71. številka.
Mjgr 3 wm
Izdanje za nedeljo junija 1896
(v Trata, v soboto zvečer dae 13. junija 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST11
i'hfijn po trikrat na tedoa T šestih >*-dnajih ob torkih, 6etrtklh
to uobotata. Z;, manje izdanje izhaja ob A. ari ijtitra.i, Toćorno pa ob 7. uri većcr. — Obojno izdanje stane: »a JeJcn jieimo . f. 1.—, iis\<m Avstrije f. 1.50 /.* tri mneer, . . „ 3.— .	. 4,»0
z» pol let« . . . 6.— . • » ».— t« vh« let«) . . „ 12,— , , .1".—
Naročnino Je plačevati naprej na naroob« brez piiložene naročnine se uprava ne ezira.
Poia»r,i6ng Atevilkn ?e dobirajD » pio-dajalnicah tobaku f '/r*tn po 91 ntr. izten Tr.«m 4 n»e.
EDINOST

Oglasi ae raftane po tarifu v petitu; i* n»f	-debelimi Arkarai se plačuje
prostjif^fcllkor obsega nafadnih vrstic. Poaliftt.j osmrtnice In javne sab^ale, do-iuaAi\aAwsi itd. ae računajo pu pogodbi.
Vsi dVBto^DAj «e pošiljajo »rednlitva olion CiSa^iia 13. Vsako pi'-ooo inord biti frankovano, ker nefrankorana se n« .. eprejatnajo. Rokopisi so no rrnfajo.
Naročnino, roklaniaoij« i-n o^Us« spre-jam« upravniHtvo n!ior\ Molino pit-colu hSt. 3. II. nadst. Naročnino in oglasa je pla&avati loco Trst. Odprta rakUnu ei|e so prosto p<»Atnins.
GI
ko.
eMnoiti J« •»««'
Častitim našim naročnikom!
Vse one častite naše naročnike, katerim smo priložili poštne nakaznice izpolnjene se zneskom naročnine, zaostane do konca prvega poluletja, prosimo, da doposljejo naznačeno svoto najkasneje do 80 t. m.; sicer bodemo smatrali, da častiti naši naročniki nimajo ničesa proti temu, da iztirjamo zaostanek poštnim nalogom. Kdor se ne odzove niti poštnemu nalogu, temu bodemo primorani ustaviti list. Morebitne pomote naj se nam blagovoljno naznanijo. •
Upravnlštvo „Edinosti",
-r--
Nadaljevanje vipavske železnice.
(Govor posl. dr. A. Ferjančiča v 507. seji
zbornice poslancev dne 5. junija 1896.)
(Dalje)
Dovoljeno mi bodi, da iz „razjasnilnih pripo-menj" vladne predloge gledć te pomožne akcije čitam odstavek, kateri se nauaša na finance oziroma na dohodke dežele Kranjske (Čita):
„Vsa svota, katero mora dežela pokriti v bližnji prihodnosti, znaša po računih dež. odbora 858.590 gld.
Z ozirom na to, da ima dežela sedaj dolga 2,183.648 gld., da so deželne doklade že sedaj precej visoke, in jih sedaj ni moči povišati, će se neče poostriti vsled potresa nastale kalamitete, ko« nečuo z ozirom na to, da je velik del deželnega prebivalstva v neugodnih gospodarskih razmerah, je pač utemeljena trditev, da bi dežela le z največjimi težavami mogla zložiti tako znatno svoto."
Dovolil sem si navesti odstavek iz vladinih „razjasnilnih pripomenj", da podprem svojo trditev, da bi za nadaljevanje proge Ajdovščina-Postojina ne bilo pričakovati prispevka od dežele.
Jasno je, da država, katera Me čuti vezano, pomoči deželi s posojilom, ne more ob jednem od te dežele zahtevati, naj žrtvuje kako prispevke, kakoršni bi se mogli zahtevati za to tudi iz državnih interesov potrebno železnico.
Kakor z deželo, tako je tudi z interesenti. Dolga vrsta slabih letin, .katerim so se v zadnjih
letih pridružila še pustošenja, katera je prouzročila trtna uš, — vse to jo spravilo prebivalstvo vipavsko v siromaštvo. Omeniti je pa tudi pustošenja, katera zlasti v gorenji Vipavski dolini pro-uzročajo hudourniki in ne morem si kaj, da ne bi obžaloval, da deželni zbor in deželni odbor kranj ski gledć te reči nista napravila drugega, nego samo projekt.
Ker je od strani interesentov prav tako malo pričakovati prispevkov, kakor od dežele, ne pre-ostaje drugega nič, kakor da se loti država zgradbe te proge na lastne stroške, zlasti, ker vincidira tej zvezi z Gorico eminenten državni pomen.
To je razvidno iz utemeljevanja gledć proge Gorice-Ajdovščina in zlasti iz člena II. te predloge, kjer vlada predlaga in odsek odobrava, da je mej vsemi v to predlogo vaprejetimi železnicami gra-diti jedino progo Gorica-Ajdovščina kakor glavno železnico.
Iz teh okolnostij se razvidi, da prisoja vlada tej železnici čez lokalne potrebe segajoč pomen.
Reasumiram: Vlada naj ne odlaša in naj ne čaka z zgradbo tako važne železnice, kakor je ta, ki bi vodila do južne državne meje, zlasti naj ne . čaka, da bi bila dežela in da bi bili interesentje | v stanu, dati kake na vsak način minimalne I prispevke.
j Pri tej priliki bodi mi dovoljeno omeniti neke,
•	v javnost prišle izjave glede nameravane proge t Gorica-Ajdovščina.
Trst in njegovi zastopniki nam ne privoščijo i te železnice.
Čudno je, da se vse tržaške stranke ne morejo zjediniti za noben železniški projekt na jugu naše
•	monarhije.
Trgovci tržaški zahtevajo železnico čez Ture, i ostali Trst zahteva železnico čez Karavanke. Za-| stopnik tržaške trgovinske zbornice je v razpravi j o železuiškem ministerstvu opozarjal na to neso-i glasje. Povdarjal je tudi, da to ni najmanjši vzrokov,
•	vsled katerih se še do današnjega dne ni dosegla druga zveza Trsta z deželami v nje ozadju.
(Konec prih.)
PODLISTEK.
Junak ali« • •
Švedski spisal Thore Blanche; iz ćeščine prevel 1. P.
