.Priimki
Št. 149 (16.186) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Dober-ri Gorenji Trebuši, od 18. sep-“•i-v	... ' moja 1945 v tiskarni "Slove-
‘> f Af--, iji do 7. maja 1945 pa v ^	v izšla zadnja številka.
ort -
SLCnje; =.;./ NIC
TRST-Ui. Mor
GORICA - Drevored ^: i	.
DNEVNIK v za-
I
OLICH
S.R.l.
i
-6300
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
, Nabrežina kamnolomi 35/C I Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
1500 ur	ČETRTEK, 25. JUNIJA 1998
Pogled
naprej
kot
voščilo
Bojan Brezigar
Dan državnosti je za povenijo vsakoletna pri-|°žnost, da se ozre nazaj, j11 prevjeri prehojeno pot, :er da pregleda izhodiščne j?cke, ki bodo državo vo-dile v prihodnost. Čeprav j® od osamosvojitve minilo ^0maj sedem let, se je Ofžava že dodobra stabih-^ala in se vključila v nor-^ohie mednarodne toko-Ve’ tako v pohtiki in v go-^odarstvu, kot tudi v dru-pdi sektorjih, ki gredo od Kulture do športa. Sk-jdka, Slovenija je pač po-tala normalna država, s v°juni problemi in teža-aiui, pa tudi s svojimi ppehi, primerljiva - upoš-avajoc, da sodi med jjtanjse države - z ostalimi 'Kravami na svetu.
Sl V zadnjem času se je tovenija tudi otresla bre-^ua, ki jo je zanjo pred-JavljaJo dejstvo, da je »no-l®<< država. Edino, kar od jSa premena se ostaja, so vei?rejeni odnosi s Hr-CpK° hi pa vprašanje suk-atje nekdanje Jugosla-)e, ki je sicer ekonomsko jjt^antno, a ostaja slej ko pohtično vprašanje in obr 'a*° .mora Slovenija
]p,?ac pa Slovenija v teh la j ^ n' mogla ah ni zna-doloeitj odnosa do last-Preteklosti. Velika neja-st'>sj,v stališčih in celo po-ftn«; • j8 v dvom pravil-^p^Jzbire tistih, ki so se U ' drug0 svetovno vojno svili,* okupatorju, je po EvrJ . lnstven primer v stV(!1,n’ zagotovo po edin-o primer v tistem delu ^ ^Pe, ki se po pohtičnih (j|i"usPodarskih standar-r:,!n že Prišteva k Zahodu, Se ni njegov polno-z J01 ck'm. Druge države Zb,?,?0"0 bolj kompleksno ^uvino, tudi Italija in ^davll1*''1’ 80 te odnose že rini'* Prepustile zgodo-Uom 80 potrdile pravil-V(,(|i s,‘h izbir, ki so pri-tete 6 P° vojni do kontinui-cjje Y>Zahodne demokra-teSa kes je, da v Sloveniji dar jP^boda ni bilo, ven-oprp^Ou.more spreminjati ou, delitve do časa od Z PKurje do osvoboditve, ret ."Vine za nazaj nam-■|.;| Mogoče spreminjati. Vnljv nejasnost seveda VenoK bidi na sedanjo slo-
bi a Ja vanjo, namesto da kar Ip a. za prihodnost, biujena naloga: ne da aU in P^Jaklost pozabila ker .tajila, ampak zato, Pa vsa t8 Ves svet> Se zlasti Uan,..,,, Evropa namenjajo sti, u , Sradnji prihodno-UoVp 0 omogočila urav-Zivlippf"0 in urejeno Utie f j ,l'l?er M od stare ce-vamn^nboli oddaljila ne-^ novih tragedij. Svecki a) torei ob sedmi Sloveniilfrafimo želj° za
PredvJ°’ ? abko voščimo Prej. 111 Jasen pogled na-
___KOSOVO / GENERALNI SEKRETAR ZVEZE KOSOVSKEMU VODITELJU IBRAHIMU RUGOVI_
Nato odločno nasprotuje vsaki zahtevi po neodvisnem Kosovu
Veleposlanik ZDA Holbrooke se je včeraj na Kosovu seznanil z dejanskim stanjem
SEVERNA IRSKA / DANES ZAČETEK NORMALIZACIJE
Volitve v deželno ulstrsko skupščino
LONDON - Mesec dni po referendumu, na katerem je Severna Irska podprla na Veliki petek sprejeti mirovni sporazum, bodo danes severnoirski protestanti in katoličani volili deželno skupščino, ki naj bi po 30 letih izrednih zakonov in vodenih uprav Ulstru zagotovila normalizacijo. Severni Irci bodo izbrali 108 članov skupščine med 296 protestantskimi in katoliškimi kandidati. Volilnih upravičencev je približno milijon, vo-
lili pa bodo po šest predstavnikov v vsaki od osemnajstih okrožjih. To bo »prenosni posamezni glas«, ki volilcu omogoča eno preferenco, na isti glasovnici pa lahko navede drugo preferenco, v primeru, da prvi kandidat ne bi bil izvoljen. Prvič v krvavi severnoirski zgodovini volilni spopad ne bo med irskimi katoliškimi nacionalisti in probritanskimi protestanti, temveč med zagovorniki mirovnega sporazuma in njihovimi nasprotniki.
BRUSELJ, PRIŠTINA -Kosovski voditelj Rugova je včeraj v Bruslju ostal praznih rok. Generalni sekretar zveze Nato Solana je namreč kategorično poudaril, da zavezništvo nasprotuje kosovski neodvisnosti in le zahteva najširšo avtonomijo v sklopu ZR Jugoslavije. Zahteval je obnovi-tel pogajanj in za zaplete krivil Miloševiča. Medtem je položaj na Kosovu vedno bolj dramatičen, saj so albanski uporniki zasedli več vasi pri Prištini, srbski civilisti pa so se samoorganizirali v vaških obrambnih enotah. Veleposlanik ZDA Holbrooke se je lahko včeraj na Kosovu prepričal o dejanskem stanju.
Na 15. strani
________ŠOLSTVO / PRVA PISNA NALOGA V SLOVENŠČINI
Kosovelovi veizi na zrelostnih izpitih
Mature opravlja letos skupno 166 kandidatov: 119 v Trstu in 47 v Gorici
TRST, GORICA - Za 166 slovenskih kandidatov (119 v Trstu, 47 v Gorici) so se včeraj začeli letošnji zrelostni izpiti. Maturanti so pisali nalogo v slovenščini. Naslovi so bili tako po mnenju dijakov kot elanov ocenjevalnih komisij »dobri«. Kandidati so lahko izbirali med različnimi temami: znanostjo, tehnologijo, vzrokih, ki so privedli do izbruha prve svetovne vojne in Kosovelovo umetnostjo. Danes bo na sporedu še druga pisna naloga, prihodnji teden pa se bodo začeli še ustni izpiti.
Na 5. in 12. strani
Kresovi privabili veliko obiskovalcev
TRST - Tradicionalna kresovanja po naših vaseh, ki so jih spremljali glasba in petje, so privabila veliko obiskovalcev, ki so se v veselem in prijetnem razpoloženju zadržali dolgo v noč. Kresovanja pa so združili tudi z drugimi pobudami, ali so bila uvod v obsežnejša praznovanja, kot na primer na Padričah, ob 100-letnici društva Slovan.
Na 7. strani
Doberdob: načrt za telovadnico
GORICA - Občinski svet v Doberdobu je na zadnji seji odobril okvirni načrt za postavitev dolga leta pričakovane občinske telovadnice. Odločili so se za namestitev montažnega objekta (balona). Postavili ga bodo v občinskem parku, kjer je zdaj igrišče za odbojko, tako da bo objekt z lahkoto dostopen tudi šolski mladini. Gradnja bo veljala 740 milijonov lir.
Na 12. strani
CERAMICHE
UGUSSI
»Talne in zidne obloge »Vrtni kamini in barbecue KINGFIRE »Lesni podi FL0RIAN »Sanitarije »Hidromasaža »Oprema za kopalnice
V ODDELKU DISKONT vedno nove priložnosti
TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA IZ SKLADIŠČA
0
Iparkiri
TRST - Ul. Fianona 13 (Valmaura) Tel. 040/812224-fax 040/813476
TUDI ZA VIDEMSKO POKRAJINO
Finančni minister Visco odredil tiskanje slovenskih davčnih obrazcev
TRST - Finančno ministrstvo je na pobudo ministra Vincenza Visca odredilo, naj delijo davčne obrazce, točneje osnovni obrazec Unico 98 tudi v slovenskem jeziku, in sicer v šestih občinah tržaške pokrajine, v treh goriske in 12 videmske pokrajine. Sporočilo je posredovalo deželno ravnateljstvo za davke, ki mu je rimska osrednja direkcija upravnih dejavnosti pri davčnem oddelku finančnega ministrstva poverila praktično izvajanje določila. Gre za določilo, ki izvaja, kot
piše v sporočilu, »voljo g. ministra, da upošteva zahteve pripadnikov slovenske manjšine po obrazcih v svojem jeziku.«
Obrazce za davčno prijavo bodo delili v vseh občinah tržaške pokrajine (Trst, Devin-Nabreži-na, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje), v treh občinah goriske pokrajine (Gorica, Doberdob in Steverjan) ter v 12 občinah videmske pokrajine (Dreka, Grmek, Bardo, Naborjet, Podbonesec, Rezija, Svet Lenart, Spe-ter, Sovodnje, Srednje, Tipana in Trbiž).
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI
Paragvaj v zadnjem trenutku v osmini
Odločilna zmaga z Nigerijo - V osmini s Francijo - Drugi par je Nigerija - Danska
PARIZ - Na svetovnem nogometnem prvenstvu padajo zadnje odločitve v osmih predtekmovalnih skupinah. Kvalifikacijski boji se bodo končali jutri, od sobote dalje pa bo šlo zares, saj bo vsak poraz pomenil izločitev.
V skupini C se je vse razpletlo po napovedih. Francozi so se s tremi zmagami brez težav uvrstili v osmino, kot drugi pa so iz te skupine napredovali Danci, čeprav so včeraj z 1:2 izgubili s Francijo. Danci se bodo v osmini srečali z Nigerijo, ki je sinoči izgubila s Paragvajem, ki se je tako uvrstil v osmino, kjer se bo pomeril s Francijo. Od SP pa se kljub zmagi nad Bolgarijo poslavlja Španija.
Na 10. in 11. strani
RIM / DAN PO RAZHAJANJIH O ŠIRITVI NATA
EKONOMIJA / NA SKUPŠČINI BANČNEGA ZDRUŽENJA ABI
Prodi: Nobene drugačne večine
V kratkem bo preverjanje vladne večine Zamere v Berlusconijevem zavezništvu
Za Ciampija Evropa in delo nista alternativi
Za novega predsednika ABI potrjen Massimo Sella
RIM - Dan po pretresu znotraj večinskega in opozicijskega zavezništva se rimski politični svet
zavezništva Oljke z Berti-nottijevo stranko, travmatičnega razbitja odnosov Cossige z Berlusconijem in približevanja med stranko nepredvidljivega nekdanjega predsednika republike in vladno koalicijo.
Dogajanje okrog Nata ni uvod k zamenjavi večine: »Izvoljen sem bil kot predsednik levosredinske vla-
pred seboj ne vidim drugih možnosti.« Prodi pa je zelo jasno potrdil to, kar je predsinoCnjim že napovedal podpredsednik Veltro-ni: potrebno je Čimprejšnje preverjanje koalicije, ki nikakor ne bo uvod v za-
menjavo večine, saj je edina možna perspektiva obnovitev sporazuma, in to za vse preostalo zakonodajno obdobje, nikakor pa ne ohromljeno delovanje, podvrženo občasnim krizam. »Ne briga nas golo preživetje,« je dejal Veltro-ni.
Perspektive levosredinske vlade so za tajnika SKP Bertinottija jasen sporazum o vladnem programu, ki naj ne popušCa desnosredinskim pritiskom in naj ima jasno začrtane smernice reform za zmanjšanje brezposelnosti in uveljavitev 35 urnega delovnika še pred koncem poletja. Glede zunanje politike je Ber-tinotti bil zelo skeptičen o možnosti enotnosti znotraj večine, vendar je poudaril, da je odločilnega pomena vprašanja zaposlitve.
Zaskrbljenost za razvoj dogodkov in veliko kritičnost do stališč SKP je Čutiti med Levimi demokrati, Zeleni so odločno podprli Prodijevo vodenje »predk-rize« in so pripisali obroben pomen podpori Cossi-gove stranke pri odobritvi širitve Nata.
Tudi v desnosredinskem zavezništvu še niso premostili težav: Berlusconi ostro napada Cossigovo »izdajstvo«, v sami stranki pa ga vidni zastopniki kritizirajo, ker je spravil svoje zavezništvo v težave iz same ihte, da bi povzročil padec Prodijeve vlade.
Zaradi stavke ohromljen letalski promet
RIM - Stiriurna stavka osebja Civilavia, včlanjenega v sindikate Fp-Cgil, Fit-Cisl in Uil-Trasporti, je včeraj od 10. do 14. ure skoraj povsem ohromila letalski promet v Italiji: odpadlo je kar 300 poletov, 50 tisoč potnikov pa je ostalo na letališčih. Za polovico od teh poletov je bila zadolžena Alitalia, za drugo pa razne italijanske in tuje letalske družbe, ki delujejo v Italiji. Posledice stavke pa so se poznale tudi po 14. uri, saj se promet ni mogel takoj normalizirati. Bojijo se, da
se bodo težave ponovile tudi jutri, ko bo na Linateju in Malpensi stavkalo osebje, včlanjeno v Cgil, Cisl in Uil. Osebje Civilavie, kateremu pripadajo nekatere neobhodne pristojnosti pri poletih, bo stavko ponovilo še 9. in 19. julija.
Za nevšečnosti, ki so jih imeli potniki (nekateri so še dan prej kupili vozovnice, a o stavki niso nic vedeli), pa sindikati z vračaj o krivdo predvsem na ministra za prevoze, češ da ni pravočasno obvestil porabnikov, kot mu to narekuje zakon.
sprašuje, kakšne bodo po- de,« je dejal predsednik sledice zrahljanih odnosov Prodi, »in to bom ostal,
RIM - Za Italijo danes ni veC cilj »ostati v Evropi, ampak kaj pomeniti v Evropi«, medtem ko sta nova izziva predvsem »zaposlenost in jug države«, ki pa nista alternativa za obstoj v Evropi. Tako prepričanje je zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi vCeraj izrekel na skupščini bankirjev, ki so potrdili imenovanje novega predsednika združenja ABI Maurizia Selle.
Ciampi, režiser vstopa Italije v evropsko monetarno unijo, je potrdil, da se evropska partija zdaj ne igra več samo s številkami, ampak tudi na terenu rasti zaposlenosti in razvoja šibkih območij države. Vlada je pripravljena opraviti svojo vlogo in Ciampi zagotavlja, da ne gre za razglase, ampak za dejanja, za konkretna dejstva. Oživitev notranjega povpraševanja in po-
speševanje gospodarske dejavnosti v drugih evropskih državah bosta po ministrovem prepričanju potegnila za seboj tudi Italijo, za katero Evropska komisija predvideva postopno višanje stopnje rasti bruto domačega proizvoda, ki naj bi prihodnje leto dosegla tri odstotke. Rast javnih in privatnih investicij in reforma trga dela bosta pospešila re-lansiranje zaposlenosti, ki
Zakladni minister Ciampi in novi predsednik združenja ABI Maurizia Sella (AP)
je od leta 1997 narasla za 115 tisoč delovnih mest. Seveda je treba z ustreznimi ukrepi spodbujati fleksibilnost trga, z uporabo netradicionalnih oblik kolektivnega pogajanja, intenzivirati usposabljanje, favorizirati obrobne kategorije in stimulirati regu-larizacijo sive ekonomije. »Zakoni obstajajo, zdaj j ib je treba izvajati,« je dejal Ciampi.
Imeti težo v Evropi je torej za zakladnega ministra mogoče, za Italijo to ni več želja, ampak odločenost, zasnovana na realnih elementih. Zdaj je treba dosežene rezultate utrditi in skrbeti za oživitev investicijskih dejavnosti, je opozoril Ciampi, & je nastop pred občinstvom bankirjev izkoristil za izpostavitev vloge bančnega sistema: ta lahko veliko prispeva k razvoju nerazvitih regij, taka da bank® selekcionirajo najboljše projekte, prilagajajo kreditne zapadlosti do-hodkovnosti podjetij in spodbujajo podjetja, da se poslužuje-jo možnosti kapitalskega trga.
Zakladni minister je ob robu skupščine komentiraj znižanje stopnje rasti BDj v prvem četrtletju in dejal’ da mora biti to motivacij3 za boljše in bolj učinkovito delo, podatek sam po sep1 pa ga ne vznemirja, ker je še prezgodaj za oceno let'
riAaA trpnrlA
Si že naročen na Primorski dnevnik?
Če nisi, postani tudi ti naš naročnik!
Nudimo ti dostavo na dom, brezplačne neokvirjene čestitke in male oglase.
Če si član Zadruge Primorski dnevnik, imaš še 10% popust na ostale storitve,
KDOR SE NAROČI DO 30. junija, PLAČA SAMO
200*000 lir NAROČNINE
DO KONCA LETA
TELEFONIRAJ TAKOJ NA ŠTEVILKO 040 7786300
NAROČI SE!
LJUBLJANA / DANES V CANKARJEVEM DOMU
Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti
LJUBLJANA - Osrednja letošnja počastitev dneva državnosti bo slavnostna ekademija v Gallusovi dvorani Cankarjevega do-*na ob 20. uri. Na akade-ttdji bo govoril predsednik države Milan Kučan. Umetniški program je ^žiral režiser Aleš Jan, v njem pa bodo nastopili dramski igralci, operni so-pevci, plesalci in fblk-loristi, med njimi tudi sku-Pme zamejskih Slovencev.
Danes ob 18. uri se bo *ja slavnostni seji ob dnevu državnosti sestal državni zk°r, na seji pa bo govoril ®jegov predsednik Janez Podobnik.
Predsednik republike Milan KuCan bo v spremst-ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja, mini-Mra za obrambo Alojza krapeza, poveljnika slovenske policije Stanislava Venigerja in načelnika generalštaba Slovenske voj-ske brigadirja Iztoka Pod-nregarja ob 19. uri položil Venec na pomnik padlim v y.°ini za Slovenijo 1991 na inbljanskih Žalah. Enota Movenske vojske pa bo ob uri na ljubljanskem 8radu izstrelila 6 Častnih Salv iz 6 topov.
Program državnih poCa-^tev se je začel sinoči, ko ta v Muzeju novejše zgo-°vine v Ljubljani pred-lednik države Milan Učan in minister za kul-rUr° Jožef Školč odprla Ustavo o zgodovini slo-enske državnosti.
Dan državnosti, 25. ju-obeležuje tisti dan leta , dl, ko je takratna sloven-a skupščina uzakonila enieljno ustavno listino o ^dostojnosti in neodvi-^ °sti Republike Slovenije er Deklaracijo o neodvi-
snosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Slovenska državnost in prizadevanja Slovenije za samostojnost imajo dolge korenine, njihovo krepitev pa je pomenila že pluralizacija kulture in znanosti konec 70. in v začetku 80. let; ta pluralizacija je prehitevala politično. Politiki in gospodarstveniki so se nasprotovanju centralizaciji in težnjam po demokratizaciji pridružili v drugi polovici 80. let. Nova revija št. 57 in proces proti JBTZ ter s tem v zvezi nastanek Odbora za varstvo človekovih pravic so težnje okrepili in med drugim pospešili nastajanje opozicijskih političnih gibanj in strank. Te so jasneje kot uradna slovenska oblast zahtevale suvereno slovensko državo in spremembo slovenske ustave za zagotovitev političnega pluralizma, ekonomske suverenosti in pravice do samoodločbe. Kljub nasprotovanju jugoslovanskih oblasti je Slovenija leta 1989 uzakonila večstrankarski sistem, naslednje leto pa so bile izvedene prve večstrankarske volitve, na katerih je opozicija zmagala nad strankami, ki so pomenile kontinuiteto s prejšnjim sistemom.
V razpravah o položaju Slovenije v SFRJ je bilo leta 1990 še govora o konfederaciji, potem pa je bila sprejeta odločitev o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Izveden je bil 23. decembra 1990, ki je zdaj državni praznik Dan samostojno-
sti, od 93, 2% udeleženih upravičenčev pa jih je za samostojnost glasovalo 95%. Odločitev, šlo naj bi za razdružitev in ne odcepitev, je bilo treba uresničiti v šestih mesecih. To se je zgodilo 25. junija 1991, ko je bila formalno uvedena državna samostojnost.
Vseobce slovensko veselje nad razglasitvijo neodvisnosti je v noči iz 26. na 27. junij prekinila vest, da so se enote JLA iz vojašnic napotile proti mejnim prehodom, da bi Slovenijo odrezale od sveta in preprečile njeno neodvisnost. 27. junija je predsedstvo Slovenije v razširjeni sestavi ugotovilo, da je na Slovenijo izvršena agresija JLA in da se aktivirajo vsi ukrepi iz predhodno pripravljenega
obrambnega načrta, tudi uporaba oboroženih sil slovenske teritorialne obrambe in policije.
Predsedstvo je tudi pozvalo vse slovenske vojake in Časnike, da zapustijo JLA. Ukrepanju svojih oboroženih sil, ki so takoj blokirale vse vojašnice in postavile barikade na cestah, se je množično pridruževalo civilno slovensko prebivalstvo. Začela se je desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna. JLA je bila prepričana v hiter uspeh in ni računala na odpor slovenskega vodstva, teritorialne obrambe, prebivalstva in medijev.
Spopad, Čeprav nekajdneven, je bil za Slovenijo prava vojna. Terjala je tudi žrtve: na strani JLA je padlo 39 in bilo ranjenih 139 vojakov, slovenske obo-
rožene sile pa so imele 8 mrtvih in 89 ranjenih, ubitih pa je bilo tudi 13 civilistov. Ves čas spopadov so tekla diplomatska prizadevanja, ki so 7. julija pripeljala do podpisa deklaracije, ki je pomenila konec vojne. Za slovenske osamosvojitvene ukrepe je bil sprejet trimesečni moratorij, v času katerega je Slovenija nadaljevala diplomatsko dejavnost. Ta je pripeljala do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države, ki jo je 25. oktobra 1991 zapustil zadnji vojak JLA. 22. maja prihodnjega leta je Slovenija postala polnopravna članica Združenih narodov.
(STA; vir: KRATKA ZGODOVINA SLOVENIJE, Janko Prunk, Založba Grad, 1998)
H TISKOVNA KONFERENCA JANEZA JANŠE h
Kritično o obeležitvi dneva državnosti in o izjavah predsednika države
LJUBLJANA - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci kritično ocenil vlogo države v zvezi z obeležitvijo dneva državnosti, dotaknil pa se je tudi izjav predsednika države Milana KuCana na tradicionalni konferenci za domaCe in tuje novinarje vCeraj v Cankarjevem domu. Dan državnosh je po Janševih besedah v Sloveniji še vedno zapostavljen. V zvezi s Kučanovo oceno o tem, da Slovenija nima nobene vizije, pa prvak SDS meni, da je ta ugotovitev točna, vendar jo po njegovih besedah izrekajo prav tisti, ki so že desetletja na oblasti in imajo v rokah aparat, ki je odgovoren za vizijo države.
Vlada in izvršilna oblast pa nista edini del kolektivnega uma v državi, od katerega se pričakuje vizija, je nadaljeval Janša
in dodal, da sem sodijo tudi intelektualci, zlasti Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Slednja bi se morala oglasiti vsaj takrat, ko je država na razpotju oziroma brez vizije, vendar odzivov zaenkrat ni, je ocenil Janša.
V sedmih letih od osamosvojitve slovenske države je bilo po njegovih besedah sicer marsikaj storjenega, veliko priložnosti pa tudi zamujenih. Letošnja slovesnost ob dnevu državnosti bo spet v Cankarjevem domu, nanjo pa so vabljeni zgolj politična elita in državni aparat oziroma birokracija. Ljudstvo torej nima vstopa, čeprav bi moral biti ta praznik namenjen vsem, je opozoril Janša. Kot posmeh tej slovesnosti bodo v Beli krajini čez nekaj dni pripravili partizanski miting na prostem, kar je, kot pravi Janša, "drastično potvarjanje zgodovine". (STA)
NA OBISKU V SALZBURGU
Janez Drnovšek o političnem vidiku širitve Evropske unije
SALZBURG - Slovenski premier Janez Drnovšek je v Salzburgu sodeloval na plenarnem zasedanju 3. gospodarskega vrha Srednje in Vzhodne Evrope, kjer se je zavzel za nadaljevanje procesa širitve EU. Ob robu vrha v Salzburgu pa se je na neformalnem srečanju sestal tudi z avstrijskim kanclerjem Viktorjem Klimo, s katerim sta se spričo avstrijskih bojazni glede slovenskega vstopa v EU dogovorila za izvedbo študije o razmerah na trgu delovne sile.
Premier Drnovšek je na plenarnem zasedanju, ki ga je vodil kancler Klima, poudaril politični vidik širitve Evropske unije, ki bi mu morali posvetiti prav takšno pozornost kot gospodarskemu vidiku. Širitev EU je poskus rešitve zgodovinskih razlik, ki bi moral biti ireverzibilen in bi se moral nadaljevati. Proces širitve bi moral biti sprejet tudi v članicah EU, ne le v državah kandidatkah za vstop, saj bi v nasprotnem primeru nastale nove delitve v Evropi. V članicah unije je sicer treba pričakovati probleme, predvsem glede financiranja, je povedal premier, obenem pa izrazil upanje, da v prihodnjih mesecih ne bo prišlo do zastojev pri procesu širitve.
Slovenija je v procesu širitve uspešna;
vključena je prvi krog kandidatk za članstvo in obstaja realna možnost, da se bo uniji pridrupžila v treh letih, je poudaril premier. Slovenija, ki jutri praznuje 7. obletnico samostojnosti, je v zadnjih letih dosegla dobre uspehe in želi biti pozitiven in uspešen vzgled drugim državam, je še povedal premier Drnovšek.
Slovenski premier se je ob robu salzburškega vrha na neformalnem srečanju sestal s kanclerjem Avstrije, države, ki bo 1. julija prevzela predsedovanje EU. Kancler Klima je po pogovorih poudaril, da je širitev EU pomembna iz.političnih in gospodarskih vzrokov, vendar pa se je nanjo potrebno dobro pripraviti. Avstrija bo kot predsedujoča EU resno nadaljevala idejo širitve unije in se potrudila, da bi se vse reforme pravočasno uresničile, pomagala pa bo tudi pri izmenjavi izkušenj, je poudaril Klima. Predsednika vlad Slovenije in Avstrije sta spregovorila tudi o avstrijskih bojaznih, da bi slovensko Članstvo v EU ogrozilo avstrijski trg delovne sile, in se dogovorila o izvedbi študije, ki bi preučila razmere na tem področju. Govorila sta tudi o schengen-skem prostoru in njegovih vplivih na Slovenijo.
Polona Stekar, STA
LJUBLJANA / IZJAVA GENERALNEGA SEKRETARJA ŠUKLJETA
NOVICE
Po oceni vlade »izjave tožilca Drobniča ne sodijo v današnje čase«
Vendar pa vlada ocenjuje, da bi bila razrešitev Drobniča neprimerna
je TlBLJANA - Slovenska vlada deu °^Varu dvodnevne korespon-dot0ne sele v torek in včeraj z sp obsežnim dnevnim redom Jni. )e'a odgovor na poslansko po-8a 8° V ZVez' z izjavami generalne-tiič 2TvneSa tožilca Antona Drob-aBeu’ ••e Za Slovensko tiskovno tier 'f . P° seji vlade povedal ge-Shklje sekretar vlade Borut
su\tezkih časih mlade sloven-Post ern°i(racije in ob številnih *n dobronamernih po-spr . ’ da bi se slovenski narod iekln t- rne^ SGboj in s svojo pre-l°v s. i°> slovenska vlada z obža-Posarl6111 u8°tavlja, da še obstojajo vezniki, ki o polpretekli slo-
tezrn’VZg°dovini n'so sposobni peil j* lati na demokratičen, strin jh u.mao in razumevajoč naCin tern n iv* svoi^1 odšli tako, da s slecip,e Ji prizadeli drugače mi-
iftte a<^a V °dgovoru poudarja, da ganeralni državni tožilec An-
ton Drobnič tako kot vsak državljan RS v skladu z določili 39. člena ustave RS zagotovljeno svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. So pa skladno s tretjim odstavkom 15. člena slovenske ustave človekove pravice in temeljne svoboščine omejene s pravicami drugih. Slovenska vlada zato meni, da so izjave Drobniča v časopisu Primorske novice take vrste, teže in narave, da ne sodijo v današnje Čase, saj so zaradi njih lahko prizadeti številni Slovenci, ki dan upora proti okupatorju praznujejo ne le kot državni, ampak tudi kot svoj praznik. Zgodovinskih dejstev ob tem dogodku in splošno znanih dejstev glede tega, kdo je bil agresor, kdo je zmagovalec in kdo poraženec v drugi svetovni vojni ter kolikšne žrtve na eni in drugi strani smo ob tem utrpeli Slovenci, pač ne gre prezreti. Poleg tega pa se mora generalni
državni tožilec Drobnič zavedati, da opravlja zelo ppmembno funkcijo in mora zato še bolj paziti na korektnost svojega izražanja. Zato slovenska vlada ocenjuje, da so te izjave Drobniča v celoti neprimerne, ne glede na to kje in kako so bile izrečene in ne prispevajo k ugledu slovenskega tožilstva oz. pravosodja nasploh. Omenjene izjave so nedvomno povzročile medijsko pozornost, komentarje in razprave, ki ne koristijo spravi med Slovenci in so v nasprotju z načelom utrjevanja neodvisnosti tretje veje oblasti", je ugotovila slovenska vlada.
Kot je za STA povedal generalni sekretar vlade Borut Suklje v zvezi s pobudo poslanca Zmaga Jelinčiča (SNS) za razrešitev generalnega državnega tožilca pa je vlada ocenila, da bi se s predlogom za razrešitev Antona Drobnica razprave v slovenskem političnem prostoru le še zaostrile. Zato vlada tega predloga ne bo poda-
la. Pri tej svoji odločitvi pa je vlada upoštevala dejstvo, da se bo Antonu Drobniču letos jeseni iztekel osemletni mandat ter da postopek razrešitve do takrat verjetno sploh ne bi bil dokončan. Sicer pa je že v teku razpisni postopek za prosto mesto generalnega državnega tožilca, je še v svojem odgovoru na poslansko pobudo odgovorila vlada.
Poslanec Jelinčič pa je med drugim v svoji poslanski pobudi zapisal, da je Drobnič ustavo in zakon kršil z izjavo objavljeno v Primorskih novicah (25. aprila 1998), ko je izjavil: "Dan upora je torej v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja". Po Jelinčičevi oceni je "s tem popljuval državni praznik 27. april - dan upora proti okupatorju, ki je kot tak razglašen z zakonom". (STA)
Pomoč prizadetim v Posočju
BOVEC - Direktor slovenske podružnice podjetja Microsoft Aaron Marko je bovškemu županu sinoči izročil Cek za pomoč pri obnovi Posočja, ki ga je aprila prizadel potres. Za denarno pomoč so pri Microsoftu namenih znesek, ki jim ga mora po sodni poravnavi zaradi kršitve avtorskih pravic povrniti neko ljubljansko podjetje. Microsoft Slovenija je ob tej priložnosti v Bovcu v sodelovanju s Televizijo Slovenija in revijo Antena pripravil glasbeni večer.
Adria znova leti v črno goro
LJUBLJANA - Slovenska letalska družba Adria Airways bo v soboto, 27. junija, po sedmih letih znova vzpostavila letalsko povezavo s Cmo goro. Adriino letalo bo na progi Ljubljana - Tivat - Ljubljana letelo vsako soboto do konca avgusta. Letalo bo z Brnika poletelo ob 16.30, na tivatskem letališču pa bo pristalo ob 17.50. Odhod iz Tivta bo vsako soboto ob 18.35, po uri in 20 minutah vožnje pa bo letalo pristalo na brniškem letališču. Cena povratne letalske vozovnice bo za individualne potnike 30.000 tolarjev, za skupine z več kot petimi osebami pa 24.500 tolarjev.
