje in skušeni politikarji povsod pritrjujejo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. novembra. Jfotranje dežele.
Zopet nekaj iz delegacij. Odsek zunanjih zadev ogerske delegacije izdal je svoje sporočilo, v kterem izraža največje sočutje Bolgarom borečim se za svojo neodvisuost in samostalnost. Ob enem pa jako obžaluje Rusijo, ki je vendar Berolinsko pogodbo skupno z drugimi velesilami vred podpisala, sedaj si pa toliko prizadeva Bolgare vničiti. Berolinska pogodba ne dovoljuje nobeni velesili kake prednosti v bolgarskem vprašanji. Zmernostni takt, s kterim se Bolgari v vseh neprilikah tako lepo ponašajo, jim je na veliko čast in jim je po celi Evropi simpatije pridobil. Odsek meni, da toliko časa, dokler za bolgarsko samostojnost ni večje nevarnosti, kakor le ruske grožnje in dokler se vsled tega ne bo žalila kaka evropska ali avstrijska korist, Avstro-Ogerski ni treba preko izrazov sočutja, preko moralne in diplomatske podpore, dalje segati. Pripravljeni pa moramo biti izvestno, da se takoj po robu postavimo, kakor hitro bi se žalila Berolinska pogodba. Glede zjedi-njenja Bolgarije z iztočno Rumelijo odsek ministru zunanjih zadev nasvetuje dobro premisliti, če bi ne bilo umestno pričeti, da se to zjedinjenje po postavnem potu izvrši. Ministrov program je dober, ker se vjema z Berolinsko pogodbo; tudi večina velesil je za njo. Obžalovanja vreden je pa razpor, ki je nastal med Bolgari in Rusi, ker je Rusija tudi signatarna velemoč Berolinske pogodbe. Konečno sporočilo še omenja, da Madjari želč miru, če bo pa treba, se pa tudi ne bodo nobene žrtve bali.
Hrvaška regnikolarna deputaeija odgovorila je na madjarski renuncij, o kterem smo nedavno sporočali. Odgovor je dober in še točneje določa hrvaško stališče, kakor pa prvi nuncij te deputacije. Ves odgovor priobčili bomo ob svojem času, za danes zadostuje naj le kratek posnetek. Madjarji so v svojem renunciji vdarili ob struno državno-pravnega stališča med Hrvaško in Ogersko, česar so se Hrvatje dolgo časa skrbno ogibali. Sedaj pa, ko struna že krepko brenči, oglasili so se tudi Hrvatje in pravijo, da se o slični enakosti (pariteti) med Hrvaško in Madjarsko res ne da govoriti, kakor je med Avstrijo in Madjarijo, vendar pa ne more nihče tajiti, da bi ne bilo nobene enakosti. Ban je na vsak način hrvaškemu saboru odgovoren, čemu pa bi bil sicer § 50 v nagodbi, če bi ne bil odgovoren. Da v nagodbi ni zadosti jasno določeno, koliko sekcij se pri ministerstvih Hrvatom spodobi, je vzrok to, da tedaj ko se je nagodba sklepala, Madjarji še sami niso bili tako uradno osnovani in urejeni, kakor so danes, zato tudi ni bilo možno natančno določiti področja hrvaških odsekov. Področje samo na sebi je razvidno že iz nagodbenega značaja sa-
Ker je bilo po smrti predsednika to mesto izpraznjeno, prevzel je vodstvo društva namestnik njegov, kanonik in prelat g. dr. Oebašek. Pa tudi med poverjeniki se jih je ta leta mnogo preselilo v večnost, in sicer leta 1883 je umrl g. Strucej, g. Novak, dekan v Kočevji; g. Keše, dekan v Begunjah; 1. 1885 g. Kovačič, dekan v Trebnjem; g. Urbanček Jan.; g. Polak, dekan v Leskovci. — Doslej so blagovolili večinoma nasledniki njihovi zvrševati opravila, zdaj pa se bodo volili praviloma poverjeniki.
