Leto LXVI PoSfnfna plaSana ▼ gotovini V mm v prteE, gne 29. iDilfa 193« Rtu. vii ceMf.Romn Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljub* ljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pra-ra-Dunaj 24.797 U pr a v a: Kopitarjeva ulica štev.t), Velik govor angleškega zunanjega ministra o Srednji Evropi: Lord Runciman odhaja na Češkoslovaško kot 99 čolnič na razburkano morje a Od rešitve češkoslovaškega vprašanja niso odvisne samo koristi čsr ampak mtr na svetu Čisto nepričakovano — nenapovedano — se Je izza zunanjepolitičnih obzorij Evrope pojavila prikazen lorda Walterja Runcimana in vrgla svojo senco daleč tja po njej. Iz tajin-stvenih ozadij je prišel, s tajinstvenostjo je obdano njegovo poslanstvo. Kdo ga je klical in čemu? Kdo ga je poslal in zakaj? Vse je zavito v tajinstveno kopreno. ln vendar je to dogodek, ki mu v zgodovini zadnjih 100 let ne bomo našli primere. Da namreč Velika Britanija, ki jo je ministrski predsednik Chamberlain sam imenoval »velikana, ki mu pa ni treba biti bojevit«, pošilja svojega zastopnika v neodvisno državo v osrčju Evrope, da pomaga razrešiti vprašanje, ki je čisto notranjepolitičnega značaja, a se rešuje popolnoma zunanjepolitično. Vsi so prihod lorda VValterja Runcimana v Prago pozdravili, pripadniki enega in drugega tabora enako. V Angliji in Franciji si čestitajo na tej odločitvi.. V Nemčiji in Italiji odkrito izpovedujejo svoje veselje. Češkoslovaška sama ne prikriva svoje zadovoljnosti. Vsi so ga veseli. In vendar gre za rešitev bolečega vprašanja, pri katerem zijajo globoki prepadi med mnenji posameznih držav in je zaenkrat le malo otipljivih upov, da bi se dalo rešiti v dogled-nein času brez večjih pretresljajev. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so Nemci na Češkoslovaškem v Karlovih varili objavlii •voje zahteve po lastni nemški samoupravni pokrajini v okviru države in je vsa Velika Nemčija stopila ob nje in jih podprla. Češkoslovaška država je sprva osupnila. Nastala je napetost, ki je dosegla svoj višek dne 21. majniika, ko je angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville llen-eterson trikrat zaporedno obiskal nemško zunanje ministrstVo in vsakokrat oddal posebna sporočila angleške vlade, nakar je napetost popustila in so se začela pogajanja med vlado v Pragi in nemško narodno manjšino, šele mnogo kasneje smo izvedeli, da je takrat Anglija izjavila, da jo neodvisnost Češkoslovaške zanima in da bi morala v primeru, če bi jo kdo ogrožal, storiti isto, kar bi storila Francija. To je zadostovalo. Beseda angleškega »velikana« je dobila svojo težo. Zatem so se pogajanja vlekla v daljavo. Med Berlinom in Londonom, med Londonom, Parizom in Prago so hodili sem ter tja tajinstveni diplomatski potniki in le redko kedaj je štrknila v javnost kakšna jasna beseda o tem, kaj se dogaja za kulisami. Ali Anglija posreduje, daje nasvete, sprašuje, ali morda celo pritiska? Kje pritiska? Ali v Berlinu, ali v Pragi. ali na obeh straneh, in v kakšnem smislu? Nihče ni mogel prodreti v tajne ozadij češkoslovaškega vprašanja. Ko je angleški kralj odhajal na svoj zgodovinski obisk v Pariz, da tamkaj podčrta trdnost in neločljivost zveze ined Francijo in Anglijo, je ministrski predsednik Chamberlain imel tajinstvene razgovore s jiosebnim Hitlerjevim odposlancem kapetanom \Viedemannom in je po hodnikih Whitehalla v Londonu precej slišno udarjalo na ušesa tudi šumenje svile visoke dame princese Ilohenlohe. Ko se je kralj Jurij vrnil in je kapetan Wiede-mann odšel, se je prikazal kar naenkrat — lord \Valter Runciman. Lord Runciman prihaja na Češkoslovaško, da pomaga urediti spor med praško vlado in nemško manjšino na Češkoslovaškem, odnosno spor, ki je zazijal med Nemčijo in Češkoslovaško ter se tako raztegnil v vse območje evropskih velesil. Kakšna bo njegova naloga? Ali prihaja kot razsodnik, katerega pravdorok bo končnovel javen in ga bosta sprejeli hkrati Nemčija in Češkoslovaška? Chamberlain sam je dejal, da to ne more biti, da Runciman ne bo »ar-bitrator« (razsodnik), marveč samo »investiga-tor« (preiskovalni sodnik) in »mediator« (posredovalec) med praško vlado in nemško manjšino in da je bil odbran in poslan na željo češkoslovaške vlade same s pristankom vseh prizadetih strank, torej tudi Nemčije in Francije. Toda ne moremo si predstavljati, da bi bila Anglija hotela vezati svoje ime na tako odgovornosti polno poslanstvo, ako mu ni že vnaprej zagotovljen uspeh. Lord Runciman se ne more vrniti v London z blamažo, zapisano na svojem čelu. Nastaja torej takoj vprašanje, kakšna jamstva je angleška vlada dobila tako od Češkoslovaške, kakor od Nemčije, da bo delo lorda Runcimana kronano z uspehom; ali še bolj jasno izraženo, kakšen je kompromis, ki ga nosi s seboj ta angleški lord z zavestjo, da bo od obeh spornih strank sprejet, in s kakšnimi sredstvi razpolaga angleška vlada, dn bo kompromis izsilila, če bi prostovoljni pristanek ne bil tako gladek. V tem oziru se pojavlja na eni strani zaskrbljenost, da ne bi Anglija nemara skušala s češkoslovaškim denarjem plačati kakšne druge svoje račune z Nemčijo — podobno se je v novejši zgodovini že večkrat pripetilo — na drugi strani pa je tudi razlogov za zndovoljnost dovolj, kajti s tem, da se je Anglija neposredno spustila v uradno posredovalno vlogo tako ne- London, 28. julija. AA. Reuter: V svojem govoru v gornji zbornici je zunanji minister lord Ha-lifax med drugim dejal: »Kar se tiče Runcimanove naloge v ČSR, sem jaz že poudaril in vsem zainteresiranim na najbolj jasen način izjavil, da je njegov odhod in njegova naloga popolnoma neodvisna od angleške vlade. Runciman v Pragi v nobenem primeru ne bo zastopal angleške vlade. Tja odhaja na svojo osebno odgovornost, ker angleška vlada v nobenem oziru ne more prevzeti odgovaruosti za njegovo delo.« Lord Halifax je dodal, da je lcurd Runciman sam izjavil, ko mu je on razložil to stališče angleške vlade: »Jaz vas popolnoma razumem. Pošiljate me kot majhen čolnič na razburkano morje.« Jaz pa sem mu odgovoril: »Točno takol« Nato je lord Halifax rekel, da upa, da se bo že našel način, kako zadovoliti Čehoslovake in Evropo in vse svet se bo otresel velikih skrbi. Kako se bo uredilo to vprašanje in nato izvedlo — od tega niso odvisne samo koristi Češkoslovaške, ampak mir na svetu. Priznavamo načela pravičnosti in potrebo izmenjave misli in popuščanja, vendar smo prepričani, da se lahko uredi vse mirnim potom. „Vojna ni nujna" Halifax je nato govoril o zadnjem Daladiero-vem govoru, v katerem se je francoski državnik jasneje izrazil o francoskih obvezah do ČSR. Samo francoska vlada more tolmačiti te obveze. Toda Daladier je obenem izjavil, da je popolnoma prepričan, da vojna ni nujna. Jaz v tem oziru popolnoma delim Daladierovo mnenje. V teh dneh so bile vzpostavljene nekakšne zveze med angleko in nemško vlado. Angleška vlada je vse to pozdravila, ker upa, da se lahko miroljubno urede vsa vprašanja. O razgovorih s Hitlerjevim zaupnikom O razgovorih s kapitanom Wiedcmannom }e lord Halifax izjavil: »Naravno je, da so bili ti razgovori zaupni, vendar pa lahko ob tej priliki izjavim, da sva bila oba zadovoljna, ker sva lahko izmenjala misli o vprašanjih, ki zanimajo obe vladi in ker je bilo med tem razgovorom tudi ugotovljeno, kakšne razlike še obstoje med obema vladama v zvezi z mednarodnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu. Jasno je, da niti Nemčija niti Anglija ne želita zamuditi nobene prilike, ki bi se ponudila za še tesnejše zbližanje med obema vladama.« »Prepričan sem, da vsi — tudi najbolj nasprotujoči si tokovi v svetu — danes žele ohraniti mir, ker vsaka vlada mora resno pomisliti na posledice, če se to upanje v mir ne bi uresničilo. Angleška vlada veruje, da se lahko uredi sleherno vprašanje, če obe stranki hočeta zmerno in pomirljivo obravnavati vsa ta vprašanja.« „Zapletena zadeva" Lord Halifax se je nato zopet vrnil na poslanstvo lorda Runcimana in izjavil, da upa, da bo lord Runciman uspel v svoji nalogi, ki jo bo mo- ral opraviti v ozračju modrosti, miru in zaupanja. Upa, da bodo vsi zainteresirani, tako v ČSR kakor tudi izven nje, podprli njegovo delo, da bi se mu to posrečilo. Če mu ne bodo delali ovir, tedaj je jasno, da bo uspel, posebno pa še, če se v tisku ne bodo ponavljale grožnje in izvajal pritisk na javno mnenje. Ker mi vplivamo na češkoslovaško vlado, naj bo pomirljiva in širokogrudna, smo prepričani, da bo tudi nemška vlada storila vse, kar je treba in da se prepreči neugoden razvoj. Čutim za svojo dolžnost, da izjavim, da je angleško javno mnenje proti tistemu, ki bi skušal zavlačevati in obstruirati to zapleteno zadevo, in da je odkrito na strani tistega, ki hoče vse postaviti na pravo mesto in ki želi, da se mirno in pravično uredi to vprašanje. Sadovi angleškega obiska Lord Halifax je nato govoril o obisku angleške vladarske dvojice v Parizu in rekel, da so se vezi med Francijo in Anglijo zvarile v teku zgo- dovine in iz njunega zemljepisnega položaja. Obisk naše vladarske dvojice je tej zvezi med Francijo in Anglijo dodal šc nekatere posebne lastnosti. Prisrčen sprejem v Franciji je globoko ganil naš® vladarsko dvojico in milijone ljudi v vseh delih našega cesarstva. Zdi se, da se je pri tem obisku izkazalo, da prevevajo francoski narod iste želje in ista čustva, namreč da mi in Francozi verujemo v zmago pravice in da tudi verujemo v tiste lojalne temelje, na katere se naj nasloni človeštvo ▼ svoji borbi za omiko in blagostanje. Te obveze med Francijo in Anglijo osianejo nespremenjene, ker slone na istih skupnih naporih za mir in za miroljubno razrešitev vseh mednarodnih vprašanj. Kadar se narodi zavedajo svoje moči, tedaj ja malo verjetno, da bi njihov trud za ohranitev miru ne bil poplačan, in bodo zato nadaljevali delo za zmago pravice in miru med vsemi narodi.« Svoj govor je lord Halifax zaključil z besedami: »Mednarodni odnošaji se morajo razvijati po načelih pravičnosti, vendar pa se mora ta razvoj nasloniti na sistematično in razumno delo, da bi se tako onemogočilo slehrno neumno in škodljivo posredovanje.« Lord Runciman v Prago Praga. 28. julija. AA. (DNB.) »Prager Tag-blatt« objavlja v današnji številki razgovor svojega dopisnika z lordom Runcimanom. Lord Runciman je rekel: »Z velikim zanimanjem nastopam svojo dolžnost v ČSR. Lahko rečem, da mi Češkoslovaška ni neznana dežela. Pripravljam se na dolgo bivanje v Češkoslovaški. Še ne veni, kje bom stanoval. Ijady Runciman bo potovala z menoj. S seboj bom vzel tudi tolmača, ker govorim nekoliko nemški, toda nobenega drugega jezika, ki se govore v ČSR. 0 političnih problemih ne morein sedaj še ničesar izjaviti, posebno pa ne morem tega storiti zato. ker hočem začeti svoje delo brez predhodnih izjav.« Lord Runciman je v zadnjem trenutku sklenil, da pospeši svoj odhod v Prago. Do konca tega tedna se namerava še posvetovati z angleškim zunanjim ministrom lordom HalIifaxom in drugimi ministri, v ponedeljek pa bo bržkone odpotoval že v Prago. Spremljal ga bo tudi Mr. Stockford, ki je več mesecev sodeloval v Simonovi komisiji za Indijo. »Daily Express» poroča, da bo Runciman ponesel s seboj lasten predlog za rešitev češkoslovaškega problema. Hunciman bo la predlog izročil v primeru, ako se bodo razvila neposredna pogajanja med češkoslovaško vlado in sudelsko* nemško stranko. Kapitan Wiedemann v London London, 28. julija. A A. Havas Diplomatski urednik »Daily Maila« piše, da bo kapitan Wiede-mann danes zopet prišel v London in prinesel s seboj Hitlerjevo spomenico za Ohamberlaina. Spomenica bo obsegala razne nemške predloge o letalskem sporazumu. To potovanje je posredovalo nemško veleposlaništvo v Londonu in zato je Chamberlain odložil svoj odhod na Škotsko. London, 28. julija, b. Jutranji li.sli ponovno prinašajo vesti o bližnjem prihodu Hitlerjevega zaupnika kapitana Wiedemanna v London. »Daily Express« poroča, da se bo kapitan Wiedemanu konec tega tedna ponpvno sestal z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom. Razgovori se bodo razširili na daljne priprave za formalna pogajanja med Berlinom in Londonom, v katerih pa bo spor med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci igral glavno vlogo. »Daily Mail« senzacionalno prinaša vest, po kateri bo kapitan Wiede-mann že jutri odpotoval v London in prinesel Chamberlainu novo Hitlerjevo spomenico. Ta spo- (■■■■HnBHUMUMUHHKBni Nov varuh Stalinovega Kremtja Prejšnji v Lubjanki Helsinski, 28. julija. Tukaj se je izvedelo, da so v Moskvi čisto iznenada zaprli poveljnika vojaške straže Krcmlja, Tkaluna. Ponoči so vojaški oddelki politične policije, Znane OPU, zaprli vse ceste, ki vodijo v Kremelj, palača, v kateri stanuje Stalin, pa je bila obdana od tankov. Drugi oddelek se je podal v palačo, v kateri stanuje vojaški poveljnik