Odkrili primer pranja denarja
LJUBLJANA - Direktor urada za preprečevanje pranje denarja Klaudijo Stroligo je predstavil dve zadevi, povezani s pranjem denarja, pri katerih je sodelovala tudi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve. Pri obeh zadevah pa gre za zlorabo nere-zidenčnih računov. En primer, kjer gre za sum pranja denarja v višini dveh milijard lir, je povezan z dvema italijanskim državljanoma; izdali so predlog za zasego denarja in že zasegli 1, 6 milijarde lir. Eden od osumljenih italijanskih državljanov, ki sta imela podjetje v Romuniji in od tam nakazovala denar, je zdaj v priporu, drugi pa je še v Italiji. (STA)
4
Četrtek, 25. junija 1998
MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
GLOSA
Celo Anglež ni lahko biti
Jože Pirjevec
Gospa Marjana, pri kateri stanujem v londonskem predmestju, je stara 84 let. Kljub temu pa je Se vedno tako zdrava in čila, da je pred kratkim sama posekala jablano na svojem vrtu. Doma je z Bleda in je prišla v Anglijo že pred drugo svetovno vojno. Tik pred naci-fasisticnim napadom na Jugoslavijo se je vrnila domov, da se poroči. A kmalu je ugotovila, da se je njen zaročenec zavezal z drugim dekletom. Sklenila je, da gre v Beograd, kjer se je zaposlila kot pestunja pri srbski diplomatski družini. Z njo je tudi zbežala po 6. aprilu 1941 najprej v Grčijo, nato v Palestino, v Egipt in se na koncu vrnila v London. Tu se je po vojni poročila z enim od tistih domobranskih vojakov, ki jih leta 1945 Angleži niso vrnili Titovim partizanom, temveč so jim dovolili, da se preselijo v Veliko Britanijo, kjer so jih zaposlili kot ceneno delovno silo v rudnikih ali na poljih. Gospa Marjana rada pripoveduje o svoji mladosti in ima marsikaj povedati. Kako je na primer kot otrok na Bledu pozdravila s Šopkom rož kralja Aleksandra KaradžorzeviCa in so ji ostala v spominu njegova zlata očala. Ali kako ji je med vojno na sprejemu, na katerem je bil prisoten tudi Peter II., zbežal otrok in se zakadil naravnost med kralja in nekega ministra. Gospa Marjana za njim... »Ves sem se oznojil«, ji je pozneje dejal hiSni gospodar, »mislim sem, da hočeš kralja ubiti.« Majhna epizoda, ki pa pove o sbrsko-slo-venskih odnosih veC kot marsikatera znanstvena razprava.
Naj zabeležim Se en frag-
met iz svojih londonskih doživetij. V ponedeljek, proti osmi zvečer Piccadily, Regent Street, Lester Square so skoraj prazni, prepuščeni turistom, po večini Japoncem in nekemu pridigarju, ki z velikim belim križem oznanja konec sveta. Zgleda, da je vesoljna Anglija pred televizorji, ki oddajajo nogometno tekmo njenega moštva z Romunijo. Od Časa do Časa huronsko vpitje iz stanovanj in pubov, sicer pa po ulicah tak mir, kot da bi velemesto izumrlo. Po koncu tekme pa naravnost grobna tišina. Zmaga Romunov ni bila edina kaplja pelina, ki je zagrenila Angležem življenje. Vsaj njihovi eliti so ga še bolj angleški huligani, ki so prejšnji teden divjali po Marseju. S svojim nasiljem so neprijetno dregnili v angleško samozavest in prisilili marsikoga, da se sooča s stvarnostjo, ki mu ni všeC. Občutek nacionalne sramote je prisilil levičarski list The Guardian, da se je celo vprašal, ali je še mogoče biti patriot skupaj s takšnimi »patrioti«. Zmaga laburistov je liberalni srednji sloj prepričala, da je mogoC patriotizem brez imperialne retorike in grenkih spominov na pretekli angleški šovinizem. Toda v sedmih kratkih dneh se je vse spremenilo: divjanje v Marseju je spomnilo liberalce, zakaj so bili nerazpoloženi do patriotizma. Pogled na te tetovirane divjake, piše The Guardian, z njihovimi izzivalnimi trebuhi je prisilil Angleže progresivnega kova, da se vrnejo k svojemu prejšnjemu rezerviranemu stališču. Skratka ne samo Slovenec, celo Anglež ni lahko biti.
O D PR TA TRIBUNA
Še o identitetni vzgoji otrok v mešanem zakonu
V strokovni literaturi poteka že dvajset let živahna razprava o identitetni vzgoji otrok iz medetničnih (tj. mešanih) zakonov. Ker v zahodnem svetu naraSCa število mešanih zakonov, je namreč medetničnih otrok vedno veC. Prav zaradi množičnosti pojava je debata o identitetnih izbirah in načinih njihove podkrepitve prestopila družinski okvir in pritegnila zanimanje vseh tistih storkovnjakov, ki se ukvarjajo z otroki in njihovimi starši.
Raziskave so pokazale, da se starši medetničnih otrok odločajo različno, vsi pa so iskreno prepričani, da so za svojega otroka in družino izbrali najboljše.
Eni se odločijo za večinsko identiteto. Drugi gojijo samo pripadnost manjšinski skupini, iz katere izhaja eden izmed staršev, in otroke vzgajajo izključno v tem duhu. (V obeh primerih se pri vzgoji otrok eden od staršev odpove svoji kulturni dediščini). Tretji menijo, da je otrok v prvi vrsti človeško bitje in da je etničnost povsem nepomembna.
Morebitno izbiro prepustijo otroku, ko bo zanjo dovolj zrel. Vedno veC pa je takih staršev, ki so prepričani, da je dvoetniCna identitetna vzgoja najboljše jamstvo za zdrav otrokov osebnostni razvoj.
Jaz se prištevam med zadnje in vem, da je takih staršev uCencev in dijakov na slovenskih šolah veliko in da smo prav vsi ubrali to pot zavestno, ne pa
Suzana Pertot
zaradi zmedenosti. Kajti prepričani smo (mislim, da lahko govorim v imenu mariskoga), da je za naše otroke najboljša in da ne vodi v asimilacijo, kot nekateri podtikujejo. V nadaljevanju bom svojo starševsko izbiro podprla s strokovnimi argumenti.
Otrok zelo zgodaj dojema, da je elan različnih skupin. Dokler še ne razume bistva skupinske pripadnosti, razvija pripadnost do skupin predvsem na podlagi posnemanja staršev in identifikacije z njimi. Starši imajo torej naj-večjo vlogo tudi pri oblikovanju nacionalnih stališč. Ugotovljeno je, da kažejo otroci, ki jih starši odklanjajo in ki na ta naCin izgubijo možnost identifikacije z njimi, znake narodnostne odtujenosti in da imajo negativno stališče do svojega naroda. Za otroka se narodna pripadnost istoveti z »MI«. To so zanj najprej starši, ki so praviloma dobri. Pozneje se pojem »MI« razširi na druge skupine in tudi na narod. Za otroka iz mešanega zakona pomeni zdrava identifikacija z obema staršema tudi identifikacijo z njunima jezikoma-kulturama-etnijama. V psihologiji posameznika je to pogoj za najboljše poCutje.
Ge medetnicna družina ponuja otroku en sam narodnostni identifikacijski model, postavlja tistega od staršev, ki se odpove svoji narodnostni dediščini, v položaj manjvrednega identifikacijskega modela. To ne prispeva k razvoju otrokove pozitivne sa-
mopodobe in ne ustvarja pogojev za razvoj zdravega občutka pripadnosti nasploh.
Raziskave in družbene psihologije so dognale sledeče: ljudje iz mešanih zakonov ohranijo svojo dvojno pripadnost brez psiholoških in družbenih težav in izkazujejo enako lojalnost obema skupnostma. Psihološke utesnjenosti jim ne povzroča nujno niti dejstvo, da so večkrat postavljeni na obrobje obeh skupnosti, kajti nobena od njiju jih ne prepoznava za Cisto svoje (npr. pri nas je otrok iz mešanega zakona za povprečnega tržaškega Italijana Slovenec, za zamejskega Slovenca pa »otrok iz mešanega zakona«). Izkazalo se je celo, da razvijejo ljudje v taki družbeni situaciji večji kreativni potencial, večji smisel za inovacije in večjo sposobnost prevzemanja vodilnih vlog (leadership).
Medetnicni starši, ki izberejo dvokulturno identitetno vzgojo, pričakujejo, da bodo njihovi otroci razvili usklajeno dvojno pripadnost obema kulturama. Ker želijo, da ena kultura ne bi zasenčila druge, sprejemajo za svoje otroke odločitve, ki prispevajo k temu, da bo na intrapsihiCni ravni ne-dominantna kultura - ta je pri nas slovenska - enakovredna dominantni.
Mislim, da se prav v tem duhu številne mešane družine odločajo za slovensko šolo, slovensko športno društvo, slovensko glasbeno šolo, se pravi, da njihovi otroci odraščajo v slovenskem okolju,
Tovornjak izrul ograjo in zgrmel z mostu: kilometrski zastoji na avtocesti pri Latisani
LIGNANO - Na avtocesti iz Benetk proti Trstu je vCeraj ob 7. uri tovornjak, ki je privozil iz Veneta, na začetku mosta nad Tilmentom zavozil na desno, izrul 50 metrov odbojne ograje in strmoglavil 8 metrov globoko. Vozilo in tovor industrijskih ventilatorjev je popolnoma uničilo, voznik pa je utrpel le nekaj prask in udarcev. Kaže, da je nesreči botrovala voznikova utrujeno-
st. Del avtocesto v smeri proti Palmanovi so zaprli do poldneva, tako da so nastali do 3 kilometre dolgi zastoji.
Huda nesreča pri Vrbi
CELOVEC - Prejšnjo noC se je na avtocesti A2 v bližini avstrijske Vrbe ob Vrbskem jezeru zgodila huda nesreča. Nekaj pred polnočjo je 40-
letni slovenski voznik tovornjaka z italijansko registracijo na vožnji v smeri proti Celovcu v bližini Vrbe spregledal ovinek: vozilo je začelo zanašati, nato pa se je prevrnilo. Hudo ranjenega voznika so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico v Beljaku, kjer je v smrtni nevarnosti.
Domnevajo, da se je nesreča zgodila, ker je voznik zaspal. Avtocesto so nekaj ur zaprli.
LJUBLJANA / V PRIHODNJEM TEDNU
Posvet o slovenščini na tujih univerzah
»Počasno umiranje« slovenistike v Trstu in na Dunaju
Štajerska: Frasnelli podprl zahtevo po priznanju Slovencev
LETALSKI PROMET / POLETNA SEZONA
Od danes čarter povezava Ronk s Tel Avivom
LJUBLJANA- Komisija za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah pri ljubljanski univerzi, vodi jo prof. dr. Ada Vidovič Muha, za prihodnji teden (2. julija) v Ljubljani pripravlja okroglo mizo z naslovom Slovenščina na univerzah v tujini - odprta strategija njenega kulturnega delovanja.
Z ljubljansko univerzo je prek svojih slovenističnih študijskih programov posredno ali neposredno povezanih kar 39 univerz, navaja prof. Vidovič Muha in pri tem poudarja, da gre pri univerzitetni slovenistiki za svojevrstno promocijo Slovenije v tujini, saj uCenje jezika samodejno odpira vrata v avtentični slovenski svet.
Na univerzah v tujini Slovenijo poleg slovenistov, strokovnjakov z visokošolsko diplomo, predstavlja še 14 magistrov, dva doktorja znanosti, devet pa je takšnih, ki so sredi magistrskega oziroma doktorskega študija. Nova slovenistična središča so bila odprta ah se odpirajo na univerzah v Bmslju, Lodžu, aktualna so v Padovi, Brnu in Permu.
Predsednica omenjene komisije obenem ugotavlja pomanjkanje globalne stra-
tegije, ki se zaCenja pri temeljnem vprašanju, ali je dobra univerzitetna slovenistika v tujini samo strokovni slovenistični interes. Cas za javni pogovor in odgovor na to ključno vprašanje se ji zdi zrel, saj sta v svetu že popolnoma prepoznavni nasprotujoči se težnji, ki obe izhajata iz zunajstrokovnih okoliščin. Gospodarski, politični in strokovni interesi namreč večajo število univerz po svetu, ki želijo imeti slovenistične študijske programe. S tem je povezano vprašanje dolgoročnejše kadrovske politike. Slovenisti se sprašujejo, ali velja tako kot doslej reševanje teh vprašanj prepuščati naključju in "samo upati, da se bo vedno našel vsaj kakšen kandidat, ki bo pripravljen učiti slovenščino" na posamezni univerzi v tujini, denimo v Moskvi, Bukarešti, Sofiji ah celo Permu.
Slovenisti v iztočnicah za omenjeno okroglo mizo opozarjajo tudi na "počasno umiranje" univerzitetne slovenistike na Dunaju in v Trstu, torej v okoljih, kjer ima stoletja svojo domovinsko pravico in je slovenščina materni in uradni jezik avtohtone manjšine. (STA)
GRAZ- Predsednik poslanske skupine Južnotirolske ljudske stranke (SVP) dr. Hubert Frasnelli se je v novozgrajenem kulturnem domu v Laafeldu (Potma) na avstrijskem Štajerskem srečal s predstavniki kulturnega društva Člen VII za Štajersko in Avstrijskega centra za narodnostne skupnosti. Kot so sporočili iz omenjenega centra, je dr. Frasnelli z začudenjem sprejel dejstvo, da Avstrija ne izpolnjuje z ustavo in državno pogodbo zajamčenih pravic slovenske manjšine.
Vodja poslanske skupine SVP Frasnelli se je na prvem srečanju s predstavniki slovenske manjšine seznanil s položajem Slovencev na avstrijskem Štajerskem, živahno dejavnostjo njihovih organizacij in odprtimi vprašanji, s katerimi se manjšina sooča.
Predsednik kulturnega društva Člen VII za Štajersko Branko Lenart je na srečanju poudaril, da kljub nekaterim pozitivnim signalom s strani avstrijske zvezne vlade doslej še ni bila izpolnjena niti ena točka Člena 7 avstrijske državne pogodbe. Dodal je, da zvezna dežela Štajerska še vedno zanika obstoj slovenske manjšine na svojem ozemlju in vodjo deželne svetovalske skupine SVP Frasnellija zapresti za podporo njegove stranke pri tem vprašanju tako na zvezni kot na regionalni ravni.
Frasnelli je predstavnikom štajerskih Slovencev v Avstriji zagotovil, da bo stranka obravnavala to vprašanje, saj je krepitev čezmejnega sodelovanja in zaščita narodnostnih manjšin tudi v skladu z evropskimi naCeli. (STA)
RONKE - Letališka družba Aeroporto Friuh-Ven6 zia Giulia SpA obvešča, da je od danes operativna n° va Čarterska linija Ronke - Tel Aviv - Ronke, ki bo (‘e^ lovala do 15. oktobra. To je že druga poletna carter^ ska dejavnost po tisti, ki jo je zaCela turistična ag®1^ cija Alpitour za povezavo s klasičnimi sredozemsJy mi turističnimi kraji.
Zveza z Izraelom je novost za deželno letališče, P° rodila pa se je iz potrebe, da se turistična ponudba ga dela Italije in še posebej Furlanije - Julijske krajih predstavi na izraelskem trgu. Čarterske polete bo 1 vajala družba Eurofly v sodelovanju z izraelskim t° operaterjem Ophir in z goriško egencijo lot. Izbiri tališča Furlanije - Julijske krajine za letalsko Pove^.. vo s Tel Avivom je seveda v veliki meri botrovalo ^ di dejstvo, da je letališče pri Ronkih okno P1-0, . vzhodni Evropi, kamor se namenjajo številni izrael turisti.
Letalo MD-83 s 164 turiste na Ronke enkrat do prepeljali v Gradež, ne kraje in v letovišča sosednje Slovenije in Hrva»^ S povratnim poletom pa se bodo odpravile na klaS ne izraelske turistične ture organizirane skupi11® Italije, med katerimi bodo gotovo tudi elani močne dovske skupnosti v naši deželi. Povratna vozovn za Tel Aviv stane 680.000 lir brez letališke takse.
sedeži bo pripeljalo izrael® na teden, z letališča pa jih Lignano, v hribovske tun8
rf	ŠOLSTVO / ZAČETEK ZRELOSTNIH IZPITOV NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Znanost, Kosovel in tehnologija teme prve maturitetne naloge v slovenščini
Kandidati in člani maturitetnih komisij zadovoljni z izbranimi naslovi - Danes druga naloga
Uspehi znanosti, aktualne manipulacije na področju genetike, Kosovelova mnetnost, Evropa na prelomu prejšnjega stoletja so bile teme, ki jih je ministrstvo za šolstvo izbralo za letošnje pisne naloge v slovenščini na zrelostnih izpitih na slovenskih višjih srednjih šolah. Prvi trije skupni naslovi in Četrti, posebni naslov za vsako posamezno šolo, so bili tako po mnenju kandidatov kot tudi elanov maturitetnih komisij »povsem prikladni,«, »v skladu s Časom,« kot jih je ocenil predsednik komisije na znanstvenem liceju Robert Petaros, ali pa preprosto »dobri,« kot jih je označil predsednik komisije na poklicnem zavodu Vladimir Sturm.
Slovensko nalogo je pisalo skupno 119 kandidatov. Tudi tokrat je ministrstvo za šolstvo izbralo za slovenske šole tako imenovani »slovenski naslov,« ki se je tokrat na-našal na Srečka Kosovela, tretji naslov o vzrokih, ki so Privedli do prve svetovne vojne, pa je bil tudi različen °d tretjega naslova na italijanskih šolah.
Naslovi so bili zelo široko zasnovani, dijakom so do-
puščali, da se razpišejo, kar so mnogi tudi izkoristili. Na znanstvenem liceju so bili še najbolj »vztrajni«, saj je prva kandidatka oddala svojo nalogo komisarki šele ob 13.44. Pisala je četrti naslov, specifični za znanstveni licej. Opredelila se je za kratek pregled zgodovine znanosti od Kopernika do Galileia. Na znanstvenem liceju (foto KROMA) je večina dijakov pisala »Kosovelov naslov in Četrti naslov.
Na tej šoli opravljajo letos prvič maturo kandidati jezikovnega oddelka, ki so ga ustanovili pred petimi leti. »Njihov« specifični naslov se je nanašal na dvojezičnost in večjezičnost, torej prav nalašč za jezikovno usmeritev šole. Ta naslov je pisalo kar nekaj kandidatov.
Tudi na klasičnem liceju se je večina odločila za četrti naslov: omenjal je ljubezen in prijateljstvo kot navdihovalca najlepših strani klasičnih književnosti. Kandidati bi, seveda, nadvse želeli, da bi navdihnili tudi odlične maturitetne naloge...
Medtem ko so se na znanstvenem liceju še vsi potili
nad nalogami, je na bližnjem trgovskem zavodu kopica maturantov že končala svojo prvo »zrelostno« preizkušnjo. Kmalu se jim je pridružila še kandidatka, ki je pisala o Kosovelu: »Se nikoli nisem pisala literarnega spisa, a ni šlo slabo,« je povedala vrstnikom. Na tej šoli sta kandidatom najbolj ležala prvi in Četrti naslov.
Kosovel je razvnel pismeno vnemo maturantov in maturantk na pedagoškem liceju, nekaj kandidatov pa je izbralo tudi Četrti naslov o vplivu novih tehnologij na otroke.
Vse kaže, da so se na poklicnem zavodu najbolj veselili kandidati kemijsko-bio-loškega oddelka. Prva naloga o novih možnostih na področju genetike je bila tako rekoC pisana njim na kožo, saj so se med šolanjem seznanili z laboratorijskim delom in perspektivami biološkega raziskovanja.
Danes bodo maturantje pisali drugo nalogo. Na znanstvenem liceju bo na vrsti matematika, na klasičnem liceju grščina, na trgovskem tehnič-
nem zavodu knjigovodstvo, na oddelku za geometre gradnje, na pedagoškem liceju matematika, na poklicnem zavodu pa bodo na oddelku tehnikov elektronske industrije pisali multidisciplinarno nalogo iz elektro-
nike in telekomunikacij, na oddelku tehnikov mehanske industrije nalogo iz proizvodne tehnike in laboratorija ter strojeslovja, na oddelku tehnikom kemije in biologije pa multidisciplinamo nalogo iz biotehnoloških naprav in
biotehnologije.
Kandidati so lahko pri nalogi v slovenščini izbirali med štirimi naslovi, ki jih je določilo ministrstvo za šolstvo. Prvi trije naslovi so bili enaki za šole vseh vrst, Četrti naslov pa je bil različen.
Skupni naslovi
1.	Stalni uspehi znanosti in posebej še medicine nudijo možnosti, da se dosegajo rezultati, ki si jih do sedaj nismo mogli niti predstavljati. Ti ustvarjajo nove pogoje za zdravje in dobro počutje.
Odgovorno in kočljivo pa postaja delo znanstvenika, ki je dolžan povezati neodpo-vedljivo pravico do svobode v raziskovanju z nujnostjo, da se izogne nevarnostim, ki so povezane z možnimi manipulacijami predvsem na področju genetike.
Razvijte s tem v zvezi svoje poglede in jih podkrepite s potrebnimi dokazi.
2.	Kakor drevo, ki se strele boji in tiho sredi polja stoji trepetajoč, ko vihari vihar,
ko z nebes brmi strela, ko polje požar...
stojim sam sredi vsega sveta, duše, srca mi nikdo ne pozna, in Ce sredi nevihte jagned zagori, pred strašno usodo zaprem oci.
(Srečko Kosovel, Kakor drevo, ki se strele boji)
Srečko Kosovel nam je vedno bliže, saj lahko najdemo v njegovih pesmih odraz svojih iskanj, stisk, želja, dvomov, upornosti in razočaranj. Razvijte tematiko, ki jo pesem nakazuje in jo vključite v pesnikovo literarno delovanje tudi glede na zgodovinsko dogajanje in na posebno obdobje naše književnosti, ki se je odprla s Kosovelom in drugimi ustvarjalci novim umetniškim smerem.
3.	Evropa je doživljala ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja velik razvoj v znanosti in tehniki, v različnih filozofskih in političnih usmeritvah ter v umetnosti. Socialna vprašanja, osvajanje kolonij, zahteve po demokratičnih ureditvah znotraj držav in po samostojnosti posameznih narodov so začele stopati v ospredje. Odprla se je pot velikih nasprotij in spopadov, ki so se prevesili v prvo svetovno vojno.
Utemeljite navedene trditve in pojasnite vzroke te velike katastrofe ter upanja, načrte in razočaranja ter trpljenja in razdvojenosti naših prednosti.
4.	naslov za tehnični in poklicni zrelostni izpit: Tehnološki razvoj in njegove posledice
v rabi so povzročile predvsem v drugi polovici 20. stol. globoke ekonomske in družbene spremembe.
Navedite glavne novosti, ki so bile sprejete, in ovrednotite posledice na produktivnih dejavnostih in na organizaciji dela na področju, ki vam je blizu zaradi študijske usmeritve.
4. naslov za znanstveni zrelostni izpit: Znanost napreduje na podlagi oblikovanja teorij in hipotez, ki so vedno podvržene eksperimentiranju in preverjanju ter stalnemu nezadovoljstvu nad lahko pridobljenimi gotovostmi. Osnovno pravilo znanstvenega ravnanja ostaja torej dvom, ki zahteva stalno iskanje resnice.
Navedite svoje mnenje in se navežite na zgodovino znanosti in na svoje pridobljeno znanje ter ga podprite s potrebnimi dokazi.
4. naslov za jezikovni zrelostni izpit: Dvojezičnost in večjezičnost sta predstavljali dolgo Časa resnični privilegij, ki ga je uživalo le manjše število ljudi. Danes pa predstavlja vzgojni cilj, ki ga živo občutimo v svoji kulturni zavesti.
Katerim okoliščinam moramo pripisati ta pojav?
S katerimi nujnostmi ga lahko povežemo?
Pred katerimi nalogami je zato ves vzgojni sistem?
4. naslov za klasični zrelostni izpit: Ljubezen in prijateljstvo: dvoje Čustev, ki sta navdihnili najlepše strani klasičnih književnosti. Obravnavajte ju tako, da predstavite primere iz del avtorjev grške in (ali) latinske književnosti.
4. naslov za pedagoški eksperimentalni zrelostni izpit: V naši skupnosti, za katero je značilna vedno večja razširjenost tehnologije na področju različnih načinov sporočanja, se pogosto dogaja in se bo v bližnji prihodnosti vedno bolj pogosto dogajalo, da prihajajo v šolo otroci, potem ko so se že igrali z računalnikom in so dosegli tako spretnost, ki je kdaj večja od učiteljeve.
Opišite vpliv tega pojava na oblikovanje uCencev in navedite posledice, ki jih povzroča v določanju ciljev, metod in vsebin v vzgojnem procesu.
^ VPRAŠANJE V OBČINSKEM SVETU
ZARADI SPOROV ALI NESPORAZUMOV
Igor Canciani kritičen do občinske uprave
sk^ Ponedeljk°vem zasedanju tržaškega obcin-sveta je svetovalec SKP Igor Canciani naslo-^ na odbornika Fortuno Drossija vprašanje v zve-s Pismi, ki so jih dobili stanovalci občinskega ?.Pja v ul. Filzi in o katerih je v nedeljo poročal Val1 kraievni italijanski dnevnik. Pisma so stano-ni <'?ni sporočala skorajšnji potek veljave najem-(ja skih pogodb, bile pa so napisane v takem slogu, so vnesle preplah med naslovnike, ki so razu-6 P da jih čaka izgon.
cio ^ptani je opozoril, da večina občinskih funk-sj. narJev Se kar naprej vztraja pri starem birokrat-fiaz S °8U pisanja, ki je nejasen in nerazumljiv.
, .n,tega je poudaril, da je med dvotedensko 0pri ^Uj0 zasedanja občinskega sveta prejel vec van' °ri 0 nedelovanju oz. o izredno slabem delo-na .Nnotinskih uradov v zvezi s sprejemanjem in tirari n “n usmerjanjem vlog in prošenj v ustrezne Ost .e; Konkretno se dogaja, da vloge in prošnje Sa Ja)° preveč časa na protokolu oz., da preveč Čase QUiei0 °d urada do urada, kar je za upravo, ki po^a z učinkovitostjo »podjetja« vse prej kot zabel -i0' Nekatera naša društva so s tem v zvezi Potreti 3 znatne težave, saj so pravočasno vložila Prist -ne ProSnie za izdajo dovoljenj za šagro, na UiCes ^ni" udeinskih uradih pa o tem niso vedeli
Na pomolu pustil del posadke
Ko so konCah opravila, zaradi katerih je tovorna ladja »Noor Abnoustafa« (3.000 BRT) priplula v Trst, so zapustili pristanišče, njihov naslednji cilj je bilo mesto Bejaia v Alžiriji. Tedaj pa se je sprožil alarm, poseglo je pristaniško poveljstvo in zatem celo slovenska policija. Kapitan ladje, ki pluje pod kamboško zastavo, se je namreC odločil, da na pomolu enostavno pusti štiri elane posadke (trije so imeli sirsko državljansko, eden romunsko},- med katerimi je bil tudi edini palubni oficir. Kaže, da je do res neobičajnega koraka prišlo zaradi nesporazumov ah sporov.
Ko je operativna centrala pristaniškega poveljstva izvedela, kaj se dogaja, je po radijski zvezi nemudoma stopila v stik z ladjo in ji ukazala takojšen povratek v Trst, saj po njenem mnenju preostala posadka ni mogla zagotavljati vame plovbe. Na zahtevo pa ni bilo odgovora, tako da so se na pristaniškem poveljstvu odločili, da drugaCe ukrepajo: za ladjo sta se usmerila patruljni Čoln obalne straže in patruljni Čoln policije. Medtem pa je »Noor Almoustafe« že zaplula v slovenske teritorialne vode, tako da so nemudoma opozorili slovenske pomorske oblasti in po-
licijo v koprskem pristanišču. Predstavniki slovenskih pristojnih ciganov so zatem slopih na krov ladje, ki se je zasidrala okrog 4 milje pred Piranskim zalivom.
Medtem so Četverico mornarjev vkrcali na neko zasebno plovilo in ga usmerih proti Piranu, do tamkaj zasidrane kamboške ladje, na kateri je ostalo samo devet elanov posadke. Kapitan je Četverico sicer vzel na krov, vendar ladje ni usmeril proti Trstu, kot je zahtevalo tukajšnje poveljstvo, na katerem pa tudi niso pricakovah, da bodo njihovi zahtevi ustregli: kapitana pri nas ni Čakala pohvala, da je Četverico spet vzel s sabo, temveč bi se moral zagovarjati zaradi številnih prekrškov.
Izsledili napadalca na nigerijsko prostitutko
Karabinjerji so že isledili domnevnega napadalca na nigerijsko prostitutko, kateri je pobral pol milijona lir: zaradi ropa so namreC sodišču prijavili 27-letnega Valterja Flega, hrvaškega državljana, ki je sicer rojen v Kopm in že vec let prebiva v našem mestu, kjer je zaposlen v pristanišču. Mladenič je priznal, da je tiste noti sicer bil z Nigerijko, zanika pa kakršnokoli nasilje.
Razpečevalcema so znižali kazen
Tržaško prizivno sodišče je znižalo zaporno kazen, na katero je bil 20. oktobra lani obsojen 34-letni Andrea Machne iz Trsta. Machneju so tedaj zaradi razpečevanja mamil naložili tri leta in deset mesecev zapora, prizivni sodniki pa so prišli do zaključka, da si zasluži samo eno leto in šest mesecev in so odredih, da ga izpustijo na prostost.
Prizivni sodniki so se ukvarjali tudi s 43-letnim Francom Malusajem, ki so ga prvostopenjski sodniki obsodih na šest mesecev zapora: sedaj so mu kazen spremenili, Malusa (ki so ga po aretaciji itak spustih na svobodo) se bo dvanajst mesecev moral redno javljati v pristojnem uradu.
Machneja in Malusaja so karabinjerji iz Ul. Hermet in iz Istrske ulice prijeli 27. marca lani po nekajmesečni zapleteni preiskavi. V Mach-nejevem domu so zaplenili 50 gramov heroina, 250 gramov hašiša, številne hipnotične tabletke ter poldrugi liter metadona.
NOVICE
V OBČINSKI KNJIŽNICI
BARCOLANA / PREDSTAVITEV
Spomin na družino Morpurgo
V petek ob 11. uri bodo svečano odkrili ploSCo v spomin na družino Morpurgo v istoimenski palači na Trgu Papeža Janeza XXIII. Prisoten bo direktor osrednjega urada pri ministrstvu za kulturne dobrine Francesco Sicilia, tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani, predsednik zavarovalnice Generali Antoine Bernheim in odgovorni za splošne službe Tržaškega Lloyda Giovanni Usberghi. Obe omenjeni družbi sta povezani z družino Morpurgo, saj je baron Giuseppe bil predsednik zavarovalnice Generali od leta 1869 do 1898, ko je umrl, njegov brat baron Elio pa predsednik Avstrijskega Lloyda od leta 1865 do 1876. V preurejeni palači Morpurgo bodo v kratkem odprli tržaško državno knjižnico, ki so jo popolnoma restavrirali na pobudo ministrstva za kulturne dobrine.
Srečanje mestnega krožka SKR
Drevi ob 20. uri bo v sedežu Stranke komunistične prenove v Ul. Tarabocchia 3 zasedanje vodstva krožka SKP za mestno središče. Zasedanje je odprto javnosti.
Nagrade za znanstvene muzeje
Tržaška mednarodna fundacija za razvoj in svobodo znanosti, ki ji predseduje prof. Paolo Budi-nich, je dodelila letošnjo nagrado Primo Rovis. Za razvoj znanstvene in tehnološke kulture bo nagrado 20 tisoč dolarjev prejel direktor Deut-che Muzeuma iz Miinchena prof. Wolf Peter Fehlhammer; priznanje z zlato kolajno pa bo prejel direktor Nacionalnega muzeja tehnologije iz Prage inž. Ivo Janoušek. Nagrade bodo izročili v ponedeljek, 29. t.m., ob 11. uri v sedežu Visoke mednarodne šole SISSA v Ul. Beirut 2.