L. 1883 imel jo odbor 6 sej in sicer 5. marca, 18. aprila, 14. junija, 19. julija, 30. avgusta in 17. novembra. — Pri teh sejah se je dovolilo podpore osmerim udom skupaj 688 gld. Dvema se podpora ni dovolila, ker gg. poverjeniki niso prošnje podpirali, kar je bilo, kakor se je poznej pokazalo, popolnoma opravičeno; drugemu bi se bila dovolila, ko bi bil spolnil pogoje — pa tega ni storil. Pogoji namreč so ti, da mora poverjenik prošnjo podpirati in podpisati jo morata še dva druga, ako okoliščine prosilčeve niso osebno znane odboru.
mega. Posebno toplo se pa odgovor poganja za hrvatski jezik. Je že prav, če jo znajo hrvatski uradniki, ki v Budapeštu pri osrednji vladi službujejo, s svojimi višjimi po madjarski vrezati, toda iz tega še ne sledi, da bi moral po Hrvatskem službeni jezik madjarski biti. Če bi se trpelo, da bi se po hrvaških uradih madjarščina v tem smislu rabila, kakor jo povdarja renuncij, potem bi zašli na spolzko pot, in se ne ve, kje bi se svoje dni vstavili. Gledč brez-napisnih grbov odgovor pripoznava, da niso proti postavi, pač se pa ne da tajiti, da so nepraktični. Grb nad vrati kakega urada ima vendar-le namen povedati, kak urad da se ondi nahaja. Oe se toraj grbom doda napis, se jim ne sme noben drug dati, kakor hrvaški. Prav taka je z zastavami. Za državno zastavo na Hrvaškem veljavna je le hrvaška narodna zastava s skupnim grbom, ki je ob enem tudi postavna zastava deželnih brambovcev hrvaških. Hrvatje se nadjajo, da bodo letos zmagali t. j. dosegli pri obravnavah regnikolarnih deputacij, za kar se že ves čaš poganjajo, od kar jih je dualizem k Madjarom tiral. Opozicija se pa nič dobrega ne nadja.
Vnanje države.
Iz Sofije se brzojavlja, da so prišli na sled zaroti, ki so jo mislili v ondašnjem kadetskem zavodu proti sedanjemu vladarstvu napraviti. Kapitan Georgenov, ki se je nedavno iz Rusije povrnil, pridobil se je kapitana Velegeva in tri poročnike vojaške šole na zaroto. Stotnik Tepakičarov je pa skušal celo kompanijo kadetske šole v zaroto zaplesti. Nameravali so dne 25. novembra zjutraj na vse zgodaj regente napasti, jih vjeti in jih kam daleč odpeljati, kakor so to svoje dni z Battenbergom storili. Tisti kadetji, ki so bili že v prvo zaroto zapleteni, potem pa pomiloščeni, so bili takoj zopet pripravljeni zarote udeležiti se (plačilo za pomiloščenje!) Drugi kadetje pa, ki se prve zarote niso vdeležii, so tudi sedaj vladi in deželi zvesti ostali in so vladi zaroto objavili. Nasledek tega je bil, da so omenjene častnike in pri zaroti že prizadete kadete prijeli in zaprli. Postavili jih bodo pred vojno sodnijo, kjer bodo prejeli, kar jim gre. Zaprtih je štirideset. Navdušenje za Battenberga je po Bolgariji še vedno tolikošnje, kakor je bilo na dan Slivniške zmage. V Ruščuku so obletnico na ta način jako slovesno praznovali, da so kneževo podobo vso v vencih in s cvetjem ozaljšano po mestu nosili iu „živio" mu klicali. — Gadban paša vprašal je več merodajnih bolgarskih krogov, ah bi volili kneza Mingrelskega za kneza, če bi ga nasvetovali Rusija in Turki. Bolgari dosedaj še niso nič ogovorili na to. Govori se tudi, da bo nastopilo koalicijsko ministerstvo, ki bo skušalo z Rusijo na staro prijazno pot priti.