Kreinlja, Tkalun, in so ga aretirali na povelje načelnika GPU Ježova. Tkaluna so v avtomobilu spravili v zapore v Lubljanki, vse ceste, po katerih je vozih avtomobil, pa so bile strogo zastražene. Poveljstvo Kremlja je začasno prevzel Rogov, ki je član GPU. Prvič v zgodovini Kremlja je poveljnik te rezidence policist. Rogov je bivši carski častnik, ki se odlikuje po veliki krutosti in je brezmejno vdan Stalinu. Rogov jc takoj dal razorožiti vso vojaško stražo Kremlja, ki sc je morala zbrati na trgu pred Stalinovo rezidenco. Večino častnikov straže kakor tudi mnogo vojakov so takoj odvedli v zapore Luhjanke. Kje se Stalin nahaja, ali v Moskvi, ali v svoji vili 40 km od Moskve, ni znano. Da je bil nameravan atentat na Stalina in državni udar, to so v Moskvi šepetali že nekaj tednov, ko so zvedeli za celo vrsto smrtnih obsodb nad političnimi in vojaškimi osebami. Med drugim se tudi govori, da bodo strmoglavili ljudskega komisarja Sinirnova. Sploh kroži zadnje dni po Moskvi cela vrsta najbolj senzacionalnih in alarmantnih vesti, katerih utemeljenosti seveda ni mogoče presodili. Moskva, 28. julija. (DNB.) Uradno objavljajo, da so bo zbral vrhovni sovjet sovjetske Rusije 10. avgusta v Moskvi. navadno širokega obsega, je tudi dala jamstvo za to, da bo neodvisnost in nedotakljivost češkoslovaške države branila. Med zaskrbljenostjo in pomirljivo zadovoljnostjo pa je težko potegniti razmejitveno črto, dokler se lord Runciman ni prikazal na delu in ni razvil svojega posredovalnega načrta. Vsi vemo, da je Anglija /.a to, da se nemškim željam ugodi »do skraj-nostne meje«, a tega ne vrtno, katere meje so za angleško miselnost »skrajnostne«. Tukaj bo igral odločilno vlogo lord Runciman, kajti od njegovega nazlranja bo odvisno, kdaj bo Anglija rekla, da se zanjo začenja obveznost z orožjem braniti neodvisnost Češkoslovaške, češ mcnika pokojnemu kralju Albertu na trgu Concorde, Nadaljevanie na 2. strani Zagrebška vremenska napoved: Jasno in stal« no, topleje, poidsl ublačnosli. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno in številne nevihte Objavljeno besedilo narodnostnega pravilnika še ni dokončano (Nadaljevanje s i. strani) Praga, 28. julija. AA. (CTK.) Praški listi objavljajo danes podrobnosti o vsebini besedila raznih zakonskih načrtov v zvizi z rešitvijo narodnostnih vprašanj. Čeprav, odgovarja morda del teh informacij dejanskemu stanu, je vendar treba povedati, da praška vlada še ni končala svojega dela v teh vprašanjih in da zaenkrat še ne obstoji noben dokončni tekst. Vlada je izrazila pripravljenost razpravljati z opozicijskimi strankami glede izročitve teh besedil parlamentu. Kakor je znano, želi vlada dati parlamentu dovolj časa za temeljito proučevanje predlogov. Na seji parlamenta, ki je sklican za 2. avgust, ne bodo razpravljali o predlogih, ki so v zvezi z narodnostnimi vprašanji. More se torej reči, da bi bilo prezgodaj soditi o vsebini in pomenu imenovanih vladnih načrtov na podlagi informacij, ki jih prinaša tisk, kajti te informacije so samo odlomki imenovanih predlogov. (Mi smo besedilo tega narodnostnega pravilnika objavili včeraj. Op. ur.) Nemški tisk proti Berlin, 28. julija. AA. (DNB)1 Ves berlinski tisk se bavi z manjšinskim statiftom, ki ga je objavila praška vlada. »Volkischer Beobachter« piše, da se sudetsko vprašanje ne da rešiti z dovoljenji. »Berliuer BSrsenzeitung« pa pravi, da ta statut ni nič drugega kot samo statut o manjšinah, ki nimajo enakih pravic. V podobnem tonu pišejo tudi ostali listi. Predsednik parlamentarne skupine sudetskih Nemcev, poslanec Kundt protestira v uradnem listu sudetsko-nemške stranke »Zeit« proti objavi glavnih točk narodnostnega statuta, kar 60 včeraj storili nekateri listi. Taka objava, pravi Kundt, ne bo prav nič koristila in pospešila naših razgovorov z vlado. Obmejni spor pred sodiščem Plzen, 28. julija. AA. (CTK) Pred vojaškim sodiščem v Plznu bi se je imela dane« vršiti razprava proti policijskemu agentu Františku Koran-di, ki je bil 21. maja zvečer v službi na cesti med Františkovimi Lažnimi in Cheboni, in ki je streljal na Hofmauna in Bohma, ki sla se peljala z motornim kolesom in se nista odzvala njegovemu pozivu, da se ustavita. Kakor znano, je motociklista, oba Nemca, ubil. Razprava je odložena za nedoločen čas, da sodišče zasliši še nekatere priče. Razprava bo v mestu samem, kjer se je dogodek pripetil, to je v Chebu. Lebrun se zahvaljuje dr. Benešu Praga, 28. julija. AA. (ČTK); Predsednik republike dr. Edvard Beneš je prejel od predsednika francoske republike Lebruna braojavko, v kateri se mu ta zahvaljuje za čestitke ob priliki francoskega narodnega praznika. V brzojavki izraža Lebrun svoje najtoplejše želje za blagostanj in napredek ČSR. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky ie včeraj ponovno obiskal zunanjega ministra Bon- neta in se z njim razgovarjal, kako bi se točno označilo poslanstvo lorda Runcimana. Francoski politični krogi poudarjajo s tem v zvezi, da je vlada ponovno poudarila, da ostane zvesta vsem obveznostim do Češkoslovaške. — da se popravi zamuda iz leta 1914 Pariz, 28. julija. AA. (Havas): Pariški tisk se še naprej bavi s poslanstvom lorda Runcimana v Pragi in z govorom Halifaxa. »Jour« pravi: »2e dostikrat je bilo rečeno in ponovljeno, da bi mogel leta 1914 lord Grey z eno samo besedo preprečiti vojno. Danes Anglija to besedo izgovarja že vnaprej.-« L. 1939 nove volitve? Praga, 28. julija, b, Veliko pozornost je vzbudila vest DNB, da se v češkoslovaškem taboru, predvsem v skrajno - desničarskih krogih vedno boij opažajo priprave, da se spomladi leta 1939, ali pa morda še koncem letošnjega leta izvedejo nove parlamentarne volitve. Belgrajsko glasilo JRZ o jugoslovanski zunanji politiki v luči dr. Stojadinovičevega govora v Splita Belgrad, 28. julija, m. Z zadnjim velikim govorom, ki ga je imel na svojem inšpekcijskem potovanju v Splitu predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, se v uvodniku pod naslovom »Splitska izjava« bavi tudi današnja »Samouprava«, ki poudarja posebno ono mesto Stojadinovičevega govora, ki se nanaša na sporazum, sklenjen med Jugoslavijo in Italijo. List navaja: »Pri tej priliki pa je predsednik vlade izpovedal veliko resnico, ki je temeljna točka političnega programa JRZ in še več: izraz razpoloženja vsega jugoslovanskega naroda. Ta resnica pa se glasi: voditi prijateljsko politiko z vsemi sosedi in z vsemi narodi, ki, kakor mi, hočejo mir in želijo ohraniti vse pridobitve civilizacije. Ves naš narod od Karavank do Dojranskega in Ohridskega jezera ima samo eno idejo vodnico, samo eno misel: živeti in umreti za svojo rodno grudo.«: »Samouprava« poudarja, da je predsednik vlade dr. Stojadinovič že pred dvema letoma v eni svojih znamenitih deklaracij naglasi!, da je osnovno načelo naše zunanje politike: Ne politika blokov, tudi ne politika naslona na desno ali levo, temveč samo politika zdrave pameti — to je jugoslovanska politika. Tej osnovni misli in tej tako Zvit načrt o antika prostovoljcev iz Španije Z ene strani 10.000 na dan z druge 1000 London, 28. julija. AA. Havas. Snoči so objavili noto španske republikanske vlade. Nota je odgovor na angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije. Načrt je odobril odbor za ne vmeša vanje. V noti sporoča republikanska vlada, da je sprejela angleški načrt, vendar pa dostavlja k načrtu svoje »rezerve« in »pogoje«. Nota ima štiri poglavja. Prvo poglavje govori o umiku prostovoljcev, drugo o pomorski kontroli, tretje o letalski kontroli, četrto pa obsega splošne pripombe. Republikanska vlada sporoča, da sprejma angleški načrt in bi pri njegovem izvajanju tudi lojalno sodelovala. Vendar mora opozoriti na lo, da angleški načrt predlaga, da naj prostovoljci odidejo v koncentracijska taborišča, ki bodo blizu Palosa, Cartagene, Malage iu Cadixa. Republikan- ska vlada se vprašuje, če obstoji kakšen dejanski odnos med temi taborišči in med številom prostovoljcev, ki naj dnevno zapuščajo Španijo. Valen-cijska vlada misli, da se na nasprotni strani bori 100.000 prostovoljcev, dočim se na njeni strani bori samo 10.000 prostovoljcev. Zato se republikanska vlada vprašuje, kako se bo organiziral odhod po tem razmerju številk. Po njenem mnenju bi moralo zapustiti Španijo dnevno 10.000 prostovoljcev, ki se bore na nacionalistični strani, na strani rdečih pa bi zapustilo Španijo dnevno 1000 prostovoljcev. Republikanska vlada upa, da bo tudi tujska legija vključena v določbe o umiku prostovoljcev iz Španije. Republikanska vlada se čudi, zakaj se ne omenja v načrtu odvoz tujega vojnega materiala. Sicer pa vlada misli, da so določbe o kontroli nezadostne. Oprezno obkoljevanje Madrida London, 28. julija. Na južni fronti ofenziva narod- J zajamejo, sedaj pa so že prešli mejo okraja Don Benito j —i —---------n.An ll.nn in se nahajajo v estremadurski provinci Ciudad Real. ne armade pod vodstvom generala Queipo de Liano napreduje brez odloga, čeprav je odslej pričakovati hujšega odpora rdečih, ki so bili v prvi fazi napredovanja v tako zvani »vreči don Benita« popolnoma iz-nenadeni, da so se mogli rešiti le z naglim begom. Sedaj so čete narodne armade zavzele mesto Campana-t rio, kjer so se združili oddelki, ki prodirajo z juga, z onimi, ki so prodirali s severa, da tako zvano »vrečo« V Sveti deželi se začenja državljanska vojna Jeruzalem, 28. julija. AA. (Havas.) Neredi, ki se vsak dan dogajajo v Palestini, dobivajo od dne do dne značaj nove državljanske vojne. V Haifi arabsko prebivalstvo še naprej zažiga judovske trgovine, meče bombe v judovske hiše ter napada judovske popotnike. Ceste so še vedno neuporabne. Arabci so razrušili cesto od Napluza do Jeruzalema v dolžini 8 km. Cesta od Tel-A-Viva do Jeruzalema je bila včeraj deloma prekinjena na več mestih ter je bilo več vozov napadenih. Nek Jud ki se je vozil v avtobusu, je bil prijet prav v trenutku, ko je hotel vreči bombo v arabsko mesto Ramles. V Amudi v provinci Cezire so imeli voditelji arabskih plemen sestanek, katerega se je udeležilo okrog 200 poglavarjev. Sklenili so, da provinca Gornja Cezira ne priznava več sirijske vlade ter zahteva posebnega vrhovnega komisarja in direktno francosko upravo. Provinca ne bo več plačevala davkov sirijski vladi. Kakor znano, so v tej provinci bogata petrolejska polja. INS poroča, da je ponoči ponovno prišlo do krvavih spopadov. V luki Acca je bil ubit šejk Sedin, muslimanski verski sodnik. Ubil ga je nek Arabec iz neznanega vzroka. V bližini Carkura so pričele britanske čete čiščenje v treh vaseh zaradi umora nekega policista. Vsi za orožje sposobni moški so bili prijeti in odpeljani na zaslišanje v Carkuro. Tudi v drugih mestih so An- Program dr. Mačkovega bivanja v Belgradu Belgrad, 28. julija, m. Odposlanec dr. Mačka, sarajevski odvetnik dr. Šutej, jc po dvadnevnem bivanju v Belgradu snoči odpotoval v Zagreb in je danes obiskal v Kupincu dr. Mačka ter mu poročal o svojih razgovorih z belgrajskimi opozicionalci. Ob tej priliki je bil pri dr. Mačku tudi inž. Košutič. Na* nocojšnjem sestanku bodo funkcionarji bivše SDK tudi določili datum dr. Mačkovega obiska srbi-janskim opozicionalcem v Belgradu. Kakor smo že poročali, se bo to zgodilo tekom prihodnjega tedna in je ivanje dr. Mačka v Belgradu določeno na dva dni. 