Več delovnih mest
Tržaški urad deželne agencije za delo iz Ul. F.Severo 46 sporoča, da išCejo 12 sociosanitar-nih sodelavcev s profesionalno diplomo za oskrbo na domu za nedoločen Cas. V ponedeljek in torek pa bodo sprejemali prošnje za selekcijo za naslednja delovna mesta: 1 tebnicni pomočnik z vozniškim dovoljenjem za delo 9. stopnje za omejen Cas (3 mesece) pri Vsedržavni ustanovi za jedrsko fiziko; 2 izvajalca 3. stopnje za delo na vrtovih in za CišCenje zelenic za omejeno obdobje (6 mesecev) pri tržaški Občini; 1 asistent za hišno pomoC 4. stopnje z vozniškim dovoljenjem in zdravstveno knjižico za delo za omejen Cas (6 mesecev) v domovih za ostarele Časa Serena in Irsip. Izid bodo objavili v petek, 3. julija ob 9.30.
Podaljšali umik za javnost
Zdravstveno podjetje sporoča, da bodo v okviru izboljšanja storitev podaljšali urnik odprtja okenc za javnost v Ul. Ghiberti 4. Od 1. julija bodo uradi na razpolago strankam v torek, sredo in petek od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih in Četrtkih pa tudi od 14. do 16. ure.
Minicampus umetniških dejavnosti
Kulturno društvo Alta Marea prireja minicampus umetniških dejavnosti »Sezam, odprise«. V zelenem gaju državnega otroškega vrtca Colo-gna, v Ul. Commerciale 164, bosta ilustratorka Vesna Benedetic in keramistka Nicoletta Benve-nuti vodila delavnice risbe, barve in gline. Otroci bodo lahko svobodno izrazili svojo ustvarjalnost in fantazijo in v duhu igre bodo spoznali različne tehnike umetniškega izražanja. Ni to samo počitniški poletni center, ampak tudi priložnost za naše malčke, da pod mentorstvom dveh izkušenih umetnic, osvojijo osnovne prvine umetniškega ustvarjanja. Obe umetnici se že vrsto let ukvarjata z vodenjem delavnic in teCajev za otroke in sta skupaj sodelovali tudi na pravkar zaključeni kulturni manifestaciji Fanta-sia v okviru Tržaške občine.
Delo bo potekalo v tedenskih sklopih, in sicer vsako jutro od ponedeljka do petka od 6. julija do 14. avgusta. Za informacije in vpise (razpoložljiva mesta so omejena) tel. 040763875 ali 040380383.
Razpis javne selekcije v zgoniški občini
Občina Zgonik je razpisala javno selekcijo na osnovi listin in kolokvija za sprejem v službo za določen Cas, za obdobje šestih mesecev in z možnostjo podaljšanja za naknadnih šest mesecev enega tehničnega inštruktorja - VI. f.k. -Tehnično področje.
Predpisani študijski naziv: diploma »gradbenega izvedenca« ali »geometra«.
Kandidati morajo izpoljnjevati splošne pogoje za sprejem v javne službe in obvladati slovenščino ustno in pisno.
Rok za predstavitev prošenj zapade 16. julija 1998.
Za nadaljnje informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na tajništvo občine Zgonik te. Št. 040 229101 / 229150.
V Nabrežini danes sklepno predavanje o čebelarstvu
V prostorih nabrežin-ske knjižnice se je s torkovim predavanjem zaključil niz srečanj o prašicjereji na Krasu, ki jih je v sklopu devin-sko-nabrežinskega projekta za gospodarsko spodbujanje vodil agronom dr. Renato Baret. Strokovnjak v prašicjereji je namreč v preteklih tednih obiskal veC kmetij na občinskem območju, tako da se je v svojem predavanju osredotočil kar na domačih primerih in primerjal posebnosti kraške prašicjereje in razlike z intenzivno rejo v Furlaniji.
Prvi zgovoren in hkrati zaskrbljujoč podatek je ta, da zaklani prašič pri nas kmetovalca stane približno osemtisoC lir na kilogram, medtem ko intenzivni rejci ta proizvodni strošek uspejo znižati na eno tretjino -seveda pa je kvaliteta domačega kraškega prašiča nedvomno neprimerljiva s kvaliteto in-
tenzivno vzrejene živali. Zaradi visokih režijskih stroškov se kraškemu kmetovalcu prašicjereja izplača le v primeru, da predelano meso oz. slanine prodaja neposredno in to v obliki agrituristiC-nih obratov ali osmič. V nadaljevanju je Baret obrazložil možnost reje prašičev na odprtem. Ta naCin občutno izboljša kvaliteto mesa, vendar po Baretovem mnenju še dodatno poveča velik del režijskih stroškov.
Danes popoldne se bo prav tako v občinskih prostorih na nabrežin-skem trgu Sv. Roka zaključil niz predavanj o Čebelarstvu z izredno zanimivo (in okusno) pokušnjo domačega medu, jutri pa bo dr. Gior-gio Braida v prostorih RadoviCeve domačije v Nabrežini ob 17.30 predaval o tehnikah in dovoljenih metodah biološko neoporečnega vinogradništva in pridelovanja prav tako neoporečnega vina. (gb)
V IJUPSKEM DOMU
Koncert gojencev trebenske godbe »Parmo
Danes ob 20.30 se bo svoji publiki in dragim gostom v Ljudskem domu v Trebčah predstavilo 8 gojencev-solistov z izbranim sporedom ob klavirski spremljavi ko-repetitorice Tamare Ra-seni, 3 komorne skupine gojencev klarineta iz razreda pomočnika kapelnika Luke Carli-ja oziroma tria rogov, ki ga sestavljajo Manuela Carli, Maruška Hrovatin in Sara Magagnato - vse tri iz razreda kapelnika Lean-dra Pegana. Koncertni spored bodo popestrili gojenci klavirja z bazoviškega oddelka GM M. Kogoj Trst iz razreda profesorice Tamare Ra-seni.
Na koncu bodo tu nastopajoči prejeli tudi spričevala in pohvale, ki so si jih priigrali pred izpitno komisijo na Glasbeni šoli v Sežani in na nastopih to in onstran meje.
Svoj tradicionalni zaključni nastop ob koncu šolskega leta, ki ga društvena godbeniška šola (GoS) prireja že 11. leto pod pedagoškim vodstvom svojega kapelnika Leandra Pegana, so letos še posebno skrbno pripravili, saj ga posvečajo jubileju svoje pihalne godbe. Treben-sko godbeno društvo »Viktor Parma« v svoji pomlajeni zasedbi samo z letnico ustanovitve opozarja na Častitljivi jubilej 85 let, ki ga kraški godci proslavijo v drugem tednu julija letos.
Gojenci in učitelji GoS se veselijo, da bodo se-
danji in bivši uCenci šole - vsi mladi elani godbe -s kakovostnim igranjem dokazali sadove sistematične glasbenošolske vzgoje mladih godcev, kar bo javnosti predstavljeno na slavnostnem jubilejnem koncertu godbe v petek, 10. julija zveCer na vrtu trebenskega Ljudskega doma. (gan)
Tisi prestolnica jadranja v Evropi
Molinari: »Treba je zagotoviti priveze!«
m
^ A,
Trst postaja evropska prestolnica jadranja, mesto pa mora zagotoviti ustrezne pogoje, v prvi vrste priveze za jadrnice, ki pridejo izven našega zaliva. To izhaja z včerajšnje predstavitve 30. izvedbe Jesenskega pokala, bolj znanega kot Barcolana, ki bo 11. oktobra.
Regato in obrobne prireditve so predstavili na tiskovni konferenci v prostorih jadralnega društva SVBG. Glavno besedo je imel njegov predsednik Fulvio Molinari, spregovorili pa so tudi predsednik ER-SA dr. Angelo Bruno Pinat, direktor pomorskega kluba Assonautica Adriaco Roberto De Gioia, predstavnik Adriaca Giancarlo Crevatin, direktor tržaške Fin-cantieri dr. Emilio Nappi, predstavnik Generali dr. Armando Zimolo, podžupan Roberto Damiani in pokrajinski predsednik CONI Stelio Borri.
Kot so povedali, se Barcolane udeležijo prvaki, znani na mednarodni ravni, regata pa se je lani z udeležbo 1.482 jadrnic potrdila po udeležbi najštevilnejša in najbolj privlačna na Sredozemlju. Tekmovanja se udeleži najmanj 10.000 ljudi, 60-70 tisoC pa ji sledi s kopnega. Letos bodo omejili število Čolnov, ki ne dajo jamstev za varnost, proga pa bo ista kot lani. Prva boja bo v slovenskih vodah, start so premaknih na 10. uro, tako da bodo lahko jadrnice, ki bodo prišle iz TržiCa, Gradeža in Kopra lahko pravočasno zaCele regato.
Postavil se je, kot omenjeno, problem privezov. Lani je prispelo v Trst 848 jadr-
nic s celotnega Jadrana (179 tujih), tako da bodo rešili težave tržaški jadralni krožki, Assonautica in pristaniška oblast, ki bo dala na razpolago del starega pristanišča. Za Čolne bodo pripraviti tudi marino pri sv. Roku in marino »S. Giusto«.
Vzporedno bodo potekale druge prireditve, muzeji in trgovine bodo odprti, na trgih bo živahno, na programu je tudi vrsta vzporednih regat. Od 25. 9. do 4. Ih bo Mednarodni jadralni teden, 4. 10. b° Pokal Bemetti, od 10. do 18. bo srečanj6 oldtimerjev (starih jadrnic), malo prej bo Fincantieri cup (8-10. okt.), 10.10. bo Velika nagrada Barcolana-ERSA, 18. 10. Pa Trofeja Barone de Banfield.
Ob priliki 30-letnice bodo elani SVBG organizirali tudi druge pobude, med katere spada uresničitev videa o BarcolaN v sodelovanju s tržaškim dnevnikom i® deželnim sedežem RAL Občina Trst, Dežela FJK, Trgovinska zbornica h1 podjetje za turistično promocijo bodo v sodelovanju s pristaniško oblastjo, luško kapitanijo in SVBG organizirati vrsto p0" bud, javnost pa bodo seznaniti na vsedržavni ravni z deplianti.	,
Naj dodamo, da bo že 12. leto zapored in CetrtiC uradno neposredno predvajala Barcolano radijska postaja Radio Punte Zero. Letos bo tudi povezana z internetom, tako da bodo lahko regati slediti P° vsem svetu. TetmiCni izvedenec bo prvais v veslanju in jadranju Berti Bruss, eden izmed kronistov pa bo Andro Merku. .
Aljoša Gašperin1
RUSI MOST / TRADICIONALNA POBUDA CVETLIČARK
Cvetlice za Giovanina
Po prejšnji kresni noči je tudi na včerajšnji dan posvečen sv. Ivanu zabeležil tradicionalno praznovanje, in sicer na trgu pri Rusem mostu ali Ponterošu, kjer na baročnem vodnjaku stoji Giovanin, kip nagega de-belušastega dečka. Včeraj so ga prodajalke cvetja, rožarce kot se jim pravi na Rusem mostu, ovenčale z raznobarvnim cvetjem.
Kipu pravijo Giovanin ali IvanCek, ker je nekoC tu tekla voda, ki je pritekala od Sv.
Ivana ali točneje iz vodovoda, ki so ga sredi 18. stoletja speljali od Vrdele do mesta. V samem mestu je voda pritekala najprej iz fontane štirih kontinentov (Avstralije še niso poznali) na Velikem trgu, nato iz vodnjaka pri Rusem mostu in končno iz že stoletje opuščene fontane približno za openskim tramvajem, kjer je danes Ul. Lavatoio.
Trg pri Rusem mostu je nastal, ko so sredi nastajajoče Terezijanske Četrti izkopali v nekdanjih solinah Veliki kanal, blato pa odložili na mestu, kjer so ga izravnali in tako uredili trg, kjer so branjevke kmalu pričele prodajati svoje raznovrstno blago.
Tako so vCeraj »rožarce« še enkrat obudile lepo stoletno tradicijo (na sliki KROMA/Crozzoli) in »okrancljale« Giovanina.
Ob tej priložnosti je vredno omeniti, da so na trgu po dolgih letih spet pričeli prodajati tudi domaCe cvetje, ki je v svoji preprostosti in izvirnosti morda še privlačnejše od prelepih a umetnih cveltic iz toplih gred.
V OKOLICI / PO NAŠIH VASEH
VAŠKA ŠAGRA / TUDI ŽAGANJE
Kresovanja privabila veliko obiskovalcev
V Praprotu so metali stote
Veselo razpoloženje se je zavleklo pozno v noč
Prvi memorial Radovana Doljaka
Tradicionalna kresovanja po naših vaseh so tudi letos privabila veliko obiskovalcev, ki se se v veselem razpoloženju zadržali pozno v noC, od Padric do Ferlugov, od OpCin do Boljunca in drugje. Pri Fer-lugih je kresovanje organizirala vaška skupnost, in sicer na prostoru, ki mu domačini pravijo »Trjesa«, takoj ob začetku vasi, od koder se pogled razteza na mesto in zahv. Zbralo se je neverjetno veliko domačinov, prišh so tudi obiskovalci iz mesta in bližnjih vasi, tako da so
bih organizatorji kar presenečeni. Poleg kresa so po-skrbeb tudi za nastop mešanega pevskega zbora Višava pod vodstvom Bojane Kralj, sledila je družabnost ob zvokih harmonike Rada Andolska, ob domači kapljici in prigrizku ter ob veseli družbi mladih godbenikov iz bližnjih vasi se je zatem družabnost na dvorišču gospe Anice nadaljevala pozno v noč.
Veliko Svetoivančanov pa se je zbralo na stadionu »1. maj«, kjer je kresovanje priredilo kulturno društvo
S. Škamperle. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo »Je več dnevou ku klobas«. Prisotna je bila tudi avtorica Vesna Guštin, ki je v pogovor o nastajanju svojega dela vpletla tudi prisotne, med katerimi je bil tudi predstavnik založbe (ZTT) Andrej Furlan. Po prijetnem pogovoru so udeleženci ob zvokih harmonik Evgena Tavčarja in Tiberija Maverja prižgali kres. Pridružili so se jim tudi verniki, ki so se pri stari cerkvici pri Sv. Ivanu udeležili slovesne maše in odkritja
plošče na zunanjem zidu (na spodnji sliki). Na plošči (pobudo zanjo je dal rajonski svet) v slovenščini in itabjanščini piše, da je posvečena sv. Ivanu in sv. Pe-lagiju, postavib pa so jo ob 660- obletnici zgraditve, kar je prav tako zabeleženo z letnicama 1338-1998. Med mašo je pel cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana, nastopila pa sta tudi otroški zbor Kresnice, ki ga vodi sestra Karmen Koren, ter Tržaški oktet
Veselo so kresovab tudi na Padričah. Z visokim kresom (na gornji sliki), ki se je razvnel ob mraku, so Pa-dričarji tudi za letos odgnah čarovnice iz vasi. Družabnost ob kresovanju sodi v sklop prireditev ob stoletnici društva Slovan, ki se bodo v vasi nadaljevale do 5. juhja, ko bo zjutraj svečana maša, popoldne pa kulturni program. V torek zvečer so, kot veleva prijetna domača navada, nagradih najlepši venček. Vaščanke obesijo na »kluonjo« poljsko cvetje spleteno v prijeten venček, ki brani domačijo pred vdorom zloglasnih »Strig«. Letos se je po mnenju komisije še posebno izkazala gospa Vojmira Grgič Ferlu-ga. Vesebca ob kresu se je nadaljevala pozno v noč; harmonikar Aleksander Ipavec je nategnil meh, domačini in številni obiskovalci pa so zaplesak in za-peb ob kresu.
Veselega razpoloženja ob kresovih ni manjkalo niti drugje: v Boljuncu so se zbrali »Na jami«, kres so priredbi kar otroci; na Pikl-cu na Opčinah pa je za kres poskrbel Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in Taborniki družine Sokolov sebvcev.
Vaška šagra v Praprotu privablja vsako leto v gozdiček na robu vasi mnogo obiskovalcev. V bližnjih krajih pa je znana tudi po številnih, nekoč povsem običajnih, v sedanjih modemih časih pa sila »čudnih« spremnih prireditvah. Domačini so si jih »izposodili« iz nekdanje tradicije. Dve sta zaživeli tudi ob letošnji šagri, tretja pa je po več letih zamrla.
V	nedeljo so priredili tekmovanje v skrlah (na sliki - f. KROMA) za prvi memorial Radovana Doljaka v spomin na mladega, tragično preminulega domačina. Na tekmovanje se je prijavilo kar 14 parov. Igra je podobna balinanju, le da ne poteka na balinišču, pač pa na preprostem travniku. Igralec se mora s svojo skrlo, ploščatim kamnom, z razdalje osmih do devetih korakov čim bolj približati balinčku. Na nabrežinskem Krasu je igra priljubljena, saj so si nekateri igralci celo tako izklesali skrle, da so postale bolj ploske in so s tem bolje »pristajale« v bhžini bahnčka. Igralec ima - kot pri balinanju - dve možnosti: bližanje balinčku ali pa zbijanje. Tekmovanje v Praprotu pa je bilo tudi podobno totocalciu. Kot pri igri na nogometne stave so morali namreč igralci »zadeti« trinajstico.
V	tem športu se je najbolje izkazal praprovsko-šempolajski par Andrej Le-giša-Srečko Milič, ki si je prislužil pokal
in dva pršuta. Sledil jima je par domačinov, ki sta ga sestavljala Bruno Doljak in Danjel Lovrečič (prejela sta pokal, dve koli sira in dve salami). Na tretje mesto sta se uvrstila Edi Doljak in Danjel Šušteršič, ki se bosta okrepčala z dvema vratovinama, četrta pa sta bila Sandi Kante in Milan Adamič, ki si bosta privoščila narezek z (vsak svojo) salamo.
V ponedeljek pa so se kraški hrusti preizkusili v žaganju z Zagonom. V tej gozdarski disciplini sta slavila domačin Bruno Skerk in Zgoničan Stanko Milič. »Frišen« borov hlod sta prežagala v rekordnih 46 sekundah. »Žagala sta hitreje kot motorka,« je njun podvig pokomentiral tajnik praprovske vaške skupnosti Ivo Zidarič. Ostalim parom (prijavilo se jih je 13), ni uspelo prežagati debla pod 50 sekundami. Po tolikšnem trudu sta si Skerk in Milič pošteno zaslužila vsak svojo vratovino.
Se do pred dvema letoma so v Praprotu prirejali tudi tekmovanje v košnji. Lani pa je zašla prireditev v krizo, ker so se na tekmovanje vpisali le trije kosci. Organizatorji ga zato letos sploh niso vključili v seznam spremnih prireditev šagre, seveda zaradi pomanjkanja koscev. Modemi svet se pač na travnikih že dolgo vrti v ritmu kosilnice. Cas, ko so kose pele pod oslami, je tudi v Praprotu minil.
DOLINA / JUNIJSKI VEČERI
KONCERT / NA POBUDO KD VESNA
Trobilni ansambel FJK na K’luži
Jutri nastop godbe Kras iz Doberdoba in gojencev GM
»Evasion« na Kriškem tednu
Tretji Junijski glasbeni večer, ki jih redno prireja SKD Valentin Vodnik v Dolini, je izzvenel nekoliko neobičajno: gost tokratnega srečanja ob vaški K’luži je bil trobilni ansambel Furlanije-Julij-ske krajine. Že sama izbira instrumentalne zasedbe je bila dovolj posebna, kar je vplivalo tudi na izbor koncertnega sporeda. Prisluhnili smo skladbam iz starejših glasbenih obdobij in skladbam sodobnejšega prizvoka, četverica trobilcev je ponudila tudi prijeten »skok« iz čisto klasičnega v bolj jazzovski glasbeni svet. V tokratni zasedbi Trobilne skupine F-Jk, ki je sicer odprtega tipa in se
po priložnosti številčno širi oz. krči, so nastopili trobentača Flavio Sgubin in Sergio Tomasin in pozavnista Elena Bu-set in Lorenzo Tommasini.
Junijski glasbeni večeri, ki jih dolinsko društvo letos posveča svojemu praznovanju 120-letnice delovanja, se nadaljujejo jutri zvečer, ob 21. uri na K’luži. V organizacijskem sodelovnaju z domačim Pihalnim orkestrom Breg bosta jutri na vrsti koncert Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba in zaključni nastop gojencev podružnic pihalnega oddelka GM v Dolini, Proseku in Nabrežini. (dam)
V ponedeljek, 22. junija, je nastopila v domu Alberta Sirka v okviru Kriškega tedna skupina »Evasion«. Ime ansambla naglaša mladostni beg pred bolj konvencionabiimi glasbenimi ponudbami. V skupini igra šest mladih glasbenikov, in sicer flavtistka Tamara Tretjak, kitarist Marko Feri, harmonikar Igor Kante, pianistka Claudia Sedmach, kontrabasist Ales-sandro Ipavec in pri tolkalih Dario Savron.
Njihov camet je v tem času precej obložen z nastopi (sodelovati so tudi na Evropskem prazniku glasbe) in njihov koncert v Križu je privabil številno in zelo pozorno občinstvo. Program, ki so ga izvedli, je predstavil dva skladatelja in dve glasbeni zvrsti: v prvem delu so vladale ritmične posebnosti električnega jazza francoskega skladatelja Clouda Boltinga, drugi del pa je skupina posvetila južno ameriški toplini glasbe Astora Piazzolle.
Skladbe Clouda Boltinga so prepustile flavti in kitari glavne vloge, a v protagonizmu, ki nikoli ne osenči drugih instrumentov. Skupno ustvarjanje ne postane monolog, ker je prisotnost skupine otipljiva tudi ko solo igra.Neutrudljiva flavtistka je podala mnoge različne živahne barve Pic-nic Suite in Suite za flavto in jazz
piano trio, v katerih se je izkazala tudi pianistka z močno prisotnostjo. Kitarist Marko Feri pa je prevzel poslušalce z očarljivo izvedbo »Ftispanic dan-ce africane«.
Z opisnimi naslovi skladb Astora Piazzole so se mladi glasbeniki, katerim se je pridružil še harmonikar, preseliti v argentinski svet. Občuteno in otožno petje ter nočne barve so označevale drugi del programa, če izvzamemo divjo »Vajamos al diablo«. Koncert je sklenil »Libertango«, ki je razkril značilnost te glasbene oblike, ki jo je skladatelj Discepolin opisal
kot »otožno misel, ki se pleše«.
Zelo vlita skupina je obdržala do konca glasbeno strnjenost, v kateri se je vsak instrument razlikoval, a vedno v medsebojni dopolnitvi. Pohvaliti izrazitost kontrabasista bolj kot izkušenost kitarista v odmerjanju raznih zvočnih odtenkov bi pomenilo ne upoštevati kvalitete drugih izvajalcev, ki so si biti enakovredni. Potem ko smo spoznati ta ansambel, lahko rečemo, da ne gre za eno običajnih skupin, temveč da predstavlja pravo novost, ki smo jo potrebovati.
Rossana Paliaga
_____DOM JO / ZBOR FRAN VENTURINI_
Lep spomin na srečanje v Zagorju
Plakete prijateljstva najzaslužnejšim
Prejšnje dni smo obiskali pevce moškega pevskega zbora »Fran Venturini« od Domja, ki ga vodi Ivan TavCar. Z njimi smo se pogovorili o tem, kako je bilo, ko so pred kratkim v Zagorju ob Savi proslavili, skupno z domačim zborom »Loški glas«, 20-letnico pobratenja.
Iz Zagorja so jim sedaj poslali še fotografijo (foto Veljko BlaZic) iz tega pomembnega srečanja, na kateri so zborovodja zbora »Loški glas«, zborovodja pevcev od Domja, predsednica KD Fran Venturini Nevenka Kozina in Častni elan zbora Leopold Kreše - Jošt. Priložili so še članek, ki so ga o tem gostovanju objavili v domačem društvenem glasilu, kjer je poudarjeno, da so plakete prijateljstva za medsebojno sodelovanje prejeli za naše društvo Peter Krmec, Emil Komar in Ivan TavCar.
Pevski zbor Fran Venturini je imel v letih 1997/98 kar 6 nastopov na raznih prireditvah, na reviji »Primorska poje«, snemal je za Radio Koper in pel tudi na pogrebnih svečanostih.
»Radi pojemo«, so nam povedali pevci, »in radi žrtvujemo tudi svoje proste ure za razne nastope. Druži nas ljubezen do petja, do slovenske besede, do našega društva, Včasih ni prav lahko pustiti
dom in delo; pa smo vendarle pripravljeni, da se odzovemo vsakemu vabilu.«
Ko smo odhajali, nam je v pozdrav zadonelo njihovo petje. Neva Lukes
Padriče: Čarovnice na vasi
Padriško kulturno društvo Slovan proslavlja letos 100-letnico svojega obstoja. Za to priložnost je pripravilo celo vrsto pobud. Časovno najbližja bo nedeljsko otroško slikarsko tekmovanje. Otroci se bodo zbrali ob 9.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padricah ter s seboj »prinesli svinčnik, radirko, lepilo, škarje, barvice in ... veliko dobre volje«, kot piše na društvenem vabilu. Katera pa bo tema otroškega slikanja? Glede na to, da smo pravkar preživeli Čudežno kresno noC, ko se vsevprek podijo Čarovnice, bodo pac prav le-te predmet portretiranja. V nedeljo, 28. junija, torej vsi na PadriCe - Čarovnice bodo na vasi!
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
25.	junija 1998
ELEONORA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 21.54
Jutri, PETEK,
26.	junija 1998
VIGILIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,7 stopinje, zraCni tlak 1015,4 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo poo-blaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Giacomo Santoro, Luca Viller, Mar-gherita Vodopivec, Ales-sandra Germetti, Matteo Leo, Giovanni Gentilini, Giulia Boscarol, Andrea Stocchi.
Umrli so: 46-letni Mio-grad Veljkovic, 80-letni Car-lo Bordari, 85-letna Bruna Pontin, 83-letna Scolastica Poden, 18-letni Marco Hauser, 87-letna Alessan-dra Balbi, 72-letna Maria Bazec, 79-letna Angela Ce-rovaz, 91-letna Bruna Posega, 64-letni Giorgio Sancin.
LEKARNE
Od ponedeljka, 22. do sobote, 27. junija 1998
Normalen urnik
lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 040 421125), Skedenj - UL dei Soncini 179 (tel. 040 816296)
Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do.20.30
Trg Liberta 6, Skedenj - UL dei Soncini 1?9, Istrska ulica 18.
Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
KINO
SKD
FRANCE PREŠEREN
sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR
26. t. m. ob 20. v prvem sklicanju
jutri uri
in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
Dnevni red: prilagoditev statuta po zakonskih predpisih.
ARISTON (poletni kino) - 21.30 »La parola amore esiste«, r. Mimmo Calopresti.
EXCELSIOR AZZUR-
RA- 18.00, 20.00, 22.00 »Quattro giorni a settem-bre«, r. Bruno Barreto.
EXCELSIOR 19.30,
22.00	»Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Johnny Depp.
AMB ASCIATORI 18.15, 20.10, 22.15 »L’an-golo rosso - Colpevole fino a prova contraria« i. Richard Gere.
NAZIONALE 1 - 17.30,
21.00	»Titanic«, i. Leonardo di Caprio in Kate VVinslet.
NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Gli impenitenti«, i. Jack Lem-mon, Walter Matthau.
NAZIONALE 3 - 18.00, 20.05, 22.15 »Deep im-pact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall.
NAZIONALE 4- 17.30, 19.50, 22.10 »Arancia meccanica«, r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	16.00,,
22.00	»Superfemmine in calore anale«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.50,	22.10 »Blues
Brothers, il mito conti-nua«, i. Dan Aykroyd, John Goodman, Joe Norton.
ALCIONE - 20.15,
22.00	»Aprile«, r-i. Nanni Moretti, i. Silvio Orlando, Silvia Nono.
a izlet!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja tudi letos prijateljsko srečanje s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Dopoldne si bomo ogledali muzej Prem, nato se podali na Mašun, kjer bo srečanje. Ker je Mašun prijetna planinska točka, vljudno vabimo, da se gotovo udeležite izleta, ki bo 15. julija t. L. Vpisovanje do 7. julija na sedežu društva, UL Cicero-ne 8, tel. št. 040 360324.
60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Če vas zanima, se Cimprej vpišite. Če imate prijatelje, ki so vaši soletniki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal! Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 040 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure.
J] OBVESTILA
AMATERSKI ODER JAKA STOKA sklicuje izredni občni zbor danes, v Četrtek, 25. junija, ob
20.30	v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Proseku. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. Vabljeni!
KRD DOM BRISCIKI
sklicuje izredni občni zbor za odobritev statutarnih sprememb danes, 25. junija 1998 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva.
SKD PRIMOREC in SD PRIMOREC sklicujeta izredni občni zbor za elane jutri, 26. junija ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. Vabljeni!
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi svoje elane na izredni občni zbor, ki bo jutri, 26. junija ob
20.30	v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: sprememba statuta.
KD LIPA Bazovica sklicuje izredni občni zbor, jutri, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Ba-zovskem domu. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje izredni občni zbor jutri, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v prostorih doma Albina Bubniča v Repnu. Dnevni red: prilagoditev statuta po zakonskih predpisih.
FOTO TRST 80 vabi elane na izredni občni zbor, ki bo jutri, 26. junija ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju na sedeZu krožka, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi, delovanje fotokrožka, ražno.
ODBOR SKD TABOR -Opčine - Prosvetni dom -sklicuje izredni občni zbor, ki bo jutri, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je prilagoditev društvenega statuta novim zakonskim določilom. Vabljeni vsi člani!
SKD FRANCE PREŠEREN sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR jutri, 26. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Dnevni red: prilagoditev statuta po zakonskih predpisih.
SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD sklicuje izredni občni zbor, ki bo jutri, 26. junija ob 20.
NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko
040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo vas, da bomo od 1. julija 1998
sprejemali OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika,
Ul. Montecchi 6, ali po telefonu na št. 040 7786333
Z NOVIM URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure,
ob sobotah od 10. do 13. ure
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040 7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
10 co 15
ure
uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Na dnevnem redu je prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom.
KD FRAN VENTURINI
sklicuje izredni občni zbor jutri, 26. junija ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro v Domju.
SKD B ARKOVE JE vabi na izredni občni zbor za spremembo nekaterih pravil v statutu jutri, 26. junija tl. v župnijski dvorani v Barko vi j ah (vhod v Ul. Moncolano) ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SKD GRAD - BANI vabi na razstavo Čipka in kamen. Svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 16. do 20. ure.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 29. junija ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom.
SKD VIGRED sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 29. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Sempo-laju, z naslednjim dnevnim redom: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi in razno.
KD RDEČA ZVEZDA iz Saleža sklicuje v ponedeljek, 29. junia 1998 izredni občni zbor, ki bo potekal v Sportno-kultur-nem centru v Zgoniku ob
20.30	v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju.
ORATORIJ 1998 ALI VESELI ŽIV ŽAV. Kje? V MarijaniSCu na Opčinah. Kdaj? Od ponedeljka, 29. junija do petka, 3. julija zveCer, od 9. do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja, delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživeta molitev, izleti itd. Prijavnica:	tel. tajnica
040211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi.
SKLAD MITJA CUK
sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. juha do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
TABORNIKI RMV vabijo vse bivSe elane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ri-
bičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1-maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998.
SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. St. 040200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
SD MLADINA - Križ sklicuje izredni občni zbor v torek, 30. junija ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v domu Albert Sirk v Križu. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom.
LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72, tel-
040573141.
KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicdi od 15. do 25. julija in 10' dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave na sedežu krožka v Ul. Cicero-ne 8, tel. St. 040360072.
LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julij3 do 5. avgusta 1998. Na voljo je Se nekaj mest-Pohitite! Vse informacij®
dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, UL Ginnastica 72, tel. 040573141.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno sre' dišCe v Brojnici (Križ) 013 24. avgusta 1998 do 4-septembra 1998. Za PP' drobnejše informacije m prijave se lahko oglasit® na tel. St. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12-in od 15. do 17. ure.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta za' radi neuporabnosti pr° štorov. Vse informacije na
Odseku za zgodovino.
tei-
st. 040632663 od 8.30 do 12.30.
KD LONJER KATINA'
RA prireja poletni cente 1998 za otroke iz vrtca, osnovne Sole v lonjersk1 društvenih prostorih 0 ponedeljka, 20. julija d petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. u 13. ure. Ce vas ponudb zanima, pohitite! ^ informacije in prijaV pokličite Tamaro, tel- 5 ' 040910387.	,,
SKLAD MITJA CU* obvešča, da bo v mes®c ^ septembru organizH . začetni in nadaljeval ^ tečaj ročnega tkanja P° vodstvom Magde Tapca ' Število mest je omej®11^ zato prosimo vse tiste, ^ jih tečaj zanima, da zglasijo pri Skladu, t®. St. 040-212289 ali prl ‘V TavCar, na tel. St. O4
226131.