„Torej Ti trdiš, da vsaki mož se nda krasni ženi, ki je sklenila, da ga omami in očara ! V obče, mislim, da imaš prav. V vseh slučajih, ki se tičejo moža in žene, je poslednja silnejša, radi tega, ker je hladnejša. Mi možje smo na kratko: veliki reveži. Solze žene so nevarue — toda kaj so v primeri z nje nasmehom ? Ako si jo izberemo za cilj naše strasti — a ni težko zapeljati onega, kateri bi samega veselja skakal iu vriskal! —, tedaj je pri kraji z našim razumom, med tem ko ona sedi in šteje utripljanje žile baš isto tako mirno, kakor merim jaz toploto pri mrzličnem bolniku. Hrabri moramo biti, da se moremo ubraniti krasni ženi... I jaz sem bil enkrat že v veliki skušnjavi in zagotavljam Te, da bi jo bil premagal malokdo..."
.Pripoveduj !*
Prijatelj, doktor zdravilstva, uči je komodno na žametom prevlečen stol ter počel pol ironičnim glasom, katerim je govoril včasih:
„Ti ue veš, seveda, da sem bil zaročen — mladenič še ; pozneje namreč sem se tega čuval. Dve stvari sti, katere ne dela rad dvakrat izkušen
mož: zaročiti se in prižgati si smodko. Ne diši 1 Aroma se zgublja!
Tega torej tudi ne veš, da se je zaroka razdrla. Toda to ne spada k stvari !
Zaroka moja podobna je bila marsikateri drugi. ljubila in poljubovala sva se kratek uiesec, a mučila se dva meseca, dolga ko leta. Male na-gajivosti, izraz Jjubavnega čuta, katerega sva čutila oba. Mislila sva v obče, da sva se temeljito upoznala in pvončila.
No, med tem končala se je vsa stvar in mislim, da se je izvil obema iz prs vesel indihljej, ko se je pretrgala zlata vez, ki je vezala nasprotni si najini naravi. Kratko po tem zapustil sem Stock-holm, da se osvežim po prestali muki. Imel sem v Malmo sorodnike, dve v resnici ljubeznjivi se-stričini, in namenil sem, da ja obiščem.
Za dobo svojega obiska v skanskem glavnem mestu, odšel sem, da malo pogledam na Dansko.
Ko sem brez namena, kakor vsi nenavajeni potniki, bežal po Kodanji okolo, zablodil sem zvečer v kraljevo gledišče.
Peli so „Seviljskega brivca". Obljubil sem bil svojim sorodnikom, da se vrnem naslednjega jutra v Malmii in odločil sem se, da hočem ta jedini in poslednji večer sedeti preširno. Kupil sem
Polltlike vesti.
V TRSTU, dne 13. junija 18»«.
V Ljubljani in v Trsta. Pišejo nam: Govori o zapriseženju novega župana ljubljanskega napravili ste res kaj umestilo paralelo mej Ljubljano in Trstom. Povedali ste v zmislu stroge resnice, kolika je razlika med običaji v glavnem mestu dežele Kranjske in pa v slavnem trgovinskem emporiju ob obalih Adrije. Prav ste povedali rekši, da je Izubijana, dasi sicer tako rekoč pred nosom Trstu, vendar-le daleč daleč od Trsta. Povedali ste, kako zvene vladne izjave povodom umeščevanj županov tržaških in kako o sličnih prilikah v Ljubljani. Povedali ste, da v Trstu Se nismo nikdar čull is ust vladnega zastopnika tako odločnega naglašanja pravic manjine in tako odločnega poziva do novoizvoljenega župana, da mora brezpogojno spoštovati te pravice, kakor se je n. pr. dogodilo ravnokar v Ljubljani iz ust vladnega zastopnika, gosp. Schemerla. Povedali ite slednjič, da v Trstu nismo še nikdar Čuli slovesne obljube od strani novoizvoljenega gosp. župana, da bode brezpogojno spoštoval manjini pripadajoča prava in da nikakor ne dopusti, da bi kdorsibodi kratil ta prava — kakor je tako storil v svojem krasnem govoru, kakor srditi radikalec vazu p i ti g. Ivan Hribar. Kolika razlika med baje zmernim g. Pitterijem in pa .radikalcem in fanatikom" Hribarjem I Gosp. Hribar je pripoznal ekzistencijo nemške manjine — dasi je ista tako neznatna, da bi jo človek moral iskati drobnogledom — in kaka je pa navada v mestni dvorani tržaški?! Kako bo delali in delajo Pitteri in njegovi predniki?! No, uprav to vprašanje mi je dalo povod, da vam povem, da paralela vaša ni bila popolna, da ni bila dovolj markantna! Vi ste povedali, kako je gosp. Hribar obzirno postopal nasproti nemški manjšini in kako da se tržaški županje v svojih nastopnih govorih niti ne spominjajo slovanskega dela prebivalstva tržaškega. Vse res, in dobro povedano, ali — premalo 1 Razlika med Ljubljano in Trsta je bolj ostra in kričeča. Dočim v Ljubljani županje pripoznavajo ekzistencijo manjine in prava iste,
si torej sedež v spodnji loži, kjer sem komodno sedel in gledal v dvorano, kako se počasi napolnjuje občinstvom.
Malo kasneje odprla so se vrata lože in vstopile so tri dame ter sčle kraj mene.
Ozrl sem se bil malo po svojih gosedkah. Dve sti bili mladi in lepi; jedna velika plavolaska, druga — sedeča takoj poleg mene — velika brn-uetka. Tretja bila je starejša dama ; i/gledala je bolj kakor njiju družabnica, nego-li mati. Bile so elegantno in bogato oblečene; starejša v črni svili, obe mladi svetlo-rudečkasto z dolgimi svetlorume-nimi rokovicami.
Med prvim dejanjem ni se pri godilo ničesar posebnega. Krasna godba Rossinijeva zavzemala je stalno mojo in brezdvomno tudi pozornost mojih sosedinj.
Med presledkom šel sem v foyer, dame ostale so na svojih mestih.
Ko se je dvigala zavesa pred drugim dejanjem, zapazil sem mal pripogib krasne svoje so-sedke. Priklonila se je k meni in oprla laket ob sedež. Naravno razlagal sem si njeno zaupljivost.
— Dobro, mislil sem si, slabo sedi, utrujena je in opira se ob moj sedež — to je vse.