'rvi dan bo imel sestanke samo s šefi opozicionalnih skupin. Sestanka bosta dva: prvi bo na stanovanju šefa bivših demokratov Davidoviča v Njeduševi ulici, drugi pa na domu bivšega radikala Miše Trifunoviča v Svetosavski ulici. Voditelji opozicionalnih skupin se bodo sestali tudi drugi dan. Takrat pa bo sestanek na stanovanju šefa bivših zemljoradnikov Joče Jovanovi-ča, kamor bodo pozvani tudi člani izvršnih odborov vseh opozicionalnih skupin, ki sestavljajo tako zvano združeno opozicijo. Šefi srbijanske opozicije so povabili v Belgrad vsak po 30 uglednejših pristašev iz notranjosti Srbije, ki bodo isto tako prisostvovali sestanku opozicionalcev. Zagreb, 28. julja. b. Dr. Šutej, ki vrši posredovalno vlogo med dr. Mačkom in šefi združene opozicije v Belgradu, se je davi vrnil v Zagreb. S podpredsednikom HSS inž. Košutičem je odpotoval v Kupinec, da obvesti dr. Mačka o svojih razgovorih in vtisih. Zdravstveno stanje dr. Mačka se je obrnilo na boljše in bo v doglednem času lahko odpotoval v Belgrad. davi gleži izvedli zaradi terorizma slične akcije. V Jaffi je bilo ranjenih 9 Arabcev. Ubit je bil en muslimanski duhovnik v trenutku, ko- je stopi! iz džamije. Prav tako je bil ubit en Zid; V zadnjem času pa so se pričeli tudi maščevalni požigi. Devet hiš je bilo preteklo noč v plamenih. I^ondon, 28. julija, b. »Times« poroča, da ho britanska vlada odgovorila na nemire v Palestini z novo okrepitvijo policijskih straž in vojaških posadk. Namen Queipa de Liano je, da v širokem loku obkoli Madrid, kar bi bilo seveda usodnega pomena za rdečo armado, ker bi mora T Madrid pasti brez boja. Rdeči bodo odslej nudili večji odpor in se utrjujejo okoli Ciudad Reala, kamor so iz Albaccte bile poslane znatne sile, da ustavijo narodno armado. Armada generala Franca napreduje dalje z močnim topniškim parkom, ki naj zlomi odpor rdečih,. Vsega skupaj so doslej narodne čete v Estremaduri zavzele 4943 kvadratnih kilometrov ozemlja, kjer je 48 mest in vasi, ter so zajele 10.000 ujetnikov in zaplenile 78 topov kalibra 75 in 34 topov kalibra 107, 82 tankov in oklopnih vozil ter 6000 ton streliva. General Franco bo skušal svojo operacijo na estremadurski fronti dokončati čimprej, ker je vreme sedaj najbolj ugodno. Na severni fronti je rdeči general Miaja začel protiofenzivo ter z več oddelki prešel ustje reke Ebra pri Tortosi, da olajša položaj južnih rdečih čet. Rdeči so prekoračili Ebro pri Mequinenzi in pri Mora de Ebro ter čete narodne armade na par krajih presenetili. Pri Mequinenzi je narodna armada rdeče pregnala nazaj in ozemlje popolnoma očistila, pri Mora de Ebro pa se bitka nadaljuje in se topništvo ter letalstvo narodne armade prizadeva, da sovražnika bombardira z ogromnimi količinami granat in bomb, ki so deloma že dosegle svoj uspeh. Na fronti Valencije napredujejo čete generalov Varela in Valina naprej. uspeli in tako visoko ocenjeni zunanji politiki je g. dr. Stojadinovič ostal neomajno in odločno zves,t vsa tri leta in samo po zaslugi take jugoslovanske politike do vseh njenih skrajnih posledic je naša država dobila tak ugled v mednarodnem svetu, kakršnega prej še nikdar ni uživala. V Splitu, kjer je številna množica ljudstva burno pozdravljala dr. Stojadinoviča, je smatral tudi za potrebno znova poudariti osnovno linijo naše zunanje politike: vse za Jugoslavijo in za dobrobit in napredek jugoslovanskega naroda, toda z delom I Drobne domače in tuje Belgrad. 28. julija, m. V Belgradu ^ je ^ umrla svoječasna članica beigra jskega gledališča, stara umetnica Marija čvetič, rodom iz Zagreba. Nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo Ankara, 28. julija, AA. (Anatolska agencija); Generalni tajnik zunanjega ministra se je včeraj vrnil iz Berlina v Carigrad. Generalni tajnik je namreč v Berlinu podpisal novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo. Carigrad. 28. julija, c. Uradno so objavili, da bo egiptovski kralj obiskal predsednika turške republike Keinala Ataturka. Nesreča ameriškega letalca na zemunskem letališču Belgrad. 28. julija, m. Davi se je na zemunskem letališču pripetila huda letalska nesreča, ki je zahtevala življenje mladega ameriškega letalca Gordona Mausa. Maus je kot propagandni letalec znane ameriške letalske družbe z letalom »Flit« potoval po Evropi in na letališčih razkazoval podrobnosti letala »Flit«. Tako je pred petnajstimi dnevi iz Bukarešte priletel tudi na zemunsko letališče, na katerem je vsak dan izvajal v zraku najsmelejše akrobacije. Tako tudi danes. V zraku je napravil drugega za drugim 24 loopingov. Po zadnjem posrečenem loopingu je pa začelo letalo z motorji navzdol padati na zemljo ter je pri podvozu, ki ga gradijo izpod železniške proge, priletelo z vso silo na tla tor se čisto razbilo. Letalec je bil pri priči mrtev. Zastopniki oblasti so prihiteli takoj na kraj nesreče in uvedli preiskavo o vzroku nezgode. Za nov način izvoza živine v Italijo Belgrad, 28. julija, m. Italijanske oblasti so po-trgovinskem ministrstvu povabile Zavod za pospeševanje zunanje trgovine na pogajanja zaradi izvoza naše živine v Italijo. Kolikor je znano, stoje italijanske oblasti na stališču, da bi se sistem italijanskega uvoza živine iz naše države uredil podobno, kakor so rešili Italijani to vprašanje z 'Madžarsko. Madžarska namreč vso svojo živino, določeno za Italijo, izvaža na Reko, kjer jo prevzame za to pooblaščena italijanska oblast. Ta oblast jo tam tndj stehta in določa ceno, nato pa prepušča živino italijanskim trgovcem. Ta način uvoza živine iz Madžarske v Italijo pa Madžarom ni ugajal in bodo prihodnji teden ustavil izvoz v Italijo. Madžari se tudi pritožujejo m rad i svojevoljnega oceujevanja njihove živine s strani lalije iu ua prepogosto menjavanje cen. Tudi nasi državi že sedanji način uvoza živine v Italijo ne ugaja zaradi tega, ker so Italijani pri nas svobodno kupovali živino v okviru določenega kontingenta. V kratkem odide v Italijo posebna naša delegacija, ki bo skušala z Italijo doseči najboljši način izvoza v Italijo, ki bi bil ugoden za obe strani. Lahkoatletske tekme za prvenstvo Evrope Pariz, 28. julija. AA. (DNB.) Od 3.-5. sept. prireja francoska lahkoatletska zveza velike lahkoatletske tekme za prvenstvo Evrope na stadionu Colombe. Tekmovanj se bodo udeležile sledeče države: Albanija, Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Anglija, Nizozemska, Irska, Italija, Jugoslavija, Le-tonija, Luxemburg, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Turčija in Madžarska. Grozen zločin v Zagrebu Zagreb, 28. julija, b. Davi ob 7. se je zgodil v Zagrebu v Ježevski ulici grozen zločin. Mladi Štefan Arnholdt, po poklicu ključavničar, je zabodel z nožem Faniko Šverko, njenega moža Ivana, ranil pa je tudi dva otroka Josipa in Marjana. Arnholdt se je zaljubil v Faniko, ona pa vanj. On je bil oženjen ter je imel enega otroka z ženo, ki pa jo je zapustil. Tudi Fanika je imela dva sina. Pred dvema mesecema je zapustila moža ter otroka in se preselila k novemu izvoljencu. Po par mesecih pa se je vrnila zopet k svojemu možu in otrokoma. Mož ji je vse odpustil. Arnholdt je zahteval od Fanike, da se takoj vrne, česar pa ni hotela več storiti. Zato je pograbil kuhinjski nož in masakriral vso družino. Sam je izpil steklenico oetove kisline, vendar pa so mu pravočasno izprali želodec iu za njegovo življenje ni nevarnosti. Osebne vesfl Belgrad, 28. jul. m. S kraljevim ukazom so napredovali na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani: za profesorja IV/2 Šubic Miroslav, za profesorja V. skup. inž. Gregi Roman, za profesorja VI. skup. llrankar Pavle. S kraljevim ukazom je napredoval v oddelku za kontrolo mer pri okrajnem načelstvu v Celju za kontrolorja mer VI. skup. Novaik Ignacij, pri oddelku za kontrolo mer pri okrajnem načelstvu v Ljubljani v Vil, skup. Fojkar Josip in pri oddelku za kontrolo mer pri okrajnem načelstvu v Mariboru v VII. skup. Puc Miro* slav. Na trgovski akademiji v Mariboru je napredoval za profesorja VI. skup. dr. Kralj Vladimir, na trgovski akademiji v Nišu pa za profesor ja.^L.^np-,Josip,,N«..državnem osrednjem zavodu /.a žensko domačo obrt v Lj. je napredovala v VI. skup. strokovna učiteljica Muri Katarina. Z odlokom finančnega ministra so napredovali: pri glavni carinarnici v Ljubljani za ca-rinike VITI skup. Džinič Omer, Pekič Stcvan in Bibiča Vinko; pri glavni carinarnici v Mari-lx>ru za carinike -VIII. skup. Pirovič Dimitrij, Ilamer Anton, Božovič Marjan i.n Biščevič Vito, za pomožnega carinika IX. skup. pa uradniška pripravnika Dučič Milorad in č>tojkovič Pavle; na carinarnici I. stopnic v Virovitici za carinika VIII. skup. Kocbek Albert; na carinarnici I. stopnje v Gor. Radgoni za carinika VIII. skup. Jurkovič Slavomir; na carinarnici I. stopnje na Jesenicah za carinika VIII. skup. Vučimirovič Virgil in Štiglič Anton; na carinarnici I. stopnje na Rakeku za pomožna carinika IX. skup. Goč-manac Borivoj in Dobovišek Karel. Belgrad, 28. jul. AA. Z odlokom finančnega ministra so napredovali za katastrske pomožne geometre v IX. pol. skupini v oddelku za katastre in državna posestva sledeči pripravniki IX. pol skupine: Emil Rcisinger, Igor Rogajski, Fr. Poljšak, Viktor Gril, Bogiunil Pregelj, Hugon Žitnik in Franjo Colič (Colarič?). Belgrad, 28. julija, m. Prosvetni minister je podpisal odlok, da se na novo odpro trije razredi na ljudski šoli v Koroški Beli r radovljiškem okraju, ki so bili lani zaprti. T« Ob obiska italijanske in angleške vojne mornarice Jadran — zvezna točka sredozemskih velesil Jugoslovanski Jadran sta obiskali vojni mornarici dveh velikih velesil, to je Anglije in Italije, Angleške vojne ladje so že stari gostje in dragi prijatelji v naših pristaniščih. Italijanska mornarica pa je letos prvič obiskala jugoslovansko morje. Kakor smo poročali, je najprej obiskala Boko Kotorsko, kjer je bila zelo svečano sprejeta, nato pa je odplula v šibeniško pristanišče. Starodavno mesto Šibenik je vedno znalo z dostojanstvom sprejemati tuje goste z vsem slovanskim gostoljubjem in z narodnim ponosom. Tako šibeniško, kakor kotorsko pristanišče veljata za pravi naravni točki narodnega obrambnega značaja. Prijatelji in gostje, ki so obiskali naše morje, so imeli tako priliko, da so spoznali tako naše mornarje, ki so zrastli v večsto-letni mornariški tradiciji, in pa tudi naša vojna pristanišča, ki jim po prirodnih lepotah in po strategični važnosti ni para. Ta dvojni obisk na našem Jadranu ima velik pomen. Na Jadranskem morju sta se srečala dva mlada in navdušena naroda, italijanski in jugoslovanski, ki sta se sporazumela lani marca meseca in sedaj se viio zastave obeh narodov, hkrati pa se vije zastava tudi angleškega imperija. Jadransko morje je postalo zvezna točka dveh sredozemskih velesil: Anglije in Italije. V Jadranskem morju se sestajajo sedaj predstavniki oborožene moči starega britanskega in novega italijanskega cesarstva. Mednarodna vloga Jugoslavije fe prišla na ta način do svojega pravega izraza, ne samo v protokolarnih spisih in sprejemih, temveč v prvi vrsti, kar {e najbolj važno, v pristnem zbližanju angleške, italijanske in jugoslovanske mornarice nn eni strani ter širokih slojev jugoslovanskega naroda na drugi 6trani. Na la na- čin se šele more ustvarjati pristno človeško ozračje vzajemnega razumevanja, strpljivosti in običajnega mornarskega tovarištva, ki je najbolj zasidrano v globoki in v vseh narodih vsidrani težnji po miru. Italijanska mornarica je prišla, da kot prepričujoči odposlanec nove italijanske sile in volje duceja za jadranski mir potrdi vse globoko prijateljstvo z Jugoslavijo. Jugoslovani na Primorju smo prisrčno pozdravili italijanske goste. Redko kdaj je bil službeni obisk tako prisrčen, kakor ta mornariški obisk zedinjene Italije v svobodni Jugoslaviji Danes ni več čas, ko so mogli le odgovorni ministri, kakor na primer g. Mussolini in dr. Stojadinovič, proglašati mir in prijateljstvo med narodi. Danes je potrebno, da narodi sami odobre delo svojih voditeljev. Mednarodne pogodbe o prijateljstvu in bratstvu morajo biti potrjene od najširših narodnih slojev in to je namen tudi sedanjega obiska italijanske mornarice in njenega sprejema na našem Primorju ter prav triumfalnega sprejema jugoslovanskega premiera dr. Stojadinoviča na našem Primorju. Narodne množice, ki so navdušeno pozdra"ljale dr. Stojadinoviča in obe vojni mornarici prijateljskih imperijev, so pustile ob strani vsak ozir na politično pripadnost in na vse doktrine ter so sodelovale z enakim navdušenjem pri vseh sprejemih. AngleJkl gosti, predstavniki najbolj močne države na svetu, s katero Jugoslavija ie nikoli ni imela tako dobrih odnošajev kakor sedaj, so na licu mesta videli, da je jadranski mir med najbolj zanesljivimi pogoji in naiboli čvrstimi elementi miru na Sredozemskem morju in srednji Evropi. v __ St. Rupert — paradiž Dolenjske V prelepi Mirenski dolini, dolini gradov, leži starodavni St. Rupert, paradiž Dolenjske, kakor ga je že Valvazor imenoval, tako zaradi lepote kraja kakor tudi zgodovinske znamenitosti. Obdajajo ga živahno razrezani griči, okrašeni z belimi cerkvicami. Z gričev vabijo prijazne zidanice, ki nudijo ne le utehe po hudi poletni žeji, temveč tudi lep razgled po okolici. To valovito dolino prerežeta na eni strani reka Mirna, čez sredino pa hitro tekoča Bistrica. Na jugu obsega široko dolinsko dno ob Mirni, pokrito z vlažnimi travniki in logom, na severu pa sega v hribovje do višine 800 m pod široko gozdnato Jatno. Št. Rupert, sredi rodovitnega polja, je omejen na ravnino in bližnje prisojne griče. Sredi vasi se dviga 70 m visok stolp mogočne 500-letne gotske cerkve. Sedež nekdanje šentrupertske pra-lare, ki je mati šestih današnjih fara. Pred cerkvijo se razvija prostoren trg, kamor se stekajo okoliške ceste. Ljubkost kraja in vabljivost okolice prikliče vsako leto številne letoviščarje, da ee tu odpočijejo in naužijejo lepote Dolenjske. Bližnji grički, posejani s številnimi cerkvicami, pričajo o goreči verski prepričanosti naših prednikov. Nad vsemi kraljuje po svoji lepoti baročna cerkev sv. Frančiška Ks. na Veseli gori. Pod oskrbo jezuitov je bila tu sloveča božja pot, kamor so se zatekali romarji iz vse Dolenjske, Štajerske in celo Hrvaške. Za vlade Jožefa II., ki je pregnal jezuite, pa je cerkev izgubljala pomen božje poti. Danes pa se k njej ponovno vi-jejo številne prošnje procesije. V spomin na kugo, ki je divjala tu v 16. in 17. stol., stoji ob cesti med Tržiščem in Št. Rupertom še danes zelo ob- iskana, sloveča božjepona cerkev sv. Roka, zgrajena v preprostem gotskem slogu. Sredi vinskih goric na Okrogu pa se dviga mogočna cerkev 6V. Barbare, zgrajena že v 15. stoletju. Kot nam zvoniki teh številnih cerkva pričajo o veseli naši preteklosti, pa nam stolpiči mogočnih gradov govore le o bolesti in trpljenju ■ naših prednikov. Prav naša dolina se upravičeno na-zivlje dolina gradov, dvigajočih se na več ali manj naravno utrjenih gričih in holmih, katerih gospodarji so bili tujci. Zgodovinsko najbolj pomemben je grad Škrljevo, ki se že leta 1044 omenja kot last svete Henie, grofice v Krki na Koroškem. Med poznejšimi gospodarji slove grofje Auerspergi, danes pa je v posesti graščakinje Piesch. Na ravnini blizu železniške postaje pa kraljuje že stoletja star grad Rakovnik z Doboin. Med leti 1193—1222 je bil last šentpavelskega samostana na Koroškem, pa je prešel v roke rodo-vine pl. Barbo. Sredi raztresene vasi Trstenik se na gričku, pol ure oddaljenem od Mirne, dviga grad Kot, nekdaj last vitezov Ravbarjev, katerega je leta 1858 kupil dr. Primož Dolar. Na kraju občine pa se dviga na pobočju na levem bregu Mirne grad Zagorca. Pripadal je prvotno mirenski gospoščini, prešel na stiškega opata, danes pa mu gos|>odari daleč na okrog ugledni kmet Andrej Kržič. Čudovita prirodna urejenost šentrupertskega kraja, tako ljubka okolica, bogata po 6vojih zelenih gozdovili, polna rodovitnih vinskih goric, je eden najlepših delov slovenske domovine, pa tudi ponos našega ljudstva. Pridite in oglejte si Št. Rupert v nedeljo. 