	Hi!			
BARI	43	14	47	18
CAGLIARI	80	24	70	78 61
FIRENCE	19	70	61	47	50
GENOVA	29	6	47	25 66
MILANO	60	59	17	86 9$
NEAPELJ	59	60	55	47	l
PALERMO	79	57	15	9	J 28 {j 23	1'
RIM	67	59	34	
TURIN	67	81	73	
BENETKE	10	46	76	15	7/-
Super	Oghy:
Enalotto 19 43 59 60 67 79
Nagradni sklad	10.990.292.788
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.249.792.3 |if 6 dobitnikov s 5 točkami	457.928.9p9...
6 dobitnikov s 5 točkami 2.181 dobitnikov s 4 točkami 93.966 dobitnikov s 3 točkami
46J«?700<1
'i&l'
TRST
Z
'■M PRIREDITVE
GODBENISKA SOLA
Viktor Parma vabi na zaključno letno produkcijo gojencev, ki bo danes, 25. t.m., ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah.
PD SLOVENEC obvešča,da literarni večer ob kresu najavljen za jutri, 26. t. m. ob 21. uri v Parku Hribenca v Zabrež-cu ODPADE!
JUNIJSKI GLASBENI večeri - ob 120-ietnici
KD Valentin Vodnik v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg priredita koncert Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba in Zaključni nastop gojencev pihalnega oddelka Glasbene matice iz Doline, Proseka in Nabrežine jutri, 26. junija ’98 ob 21. Uri v Dolini na K’luži.
ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ prireja dobrodelni koncert pevskega zbora Fantje izpod Grmade. Z zabavnim prizorom bosta sodelovali Jana in Aliče. Jutri, 26. junija ob
20.30	v dvorani pevskih zborov v Devinu. Prisrč-Oo vabljeni!
kd	primorsko
Vlackolje v okviru praz-Oovanj 100-letnice društ-gostuje 1. in 2. julija MoPz Glasbenega ?dru2ena iz Larise v jlrciji. V sredo, 1. julija ?o ob 20.30 koncert zbora ^ Larise v cerkvici sv. "lartina v Dolini. V četr-tek, 2. julija bo ob 20.30 Celovečerni koncert zbora tv dvorani muzeja Revol-ella v Ul. Diaz 27, kjer bosta poleg KD Primorsko sodelovali tudi Cžaska občina in grška
skupnost.
krd dom brisciki
Pod pokroviteljstvom ^bcine Zgonik vabi ob Priložnosti 90-letnice riskovske jame na razstavo Kamen, čipke, stare azglednice. Otvoritev bo soboto, 4. julija ob 19. rr v Domu v Briščikih. rpik razstave: v nedeljo, Julija od 10. do 22. ure; .u 6. do 12. julija od 11.
14. in od 17. do 21. Ure.
H ČESTITKE
Danes praznuje 70 let
DFDriSica MILKA KJU-
TtuVrl ^kreno ji čestita 'PPZ Pinko Tomažič.
SUjOLSKE VESTI
S,^?AD SINDIKATA prvenske SOLE, Ul. 04noUccb 8, tel./fax kn^37.030!, posluje do Ifi a3 iuniia °b torkih, od b' do 17.30.
mali oglasi
—teL0407786333
si&DELC 2°nn9 (E^ika"
Cia ^PAM štiri jul^ki apartrr D-Pia na otok Ver aciji' Po1 00a!rnih ural
^iJ-23370C
SLoVENSKv
> P nujno isce ^So z vrtom v,
Don Ta1' 040 6
Pcpoldanskih u
1 ERODAM Fi
tor00 Fire = L°rr)em, kupljen Cra 3 0 n n V 1 78139 92' TeL
L. PRODAM k
»S? 1 "dd«u
»"(in 'Ceia T
prodam p
lizatoiatUnoF 4Zatojem, pri
In;000 km k nrugipoiovici 1 Ptav dobrem st
2812«.
PARMA KR/
beneg 99, prodaja leto stare kokoši po 2000 lir vsako. Vsak dan od 15. do 18. ure.
SLOVENSKI DRUŽINI, verni in dobrega srca, ki bi bila pripravljena skrbeti za priletno gospo, nudim bivanje v hiši z vrtom. Imam 71 let in sem še kar samostojna. Interesenti naj se javijo v Gasi Jeralla na Padričah št. 199 in vprašajo po gospe Mariji Purič ali pokličite po telefonu na št. 040 226346 (ob 15. uri).
PODARIMO dva simpatična psička majhne rasti in dve muci z dolgo dlako. Tel. na št. 040200865 v popoldanskih mah.
REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPO-DISTRIA išče za produkcijo zamejskega programa v novi sezoni sodelavko ali sodelavca, ki bi bil/a pripravljen/a oblikovati in ustvarjati avtorske prispevke in program. Pogoji: višja ali visoka izobrazba, tekoča pisna in ustna slovenščina. Življenjepis poslati do 30. junija 1998 na Televizijo Koper, Ulica OF 15, 6000 Koper. Šifra »Brez meje«.
ISCEM HIŠO ali stanovanje za mesec julij in avgust v občini Repentabor, na Opčinah ali v Briščkih. Tel. št.
040327240.
OSMICA na Katinari. Margaret Nadlišek in Boris Mihalič vabita znance in prijatelje na obisk pod lipo.
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sama-torci. Vabljeni!
OSMICA KOSMINA iz
Brij pri Komnu je odprta do 28. junija.
V RICMANJIH je odprl osmico Jadran Žerjal.
OBRAT KMEČKEGA TURIZMA ŠKERLJ - Sa-lež 43 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040229253.
OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu.
OBRAT KMEČKEGA
TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. št.
040200898.
OSMICO sta v Saležu št. 68 odprla Rado in Igor.
OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2.
MEDJE VAS 1 - pri Zupanovih je osmica.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Pinota Pertota darujejo Ivanka in Mario 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 100.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel, Aleksej in Nadja 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel, Sadko in Lucija
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega sošolca Elia Fornazariča daruje Silva Pregare
50.000	lir za Pomoč Posočju.
Ob 10. obletnici smrti Agsuština Fonde daruje družina 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Udeleženci druge skupine izleta v Turčijo, zbrani na družabnem večeru v Mačkoljah kot gostje družine Parovel, se zahvaljujemo za lep izlet in darujemo 160.000 lir za Zadrugo Primorski dnevnik.
V	spomin na Oskarja Kureta in Milke Hrvatič vd. Kuret darujeta Zdravko in Milka Zuljan
50.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na Milko Hrvatič vd. Kuret daruje družina Jurjevčič 30.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Milke Kuret darujeta Berto in Jožica Derganc
50.000	lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob
Milke Kuret daruje Meri Romano in družina
30.000	za SKD Slavec.
V	spomin na dragega strica Oskarja Kureta darujeta Milka in Fulvia iz Ricmanj 100.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Ob 10. obletnici smrti dragega Danila Radoviča daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na sestro Ado daruje Lidija z možem 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Aldo Ma-ganja - Tence darujejo so-letnice Rada Dovšak, Marta Stefančič, Irma Tence - Oščineva, Anica Oščineva, Marica Kuhar-ca, Emiliana Smicerva, Julka Jurieva, Zora Beljaweva, Bruna Sedmak, Pierina Sirk in Viola Sosič 60.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Viktorja Ščuke daruje družina Škabar (Repen 135) 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Roza Stopar daruje
100.000	lir za SKD Tabor,
100.000	lir za opensko sekcijo VZPI, 100.000 lir za MoPZ Tabor in
100.000	lir za Dom Brdi-
na.
V	spomin na prijatelja Glauka Turka daruje Nora 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Milke Kuret darujeta družini Trenta in Petti-rosso 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na tovariša Marija Pauletiča daruje družina Brajkovič
100.000	lir za Etnografski muzej v Skednju.
Ob priliki 100-letnice društva in cerkve daruje Zofija Mahnič Bonazza
100.000	lir za KD Slovan. Ob praznovanju najine
zlate poroke darujeva Josip in Ivanka Grgič
150.000	lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob
Milana Bolčiča darujeta Albina in Drago Bucik
100.000	lir za NSK. Namesto cvetja na grob
Milke Hrvatič darujejo
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
družine Cok, Sancin in Fabris 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Franca Stoparja daruje Vida Grgič (Padriče)
20.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na dr. Dorče Sardoča, Ado Verša in Milana Bolčiča daruje Nadja 50.000 lir za NSK.
V	spomin na Franca Stoparja in na Milana Bolčiča prispeva Stanka Hrovatin 100.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo se dostojno poslovili od mojega dragega moža
Franceta
na njegovi zadnji poti.
Se posebej iskrena zahvala govorniku za tople poslovilne besede.
žena Roža
Opčine, 25. junija 1998
		VOZNI RED VLAKOV			
		VEUAVEN OD 24. MAJA DO 26. SEPTEMBRA 1998			
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA IVRSTA		SMER
4.49	(R)	Tržič^(5.12), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke	2.35	(IR)	Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2.03).
5.35	(IR)	Tržič (5.58), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), Benetke	6.33	(R)	Portogruaro (5.12), Tržič (6.09) - ne vozi ob praznikih.
5.56	(IC)	Tržič (6.19), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39), nadaljuje	7.01	(D)	Portogruaro (5.40), Tržič (6.33) - ne vozi ob praznikih. (*)
6.58	(R)	Tržič (7.21), Portogruaro (8.14), ne vozi ob praznikih. (*)	721	(E)	iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič
7.19	(E)	Tržič (7.43), Portogmaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke			(6.57).
		(9.18).	7.52	(D)	Portogruaro (6.44), Tržič (7.26) - ne vozi ob praznikih.
7.53	(IC)	Tržič (8.16), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33), nadaljuje v Salerno.	8.50	(E)	n iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogruaro (7.49), Tržič
9.00	(IR)	Tržič (9.23), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59).f)	920	(R)	(8.26). Portogmaro (8.00), Tržič (8.53) - ne vozi ob praznikih.
10.24	(IR)	Tržič (10.58), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59) - ne vozi ob praznikih.	9.31	(E)	Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.23), Tržič (9.06).
11.00	(IR)	Tržič (11.23), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).(*) Tržič (12.23), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47). Benetke (13.59).(‘)	—	10.48	(IR)	Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.43), Tržič (10.25).(*)
12.00	(IR)		11.11	(IR)	Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.43), Tržič (10.25) - ne vozi ob praznikih.
13.00	(D)	Tržič (13.23), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benetke (14.59). Tržič (14.23), Portogruaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59).n Tržič (14.48), Portogruaro (15.46) - ne vozi ob praznikih.	11.58	(E)	Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.38), Tržič (11.34).
14.00	(IR)		13.48	(IR)	Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogmaro (12.43), Tržič (13.25).(*)
14.18	(R)		14.48	(IR)	Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogmaro (13.43), Tržič (14.25).f)
14.52	(IC)	Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43).	16.01	(IC)	iz Salerna, Mestre (14.22), Portogmaro (14.58), Tržič (15.37). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogmaro (15.16), Tržič (15.58).(‘) Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogmaro (16.04), Tržič (16.43).
15.00	(D)	Tržič (15.23), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Benetke (16.59).	1621	(D)	
16.00	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.03), Mestre (17.47), Benetke (17.59).(‘)	17.07	(IC)	
16.19	(IC)	Tržič (16.42), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).	17.48	(IR)	Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.43), Tržič (17.25).(*)
17.00	(D)	Tržič (17.25), Portogmaro (18.16).(‘) - ne vozi ob praznikih	18.48	(IR)	Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogmaro (17.43), Tržič (18.25).(*) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogmaro (18.43), Tržič (19.25). Benetke (18.30, Mestre (18.42), Portogmaro (19.30),
17.29	(E)	Tržič (17.52), Portogruaro (18.36), Mestre (19.14), Benetke (19.25).	19.48	(IR)	
17.39	(R)	Tržič (18.08), Portogruaro (19.20), - ne vozi ob sobotah	20.42	(R)	
		in ob praznikih.			Tržič (20.16). (*)
18.00	(IR)	Tržič (18.23), Portogmaro (19.03), Mestre (19.47), Benetke (19.59) (*)	20.48	(IC)	Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogmaro (19.43), Tržič (20.25).(‘) iz Milana, Mestre (20.12), Portogmaro (20.49), Tržič (21.28).
18.57	(E)	Tržič (19.21), Portogmaro (20.04), Mestre (20.46), Benetke (20.57).	21.52	(IC)	
19.26	(R)	Tržič (19.55), Portogruaro (20.55) - ne vozi ob sobotah	22.17	(IC)	iz Rima, Mestre (20.37), Portogruaro (21.14), Tržič
		in ob praznikih.			(21.53).
20.00	(IR)	Tržič (20.23), Portogmaro (21.03), Mestre (21.47), Benetke (21.59). Tržič (20.45), Portogmaro (21.23), Mestre (22.04) - na-	23.12	(R)	Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogmaro (22.01), Tržič (22.45).
20.22	(E)		23.53	(E)	Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.45),
		daljuje v Ženevo.			Tržič (23.28).
22.30	(E)	Tržič (22.53), Portogmaro (23.37), Benetke (0.17), na-daljuje v Rim.			fj - »Zeleni« vlak
		(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.			
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.12	(D)	Tržič (5.27), Gorica (6.00), Videm (6.32) - ne vozi ob praznikih!*)	6.41	(D)	Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.14) - ne vozi ob praznikih.f)
5.43	(R)	Tržič (6.12), Gorica (6.37), Videm (7.14) - ne vozi ob praznikih. (")	733	(R)	Videm (6.01), Gorica (6.38), Tržič (7.02) - ne vozi ob praznikih.f)
6.16	(D)	Tržič (6.41), Gorica (7.04), Videm (7.32) - ne vozi ob praznikih.)*)	7.43	(D)	Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.20) - ne vozi ob praznikih.f)
640	(R)	Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) - ne vozi ob praznikih.)*)	828	(R)	Videm (7:00), Gorica (7.34), Tržič (7.58).f)
7.13	(IR)	Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21 ).(*)	833	(D)	Videm (7.28), vozi preko Palmanove in Cervignana, Tižič (8.07) -
8.06	(R)	Tržič (8.35), Gorizia (9.00), Videm (9.36) - vozi samo ob praznikih.			ne vozi ob praznikih.
8.13	(D)	Tržč (8.38), Gorica (9.01), Videm (9.31) - ne vozi ob praznikih.	8.40	(D)	Videm (7.33), Gorica (7.57), Tržič (8.17)- ne vozi ob praznikih.f)
9.13	(IR)	Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21).	9.13	(R)	Videm (7.45), Gorica (8.19, Tržič (8.43)- ne vozi ob praznikih.f)
10.06	(R)	TržČ (10.35), Gorica (11.00), Videm (11.37), - vozi samo ob praz-	9.48	(IR)	Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (925).f)
		nikih.	10.42	(D)	Videm (9.26), Gorica (9.55), Tižč (10.16)- ne vozi ob praznikih.f)
11.13	(IR)	Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (1221 ).(*)	1138	(R)	Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.08) - vozi samo ob praz-
11.40	(R)	Tržič (12.09), Gorica (12.34), Videm (13.11) - ne vozi ob praznikih.			nikih.
1206	(R)	Tržič (12.25), Gorica (13.00), Videm (13.37) - vozi samo ob praz-	1233	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.10).f)
		nikih.	13.38	(R)	Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.08) - vozi samo ob praz-
1213	(D)	Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) - ne vozi ob praznikih.			nikih.
1240	(R)	Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) - ne vozi ob praznikih.	13.42	(D)	Videm (12.26), Gorica (12.54), Tržič (13.16)- ne vozi ob praznikih.
13.13	(IR)	Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (1421).(*)	14.19	(R)	Videm (12.48), Gorica (13.25), Tržič (13.51).
1323	(R)	Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) - ne vozi ob praznikih.	1433	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.10).
14.13	(D)	Tržč (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) - ne vozi ob praznikih.	15.12	(R)	Videm (13.40), Gorica (14.17), Tržič (14.43)- ne vozi ob praznikih.
1435	(R)	Trže (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) - ne vozi ob praznikih.	1538	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.44), Tržič (15.08).f)
15.13	(IR)	Trže (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21).(*)	15.45	(D)	Videm (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.19)- ne vozi ob praznikih.
16.06	(R)	Trže (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36). - vozi samo ob praz-	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.10).f)
		nikih.	17.42	(D)	Videm (1626), Gorica (16.54),Tržič (17.16).
16.13	(D)	Ttič (16.38), Gorica (17.01), Videm (17.31) - ne vozi ob praznikih.	1821	(R)	Vdem (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.51)- ne vozi ob praznikih.
16.40	(R)	Trže (17.09), Gorica (17.34), Videm (18.10) - ne vozi ob praznikih.	1833	(IR)	Videm (1726), Gorica(17.50),Tržič(18.10).f)
17.13	(IR)	Trže (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21).f)	1921	(R)	Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.52)- ne vozi ob praznikih.
1734	(D)	Trže (18.00), vozi preko Cervignana in Palmanove, Vkiem (18.43)	19.42	(R)	Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.16).f)
		- ne vozi ob praznikih.	20.18	(R)	Videm (18.50), Gorica (1925), Tižč (19.49)- ne vozi ob praznikih.
17.46	(R)	Trže (18.15), Gorica (18.41), Videm (19.19) - ne vozi ob praznikih.	20.33	(IR)	Videm (1926), Gorica (19.50), Tržič (20!0).f)
18.06	(R)	Trže (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36) - ne vozi ob praznikih.	2202	(D)	Videm (20.38), Gorica (21.13), Tržič (21.34).
18.13	(D)	Trže (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) - ne vozi ob praznikih.	2233	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tižič (22.10).f)
18.40	(R)	Trže (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.10) - ne vozi ob praznikih.	1.03	(R)	Videm (23.26), Gorica (0.01), Tržič (0.24).
19.13	(IR)	Trže (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21).			fj - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
20.10	(D)	Trže (20.37), Gorica (21.00), Videm (2129).			
21.13	(IR)	Trže ((21.37), Gorica (21.57), Videm 22.21). f) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.11	(E)	nadaljuje v Budimpešto preko Ljubljane in Zagreba	6.58	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane
9.07	(E)	nadaljuje v Vinkovce preko Ljubljane in Zagreba	1128	(IC)	prihaja iz Zagreba preko Ljubljane
1219	(E)	nadaljuje v Budimpešto preko Ljubljane	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane
17.54	(IC)	nadaljuje v Zagreb preko Ljubljane	20.04	(E)	prihaja iz Zagreba preko Ljubljane
IC - lntercity E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
			FRAAJCE
10	Četrtek, 25. junija 1998	SP V NOGOMETU	
			«>«• /v.ozvoe
SKUPINA C / NA KONCU BREZ PRESENEČENJ
Danska po porazu s Francijo v osmini finala proti Nigeriji
Francozi prvi v skupini s tremi zmagami - Proti Dancem so slavili z 2:1 Remi (2:2) med Južno Afriko in Savdsko Arabijo koristil samo Dancem
Francija - Danska 2:1 (1:1)
STRELCI: v 12. Djorkaeff (11 m), v 41. M. Laudrup (11 m), v 55. Petit
FRANCIJA: Barthez, Candela, Desailly, Leboeuf, Karembeu, Djorkaeff, Vieira, Petit (od 64. Boghossian), Diomede, Pires (od 71. Henry), Trezeguet (od 85: Guivarch').
DANSKA: Schmeichel, Rieper, Hogh, Heintze, Laursen (od 46. Colding), Schjoen-berg, Helveg, Nielsen, Jorgensen (od 54. Sand), M.Laudrup, B.Laudrup (od 74. Tof-ting).
SODNIK: Pierluigi Collina (Ita); GLEDALCEV: 44.000
LYON - Z zmago nad Dansko je francoski reprezentanci kot prvi na tem svetovnem prvenstvu uspelo osvojiti maksimalno število točk (9) v predtekmovanju in se je prepričljivo uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Poraz pa danskih nogometašev ne bo pretirano potrl, saj so se ob ugodnem razpletu na drugem srečanju predtekmovalne skupine C med Saudovo Arabijo in Južno Afriko, ki se je končalo brez zmagovalca, kljub vsemu s štirimi osvojenimi točkami uspeli uvr-
stiti v nadaljnje tekmovanje, kjer se bodo pomerili z Nigerijo.
Francozi so povedli v 13. minuti potem, ko je sodnik Collina po prekršku danskega branilca Hogha nad Trezeguetom dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno realiziral Djorkaeff. Tudi v nadaljevanju so bili Francozi aktivnejši, zadetek pa so tik pred koncem drugega polčasa prav tako iz enajstmetrovke dosegli Danci. V 42. minuti je Brian Laudrup hitro izvedel prosti strel, francoska obramba je zaspala in v kazenskem prostoru se je sam znašel Danec Jorgensen branilec Candela pa ga je nepravilno zaustavi. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Michael Laudrup, ki je tako dosegel že 37. gol v 102. nastopu za nacionalno moštvo. Tudi v drugem polčasu so igrali predvsem Francozi, Danci, ki jim je neodločen izid zagotavljal napredovanje v nadaljnje tekmovanje, pa so se skoncentrirali na obrambo. Premoč Francozov je v 56. minuti kronal Petit, ki je s strelom skozi gnečo igralcev premagal vratarja Schmeichla ter mu pokvaril rekordni 103. nastop za reprezentanco.
Južna Afrika - Savdskva Arabija 2:2 (1:1)
STRELCI: V 18. in 90. min. (11 m) Bartlett, v 45. Al-Ja-ber (11 m), v 74. min. Al-Tinian (11 m)
JAR: Vonk, Jackson (od 46. Buckley), Issa, Fish, Nyathi, Mkhalele, Radebe, Moshoeu, Fortune (od 67. Khumalo), Bartlett, McCarthy (od 46. Sikhosana).
S. ARABIJA: Al-Deajea, Al-Jani, Zubromavi, Sulimani, Karnis, Al-Ovairan, Al-Temijat, Al-Tinijan (od 81. Al-Harbi), Saleh, Amin, Al-Mehalel (od 65. Al-Šahrani), Al-Jaber. SODNIK: Sanchez Vanten (Čile); GLEDALCEV25.000 BORDEAUK - Nogometašem Južne Afrike, ki so imeli pred zadnjim krogom teoretično možnost, da si z visoko zmago zagotovijo napredovanje, ni uspelo. Srečanje proti Savdski Arabiji se je za njih začelo obetavno, saj je Bartlett že v 18. minuti z močnim strelom z leve strani presenetil vratarja Savdske Arabije, vendar jim nato vse do zadnjih trenutkov ni uspelo še enkrat zatresti nasprotnikove mreže. Zato pa so bili med tem časom uspešnejši Arabci, ki so z dvema goloma iz sumljivo dosojenih enajstmetrovk povedli. Do prve zmage pa se tudi njim ni uspelo dokopati, za kar je nalaolj zaslužen čilenski sodnik Mario Sanchez Vanten, ki je zadnjih trenutkih pokazal na belo točko tudi v korist Južnoafričanov in tako poskrbel, da se je srečanje, v katerem ni bilo priložnosti, končalo brez zmagovalca.
SKUPINA D / PO ZMAGI NAD NIGERIJO
Paragvaj v osmini finala Pirova zmaga Španije
Špancem ni pomagala zmaga s 6:1 z Bolgarijo
Heintze je bil tokrat hitrejši od Karambeuja (AP)
LENS, TOULOUSE - Odločitev je padla. Nemotivirana Nigerija, ki si je že prej zagotovila prvo mesto v skupini D, je izgubila s Paragvajem, ki se je tako kot drugi v skupini uvrstil v osmino finala, v katerem se bo v nedeljo pomeril s Francijo. Zmaga Paragvaja s 3:1 je povsem zaslužena, saj so bili Južnoameričani ves čas srečanja veliko bolj aktivni in nevarni. Paragvaj je povedel že v prvi minuti, Nigerijci so v prvem delu uspeli izenačiti, v drugem pa je igralo eno samo moštvo, in sicer Paragvaj.
STROKOVNO MNENJE
Nedoslednost novih pravi!
O novih sodniških kriterijih in določilih je in bo veliko govorjenja.
Večkrat upravičeno, pogosto pa ne. Z dokajšnjo mero skrbi pa vsi trenerji in igralci spremljajo posamezne odločitve in jih vsak po svoje komentirajo.
Čeprav se nerad spuščam v »sodniški svet«, mislim, da so ta nova določila stalno in dodatno breme za branilce:
1.	Splošno sprejeto dejstvo, da je spektakel le gol ali lepa napadalna kombinacija, ne velja v celoti. Osebno sem mnenja, da je veliko obrambnih elementov lepih in zanimivih za oko: podrsavanje, izbijanje, dober obrambni poseg, itd.; tudi to je spektakel.
2.	Nova določila v celoti bremenijo branilce: res, da je treba »prekršek od zadaj« kaznovati, vendar, kaj se zgodi, ko napadalec namenoma išče poseg take vrste? Nič! Del Piero je na tekmi Avstrija-ltalija nekajkrat »utrpel« tak slučaj, vendar sodnik ni piskal prekrška. Kaj pa zdaj? Če sodnik ni piskal, pomeni, da prekrška ni bilo; zakaj pa je bil Del Piero v taki situaciji stalno na tleh? Pravilo bi bilo »doslednejše«, če bi napadalcem dodelili kak karton več na račun simuliranja! Jasno je namreč, da igralci namerno iščejo tako situacijo v bližini kazenskega prostora. V najslabšem primeru se ne zgodi nič, v naj-
boljšem pa dosežejo izključitev nasprotnika in prosti strel. Boljše kot tako!
3.	Podaja v noge napadalcu (hrbet proti vratom) je važen element v fazi napada. Opažam, da igralci ne odigravajo več povratnih žog, kot bi verjetno za »hitrejši in spektakularnejši« nogomet (takega pač svetovno nogometno vodstvo zahteva) zahtevala situacija na račun zadrževanja žoge v pričakovanju braniIčevega posega. Igralci torej neposredno upočasnjujejo igro...
4.	Tudi v situaciji 1:1 z vratarjem napadalec plačuje premalo »davka«! Takega slučaja na tem svetovnem prvenstvu doslej ni bilo, vendar je dovolj pogost. Večkrat namreč napadalec namerno »išče« vratarjev poseg, dovolj je, da se žoge dotakne le trenutek prej ne glede na smer, ki jo nato pridobi žoga... V najslabšem primeru napadalec dobi rumeni karton (simulacija), v najboljšem pa dobi 11 -metrovko in izključitev vratarja...
Takih slučajev je v »novi« nogometni filozofiji še in še. Jasna je namreč težnja »svetovne elite«, da za doseganje t.i. spektakla nenehno udriha po branilcih. Verjetno bi bilo boljše, da bi posvetili več pozornosti učenju faze napada in ne špekuliranju na ne-delu! Navsezadnje, zato da te imenujejo napadalec, moraš imeti... žogo!
Miloš Tul
Veliki poraženec te skupine pa je nedvomno Španija. Nekateri so Špance celo uvrščali med favorite za najvišja mesta, od SP pa se poslavlja že po predtekmovanju. Sinočnja visoka zmaga nad Bolgarijo s 6:1, ki prav tako pripravlja kovčke, je bila povsem brez pomena. Napredovanje v osmino so si Španci namreč zapravili na srečanjih z Nigerijo, kjer je bila odločilna napaka vratarja Zubizare-te, in s Paragvajem, proti kateremu kljub velikanski premoči niso uspeli zatresti mreže.
Nigerija - Paragvaj 1:3 (1:1)
STRELCI: v 1. Ayala, v 10. Oruma, v 59. Benitez, v 86. min. Cardozo
NIGERIJA: Rufai, Egua-voen, Okafor, VVest, Iroha, Oliseh (od 46. Okpara), Ba-bangida, Oruma (od 69. Fini-di), Lawal, Vekini, Kanu.
PARAGVAJ: Chilavert, Ar-
ce, Sarabia, Ayala, Gamarra, Caniza (od 55. Vegros), Pare-des, Enciso (od 68. Acuna), Benitez, Brizuela (od 79. Rojas), Cardozo.
SODNIK: Pirom Un-Pra-sert (Tajska); GLEDALCEV 30.000
Španija - Bolgarija 6:1 (2:0)
STRELCI: v 4. Hierro (11 m), v 17. Luis Enriquem v 53. in 80. Morientes, v 56. Kostadinov, v 88. Bačev (avtogol), v 93. Kiko.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Alkorta, Sergi, Aguilera, Na-dal, Hierro, Amor, Luis Enri-que (od 70. Guerrero), Morientes, Alfonso (od 64. Kiko), Exteberria (od 51. Raul).
BOLGARIJA: Zdrakov, Kišišev, Ivanov, Jordanov, Guinčev, Balakov (od 59. Hri-stov), Nankov (od 28. Penev), Borimirov, Bačev, Kostadinov, Stojčkov (od 46. Ilijev).
SODNIK: Van Der Ende (Ola); GLEDALCEV 40.000
Veselje Beniteza po drugem golu za Paragvaj (AP)
IZIDI
Brazilija - Škotska 2:1, Maroko - Norveška 2:2, Škotska - Norveška 1:1, Brazilija - Maroko 3:0, Škotska - Maroko 0:3, Brazilija-Norveška 1:2.
LESTVICA
Brazilija	3	2	0	1	6:3	6
Norveška	3	1	2	0	5:4	5
Maroko 3 111 5:5	4
Škotska	3	0	1	2	2:6	1
Brazilija in Norveška v osmini finala
DOSEDANJI IZIDI
Savdska Arabija - Danska 0:1, Francija -Južnoafriška republika 3:0, JAR - Danska 1:1, Francija - Savdska Arabija 4:0, Francija - Danska 2:1, JAR - Savdska Arabija 22.
LESTVICA
Francija	3	3	0	0	9:1	9
Danska	3	1	1	1	3:3	4
JAR.	3	0	2	1	3:6	2
Savdska Arab. 3	0	1	2	2:7	1
Francija in Danska v osmini finala
SKUPINA E
DOSEDANJI IZIDI
Južna Koreja - Mehika 1:3, Nizozemska -Belgija 1:1, Belgija - Mehika 2:2, Nizozemska-J. Koreja 5:0..
LESTVICA
Nizozemska	2	1	1	0	5:0	4
Mehika	2	1	1	0	5:3	4
Belgija	2	0	2	0	2:2	2
Južna Koreja	2	0	0	1	1:3	0
PREOSTALI SPORED Danes Nizozemska - Mehika (16.00), Belgija-J. Koreja (16.00).
DOSEDANJI IZIDI
Anglija - Tunizija 2:0, Romunija - Kolum-bijal :0, Kolumbija - Tunizija 1:0 , Romunija-Anglija,
LESTVICA
Romunija	2	2	0	0	3:1	6
Anglija	2	1	0	1	3:2	3
Kolumbija	2	1	0	1	1:1	3
Tunizija	2	0	0	2	0:3	0
PREOSTALI SPORED
Jutri Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija-Anglija (21.00).
SKUPINA B
IZIDI
Italija - Čile 2:2, Kamerun - Avstrija 1:1, Čile - Avstrija 1:1, Italija - Kamerun 3:0, Italija - Avstrija 2:1, Čile - Kamerun 1:1.
LESTVICA
Italija	3	2	1	0	7:3	7
Čile	3	0	3	0	4:4	3
Avstrija	3	0	2	1	3:4	2
Kamerun	3	0	2	1	2:5	2
Italija in Čile v osmini finala
SKUPINA D
DOSEDANJI IZIDI
Paragvaj - Bolgarija 0:0, Nigerija - Španija 3:2, Nigerija - Bolgarija 1:0, Španija -Paragvaj. 0:0, Španija - Bolgarija 6:1, Nigerija-Paragvaj 1:3.
LESTVICA
Nigerija	3	2	0	1	5:5	6
Paragvaj	3	1	2	0	3:1	5
Španija	3	1	1	1	8:4	4
Bolgarija	3	0	1	2	1:7	1
Nigerija in Paragvaj v osmini finala
DOSEDANJI IZIDI
ZRJ- Iran 1:0, Nemčija - ZDA 20, Nemčija -ZRJ 22, ZDA-Iran 1:2.