(Dalje prih.)
pa se županje tržaški ne zadovoljujejo s tem, da prezirajo manjino in nje prava, ampak smatrajo v svojih svečanih nagovorih najvažnejim oni odstavek, v kojetn napovedujejo neizprosno borbo manjini prebivalstva, r kojem zaniknjejo tej manjini vsako r-ina politiška in narodna prava, ter obečajo strogo varstvo namišljenega izključno-italijanskega značaja mesta tržaškega. To treba povedati torej, da tržaški županje v svojih nastopnih govorih ne prezirajo samo manjine, ampak jej zajedno napovedujejo tudi vojno! V tem dejstvu je še le popolnoma izražena gorostasna razlika med ljubljanskimi in tržaškimi odnošaji. Pa še nekaj treba povedati, da bode dovolj očevidna paralela med ljubljanskim pravicoljubjem in tržaško nestrpnostjo. Primerjati treba številno razmerje, povedati treba, da je ljubljanska manjšina smešno neznatna, d o č i m tržaška manjšina znaša dobro tretjino vsega prebivalstval In vendar: v Ljubljani se pošteva manjšina, v Trstu pa se jej — napoveduje vojna! I! Na vse to treba misliti, ako hočemo prav pojmiti, kako daleč je Ljubljana od Trsta. Za vladajoči sistem je pa še posebno značilno to dejstvo, da je v Ljubljani protežovana manjšina nemška, v Trstu prezirana pa — slovenska. Izraziteje skoro da ni možno označiti duha, ki preveja ta sistem! Vemo, da je neposredna krivda na strani avtonomne oblasti tržaške, ali to je vendar gotovo: proti volji splošnega politiškega *istema tudi sedanji tržaški komunalni sistem ne bi bil prišel nikdar do tolike močij, da bi bil mogel kar na kratko potajevati prava slovanske manjine.
To sem hotel še pripodati vadim pripomnjam o razliki med ljubljanskimi in tržaškimi odnošaji. Oprostite, ako sem govoril nekoliko razsežneje; take in slične stvari treba nagladati in zopet na-glašati, ako hočemo, da se bode svet jel zanimati »anje. Zapomnite si: za javne bolezni ni druzega leka, nego — javuost. Nikar se ne bojte torej, da vam postane list dolgočasen ali nezanimiv, ampak opetujte le jedno in isto resnico tako dolgo, dokler ne pride spoznanje!
Delegacije. Omenili smo že, da je delegat Kramar v proračunskem odseku avstrijske delegacije precej oatr<» grajal upravo Bosne in način polaganja sklepčnih računov. Po tem načinu da je onemogočena vsakoršna kontrola, kar je v protislovju s konstitucijonelnira načelom. Govornik je protestoval proti temu, da se je Bosna pritegnila k milenijski razstavi. Zasedeni pokrajini niuiati ničesar opraviti na narodni razstavi ogerski, kajti ti deželi nisti ogerska zemlja in ne bosti nikoli. Govornik je izjavil v imenu svoje stranke, da ista ne odobruje pozdrava predsednika delegacij milenijski razstavi. Uprava Bosne je prejedno-atranska, ker meni, da je že vse storila, ako uvaja tam najnovejše pridobitve modernega življenja, kakor n. pr. streljanje golobov, dirke itd. V tem je res mojster g. minister Kallay, vendar pa ljudstvo ni posebno zadovoljno z njegovo upravo. Glavni vzroki nezadovoljnosti ostanejo še vedno: v sve-tovnoznanem policijstvu, v agrarnem in narodnem vprašanju. Minister Kallajr hoče ustvariti na vsak način neko novo narodnost. To je etno-grafiška nezmožnost. Tam žive Hrvati in Srbi, ali Mixtum compositum ne poznajo tam. Zato treba
protestovati proti snovanju nove narodnosti v Bosni.
Velika skupščina stranke prava v Zagreba vršila se je dne 8. t. m. Sešlo se je do j 450 členov stranke. Glavni namen shoda je bil ta, t da se urede razmere v stranki, ki je (kakor znano) I razcepljena na dve skupini: v ono, ki se zbira ! okolo „Hrvatske Domovine" in koji pripadajo tudi j naši istrski poslanci in rodoljubi, in pa v ono, ki \ se zbirajo okolo „Hrvatskega prava" pod vodstvom j dra. J o s i p a Franka. Istotako je znano na- I šim čitateljem, da so se dlje časa vršila pogajanja ! med obema skupinama za zopetno združenje. Po- j gajanja so se vršila vspešno do zadujega hipa in : načelno se je tudi doseglo sporazumljenje. V zad- i njem hipu pa se je stvar razbila. O vsem tem se \ je poročalo na gori omenjenem shodu. Poročilo se ; je odobrilo. Pozdravni pismi Spinčiča in Laginje I sti bili prečitani ob glasnem vsklikanju.
Z ozirom na sporazumljenje raed obema klu- i boma, sporočil je osrednji klub stranke prava Star- : čevičevemu (sedaj Frankovemu klubu), da radostno ' vsprejme vsakega člena tega poslednjega kluba, izvzemši jedinega — dra. Franka. Starče- !
vieev klub, sestavši se istega dne, je seveda odločno odbil to ponudbo; ti ljubi Bog: saj mu je vodja in inspirator — dr. Frank!
In tako se je sloga v stranki prava razbila — ob osebi Frankovi. Mi se jako neradi utikamo toliko v nesrečno borbo med Hrvati in Srbi — ker smatramo to borbo rano na telesu avstrijskega slovanstva, a ran se nikdo rad ne dotika, ker to skeli —, kolikor tudi v prepire v hrvatski opoziciji sploh in v stranki prava še posebe. Ali to svoje inenenje moramo že povedati: ako bi bil dr. Frank res tisti veliki hrvatski patrijot, kakoršnega se kaže v svojih govorih in Člankih, umaknil bi se raz pozor išče v isti hip, ko se je uveril, da je le njegova oseba napoje spravi. Saj s tem ne bi ab-diciral v javnem življenju; nasprotno: uprav s tem bi zadal občutno lekcijo onim, ki ne mislijo dobro o njem. Tako pa moramo že misliti, da .potreba' razkola v stranki prava izvira le iz želje Frankove — ostati voditeljem, če tudi ne velikemu, pa malemu klubu. Mi pa vendar nismo uverjeni, da bi bila osebna ambicija Frankova višja nego pa krvava potreba zložne borbe proti madjaronskemu sistemu na Hrvatskem. V Starčevi-devem klubu je več prosvitljenih mož, o katerih se hočemo nadejati, da se slednjič nehajo pokoriti osebnim simpatijam, kjer gre za blaginjo in bodočnost naroda!