Sporočali smo v včeranjem telegramu, da bo Nemčija z novim letom svojo vojsko za 41.000 mož pomnožila. Do sedaj ima v mirnem času v orožji 427.000 mož. Od novega leta nadalje zvišala bo pa to število na 468.400 mož, kar bo na leto 47 milijonov mark več stroškov prizadejalo in sieer 23 milijonov v ordinariji, 24 milijonov pa v ekstra-ordinareji. Vtemeljevali so ta načrt s tem, da se je vojaški položaj v Evropi v teku poslednjih let tako zasukal, da je Nemčija že na škodi in je samostojnost nemške države že hudo v nevarnosti. Francozje so v poslednjih lotih svojo armado prav zdatno pomnožili, Rusi tudi; ako bo Nemčija v bodočnosti kako vojsko imela, bo ta z sosednjimi velesilami, po teh toraj se mora ravnati. Zato mora pa že sedaj skrbeti za dobro armado, da jo bo ob času potrebe že pri rokah imela. V dobri armadi je glavna zaslomba miru, zato pa Nemčija ne smč nič več odlašati s pomnožitvijo oborožene sile. Cesar se nadja, da bo tudi skupni nemški narod to pripoznal in odobril. Razdeljena bo pa v dobi od 1. aprila 1887 pa do 1. aprila 1894 nemška vojska tako-le: pešcev bode 534 batalijonov, konjikov 465 eskadronov, peš-topništva 31 baterij, pijonirjev 19, vo-zarjev pa 18 batalijonov. Na novo bodo ustanovili: 2 divizijska štaba, 4 brigadne štabe, 5 polkov in 15 batalijonov pešcev, 1 lovski batalijon, 24 batarij
L. 1884 imel je odbor 7 sej in sicer: 15. januvarja, 1. aprila, 9. junija, 25. julija, 1. septembra in 23. decembra. — Podpore se je dovolilo 9 udom skupaj 1018 gld. 84 kr. Dvema se ni privolila iz prav takih vzrokov, kakor pri prej imenovanih.
L. 1885 je bilo 7 sej in sicer: 4. januvarja, 17. marca, 22. aprila, 18. junija, 5. avgusta, 14. oktobra in 18. decembra. — Podpore se je dalo 930 gld. in sicer devetim prosilcem.
Razven že imenovanih odbornikov in poverjenikov umrlo je ta tri leta še 31 udov, skupaj toraj 39 in sicer 1. 1883 — 12; 1. 1884 — 13 in 1. 1885 — 14. — Vsi ti so priporočeni v blag spomin pri sveti daritvi.
Za vse umrle, kakor tudi za žive ude društva se bere na leto 52 sv. maš, ktere se izplačajo iz društvene blagajnice.
Pristopilo je 22 novih udov, tako, da konec leta 1885 število znaša 406 udov in sicer 39 dosmrtnih in 367 letnikov.
(Dalje prih.)
poljskega topništva, 9 kompanij železničarjev in 14 korapanij vozarjev. — Lepa je ta! Namesto da bi Evropa že sedaj grozno vojno silo 10 milijonov bajonetov na manjšo mero skrajšala, jo še vedno po-množuje. Avstrija je pred štirimi leti pešce pomnožila, da se je Nemčiji vsaj nekoliko približala. Sedaj ji že zopet ne bo druzega kazalo, kakor v novič vojsko pomnožiti, kmetu in drugem davkoplačevalcem pa plačevati! Velesile naj bi vendar prej ali poznej sklicale kak kongres, na kterem bi sklenile splošnje razoroževanje po Evropi vsaj nekoliko začeti ter na ta način vsaj nekoliko že neznosna bremena ljudstvom polajšati.^ ali — namesti tega se bodo breme le še potežilo. Žalostno!
Izvirni dopisi.
Iz Leskovca, 23. novembra. (Odhod gosp. kaplana; mali misijon; požar.) Danes nas je zapustil dosedanji gosp. kaplan Anton Verbajs, kteri je prestavljen v Cerklje na Gorenjskem. Po maloletnem marljivem delovanji nas mora zapustiti. Kako bota pa zdaj samo dva duhovnika shajala pri duhovniji z 6000 prebivalci, če tudi Krško odštejemo, to ve le Bog!
Majhen misijon smo tudi tukaj imeli. Ker g. dekan ni mogel častitih lazaristov ali jezuitov dobiti, je naprosil dekanijske gospode, kterih je vsak dan do 10 duhovnov od 15. do 10. novembra od prezgodnjega jutra do pozne noči spovedovalo, da smo šteli do 3500 obhajancev; procesije in post za sveto leto smo pa imeli teden poprej, in imenovani teden je bil odločen za prejemanje sv. zakramentov, ter je tudi vsak dan eden gospodov imel primeren govor. Mi duhovnijani smo zato dušnim pastirjem hvaležni, da nam tako lepo priložnost dajo, vdeleževati se dobrot svetega leta, in le en glas gre po obširni duhovniji, da jo je gosp. dekan dobro pogodil, ko je svoj nastop tako dobro in vzgledno posvečeval v čast Božjo iu zveličanje njemu izročenih duš. Tako si pridobi srca tudi malomarnih.