LESTVICA
Nemčija	2	1	1	0	4:2	4
ZR Jugoslavija 2	1	1	0	32	4
Iran	2	1	0	1	2:2	3
ZDA	2	0	0	2	1:4	0
PREOSTALI SPORED
Danes Nemčija - Iran (21.00), ZDA ZRJ(21.00).
		
	1:f iflj	
DOSEDANJI IZIDI
Argentina - Japonska 1:0, Jamajka - *" vaška 1:3, Japonska - Hrvaška 0:1, Argenti' na-Jamajka 5:0,
LESTVICA
Argentina	2	2	0	0	6:0	®
Hrvaška	2	2	0	0	4:1	6
Jamajka	2	0	0	2	1:8	0
Japonska	2	0	0	2	02	3
PREOSTALI SPORED
Jutri Argentina - Hrvaška (16.00). Japonska -Jamajka (16.00).
OSTALE TEKME
Osmina finala: 27.6.: Italija - Norveška (16.30), Brazilija - Čile (21.00); 28.6.: Francija - 2.D
(16.30)	, Nigerija - Danska (21.00); 29.6.: 5. tekma 1.F - 2.E (16.30), 6. tekma LE - 2-r (21.00); 30.6.: 7. tekma 1 .G - 2.H (16.30); 8. tekma 1 .H - 2.G (21.00).
Četrtfinale: 3.7- Kval. 2 - kval 4 (21.00); kval 1. - kval 3 (16.30); 4.7,- kval 6-kval 8
(16.30)	; kval 5-kval 7 (21.00).
Polfinale: 7.7. kval 2/4 - kval 6/8 (21.00) in kval 1/3 - kval 5/7 (21.00).
Za 3. mesto: 11.7. ob 21.00. Za 1. mesto: 12.7. ob 21.00.
tot:) FnnNOELJ
	PD	RAL
NEMČIJA IRAN	2 : 1	2 :0
ZDA JUGOSLAVIJA	0:3	1i^
NIZOZEMSKA MEHIKA	1 : 1	3ii-
BELGIJA JUZ. KOREJA	2:0	
DNEVNI IZID	5	6^
SKUPNO	27	35J
Strelci
i: Batistuta (Arg) in Vieri (Ita) i: Salas (Čil), Henry (Fra)
a: Šuker (Hrv) Hemandez (Meh), Ortega (Arg), R- B3®' dda in Bassir (Mar), Bebeto (Bra), VVilmots (Bel, Barte erro, Kiko in Morientes (Špa)	. „.
JesarSampaio, Ronaldoin Rivaldo(Braz),Collins R. De Boer, Van Hooijdonk Bergkamp, Cocu in C" i) Djorkaeff, Petit, Dugarry, Trezeguet in Lizarazu (n ' Flo, Rekdal in H. Flo (Nor), Ha Seok ju 0- Kor), Ha ul, Luis Enrique, (Špa), Njanka in Mboma (Kam), R* ' >pe in Blanco (Meh), Polster, Vastič in Herzog (A™' Rieper in Nielsen (Dan), Mihajlovič, Mijatovič in Sto)
CtDni/ in PrrurinoZl/i fl-tr\A Farlo flarrA 0\A/Pn.	.
ng), Petrescu, llie in Moldovan (Rom), Moeller, Be inn (Nem), McCarthy (JAR), Estili in Mahdavikia (	'
ZDAV PreriaHo (Kol). Siena (Čil). Al laber in Anunl
SKUPINA E IN F / VSE BO ODLOČENO ŠELE DANES V ZADNJEM KOLU
ANKETA / NAŠI BRALCI
V obeh skupinah po tri ekipe v boju za dve mesti
Najlažjo nalogo bi morala imeti ZRJ z ZDA - Nizozemci in Nemci ne smejo izgubiti - Belgija, Mehika in Iran še upajo
PARIZ - Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji se bo danes zaključilo predtekmovanje v skupinah E in F. V skupini E se bodo ob 16. Ufi pomerili Nizozemska ln Mehika (St. Etienne, RAl 1) ter Belgija in Škotska (Pariz, TMC), tekmi nted Nemčijo in Iranom (Montpellier, TMC) ter ZDA in Jugoslavijo (Nantes, RAB) v skupini F pa bosta na sporedu ob 21. uri.
Nizozemcem v dvoboju z Mehičani za napredovanje v osmino finala zadostuje neodločen izid, Vse špekulacije o prvem ali drugem mestu v skupini Pa so nepomembne, saj je v skupini F, iz katere bosta nasprotnika v osmini fina-Ja- prav tako še vse odprto, tudi Mehičani bi bili s točko v polfinalu, pod posojeni, da Belgijci Južne Koreje ne premagajo za tri Sole ali več. Ker so Mehičani v slabšem po-°žaju so že napovedali napadalno igro, ki jo bosta Vodila Blanco in Hernan-uez. Poraz pa bi pomenil Verjetno slovo tudi za Nizozemce, zato na tekmi ne bo kalkuliranj. »Morali borno zaigrati, kot da gre Za osmino finala,« je napovedal nizozemski trener VjUus Eliddink, ki še vedno ne more računati s suspendiranim Kluivertom.
Za Belgijo proti Južni ^°reji, ki je edina v skupi-1 brez možnosti za naprezanje, šteje le zmaga. Z Zrnago s tremi goli razlike 1 Se po trinajstih poskusih Zanesljivo uvrstili v osmino finala, ne glede na izid ^uge tekme v skupini. ^Ne smemo biti obsedeni ^rezultatom. Poskusili bo-0 zmagati, mnogo pa bo ato odvisno tudi od j^eče. Preostane nam sa-°' da gremo na tekmo
maksimalno koncentrirani,« napoveduje reprezentant Enzo Scifo. Zmaga proti Korejcem ne bo lahka, saj bosta v belgijski vrsti manjkala Boffin in vratar de VVilde, negotov pa je tudi nastop Van der Elsta. Zmage pa si želijo tudi Korejci. »V naši igri bo prišlo do manjših sprememb. Proti Belgiji bomo skušali zmagati in se dostojno posloviti od prvenstva,« meni novi korejski trener Kirn Pjung Seok.
Jugoslovani v tekmi z ZDA potrebujejo zmago z vsaj dvema zadetkoma razlike, če želijo zmagati v skupini. »Mislim, da Nemci ne bodo dali Iranu več golov kot mi Američanom, saj se bodo Iranci še borili za uvrstitev v osmino finala. Upam, da bodo dosegli izid, ki bi nam omogočil prvo mesto v skupini,« se je o možnostih Jugoslovanov in Nemcev razgovoril Slaviša Jokanovič. Trener Slobodan Santrač se še vedno ni odločil, ali bo v moštvo
postavil tudi Dejana Sa-vičeviča. Kot kaže, bo edina sprememeba v moštvu nastop Slobodana Komlje-noviča namesto poškodovanega Zorana Mirkoviča. V moštvu ZDA pa so odločeni, da se bodo s SP poslovili z zmago. »Želimo popraviti vtis s tega SP, zato bo ta tekma za nas zelo pomembna, je povedal trener Steve Sam-pson, za katerega bo morda tekma ZDA ZRJ celo zadnja, ki jo bo doživel kot ameriški selektor.
Tekmeca na drugi tekmi te skupine, Iran in Nemčija, imata oba možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Nemčiji zadostuje remi, Iran pa bi moral zmagati. Iranci so po zmagi nad ZDA izjemno motivirani in samozavestni, njihova najmočnejša orožja pa bodo Ali Daei, Kodadad Azizi in Karim Bageri, ki igrajo v nemški Bundesli-gi. »Zdaj bomo z Alahovo pomočjo premagali še Nemce in se uvrstili v
osmino finala,« je napovedal Azizi in dodal: »Prav žal mi je za Nemce, ampak najprej moramo poskrbeti zase in za iranski narod.« Tudi trener Jalal Talebi mirno pričakuje tekmo, taktiko pa je zasnoval skupaj z omenjenimi »nemškimi« Iranci. Nemški trener Berti Vogts se ne vznemirja preveč zaradi optimističnih napovedi tekmecev. V moštvo bo na mestu li-bera že od začetka zaigral veteran Lothar Matthaus, namesto Andreasa Mtillerja bo na sredini zaigral Thomas Hassler, Michael Tarnat pa bo zamenjal Chritiana Ziegeja. Zaenkrat pa je še vprašljiv nastop Thomasa Helmerja. »Zelo pomembno je, da spet vzpostavimo pravilen odnos igralcev do tekmovanja, kar nam bo prišlo prav v nadaljevanju SP,« je menil Vogts, ki po slabi predstavi z ZRJ pričakuje boljši nastop svojih varovancev.
Nemci morda na tekmi proti Iranu pričakujejo tudi pomoč iz Meke (Telefoto AP)
»Italijani favoriti proti Norveški«
Tehnično in taktično so bolje pripravljeni Imajo daleč najboljši napad na tem SP
Tore A. Elo (levo) bo trd oreh za obrambo »azzurrov«
Italija bo v osmini finala igrala proti Norveški? Za napoved o tej tekmi smo tokrat vprašali naše bralce na Goriškem.
Joško Prinčič (odgovoren za žensko odbojko pri Valu): »Za Italijo bo težko, kajti v italijanskem taboru je preveč optimizma. Ne smemo pozabiti, da Norveška že dolgo ni izgubila. Italijani so sicer rahli favoriti za zmago, ker imajo solidno ekipo predvsem v napadu in na sredini igrišča. Po drugi strani pa mi je všeč, kako igrajo Norvežani in njihov pristop do športa. Zelo korektni so. To je pravi športni narod. Zavedam pa se, da za zmago na naslednjih tekmah ni dovolj samo telesna pripravljenost, v poštev pride predvsem tehnično znanje posameznikov in organiziranost ekipe.«
Mario Peric (bivši nogometaš in odbornik doberdobske Mladosti): »Ni dvoma, da je Italija močnejša od Norveške. Po mojem pa bi si Maroko bolj zaslužil uvrstitev v osmino finala od Norvežanov. Italija na vsakem prvenstvu začne slabo, nato pa se prebije kar precej naprej.«
Lado Marchi (bivši predsednik Juventine): »Italija bo brez težav premagala Norveško, čeprav so Norvežani precej dobro pripravljeni. Tehnično in predvsem pri zaključevanju akcije na gol pa so dosti slabši od Italijanov. Edini nevaren v norveški reprezentanci je visoki Elo, ki je zelo dober tako z nogami kot z gla-
vo. Italija je doslej igrala kot običajno, ali bolje, dosegla je maksimum z najmanjšim naporom. To je že v mentaliteti italijanske reprezentance. Po drugi strani je tudi Brazilija dosegla z najmanjšim naporom kvalifikacijo v osmino finala. Glede igre Italijanov bi dodal še to, da je z vključitvijo Pessotta namesto Alberti ni ja reprezentanca bolj učinkovita.«
Moreno Marson (bivši nogometaš Sovodenj): »Italija je nesporen favorit za zmago, saj je tehnično boljša od Norvežanov. Italijani so veliko boljši prevsem v napadu. Sploh pa so bolje pokriti na vseh igralskih mestih. Premagati Norvežane pa ne bo tako enaostavno, saj ti igrajo precej trdo in zelo kompaktno. Z igro Italijanov sem doslej le
delno zadovoljen, toda pričakujem boljšo igro v naslednji fazi.. Od posameznikov sta doselj največ pokazala Di Biagio in Vieri.«
Gen ko Ferfolja (bivši trener Mladosti): »Italija je favorit za zmago, ker je tehnično bolje pripravljena in ker je bolj spretna. Italijani izkoristijo vsako priložnost in vsako napako, da te kaznujejo. Poleg tega imajo najboljši napad na tem svetovnem prvenstvu in tudi razne variante v napadu z odličnimi igralci, kot so Vieri, R. Baggio, Del Piero in Inzaghi. Norvežani me niso navdušili. Bolje so zaigrali le, ko je Brazilija povedla. Niso si zaslužili zmage, ker enajstmetrovke ni bilo. Predvidevam v velikem finalu Brazilijo in Francijo, v malem finalu pa Argentino in Italijo.« (bi)
INTERVJU / NAPOVED BORISA RISMONDA
Tudi ekipa Italije med favoriti za osvojitev enega od prvih treh mest
Boris Rismondo je že v mladih letih Posvetil svojo športno ljubezen nogo-rnetu in mu je ostal zvest vse do da-n®s' Kot igralec je nastopal v raznih Jopah domače Gaje in bazovske danes pa je podpredsednik združene nogometne ekipe Zarja-^aia ter tudi uradni spremljevalec te Enajsterice. Obenem pa v svojem ^tvu na Padričah bdi nad vsemi hiš-niskimi dolžnostmi, ki jih ni malo, saj j1 tamkajšnji športni objekti kar zaje-er\ kos športnih naprav in vsega, kar ^i zraven.
Kako vam uspeva, da vzdržujete A6 ta športne objekte stalno v uporab-Hem stanju?
»Skrb za športni objekt terja veliko a. Pri našem društvu je treba skrbeti ten'a^en0St 'n sna8° v slačilnicah, za lska igrišča, potem je tu nogometni Jav°kotnik, kjer terja posebno skrb ast' mša. Vse to terja vsakodnevno nsotnost, saj bi bili sicer neoskrbova-1 šP°rtni objekti neuporabni.«
_ v sklop teh dolžnosti sodi, verjetno,
tudi čiščenje osebne nogometne opreme po vsaki tekmi, kar nikakor ne more biti lahka naloga posebno v deževnih dneh, ko so igralci po tekmi mokri in blatni?
»Da, to je res, vendar osebne stvari, kot je perilo in obuvalo, oskrbujejo igralci sami. Za čiščenje društvenih dresov pa skrbi društvo, kot je to pač v navadi pri vseh nogometnih društvih.«
Verjetno sodijo v vašo pristojnost tudi žoge?
»Seveda!«
Kakšni so uradni predpisi za žoge?
»Predpisana je teža, ki znaša približno 480 gramov, vendar pa se je pri nabavi žog najbolje zanesti na znamko. Če izdeluje žoge kaka znana tovarna, potem se lahko brez preverjanja zanesemo, da so dobre in odgovarjajo predpisanim normativom.«
Koliko žog morate predstaviti pred tekmo?
»Običajno vsaka ekipa prinese štiri ali pet žog, uradno predpisani pasta le dve.«
Kdo izbere žogo, s katero nato ekipi odigrata tekmo, kapetana ali sodnik?
»Vedno in edino sodnik.«
Kako je pa s prvo pomočjo?
»Za prvo pomoč skrbi vsako moštvo zase, seveda pri lažjih poškodbah. Pri hujših pa pokličemo zdravniško pomoč.«
Vi ste tudi spremljevalec ekipe. Kakšne so vaše dolžnosti v tej vlogi?
»Spremljevalec je uradni predstavnik moštva, na katerega se obrača tako sodnik, kot nasprotna ekipa v vseh primerih, ko je potrebno njegovo posredovanje.«
Ali bi dobili stavo, če bi rekli, da ste gledali tekmo med Italijo in Avstrijo?
»Seveda bi jo. Pa tudi skoraj vse ostale sem videl.«
Kakšna se vam je zdela igra »azzurrov«?
»Vse je potekalo tako, kot je pač moralo potekati. Italijanski igralci
so bili zelo učinkoviti in so zasluženo zmagali.«
Kje gledajo Gropajci in Pa-dričarji tekme? Doma ali kje drugje?
»Kakih deset, petnajst se nas zbere v večernih urah v klubu in tu skupno sledimo večernim tekmam.«
Ker ste videli skoraj vse tekme, nam povejte, katera ekipa je imela doslej največ smole?
»Nimam vtisa, da je imela kaka ekipa smolo. Videli smo nekaj napak, zlasti vratarskih, toda o smoli katerekoli ekipe ne bi govoril.«
Če tudi v nadaljevanju prvenstva ekipe ne bodo imele smole, katere se bodo prebile do konca tega tekmovanja?
»Za najboljša mesta se bodo potegovale Francija, Brazlija in Italija, za napoved četrtouvrščeneekipe pa seje že težje odločiti. Lahko bi jo iskali med Nigerijo, Nemčijo, Nizozemsko, morda pa bi lahko posegli po tem mestu tudi Hrvaška ali Jugoslavija.«
ISKRE - ISKRE - ISKRE
SAMBA V OSLU - Na tisoče Norvežanov se je po zmagi njihove reprezentance na SP z Brazilijo (2:1) zbralo na ulicah mest in trgov, največ pa jih je bilo na ploščadi pred parlamentom v Oslu, kjer je nepregledna množica nekaj sekund po zadnjem sodniškem žvižgu zaplesala sambo, rajanje pa se je zavleklo v zgodnje jutranje ure. Na ulicah so vozniki avtomobilov s hrupom kratili spanec tistim, ki jim nogomet ni posebej pri srcu. Ministrski predsednik Kjell Magne Kondevik je v radijskem pfenosu čestital reprezentanci za uspeh, rojake pa pozval, naj dostojno praznujejo uvrstitev ekipe v osmino finala. Iz Norveške v jutranjih urah ni bilo poročil o večjih neredih.
SKRAJŠATI EP - V nizozemskem parlamentu je tiskovni predstavnik ene od štirih velikih parlamentarnih strank v imenu teh političnih sil sprožil vprašanje, kako bi bilo mogoče skrajšati čas evropskega prvenstva (EP) leta 2000 za teden dni, s čemer bi se tudi manjšala možnost izgredov, ki smo jim priče na SP v Franciji. EP je predvideno od 10. junija do 2. julija 2000, rotterdamski župan Bram Peper pa je že pozdravil to pobudo, saj bi krajše prvenstvo zmanjšalo stroške za varnostne ukrepe na stadionih in na mestnih ulicah. V Franciji so na SP, ki se je začelo 10. junija, doslej aretirali več kot 250 najhujših izgrednikov, mnoge med njimi so že obsodili ali pa izgnali iz Francije. Kljub strogim varnostnim ukrepom pa oblasti in organizatorji ne morejo jamčiti, da se večja divjanja v prihodnje ne bodo ponovila.
BREZ BILIČA - Hn/aški reprezentant Slaven Bilič (Ever-ton) ne bo igral na tekmi 3. kroga predtekmovanja jutri z Argentino. Devetindvajsetletni nogometaš si je obnovil poškodbo dimeljske vezi, namesto njega pa bo v moštvu Dario Šimič (Croatia).
DOBERDOB / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Odobrili načrt za novo telovadnico
Prepotrebni objekt bodo uredili v balonu, ki ga bodo postavili v občinskem parku
CO i
Občinski svet v Doberdobu je na zadnji seji odobril okvirni načrt za postavitev občinske telovadnice, odobril obračuna poslovanja v letu 1997, ki izkazuje okrog sto milijonov lir pribitka ter ratificiral sklep ožjega odbora o preureditvi proračuna in triletnega programskega dokumenta.
Najpomembnejši je vsekakor sklep, ki se nanaša na gradnjo oziroma postavitev telovadnice, za doberdobsko skupnost prepotrebnega objekta. Občinska uprava se je, tudi zaradi omejenih finančnih razpoložljivosti, odločila za namestitev montažnega objekta (balona). Postavili ga bodo v občinskem parku -glej priloženo risbo - na območju, kjer je zdaj igrišče za odbojko. Higienske in druge naprave, ki jih pogojujejo zakonski predpisi, bodo uredili v sedanji “mali” telovadnici, del teh prostorov pa naj bi s ka-
snejšim posegom namenili tudi občinski knjižnici.
Razprava v občinskem svetu je pokazala, da načelno nihče ne nasprotuje postavitvi telovadnice, nekaj pomislekov pa je bilo izrečenih glede lokacije. Svetovalec opozicijske SSk Podveršic je ugotovil, da se z načrtovanim posegom uničuje lep občinski park. Predstavniki večine so pomislek zavrnili z ugotovitvijo, da bodo telovadnico postavili na območju, ki je do zdaj bilo najmanj uporabljeno. Prednosti take izbire pa so na dlani: objekt bo v neposredni bližini šolskega centra in bo zato prvenstveno služil uCencem in dijakom, pa seveda tudi športnim društvom. Uporabljati pa ga bo mogoče tudi ob poletnih prireditvah. Občinski park bo tako samo pridobil.
Okvirni načrt telovadnice je predstavil župan
Mario Lavrenčič, ki je pojasnil tudi vir financiranja. Gradnja bo veljala 740 milijonov lir. Dobršen del bo šel za urejanje oziroma preurejanje sedanje “male” telovadnice. 500 milijonov lir je že zagotovljenih iz posojila (obresti krije Dežela), podoben naCin kritja pa bodo skušali pridobiti še za razliko. Nekaj bo za izgradnjo objekta, po zagotovilih odgovornih, prispevala tudi Zadružna kreditna banka v Doberdobu. Ob glasovanju je bil predlog odobren s plebiscitarno večino.
Zupan Lavrenčič je na seji poročal tudi, da bo skupina prostovoljcev za civilno in protipožarno zaščito kmalu dobila sedeč in to v opuščeni vojašnici pri Rondolini. Vojaška uprava je namreč že izdala ugodno mnenje glede oddaje v najem omenjenega objekta. Najemnina bo znašala okrog 650 tisoC lir letno.
VOLITVE / ZA ZUPANA GORICE
Marini in Salvi danes na shodu za Aria Rupenija
Nocoj srečanje v Štandrežu
Kandidat Oljke, SKP in liste Isontino per TEuropa za župana Gorice Ario Ru-peni je tudi včeraj nadaljeval z intenzivnim programom volilnih srečanj, na katerih opozarja volilce na potrebo, da se v nedeljo strnjeno udeležijo balotaž-nega glasovanja. Kljub Valenti} e vi prednosti v prvem krogu bo namreč v nedeljo po svej verjetnosti igrala pomembno vlogo neudeležba na volitvah. Rupeni in iz njim vse levosredinsko zavezništvo bi z množično udeležbo lastnih volilcev lahko tudi dosegli nepričakovano zmago. V ta namen pa je potrebna res množična in kapilarna udeležba.
Poziv k volilni udeležbi in podpori Rupeniju bodo danes in jutri namenih goriškim volilcem tudi vidni vsedržavni predstavniki Oljke: danes ob
18.30	bosta v Logarjevi dvorani skupaj z Rupe-nijem tajnik Ljudske stranke Franco Marini in načelnik dsenatorjev Levih demokratov Cesare Salvi, jutri ob isti uri in v isti dvorani pa bodo volilno kampanijo levega centra sklenih podtajnik Pie-ro Fassino, senator Mitja VolCiC in deželni tajnik LS Ivano Strizzolo.
Zanimiva priložnost za srečanje in razovor z županskim kandidatom se nocoj ponuja krajanom Standreža in sicer ob
20.30	bo v gostilni Turri. Srečanje prirejajo štan-dreški kandidati, ki so bili na listah Rupenijevega zavezništva izvoljeni v občinski svet (to sta Nataša Paulin in Božidar Ta-baj) in v rajonski svet (Marjan Brescia, Ivan Plesničar, Dimitri Braini,
Alessandro Corva, Miroslava Braini Saksida, Marko Zavadlav, Roberto Paoletti Nicoletti, Samo Mucci). Izvoljeni se v vabilu na srečanje zahvaljujejo volilcem, ki so 14. junija s preferenčnimi glasovi izbrali predstavnike, ki bodo konkretno delovali v prid gori ški občini in posebno Štandrežu. Obenem poudarjajo, da je uspeh le polovičen, Ce ne bomo v nedeljo, 28. junija, izbrali tudi župana, ki bo pripravljen pozorno prisluhniti našim zahtevam. Zato je dolžnost vseh občanov, tudi in zlasti tistih, ki se prvega kroga volitev niso udeležili, da v nedeljo, 28. junija, gredo na volišče in na volilnici prekrižajo samo ime: Ario Rupeni.
SS0:v2. krogu bo dragocen vsak glas
Svet slovenskih organizacij nam je vCeraj poslal v objavo sledečo izjavo in volilni poziv glede nedeljskih volitev: »Za Svet slovenskih organizacij za Goriško je drugi krog volitev za župana mesta Gorice enako pomemben Ce že ne odlocilnejši od prvega kroga. Čeprav so slovenski kandidati že uvodoma dosegli zares prodoren uspeh, bo slednji odvisen od dokončne izbire novega župana. Zato je nujno, da prejme županski kandidat Ario Rupeni v zaključnem volilnem krogu CimveC glasov. Popolnoma jasno je, da je Rupeni s svojim nastopom veC kot prepričal. S trezno in pretehtano politično mislijo ter natančnim poznavanjem mesta in njegove vloge v prihodnosti se je utemeljeno zavzel za spremembo mestne uprave. Le sprememba namreC omogoča Gorici hitrejši in
prodornejši razvoj kakor tudi plodnejše vključevanje v novo Evropo.
Rupeni bo imel vsaj enakovredne možnosti za izvolitev le v primeru visoke stopnje volilne udeležbe svojih privržencev in somišljenikov. Dejstvo je, da je razultat drugega kroga v bistvu odvisen prav od volilne udeležbe. Zmaga tisti kandidat, za katerega pride na volišče več tistih, ki se v njem prepoznavajo, kar pomeni, da bo odločila stopnja volilne udeležbe pristašev enega oz. drugega kandidata ter da bo še bolj kot v prvem krogu dragocen vsak glas. Prav gotovo je pomembno, da bi s kar najštevilnejšimi glasovi Rupeni doživel učinkovito podporo in sicer zaradi svojih pretehtanih stališč, ki zadevajo prihodnost in razvoj Gorice ter ne nazadnje vlogo in pomen slovenske manjšine.«
ŠTANDREŽ / OTROŠKI ZBOR OTON ZUPANČIČ-,
Pester nastop ob koncu sezone
Otroci so se predstavili s petjem, plesom in kratko igrico
NOVICE
ZRELOSTNI IZPITI / NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Tečaj slovenskega jezika in kulture za šolnike
Sindikat slovenske šole opozarja interesente, da bo letos tečaj slovenskega jezika in kulture, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem na slovenskih vrtcih in šolah na Tržaškem in Goriškem, od 23. di 28. avgusta v Mariboru. Rok za prijave zapade 30 junija. Prošnje morajo interesenti vložiti na ravnateljstvih posameznih šol, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
Selekcija za začasne službe
Deželna agencija za zaposlovanje obvešCa, da bodo jutri, 26. t.m., opravili slekcijo za zaCasno zaposlitev pomožnega osebja v sklopu Zdravstvene ustanove. Predvidena so tri mesta pomožnega osebja, rok zaposlitve pa 6 mesecev. Kandidati morajo biti vpisani v seznam brezposelnih. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Agencije za zaposlovanje v Ul. Molino 1.
Uradi Cisarfo zaprti 29. t.m.
Konzorcij za omrežne storitve Cisarfo obvešCa uporabnike, med katerimi so tudi občani Doberdoba in Sovodenj, da bodo uradi na sedežu kon- } zorcija v Gradišču v ponedeljek, 29. t.m., zaprti ob dnevu zavetnikov tamkajšnje občine.
Dekle kradlo v trgovini
V blagovnici Oviesse na Verdijevem korzu je nadzorno osebje v torek popoldne opazilo dekle, ki je odhajalo iz trgovine, ne da bi plačalo blaga. Ustavili so jo in poklicali policijo. 18-letna P. A. je imela na sebi skritih veC kosov perila in nekaj kozmetičnih izdelkov. Prijavih so jo zaradi kraje.
Naslovi slovenske naloge kar sprejemljivi
Večina dijakov je izbrala prvega, marsikdo pa se je preizkusil tudi z drugimi
S pisno nalogo iz slovenščine se je tudi za skoraj petdeset maturantov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici vCeraj začel zrelostni izpit. Pričakovanje na odprtje kuvert z naslovi nalog je bilo seveda napeto in se je prepletalo z ugibanji o letošnjih izbirah ministrstva. Kdor je pričakoval naslov o evru, se je uštel, vsekakor pa predlagani naslovi niso razočarali dijakov.
Prvi trije so bili skupni za vse šole. Kot smo lahko izvedeli v pogovorih z nekaterimi elani maturitetnih komisij in z dijaki, se je večina maturantov odločila za prvi naslov, pri katerem je moral dijak predstaviti svoje poglede o kočljivem in zelo aktualnem vprašanju znanstvenega napredka, še posebej v medicini, in etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo možne manipulacije, na primer na po-
dročju genetike, v odnosu do znanstvenikove svobode v raziskovanju. Po splošni oceni je bil naslov zanimiv in je dijakom dopuščal precejšnje možnosti razvoja, Četudi gre za dokaj zahtevna in kompleksa vprašanja.
Druga dva za vse smeri skupna naslova sta bi-
la letos izbrana posebej za slovenske šole. Literarni je obravnaval Srečka Kosovela, ekzi-stencialna vprašanja v njegovi poeziji in takratno obdobje v slovenski književnosti, zgodovinski pa obdobje ob preve-su prejšnjega stoletja in razloge, ki so privedli do prve svetovne vojne.
Zadnji naslov je bil specifičen za posamezne šolske smeri in je, zlasti na nekaterih šolah, pritegnil precej dijakov.
Zrelostni izpiti se danes nadaljujejo z drugo pisno nalogo iz predmetov, ki označujejo posamezne šolske smeri, s prihodnjim tednom pa bodo na vrstni kolokviji.
Člani otroškega pevske ga zbora Oton ZupanCiC s zaključili dejavnost v sez° ni 1997/98. Spet se b°d._ srečali po poletnih cah, ko se bodo spet odpr šolska vrata. Za zaklju^ nastop so pod vodstvo mentoric in ob POIIl0.jj skrbnih mamic prirpaV.ji pester spored glasben) (pevskih) točk, plesov 1 celo odrskega prizora.
Plesna skupina l sliki), ki jo je za natop P pravila Barbara, je Pre“s •. vila modemi ples. Skup na mlajših elanov otroS ^ ga zbora, v njej so otroC1ja vrtca in prvega razreeja osnovne šole, je zap venček narodnih PeS,iJ tudi takih, ki se red* slišijo in ne bi bilo pra ko bi dokončno šle v p0 bo. Člani otroškega zbo ki ga vodi Elda Gravn Nanut, pa šo pnjpra^h di igrico Koncert v g z aktualnim sporoči varujmo in spoStu) gozd.
Za glasbeno spre
mijav0
Hoban
je poskrbela Sara -	.-
Srečanje se je skleni^
prijetno družabnostjo^ tudi v prepričanju, da . do počitnice zelo hib0 _ nile in da bo ob Pr 0
srečanju v jeseni sp' in otroško živahno.
et lep°
ŠTEVERJAN
Festival
narodno
zabavne
glasbe
Od 3. do 5. julija med borovci
Osemindvajseti festival narodnozabavne glasbe v Steverjanu je pred vrati. Prireditev bo letos ob koncu prihodnjega tedna, od petka, 3. do nedelje, 5. julija. Sodelovanje na festivalu je potrdilo triindvajset ansamblov, ki se bodo na dveh večerih na prireditvenem prostoru med borovci (v petek, 3. in soboto, 4. julija) potegovali za uvrstitev v zaključni del prireditve. Finalni del tekmovanja bo na sporedu v nedeljo, 5. julija. Vsak ansambel se bo na festivalu predstavil z dvema skladbama: z izvirno in v Steverjanu prvič izvedeno skladbo ter s skladbo iz bogate zakladnice narodnozabavnih viž. Z organi-zacijskega vidika bo tudi letošnji festival potekal v glavnem tako kakor lanski. Nastopajoče skupine bosta ocenjevali dve žiriji: žirija za glasbo in žirija za besedilo.
Napovedovala bosta Betka Stuhel in Janez Dolinar. Za Številne obiskovalce, ki se bodo ob tej priložnosti zbrali v Steverjanu, pripravlja društvo F. B. Sedej tudi razstavo in pokušnjo briških vin, glasbeno prireditev pa bo obogatila tudi likovna razstava Hijacinta Jusse, ki bo na ogled v bližnjem Sedejevem domu.
Petkov in sobotni program nastopov se bo pričel ob 20.30, finalni del prireditve v nedeljo, 5. julija, pa ob 17.30.
ŠTEVERJAN / PO USPEHU V VITTORIU VENETU
Mešani zbor Sedej in dekliški Vesna-Sedej ponudila lep koncert
V petek so v Steverjanu (in na-slednjii dan v Križu) priredili slavnostni koncert mešanega pevskega zbora F.B. Sedej in združenega dekliškega zbora Sedej-Vesna pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja (na sliki - foto Bumbaca) z namenom, da oba zbora predstavita domačemu občinstvu program, s katerim sta se dobro odrezala na 33. vsedržavnem tekmovanju v Vittoriu Venetu. S koncertom v Steverjanu so se pri društvu F.B. Sedej hoteli spomniti tudi prizadetih ob potresu v zgornjem Posočju, ki jim je bil namenjen izkupiček.