Italijansko Časopisje o govora grofa Goluhovskega. .Osservatore Romano" povdarja posebno odstavek glede zunanje politike na Balkanu ter pripominja, da so njegove besede, mereče na Italijo, res vitežke. »Tribuna" piše, da so besede grofa Goluhovskega o eviopakera miru vzbudile povsodi veliko zadovoljnost, kajti govoril jih je v taki obliki, da je popolno izključen vsak dvom. Z odkritim zanimanjem se je dotikal trozveze in se pohvalno izrazil o italijanski armadi, zato ma moramo biti hvaležni. Sedaj so Italijani hvaležni, ako jim dojde od avstrijske strani kako tolažba, toda po preteka nekaj Časa se bodo pa poslanci zopet re-penčili nad avstrijsko vlado, češ, da .satira" italijanske prebivalce.
Položaj na otoku Kreta. Iz Eaneje javljajo, da je sultan izdal proglas, v kojem pravi, da sedaj, ko so turški vojaki zaseli nekoje važneje točke, je nastal mir po obrežju. Proklamacija preti krščanskim in mohamedanskim kalilcem miru z najhujimi kaznimi. Sultanu da ie želja, da uživajo jednako varstvo vsi podaniki.
Na Grškem pa prevladuje menenje, da na Kreti ni pričakovati trajnega miru. dokler si ta otok ne pribori popolne nezavisnosti od Turčije.
Baratieri — oproščen. Vojno sodišče v Asmari izreklo je svojo usodbo v razpravi proti nesrečnemu vojskovodji Bararatieriju, bivšemu vsemogočnemu gubernerju Eritreje. Pazuim očesom sledili smo tej razpravi in takoj s početka že izrekli smo svoje domnevanje, da se Crispijevemu pobratimu bržkone ne dogodi nič kaj hudega. In tako se je tudi res dogodilo: kazen, ki jo je izreklo vojno sodišče proti Baratieriju, je v očigled onim grehom, koje je storil nesrečni ta vojskovodja v Eritreji, res le malo več — nego nič. Z jednakim itevilom glasov izrekli so namreč členi vojnega sodišča v Asmari svoj .kriv" in .nekriv" in vsled tega bil je Baratieri obtoibe — relen. A vendar ne izide kljubu tej pričakovani razsodbi Baratieri raed svet kakor sijajni vojskovodja, ampak odložiti mora svojo vojaško čast in izstopiti iz dejanske službe. S tem je vojno sodišče storilo kolegi Baratieriju bržkone veliko uslugo, kajti zdavna že Čul se je glas, da želi Baratieri izseliti se v Ameriko.
Kekli smo, da nas razsodba vojnega sodišča ni kar nič presenetila. Take razsodbe bilo se je nadejati že vsled tega, ker v obtožbi — kakor smo nedavno razglasili v svojem listu — ni bilo niti govora o tem, da je bil Baratieri kakor vrhovni poveljnik dne 1. marca t. 1. ostavil bitko pri Aba Garimi, ostavivši svojo vojsko nemili usodi. No, sedaj pa, ko čujemo, da je prokurator Bacci sodnikom takorekoč položil na srce, da naj obtoženca oproste, sedaj se nam vidi vsa stvar tako gladka, da se jednost&vniši niti vršiti ni mogla. Povedali smo že, da so skoro vsi svedoki govorili Baratieriju v prilog in da je jedini obtoženec sam došel o izpraševanju nekoliko v zadrego. Ta jedini morebitni neprijetni utis pa je izbrisal, kakor rečeno, generalni prokurator, reksi: .A k o p o
svoji vesti mislite, da je bilo Bara* tierijevo dejanje Jednostavna zmota, a m pregreha, vesslilo ms bode to. Italija in vojska bodeti manj občutili zavest, da sti imeli nesrečnega, ali nesposobnega generala, nego pa, ako ga smatrate krivim".
To je torej nekaka razsodba — na komando.
Različne vesti.
Pogreb pok. Karola Kluna vršil se je predvčerajšnjem v Ljubljani na velesijajen način. Na krsto je bilo položenih veliko število vencev. Ob petih popoludne zbrala se je velika množica na pokopališču, kamor so (v cerkev) propeljali truplo naravnost s kolodvora. Pogreba so se udeležila razna društva. Med temi .Sokol", kojemu društvu je bil pokojnik člen. Nadalje so se udeležili pogreba skoro vsi deželni in dr* žavni poslanci, načelniki vseh uradov, odposlanstvo iz Koroške ter nad 100 duhovnikov. Pogreb je vodil prevzvišeni knezoškof Missia. Vsa slavnost bila je dostojna spominu preminulega odličnega sinu naroda slovenskega. Kakor je bila vsil^dar odkrita in lojalna naša graja na adreso delujočega in za vsak svoj korak vsej javnosti odgovornega politika in parlamentarca Klun, istotako iskren je sedfy, ob svežem grobo, naš izraz hvaležnosti za vse ono, kar je storil dobrega svojemu naroda domoljub in narodnjak Karol Klun! Lahka mu zemlja slovenska! Naj počiva v miru.
Prvi koraki 1 Iz Bojana nam pišejo: Novoimenovani župnik rojanski, prečastiti don J n r i z z a brzojavil je včeraj iz Krka predsedniku pevskega društva „Zarja", g. Josipu Katalanu: .Jaz niso« prepovedal nobenemu peti v rojanski cerkvi, samo želim, da pevske vaje nq se držijo v šoli. Jožef Jurizza, župnik".
Ker hočemo biti vsikdar pravični, kakor proti vsakomur, tako tudi nasproti veleč. g. župniku Jurizzi, smatramo za svojo dolžnost prijaviti tndi to brzojavko. Vzlic vsemu temu — ne, uprav vslei te brzojavke, je tem važneji pogovor med organi sto m Vauzetto, ki je trdil, da so mu dotični ukazi doSli od veleč. g. župnika, in pa med goap. Katalanom. Ako smemo verjeti brzojavki gospoda župnika — in duhovniku moramo verjeti - potem je tem važneje vprašanje, kako je mogel orgaiiist priti s poročili, ki so toli razburila Rojančane? To zamotano stvar treba sedaj pojasniti.
Kar se dostaje vaj v ljudski šoli, nimamo nič proti temu. Saj so se svojedobno vaje faktično vršile v šoli. Da se pa sedaj niso več, na tem ui naša krivda, nego onih, ki so nas izgnal iz šole.