Po prelepi jeseni začela se je zima bližati; burja ostreje gospodari in naši Gorjanci so postali beli.
V soboto je v vasi Mrtvice gorelo ter nekaj poslopij vpepelilo. Vzrok ognja še ni znan. Pogo-relec se je bil že o Vsehsvetih zavaroval v Krškem; pa ni dobil še police in zdaj, ko je pogorel, so mu zavarovanje nazaj dali. Ali je to mogoče? Kaj ni bilo časa v treh tednih zavarovanja izvršiti ? Kako si naj pomagamo? Kličejo: zavarujte se zoper ogenj, in ko se zgodi, smo pa na cedilu. Bog pomagaj!
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
II. Vprašanje: Vzlic zahtevi prosilcev, da se dokaže v trgovstvu praktična, kako tudi teoretična izobražba,
a) v čem naj obstoji praktični dokaz sposobnosti? in sicer
a) naj se li izkažejo učna in služna leta, in če se imajo izkazati, v kaki meri? — Učna in služna leta se imajo izkazati, in sicer vsaj dve učni leti in tri služna leta;
P) naj se li dokaz sposobnosti v vsakem slučaji raztegne na učna, kakor tudi pomočniška leta, ali v kakem slučaji samo na jedno, in v slednjem slučaji, na ktero? — Sploh naj velja pravilo, da se ima izkaz o sposobnosti raztezati na dokaz učnih in pomočniških let. Izimno more prosilca za trgovski obrt v posebno uvaževanja vrednih slučajih na predlog gremijev deželno oblastvo oprostiti izkaza o pomočniških letih, n. pr. če umrje rednik družine, če mu pripade trgovina itd.;
-f) je-li smatrati dokaz o učnih in služnih letih le tedaj veljavnim, če bi obsezal dovršena učna in služna leta: 1. pri trgovskem obrtu isto vrste, ali 2. pri kakem trgovskem obrtu sploh, ali 3. tudi pri trgovini, ki jo sme zvrševati samo proizvodnik? — 1. in 3. vprašanje „ne", 2. vprašanje »da";
S) bi se li mogla sposobnost dokazati v posameznih slučajih tudi s tem, da je bil prosilec že trgovski potovalec? — Da, vendar je samo ob sebi umevno, da se mora dovršavni učni čas izkazati. Ker se potovalec smatra za trgovskega pomočnika, nadomesti v tej lastnosti kot potovalec dovršen čas služni čas;
t) more li prosilec za trgovski obrt, ki obseza le določno blago ali določno vrsto blaga (glej prejšnje vprašanje b dokazati praktično sposobnost tudi z izkazom, da je že izdeloval dotično blago ali blago dotične vrste ? — Ne.
Je-li to prejšnje poslovanje veljavno, če je prosilec delal v tovarni, pri rokodelskem ali drugem malem obrtu ali celo pri domačem obrtu? — Ne;
S) se li more dokazati sposobnost za nastop trgovine s kolonijalnim in špecerijskim blagom, trgovine z mešanim blagom ali z živežem itd., če je prosilec služboval pri zadevnih pridobitnih in gospodarskih zadrugah (pri potrošnih društvih, živež-nih založiščih)? — Vsekako, če potrošno društvo obrtovno zvršuje trgovske posle.
b) Kakov naj bi bil teoretični dokaz sposobnosti? in sicer z ozirom na predlog necih prosilcev, da naj se izkaže spričevalo o vspešnem poduku na trgovinskem učilišči,
a) kakovo učilišče se tu misli? 1. trgovinska akademija? 2. trgovinske srednje šole? 3. trgovinske šole nižje vrste? 4. trgovinske nadaljevalne šole? 5. nedeljske trgovinske šole?
(3) se li mislijo trgovinska učilišča po državi vzdrževana ali podpirana? občinske šole? zborne ali trgovsko-društvene šole? ali tudi privatna trgovska učilišča? — Spričevala z dobrim vspehom dovršene ljudske šole in z dobrim vspehom obiskovane trgovinske učilnice, bodisi kake vrste koli, zadostujejo kot teoretičen izkaz sposobnosti. Izkaz o obiskovanji trgovinske učilnice more deželno oblastvo, zaslišavši gremij, spregledati v onih slučajih, če se dokaže, da ni bilo nobene trgovinske šole v onem kraji, kjer se je dovršila učna doba;
Y) naj se li inozemski zavodi smatrajo sovedne tozemskim? — Da;
S) se more li za nastop trgovskega obrta veljavno smatrati naobraženost v trgovskih strokah, ktero si je pridobil prosilec na strokovnem učilišči za proizvodne obrte? — Da.