Koncert se je začel z dekliškim zborom Vesna, ki je zapšel dve pesmi, nakar so se zboru pridružila dekleta zbora Sedej. Združeni dekliški zbor Sedej-Vesna je zapel štiri pesmi iz polifonske kategorije, s katerimi se je na omenjenem tekmovanju uvrstil na četrto mesto in pesmi iz ljudske kategorije, kjer se je zbor uvrstil na tretje mesto.
Mešani pevski zbor F.B. Sedej je
začel svoj nastop s pesmijo Samo milj on U. Vrabca. Naslednje tri pesmi so bile iz programa tekmovanja v Vittoriu Venetu v ljudski kategoriji, kjer je zbor osvojil prvo mesto: »La mia mama me ga dito« M. Lana-ra,»Luba vigred se rodi« L. Lebiča in »Custanza« P. Pessina. Sledile so Se druge pesmi do zaključne »Jnjen Cena jti gna« P. Merkuja.
Oba zbora sta imela v repertoarju tudi pesmi z zahtevnimi solističnimi vlogami, s katerimi so se solisti Nadja, Silvana, Marko, Nikolaj in Saša zelo dobro odrezali.
Društvi Sedej in Vesna sta podelili dirigentu Bogdanu Kralju Šopka rož, s katerima sta se mu hoteli zahvaliti za ves trud, ki ga je posvetil celo leto zboroma, še posebej pa za to tekmovanje. Bogdan Kralj se je zahvalil občinstvu, ki se je številno odzvalo, Barbari in Martini iz Ste-verjana ter Jani, Klavdiji in Tamari iz Križa, ki so mu pomagale pri ko-repeticiji.
Silvana Vogrič
_______________KINO
GORICA
VOTORIA 1 Danes in jutri zaprto. V soboto: 17.50-20.10-22.40 »Arizona dream«. R. Emir Kusturica.
VOTORIA 3 Danes in jutri zaprto. V soboto: 17.40-20.00-22.20 »Qualcosa e cambiato«. I. J. Nicholson.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II macellaio«. Alba Parietti. Prep. ml. pod 18.1.
M PRIREDITVE
KSD VIPAVA-PEC organizira 3. POKAL VIPAVA 98 v kotalkanju v soboto, 27. junija (ob 9. uri) in v nedeljo 28. junija (ob 20. uri).
SKD KREMENJAK JAMLJE vabi na Diaton‘98 (IV. mednarodno netekmo-valno in II. tekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko), v nedeljo, 28. junija v Jamljah od 15. ure dalje. Ob 12. uri ex-tem-pore za otroke. Ples z ansamblom Bratov Benčina iz Cola pri Ajdovščini. Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru.
H SPISKE VESTI
GLASBENA MATICA
obvešča, da je v teku potrjevanje in predvpisovanje v šolsko leto 1998/99. Informacije na tajništvu šole v ul. della Croce, 3 do vključno 10. julija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Tel. 0481/531508.
3 OBVESTILA
KSD KRAS DOL-POLJA-
NE vabi člane na občni zbor v nekdanji šoli na Palkišču nocoj, 25. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu. Glavna točka bo sprememba statuta.
BALINARSKI KLUB MAK sklicuje izredni občni zbor v balinarskem cenim v Standrežu danes, 25. junija, ob 18. uri. Na dnevnem redu je sprememba statuta.
KD SOVODNJE sklicuje danes, 25. junija, ob 20. uri (prvi sklic) in ob 20.30 (drugi sklic), redni občni zbor v Kulturnem domu v So-vodnjah. Dnevni red predvideva odobritev novega statuta, obračuna in proračuna ter volitve odbora.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje izredni občni zbor jutri, 26. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih doma Albina Bubniča v Repnu. Dev-ni red: prilagoditev statuta po zakonskih predpisih.
SPDG sklicuje jutri, 26. junija, občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma. Prvi sklic je ob 20. uri, drugi ob 20.30. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim določilom; razno.
KD JEZERO DOBERDOB vabi vse člane na redni občni zbor za odobritev novega statuta v ponedeljek, 29. junija, ob 19.30 v Glasbeni sobi v Doberdobu.
POLETNO SREDISCE v dijaškem domu S. Gregorčiča bo zaradi velikega
povpraševanja delovalo do 17. julija in ne do 10. julija, kot napovedano. Namenjeno je otrokom od 3. do 13. leta. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 8. do 14. ure do zasedbe mest.
GORIŠKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta.
KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav lahko po-služijo njenega urada v Gorici (Ul. Malta 2), ki je odprt vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644.
g________________IZLETI
SPDG priredi v nedeljo, 28. junija, vzpon na Strmo peč (Monte Cimone), v skupini Montaža. Prevoz z lastnimi stredstvi. Izlet je primeren za izkušene planince. Odhod ob 5.30 s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Hoje bo približno štiri in pol ure do vrha in tri ure za spust.
KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminianu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Prijave pri Maji (tel. 884187) najkasneje do 10. julija.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BIAN-CO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 11.00, Costantino Persoglia iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na pokopališče v Podgori.
Zadružna Kreditna Banka Doberdob
Obveščamo, da bomo sprejeli v službo uradnika, za dobo treh mesecev.
Pogoji so:
-	Diploma trgovskega zavoda z najnižjo oceno 50/60 ali ekonomska fakulteta;
-	Poznavanje slovenskega govorjenega in pisnega jezika;
-	Obvladanje rabe računalnika;
Prošnje s curriculum vitae predstaviti do 30/06/98.

SEZONSKI PROIZVODI
Trda kozmetična
Halja s podobleko 1
100% poliester, s kimono haljo,
^ ZNIZANE CENE VELJAJO OD SREDE 25.06.98 DO ČETRTKA 8.07.98
Topljeni sir
24 porcij
400 gr., 4.975 lir/Kg.
Kava Espresso Bar ,2*890 s
S&Ka 2.490
ŠOBITE NAS V GORICI, UL. III ARMATA, J 86 IN TRŽIČU, UL. A. BOITO, 4
_____SODOBNA GLASBA / ZDRU2ENJE SODOBNI TRST_
Na zgoščenki posnetki festivalov iz let ’96 - ’97
»Trieste Contemporanea '97«, jedrnat zvočni zapis
Nova glasba za nova obzorja: s temi mikavnimi besedami se zakljuCi predstavitev CD plošče "Trieste Contemporanea 97", ki jo je na ovojnico napisal umetniški vodja oddelka za glasbo istoimenske revije Giampao-lo Coral. Povsem primerne besede, kajti tržaški festival sloni ravno na predstavljanju sodobnega izražanja vseh umetnosti, ki najdejo v glasbi še kako primerno umetniško uresničitev.
Medtem ko se pri odboru Trieste Contemporanea (Sodobni Trst) mrzlično pripravljajo na letošnji niz, ki se bo pričel konec oktobra, so v teh dneh izdali zgoščenko, na katero so natisnili najbolj zanimive posnetke v živo s prejšnjih dveh izvedb, to je iz let 1996 in 1997. Namen organizatorjev je ta, da bi s to diskografsko izdajo ponudili poslušalcem jedrnat zvočni zapis in da bi prikazali široka glasbena obzorja ter najvidnejše izvajalce
Trieste

preteklih izvedb. Pri izbiri skladb za CD ploščo, ki je založil tržaški studio Audio Ar s, so organizatorji sledili kriteriju raznolikosti narodnosti izvajanih skladateljev in izvajalcev samih ter raznolikosti glasbene estetike. Rezultat tega merila je nadvse posrečen in veljaven, saj se poslušalec lahko seznani s štirimi največjimi sodobnimi skladatelji, ki odgovarjajo na imena Franco Donatoni, Gyorgy Ligeti, Sofija Gubajdulina in Alfred Schnittke.
Glasbeni spored albuma se začne s "Francoskimi variacijami" (1983) Franca Donatonija (1927), ki jih je z igrivim virtuozizmom podal pianist Corrado Gullin, pri katerih se skladateljevo
NOVICE
Nagrada kresnik '98 Zoranu Hočevarju
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman je prejel roman Zorana Hočevarja Solen z brega. Za kresnikovo nagrado so se letos potegovali Milan Dekleva za roman Oko v zraku, Dušan Merc z romanom Sarkofag, Marko Sosič z delom Balerina, Balerina, Igor Škamperle za roman Kraljeva hči in Zoran Hočevar za roman Solen z brega. Nagrado že osmo leto zapored po izboru posebne Žirije podeljuje časopisna hiša Delo. Petčlansko komisijo za podeljevanje nagrade je vodil Veno Taufer, ki ga je predlagala Nova revija, sestavljali pa so jo še Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo) in Nela Malečkar (Delo). (STA)
5. Primorski poletni festival bo odpri Kabaret Karta Jedemnana
Peti Primorski poletni festival (PPF) se bo začel jutri s Kabaretom Karla Jedermana, ki ga bo v Kavarni Loža v Kopru uprizoril ansambl SNG Drama Maribor. Predstavo Nebojše Pop-Tasiča bo režiral Jernej Lorenci. V 6 tednih, vse do 3. avgusta, kolikor naj bi festival trajal, pa se bo zvrstilo 40 večernih in 30 uličnih predstav. (STA)
Drevi koncert KD Folk Slovenije
V portoroškem Avditoriju bo drevi letni koncert Kulturnega društva Folk Slovenija. Bogdana Herman, Ljuba Jenče, Katice, Trutamora Slovenica, Istrijanske muzikante, Marko banda, Kurja koža in Telovaj Mataj bodo poslušalce z glasbo popeljali "od otožne prekmurske ravnice do sončne Primorske, od odmaknjene in z gorami obdane Rezije do z brezami posute Bele krajme". Koncert, ki ga bo povezoval Rajko Muršič, bo na predvečer uradnega odprtja Festivala sodobne ljudske glasbe. (STA)
Ambientalna uprizoritev Celestine Femarda de Rojasa
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice zaključuje sezono 1997-98 s predstavo, Id bo na poseben način zaznamovala letošnjo gledališko ponudbo. Igro Celestina španskega dramatika Femanda de Rojasa bodo drevi ob 21. uri uprizorili kot ambientalno predstavo v Šmartnem v Goriških Brdih, ki s svojo srednjeveško podobo ponuja prizorišče, na katerem se besedilo s konca 15. stoletja lahko vpne v urbanizem vasi. Celestina je v izvirniku dialogiziran roman, zato je vsaj dve stoletji namenjena zgolj branju Odrske priredbe so novejšega datuma in zvečine sodijo šele v to stoletje. Mirjam Dmovšček poleg tega navaja, da je za tokratno uprizoritev besedilo po prevodu Nika Koširja priredil Zvone Šedlbauer, ki predstavo tudi režira. Milan Jesih je k besedilu dodal songe. Kostume za Celestino je oblikovala Svetlana Visintin, gib Nataša Kos, dramaturg predstave je Miha Trefolt, v naslovni vlogi bo nastopila Ljerka Belak kg.(STA)


lig
|ft
Si
85
■
g
m
I y
Contemporanea
iskanje novih kompozicijskih poti kaže v miria-di mrgoleCih not. Disonance in nenavadni zvočni efekti pa tvorijo gosto podlago "Serenadi za komorno skupino" (1968) ruskega skladatelja Alfreda Schnittkeja (1934) v interpretaciji skupine Chromas En-semble pod vodstvom Adriana Martinollija. Povsem nasproten primer sodobne glasbe pa nudijo evokativne harmonije "Etud" (1985) Gydrgyja Ligetija (1923) v izvedbi francoske pianistke Louise Sibourd, pri katerih je razviden obzir velikega madžarskega skladatelja do vse pretekle literature za klavir zadnjih sto ali kaj več let. Na navezanosti na tradicijo, podrobneje na (neo) klasicizem, sloni tudi glasbeno izražanje estonskega skladatelja Arva Parta (1935) v skladbi "Fratres" (1980), ki sta jo izvedla Jiri Barta na čelu in Corrado Gulin pri klavirju. Nemirne narave pa je z misticizmom prežeta "Ciaccona" (1962) ruske skladateljice Sofije Gubajduline (1931) v interpretaciji Corrada Gulina. Nadvse presenetljive novosti pri
tehniki igranja na oboo je v kompoziciji "Chor-dal Study" (1971) švicarskega avtorja Heinza Holligera (1939) podal Matej Sare. Priznani litovski pianist Vytautas Landsbergis pa je ponazoril prehod od poznoro-mantiCne tradicije k modernejšim prijemom rojaka Mikalojusa Kon-stantinasa Curlionisa (1875-1911). Ploščo pa zaključuje popolnoma sodobno izrazoslovje z bizantinskimi odmevi romunske skladateljice Violete Dinescu (1953).
Ker je dostop do sodobne in avantgardne resne glasbe marsikdaj težaven, je primerno, da zanimive glasbene pobude, kot je Trieste Contemporanea (Sodobni Trst), najdejo natis na ploščah.
Težave tovrstnih diskografskih načrtov so pri distribuciji, zato zainteresiranim ljubiteljem glasbe svetujemo, da dvignejo izvod cd-ja v tajništvu združenja Trieste Contemporanea (Sodobni Trst) v Ul. del Monte, 2/1 ali da pokličejo na telefonsko številko 040/ 639187.
Naj omenimo še, da je v okviru letošne izdaje že stekel tretji Mednarodni natečaj za design, ki je letos posvečen jedilom, medtem ko bo v kratkem izšla knjiga Marca Pozzetta o arhitekturnem opusu družine Berlam.
Aleksi Jercog
_______
12. PREMSKA SREČANJA
1 Otetnica Združenja književnikov Primorske
Na Premskem gradu pri Ilirski Bistrici so se že tradicionalno na zadnjo junijsko nedeljo zbrali primorski literati. Ze 12. Premska srečanja dokazujejo, da ne gre za »društvo mrtvih pesnikov«, temveč za ustvarjalce, ki vsako leto znova na Premu potrjujejo pripadnost Združenju književnikov Primorske, ki letos praznuje 10. obletnico. Na dopoldanskem 4. občnem zboru so člani Združenja obravnavali in sprejeli nov statut ter izvolili nove člane izvršilnega odbora: Edelmana Jurinčiča, Marjano Remiaš, Jolko Milič, Ines Cergol Bavčar, Marka Sosiča, Zoro Tavčar, Ivka Spetiča in Vlada Sava. Za novega predsednika ZKP pa so potrdili Marjana Tomšiča.
Edelman Jurinčič, dosedanji predsednik, je podal poročilo o triletnem delu, poudaril, da je Združenje v tem mandatu marsikaj uresničilo, vendar da se vedno ostajajo pespektive in načrti, ki bi jih bilo potrebno udejani-ti, med drugim naj bi novo vodstvo poskrbelo za bolj načrtovano delo, za stik z DSP in drugimi kulturnimi organizacijami, za večjo povezavo med člani, pa tudi z italijanskimi in hrvaškimi ustvarjalci v primorskem prostoru, za pozitivno podobo Združenja v javnosti. Tudi navzoči člani so se zavzeli, naj bi Združenje delovalo pokroviteljsko, predvsem s predstavljanjem avtorjev in knjig v javnosti.
Energija, s katero so pred desetimi leti Združenje ustanovili, je nekoliko splahnela, po predsedniških mandatih Borisa Pangerca in Zore Tavčar je Edelman Jurinčič zajadral v bolj mlačne vode, zato je pred novim vodstvom zahtevna naloga ponovne oživitve delovanja. Novi predsednik Marjan Tomšič je z veliko mero optimizma obljubil, da bo, ob aktivni podpori članov izvršilnega odbora, z uporniškim duhom zastopal stališča Združenja in se odprto, a budno in pozorno povezal tudi z ustvarjalci na
Tržaškem in v Istri.
Na popoldanskem književnem srečanju, ki so se ga udeležili tudi ljubitelji slovenske književnosti, je Zora Tavčar predstavila sedem novih knjižnih izdaj tržaških avtorjev : svojo knjigo Slovenci za danes, izbor 31 intervjujev z zanimivimi Slovenci v zdomstvu in emigraciji, pesniško zbirko Borisa Pangerca Črno zlato, Budovo oko Dušana Jelinčiča, Balerina, Balerina Marka Sosiča, razkošni izdaji črtic s kraškimi pejsaži in bogato slikovno opremo Rafka Dolharja, dva romana zamejske stvarnosti Marija Cuka in Sergeja Verča, omenila pa je tudi izid esejev Aceta Mermolje. Najbolj izčrpno pa je označila nov roman Frana Tomšiča Posvečena zemlja, ki s starinskim »timbrom« in vonjem po pristnem življenju predstavlja ilirskobistriško območje z začetka stoletja.
Nov cikel predavanj na premskih srečanjih, čigar cilj je vsako leto predstaviti književno dogajanje na posameznem primorskem območju, je odprla Ines Cergol Bavčar z referatom o slovenski književnosti v Istri. Posebej obširno je predstavila istrskega avtorja in duhovnika Alojza Kocjančiča, ki je z zbirko Savrinske pesmi (1962) začetnik slovenske istrske književnosti. Neposredno pa je literarno dogajanje slovenske Istre razgrnil recital članic Zveze kulturnih društev Koper, Mojce Bordon in Darje Krkoč, ter sijajna pevska izvedba Mojce Malja-vac.
12. Premska srečanja, v organizaciji ZKD Ilirska Bistrica in ZKP, so se zaključila z bogatim kulturnim programom Bistrških škuork, Zejanske folklorne skupine s kantači in članov bistriškega literarnega društva, Barbaro Smajila, Andražem Gombačem, Tamaro Valenčič Laris, ter že nepogrešljivim povezovalcem in recitatorjem Francem Gombačem.
B.C.
IZ SVETA GLASBE
Fotelje, čas koncertov
FOKUS
Poletje, čas festivalov
Od skrajnega severa do skrajnega juga Italije se v teh tednih vrstijo različni festivali. Proti primanjkovanju primernih zaprtih prostorov za koncerte se torej postavlja poletni čas, ki prinaša vrsto zanimivih glasbenih pobud pod zvezdnatim nebom. Na tovrstnih festivalih prevladujeta žanra blues in jazz. Danes in jutri bodo na trgu Vittorio Emanuele v Rovigu v okviru Deltablues ’98 nastopili blues mojstri John Mayall, M arva VVright & The BMW’s, Mojo Buford & Best and The Blues Power in Henry Grey. Navedenim glasbenikom se bodo v istih dneh na Torrita Blues Festivalu '98 blizu mesta Siena pridružili še nekateri italijanski izvajalci. Mayall bo 28. t.m. nastopil tudi na Na-ve Bluesu pri Brescii. Številne jazz koncerte pa bo slišati do 30. junija na reviji Jazz & Image ’98 v vili Celimontana v Rimu in v okviru niza Foggia Jazz Festival. Od danes do nedelje pa bo v večjih italijanskih mestih potekala revija Rock targato Italia; med drugimi bodo nastopile skupine Diaframma, Bandabardo in Tiro-mancino.
NOVICE
V areni Alpe-Jadran v kraju Lignano Sabbia-doro bo v okviru niza Stelle d’estate ’98 vrsta privlačnih koncertov. 23. julija bo nastopila okrnjena sestava legendarne skupine Doors, 31. julija pa Neffa e i Messaggeri della Dopa. Avgusta se bodo zvrstili Prozac+ (2.8.), kralj rhythm’n’blues glasbe James Brovvn (16.8.) in Elio e le Storie Teše (22.8.). 9. in 10. julija pa bo v Lignanu pristal Festivalbar.
NOVE PLOŠČE
Pop-rock
Alberto Camerini, “Metropolitano”, Sony Boyzone, “Where We Belong”, Polygram Gloria Estefan, “Gloria! ”, Epic Valentina Gautier, “La danza delle ombre”, CGD
Brian May, “Another World”, EMI Razni izvajalci, “Metrolalnd”, Vertigo Run DMC, “Greatest Hits 83-98”, Self Rod Stevvart, “When We Were The New Boys”, WEA
Toto, “XX - 77-87”, Sony Resna glasba
Kronos Quartet, “Schnittke Complete Strings Quartet”, CGD
Trio Pamassus, “Max Reger - Complete Piano Trios”, MDG
PLOŠČA TEDNA
Paco De Lucia, “Luzia”, Polygram .
Strast in veselje, melanholija in žalost: to so čustva, ki jih je španski kitarist uglasbil s pomočjo mojstrske izvajalske tehnike. Paco je evokativni album poklonil svoji mami.
KONCERTI
28.6.	Nomadi, Flaibano (Videm), športno igrišče
“Večni” Nomadi zopet v naši deželi.
29.6.	Whitney Houston, Verona, Arena Edini datum v Italiji izvrstne temnopolte
pevke.
1.7.	Chick Corea, Genova, gledališče Carlo Felice
Koncert enega največjih sodobnih jazz-rock izvajalcev.
2.7.	Eros Ramazzotti, Videm, štadion Friuli
Pričakovani koncert priljubljenega italijanskega kantavtorja, edini v FJK.	AJ
MARIBOR ’98 ^
Na tekmovanju tudi Ženski pevski zbor GM
Zenski pevski zbor Glasbene matice, ^ ga vodi Tamara Stanese, odpotuje jut.^ popoldne v Maribor, kjer bo v soboto nedeljo 4. mednarodno zborovsko tek®0 vanje Maribor 1998.
Na tekmovanje se je prijavilo 25 ze rov: trije iz Slovenije, dva iz Italije, °staa. iz Madžarske, Argentine, Rusije, Bolg rije, Albanije, Poljske, Estonije, Sveds in Češke. Organizacijski odbor tekie vanja je sprejel dvanajst zborov, kot loča pravilnik; med njimi so tudi Zens^. pevski zbor Glasbene matice v Trstu, ga vodi Tamara Stanese, APZ To Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi Stojan h . ret, in Ljubljanski madrigalisti, ki jih v0 Matjaž Sček.	vj
Tekmovalni koncerti bodo v Union® do vrani. Prvi bo v soboto ob 11. uri, ko . do ženski in moški zbori izvajali o^6^. in prosti program. Mešani zbori bodo n ^ stopili v soboto popoldne ob 16. un-20. uri pa bo koncert folklornega petja-
V nedeljo, ob 11. uri bo koncert na P stem na Grajskem trgu'(le v primeru i°P ga vremena) in to v okviru maribors ^ Festivala Lent; to je niz poletnih kult® in turističnih prireditev, ki nosi i®e K. predelu starega mestnega jedra ob D . Lent. Popoldne ob 17. uri bo tekmova . koncert za Veliko nagrado Maribora l v radijskem in televizijskem prenosu!- .
Zenski pevski zbor Glasbene mat® ^ začel delovati jeseni leta 1996. Sode 0 e je na raznih revijah, oblikoval samos l celovečerne koncerte v Italiji, Slove®! • Avstriji ter aprila lani z 89 toč '^ ^ osvojil srebrno plaketo mesta Mar® državnem tekmovanju »Naša pesem
KOSOVO / GENERALNI SEKRETAR ZVEZE SOLANA IBRAHIMU RUGOVI
Nato »kategorično« proti neodvisnosti za Kosovo
EU zamrznila premoženje ZRJ - Za Holbrooka položaj »zelo kritičen«
BRUSELJ, PRIŠTINA - Generalni sekretar zveze Na-Javier Solana je včeraj voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi »kategorično« zavrnil možnost kosovske neodvisnosti in ga pozval, naj obnovi pogajanja s srbskimi oblastmi. Seveda je Solana navedel, da je glavni krivec za prekinitev pogajanj Slobodan Miloše-vici a je Rugovi jasno poudaril, da se morajo kosovski ^Ibanci zadovoljitio z »najširšo avtonomijo« v sklopu Jugoslavije. Miloševič pa mora kot dogovorjeno Ustvariti pogoje za začetek vsebinskih pogajanj in mora Umakniti svoje varnostne sile v vojašnice. Po podatkih 2veze Nato je trenutno na Kosovu kakih 50 tisoč jugo-,0vanskih vojakov. V tej številki niso navedeni spe-Uahii oddelki jugoslovanske policije.
, Po srečanju s Solano je Rugova ponovil, da je naj-°l)Sa rešitev za Kosovo neodvisnost, pred tem pa bi btorali v predhodnem obdobju vzpostaviti neke vrste Ulednarodni protektorat nad pokrajino. »Kosovo ima Pravico do neodvisnosti, saj je del države, ki je razpad-a’<< je poudaril Rugova. Zavzel se je tudi za prepoved atalskih preletov Kosova in za vojaški poseg zveze Na-°- Podobno kot Solana sta tudi komisar za zunanje za-eve EU Hans van den Broek in belgijski zunanji mini-er Erick Deriecke jasno povedala, da sta za najširšo avtonomijo Kosova, a ne za njegovo neodvisnost.
Včeraj pa je ameriški veleposlanik v OZN Richard olbrooke odpotoval na Kosovo, kjer je v spremstvu j6 ePoslanika ZDA v Makedoniji Christopherjem Hil-ru in s svetovalcema Ibrahima Rugove Fehmijem gani jem in Vetonom Surroijem ter s predstavniki člo-i.oljubnih organizacij obiskal Dečane, kjer so poteka-^ najsrditejši boji med srbskimi silami in albanskimi ^Pomiki. Holbrooke se je v vasi Junik blizu meje z Al-uuijo sestal z dvema pripadnikoma Osvobodilne ar-s ’!(bi Kosova (UCK) in se sinoči vrnil v Beograd, kjer le ponovno pogovarjal z Miloševičem.
. Ameriška diplomacija se kot kaže zaveda, da je po-že vsem zbežal iz rok in da lahko le čudež pre-Jrca-j Se hujše spopade.
in ^'Pubniki UCK naj bi zavzeli več vasi blizu Prištine ^ Površinski kop premogovnika Kosovo, ki oskrbuje sovske termoelektrarne. Da je položaj dramatičan, sj azuje tudi izjava voditelja kosovskih Srbov Miro-jy Va Soleviča, ki je povedal, da je srbsko civilno pre-alstvo že organiziralo samoobrambo svojih vasi, ker ograd Srbom v pokrajini »ne jamči njihovih ustav-n pravic po svobodi in miru«. x,.. i Včeraj so zamrznili vse premoženje ZR Jugosla-žn i n	v državah članicah Evropske unije v
g Protesta zaradi politike jugoslovanskega pred-m ruba Slobodana Miloševiča na Kosovu. To je kot log6 ?a(^nP politični pritisk unije. Kaj bo storil Mi-v	ni jasno. Po dosedanjih izkušnjah na Hr-
de Kem br v BiH bo nadaljeval s svojo politiko naviti v”1 P°PuSCanja- Holbrooke včeraj ni hotel razkri-nQ .ine dosedanjih pogovorov z Miloševičem, vsee-Pa je poudaril, da je položaj »zelo kritičen«.
Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova in sekretar zveze Nato Javier Solana (AP)
Na makedonsko-albanski meji vse več incidentov
SKOPJE - V zadnjih 20 dneh so se ske Albance pregnali nazaj na alban-na obmejnem območju med Makedo- sko ozemlje. Kot se je kasneje izvedo-nijo in Albanijo zgodili trije oboroženi lo, naj bi bila akcija omenjene skupine incidenti, M pa niso terjali smrtnih žr- le prevara, da bi tako na drugi strani tev oziroma ranjenih, poroča make- makedonske meje omogočili vstop donska agencija Makfaks, ki se skli- konvoja z orožjem, vendar pa so po-cuje na izjave tiskovnega predstav- sebne enote makedonske vojske pre-nika makedonskega obrambnega mi- prečile tudi to namero in ob tem za-nistrstva, objavljene v skopskem ča- plenile večjo količino orožja, sniku Dnevnik	Incidenti zgovorno dokazujejo, da
Do najresnejšega incidenta je prišlo kosovski spopad najbolj ogroža Make-v začetku junija, piše časnik, ki se sk- donijo, saj Osvobodilna armada Koso-licuje na izjave očividcev. Na ob- va lahko v Makedoniji računa na pod-močju obmejne stražarnice Strezimir poro svojih somišljenikov, ker je med približno 4 kilometre od tromeje med makedonskim prebivalstvom kakih Albanijo, Makedonijo in ZRJ, je sku- 30 odstotkov Albancev in sedaj po-pina 16 Albancev vstopila na make- skuša tihotapiti orožje in borce preko donsko ozemlje. Graničarji so na sku- makedonskega ozemlja, saj je jugoslo-pino streljali in ob pomoči propad- vanska armada kot kaže nepropustno nikov posebnih enot makedonske voj- zaprla kosovsko-albansko mejo.

NOVICE
Sporazum demokratov in malih posestnikov
BUDIMPEŠTA - Mandatar za sestavo madžarske vlade, predsednik Zveze mladih demokratov (Fide-sz) Viktor Orban in predsednik Stranke neodvisnih malih posestnikov Jozsef Torgyan sta v Budimpešti včeraj dopoldne podpisala koalicijski sporazum o oblikovanju skupne vlade, poroča madžarska agencija MTI. S tem je konec negotovosti o bodočem glavnem koalicijskem partnerju Zveze mladih demokratov.
Clinton na udaru pred odhodom na Kitajsko
VVASHINGTON - Pred današnjim odhodom ameriškega predsednika Billa Clintona na Kitajsko, kjer se bo z ogromnim spremstvom zadržal kar devet dni, sta tako VVashington Post kot Herald Tribune predsedniku očitala, da je lagal, ko je trdil, da se Kitajci trudijo, da bi v mejah možnosti izboljšah sporno vprašanje človekovih pravic. VVashington Post je celo zapisal, da je Bela hiša sklenila tajni sporazum s Kitajsko, tako da bi to vprašanje omilili, Clinton pa je včeraj izjavil, da pričakuje sklenitev sporazuma s Kitajsko, s katerim državi ne bi imeli več upirjenih svojih medcelinskih raket ena proti drugi.
V nesreči letala v Mehike umrli samo trije ljudje
CIUDAD DE MENICO - V nesreči dvomotornega letala, ki se je včeraj zaletelo v goro Tarahumara pri-bližno 800 kilometrov severno od prestolnice Ciu-dad de Mexico, so umrli trije ljudje, je izjavil direktor letališča v Ciguagui Miguel Corrales. Omenjeno informacijo je potrdil tudi generalni direktor civilnega letalstva na letališču Mazatlan ob pacifiški obali, ki se sklicuje na poročanje radijske postaje CB. Postaja je sprva poročala, da gre za letalo s približno 70 potniki. Kot je pojasnil, naj bi v nesreči letala zgorele tri osebe, druge podrobnosti o nesreči pa za zdaj niso znane. Letalo je sicer letelo na redni liniji, ni pa znano, kam je bilo namenjeno. (STA/AFP)
Postopni umik indonezijske vojske z Vzhodnega Timorja?
DŽAKARTA - Indonezija bo postopoma umaknila vojsko z Vzhodnega Timorja. To je povedal škof prestolnice Vzhodnega Timorja Dih monsignor Carlos Belo po včerajšnjem sprejemu pri indonezijskem predsedniku Jusufu Habibieju. Monsignor Belo, znan borec za človekove pravice v Vzhodnem Timorju in Nobelov sonagrajenec za mir leta 1996, je povedal, da bodo Indonezijci preučili problem in se postopno umaknili, ni pa povedal podrobnosti.
Žensko prešuštništvo v Turčiji ni več zločin
ANKARA - Turško ustavno sodišče je včeraj črtalo člen kazenskega zakonika, ki je samo ženske obsojal zaradi prešuštništva. Sodniki so razsodili, da je člen, ki je predvideval do tri leta zapora v nasprotju z načelom o enakosti med žensko in moškim. V parlamentu so že predložih zakonski osnutek o milejšem kaznovanju prešuštništva, ki pa bo po novem enako za moža kot za ženo.