Naio čitatelje opozarjamo Se enkrat, da se bode vršila jutri veselica pevskega društva .Zaija" v Rojanu. Nikdar morda še ni bilo to društvo tako potrebno moralne podpore kakor sedaj, ko inu pluskajoče valovje hoče izpudkopati obstanek.
.Slovanska Čitalnica" v Trstu napravi jutri v nedeljo dne 14. junija t. 1. izlet v Rodik. 04-hod ob 2. uri 30 min popoludue po državni železnici s postaje sv. Andreja. Povratek v Trst ob 8. uri in 81 min. zvečer s postaje Rodik. Posebna vabila se niso tiskala. Izlet se bode vršil le ob ugodnem vretneuu. Slovanski gostje dobro doili!
Društvo .Kolo" opozarja svoje pevce, da bode glavna skušnja jutri v nedeljo ob 2. uri in pol popoludne. Po skušnji bode izlet v Herpelie. Odhod ob 4. uri in pol. Gosti dobro došli.
Zabavne vožnje po morju. Jutri, ako ne bode vreme neugodno, bodo te-le zabavne vožnje po morju ; Parnik tAquileja", odplovi ob 3.35 pop. v Milje (kjer bode javna tombola). Vrne se ob 7.45 pop. — Parnik .Istria" ob 3.30 v Piran inPorto Rose. Vrnd se iz Porto Rose ob 7.30, iz Pirana ob 8. — Parnik .Santorio" ob 3.30 v Koper.Vrne se ob 8. zvečer. — Parnik „Piranese" ob 4.30 popol. v Miraroar. Vrne se ob 7.30. — Parnik ,Aquileja" ob 10.16 predp. v Mi ram ar.
Listina porotnikov. Za prihodnje zasedanje tržaške porote, ki prične dne 22, t. m., izžrebani so ti le porotniki: I. Glavni porotniki: Cjan Fran, Pepeu Ferd., Potočnik Kari, Dollanz Fran, D#-pangher Anton, Schiffmann Henrik, Chiesa Evgen, Gillia Fran, Črnoč Rajmund, Rožanc Josip, G usti n Anton, Nušak Fran, Ruzzier Jernej, Thaller Jakob Carniel Aloizij, Hrtman Edvard, Pfeiffer Viktor,
Grahovatc Akil, vite* Zahony Henrik, Luzzatto Hektor, Kern Karol, Allodi Rndolf, Lordschneider Aleka., Jasnig Blsž, Junz Artur, Pollitzer Geza, Cisilino Edvard, Debelich Peter, Cravos Iv. Fr., Acquaroli Ant., Borghi Miha, Kobal Andrej, Debenz Peter, Valenčio Ivan, Sfiris Ivan in Fazzini Anton.
—	II. namestniki: Faker Karol, Weber Ivan, Jnriskovid pl. Hagendorf Štefan, Petz Josip, Mil-lonich Matej, Lanrič Fran, Vidič k. Josip, Schro-ckenfuchs Fran in Monti Josip.
Sodne razprave v Istri. Na c. kr. okrajnem sodišču v Malem Lošinju imela se je vršiti dnć 30. m. m. razprava v zmislu § 312. Na razpravi je moralo sodelovati tudi državno pravdništvo kakor javni tožitelj. Prišla je 9. ura, določena za razpravo; za njo tudi že 10., a zastopnika državnega pravd-nika ni bilo videti. Sodnik je bil v zadregi, ker ni bilo ne duha ne sluha o zastopniku javne za-tožbe; potem si je pomagal s tem, da jo postavil sodnega slugo za mizo, določeno zastopniku državnega pra v dništ v a I! ,11 g i o v i n e p e n s i e r oa, iz katerega posnemamo to, pravi, da je gospod sodni sluga sicer simpatifina oseba, lepe zunajnosti, precej debel itd.
—	vendar da se ni našel na svojem mestu, ter je dal povod zastopniku civilne stranke, da ga je spravljal v zadrego, iz katere si ni mogel pomagati, nkljub temu, da ga je nekdo drezal. — Take reči se torej dogajajo na sodiščih v Istri. Kdor ne veruje nam, naj čita .Giovine pensiero" od dne 6. t. m.!
Ponarejeni petaki in petdesetaM. C. kr. na-
mestništvu v Trstu došl& je prijava, da so poslednji čas v pokrajini Videm na Laškem zaprli več oseb, ki so ponarejale avstrijske petake in petdesetake. Ker je možno, da je 2e nekaj tega denarja v javnem prometu, zato opozarja mestni magistrat tržaški občinstvo, da naj bode oprezno o vsprejemanju papirnatega denaija po 5 in po 50 gl. V tem ivojem svarilu naglasa mestni magistrat, da je širjenje ponarejanega denarja tudi kažnjivo.
Tedenska statistiki tržaika, V tednu od 31. min. do 6. t. m. rodilo se je v tržaški občini 82 zakonskih otrok (41 moških in 41 ženskih) in 14 nezakonskih (8 moških in 6 Ženskih) Poleg teh bilo jih je 6 mrtvorojenih. — V isti dobi umrlo je 83 oseb (40 moških, 43 ženskih). — Z wzirom na število prebivalstva, računano na 161.887 ljudij, nevstevši vojaštva, pride 86-66 mrličev na vsakih 3000 duš, računši povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 5 slučajev tfšpic, 2 si. škrlatice, 3 si. ddvice, 16 si. jetike, 10 si. vnetja s6pnih organov, 1 si. kftpi, 2 si. smrti po naključju, 2 samomora itd.
Pobegnil iz bolnišnice. 331etni khsar Anton Andreosi bil je do nedavno v službi v nekem kamenolomu v Nabrežini. Ker je obolel, došel je v Trst in tu so ga vsprejeli v mestno bolnišnico. Včeraj zjutraj pa se je Andreosi izmuznil iz zavoda tako naglo, da ni imel bržkone časa odložiti bolniške srajce vredne 2 gld. 60 nč., ampak jo je odnesel seboj. Beguna so prijavili policiji.
Varnost v Budimpešti. Kakova je javna varnost v Budimpešti, razvidno je iz nasveta, ki ga daje „Pester Lloydw svojim čitateljem: „Kdor ostavlja hišo, naj pazi, da je vse dobro zaprl. Nikdo naj ne nosi več denarja seboj, nego misli potrošiti. Ni umestno, da se nosijo seboj dragocenosti in nakiti . .