31. julija, ko bo tam velik jubilejni prosvetni tabor. Italijansko vojno brodovje v naših vodah Poveljnik italijanskega brodovja, viceadmiral g. Ricardi s poveljnikom naše mornarice vice-r admiralom g. Poličem v spremstvu častnikov ob častni četi mornarjev v Šibeniku Slovenj Gradec napreduje ©ne 24. julija je praznično lice Slovenjega Gradca v zastavah, cvetju in zelenju pričalo, da doživlja nekaj izrednega. Po težkem naporu in Žrtvah pionirjev naše, zaradi zadnje komasacije znatno povečane občine s predsednikom občine gospodom dr. J. Picejcm na čelu, se je končno vendarle uresničila ideja, imeti lepo kopališče. Na ta dan se je odprlo kopališče in še nekaj, kar je za naš okraj prav tako važno: blagoslovljen je bil nov most čez Mislinjo. Ob pol sedmih je mariborska železničarska godba zaigrala budnico in naznanjala prebivalstvu veliki dan ko ima Slovenj Gradec sprejeti po enem letu zopet odličnega pokrovitelja teh svečanosti, g. bana dr. M. Natlačena. Po sv. maši je bil pred mestno občino godbeni koncert. Do desetih je že zagrnila glavni trg in Cesto kraljeviča Andreja tisočglava množica domačinov, okoličanov in tujcev-letoviščarjev. Ob pol 11 je bil pred mestno občino sprejem g. bana. Godba je zaigrala državno himno. Nato je deklica Slivni-karjeva po prisrčnem pozdravu izročila pokrovitelju šopek lepih rdečih nageljev. V iskrenih in jedrnatih besedah je mestni župan g. dr. Picej pozdravil g. bana in se mu zahvalil za tako izdatno pomoč. V znak hvaležnosti mu je poklonil lep album slik. G. ban 6e je po zahvali za pozdrave posebno pohvalno izrazil o g. dr. Piceju, ki je š svojo vztrajnostjo in uvidevnostjo oživo-tvoril 60-letni sen Slovenjega Gradca. Nato je bila blagoslovitev mosta čez Mislinjo na severnem delu mesta. Most je krasna zgradba in je veljal nad 400.000 din. Po svoji konstrukciji in lepi izdelavi se res lahko kosa z najlepšimi mostovi naših mest. Ponosni mlaji in zeleni venci so ga krasili. G. Ivan Smolčnik, trgovec in odbornik mestne občine, se je v imenu okr. cest. odbora prisrčno zahvalil pokrovitelju in tudi vsem, ki so k temu kaj pripomogli. Nato je dekan nisgr. Fr. Kr. Meško, naš veliki pisatelj, s toplimi besedami polagal vsem prisotnim zavest skupnosti. Tudi na g. bana je naslovil prav iskrene besede. On je vodil tudi duhovna opravila. Preden je g. ban dr. Natlačen odprl most, je spregovoril bodrilne besede, ki naj bi res zgradile trden duhovni most tudi med nasprotnimi bregovi našega prebivalstva, most ljubezni in bratske skupnosti. Naglasil je velik pomen te zgradbe tudi z ozirom na našo severno mejo, od katere smo oddaljeni le 13 km. Otvoritev kopališča Po slovesni blagoslovitvi mostu je vse občinstvo hitelo na kopališče. Tudi tu so nas pozdravili mlaji in venci. V državnih barvah okrašena tribuna za častne goste je nudila krasen razgled po vseh kopaliških prostorih. Po blagoslovitvi je govoril o pomenu in važnosti kopališča mestni svetnik g. Jakob Soklič, župnik v Slovenjem Gradcu. Zdrav duh v zdravem telesu se mora vzgajati v naši mladini, ki bo obiskovala to kopališče. Nato je v zahvalo dobrotnikov tega kopališča spregovoril obč. svetnik g. M. Tome. Posebno naklonjenost je pokazal za to zgradbo pok. Fr. Ks. Potočnik, tovarnar usnja. On je dal po svoji oporoki brezplačno zemljišče. G. Tome se je zahvalil tudi V6em ostalim, ki so pripomogli do uresničenja naših idej: g. ban. inž. dr. Mačku, ki je izdelal načrt, dalje podjetniku g. Greinu, ki je vodil ta dela, in vsem ostalim. Poudaril je, da je to za naš kraj velik korak naprej v zgodovini Slovenjega Gradca. Nato je kot zadnji govoril pokrovitelj g. ban. Poudaril je, da je V6e to res plod dela neumornega in podjetnega gospoda župana in občinskega ter cestnega odbora. Orisal je položaj kopališča — pod smrekovim gozdičem, med travniki na levo in desno, ob vznožju zelenega Pohorja. Lepšega prostora ši ne bi mogli misliti. Nato je podal tehnično poročilo o tem kopališču, ki je združeno z najmodernejšimi športnimi in kopalnimi napravami. V svoji velikosti odgovarja potrebam Slovenjega Gradca. Narejeno je po vseh pravilih športa in higiene in je zgrajeno po najmodernej-j ših načelih. Oris tega kopališča je v kratkem: dolžina 33.33 m, širina 12.5 m, globina 1—3 m. Železnobetonski bazen je prepleskan z vodno barvo. Je to prvi bazen v Sloveniji, ki je zgrajen tako, da se lahko kosa z najlepšimi kopališči naše širne domovine. Na zadnji strani kopališča so skupne garderobe, celice za preoblačenje. Ob vhodu je blagajna in restavracija. Ob bazenu je betonski tlak v širini 2 m. Na gornjem koncu pa je majhen otroški bazen z globino 40—50 cm. To bo ena najbolj privlačnih naprav za tujce. G. ban je končal z besedami: Želim, da bi ta naprava koristila mladini, prinašajoč ji telesnega okrep-l.ienja, razvijajoč duhovne sile, da pa ne bi nikdar 6lužila nemorali. Popoldne je bila ob kopališču veselica, kjer so domačini in okoličani dajali duška svojemu navdušenju in zadovoljstvu. Slovenski inteligent! Če ljubiš narod, iz katerega si izšel, izkaži mu spoštovanje, ki mu ga dolguješ! -Zato pridi tudi ti v nedeljo, dne 31. julija 1938, v Šoštanj na narodni tabor! f Lovro Horvat V sredo ob pol 10 dopoldne je v Kamniku umrl v 75. letu starosti znani koroški rodoljub in zaslužni javni delavec g. Lovro Horvat. Rojen je bil v Bistrici v Rožu, po starših pa je bil kranjskega rodu. Pri stricu Zormanu, župniku v Nevljah, se je v dijaških letih navdušil za narodno stvar in je vztrajal na učiteljišču kljub temu, da je zaradi ustanovitve slovenskega pevskega društva in razširjanja Einspielerjevega »Mirac dobival ukore. Služboval je v Kosezah ob Žili, v Gorjah in čačah, kjer je posvetil svoje moči in znanje ljudstvu in ga učil sadjarstva, vrtnarstva in čebelarstva Povsod je tudi ustanavljal pevske zbore in zbiral narodne pesmi ter jih pošiljal zbirateljem za njihove zbirke. Tako ima na primer Oskar Dev nekaj biserov svojih zbirk vprav od Lovra Horvata. Nemškonacionalni krogi so mu neprestano delali težave, posebno odkar je po smrti Fr. Ellerja, župnika na Žili, ostal edini slovensko misleči učitelj med Slovenci na Koroškem. Nemško nacionalno časopisje se je zaletavalo vanj in doseglo, da je bil od Žile, kjer je deloval 23 let, premeščen v nemški Pontafel ob italijanski meji, tain Pa so Nemci spet zahtevali njegovo premestitev, češ da slovenski učitelj ne more vzgajati nemških otrok v nacionalnem duhu. šolski nadzornik mu je ponujal razna dobra mesta v nemškem delu Koroške, a jih ni hotel sprejeti. Končno je le dobil mesto nadučitelja v slovenski Globasnici. Leta 1918 je bil imenovan za nadučitelja v Pre-valjah ter je nastopil službo že pod jugoslovansko vlado ter je tam preosnoval šestrazredno nemško šolo v slovensko. Pa tudi tu ga je dosegel poslednji udarec nemških nasprotnikov. V maju leta 1919 je udri Volkswehr v Prevalje in oropal šolo in stanovanje. Leta 1922 je bil upokojen, nato pa se je naselil v Kamniku, kjer je na svojem posestvu gospodaril, vrtnaril in pisal. Izdal je tudi zbirko koroških narodnih pesmi. Ob krsti vzornega slovenskega rodoljuba in dobrega družinskega očeta žalujejo soproga ga. Terezija roj. Ušan, sinova Lovro in dr. Mirko ter hčerke Marija, Emi por. Michaels-Farrington in Rezika por. Bravard. Pogreb zaslužnega šolnika in kulturnega delavca Lovra Horvata bo v petek, 29. julija ob 5 popoldne na farno pokopališče na Žalah. Naj mu bo ohranjen trajen 6pouiin, Žalujočim naše iskreno sožalje! Smrt domačega umetnika Mošnje, 27. julija. Včeraj smo Izročili materi zemlji truplo 76-letnega uglednega posestnika, svoječasnega župana bivše občine Mošnje in veščega kiparja g. Ja-neza Resmana p. d. Reznekovega očeta iz Gorice. Rajni je bil oče radovljiškega župana in ravnatelj? mestne hiralnice g. Franca Resmana in brat pfed par leti umrlega g. Vinka Resmana v Radovljici. Kako zelo je bil priljubljen in spoštovan, je pričal njegov pogreb, kakršnega Mošnje še niso doživele. Častna četa gasilcev iz Mošenj in Radovljice ga je spremila na zadnji poti, dalje mo-šenjska šolska mladina, ki ji je bil kot skrbni oče, zastopniki Prosv. društva Mošnje, čigar edini še živeči ustanovni član in dolgoletni velezaslužni predsednik mu je bil, v vseh zadevah najboljši svetovalec. Za krsto pa je šla velikanska množica njegovih prijateljev in znancev od blizu in daleč, saj ga brez dvoma ni imel sovražnika. Pogrebne obrede je opravil radovljiški dekan g. Jakob Fa-tur ob asistenci 7 duhovnikov. Združeni pevski zbori iz Radovljice, Mošenj in Brezij pa so mogočno zapeli pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču, saj je bil pokojnik velik ljubitelj lepe pesmi. Ob odprtem grobu so se od njega v lepih besedah poslovili radovljiški dekan g. Fatur, ki je orisal življenje pokojnika kot zgled skrbnega gospodarja svojim občanom, velikega kulturnega delavca na vseh poljih, skratka človeka, ki je bil vsem vse. V imenu krajevnega šolskega odbora v Mošnjah je spregovoril šolski upravitelj g. Da car, za njim pa pokojnikov ožji prijatelj g. Jan iz Pod-homa pri Gorjah, poudarjajoč njegove zasluge in splošna prizadevanja za biagor svojih občanov, zlasti v najtežjih vojnih letih. Res blaga duša je bil naš pokojni Resman, globokoveren mož in vseskozi vnet pristaš bivše SLS in sedanje JRZ in v tem duhu je vzgojil tudi vseh svojih 7 otrok. Če pa si, dragi bralec, že hodil križem naše lepe domovine mimo ljubkih križev in kapelic in stopil še v kako cerkev, zlasti v radovljiški dekaniji, pa si se gotovo zadivil ob lepih kipih in drugih rez-barijah, ki jih je večinoma ustvarila vse njegova umetniška roka, ki v teh umotvorih nikdaT ni mirovala. Vsa kiparska dela v domači župni cerkvi in večina tudi pri njeni podružnici na Brezjah, zlasti krasno rezbana glavna vrata, ki jim daleč naokoli ni enakih, so izpod njegovega dletiča, Velik talent je bil v tem poklicu, vse je izdelano tako skrbno in natančno, iz vsakega diha cela njegova duša in ljubezen, ki jo je do vsega gojil. Zdaj pa je svoje življenjsko delo dokončal in odšel k svojemu nebeškemu Mojstru po plačilo. Nismo v dvomu. Prejel si ga v polni meri. kot si ga zaslužil, Počivaj v mirul Jubilej našega zvestega naročnika višji pol. stražnik V r— n ' —^ p„ ki je hkrati tudi že 20 let naš naročnik. Naš jubilant so je rodil v Družinski '^fff vasi pri Beli cerkvi, t ' ^ , po dovršeni ljudski ii: '• | - . šoli je šel v Zagreb, t r'- i kjer se je izučil za črkostavca pri Schul-v \...r v -'I tzu, obenem pa je do« ■ i. ^ • < vršil strokovno šolo. M Danes praznuje na dŠI^B .