.danska / četrta panevropska konferenca o okolju
ČEŠKA / V NOVEM SPODNJEM DOMU
Ministri za okolje podpisali protokola o onesnaževanju
Danes naj bi podpisali Aarhurško ministrsko deklaracijo
ti ^ARHlJS (DANSKA) - Na četr-rer( anevropski ministrski konfe-kj Z"* 0 °koIju Okolje za Evropo, V e*a v danskem Aarhusu in l6ž ateri sodeluje prek 1400 ude-(jrj,aric'ev. so okoljski ministri 32 taj V *er Evropske komisije vče-cjjT^Pisali protokola h konven-0Ues° ^RDskem prekomejnem obst naZevanju zraka, in sicer o cJk , *nih organskih onesnaževal-SjQver težkih kovinah. V imenu teim n^e )e protokola podpisal Vej Qa6^ Za okolje in prostor Pa-
ko je bil prvi dan mi-°ko]- konference posvečen teiro • * Problematiki v spre-^ržav^i?6* se Evropi oziroma v pn0 . v tranziciji, zlasti v Sku-pa s 1 neodvisnih držav (SND), iz g g rugi dan okoljski ministri naijjp Tžav posebno pozornost 0*»* aktualni problematiki aževanju zraka. V okviru
plenarnega zasedanja o tej problematiki pod predsedstvom švedske ministrice za okolje Anne Lindh je bilo najbolj izpostavljeno vprašanje, kako omejiti in nadzorovati prekomejno daljinsko onesnaževanje s težkimi kovinami (svinec, živo srebro, kadmij in druge), ki se v glavnem zadržujejo v človeškem organizmu (glavni onesnaževalci so termoelektrarne, tovarne klora in drugo). Prav tako je bilo izpostavljeno vprašanje prekomejnega daljinskega onesnaževanja z obstojnimi organskimi onesnaževalci, kot so pesticidi, razne industrijske kemikalije in podobno (POP), ki so sicer manj strupeni, a zato bolj trdovratni in posebej uničujoči za severno poloblo in arktična območja.
Podpisani protokol o POP tako prepoveduje uporabo 16 različnih ti. POP, določa tudi, kako ravnati
z odpadki proizvodnje, medtem ko drugi protokol o težkih kovinah (h konvenciji o daljinskem prekomejnem onesnaževanju zraka) določa državam podpisnicam med drugim zmanjšanje izpustov prej omenjenih treh kovinah pod raven izpustov leta 1990 in prehod na čista goriva.
Današnji, zadnji dan konference bo najbolj pomemben, saj naj bi panevropski okoljski ministri sprejeli konvencijo o pravicah javnosti v okoljskih zadevah oziroma Aarhuško ministrsko deklaracijo (Aarhus 98), ki bo opredelila in zagotovila pravico do javnosti o okoljskih zadevah. Sicer pa bo danes na konferenci tekla beseda o evropski strategiji biotske in krajinske raznovrstnosti, o okoljskih problemih, povezanih z energijo, spregovorili pa bodo tudi o prihodnosti procesa »Okolje za Evropo«. (Vlasta Ivič/STA)
Romka Monika Horakova najmlajša poslanska
Njena politična naloga zelo težka, ker na Češkem sistematično diskriminirajo pripadnike romske skupnosti
PRAGA - Romka Monika Horakova je s 24 leti postala najmlajša poslanka novega 200-članskega spodnjega doma češkega parlamenta, v katerem bo poslanka desne Unije za svobodo.
Po poklicu psihiatrinja, je že nekaj mesecev podpredsednica vladne komisije za manjšine. Horakova, ki so jo povabili na ta nov položaj, ki ga je oblikovala češka vlada, je odločena, da bo branila pravice 30.000 Romov, ki živijo na Češkem. Horakova je edina poslanka Romov v parlamentu, tako kot njeni rojaki v tej državi z 10, 5 milijona prebivalcev, pa je bila tudi sama žrtev diskriminacije. Za francosko tiskovno agencijo je povedala, da ji zaradi barve kože lahko v nekaterih restavracijah in diskotekah v češki prestolnici Pragi prepovejo vstop. Meni, da se bo za izboljšanje položaja čeških Romov potrebno boriti desetletja in je ob tem spomnila na rasizem, katerega žrtev so. Gologlavci so od leta 1992 ubili približno 20 Romov samo zaradi njihove pripadnosti temu narodu. Ideologija kriminalcev se včasih približuje
idejam skrajne desničarske Republikanske stranke, ki je bila na parlamentarnih volitvah minuli konec tedna izbrisana s političnega prizorišča. Njenih 18 poslancev je sicer Rome označevalo za »parazite«.
Romi so tudi tisti del prebivalstva, ki je najbolj prizadet zaradi brezposelnosti. Medtem ko je stopnja brezposelnosti na Češkem 5-odstotna, je med romskim prebivalstvom včasih tudi 80-odstotna. Češki Romi, ki so brez prihodnosti, skušajo včasih emigrirati v Veliko Britanijo in Kanado, kjer jih je več deset dobilo tudi status beguncev. Češka je tako edina srednjeevropska demokratična država, katere državljanom, žrtvam očitne diskriminacije, se prizna status beguncev. Monika Horakova se zaveda, da bo njena naloga težka. Pred dnevi pa je sporočila dobro novico. Dve mesti na severu Češke, Usti in Labem, sta se odpovedala načrtu izgradnje »sramotnega zidu«, s katerim so mestne oblasti hotele ločiti »preveč hrupne in zanikrne« Rome od »belih« sosedov. (STA/AFP)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ITALIJA-SLOVENIJA
Mešana komisija soglasno za rešitev čim večjega števila odprtih vprašanj
RIM - Sestanek meddržavne komisije za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo, ki je bil v torek v Rimu, je potekal v zelo prijateljskem tonu in zelo konstruktivno. Pokazalo se je, da se obe strani zavzemata za rešitev Cim večjega števila odprtih vprašanj, je za STA ocenila državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar. Slovenija je lani imela z Italijo 2,8 milijarde dolarjev blagovne menjave in 700 milijonov dolarjev storitvene menjave, kar Italijo med slovenskimi partnericami uvršCa na drugo mesto.
Povori z italijansko stranjo so bili, kot je povedala Vojka Ravbar, zelo obsežni. Največ Časa so namenili vprašanju, kako Cim prej operacionalizirati posojilo, ki ga je Italija že z zakonom iz leta 1991 namenila za gradnjo osimskih cest, to je 94 milijard lir, namenjenih za gradnjo odseka od Vipave do Razdrtega. V tem primeru je namreč po besedah Ravbarjeve prišlo do določenih težav, ker v ministrstvu še niso dobili obvestila, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji Italija dodeljuje omenjeno posojilo Sloveniji. Tako so se na zasedanju dogovorih, da Italija o tem slovensko stran pisno obvesti, tako da bi se lahko cim prej izpeljali ustrezni postopki, v kolikor bi vse potrebne informacije dobili že s prvim obvestilom.
Beseda je v okviru omenjenega srečanja tekla tudi o transportu in njegovih možnosti, zlasti v luči problematike z dovolilnicami v cestnem prometu. Slovenija pričakuje povečanje števila dovolilnic, obseg menjave med Slovenijo in Italijo namreč narašča, temu primemo pa ne sledi število dovolilnic. Glede tega je bil dosežen dogovor, da se nadaljujejo aktivnosti v okvim obeh ministrstev za promet, katerih cilj je poiskati skupno rešitev, ki bi bila zadovoljiva za obe strani. Sogovorniki pa so se pogovarjati med drugim tudi o Luki Koper in o njenem večjem angažiranju. Italijanska stran je ob tem ponudila podporo pri pridobivanju statusa evropskega pristanišča za Luko Koper, kar ni povsem lahko, to vprašanje pa želimo uresničiti Cim prej, je poudarila Ravbarjeva.
Poudarki v okviru pogovora so biti tudi o sodelovanju v trilaterali - koridor 5, tako da bi ta del nadgraditi z ustreznimi telekomunikacijskimi in dragimi povezavami med tremi državami, ki so v to vključene. Govor pa je bil tudi o možnostih znanstveno-teh-niCnega sodelovanja med državama ter o možnostih sodelovanja na obmejnem območju v Cim večji meri. Beseda je tekla tudi o možnostih investiranja, tako je konec leta 1996 Slovenija investirala v Italiji 1, 45 milijona dolarjev, italijanske investicije v Slovenijo pa znašajo 145 milijonov dolarjev. Slovenija sodeluje zlasti s severnim delom Italije, potrebno pa bi bilo to sodelovanje razširiti na vso državo, je dejala Ravbarjeva in poudarila, da gre za dobro sodelovanjer ki se razvija, v okvira omenjenega srečanja pa so iskati tudi možnosti za še boljše sodelovanje.
Sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčevanja je bil po besedah Ravbarjeve parafiran že prej, tokrat pa so potekale še nekatere končne uskladitve med ustreznima resorjema obeh držav. Slovenska stran je pričakovala podpis sporazuma o zaščiti investicij, ker pa Italija ni izpeljala notranje pravne oz. tehnicno-naravne procedure, se to ni zgodilo. Obe strani pa sta zainteresirani, da bi do podpisa omenjenega sporazuma prišlo Cim prej.
Italijansko stran je zanimalo tudi področje bančništva in zavarovalnic v Sloveniji, o čemer so jim podrobneje spregovoriti predstavniki Banke Slovenije in finančnega ministrstva, ki so jih zlasti seznaniti z zakonosko podalgo na teh področjih. (STA)
24. JUNIJ 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1761,00	1787,00
nemška marka	978,00	994,00
funt šterling	2929,00	2984,00
švicarski frank	1168,00	1193,00
« belgijski frank	46,75	48,75
francoski frank	288,00	298,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	228,00	238,00
švedska krona	219,00	229,00
kanadski dolar	1185,00	1225,00
portugalski eskudo	9,11	10,01
nizozemski gulden	859,00	884,00
avstrjski šiling	137,80	142,15
španska pezeta	11,10	12,20
grška drahma	5,54	6,34
irski šterling	2437,00	2517,00
japonski jen	12,12	13,02
avstralski dolar	1.027,00	1.097,00
madžarski florin)	7,00	8,50
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,25	10,50
TRŽAŠKI VZORČNI SEJEM / NADALJUJE SE VRSTA SPREMNIH PRIREDITEV
Na jubilejnem sejmu se aktivno predstavljajo tudi okoliške občine
Dolinska občina bo danes dopoldne gostila okroglo mizo o obrtništvu
Po dnevu Kube včeraj srečanje z delegacijo Bosne in Hercegovine
TRST - Med drugimi prireditvami, so bili sejemski žarometi te dni usmerjeni na dve zelo zanimivi udeleženki tržaške razstavne prireditve: na Kubo in Bosno in Hercegovino. Dan Kube je bil v torek, včeraj popoldne pa je bilo na razstavišču srečanje z gospodarsko delegacijo Bosne in Hercegovine, o katerem bodo podrobneje poročali v naslednjih dneh.
V okviru dneva Kube je bil v torek pod Montebellom seminar z naslovom Programi za kooperacijo Evropske unije z latinskoameriškimi državami, ki je pritegnil precej pozornosti ravno
zaradi naraščajoče vloge Kube za iniciative na karibskem območju in v preostalem delu Latinske Amerike. Kot je znano, so bile na Kubi po nedavni sprostitvi ovir embarga ustanovljene tri prostocarinske cone, druge tri pa so v pripravi. Na seminarju so sodelovali predsednik tržaškega turističnega podjetja Tafaro, podpredsednik deželnega združenja Italija-Kuba Cerreti in predstavnik goriškega Infor-mesta Ugo Poti, ki je orisal prednosti partnertskega programa Evropske unije za Latinsko Ameriko AL-Invest.
TRST - Tudi pet okoliških občin v tržaški pokrajini tokrat aktivno sodeluje na jubilejnem 50. mednarodnem vzorčnem sejmu, kjer so v pritličju paviljona D postavile skupni institucionalni stand. Občinske uprave Devina-NaBrežine, Doline, Milj, Repentabra in Zgonika predstavljajo svoje posebnosti, svoje kulturne tradicije, obrtne dejavnosti in kmetijske izdelke, zraven pa tudi promocijske dejavnosti na turističnem, kulturnem in drugih področjih.
Dolinska občina predstavlja svoje glavne gospo-
GORICA / OBRAČUN ŠTIRILETNE DEJAVNOSTI CENTRA BIC
V inkubatorju 12 podjetij s 40 zaposlenimi
Goriški BIC ima sedež na tovornem terminalu - Razvoj uspešnih inovativnih podjetij
GORICA - V realnosti, kakršne so centri BIC je vredno investirati. To je bilo geslo, s katerim so predstavniki goriškega Business In-novation Centre orisali dejavnost inkubatorja za nova podjetja.
Goriški BIC se nahaja na tovornem terminalu blizu italijansko-slovenske meje in zajema okrog 4.400 kv. metrov površine. Ustanovilo ga je podjetje SEED leta 1995 v sklopu evropskega programa Perifra. V njem deluje trenutno 12 novih podjetij, ki zaposljujejo približno 40 oseb. Podjetja se ukvarjajo z najrazličnejšimi strokami, vsa pa so usmerjena v iskanje inovativnih izdelkov in procesov. Podjetje T&T se npr. ukvarja s tele-matiko za avtobusni javni prevoz. Trenutno sodeluje z občinama Trst in Modena, najnovejše naročilo pa je prišlo iz Neaplja. Podjetje SIM.CO.VR. je specializirano za načrtovanje prostorov, pri Čemer se poslužuje najsodobnejših kompjuterjev in simulacij ter virtualne realnosti. Podjetje SIPRO sodeluje z velikani kot sta Zanussi in Electrolmc na področju električnih gospo-
dinjskih aparatov. Na z zdravstvenem področju deluje podjetje CYBERQUA1, ki skrbi za Cim bolj kvalitetne rezultate pri rentgenskih pregledih, medtem ko priskoči vinogradnikom na pomoč podjetje BIO FUTURA. MULTYWAYS nudi podjetjem zelo specializirane konzulence in se pri tem poslužuje najsodobnejših informacijskih tehnologij (Intranet in Extranet). LA-CHIVER FVG pa pomaga podjetjem na področju au-ditinga, ekoloških problematik, varnosti in higiene pri delu ter kvalitete okolja.
Po ogledu posameznih podjetij sta glavni direktor podjetja SEED Antonio Sfiligoj in delegirani odbornik BIC-a Furlanije - Julijske krajine Bruno lurcev orisala pomen goriškega inkubatorja. Podčrtala sta, da ta struktura daje možnost malim podjetjem, da se razvijejo in rastejo. BIC nudi svojim podjetjem najrazličnejše storitve, s Čemer razbremenjujejo podjetja sama, ki lahko tako vložijo vec energije in denarja v iskanje novih tehnoloških in inovativnih izdelkov in procesov. Velik poudarek gre ne samo
tehnološki, ampak tudi trgovski inovaciji. V zadnjem Času se je razvil koncept »incorporate venturing«, po katerem mala podjetja postanejo partnerji velikih in tako dobijo vec možnosti razvoja. Velik poudarek gre seveda internacionalizaciji in prav zato lokacija centra BIČ - poleg starejšega tržaškega - v Gorici ni
naključna. Bližina Slovenije in ostalih držav vzhodne Evrope namreč omogoča in olajšuje povezovanje in sodelovanje.
V štirih letih delovanja je goriški center BIC dosegel vidne uspehe in potrdil idejo inkubatorja kot pomembnega in potrebnega dejavnika razvoja malih podejtij. (E.B.)
darske dejavnosti, oC* proizvodnje olja in vina do obrtnih izdelkov, zraven pa tudi nekatere pomembne prireditve, kot je npr' zadnja Odprta meja v sod6" lovanju z miljsko in devu1-sko-nabrežinsko občino-Sodelovanje okoliških občin na sejmu pa se n® omejuje le na stand, kajti v Času sejemske prireditve so te občine tudi gostitelji številnih tujih delegacij. Tako je npr. dolinsko občino obiskal bosanski minister za delo Hazim ZeCevid, kjer ga je sprejel župan Boris Pangerc in mu razkaza obrtno cono. Danes pa bo v boljunškem gledaliScu Prešeren okrogla miza 0 obrtništvu, na kateri sodelujejo vse stanovske orgai11
zacije vključno s SDGZ.
Miljska občina predstavlja svoje ozemlje nekaj reliefi, eden od katerih je posvečen navtične mu pristanu Sv. Roka, ka terega gradnja je v tek ^ medtem ko devinsko-na brežinska občina pre stavlja svoje gospodarsK dejavnosti s posebni poudarkom na obrtnist in načrtovano obrtno cono, na kmetijstvo in na kmetij turizem. Živahnost ume nostne obrti je izpričana razstavo izdelkov iz r>a brežinskega kamna.
V petek na sejmu dan kave, v soboto pa dan turizma
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da se na tržaškem sejmu nadaljujejo srečanja tujih gospodarskih 'predstavništev s krajevnimi operaterji.
V	petek, 26. junija, se bodo zvrstile naslednje pobude:
-	celodnevni posvet o kavi v okviru 32. mednarodnega dneva kave; ob 18. uri so predvidena srečanja z delegacijami Etiopije, Indije, Nikaragve in Ruande;
-	ob 17. uri srečanje s predstavniki Bolgarije: veleposlanik Dimitar Lazarov, gospodarski ataše Royko Kadrinov in predsednik Gospodarske zbornice Bolgarije Bojidar Bojinov;
-	ob 17.30 srečanje s predstavništvom iz Hongkonga.
V	soboto, 27. junija bo dan turizma z drugo izdajo 4T Turizem, v okviru katere
bo ob 10. uri okrogla miza na temo Turizem z vzhoda in turizem na vzhod: razvoj, izzivi, zavezništva. Po pozdravih predsednika sejemske ustanove Savina in druguj predstavnikov oblasti je predviden uvo predsednika Podjetja za turistično prom0, cijo Trsta Benvenutija, nato pa strokovm referati: za ENIT Piergiorgio Togni. za podjetje Alpe A dne Frenco Pecoren, Z3 ropoint iz Moskve Francesca Rosani, za Iscra Viaggi iz Genove Alessandra Placeila, za milansko predstavništvo Hrvaške turi stične ustanove Bruna Pestič, za Postojnske jame Peter Stefin in turistični svetovalec Gortine Francesco Comotti.
Sekcija za mednarodno trgovino > storitve pri SDGZ v Trstu nudi podro ^ nejše informacije in posreduje vabila z navedena srečanja (tel. 040-362949).
		
24. JUNIJ 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1757,00	1787,00
nemška marka	977,00	995,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	859,00	884,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2906,00	2996,00
irski šterling	2437,00	2532,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,70	6,11
kanadski dolar	1185,00	1220,00
švicarski frank	1168,00	1193,00
avstrijski šiling	137,80	142,30
slovenski tolar	10,25	10,65
	
24. JUNIJ 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1775,220
EKU	1950,790
nemška marka	985,140
francoski frank	293,870
funt šterling	2966,040
nizozemski gulden	874,060
belgijski frank	47,759
španska pezeta	11,607
danska krona	258,660
irski šterling	2479,800
grška drahma	5,840
portugalski eskudo	9,621
kanadski dolar	1206,070
japonski jen	12,656
švicarski frank	1179,940
avstrijski šiling	140,020
norveška krona	233,550
švedska krona	224,480
finska marka	324,120
MILANSKI BORZNI TRG
24. JUNIJ 1998
INDEKS MIB 30: -1,01
delnica	cena	var. %	delnica	cena
Alleanza Ass.	23.904	+3,15	La Fondiaria	10.002
Bca di Roma	3.471	+1,01	Mediaset	11.404
Boa Fideuram	9.952	+0,44	Mediobanca	22.956
Bca Pop.M 1	13.517	•0,21	Montedison	2.127
Comparf	1.537	+3,08	Olivetti	2.707
Comit	10.402	+1,35	Parmalat	3.413
Čred it Edison	9.386 14.611	-0,89 +0,83	Pirelli Spa	5.567
Eni	11.550	+1,26	Ras	• 23.473
Fiat	7.869	+0,69	Rolo	42.837
Generali	58.600	-0,71	Saipem	9.302
Imi	26.982	+1,96	San Paolo To	24.780
Ina	5.193	+ 1,30	TIM	10.105
Italgas	6.922	-1,25	Telecom Ita	12.652
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
ŠPORT
Četrtek, 25. junija 1998
DANES / OTVORITEV
Začenjajo se nove Zamejske športne igre
Trajale bodo do 3. julija
Po triindvajsetih letih Premora bodo danes po-eovno zaživele pre-n°vljene Zamejske ®Portne igre, ki so vse polovice sedemdeseti" let navduševale več Seneracij Športno nastrojenih mladih zamejcev.
Slavnostna otvoritev Se bo ob naklonjenem ^ertienu ob 21. uri od-yljala na športnem 'Sbscu Sokola, v prime-ru’ da vreme ponagaja, Pa se bo slovesnost preselila v športni center ftivatti v Briščikih. Prvi
0	na vrsti dramski pri-2Pr Priznane dramske skupine SKD Igo Gru-
en’ ki je za to priložno-
1	Pripravila igrico z na-s °vom: »Športne igre
8 malo drugače...« Sleda bo predstavitev P^dne himne nabrežin-rjpga Športnega tedna, 1° je pripravil domači ®nsairibel Kraški ovčarji, akar bo po pozdravu Predstavnika organiza-°rjev na vrsti koncert Poljubljenega sloven-, .ga popevkarja An-arf-ja Šifrerja.
Pred uradno otvorit-)? pa se bodo že začete di prve tekme in sicer anes v nogometu in esarki. Na malem no-|Ppietnem igrišču v /f1211 se bo ob vsakem ^remenu ob 19.30 od-
toV 9 Prva nogometna kma, v kateri se bo _VPa »Persi per persi«
(Stivan - Medja vas) pomerila z nabrežinsko »Bato team«.
Prvo košarkarsko kolo bo ob 19. uri na Sokolovem igrišču otvorila tekma med ekipo »Robe di carta« (Nabrežinci, bivši sokolovci) in »Grad Bani« z Banov. Prav tako na Sokolovem igrišču bo ob 20. mi sledila košarkarska tekma med ekipama »Godba Prosek« in »Skedenj«. Obe tekmi se bosta v primeru slabega vremena igrali v telovadnici v Zgoniku. Košarkarska ekipa »Devin« bo brez večjega truda avtomatično preskočila v drugo kolo, saj so se njihovi nasprotniki »Kontovel elani« odpovedali tekmi. Kontovelski ponos bodo vsekakor branili »Kontovel kadeti«, ki se bodo prav tako v košarki, ob 19.30 v zgo-niški telovadnici pomerili s kriško ekipo »Rod-mans«.
Zamejske športne igre ’98, katere pobudnik in organizator je SD Sokol, se bodo nadaljevale cel teden, do petka 3. julija, ko bo po zaključnih tekmah v košarki in ženski odbojki na vrsti slavnostno nagrajevanje in koncert ansambla Agropop. O poteku iger bomo vd-nevno poročali na športnih straneh našega dnevnika, (gb)
JUTRI IN V SOBOTO / ORGANIZATOR OKS
V Novem Mestu tudi noši športniki
To je že 22. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel - Dokaj pester spored
Jutri in v petek bo v Novem mestu tradicionalno, že 22. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Pireditelj srečanja je Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, pokrovitelja pa sta Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Mestna občina Novo mesto. Izvajatelj manifestacije je Agencija ža Šport Novo mesto.
Letošnjega srečanja se bodo udeležile reprzentance Novega Mesta, Slovenske športne zveze Celovec iz Avstrije, Zveze Slovencev na Madžarskem iz Porabja in ZSSDI.
Športniki teh selekcij se bodo po-
merili v nogometu za dečke, v odbojki za deklice, v košarki za dečke, v namiznem tenisu za dečke in deklice ter v rokometu za deklice. Razen v rokometu bodo športniki in športnice ZSSDI nastopili v vseh ostalih disciplinah.
SPORED
Jutri:	od 16.00 do 17.00
sprejem ekip in nastanitev; ob 20.30 otvoritev »Srečanja« v Kulturnem centru Janez Trdina; od 20.30 do 22.00 kulturno zabavna prireditev in nato družabno srečanje za mlade.
Sobota: ob 9.00 začetek tekmovanj, ob 14.00 kosilo, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
TENIS / TURNIR V WIMBLEDONU
Angleških sanj o končni zmagi Grega Rusedskega zaradi poškodbe že konec
VVDvtBLEDON- Tretji dan teniškega tu-rirja za grand slam v VVimbledonu je bil usoden za Četrtega nosilca in enega glavnih favoritov za končno zmago Britanca Grega Rusedskega, ki je zaradi poškodbe gležnja moral predati dvoboj prvega kroga proti Avstralcu Marku Draperju. Rusedski je dobil prvi set s 6:4, po koncu drugega seta, ki ga je izgubil z 2:6 pa je že močno šepal. V tretjem setu je je pri izidu 5:2 za Draperja, ki je imel tudi servis, Rusedski dvoboj zaradi vse hujših bolečin predal.
V drugi krog se je uspel uvrstiti dvakratni finalist vrimbledonskega turnirja in štirinajsti nosilec Hrvat Goran Ivaniševič, ki je brez težav odpravil Južnoafričana Granta Stafforda 6:3, 6:3 in 6:2. Ivniševic je na zadnjih petih turnirjih za grand slam uspel dobiti le en dvoboj. Med nosilci je bil uspešen še Spanec Carlos Moya (5), ki je šele po petih nizih premagal Indijca Bhu-
pathija s 6:4,4:6,6:4, 2:6 in 6:3.
Pri ženskah je Četrta nosilka Nemka Stef-fi Graf, ki naskakuje že osmo vvimbledon-sko zmago, v drugem krogu premagala Slovakinjo Henrieto Nagyovo s 6:0 in 6:4. V prvem krogu je bila uspešna nekdaj zelo obetajoča Američanka Jennifer Capriati, ki se je na turnir uvrstila na povabilo organizatorja. Capriatieva je premagala Avstralko Nicole Pratt s 6:4, 3:6 in 6:4, kar je njena prva zmaga na turnirju za grand slam po petih letih. Američanka je v zgodovini vrimbledonskega turnirja zapisana kot najmlajša polfinali-stka v ženski konkurenci, to pa ji je uspelo že daljnega leta 1991, ko je bila ob nastopu v polfinalu stara 15 let in 95 dni. V drugi krog se je uspela uvrstiti tudi trinajsta nosilka Avstralka Patty Schneider, ki s 3:6,6:4 in 6:3 premagala 33-letno veteranko Čehinjo Eleno Sukovo, kateri je bil to že 17. nastop na vrimbledonskem turnirju.
KOŠARKA / GOSTOVANJE V KROMERI2U NA ČEŠKEM
Peterka Dom/Jadran zapustila precej dober vtis
nasprotnike so imeli zelo dobre ekipe iz češke prve in druge lige - Navezali so tudi stike z nogometnimi krogi
sUiKn(!de]j° pod večer se je iz me
^PublV61^2 na Moravskem v Cešk sk0 ^tiki vrnilo zamejsko košarkar ci p0ri°fVo’ ki so ga sestavljali igral cfrjjri skega Doma in tržaškega Ja bo n;i,^0 je bilo mišljeno, d< fresh tiokaj kakovostnem turnirju \ tiran °° ^oravi nastopil tržaški Ja prisoj SVoti najboljši postavi. Ne frostv110* najboljšega zamejskege tp p).'? 80 namreč opozarjali števil je v j ti po Kromerižu. Zal pa se taknjj • Preti odhodom nekaj za tiarav° m ie zaradi težav različne tako rf’ Popadla prvotna zamisel bifro 9 e na Češko odpotovala n; SioveStavliena skupina sedmi!
^cev m dveh jadianovcev. riž n ?sk* košarkarji so v Kreme ta®rkas •°tovab na povabile tiriravsfri6^3 kluba Slavija. S ten k°gar, tUrn drustvom so zamejsk tttecen krogi ze imeli doka tla ZaCn^tike sodelovanja, zlasti še
kar g(eT? ie na Češko odpotoval tem s0 p . zamejska odprava. Pc ti pa Sn stiki nekoliko zamrli; osfr Vkna osebni ravni, sprejeti 0nier*Zu so bili zelo lep V°tistva Sat t‘k ie poleg društveneg sta, n, ^Pnijel tudi župan tega me Zelo l10c Petr DvoraCek, ki se j (tako jT1Iriat 23 zamejske Slovinc Slove"1! namreč pravijo, kajti z rio Se e nnajo Slovake). Mesto se r^botijjr, ''ja kakih 70 kilometro brna fr, °,. moravske prestolnic tektonskV ■ 23 Pravi biser v arhi aem D J17* m zgodovinsko-kultm va je nefrio stevilu prebivalsl °tiko manjše od Gorice, se
šteje kakih 30.000 prebivalcev. S posoškim mestom pa je Kromeriž povezan s kruto usodo goriških beguncev, ki jih je prva svetovna vojna pregnala iz domačih krajev. Kar nekaj desetin goriških družin je namreč dobilo štiriletno zatočišče prav v gostoljubnem mestecu ob Moravi in v njegovi okolici.
V štiridnevnem gostovanju v Kromerižu so, poleg sodelovanja na košarkarskem turnirju, zamejski športni delavci navezali še stike z domačim nogometnim klubom, Cigar vodstvo je izrazilo pripravljenost za sodelovanje, zlasti še na mladinski ravni. V ostalih športnih panogah pa stiki skoraj niso možni, kajti gojimo dokaj različne panoge. V Kromerižu npr. skoraj ne poznajo odbojke in kotalkanja, medtem ko imajo zelo razvit hokej na ledu, plavanje in atletiko.
Glede košarkarskega turnirja pa bi omenili tole: kljub neuigranemu moštvu in razliki v kvaliteti (dve sodelujoči moštvi namreč nastopata v 1. ligi, tretje pa v ligi nižje), so naši košarkarji zapustili nadvse dober vtis. Tudi proti očitno močnejšim, zlasti pa višjim nasprotnikom, se niso predali in so se borili do zadnje sekunde. Eno tekmo so celo zmagali. Prvi dan je moštvo Dom/Jadran igralo proti najmočnejši peterki turnirja, moštvu Nova Hut iz Ostrave, ki v svojih vrstah uvršCa dva odlična hrvaška igralca. Naslednjega dne so se v jutranjih urah zamejci pomerili s prvoligašem iz Bma in ga premagali, popoldne pa so igrali še proti domačinom (na sliki obe ekipi) . Po dokaj
izenačeni tekmi so zaradi utrujenosti in osebnih napak naši popustili šele proti koncu. V vseh treh tekmah pa so naši bili odlični v zadevanju trojk, precej slabši pa pri izvajanju prostih metov.
Nova Hut Ostrava - Dom/Jadran 116:71 (52:33)
Dom/Jadran: Viola 3, Corsi 5, Podbersig 8, Braini 10, Ambrosi 4, Hmeljak 11, Vižintin, Oberdan 22, Jarc 8.
Dom/Jadran - Ograpol Brno 93:89 (50:41)
Dom/Jadran: Viola 7, Corsi 7, Podbersig 7, Braini 29, Ambrosi, Jarc 11, Hmeljak 14, Vižintin, Oberdan 18.
Slavia Kromeriž - Dom/Jadran 97:76 (49:43)
Dom/Jadran: Viola 15, Podbersig 11, Braini 12, Ambrosi, Jarc 11,
Hmeljak 6, Vižintin, Oberdan 21.
Na koncu pa še tole. Prelepo in gostoljubno mesto Kromeriž si zasluži le eno Cmo piko: v celem mestu smo po temeljitem iskanju našli le en poštni nabiralnik in še ta se nahaja v neki zakotni ulici. Podpisanega, ki je od nekdaj neozdravljiv oboževalec kvarteta iz Liverpoola, je prijetno presenetila ugotovitev, da so eno ulico poimenovali po Lennonu. Ni mi pa znano, ali so to poimenovanje opravili na novo, ali so samo v starem imenu odstranili eno Črko in spremenili drugo. Bolj verjetno gre za prvo varianto, kajti gre za neko razes majhno uličico.
Ob slovesu so zamejci povabili ekipo Slavije, da se septembra letos v Gorici udeleži turnirja, ki ga bo SZ Dom priredilo ob svoji 35. obletnici delovanja.	Vili PrindC
NOVICE
FJK podpisala garancije za ZOI2006
CELOVEC - Skupna kandidatura treh dežel za pridobitev zimskih olimpijskih iger 2006 je znova storila velik korak naprej. Predstavniki deželne vlade Furlanije-Julijske krajine so vCeraj v Celovcu pod-pisali izjavo, s katero jamčijo vse potrebne ukrepe za kandidaturo. Predsednik FJK Gianfranco Crader se je s podpisom obvezal, da bo spoštoval »olimpijsko charto« in potrdil »pogodbo z mestom gostiteljem« (Celovcem). Izjava vsebuje tudi vsa jamstva za sodelovanje pri kandidaturi in kasnejši izvedbi iger. FJK se je s podpisom obvezala tako Mednarodnemu olimpijskemu komiteju kot avstrijskemu olimpijskemu komiteju in družbi »Celovec 2006«.