Naj bi veljalo to: 1. o strokovnih šolah za posamične obrtne vrste? 2. o splošnih in strokovnih nadaljevalnih šolah? — Da, če se je v trgovskih strokah dosegel dober vspeh;
s) naj bi veljalo to tudi glede trgovinske izobraženosti pridobljene na drugih učiliščih (državnih obrtnih šolah in sorodnih učiliščih, tehničnih visokih šolah)? — Da.
c) Se-li pritrjuje predlogu nekih prosilcev, po kterem naj bi bil dokaz sposobnosti ali praktičen ali teoretičen ? in ako se pritrjuje: na kak način naj se ta ali oni dokaz izvrši? — Izkaz sposobnosti mora biti teoretičen in praktičen, in sicer obstoji v izkazu učnih, šolskih in služnih spričeval;
a) če zadostuje samo teoretičen dokaz, bi se li mogla olajšati zvršitev dokaza v slučaji, če bi mogel prosilec izkazati nekaj učnih ali pomočniških let? — Samo teoretičen dokaz ne zadostuje;
(3) bi se li nasprotno mogla vštevati izkazana teoretična strokovna naobražba v slučaji, če bi se zahteval le praktični dokaz ? — Istotako ne zadostuje samo praktičen izkaz. Kar se tiče izjem, se je odgovorilo pri vprašanji II., a, č in b.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Matičine knjige za leto 1886.) »Matica" začne letošnje društvene knjige te dni razpošiljati. Ljubljanski društveniki jih dobijo lahko prihodnji ponedeljek in v torek dopoludne od 11. do 12. ure v društveni pisarni na Kongresnem Trgu št. 7. I. nadstropje; od srede, to je od 1. decembra počenši pa na dom. H krati z razdeljenimi knjigami bodo poverjeniki od matičinih društvenikov nabirali tudi udnino za prihodnje leto. Število članov je v primeri z lanskim letom za spoznanje narastlo, toda ne v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Vkljub nevelikemu številu udov podA »Matica" svojim Članom letos po troje knjig in za 58 tiskovnih pol berila, toraj toliko, kot doslej v nobenem letu. Društveniki dobijo: 1. »Letopis za leto 1886". Vredil Franc Leveč. (19 tiskovnih pol). — 2. »Ljubljanski meščani v minulih stoletjih". Spisal Iv. Vrh o vec. (18 tiskanih pol). — 3. »Koča za vasjo". Iz poljskega preložil L. Podgoriški. (21 tiskanih pol). — Ker še nekoliko knjig ostane v zalogi, imajo tudi nedruštveniki priliko, omisliti si jedno ali drugo teh knjig, ktera
bi jih utegnila zanimati. Prodajalna cena jim je vsakej po 1 gold. častite gospode slovenske pisatelje in prijatelje leposlovja opozarja odbor tudi na „Poziv" gledč prihodnjega »Letopisa" in na »Razpis častnih daril" dvema izvirnima povestima. Oba sta tiskana na platnicah letošnjega »Letopisa" in odbor je naprosil slovenske časopise, da jih ponatisnejo.
(Razpis častnih daril.) Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 300 goldinarjev častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: a) 200 gold. povesti, ob-sezajoči najmenj 10 tiskovnih pol, in b) 100 gold. povesti, obsezajoči najmenj 5 tiskovnih pol. Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine, ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji vstre-žeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literalnim namenom »Matice Slovenske". Pisatelj, kteremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, ktere plačuje »Matica Slovenska" po§ 15. svojega opravilnega reda po 25—40 gold. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru »Matice Slovenske" do 1. oktobra 188 7. leta. Pisateljevo ime naj se prideGe rokopisu v zapečatenem listu, na kterem je zapisano dotično gaslo. Večkrat se je povdarjalo, da »Matica Slovenska" podaja premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske, ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeja, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
Odbor »Matice Slovenske".
(Pisateljsko društvo) ima nocoj svoj navadni zabavni večer v Ljubljanski čitalnici.