Vožnja okolo zemlje stane sedaj 1400 gld. in traja 70 dni. Ko bode dozidana sibirska železnica, trajala bode vožnja le 40 dni in stala bode nekaj čez 1000 gld. V resnici bode najkrajša črta preko Rusije in Sibirije po železnici do Port Ar-tura v iztočni Aziji (od Peterburga do Port Artura je 260 ur) od tod s parobrodom v San Fraucisko po železnici prelio severne Amerike in zupet parobrodom v Evropo.
Star grešnik obsšen. Iz Oseka (Slavonija) javljajo včerajšnjega dne: Danes zjutraj bil je na dvoru tukajšnjega sodišča obešen 741etni morilec Čouka, ki je bil pred letmi člen tolovajske tolpe, koji je zapovedoval zloglasni Rosza Sand»r. Stari grešnik Čonka bil je povsem hladnokrvn do poslednjega trenotka. Mirno je kadil svojo pipo, dokler ni dospel do — kola. Ko je podal stari grešnik krvniku svoji roki, da ga je zvezal in ko je stopil pod kol, zaklical je krvniku, da naj opravi
svoj „posel* dobro in naglo! Nikar naj se ne blamira !
Sodnijsko. Včeraj je tukajšnje sodišče obsodilo 28Ietnega krojača Ivana Franceschinija iz beneško pokrajine zaradi težkega telesnega poškodovanja in zaradi javnega nasilstva na Šest mesecev ječe. Franceschini se je 22. marca t 1. zvečer spri v gostilni .Alla citti di Brindisi', ulica delle Acque, z natakarjem Karlom Gravo. V tem, ko ga je Grava s pomočjo drugih gostov po-tiral iz gostilne, ugrizel je Franceschini natakarja z vso silo v palfcc desne roke. Pozneje se je uprl Franceschini tudi stražarju, ki ga je hotel odvesti v zapor. Obsojeni mora plačati Gravi 60 gld. odškodnine.
Zasačen slepar. Te dni smo sporočili, da Bta pobegla iz Prage dva trgovca, ostavivša ogromno svoto sleparskih dolgov. Rokovičarja Jakoba Meisla, ki je osleparil stranke za kakih 100.000 gld., prijeli so v Budimpešti, v tem, ko je slepar mirno sedel v neki loži opernega gledišča.
Narodno-gopodarske stvari.
Dobra bilanca. Objavlja* je bilanca zavarovalne družbe za življenje „Nllttual". Vspeh te družbe utegne zanimati tudi čitatelje »Edinosti*, kajti ta svetovna družba, ki je sedaj že udomačena v Avstriji, nima le po vsem cesarstvu, ampak i po naših pokrajinah veliko, vedno rastoče število zavarovancev.
Skupni znesek pri družbi „Miitual? zavarovanih svot iznašal je dnć 31. decembra 1895. 4658 milijonov frankov (3726 mil. kron). Leta 1895. na novo izdane in vplačane police iznašajo 764 mil. frankov (611 mil. K.;
Skupni garancijski zaklad družbe iznašal je koncem 1895. teta 1146 mil. frankov (916.80 mil. K.)t nasproti 1060 mil. fr. (848 mil. K.) dnć 31. decembra 1894.; torej se je pomnožil v jednem letu za 86 mil. fr. (69 mil. Kr.). — Skupnih dohodkov leta 18&5. bilo je 251 mil. fr. (200-8 mil. K.), nasproti 248 mil. fr. (198-40 mil. K.) v prej-l šnjem letu.
j Rezerva za devidenda (prebitek dobička) ! iznašala je dnć 31. decembra 1895. 139 mil.-fran-, kov (i 12*20 mil. K.), torej se je pomnožila v pri-: merju prejšnjemu letu za 23 mil. fr. (18*4 m i. K.) ! Ker je družba vzajemna, razdeli še seveda ves ta ' prebitek dobička med zavarovance. ; O dividendah, ki jih je .Mutual" izplačala v
Avstriji, imatno med drugimi ta-le vzgleda: i Gosp. Bogoljub Kraraer na Dunaju bil je zavarovan na 75000 kron. O zapadu police, meseca maja 1895., izplačala je družba vkupno 111.605 Kron. — Gosp. A. pl. Leva v Trstu zavaroval je leta 1891. glasom police Št. 453.220 2000 gld., a že po petih letih, t. j. maja meseca 1896., dobil je dividendo 283 gld. 61 nč., to je več nego 12% zavarovane svote. — To so izvestuo jako ugodne dividende.	_
Najnovejše vesti.
Dane) 18. (Zbornica poslancev.) Predsednik je toplimi besedami spominjal na smrt poslanca Kluua. — Poslanec Sigiuund je interpeloval glede zabrane namerovane slavnosti nemškega »turn-Vereina* v Čeških Toplicah. — Poslanec Steiuer je vročil nujni predlog, s kojim se poživlja vlada, aa umakne poslednjič predloženi zakonski načrt gled6 disciplinarnega postopanja proti uradnikom in da piedloži v prihodnjem zasedanju službinsko pragmatiko. — Poslanec Herold je stavil nujni predlog, naj se pozove vlado, da prekliče prepoved slavnosti Češkega „Sokola*. Oba predloga prideta v razpravo proti sklepu seje. — Prvi predmet dnevnega reda je vladna predloga glede začasne spremene nekaterih določeb zakona o davku na sladkor.
Budimpešta 13. .Budapester Correap." javlja: Bivši italijanski vojni minister, Mocenni, došel je danes v zbornico poslancev ter izročil Čestitke italijanske poslaniške komore povodom milenija. Mo-cenniia vsprejel je zatem cesar-kralj v dvorni palači v avdijencijo.
Rim 13 Včeraj opoludne vsprejela sta kralj in krajjica angleškega admirala Seymourja v av-dijencijo. Zvečer bil je admiraln na čast dvorni obed. —
Varšava 13. Na železniški progi Varšava-Terespol je začasno ustavljen promet, ker je iz Varšave dušedši osebni vlak skočil iz tira. Vsled tega zakasni se potovanje kitajskega mandarina Li-Hung-Čanga iz Peterburga v Berolin.
Tvgovlnak« braojavhe in ves«:.