Jalabert slavil na kronometer
ITOGEN - Svetovni prvak v vožnji na Cas Francoz Laurent Jalabert je zmagovalec 9. etape dirke po Švici - 29 km dolgega kronometra v okolici Ittinge-na. Drugo mesto je z osmimi sekundami zaostanka osvojil domačin Beat Zberg, tretji pa je bil lanskoletni zmagovalec dirke po Franciji Nemec Jan Ullri-ch, ki je za zmagovalcem zaostal 22 sekund.
V skupni razvrstitvi še vedno vodi Italijan Stefano Garzelli, ki mu končno zmago na jutrišnji zadnji etapi verjetno lahko ogrozi le še Švicar Zberg, ki se je z današnjo vožnjo povzpel na drugo mesto s 53 sekundami zaostanka za Italijanom.
Obvestila
JADRALNI KLUB CUPA organizira v soboto, 27. junija nočno regato za kajutne jadrnice Sesljan-Piran-Sesljan veljavno za podelitev Trofeje Cupa. Start pred Sesljanskim zalivom ob 21. uri. Vabljeni!
SZ JADRAN sklicuje izredni občni zbor v nedeljo, 28. junija 1998 ob 11. uri v prvem in ob 11.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Edina točka občnega zbora je sprememba statuta.
SZ BOR sklicuje 33. redni občni zbor v ponedeljek, 29. junija s pričetkom ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. mi v drugem sklicanju na stadionu 1. maja. Ob 19. uri bo izredni obciu zbor za prilagoditev statuta zakonu 460/97.
SK BRDINA sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 29. junija ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju za prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. Občni zbor bo na sedežu kluba, Proseska ulica 131.
SZ ZARJA sklicuje jutri, 26. t. m. v Bazovskem domu v Bazovici ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor. Dnevni red: 1. izredni občni zbor: a) sprememba statuta, 2. redni občni zbor.
ND ZARJA GAJA sklicuje dne, 27. t.m. na svojem sedežu na Padricah ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 29. junija 1998 izredni občni zbor, ki bo potekal v Sportno-kultumem centru v Zgoniku ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju.
KK BOR sklicuje jutri, 26. tm. na stadionu »1. maj« ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Izredni občni zbor, a) sprememba statuta; 2. redni občni zbor a) predsedniško poročilo, b) blagajniško poročilo, c) pozdravi gostov, d) odobritev obračuna in proračuna, e) razprava, f) razno.
SD MLADINA - Križ sklicuje izredni občni zbor v torek, 30. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Albert Sirk. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. junija 1998 ob 9. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu je razprava in sprejetje novega statuta društva.
SD BREG - nogometna sekcija organizira od 29.6. do 4.7. kamp za mlade nogometaše (letniki od 1985 do 1991). Kamp poteka od 8. do 17. ure. Zainteresirani na pokličejo na telefonski številki 0338-7811101 (od 8.30 do 18.00) in 040383087 (od 18. do 21. ure).
TPK SIRENA obvešča elane, da bo izredni občni zbor za prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom v ponedeljek, 29. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu 32.
Prireditelji otroškega poletnega centra na stadionu »l.maj« v Trstu sporočajo, da bo ta pobuda trajala od 29. junija do 17. julija, vsak dan od 7.30 do 16.30. Podrobne informacije vsak dan ob uri kosila na tel. št. 040571453.
SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ra odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. St. 040200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
JK CUPA prireja TEČAJ VVBMDSURFA od od 6. 7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. St. 040 299858.
Teniska sekcija SZ GAJA organizira od 29.6.98 do 10.7.98 v popoldanskih urah začetniški teniski tečaj za otroke. Za pojasnila kličite na 040 212988 ah pa 040 226115.
Teniska sekcija SZ GAJA sporoča, da se bolO-umi tečaj za odrasle zaetnike pod vodstvom Allesa Plesničarja pričel v ponedeljek, 29. t.m. na Padricah. Za informacije kličite na tel. St. 040 212988 ah 040 226115.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
_____________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99:
Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice.
ŠMARTNO (Goriška Brda)
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča Danes, 25. junija ob 21.00 bo uprizoritev tragikomedije »Celestina«, avtorja Fernanda de Rojasa v prevodu Nika Koširja in priredbi ter režiji Zvoneta Seldbauerja. Predstava bo na prostem.
GABROVICA PRI KOMNU
Ob prazniku sv. Petra in Pavla, vabi KD »Brce« na
premiero komedije, »StmCki v mineštri«, ki bo v soboto, 27. junija ob 21. uri. Režija Sergej VerC. Ponovitev bo v nedeljo, 28. junija ob 21. uri.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorska »Hura za veljake mlake kloake.
PIRAN
Gledališče Tartini v Piranu
V	soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
Tartinijev trg
V	ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Nove abonente bomo vpisovali vsak delavnik od 15. do 24. junija med 10.00 in 12.00 uro ter med 14.00 in
17.00	uro pri blagajni MGL.
MITTeifEST - PREHODI
ČčDAD, od 18. do 26. Julijo 1998
Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Canetti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bulga-res«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da Fe«; ob 24.00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«.
Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Pacifico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidmn Hensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; 17.00, »II Gioco degli očchi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio Wien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhausna; ob 23. v gledališču Ri" stori »Studio per decalogo IV«.
Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »II Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Diverti-mento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »II mandarino meraviglioso e Ritratti».
Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov’e Vanima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Clemencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Barboni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Frammenti di Kafka e Contessa«.
Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »11 generale delVarmata morta«
Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v Rosazzu »Tavola rotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillith«; ob 19.00 v Rosazzu »Cantori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non oc-corre titolo« Wislawa Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pilade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Dne 30. junija se prične Festival operete '98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Predprodaja vstopnic je že v teku, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00.
Poletni koncerti
Jutri, 26. junija ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom J. Kovatceva; glasba: Glinka, Dvorak, Ciaikovski, Brahms in Ravel, izvaja orkester Gledališča Verdi.
Območje bivše umobolnice: jutri, 26. junija, ob
21.00	bo nastopil kitarist Ken Mercer.
100-letnica KD Primorsko - MaCkolje: v Četrtek, 2.
Program 5. Primorskega poletnega festivala
Jutri, 26. junija ob 23.30 v Kavarni Loža v Kopru bo na sporedu delo Nebojše Pop^TasiCa »Kabaret Karla Jedermana v režiji Jerneja Lorenca.
27.	junija ob 21.00 v Tartinijevem gledališču v Piranu bo na sporedu delo P. de Marivauxa »Igra ljubezni in naključja v režiji Janousza Kiča.
28.	junija ob 21.30 na Martinčevem trgu v Kopru bo na sporedu delo Johna Godberja »Izbacivaci« v režiji Matka Raguža.
29.	junija ob 21.30 na Titovem trgu v Kopru bo na
sporedu indiski ep »Mahabharata« v izvedbi men-snarodnega centra za Kathali iz New Delhija
30.	junija ob 21.00 na Titovem trgu v Kopru bo na sporedu delo J.B.O. Moliera »Tartuffe v režiji Mile Koruna in izvedbi MLG iz Ljubljane.
Program uličnega gledališča
29.	junija ob 10.00 v parku ob tržnici , ob 10.45 na Titovem trgu v Kopru bo na sporedu gledališko delo »Marionette«, ob 19.00 v Kopališkem parku v Kopru bo na sporedu gledališko delo »Klovnarije«.
30.	junija ob 10.00 v parku ob tržnici, ob 10.45 na Titovem trgu in ob 19.00 na Carpaccievem trgu v Kopru bo na sporedu gledališko delo »Marionette«; ob 19.00 v kopališkem parku v Kopru bo na sporedu gledališko delo » Komedija na hoduljah«
julija bo ob 20.30 celovečerni koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji v dvorani muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27.
DOLINA
Junijski glasbeni večeri
Jutri, 26. junija, ob 21. uri na K’luži nastop pihalnega orkestra iz Doberdoba in zaključni nastop gojencev pihalnega oddelka GM iz Doline, Proseka in Nabrežine.
100-letnica KD Primorsko - MaCkolje
V sredo, 1. julija bo ob 20.30 koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji v cerkvici sv. Martina.
BLED
Festivalna dvorana
V soboto, 4. julija, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra Opere in baleta Ljubljana s solisti ob otvoritvi Mednarodnega festivala »Violina - Bled 98«
LJUBLJANA
Križanke - Jazz Festival
V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija.
Opera balet
Oppre in^baleta
SOVODNJE
V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«.
MANZANO
Folkest
1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri.
MEDUNO
Folkest
1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua.
_____________HRVAŠKA________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junija je prenesen na kasnejši datum.
PULJ
Arena
5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa-mily. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355).
______________SLOVENIJA_________________
KOPER
Na trgu pred Ložo
27. junija, ob 21. uri bo orkester koprskega konservatorija izvajal simfonični poem Kumarjeve »Istralije«.
PORTOROŽ
Avditorij Portorož
Od danes, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami.
SEŽANA
Kulturni center Srečka kosovela
V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega pevca in izvajalca glasbe nove dobe "New Age“ Johna Christiana.
Mednarodni festival operete
Pomladna parada - 30. junija, 4., 10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-LŠ -11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi.
Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Can-Can - 1., 2., 3., 7. julija ob 20.30 in 5. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich.
7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 6. julija - Dva srca in ena pesem / 13. julija - 'O sur-dato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi.
19. EBU FESTIVAL SODOBNE LJUDSKE GLASBE
OD 25. DO 28. JUNIJA V AVDITORIJU V P0RT0R02U
Danes, 25. 06 ob 21.30: Letni kon cert Kulturnega društva »Folk Slovenija«
Jutri, 26. 06. ob 15.00: Vlasta Redl-Ceška; Fra-nui-Avstrija; DD Synthesis-Makedonija — 20.00: Katice-Slovenija; Duet Haugard Hoirup" Danska; Duet Laitinen - Pohjonen-Finska; Pa" reglish-Svica
Sobota. 27. 06. ob 15.00: Patria-Hrvaška; Jo11 Faukstadt in Per Saemund Bjorkum-Norveška, Glasbeniki iz Portugalske — ob 20.00: Marko banda in Bogdana Herman-Slovenija; Tenores Goine-Italija; Sie Gra-Polska; YESCA-Spanija Nedelja, 28. 06. ob 15.00: Laiksne-Latvija; Peter BrovvneTrska; Mallou-Belgija — ob 20.00. Troitsa-Belorusija; Meta-Madžarska; OL’UN Slovaška
Več informaciji na straneh interneta: http://www.rtvslo.si/Folkfest98
39. jazz festival Ljubljana
Križanke, 10. -12. julij 1998
Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Tri0 ^ Kenny Garrett Quartet / McCoy Tyner & The Lah Ali Starš
Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Sl°v^ nija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanchaf Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož GraSiC Kvinte^ (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / Ja®® Morrison Quartet
Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij:
Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove LjubljaIlS banke, Trg revolucije 2
Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mah g riji Cankarjevega doma
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi.
Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Oreste Dequel. Urnik: od torka do sobote od
10.30	do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od
11.00	do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. Razstava bo odprta do 28. junija.
Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do
19.00.	Ob sobotah in nedeljah zaprto.
Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do
13.00,	(ob ponedeljkih zaprto).
Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od
10.00	do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od
10.00	do 18.00 - ob torkih zaprto.
Tržaški velesejem (oddelek »H«): bo od 19. do 28. junija skupinska razstava slikarstva in pesništva pod naslovom »Espressioni«, ki jo predstavlja Kulturno
društvo La Fonte. Umik: vsak dan od 17.00 do 24:00. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): od 2. julija, .do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
BRISČKI
KRD Dom Brisciki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, Čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v BrišCikih. Umik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure.
BOUUNEC
Mladinski dom: »Boljunska cerkev skozi stoletja«. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 16.00 do 18.30 ter ves teden do nedelje 28. junija od 16.30 do
18.00.
BANI
V	društvenih prostorih: do nedelje 28. junija je na ogled razstava »Čipka in kamen«, svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 16.00 do 20.00.
MILJE
Na sedeZu LetovisCarske ustanove
V	nedeljo, 27. junija se konca razstava Gianfranca Bernardija »Visioni deviche«. Umik od 10.00 do
13.00	in od 16.00 do 19.00*
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi
parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VIDEM
Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža.
BURANO
V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do
17.00.
BENETKE
Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča.
razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo °dP ta do 10. julija.
KROMBERK	a sta.
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij3 a. rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek lerija primorskih likovnih umetnikov.	gp0-
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvez Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18' 0 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN	birka
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zg jg, »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet' ob sob. ned. in praznikih 13-17.
DOBROVO
_____________SLOVENIJA________________
NOVA GORICA
Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na ogled je razstava Žarka Vrezca.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je
Grad Dobrovo
flCD6
V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne ora^.raj-zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi- ^ ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukc ) pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in rl ^g. lene Stepančič. Umik: ob delavnikih od H- ajli ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob pone zaprto.
LJUBLJANA	rne
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M
gaterije-	„ „lia Mei
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstav j Prinčič.
Mala galerija CD: na ogled je razstava Cvetkoviča.	Mark3
Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Peljhana »Sistem - 7«.	'n fot°
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov ^^a-grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amste Razstava bo odprta do 13. avgusta.	raZsta'
Muzej novejše zgodovine:	na	ogled je stale	jo
va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 18. ure.
A RAI 3 ^ slovenski program
Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Koroški napevi: Mi smo Smrtnikovi fantje «V gozdu«
TV DNEVNIK TV Mozaik (pon.)
RAI 1
a!Ei]
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Zelena linija, Zeleni Meteo Aktualno: Deset minut za
Film: Non stuzzicate i cowboys che dormono (kom., ZDA 70, r. G. Kel-ly, i. J. Stevvart, Henry Fonda, S. Jones)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Verde-niattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un ange-1° - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik. 13.55 Gospodarstvo
Film: 47 morto che parla (kom., It. ’50, r. M. Mat-toli, i. Toto)
SP v nogometu: Nizozemska - Mehika Mnenja in intervjuji po oogometni tekmi Dnevnik
Nan.: Se bojiš teme?, 19.00 Gospa z Westa Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Variete: II paese delle oieraviglie- Čudežna dežela (vodita Pippo Franco in Melba Ruffo) Dnevnik
Šport: Occhio al Mondia-le - Vse o nogometnem Prvenstvu Nočni dnevnik Kai educational: Italija Mk let, 1.10 Aforizmi: David Pears Sottovoce - Potihoma
RAI 2
Nanizanka
Variete za najmlajse, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Tg2 Medicina Sp v nogometu Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Šport: Dribbling - Nogometno prvenstvo Nan.: II Virginiano, 16.10 Komisar Kress, vmes (16.05) kratka poročila Kratka poročila Scanzonatissima Dnevnik
SP v nogometu: Belgija -Južna Koreja Risanke: Tom in Jerry Loto ob osmih tM Večerni dnevnik
TV film: Incantesimo (dram., It. ’98, i. Agnese Nano, Giovanni Guidelli) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik
V parlamentu, vreme Film: Fino alla follia (dram., Fr. '94)
Glasbena odd.: Mi ritorni in mente replay
RAI 3
	Jutranji dnevnik
	Film: La congiuntura (kom., It. ’64)
	Aktualno: Art’6, 10.30 Infinito futuro, 10.00 Tema
	Dnevnik, 12.15 Šport
	Aktualno: Telesogni, 13.00 11 grillo, 13.30 Me-dia/Mente
	Deželne vesti, dnevnik
	Znanstveni dnevnik
1	Šport:	motonavtika, biljard, 16.30 kolesarstvo
	Nan.: Lois & Clark
	Dok.: Geo Magazine
	Vremenska napoved
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Variete: Blob
	SP v nogometu: ZDA -Jugoslavija
	Dnevnik, deželne vesti
	SP v nogometu: Nemčija - Iran
	Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
	Variete: Fuori orario
	Boks
§8 RETE 4
ITALIA 1
fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amore, 6.50		Otroški variete Ciao ciao
	La donna del mistero 2	pv	mattina, vmes risanke
	Pregled tiska		Nan.: Hazzard
	Nad.: Vendetta d’ amore.		Film: Bella in rosa (kom.,
	9.45 Sei forte papš, 10.45		ZDA ’86, i. M. Ringwald)
	Febbre d’ amore		Spori studio, 12.25 Odpr-
	Dnevnik		ti studio, 12.50 Fatti e
	Aktualno: Forum		misfatti
	Kviz: Kolo sreče		Nan.: Genitori in blue
	Dnevnik Tg 4		jeans
	Nad.: Sentieri - Steze	EfEu	Risanke
	Film: Estate violenta	ujm	Risanke: Simpsonovi
	(dram., It. ’59, r. V. Zurli-		Variete: Colpo di fulmi-
	ni, i. E. Rossi Drago)		ne (vodi M. Hunziker)
	Kviz: OK, il prezzo h giu-		Nan.: Beverly Mills
	sto (vodi I. Zanicchi)		Variete za najmljaše,
	Dnevnik in vreme		vmes risanke
	Variete: Game Boat		Nan.: Flipper
	Film: Caino e Caino		Odprti studio, 18.55
	(kom., It. ’92, i. E. Monte-		Spori studio
	sano, A. Benvenuti)		Nan.: V osmih pod
	Film: I nostri mariti		streho, 19.30 La tata (i.
	(kom., It. ’66, i. A. Sordi)		Juliet Mills, R. Long)
	Pregled tiska		Variete: Sarabanda
	Film: Oltre la notte		Film: Tremors (srh., ZDA
	(dram., Fr. ’90)		’89, i. F. Ward, Kevin Ba-
			con, Firm Carter)
			Nan.: X-Files (i. D. Du-
@| CANALE5			chovny, G. Anderson) Italija 1 šport - Nogomet-
			no prvenstvo
			Spori studio
	Na prvi strani, vreme		rrti studio
	Jutranji Tg5		Film: Cav. Costante....
	Aktualna odd:: Vivere		
	bene benessere		
	Variete: Maurizio Cstan-		
	zo Show Nan.: Časa Vianello	s te« 4	
	Dnevnik TG 5		
	Aktualna odd.: Sgarbi quotidiani	H	19.30, 23.00 Dogodki in
	Nad.: Beautiful		odmevi
	Aktualno: Uomini e don-		Nanizanka
	ne - Moški in ženske (vo-	ran	Živali in narava
	di Maria De Filippi)		Konjske dirke
	Aktualna odd. o zdravju:	MR	Laff Movie
	Vivere bene salute	RnB	V... živo
	Nan.: Stefanie (i. Clau-	MR	Zoom umetnost in kultu-
	dia Schmutzer, H. Alex)		ra, 0.30 Max Headroom
	Aktualna oddaja: Verissi-mo na licu mesta (vodi		
	Marco Liorni) Aktualno: Verissimo	(•) MONTECARLO	
	Kviz: Tira & Molla (vodi		
	Paolo Bonolis)		
	Dnevnik TG 5		19.25, 22.45, 0.30 Dnev-
	Variete: Doppio lustro		nik, 19.15 Spori
	(vodita Ezio Greggio in		Nogomet - France ’98
	Enzo lacchetti)		Nan.: Seinfeld
	TV film: Angelo nero (krim., It. ’98, r. R. Rocco, i. G. De Sio, Ben Gazzara,	H	Film: Portami in citta (kom., ’53, r. D. Sirk) SP v nogometu: Belgija -Južna Koreja, 17.50 Nizo-
	M. Ranieri, zadnji del)		
	Variete: Maurizio Costan-		zemska - Mehika
	zo Show		Spori: France ’98
	NoCni dnevnik		SP v nogometu: Nemčija
	Doppio lustro		- Iran
	Nan.: Ragionevoli dubbi		Biscardijev proces
7.30 8.55 9.00
9.30
11.10
11.40 12.05 13.00 13.10
13.40
14.40
15.05
15.50 16.20
16.50
17.00 17.10
17.25
17.30
18.00
18.25
19.05
19.20
19.30 20.00 20.00
21.15
21.20
22.15
22.25
22.35
23.35 0.50
1.35
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Mlada Evropa poje (1. odd.), 9.40 nan.: Modro poletje (Sp.,	1.	ep.),	10.15
poljudnoznanstvena serija: Svet narave (VB, 1.) Dok.: Bajke na Slovenskem - Dobro in zlo Vremenska panorama Nan.: J.A.G. (ZDA, 6. ep.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Otvoritveni koncert Slovenskih glasb, dnevov (2. del) Razgledi slovenskih vrhov Osmi dan Gibljive slike Oddaja o slovenski vojski: Pripravljeni Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Oddaja za otroke: tedi, oddaja za mularijo Slavnostno zasedanje državnega zbora Resnična resničnost Risanka Oglasi
Dnevnik, vreme, šport Oglasi
Proslava ob dnevu državnosti
Dobro je vedeti Tednik
Poročila, vreme Spori
Dokumentarna oddaja: Marc Chagall Brane Rončel izza odra Resnična resničnost Napovedniki
TV PRIMORKA
1	13.00 Videostrani
	Videostik
	Obiskali smo: Sežana
	Danes na Primorskem
	Kmetijska oddaja
	Videostrani
	Program za otroke
	Videostrani, Videoespot
	50 let GD Dobrovo
	Praznik občine Sežana
	Brigadirji - Graditelji Nove Gorice (pogovor)
	Nad.: Sosedje (37.)
	Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič)
- 0.50 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nad.: Družinski zdravnik (Španija, 5. del)
TV nadaljevanka: Resnični obraz Anite Novak (A. Marodic, r. Anton Tomašič, i. Iva Zupančič, Lojze Rozman, Majda Potokar, Dare Valič, zadnji
13.00 13.30 14.25
15.00
15.50
19.35 20.00
20.35 23.00 0.45
del)
Svet poroča Euronews TV Prodaja
Nanizanka: Saint Tropez (Francija, 9. epizoda)
SP v nogometu: Belgija -Južna Koreja, 18.00 Nizozemska - Mehika TV igrica: Kolo sreče Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 12. epizoda) SP v nogometu: ZDA -Jugoslavija
SP v nogometu: Nemčija - Iran (posnetek) Napovedniki
S! Koper
15.30
16.00
18.00
18.30
18.45
19.00
19.25
20.00 21.00
23.00
23.15
Euronevvs
SP v nogometu: Belgija -Južna Koreja (neposredni prenos), Nizozemska -Mehika (posnetek) Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Spori
Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Potovanje po Nemčiji SP v nogometu: ZDA -Jugoslavija (neposredni prenos), Nemčija - Iran (posnetek)
TV dnevnik - Vsedanes Program v slovenskem jeziku
"N
Radio Trst A
^13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, vrn Poročila; 7'20 Dobro jutro po naše, es Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-r Q; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje «. ^drina,- 9.15 Odprta knjiga: Križanovska o^meza», r. M. Prepeluh, 19. del); 9.40 Z s,™mi očmi v naravo; 10.10 Koncert s izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V sre-tetK ^ozorn°sti; 12.40 Koroška poje: kvar-14 nnat0V Smrtnil<; 13.20 Glasba po željah; qQ ^ Deželna kronika; 14.10 Kulturne dia-nale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba k sf okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna 18 3n nato Mi in 9|asba; 18.00 Dosje; ' 0 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
Iztn' 17.10 Poročila v slov. ;'8.30, 16 3n Poročila v ital; 10.00 Matineja; ■JtZa zanima tvoja prihodnost; 17.30 trip-i/1 Potpuri (Incontro con la canzone lna); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
ročih7'30' 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-rporJ 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-7.3q ® Poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; pre i oč in dan - OKC obveščajo; 8.00 9 45 izd tiSl<a' vreme: 8-50 Kulturni koledar; <' KQko do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00
Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 95-letnica Delavske godbe Trbovlje; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Dan državnosti; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Proslava ob dnevu državnosdti; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. 22.40 Stari gramofon; 23.05
Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 12.00 Glasb, novosti; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 SPOT; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO;16.15 Izvirniki In priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
I
2	Četrtek, 25. junija 1998																
^	.	SREDISCE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
		L*	6	o o	č>66	II	ESU		S		mmmmm			\	C	A
VREMENSKA SLIKA
Nad severnim Atlantikom in Britanskim otočjem ter nad Rusijo sta ciklonski območji, nad južno Evropo in Sredozemljem pa je Šibko območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka v višinah nad nase kraje toplejši in bolj suh zrak.	«
1010 1000 £
1010
'S-
101 o'


O**-? STOCKHOLM
^/13	A/io O
V l v
K0BENHAVN - A
■ iey9' —
|k	-1	'
AM 16/18 BEDLIN i-V2Qn oBRUSELJ
foPARIZ 15/20	,
15/25 fZXx	DUNAJ 14/23
ŽENEVA^ 13/27	UUBUANA 16/26
MILANO n ° 20/29 yv>
C-VC. SPLIT -/-
"""^^SKOPJE o -/-
MOSKVA 12/20 °
VARŠAVA n/20 o

o KIJEV -/-
BEOGRAD
o
18/27
<5?
OSOFIJA 14/32
• X
.-Sr.
.ATENE 22/25
> X'.
—N>
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.41.
(LUNINE MENE^
Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 21.54.

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.03 najnižje -67, ob 11.44 najvisje 37 cm, ob 17.03 najnižje -14 cm, ob 22.43 najvisje 46 cm.
Tutri: ob 5.36 najnižje -64, ob 12.22 najvisje 36 cm, ob 17.43 najnižje -11 cm, ob 23.14 najvisje 40 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje C.
BI0PR0GN01
Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo pojavljale vremensko pogojene težave in tudi njihovo spanje bo moteno.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			25	2000 m			11
1000 m			19	2500 m 			8
1500 m			14	2864 m			5
DANES
V


TRBIŽ
el s
CEDAI 17/29 O
O VIDEM 17/29
C 12/23 KRANJSKA GORA _
O TR2IC 14/25
O KRANJ
GRADEC	-A-
16/26	XX
S
^N. GORICA 16/29
GORICA^ q
UUBUANA
16/26
16/29

TRST .
18/28 V ^
PORTOROŽ
O 18/28
POSTOJNA
O 14/26
KOČEVJE
-X°
N. MESTO 16/26 O
s
POREČ
J.
O
^RNOMELJ
PAZIN
O
OPATIJA
O
REKA
O 18/28
S
v

Ob morju po pretežno jasno. Drugod bo spremenljivo oblačno.
SOSEDNJE POKRAJINE: Večinoma sončno bo in soparno. Ponekod v krajih vzhodno od nas bodo se popoldanske nevihte.
°GRADEC
M. SOBOTA
O 16/28 J
-'-m

HRVAŠKA ^
V petek in soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v soboto popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE
Microsoft prikazal novi Windows 98
LJUBLJANA - Dan pred svetovnim uradnim izidom je Microsoft Slovenija predstavil dolgo pričakovano novo različico operacijskega sistema Windows 98 in prednosti ter novosti, ki jih prinaša.
Na novinarski konferenci je predsednik Microsoft Slovenija Aaron Marko predstavil tudi poslovne rezultate za fiskalno leto 1998. Celotni promet, ki znaša slabih 1, 8 milijarde SIT, je za 188 milijonov tolarjev presegel pričakovanja ob začetku leta. Število prodanih hcenc je bilo 118.000, povprečna cena na hcenco pa je znašala dobrih 15.000 SIT. Pri tem so poudarih, da gre tu za ceno, ki jo postavi Microsoft, in ne tisto, ki jo plača končni kupec.
V prometu je bilo največ prodanih izdelkov iz j družine Office (41%) in Windows 35%, sledijo pa | še izdelki družine BackOffice (14%) in ostali iz-! delki (10%). Po oceni Microsofta je bilo prodajno j leto izjemno uspešno, kljub temu, da ni bilo nobenega pomembnejšega novega izdelka.
Na novinarski konferenci so tudi povedah, da je 23. junija zvezno prizivno sodišče v ZDA preklicalo razsodbo nižjega sodisca, tako da Microsoft ni veC obvezan nuditi Windows 95 brez Explorerja. Delnice Microsofta pa so takoj narasle na 100, 75 dolarja za delnico.
Najpomembnejše novosti, ki jih prinašajo nova okna, so: delajo hitreje in bolje, imajo enak uporabniški vmesnik kot Windows 95, kar bo uporab-i nikom olajšalo prehod ter prinaša podporo novim I tehnologijam, kot so nov datotečni sistem FAT32, ažuriranje sistema preko interneta, podpora USB j I napravam, prikaz slike na osmih monitorjih hkrati,
! vklop računalnika v 5-10 sekundah (samo pri naj-| novejših računalnikih), podpora DVD (Digital Video Disc) in VVebTV. Po napovedih naj bi slovenska razbeica VVindovvs 98 izšla v začetku oktobra letošnjega leta, za kupce Panevropske razbeice pa bo zamenjava brezplačna. V Času, ko VVindovvs 98 šele prihajajo na trg, bo stekla tudi promocijska akcija, ki bo trajala od 25. junija do 3. jubja. V tem Času bo nadgradnja VVindovvs 98 stala le 9.800 SIT.
Hkrati z izidom novega operacijskega sistema pa je stekla tudi dobrodelna akcija. Po končanem civil-I nem postopku proti podjetju iz Ljubljane, ki je upo-j rahljalo nelegalne kopije programske opreme, je j Micorosoft dobil 2,4 mihjona tolarjev. Dodali so še i j del sredstev, ki so jih namenili promoviranju, ter se odlocib, da bodo skupni znesek, ki znaša 4 mihjo-ne tolarjev namenih prizadetim v Posočju. (STA)
Avstralski kadet je po eni uri omagal zaradi hudega mraza
Na. vojaški paradi v avstralskem glavnem mestu Camberri je po eni uri stoje mirno kadet kraljevske enote omagal zaradi strupenega mraza, ki je zajel zahodno Avstralijo (AP)
V	Belgiji za rasizem v strankah predvidene finančne kazni
BRUSELJ - Belgija namerava za politične stranke, ki širijo rasizem, uvesti denarne kazni. Predlog zakona o ukinitvi javnega financiranja pohtičnih strank, ki ne spoštujejo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je že potrdil parlamentarni odbor za notranje zadeve.
V	skladu s predloženo zakonodajo bo ravnanje strank nadzorovala komisija za voblne stroške. Ce bo četrtina njenih elanov menila, da neka stranka siri ideje, nasprotne Človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, se bo komisija obrnila na arbitražno in kasadj-sko sodišče. Na tej ravni bo potrjeno ali zavrnjeno mnenje o obnašanju neke stranke, višino denarne kazni pa bo določila komisija za volilne stroške. Za pred' log so v parlamentarnem odboru glasovale vse stranke, razen nacionalističnega Flamskega bloka. (STA)
Danci srečni kljub davkom in slabem poletnem vremenu
K0BENHAVN - Kljub napovedanemu povečanj11 davkov in slabemu poletnemu vremenu je večina Dancev zadovoljna s svojim življenjem. Kobenhavn-ski Časnik Politiken je v torkovi izdaji objavil izide nedavne ankete, po kateri je 32 odstotkov vprašanih v preteklih treh letih postalo »srečnejših«, medtem ko 60 odstotkov ni občutilo nobenih večjih sprememb-Le osem odstotkov od tisoč vprašanih je povedalo, da z Življenjem niso veC tako zadovoljni kot nekoC-(STA/dpa)
V ZDA zaspani vozniki povzročijo 100 tisoč nesreč
WASHINGTON - Po ocenah Ameriške zvezne uprav® za varnost v cestnem prometu 100.000 nesreč na let° zakrivijo zaspani vozniki. V poročilu, objavljenem v Reviji ameriškega zdravniškega združenja The nal Highway Traffic Safety Administration navaja, da zaspanost zakrivi od enega do tri odsototke vseh pixf metnih nesreč v ZDA in terja vsako leto 1500 smrtnm žrtev - štiri odstotke vseh žrtev prometnih nesreč. P sci poročila pa poudarjajo, da ima zaspanost verjetno še večjo vlogo pri nesrečah. (STA/Hina)
Odpoved trebušnemu plesu
KAIRO - Slavna egiptovska trebušna plesalka Dina (32) se je odločila, da bo zaključila svojo donosno ka^ riero, med katero je v eni sami noCi zaslužila pribl iž11 6000 dolarjev, piše egiptovski tisk. »Odločila sem seda bom zapustila ples, ker je zdaj pravi trenutek- D segla sem vrhunec in višje ne morem več«, je v V0& voru za Časopis al-Masa izjavila milijonar Dina. (ST A/Hina)