(Razpisana) je služba računskega nadsovetnika pri računskem oddelku c. kr. deželne vlade tukaj; oziroma službe: računskega sovetnika, revidenta, oficijala in asistenta do 31. decembra 1886.
(Tatje), ki so pri g. Perdanu kradli, so bili Terzinci: Maček, Prelovšek in drugovi. Danes dopoludne pripeljali so orožniki na tistem vozu in s tistim konjem, na kterega so tatvino nakladali, jednega tatov. Maček je všel. Voz in konj sta, kakor čujemo, lastnina Mačkova. Trzinska tatinska banda še ni davno, ko je prišla iz Grada in se že zopet odlikuje po svojih delih. Izjavila se je že pred nekoliko tedni, da namerava v Ljubljani na večji ulom prav blizo rotovža. To je vendar najboljši dokaz — kako da so tatovi predrzni.
(K včeranji tatvini). Ko je »Slovenec" včeraj o nesramno predrzni tatvini v g. Perdanovi proda-jalnici poročal, jo je posebno pomaujkanju redarstva pripisoval, ter povdarjal, da naj se število redarjev v Ljubljani zdatno pomnoži. Iz srca tudi mi temu nasvetu pritrjujemo, Boljše bo potem v marsikterem oziru za javno varnost oskerbljeno. Ali zdi se nam, da pravi vzrok tako nenavadni predrznosti, s ktero se zdaj tatvina, ropanje in druge zlobnosti vršijo, je še drugej iskati, v tem namreč, da se zločincem dandanes tako dobro godi. Vem, da je že tudi »Slovenec" to nepriličnost večkrat pojasnoval in obsojal kakor se spodobi. Ne škodi pa ne, da nanjo večkrat opozarjamo može, kteri so za to poklicani ali izvoljeni, da koristi naroda pospešujejo. Kolikrat pri sodnijskih preiskavah zločinec naravnost pove, da je to in to le iz namena, iz želje zagrešil, brez truda najti hrano in stanovanje, in zlasti še po zimi priti na gorko. Tam dobi snažno posteljo, zdravo hrano, večkrat meso in dovolj tečnega kruha, kterega bi sicer doma ne redkokrat v potu in mrazu mogel stradati. Vrh tega mu je zdravnik na ponudbo,'ako kaj oboli, in če tudi le malo gane z rokami, si še toliko prisluži, da, ko dobro spočit pride iz zapora, še lep znesek za šnops in tabak seboj prinese. Pred nekaj leti je moj prijatelj dr. F. imel poslovanje v mestu St. kjer je jetnišnica za večje grešnike. Imel je med zaprtimi znanca, kterega je hotel obiskati, Ko ob 1. uri popoludne pozvoni, mu je čuvaj rekel: »gospodje so zdaj še pri črni kavi". Res, da so bili »gospodje" imovitejšega stanu in so si kavo sami plačali, vendar bi se tudi takim spodobilo, da se v zaporu malo spostijo in spokore. Sicer bi skoraj pritrdili malemu dečku, ki je te dni od kateheta vprašan: ktere so najimenitniši stvari Božje? brez pomiseika odgovoril: »Restautje".—
Fant je čul dan na dan doma očeta tarnati, da si pri vsem trudu in prizadevanji nič ne opomore in da se dandanes vjetnikom že najbolje godi, ter je na podlagi tega prepričanja dal tak odgovor.
(O izidu volilnih mož v Vipavski dolini) se nam poroča, da od 28 volilcev bode zanesljivo 16 za vladnega sovetnika g. A. Globočnika glasovalo.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Litijo je od vis. c. kr. ministerstva privoljena. Prvi podružnični zbor bo na Matere Božje dan 8. decembra t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni g. Oblaka v Litiji, na kterem se izvoli podružnično načelništvo. Vljudno se toraj vabijo vsi, ki so podružnici že pristopili, ali ki še žele pristopiti, da se, ako le mogoče, osebno vdeleže prvega podružničnega zbora.
(Poroka.) V Ptuji se je danes poročil gosp. dr. Franc Jurtela, odvetnik, veleposestnik iu deželni poslanec, z gospodičiuo Lujzo Cuckov o, hčerjo znanega domoljuba dr. Josipa Oučka, odvetnika v Ptuji.