>''jflHHl Vinjeni vrini pri Beli ■H^B ^ cerkvi na Dolenjskem JUHj^H 60-letnico svojega rojstva g. Franc Gričar, Nato je odšel v Trst, kjer je stopil v finančno službo, kjer je služboval tri leta do 1899, nato pa je bil vpoklican k vojakom, in sicer k 17. pp. v Celovec. Dosegel je čin narednika, nato pa jo leta 1902 vstopil v policijsko službo v Trstu. Ko je bila leta 1913 policija v Ljubljani podržavljena, je prišel v Ljubljano. Leta 1923 je bil po starem zakonu upokojen zaradi bolezni kot višji policijski stražnik. Bil je namreč sedemkrat operiran, Leta 1925 mu je umrla žena, s katero je živel dolgo v srečnem zakonu in ki mu je podarila 4 otroke, od katerih je Frančiška sedaj uradnica pri Poštni hranilnici v Ljubljani, sinova Rudolf in Josip sta strojna mehanična vodnika pri vojni mornarici, najmlajša hčerka Marija pa je letos maturirala na meščanski šoli v Šmihelu. Kljub svoji 6kromni pokojnini, s katero se težko preživlja, je torej svoje otroke skrbno vzgojil, in sicer v dobrem krščanskem duhu. G. Gričar ša danes trdno dela, da se more ob 6voji pokojninici vsaj za silo preživeti, je pa vendar naš stalni naročnik in vnet bralec. G. Gričarju kličemo ob njegovem jubileju: »Bog ga živi še dolgo vrsta let!« Jakličev dom V Dobrepoljah nameravamo postaviti Jakličev Kdo-je bil Jaklič? — Vzoren katoličan, plemenit človek, naš priljubljeni ljudski pisatelj, znan vsem Slovencem, velik narodni organizator, zlasti odličen pospeševatelj zadružništva, ki je ustanovil skupno z dr. J. E. Krekom prvo rajfajz-novko v Sloveniji, in sicer v Dobrepoljah. Bil je tudi vzoren krščanski učitelj in vzgojitelj, soustanovitelj Slomškove družbe (zveze). Bil je požrtvovalen in skrben dravni in deželni poslanec. Temu velikemu in za ves slovenski narod velezaslužnemu možu hočemo postaviti trajen spomenik v njegovem rojstnem kraju v Dobrepoljah. Ta spomenik na- bo iz brona, temveč veličastno poslopje, v katerem bodo razne prosvetne, dobrodelne in druge koristne naprave. Dne. 21. avgusta bomo blagoslovili vogelnf kamen Jakličevega doma. S to slovesnostjo bo združen tabor fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Vse prijatelje in znance pokojnega Jakliča in prijatelje naše mladine opozarjamo na to slovesnost in jih vabimo, da se je udeleže. __ Odbor za Jakličev dom. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joselove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min, soc. pol, in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Gasilska slavnost v Sodražici V nedeljo, 31. t. m., bo trška gasilska četa v Sodražici praznovala tiridesetletni jubilej, kar se je ustanovila na pobudo bivšega župana g. Lov-renčiča Antona. Novo ustanovljena je dala pobudo sosednim občinam in vasem za ustanovitev novih društev, tako da je danes v občini 5 gasilskih čet, V teh štiridesetih letih je četa z vso požrtvovalnostjo preprečila večje požare, a vsak požar se ji je posrečilo omejiti. V nedeljo priredi slovesnost s sv. mašo, ki bo ob 10, potem se nadaljuje po programu, ki je prav pestro sestavljen. Vabimo vse prijatelje, dobrotnike in ustanovitelje na slavnost z željo, da se tudi vsaj bližnjo čete udeleže proslave. Lepa slovesnost v Mestnem logu V sredo zjutraj je bila v Mestnem logu prisrčna slovesnost, katere se je udeležilo tudi lepo število Trnovčanov. Zavetišče sv. Jožefa, ki ima poleg velikega števila hiralcev v svoji oskrbi tudi skoraj 200 umo-bolnih, mora preživljati vsak dan okrog 600 ljudi. Tako veliko število zahteva seveda veliko gospodarstvo, ki je bilo doslej deloma raztreseno po okolici Ljubljane, deloma pa tudi v mestu na Vidovdanski cesti. Brez pritiska mesta pa se je vodstvo zavetišča sv. Jožefa Pogled M pristavo ZmUKa sv, Jožefa. Na desni gospodarsko poslopje, , ««H upr.vno poslopje, prav na levi vogal drugega gospodarskega poslopja, odločilo, da bo umaknilo vso ekonomijo iz mesta že iz higienskih razlogov. Lani in letos se je gradila res vzorna pristava ob cesti v Mestni log, kjer bo združeno vse gospodarstvo zavetišča. Vsa gradbena dela je res solidno in okusno opravil stavbenik M. Curk iz Trnovega. Pristava sama sestoji iz štirih poslopij. Na razsežnem dvorišču stojita vzporedno drugo ob drugi dve gospodarski poslopji, med katerima stoji dvonadstropno upravno poslopje. Vse te zgradbe pa zaključuje remiza. Eno od gospodarskih poslopij je v pritličju urejeno v vzorne svinjake z vsemi potrebnimi pripravljalnimi prostori in kletmi. V drugem gospodarskem poslopju pa je hlev za goveda in konje. Obe gospodarski poslopji imata visoko ostrešje, tako da se zdi, da sta enonadstropni. V obeh podstrešjih so razsežne shrambe za krmo in steljo. Ličnost zgradb povzdiguje zlasti to, da je ostrešje postavljeno na masivnih betonskih stebrih, ki segajo od pritličja navzgor, medtem ko so vmesne stene izdelane iz lesa, ki jc okusno okrašen z odprtinami v narodnem slogu. Velikost obeh gospodarskih poslopij je precejšnja, saj meri vsako po 70 m v dolžino in 12 m v širino. V upravnem poslopju, ki je dolgo 40 m .n široko 9 m, pa vzbuja posebno pozornost okusno izdelano stopnišče s stebri. V pritličju so kuhinje in pisarne, jedilnica in druge pritikline V prvem nadstropju je lična kapela in potrebni stanovanjski prostori. V drugem nadstropju pa so učilnice za slaboumne. Remiza je tudi dolga 70 m in je pritlična, tu so shrambe za vozove in avtomobile, drvarnice in potrebne delavnice. u .. V. 8r^d,° doPoIdne ie škof g. dr. Gregorij Rožman blagoslovil kapelo in ostala poslopja. Vse posestvo jc lepo ograjeno in že od daleč s svojo ličnostjo vzbuja pozornost. Po blagoslovu je škof dr. Rožman opravil v r,aPM .pLvo sv' ™aSo' P" kaleri so bili navzoči tudi številni Irnovčani. Za blagoslovitev sn hlla VC1 nn. slovesnost0 °kraŠena' kar ,e šc bo1' Pov*digovaio vso Kaj pravite? V času, ko se toliko piše, da smo in da moramo biti vsi enakopravni, pa gotovi krogi tega ie vedno ne vedo ali, bolje rečeno, nočejo vedeti. Med te spada tudi »izvršni odbor 1. zemaljske za-natske izložbe u Beogradu«, ki te dni razpošilja obrtnikom v Sloveniji poziv, naj tudi oni pošljejo na razstavo jugoslovanskih obrtnih izdelkov izdelke slovenske obrti in umetnosti ter prilaga prijave, ki jih je treba izpolniti. Ta poziv in te prijave pa so izključno v srbohrvatskem jeziku, čeprav je tudi slovenščina državni jezik in bi se spodobilo, da bi nam gospodje svoje želje sporočili v našem jeziku, če na nas računajo. Jako čudno razumejo gotovi gospodje v naši državni prestolnici enakopravnost, ko prezirajo naš jezik, ki je jezik slovenskega državnega naroda, medtem ko bi bržčas napravili zelo začudene, če ne naravnost ogorčene obraze, ako bi jih mi vabili na razstavo v Ljubljano v slovenskem jeziku. Treba bo enkrat v tem oziru napraviti red, da se bo vsakdo v naši državi navadil spoštovati naš jezik in naš narod. staji K 13, ki velja 2 din. Priglašenci naj dvignejo izkaznice, po možnosti naj opravijo tudi spoved že domu. — Aljažev klub obvešča prijatelje planin, da bo v nedeljo 31. julija sv. maša ob 6 na Kredarici, ob 9 v Kamniški Bistrici in na Vel. Planini, ko bo blagoslovljena nova planinska kapela. Stalna služba božja je na Kofcah in na Mrzlem studencu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz -Josef« grenčice. — Izpred malega senata. Pred malim kazenskim senatom je bil včeraj obsojen zaradi zločinstva vlomne tatvine v Zg. Bitnjah rojeni 40 letni Polde Debeljak, stanujoč v Primskovem pri Kranju, na eno leto in dva meseca robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Debeljak je 24. junija letos vlomil v Demšarjevo hišo v Logu, občina Zminec nad škofjo Loko, pri belem dnevu, ko so bili vsi domači z doma pri poljskih delih, ter jim je odnesel 1037 din gotovine. Debelja:k je vlom priznal, izgovarjal pa se je, da mu je pri vlomu pomagal neki neznan »vandrovec«. Debeljak je kazen sprejel. kino sioca tei.27-30 OSVETA JE SLADICA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.. ■" V Jfflf Gn 1 f^l »Km Grandijozen film divjega in napetega lova za zločincenm, ki je toliko brezobziren in okruten, da izdaja tudi lastne tovariše, če to zahteva plen — — Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 uri POSEBNOST! Pri vieh predstavah predvajamo 3 turnalel POSEBNOSTI Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Meja ima svojo posebnost Plakati z velikim mejnikom v državnih barvah vas vabijo na mejo v Maribor. Kaj je meja, vemo tisti, ki živimo na meji. Meja ima svojo posebnost. Bolj kot valovi domačega življenja butajo ob mejo vplivi zunanjega sveta. Tu ne gledamo le drug drugega, varuj v sredi svoje domovine, tu nas vse gleda so*ed. Smo 11 li dorastli, da znamo pozabiti sebe in na vso razlike med nami, kndur nas kliče meja! Smo dorastli! Vsa Slovenija se .ie razgibala iu se pripravlja na pobud k mejniku v Maribor. Tu ne bo nihče večji ali manjši, nihče glasnejši, nihče vidnejši, nihče prvi, nihče zadnji, tu si ne bomo merili svojih moči med seboj, pač pa Itomo merili veličino svoje ljubezni do domovine. Tu na meji bomo vsi razumevali, kaj nam je domovina in lastna država in nnrodna dinastija. Kes ni trebn, da smo vedno in povsod taki, na meji pa mora biti takoj Maribor se jo pred 2(1 leti z lastno borbo osvobodil ravno zato, ker je razumel ta svoj dan. Nad Mariborom še plava duh dr. VerstovSka. generala Maistra, dr. ,le-rovška in drugih ter nas kliče, da čuvamo mejo, kakor so jo oni čuvali. Poslušaimo besede častnega predsednika tabora dr. Antonu Korošca, ki jih je pretekli teden govoril: Kaša srčna želja je. da smo vsi edini in da vsi gremo edini za istimi dobrimi cilji! .,.,.. Bratje in sestre, ki se pripravljate d,i prihitite v Maribor, mislite na to, da ima mein svojo posebnost! Pridite, a pridite v razpoloženju Maistrovih borcev iz leta 19181 Maribor pripravlja praznično okrašenje mesta Mesto Maribor ve. da ho taborni dan velik obmejni narodni praznik in zato se pripravlja na njega, da ho praznično oblečen. Kolodvori in ulice se že pripravljajo za okrasitev knkor tudi taborni prostor. Zasebne hiše, posebno kjer bo šel sprevod, bodo bogato okrašene. Na tisoče metrov blaga za zastave so nakupili odbor kakor tudi privatniki. Tudi udeleženci saini bodo nosili poleg tabornega znaka, to je lipov list 7, državno trobojnico, tudi šopek. Naj vas vsa okrasitev dvigne v pravo praznično veselje!__ Gregoričev ,,Borosan'', najboljši prašek za masažo. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljub-i Ijana, Prešernova 5. Koledar Petek, 29. julija: Marta, dev.; Beatrika, muč. Sobota, 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Judita, mučenka. Novi grobovi + V Pamečah je umrl Vinko Vrbnjak, edini sinček g. inž. Vinka Vrbniaka, posestnika, bivšega župana in člana banskega sveta. Naj se veseli med nebeškimi krilatei! Žalujočim staršem ob bridki izgubi naše globoko sožalje! . Dr. Grebene Anion zopet ordinira _ Prosimo vse župne urade, da bi nam poslali čimprej štev. 27. in 28. tednika »Domoljuba«, ako ga jim je kaj ostalo. Pošljite nam, prosimo, gornje številke »Domoljuba« čimprej, da bomo mogli ustreči novim naročnikom, ki žele tudi »Do-moljubove« št. 27. in 28. — Uprava »Domoljuba«. — Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo, dne 31. julija, ob 11 dopoldne bo v ruski kapelici pod Vršičem slovesna služba božja. — Odbor Ruske Matice v Ljubljani. — Radio Ljubljana. V soboto, 30. t. m. bo ob 23. poročala o pripravah za XX. jubilejni mednarodni katoliški kongres gdč. Minka Komanova, nato pa bo režiser g. Milan Skrbinek recitiral uvod »Krsta pri Savici« v esperantu. Celotna pesnitev pa bo izvajana na slavnostni akademiji dne 7. avgusta ob 20.30 v frančiškanski dvorani. Prireditev vodi g. Milan Skrbinšek. — K elektrifikaciji Dolenjske. Skupno s KDE in drugimi dolenjskimi občinami se je udeležila mestna občina Novo mesto akcije za najetje posojila v znesku 7,000.000 din pri Pokojninskem zavodu. Na novomeško občino odpade posojilo 2.180.000 din. S tem posojilom namerava Novo mesto izvesti elektrifikacijo dolenjske metropole. Brezkonkurenčne ti*—Lutz-pečb — Vojvoda Kcntski obišče Cavfat. Iz Cav-lata pri Dubrovniku poročajo, da je prihodnje dni tam napovedan obisk vojvode in vojvodinje Kentske, ki sta zdaj v gosteh pri knc/.u namestniku na Brdu. Visoka gosta se bosta v Cav-tatu nastanila v vili Banac ter sc tam nekaj dni zadržala. — XVI. višarsko romanje bo v soboto, dne 6. avgusta. Priglasilo sc je 3(>0 romarjev, novih ne moremo več sprejeti. Posebni vlak odpelje i/. Ljubljane 6. avgusta zjutraj ob 7.^0. Romarji potujejo s kolektivnim potnim listom /.večer bo pridiga, nato procesija z baklami. Naslednje julro ob 3 skupno obhajilo, pridiga in sv. maša. Pri verskih svečanostih bo ljudsko petje. Bakle dobijo romarji na vlaku po t din. Vrnejo se v Ljubljano 7. avgusta popoldne ob 5. Komarji imajo tudi od vstopne |iostaje do Ljubljane polovično voznim). Na svoji postaji kupijo celo vozovnico do Ljubljane, katere ne smejo oddali, temveč velja za vožnjo nazaj, kujiiti pa morajo tudi rumeno izkaznico na vstopni po- — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje knjige po izredno znižanih cenah: Baudrand BarthoL P.: Die innerliche Seele oder Wegweiser zum vvahren Leben in Christo, 189 strani, vez. 20 din; Berg-holer Andreas Franz Dr.: Edelmensch und Gottsucher, 292 strani, vez. 30 din; Dimmler Emil: Der Orden der frohen Kinder Gottes, 112 strani, vez. 18 din; Hagge-ney Carl P.: Der gottliche Brautigam, 238 strani, vez. 25 din; Huger Oeorg Sebastian: Vom Christentum zum Reiche Gottes, 175 strani, nevez. 