BmtlVpolU. PSenie« za je«on 6,68 -8.64 PUnion ra maj-juni 1896 6.140 <*o 6 52 —Oves za jesen 6.41— 5.43 Iii <a jesen 5.60 5.U2 Koruza ia juli-avgu»t 4.05-4.06
juni 1896 4.02 4.04 n&v* f. 4.41—4.50.
fAauio*. nova ori 7* kil. f. 6 75 - 6-90 od 79 kit. f. 6.95—6.95.. u I SO ki!, i. 6.90—7.0>) o,i 81. Ki!, f. »-95
—7 05, O'l kil. for. --J«*.,>WI| __
probo 6 10—6 40.
Pšenica: trg jako mlačen; mkakorine »olje ta kupovanje, prodaja tor*\j neznatna. Oves, rž in knruza mirneje. Vreme : oblačno.
tlaga. Nhi.i..Hiram siudkar for. 13.60, oktober-december 13.65. Silno mlačno.
fraga. (Jbntrilugal nun, poiilavlji.tt v Trni s carinu »red odpošiljat.* jonjej f. 3575 —.— Coiu-uste 37.75—38. Cof »orni .«775 -39. V	(-oditi) 39 5i>—40.
^air*.	H»t,to*	*» juni 73 75 »a
oktober 70.50 Mlačno.
3:mbai£. Sh.uih ,».,.).! at—m**) m julj 61,— september 59.— za december 56.35 mlačno.
TRST, Kava. Položaj nespremenjen ob vedno mlačnem prometu. Vesti, prihajajoče iz Brazilije, poročajo vedno, da bode letiua jako dobra in da je prva nova roba že ukrcana, samo da je zrnje drobno. V zalogi imamo tu raznih vrsti 89380 met. st. Vsega je dosti samo, fine zelene vrsti Santos je le malo.
Sladkor. Danes je bila razprava v dunajski zbornici poslancev o povišanju carine. V Ogerski bode sledila baje drugi teden. Vse kaže, da bode predloga vsprejeta, Upamo pa, da v resnici samo za jedno leto! Tukajšnja zaloga sestoji iz 8200 met. st. in 2U0O — 2500 met. stot. je š« na potu, ker se računa mesečna razprodaja na 4000 met. stot. (Ali sedaj ga bode maqje, ker ae je na račun povišane carine mnogo izvoiilo.) Imeli bodemo sladkorja dovolj do konca avgusta ali polovice septembra in to utegne uplivati, da se zbok konkurence cene ne bodo mogle povišati za cele 2. gld. ampak samo za 1 gld. — 1'/,.
Riž. Italijanski jako stalen, cene nespremenjene. Angleški riž utegne, ako se ne motimo, se podražiti za 7« gld., posebno pa lepe vrsti. Drobnega rila primanjkuje popolnoma.
Fižol vedno jako mlačen, le za Koks ie malo bobe.
Olje, Italijansko jako stalno. Američansko jako mlačno, dasi se je v Ameriki cena podražila ▼ tem tednu ■a 7%. Neverjetno je skoraj, da bi se dolgo te nizke cene vzdržale. Po dalmatinskem dobro povpraševanje vsled nia-kih cen.
Petrolej. Do sedaj kaže, da se ne obnovi kartel. Na račun tega so cene popustljiveje.
Otrobi jako mlačni. Včeraj se je prodalo mnogo robe Economove po gld. 4.20.
Drobni otrobi. Levantinski po 370—390. Jako zanemarjeni.
Moka. Cene so še nespremenjene, kakor smo poročali dne 30. maja, toda povišajo se najbrže za 10—16 aovč. Ie naših vsakdanjih brzojavk is Budimpešte je pa razvidno, da je pšenica do sedaj še jako nizka.
Danalaka bom« 13 junija '		
	dan*«	včeraj
Državni dolg v papirju	. . 101.80	101.35
„ „ v »rebru . .	101 25	101 a«
AvHtrijaka renta v alatu	. . >22 66	122 70
„ a v kronah	. . 101.26	101.30
		850 50
Lpndon 10 Lat. ....	. . 120.05	120 05
	9.53*	0.52
20 mark .....	11.75	11.75
100 italj. lir ...	. . 4 * 50	•14 50
Tržaška posojilnica iti hrani niča.
registrovana zadruga 1 omejenim poroštvom.
(Via Molin piccolo st. 1.)
VABILO
na
I. izvanredni občni zbor
Tržaške posojilnice in hranilnice,
regiatrovane zadruge z omejenim poroftrom, kateri bode
v nedeljo, dne 21. junija 1.1. točno ob '/>10. uri predp.
v prostorih „ Delahkega podpornega druitva* (Via Molin piccolo št. 1). DNEVNI RED: I. Prememba zadružnih pravil.
K obilni udeležbi vabi
Načelni&tvo.
Trst, 8. junija 1896.
Pekarija in sladfiičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat im dan hvc? (frUen kruh. — Prevzema domači krnh v peko Raznaša no kruh po ntanovih, krčmah in noatilnah, oddajale,i dobe odbitek. Moke navadne in fine na debolo in na drobno Raznovrstno sladčice ukusne in po ceni, biskote.
POTtaiOinuJinidMitfPflĐunaGiiaBmiino) BflUnS hUMBMMMMMMI
Zaloga pohištva
tvrdke Alessdndro Levi Mirni
j Trat, Via Riborgo, 21 in Piazza Veoehia it. 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu.
Zaloga poht&tva in tapetarij vseh slogov, lastnega j izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. j — Na zahtevauje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Franjo Toman
podobar in pozlatar, Križevniški trg št. I. Ljubljana
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanju cerkvenih ia sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. Uazpela, okvire (Goldleisten) slike, c6le, kroglice za vrvi itd.
Udauo podpisani usoja si naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel vodstvo
spojenem z restavracijo in vrtom, prijetno bivalisCe, 520 m. nad pomorsko vršino, ležečem blizu železniške postaje Herpelje-Kozina, oddati je elegantno opravljenih sob v najem. Kuhinja in pijača izvrstna. Cene nizke. Priporoča se udani
Miha Vesel.
Vmirnriilnirah ulica Birrlerl veechia it. 35
miruuiinil'dfl in Sette fontane it. 5 je na
prodaj blago prve Trate, kakor: prah za mrČese, rim o k o žveplo itd., vso po jako nizkih cenah. Brachstti Lulgi.
Velika zaloga
■ena in alame v omotih (balah), OVSA in otrobov po najprimernejih
cenah v
Via Scassa it 3 in Via 6cppa it. 4, palača Panfilli.
m
m
Zdravljenje krvi
Čaj „T 11 o ie r n i cvet- (Mllleflori).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti Blabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva ▼ odlikovani lekarni
ntAXMARER JU te Mri" Trst, vellU trg.