O §	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
26.	7. u. zjut. 2. u. po]3. 9. u. zvee.	74114 738-35 737-90	-	4-2 + 3 2 -	1-4	sl. vzh. sl. vzh. sl. vzh.	megla jasno jasno	o-oo
Zjutraj megla, potem jasno, večerna zarija. Srednja temperatura —0'8° C., za 3 6° pod normalom.
Hfetmajska borza.
(Telegratično poročilo.) 27. novembra
Papirna renta 5$ po J00 gl. (s 1.6% davka)	84 gl.
Sreberna „ o% „ 100 ,, (s 16% davka)	84	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	114	,
Papirna renta, davka prosta .	101	„
Akeije avstr.-ogerske banke .	893	„
Kreditne akeije ......	296	„
London .......	126	„
Srebro.......—	„
Francoski napoleond. .....	9	„
Ces. cekini.......5	„
Nemške marke	61	„
05 65 50
kr.
40 15
96 V, 93 82'/,
Važno za slovensko učiteljstvo? i
,,Popotnikov	(
Koledar za slovenske učitelje'
i s©?"6,
kterega izda „Popotnikovo" uredništvo v Mariboru, je ravnokar dotiskan in se prične razpošiljati, kakor hitro pride iz knjigoveznice.
Obseg mu je: 1. Koledarij za 1887. 1. 2. Šolske tiskovine: a) V sporedi učnih ur. b) Imenik. 3. Plače ljudskega učiteljstva po vsem Avstrijskem. 4. Šematizem ljudskih šol in učiteljev, učiteljišč itd. po vsem Slovenskem. 5. Prazen papir za bilješke. 6. Inserati.
Elegantno v platno vezan komad stane I gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
Naroča se na ..Popotnikov koledar" — najbolje po poštnih nakaznicah pri
Upravništvu „Popotnika",
I (1)	Maribor, Reiserstrasse št. S.
Telegrami.
Budapešt, 27. nov. V ogrski delegaciji je Falk interpeliral ministra zunanjih zadev, j če je res, da mu je že pred 21. avgustom znano bilo, da namerava Rusija Batten-b e r ž a n a iz bolgarskega prestola spraviti, ker se je menda to že v Kisingenu sklenilo. Sekcijski načelnik Sc d g y en y je na to od-govarjaje kazal na svoječasno izjavo Tiszovo, da Kalnokyju ni bilo prav nič znano, da bodo bolgarskega kneza zapodili, ker se velesile o tem niso prav nič zmenile. Scogyeny je toraj kratko pa določno zatrdil, da so dotične novice neresnične. Odgovor se sprejme soglasno na znanje.
Sofija, 26. nov. Nemški general-konzul je bolgarski vladi naznanil, da je dobil nalog ruske podanike v Bolgariji zastopati.
Carigrad, 26. nov. Kaulbars je bil pri sultanu v avdijenci, potem je pa odšel v Odeso. Za odliko prejel je veliki kordon reda Medšidje.
Vremensko sporočilo.
Ravnokar na novo natisnjena:
„Dušna paša"
za kristjane, ki žolč v (luhu in resnici Boga moliti.
Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki,
pozneje Škot v severni Ameriki. (Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoškofijstva.)
je izšla v devetem natisu z jako razločljivimi črkami na ličnem papirju natisnjena, obseza 515 strani in veljd v usnje vezana 1 gld. 80 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
Kako potrebna in koristna je ta molitvena knjiga, nam pričajo mnoge izdaje; o dobroti pa nam jamči slavnoznanega pisatelja ime.
Ravno v tej zalogi je izšla mnogostransko jako željena knjižica
iS).
to je: Molitve pri sveti maši in druge vsakemu kristijanu potrebne molitve.
(Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoškofijstva.) Trinajsti natis. — Knjiga obsega 316 strani.
Veljii v usnje vezana 50 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 70 kr.
Oboje knjige so naprodaj pri (2)
Janezu Klemenzu,
bulcvovesu v Ljubljani, fiorijanslee ulice št. 38, in pri vseh knjigotržcih.
Najlepše darilce pridnim otrokom za
S Miklavža!
Molitvenik za dečke, Molitvenik za deklice.
V ys platnu 24, v lopo platno 30, usnje 36, z zlato obrezo 50—CO kr. — Posebna vez za dečke 80 kr., za deklice gld. 1*10. Na vsacih 12 komadov en komad za nameček ter s prosto poštnino.