18 din; Knapp Otto: Der katholisehe Mensch, Laiengedanken zur Lebens-fiihrung, 146 strani, vez. 25 din; Dr. M. Kreuser: Gott, Geist und Wahrheit, 227 strani, vez 18 Din; Dr. M. Kreuser: Mensch, Wiirde und Kraft, 179 strani, vez. 18 din; Kiiven Carl: Seele in Ervvartung, Christliches Stundenbuch, 178 strani, vez. 20 din; Mdnnichs Th.: Inneres Leben, Unterrichte und Lesungen, 232 strani, vez 20 din; Scholl Kaspar Dr.: Jungfraulichkeit ein christliches I.ebensideal, 237 strani, vez. 15 din. Brezkonkurenčne -Lutz-peči. — Kdo gre še zraven? Izrabite izredno ugodno priliko, privoščite si velezanimivo poučno 9 -dnevno potovanje po Italiji! Samo znamenite kraje omenimo: Trst, Benetke, Padova, Gardsko jezero, Milan, Bologna, Loreto, Ncapelj, Rim, Assissi, Firence, Gorica. 18. do 26. avgusta. Skrbno izbran spored, preizkušen izletni vodja! Nov, moderen, udoben izletniški avtobus. Cena 800 din, z brzovlakom 600 din. Vpisovanje do 7. avgusta. Za spored in navodila se priglasite takoj »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Iz veličastne trilogije človeštva: milijonski velefilm Paul Muni Dobra ze ITI 11 a Loiw Reiner Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16, tO in 21.30 uril Kino Matica ali kakršnekoli organizacije, ki se udeleži te splošno narodne proslave 20 letnice Jugoslavije, naj se pa zglasi v obrtnem oddelku mest-neega poglavarstva, Mestni trg 2-1.. da navede svoje ime ter plača 2 din za taborsko knjižico in 2 din za taborski znak. Vse organizacije naj takoj zbero imena udeležencev ter jih do 2. avgusta gotovo dostavijo, napisane na prejetih tiskovniah, ljubljanskemu pripravljalnemu odboru v mestnem obrtnem oddelku s pristojbino 4 din vred za taborsko knjižico in znak. Te sezname ljubljanski pripravljalni odbor takoj pošlje pripravljalnemu odboru v Maribor, da Ljubljančani čimprej dobe taborske znake iu knjižice, ki z njimi na železnici dobe legitimacije za četrtinsko vozuino po železnici. 1 Plastični ljubljanski grb z letečim zmajem, simbolom letanja, je izrezljal kipar Tone Kralj iz javarovega lesa. Kipec je visok skoraj 70 cm in je bil zaradi svoje ideje in lepega dela všeč vsem tujcem in domačinom. (Celo »Jutro« ga je j>osebej omenilo in pohvalilo.) Na črnem podstavku kipca je napis, ki pravi, da je dr. juro Adlešič, župan ljubljanski, dal ta kip I. mednarodni tekmi letalskih modelov leta 1938. »Slovenec« je poročal z Bleda, da se je z a darilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča, ko ga je angleška skupina prejela poleg kraljevega pokala, v izbranih besedali zahvalil Anglež llurston. Posebno hvalevredno je pa, da je ljubljansko mestno poglavarstvo za take namene pričelo naročati darila pri domačih umetnikih. Z darovanjem izdelkov naše umetnosti in umetnostne obrti podpiramo domače ljudi, hkrati pa obdarovanim tujcem pokažemo visoko stopnjo naših izdelkov na tem polju. (Sliko kipa smo objavili včeraj, po neljubi pomoti pa je pod sliko podpis, da je kip pokionjen torpedovki »Ljubljana«. Op. ur.) 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi člane na ogled preizkušnje betona z Empergerjevimi gredami, ki bo v ponedeljek, 1. avgusta, ob 4 popoldne na zgradbi banke »Slavije« v Gajevi ulici. 1 Danes začne kino Sloga zopet obratovati) Po dvatedenskem odmoru se od danes naprej zopet vrše predstave v kinu Slogi. Uprava kina je porabila odmor za temeljito pirečiščenje, slikanje in prenovitev dvorane tako, da bo kino Sloga v novi sezoni eden najlepših in najudobnejših kinematografov v Ljubljani. Prvi program po otvoritvi je napet in silno zanimiv film iz divjega Zapada »Osveta je sladka«. Ta film bo vsem posetnikom kina Solge v prijetno razvedrilo. Nizke cene kina Sloge omogočajo poset kinematografa najširšim slojem občinstva, ki bodo s skrbno izbranim, lepim in pestrim filmskim sporedom vedno izredno zadovoljni. l Strelsko okrožje v Ljubljani poziva vse strel-ike družine, da javijo upravi do 2. avgusta število H A R R Y B A U R (Les secrets de la Mer Rouge) v edinstveni, mogočni vlogi ori-jentalskega mogočneža v fantastični drami iz kraljestva tnjin-stvenega vzhoda Borim morskih roparjev na življenje in smrt, lov na prekrasne bisere, pustolovščine pod vročim soncem v opojn opija tvorijo ozadje tega napetega in senzacijonai. filma KINO UNION Telefon 22-21 Danes premiera! Predstave ob 19.15 in 21.15 uri Ljubljana 1 V mestni župniji sv. Jakoba bomo praznovali v nedeljo, dne 31. julija župnega patrona sv. Jakoba. Sv. maše se začno ob 5. Ob 6 bo govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna sv. maša. Ob 7 zvečer govor in slovesne litanije. Ta dan bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Vabimo vse, da pridete počastiti sv. Jakoba, obenem pa si boste ogledali Krasno prenovljeno cerkev od zunaj, ki jo hvalijo in občudujejo vsi, ki so jo videli. Tu v rcsnici delo hvali mojstra. Ob tej priliki se boste čudili tudi mojstrovini našega Plečnika, ki je tako posrečeno prenovil Marijino znamenje na trgu sv. Jakoba. j Maša zadušnica po pok. ge. Karli dr, Š a p 1 o v i bo jutri, v soboto, ob pol 8 v frančiškanski cerkvi, 1 Članicam dekliških krožkov ljubljanskega okrožja. V dneh 13. in 14, avgusta bo v Mariboru proslava 20 letnice Jugoslavije. Glavni program bo 14. avgusta. Vabimo vse članice k udeležbi in prosimo, da se takoj prijavijo svojim krožkom, ki naj sporoče število in imena udeleženk na naslov: Vodstvo dekliških krožkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. VDK mora število in imena udeleženk prijaviti Prireditvenemu odboru najkasneje do 1. avgusta. Zadeva je torej nujna! — Članice in mladenke potujemo skupaj 14. avgusta zjutraj. Točna ura bo pravočasno javljena. — Vodstvo dekliških krožkov. KINO KODEUEVO Tel.41-64 Danes in jutri ob uri najbolj napet kriminalni velefilm sezone: Dan plačila Za dodatek: Film mladih junakov iz neukrotljive džungle Mladi orli 1 Mojstre in obrtnike kakor tudi vse prijatelje obrtnega in rokodelskega stanu ter pomočnike in »•ajencc vabi Društvo rokodel. mojstrov v Ljubljani, da se udeleže proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Ta proslava je velike važnosti za nas vse, zato je tudi naša dolžnost, da 6e je udeležimo v kolikor mogoče velikem številu. Vsak, kdor se želi udeležiti te proslave, naj se pwijavi pri Društvu rokodelskih mojstrov v Ljubljani in sicer v popoldanskih urah pri Upravi Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Vsem prijavljencem bo društvo preskrbelo potrebne izkaznice za znižano voznino in če bo dovolj priglašencev, bo skušalo dobiti tudi svoj posebni voz pri vlaku. Odhod bo v nedeljo zjutraj in prihod nazaj isti dan zvečer. Natančnejša navodila dobi vsak ob prijavi. Ne zamudite prilike in takoj ee priglasite. Prijave se sprejemajo samo do 1. avgusta zvečer. 1 Slomškova družba. Sestanek članov ljubljanske podružnice Slomškove družbe bo jutri (v soboto) ob 6 popoldne v Rokodelskem domu. 1 Razstava D. Inkiostri, P. Loboda, ki je doživela lep sprejem od strani javnosti in kritike, je povečana z dvemi deli, in sicer: D. Inkiostri »Pokrajina« in P. Loboda »Portret«. Razstava ostane odprta le še čez nedeljo 31. julija. 1 Prijave za narodni tabor v Mariboru sprejemajo vse ljubljanske organizacije, ki so že na seji 27. t. m. na mestnem magistratu dobile posebne tiskovine za vpisovanje imen udeležencev. Kdor trn ni član prav nobeneira društva članov, ki se bodo udeležili proslave 20 letnice Jugoslavije dne 14. avgusta v Mariboru. 1 Sprememba posesti. G. Franc Laznik je prodal svojo hišo v Zgornji Šiški št. 153 g. Petru Zamanu. Sestanki Fantovski odsek »L}ubIfana«-mesto. Drevi ob 8 je v sobi Gospodarske zveze obvezen sestanek za vse člane. Istotam se vpisujejo novi člani. Fantovsk odsek Trnovo ima drevi ob pol 9 sestanek. Lekarne Nočno službo imajo lekarne:' mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Celje c Romanje na Sv. Gore in k Mariji Bistriški dne 4. avgusta, to je v četrtek, kjer bo ta dan romarski shod. Avtobus bo vozil iz Celja zjutraj ob 6.35 po prihodu savinjskega vlaka izpred kolodvora. Ob 9 bo na Sv. Gorah sv. maša za romarje, popoldne okrog 3 pa pri Mariji Bistriški litanije z blagoslovom. Ob 8 zvečer 1)0 avtobus zopet v Celju. Cena za osebo je 52 din. Prijave sjjrejcmajo oo. kapucini najkazneje do 2. avgusta. c Dvodnevne duhovne vaje za delavska in nameščenska dekleta bodo v Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem od 13. avgusta ob 8 zvečer do 16. avgusta ob 3 zjutraj. Oskrbovalnimi znaša le 30 din. Priglasite se na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj, Ifrib sv. Jožefa 33, Celje. c Na belgrajski pravni fakulteti je bil diplomiran vodnik celjskega orožniškega voda g. Veljko Dj. Jaukovič. Iskreno čestitamo! c Mestna občina celjska razpisuje oddajo del za nadzidavo dvoriščnega trakta meščanske šole v Celju. Pojasnila in računski pripomočki se dobijo pri mestnem poglavarstvu, soba št. 40, tehn. odd. c Patrona je eksplodirala. Na cesti v Stranice je I8-Ictni posestnikov sin Esih Jože našel dinamitno patrOno, katera je zaradi neprevidnega ravnanja v roki eksplodirala ter mu raz-mesarila 3 prste na desni roki. KINO UNION Danes nad vse zabaven film _»AVANTURA V PARIZU« c V sredo ob 5 popoldne so položili k večnemu počitku na celjskcm mestnem pokopališču zemeljske ostanke davčnega inšpektorja v p. Josipa Žumra. Velika množica ljudi, ki je pokojnega spremljala na n jegovi zadnji poti, nam priča, kako splošno priljubljen, od vseli poznan in spoštovan je bil rajni gospod. Pevsko društvo Celjski zvon je ob mrtvašnici in jiozneje ob odprtem grobu zapelo žulostinkc. Naj mu bo žemljica lanka! c članski sestanek članov in članic SK Jugoslavije bo drevi ob 8. Seja odbora SK Jugoslavije bo v torek, 2. avgusta, ob 8 zvečer. c Mestna občina celjska ponovno razpisuje oddajo nabave člena za centralno peč v II. ljudski šoli v Celju Morebitna pojasnila in računski pripomočki se dobijo na mestnem poglavarstvu. soba štev. 42. Maribor m Nemški arheologi obiščejo Maribor. V drugi polivici avgusta obiščejo Maribor nemški arheologi, ki bodo potem iz Maribora napravili znanstveno ekskurzijo po naši državi ter bodo obiskali Zagreb in Split. Nemške učenjake bo vodil vodilni nemški arheolog Reinecke iz Monakovega. m Otvoritev mariborskega muzeja 1. decembra. Zunanje preureditve mariborskega gradu so skoraj že gotove, povsem pa jih še ni mogoče končati, dokler ne bo gotova kanalizacija Grajske ulice ter odobreni načrti za regulacijo Trga Svobode. Zato so se sedaj delavci umaknili zopet v notranjost gradu, kjer se vršijo s podvojeno hitrostjo nadaljnje preureditve. Pričakovati je, da bodo dela tako hitro napredovala, da bo dne 1. decembra že slovesna otvoritev mestnega dela mariborskega muzeja v gradu, m .Nova maša pri gg, jezuitih. V zvezi z našim včerajšnjim tozadevnim poročilom še javljamo, da g. Laura ne bo imel nove maše v nedeljo 31. t. m., ker bo ta dan posvečen, ampak bo nova maša v ponedeljek 1. avgusta ob 6 zjutraj. m Prostovoljna gasilska četa Razvanje priredi v nedeljo, dne 31. julija 1938 v Razvanju veliko dobrodelno tombolo. V primeru slabega vremena se vrši tombola prihodnjo lepo nedeljo. m Letos samo domačini na Mariborskem tednu. Končana je dodelitev gostilniških in kavarniških obratov na veseličnem prostoru letošnjega Mariborskega tedna, in sicer tako, da so dobili vse te obrate izključno mariborski domačini, m Zaradi prahu na državni cesti v Košakih se zopet pritožujejo nekateri tamošnji stanovalci v včerajšnjem »Jutru« ter valijo krivdo na mestno občino. Mestna občina nam sporoča, da nje ne zadene prav nobena krivda. Dokler je občina v Košakih plačevala mestu škropljenje državne ceste, toliko časa so mestni škropilniki cesto večkrat na dan škropili. Ker pa je sedaj občina Košaki doprinos za škropitev ustavila, pa je tudi mestna občina ustavila škropljenje ceste. m Radvanjčani vabijo. Agilni fantovski odsek je naštudiral igro »Slehernik« ter jo bo igral na prostem pred radvanjsko cerkvijo v soboto zvečer in potem še v nedeljo. Radvanjčani vabijo Mariborčane, da jih ob tej priliki v čim večjem številu obiščejo. m Kazen so mu zvišali. 20. junija je bil obsojen pred mariborskim malim senatom upokojeni ključavničar drž. železnic Peter Heber iz Studencev na 4 mesece strogega zapora, ker je napadel policijske organe ter kričal: »Kaj iščete Slovenci na Spodnjem Štajerskem, to je vendar nemška zemlja!