Via Naeva aa vogala via S. Lazzaro
Nove naročbo najmodernejšega blaga ia spotnladno sezono so nam užo prispele in so: Perkall, sateni, volnene tkanine ia gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uiorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-■ajnim naročnikom se priporočata udana Aita & Zadnik
Anton Košir
v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah itev. 39, priporoča svojo zalogo izvrstnih jermenov aa stroj« kili) od f- 3.60 di 3.30 potem J evmena šivati in veiail, Cenike na zahtevanjo zastonj. Kovieki „en grof gg. tovarsklh oenah.
trgovcem po najniilh
Mirodilnica Ferd. F. Huber nasled.
Barriera vecchia 22.
ZALOGA
RIMSKEGA ŽVEPLA, BAKRENDVCA
za trte, prahu i roti mrčesom, barv mletih in v prahu, lekov, mineralk, voščenih sveč, mirodij in ločbarskih izdelkov.
O« T6nnlea
Ljubljana.
tovarna strojev in kovačnica za kotle.
Specijaliteta:
žage in stroji za obdelovanje lesa
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo: dobiva ko ps 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj »e blagovoljno to sploSno p rf-ljnbljeno domače sredstvo i.a kratko kot
Richteijev liniment s „sita"
ter naj ae previdnostno vsprejmejo le take Btekl«. niče kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Richteijeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
Najnovejši pneumatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznani in pošteni domači tvrdki:
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Caseraa itev. 16 uhod plazza della Caserma.
(nnt)<mH r*Hki vijnlnM),
Najvera zaloga koles v Trutu. Prodaja se na drobno in debelo. Zaloga kolen: „Courir", „Humber" in „Adler". Jamči se za vnako prodano kolo. Kolesa so lepa, lahka, močna in trpežna. Na sahtevanje pošlje sc cenik. V zalogi so nahajajo vsakovrstne priprave tičoče se kolen, kakor: zvonci, svetilke, zračne tla-čilke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mere itd. (Pri naročbi vrhnega kavčuga zadostuje dolgoit kolesa skosi sredo v centimetrih in kakovost kavčuga.)
ID
nudijo svetovnoznani
Rratip Rihorir »z^elovtelji oglja v st. Petru, Ul ai]° lliua« IVj priporočajo svoje zaloge vTrstu: Via Pondnre* št. 1, Plazza della VaUe 2, via Madonnina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva ra metre itd. Naročbe so spreroljejo tudi z dopisnico.
m
>53« V'

Izdelovanje orijentalskih cukrovin
A. Maršner - v Pragi,
M VinMr „PlzeofcL"
— Varovati se Je ponnrejevanj S —
Đ91 Le 2 gld. 10 nč.
Naša Dunajska tvrdka naročila nam jo, da povpem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajamo 40 zel6 lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne Se nikdar ni bilo, zn samo 2 gld. 10 ni. in sicer:
1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer
jamčimo za jedno leto; 1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje sijajne
vnanjonosti ni razločiti od prave zlato ; t komadov dvostrokuRnih robcev ; 1 zelo lepo žepno zrcalo s fino bmšonim steklom; 1 krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja; 1 jako fino naprsno iglo z umeteljnimi briljanti;
1	krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega usnja;
3 komade jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti;
2	komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaniško patentovano zatvornico ;
1 zelo elegantno pariško zapono za gospć ; 1 fino torMoo za smotke ; 1 fin URtnik za smotke ;
10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih Angleških kuvfirt.
Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe ■ uro vred stane le
2 goldinarja 10 nč.
Z naročbami treba se je kolikor možno požuriti ker znloga ne traja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika.
Razpošilja po poštnem povzetju Krakovska ekspedicija sa ure
F. WINDISCH
Krakovo, it. 7
NB. Kar ne ugaja, v*prqjme m takoj nazaj.
gostilničar v Trstu, ulica Solitario it. 12
priporoča gospodom krčmarjem v Trstu in v Gorici kakor tudi okoličanom Goriškim in Tržaškim ter posamičnim obiteljem svoje izborno vipavsko vino in pa Izvrsten rlalintf
iz lastne svoje zaloge
v PRVAČINI štev. 94 in v TRSTU, ulica Solitario štev 12.
Zastop dvokoles „Swift" iz orožarne v Steyru
imata podpisana
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4.
(nasproti filediifine kavarne). Lastna izdelovalnica dvokoles „Ilirijažičnih blazin (IVathmatratzon), po-pravljalniea dvokole«, iivalnih strojev pušk itd. Nunska ulica 14: Prodajalnieo iivalnih strojev, pušk, streljiva in drugega orodja pa imata
Saunltf Ae Dekleva,
v Nunski ulici it. 10.
Domača tvrdka
AnnaMaiier
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
PodpiBana ima v zalogi najraznovrstneje, trpežno, krasno
blago za batidera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike volume,
albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v crkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje star« obleke in vsa popravila. — 'zdeluje ročno i pošteno po najnižji coni banderi. in vso drngo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvidk, društev in potujočih agentov.
Zagotovfta hitro in najpoštenejio postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmapjše naročilo.
Najodhčničnejšim spoštovanjem se priporoča
Ana Hofbauer,
imsjitsljioa zalege eerkvsn« obiske,
v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
1 gold.
vsaki škatljici. Poii(jatve na zunaj po pošti, ne da bi se označila vsebina.
Srebrno kolajno odlikovana.
Pariška Luizina Crema
je svetovnoznano krasilo, koje so pripoznale prrt lekarske avtoritete za najlepšo; je uradno izkušeno ; neškodljivost zajamčena. Ta crSnia napravi kožo snežno belo, mra-moiju jednako gladko, mladostveno svežo, nima v sebi Škodljivih prineskov živega srebra, ali drugih, koži. ali zdravju Škodljivih snovij. Bodite, dame, oprezne o kupovanju crčme in ne kupujte škodljivih, ničvrednih ponarejanj. Zahtevajte povsodi paniko Luizino Crftmo in ne uničujto Bi polti ničvrednimi, drago plačanimi ničarijami.
Generalni zastop in skladišče ima jedino:
AloziJ SlAma
Krdl. Vinohrady, Palackvho Št. 7
Zaradi priročnosti občinstvu osnoval sem razprodajo na drobno po vseh večih mestih po lekarnah, trgovinah inirodij in profumerija
n.
Lastnik politično društvo*„Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trutu.