Janez Bo nad, knjigovez, (2)	Poljanska cesta št. 10.
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani javljam, da sem se iz Savinjske doline, kjer sem bil že jedno leto samostojen, v Ljubljano preselil. Ob tej priliki se najuljudneje zahvaljujem za skazano mi dosedanje zaupanje, ob jednem pa so priporočam prečastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom za vsakovrstne poprave oi-g-olj, kakor tudi za
zgradbo novih orgelj
po novem in stai-cm načinu. Mnogoletne skušinje pri odličnih mojstrih v Ljubljani, Mariboru in na Dunaji so porok za natančno in vestno izvršitev izročenega mi dela.
Nadeja se obilnih naročil z najodličnejim spoštovanjem
o
(6)
Ernest Petrič,
orgljar na Sv. Petra nasipu št. 65.
X Z X. x. X. .1. 'X. x. X. x. X X. X. X. X X. X. X. X x. X. X X X. X X. X X X X X X X
Oklic!
rmm
Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne podružnice in prevzeti neko tovarniško podjetje, prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč
97 kr. 1 moški klobuk iz mehke klobučevine v vseh barvah.	97 kr. 1 bracelet, jako okrašen s kameni.
	97 kr. 12 ka vinih žličic iz pravega Londonskega brit. srebra.
97 kr. 1 ženska srajca z vezanjoiu iz najfinejšega šifona.	
	97 kr. 1 tricot obleka za dečke ali deklice, hlače in telovnik.
97 kr. 6 parov nogovlčic jedne barve ali progaste.	
	97 kr. 1 moška srajca iz finega šifona, kretona ali oksforda.
97 kr. 1 dober namizni prt, bel, damasten, ali barvast.	
	97 kr. 3 pare nogovic za ženske, dobre baže.
97 kr. 1 moške hlače, varstvo proti mrazu, velike.	
	97 kr. 6 prtičev, belih ali barvastih, damastni uzoree.
97 kr. 1 umeteljnn pipa iz morske pene s pokrovom.	
	97 kr. 1 predposteljna preproga iz jute-blaga, desinovana.
97 kr. 1 ženska pahljača, fino poslikana modna.	
vse po 97 kr.
97 kr. 1 smodknik iz pristno morske pene.
(4)
97 kr. 1 urna verižica iz
umetnega zlata s pri-vezkom.
97 kr. 2 svečnika iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 3 inizni noži iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 žensko spodnje krilo, pleteno s progami.
97 kr. 1 par elegantnih suknjenlh čevljev
za doma.
97 kr. 6 prtičev za brisanje posod iz sivega platna s prog.	97 kr. C otirač, križast uzoree, obrobljeno.
	97 kr. 1 kaseta s 10 komadi angleških pristnobar-vastih žepnih robcev v različnih barvah.
97 kr. 1 žensko ogrinjalo, veliko.	
97 kr. 3 žepni robci iz fine Lyonsko svile v različnih barvah.	97 kr. 3 5nli iz fine volne, v živih barvah z resami. 97 kr. 1 užignlo z mehanično pripravo, da se samo prižge.
97 kr. 1 prstan z brilantom, ponarejeni kameni.	
	97 kr. 1 medaljon, najnovejši faeon, s kameni. 97 kr. 6 žlic iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 zajemalnieu za juho iz prist. Londonskega brit. srebra.	
97 kr. 6 francoskih vilic iz prist. Londonskega britanija srebra.	
	97 kr. 1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, 1 prstan iz brona s smaragdi, 1 par manšetnih gumb s patent, zaponko.
97 kr. 1 volnene lilače (sistem Jiigerjev) za moške.	
97 kr. 1 volnen jopič za
| moške in ženske.
Razpošilja se proti poštnemu povzetju; vse neugajajoče blago se zamenja ali pa se denar povrne.
JT-T I ? •» hJn/k m/	»imnj, 3. Bo/irk, Hintore
• ■	■ » clWlll O W It A, ZollamtoHtriiHisc Nr. O.
Žrebanje že priliocliiji mesee.
K
INCSEM i SREČKE <1 1 gld.
Glavni dobitek v gotovini |,
gld. 50.000 gld.
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|0 - 4788
denarnih dobitkov.
lOiiesom-srečke dobivajo se v loterijskem foureau ogerskega Joekey-kluba: Budapešta, Waitziiergasse C.