« Na priziv državnega tožilca pa je zvišalo apelacijsko sodišče v Ljubljani kazen na 1 leto strogega zapora. m Popravilo vojaških objektov. Dne 9. avgusta bo v pisarni štaba inženerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena licitacija za generalno popravilo objekta I. intendantskega skladišča v Mariboru. m Vlomilcu na sledu. Poročali smo o drzni vlomni tatvini v vilo »Mirni dol«, ki je last mariborskega trgovca Jožefa Tscharreja. Vlomilci so oplenili 14 opremljenih sob ter napravili 25.000 din škode. Pokazali so pa že svojo sled, in sicer je v sredo skušal prodati neki mlad moški dragoceno violino, ki je bila ukradena iz Tscharrejeve vile ter se ceni na 6000— 709Q din. Policija ima sedaj, natančen opis, tega moža ter upa, da bo vlomilce kmalu izsledila. m Življenja so v nevarnosti Delavci železniških delavnic" se Aath prlfo'žujej6l da se ustavlja večer za večerom, kadar konča ob 10 zvečer druga zmena delo, tovorni vlak na koroškem kolodvoru tik pred izhodom iz delavnice ter se morajo delavci plaziti med kolesi pod vagoni, če hočejo na prosto. Prav lahko bi se pripetila na ta način usodna katastrofa. Pred veliko obrtniško razstavo v Št, Vida Ljubljana, 29. julija. St." Vid nad LJubljano se marljivo pripravlja za svojo veliko razstavo lastnih obrtniških izdelkov, ki 6e bo začela dne 31. julija. To bo že peta obrtniška razstava v Št. Vidu. Vse dosedanje razstave 60 privabile mnogo obiskovalcev, kupcev in interesentov, ki so raznesli glas o izvrstnih obrtniških izdelkih v Št, Vidu po vsej državi in tudi izven nje. Kakor smo občudovali sedaj vse šentviške razstave, posebej pa še sijajno pohištvo, tako bom strmeli na letošnji razstavi še bolj. Šentviški obrtniki so v zadnjem letu, ko so srečno pre-hrodili krizo ter si končnoveljavno zopet osvojili zaupanje V6eh vrst kupcev, še bolj samozavestni in trdijo, da bodo šele na tej razstavi pokazali, kaj v resnici znajo. Vsa prostorna šentviška šola je že oddana razstavljalcem. Prijave so bile tako številne, k^kor do sedaj še nikoli. Važen poudarek tej razstavi je pokroviteljstvo, ki ga je jarevzel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki ga bodo pred šolo sprejeli šentviški predstavniki in občinstvo v nedeljo ob 11 dopoldne. Nato ga bo pozdravil g, župan Karel Erjavec, zastofmik šolske mladine, predsednik JRZ v Št. Vidu g. Anton Briški, predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, predsednik Zveze slovenskih obrtnikov g. Karel Kavka, predsednik društva obrtnikov v Št. Vidu g. Ivan Vrhovec, nato pa bo govoril g. ban dr. Natlačen sam. Sledil bo ogled veličastne obrtniške razstave. , Razstava bo trajala od 31. julija do 21, avgusta, ko se bo zaključila z domačo zabavo. Tedaj bo tudi žrebanje vstopnic obiskovalcev te obrtniške razstave. Srečnega udeleženca čaka lepa moderna kuhinjska oprema. Poskrbljeno bo tudi, da bodo obiskovalci imeli ugodnosti pri tramvajski vožnji. Šentviška obrtniška razstava ima ie dosedaj lep sloves in nikomur ne bo žal, kdor jo obišče letos, ker bo letošnja najbolj uspela, kar jih je do sedaj Št. Vid priredil. Proslava 20 letnice Jugoslavije na Pohorju Slovenjbistriška podružnica SPD priredi v nedeljo, dne 31. t. m., pri Sv. Treh kraljih na Pohorju proslavo 20 letnice Jugoslavije s sledečim sporedom: na predvečer kresovanje, iluminacija ter zažiganje raket, v nedeljo ob 10 sv. maša, po sv. maši blagoslovitev Ciril-Metodove kapelice, nato odkritje spominske plošče s pozdravnimi govori ter šesti pohorski shod. Pri proslavi sodeluje pevsko društvo »Lipa« iz Slovenske Bistrice ter tovarniška godba iz Zgornje Bistrice, K tej planinski proslavi prirede svoje društvene izlete sledeča društva iz Slovenske Bistrice: CMD, Sokolsko društvo, Prosvetno društvo, Pevsko društvo »Lipa«, Gasilska četa, Narodna odbrana, Prvo delavsko kolesarsko društvo »Vzajemnost«, Združenje rezervnih oficirjev, Rdeči križ, Tujsko-prometno in olepševalno društvo, Protituberkulozna liga ter Strelska družina. Udeleže se vsi uradi, društva, organizacije in korporacije. V nedeljo vsi k Sv. Trem kraljem na Pohorje k proslavi 20-letnice Jugoslavije! Usmeritev zunanje trgovine po državah samo t notranji strukturi zunanje trgovine, ampak tudi glede njene usmeritve na posamezne države so v zadnjih letih nastale precejšne spremembe. Italija, ki je še v prvem polletju 1. 1935 bila v našem izvozu na prvem mestu, v uvozu pa na drugem, je prišla letos na šesto in peto mesto, njen delež na naši zunanji trgovini postaja vedno manjši. V naslednjem podajamo pregled našega izvoza tn uvoza za države, ki so v naši zunanji trgovini najbolj udeležene. Že nekaj let je Nemčija v naši zunanji trgovini na prvem mestu. Izvoz v Nemčijo in njen uvoz v našo državo sta se v prvem polletju zadnjih štirih let gibala naslednje (v milijonih din): I. polletje 1935 1936 1937 1938 izvoz 299.6 415.0 577.2 561.6 uvoz 264.8 471.1 759.6 845.8 Že Številke same kažejo, da je delež Nemčije v naši zunanji trgovini vedno večji. V prvem polletju 1935 je predstavljal izvoz v Nemčijo 16.9% našega celokupnega izvoza, uvoz iz Nemčije pa 15.2% našega uvoza, letos pa je njen delež znašal 23.5% izvoza in skoraj 32% uvoza. Pripominjamo pa, da v letošnjih podatkih še ni upoštevana Avstrija skupaj z Nemčijo, in bo torej delež Nemčije prav za prav še večji. Država, ki je letos v našem izvozu zavzela drugo mesto, je Anglija. Njena zunanja trgovina z našo državo se je bd 1. 1935 razvijala naslednje: I. polletje izvoz uvoz 1935 79.1 173.3 1936 112.8 228.9 1937 219.4 199.6 1938 332.9 264.3 Dočim je pred Štirimi leti naS izvoz v Anglijo znašal komaj 4.5% našega celokupnega izvoza v prvem polletju 1935, se je ta delež zvišal na 13.9%, delež Anglije na našem uvozu pa je znašal letos 10% in je ostal skoraj neizpremenjen od leta 1935 vkljub absolutnemu zvišanju. Naš celokupni uvoz je namreč od leta 1935 narastel v večji meri kot pa uvoz iz Anglije, zaradi česar njen uvoz, čeprav je večji, ne predstavlja relativno večjega deleža. Avstrija je bila letos med odjemalci našega blaga na tretjem mestu. Naslednji podatki kažejo naš izvoz v Avstrijo in uvoz iz Avstrije tekom zadnjih let. I. polletje izvoz uvu% 1935 257.3 264.8 1936 259.5 204.2 1937 396.6 233.8 1938 283.3 213.2 V odstotkih je znašal naš izvoz v Avstrijo v prvi polovici leta 1935 14.5%, letos pa le 11.9% kljub temu, da je bil absolutno večji. Od 12.1 na 8.1% pa je padel delež Avstrije na našem uvozil. Avstrija je sicer sama imela prav pomembno mesto v naši zunanji trgovini, sedaj pa, ko se bo njen delež pridružil Nemčiji, bo ta zavzemala tako v našem izvozu kot tudi uvozu zaenkrat dominanten položaj v prav izredni meri, saj je naš izvoz v Nemčijo in Avstrijo skupaj znašal letos 35.4% vsega izvoza, uvoz pa celo 40%. S Češkoslovaško smo imeli trgovinske odnošaje v obsegu, kot sledi: I. polletje izvoz uvoz 1935 254.2 212.3 1936 238.4 347.1 1937 187.5 257.1 1938 228.9 321.7 Kar se tiče uvoza, je bila letos Češkoslovaška na drvfgem mestu, njen delež je znašal 12.2%, isto toliko je znašal tudi leta 1935, v izvozu je par-ticipirala letos z 9.6% napram 14.3% v prvi polovici leta 1935. Končno navajamo še podatke za našo zunanjo trgovino z Italijo. Ta je bila naslednja: I. polletje izvoz uvoz 1935 863.9 221.3 1936 32.2 0.3 1937 249.7 246.8 1938 171.3 205.6 Ogromni padec naše zunanje trgovine z Italijo v letu 1936 je seveda posledica sankcij. Vidimo pa iz tega pregleda, da si naš izvoz v Italijo od takrat ni mogel priboriti prejšnjih pozicij. Letos je bil izvoz v Italijo več kot polovico manjši od 1. 19i}5. Še bolj pa pride ta padec do izraza, če primerjamo izvoz v Italijo na celokupnem našem izvozu. Leta 1935 je bil delež Italije 20.5%, letos je 7.2%, na uvozu pa je bil delež Italije 12.7%, sedaj pa je 7.8%. Kot razvidimo iz tega pregleda, se je naša zunanja trgovina prav precej preorientirala tekom zadnjih let. Ta preusmeritev povzroča seveda našemu gospodarstvu mnogo težav, računati pa moramo z dejstvi, pred katera nas postavlja gospodarska politika drugih držav, zaradi katere bomo najbrž tudi v bodoče prisiljeni, da preusmerjamo našo zunanjo trgovino. Stanje Narodne banke Spremembe o stanju Narodne banke so bile dne 22. t. m. napram stanju z dne 15. t. m. sledeče: Zlata podlaga se je zvišala za 0.86 milij. din na 1.836.9 milij., devize, ki ne spadajo v podlago, so se znižale za 45.1 na 354.68 milij. din, kovan denar je narastel za 5,97 milij. na 438.1 milij. din, posojila menična in lombardna so se znižala za 13.0 in so znašala 1.556.9 milij. din, razna aktiva pa so narasla za 2.4 na 2.141.0 milij. din, ostale aktivne postavke pa so bile nespremenjene, oziroma brez bistvenih sptememb. Na pasivni strani pa je obtok bankovcev znašal 5.890.97 milij. din in je bil za 58.88 milij. manjši od prejšnjega izkaza. Narasle so pa obveznosti po vidu za 29.4 milj. na 2.477.8 milij. din, razna pasiva pa za 7.58 na 358.8 milij. din. Skupna podlaga z 28.5% prima je znašala 28.20% proti 28.09%, samo zlata podlaga v blagajnah pa 27.94% napram 27.83%. * Izvoz pšenice v Italijo. Kot poroča »Jugoslovenski kurir«, je naša država pristala na to, da se v Italijo izvozi 1000 vagonov pšenice proti plačilu v kliringu. Razen tega smo ponudili Italiji še nadaljnjih 1000 vagonov pšenice za devize, toda po naših uradnih cenah. Italija bi dala te devize od raznih svojih terjatev za devize v naši državi prodano blago. Konverzija belgrajskega švicarskega posojila. Mesto Belgrad je najelo leta 1929 v Švici posojilo v znesku 26 milij. šv. frankov. Sedaj se je izvršila konverzija tega posojila, in sicer se zniža obrestna mera od 6.5% na 5.5%, odplačilo v 1. 1938/39 bo znašalo 3%, v dveh naslednjih proračunskih letih pa 4%. S plačevanjem obresti in odplačili glavnice prične mesto Belgrad še letos. Povišanje kapitala pri Trepča Mineš, London. »Službene novine« prinašajo poziv na izredno glavno skupščino družbe Trepča Mineš, ki bo 16. avgusta t. 1. v Londonu. Na dnevnem redu te skupščine bo sklepanje o fuziji rudarskih podjetij Kopaonik, Novo Brdo in Zletovo s Trepča Mineš Limited. Z ozirom na to se bo ■ tudi sklepalo o povišanju delniške glavnice na 2 milij. I angleških funtov. Razen tega obvešča družba tudi imetnike delnic, ki se glasijo na prinositelja, da namerava po izvršeni fuziji in povišanju delniške glavnice izdati okrog 1,680.000 komadov delnic po 5 šilingov, proti plačilu v gotovini, in sicer al pari, za finansiranje gradnje topilnice svinca in cinka v Jugoslaviji. Te delnice bo družba ponudila v nakup delničarjem v razmerju s številom delnic, ki jih imajo, in sicer približno 4 nove delnice na 13 starih. Italijanska zunanja trgovina v prvem polletju. V prvi polovici letošnjega leta je italijanski uvoz znašal 5.94 milijard lir napram 6.95 milijard v lanskem letu. Izvoz pa se je povečal čd 3.78 milijard v lanskem letu na 3.89 milijard. Dočim je lansko leto deficit trgovinske bilance znašal 3.17 milijard lir, se je zmanjšal letos na 2,05 milijard. Zmanjšanje deficita znaša 35%. Borza Denar Dne 28. julija. Nemški čeki so na ljubljanski borzi notirali 14.665—14.965, na zagrebški 14.636—14.835, za eredo avgusta 14.45—14.65, za konec avgusta 14.535—14.735, za sredo septembra 14.50—14.70, na belgrajski borzi pa 14.66—14.86. Angleški funti so na belgrajski borzi beležili 238 blago, na zagrebški in na belgrajski pa 237.20 —238.80. Grški boni so bili v Zagrebu 29.15—29.85 in v Belgradu 28.65—29.35. Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 1,437.018 din, na belgrajski 1,260.000 din, promet v efektih na belgrajski borzi pa 1,210.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. , , . 2393.41—2408.01 Berlin 100 mark ...... 1747.03—1760.91 Curih 100 frankov ...... 996 45—1003.52 London 1 funt....... 213.&1— 215.90 Newyork 100 dolarjev .... 4318.51—4354.82 Pariz 100 frankov ...... 119.94— 121.38 Praga 100 kron......150.13— 151.24 Trst 100 lir........ 228.15— 231.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.065, London 21.485 Newyork 436.5, Bruselj 73.875, Milan 2-2.97, Ani-Bterdam 240, Berlin 175.35, Dunaj 83, Stockholm 110.775, Oslo 107.96, Kopenhagen 05.90, Praga 15.07, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95 Carigrad 3.50, Bukarešta S.25, Helsingfors 9.47, Buenos Aires 113.5. Vrednostni papirii Ljubljana. 7% inv. pos. 98—99.50, agrarji 62 —63, vojna škoda promptna 480-—482, begi. obv. 92.50—9350, dalm. agrarji 91.75—92.75, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 97.25—98.25, 7% Bler. pos. 98—93.75, 7% pos. DHB 99—100, Narodna banka 170—180, Trboveljska 7275—7300. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99—100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 481—483, begi. obv. 92.50—93.50, dalm. agrarji 91.50—92.50, 4% sev. agrarji 62—63, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. j)08. 93.25—94, 7% pos. DHB 99.50 denar, 7% stab. pos. 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7250 denar, Priv .agrarna banka 230 denar, Trboveljska 175—190, Gutmann 51—59, Tov. sladk. Bečkerek 600 blago, Osj. liv. 180 denar, Dubro-vačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 600—700. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.26 denar (99.43), agrarji 62.50 denar, vojna škoda promptna 482.50—483 (482), begi. obv. 93.25— 93.50 (93.50), dalm. agrarji 92.50—92.75 (92.50), 4% sev. agrarji 61.75 denar (62), 8% Bler. pos. 98.50—99 (98.50), 7% Bler. pos. 93.75 den. (93.75 —94), 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 98.50 denar (98.50). — Delnice: Narodna banka 7275— 7300, Priv, agrarna banka 234—235. V nedelj o, 31. julija Blagoslovitev Prosvetnega doma v Komendi Ob pol 8: zbiraliSče v Mostah pri Komendi? ob 8: sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov; ob 9: sv. maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzvišenega škofa g. dr. G. Rožmana; ob 10: blagoslovitev novega doma. Po blagoslovitvi zborovanje. Ob pol 3: litanije; ob pol 4 javni nastop. Po nastopu prosta zabava na veseličnem prostoru. Vsa društva, ki se bodo ndeležila slovesnosti blagoslovitve prosvetnega doma v K<* mendi, prosimo, da pridejo z zastavami. Žitni trs Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živina Živinski sejem na Vinici v okraju Črnomelj dne 18. julija t I. Na sejem je bilo prignanih 106 volov, 3 teleta, 125 juncev, 45 krav in 28 prašičev. Cene so bile naslednje: voli I. vrste 5.25, II. vrste 4.75, teleta 4—5.50, junci 4—5.50, klavne krave 3—4 , plemenske krave 4—5 din kg živo teže. Mladi pujski 120—150 din komad. Avtobusna postaja v Ljubljani Pod tem naslovom je prinesel »Slovenski Narod« članek, v katerem razpravlja o tem ve-levažnem in perečem vprašanju. Ker je pri tej priliki omenil tudi moje ime, sem prisiljen piscu tega članka na njegove trditve odgovoriti. Zamisel, postaviti avtobusni kolodvor, ni nova. Že leta 1932 je pokojni g. prof. Jarc sklical anketo o tej zadevi, katere so se udeležili poleg njega takratni predsednik Združenja avtobusnih podjetnikov pok. Jože Magister, takratni tajnik združenja g. Vencajz, ravnatelj »Putnika« g. Pintar in moja malenkost. Na tej anketi nam je g. prof. Jarc predložil idejni nu-črt avtobusnega kolodvora, kateri naj bi stal v središču mesta, t. j. na Kralja Petra trgu. Zakaj se ta načrt ni uresničil, mi ni znano. Medtem je poteklo nekaj let in danes, ko je postalo to vprašanje zopet aktualno, se razpravlja v javnosti o nekaiterih novih predlogih poleg že omenjenega. Kralja Petra trg bil bil gotovo zelo prikladen, kakor bi bil tudi prikladen prostor na Figovče-vem dvorišču ali pa prostor ob Fordovi garaži na Tyrševi cesti. Vsaka izmed teh treh rešitev bi bila dobra in bi odgovarjala željam potnikov, na katere se moramo avtobusni podjetniki brezpogojno ozirati. Občinstvo se hoče pripeljati namreč čim bolj v središče mesta, tako da ima čim krajšo pot do onih točk v mestu, kjer ima svoje opravke. Cas je namreč zlato in to velja predvsem za vse one, ki prihajajo iz bližnje in dajne okolice z avtobusi po opravkih vumesto. <(>.»o » ..... Da sem se zavzel od teh treh možnosti najbolj za prostor na Figovcevem dvorišču, je bil razlog ta, da bi bila ta rešitev za občino absolutno najcenejša in zato tudi brez kakršnihkoli komplikacij. Če bi hoteli uporabiti Kralja Petra trg, bi morala občina po predlogih, ki so bili stavljeni, tam zgraditi razne stavbe in odpraviti park. Če bi pa vzeli prostor ob Fordovih garažah, bi morala občina odkupiti vee kompleks tamkajšnjega sveta in stavbo garaže. V obeh primerih bi to veljalo velikanske vsote in ker sem vedel, da občina ne more žrtvovati v ta namen tolike vsote, sem se zavzel za rešitev problema na prostoru Figovče-vega dvorišča. To pa zato, ker je rešitev avtobusnega vprašanja absolutno nujna in neodložljiva, česar se avtobusni podjetniki najbolj zavedamo, imenovana rešitev pa je edina poleg primerne lege v središču mesta tudi enostavna in takoj izvedljica. Samo ta razmišljanja so me dovedla do tega mojega stališča, samo interes javnosti, potujočega občinstva in našega mesta so bili torej za mene merodajni. In bi morali biti edino mero-dajni za vsakega, kdor se s tem problemom bavi ali o njem piše. Ali sta vodila pisca ▼ »Slovenskem Narodu« tudi samo absolutna objektivnost in interes javnosti? Zakaj je potem pisec članka v tem listu na primer omenil, ko je navajal stališča zainteresiranih institucij, samo stališče Avlokluba, ni pa niti z eno besedico opozoril na stališče, ki ga je zavzelo Združenje avtobusnih podjetnikov, ki je v stvari golovo najbolj zainteresirana ustanova? In zakaj ni omenil niti z besedico stališča, ki ga je zavzela Zveza za tujski promet za Slovenijo, ki jo gotovo tudi silno važen činitelj, da poda v tem vprašanju svoje mišljenje» Ali morda ne zato, ker sta se obe ustanovi odločno izjavili proti prostoru ob glavnem kolodvoru? Mimogrede moram opozoriti g. člankarja še na to, da je ravno v zadnjih dneh zavzel tudi Avtomobilski klub stališče o tem vprašanju, ki ga bo zelo razočaralo. Člankar trdi nadalje, da leži glavni kolodvor v središču mesta. Kot dokaj za to trditev navaja, da je od kolodvora bližje do bolnišnice kakor od Ajdovščine, ravno tako bližje do gimnazije na Poljanah in do učiteljišča, da je ravno tako daleč, če ne bližje, na živilski trg, do Mestnegn doma itd. Predvsem moram člankarja povabiti, da si nabavi načrt mesta Ljubljane, da si nadalje vzame merilo, ter si na načrtu točno izmeri razdalje med omenjenimi točkami. Ugotovil bo, da je bolnišnica v zračni črti res bližja od glavnega kolodvora nego od Ajdovščine, v črti najkrajše pešpoti po cesti pa je od Ajdovščine enako oddaljena kakor od glavnega vhoda kolodvora. Naravnost presenečen pa bo od rezultatov ostalih meritev, ko bo ugotovil, da so vsi ostali od njega navedeni objekti (gimnazija na Poljanah, živilski trg, Mestni dom, učiteljišče) biižje Ajdovščini nego glavnemu kolodvoru, nekateri še celo mnogo bližje. Zakaj navaja člankar samo omenjene točke? Zakaj no navaja, odkod je bližje do sodišča, do mestnega magistrata, do banske uprave, do univerze in da tehnične fakultete, do klasične gimnazije, do ženske realne gimnazije, do realne gimnazije v Vegovi ulici, do glavne pošte, do palače Pokojninskega zavoda, do Poštne hranilnice, do Narodne banke, Drž. hip. banke, Ljubljanske kreditne banke, Kreditnega zavoda, Mestne hranilnice, Bano-vinske hranilnice, Prve hrvatske štedionice, Kmet-ske posojilnice itd. itd. Najvažnejše za občinstvo s podeželja, ki pride v mesto, da si nakupi razno blago, pa so glavne trgovine v mestu, predvsem z železnino in orodjem, z manufakturo, z obutvijo, s steklenino in porcelanom itd. Kje so vse trgovine in odkod so bližje pristopne, s kolodvora ali z Ajdovščine?, Sploh je vse to tako jasno in nedvomno, da 6e mi zdi odveč navajati še kake primere. Vsa javnost in naše z avtobusi potujoče občinstvo je za to, da naj bo centralna avtobusna postaja v središču mesta in ne pri kolodvoru. To bi se dalo, ako razen omenjenega člankarja in gotovih zainteresiranih oseb sploh še kdo dvomi o tem, dokazati najbolje na ta način, da bi se vršilo med občinstvom, ki se stalno poslužuje avtobusnih prog, glasovanje o tem vprašanju. Člankarju v »Slov. Narodu« jamčim, da se bo nad 95 odstotkov izreklo proti avtobusni postaji pri glavnem kolo^ dvoru. Avtobusni podjetniki, ki gotovo najbolj po^ znamo tozadevne želje občinstva, saj smo stalno z njim stiku, smo glasovanje o tem vprašanju že imeli. In mi smo se na občnem zboru avtobusnih podjetnikov soglasno izrekli proti avtobusni postaji ob glavnem kolodvoru. Prepustimo odločanje o tem vprašanju predstavnikom mestne občino in banovine, ki se trudijo rešili to vprašanje v polnem sporazumu z za to kompetentnimi ustanovami. — Magister Franc, Kulturni obzornik O. Župančič - S. Giadnik t Duma k&kom— i zvenelo moje sta: ^ovmukomurj ; r oljem um letiš mpcfhno P^UlS-sluajjibc mu pohus in vuu jtoi cUje&scJU ut atxve »vp h, M vUtUJe trnno? hodil pred pltiaojD in družno potil « z L ________ Za 60 letnico pesnika Otona Župančiča je graiik Stanko Giadnik, ki ga poznamo že po luksuzni grafični izdaji Prešernovega »Krsta pri Savici« in »Sonetnega venca«, napisal v originalnem umetnem rokopisu največjo in najbolj znano Župančičevo pesnitev domovinski ljubezni »Dumo« in io izdal prav tako v hihlioiil-ski priredbi v 500 izvodih. Tako imamo sedaj pred seboj že tretjo Gladnikovo grafično delo, o katerem pa lahko povemo takoj, da je med vsemi najboljše. Če je »Krst pri Savici« vzbudil entuziastično veselje naših bibliofilov, ki so ga pozdravili tudi zaradi nove tehnike in nove umetnostne obrti, ki se je 6 tem začela med Slovenci, v tujini pa je že zdavnaj razvita in cenjena, je »Sonetni venec« zaradi svoje samo črkovne notranje opreme morda za koga nekoliko popustil. Izdaja Župančičeve »Dume« pa je zopet pokazala vse vrline Gladnikovega umetnega rokopisa in ornamenta, ki je v linearnih ornamentih in črkah svež in iznajdljiv ter pristno slovenski, dočim je v figurativnih stilizacijah videti ponekod še .vedno neka okornost, verjetno zaradi nove tehnike — slikanja na kamen. Zato pa mu razdelitev ploskve z grafičnimi sredstvi, s črkami in cvetnimi in živalskimi (ptič) ornamenti vedno izredno uspe. Kako nazorno je prišel do izraza v tekstu jok vdovice, in udar zvona, osrednji motiv vse »Dume«, s svojimi rdečimi, krvavimi klici in dolgimi potezami črk, ki so kot valovanje in nihanje zvonal Ta motiv je Giadnik uporabil tudi na naslovni strani, kjer je lepo strnil slovenski ornament, bistveno razpoloženje vse pesnitve, udarjanje zvona ter jok vdovice; V Gladnikovi transkripciji »Dume« je lepo poudarjena trodelnost pesnitve s posebnimi, razkošneje opremljenimi stranmi, namreč — ženska pesem z lepo, da najlepšo vinjetico, kulturno delo velemesta in zvenenje pesnikovega srca. In to je namen vsake ilustracije ali grafične obdelave pesnitve: razložiti delo v jasne sestavine in jih poudariti iz notranje vsebine ven. Gladniku je pri »Dumi« to v celoti uspelo ter spada zato brez dvoma med njegove najboljše interpretacije. V razmerju do njegovih prejšnjih izdaj vidimo tu večjo razkošnost v barvah, saj dela ponekod celo štiribarvno in s zlatom ter rumeno podlogo, ki jo je podložil vsemu tekstu, kar ima tudi svoj čar. Kar pa se tiče materiala papirja, kože, pergamenta ln zlata, pomeni že sam zase dragocenost, vredno notranje lepote pesnitve. V tem ravno, v kakšni obliki se daje javnosti lepa pesnitev, se kaže spoštovanje pred umetnino in v tem je tudi bistvo bibliofilskih !7daj Ljubitelj knjižnih umetnin, ki zna ceniti lepoto, zaprlo v besede, jo hoče imeti kot biser v školjki, ka- kor zaklad v pergamentu. Naslovna vinjeta na platnicah se je še posebno posrečila gosp. Gladniku kakor vezava sama podjetniku g. Pogačnku. Knjiga je izšla v 150 izvodih v najboljšem materialu, z zlatom in pergamenlom ter kaseto — in velja 390 din, dočim je 350 izvodov izšlo v cenejši izdaji in v platnu vezanih po 180 di.n Večina pa je prodanih že v prednaročbi. Obenem naznanja g. Giadnik, da za prihodnje leto pripravlja enako okrašeno izdajo Gregorčičeve pesnitve »Oljki« v slogu sedanjih njegovih knjig. Založba »Tabor« naznanja, da bo bibliofilska izdaja misli pokojnega nadškofa Jegliča, ki jih je izbral gospod Narte Velikonja ter z ilustracijami akad. slikarja B. Jakca izšla prihodnji teden. V nadaljnji zbirki slovenskih mož pa se pripravlja izbor iz Slomška ter Kreka, prav tako v bibliofilski izdaji in z ilustracijami. td. * »Cerkveni glasbenik«, ki ga urejuje msgr. Stanko Premrl, se je v poslednjih številkah lepo razgibal zlasti v književnem delu. K anketi o cerkveni glasbi sta «e oglasila dva pisca. Članek S. Koporca je manj jasen in spreten, ko «e hoče baviti z vprašanjem, o katerem pisec takoj v pričetku trdi, da zanj sploh ne obstoji — ter zahaja na stranpota. Pač pa je jedrnat in dobro zasnovan članek prispeval dr. Dolinar, ki je zelo prav nakazal, da je prava umetnost vedno tudi religiozna, in skušal iz tega izvesti, da ni bistvene razlike med cerkveno in svetno glasbo, kadar je to prava tmietnost. Toda v nadaljnem bi bilo treba le še izvesti, da je s tega pogleda več kot polovica obstoječe umetnosti neprave, in pa nadalje vzeti v poštev, da je človek v svojem življenju vezan na pojave teme in svetlobe in zvezo snovi in duha, ter da se umetnine po vsebini nagibajo deloma bolj na prvo, deloma na drugo stran, pri čemer bi prve (ki se pečajo morda obenem pred-1 vsem s čutnimi pojavi) težje spravili v sklad z zahtevami, kot jih stavlja tip prave cerkvene skladbe. Članek je pisan z zavzetjem za stvar in to ga vodi k objektivnosti, kamor se je od ostalih člankov le malo-kaicri povzpel. Sploh »e jt U dosedanjih člankov, ki 6c zadanega vprašanja večinoma nekam otresajo, ne vidi (kot je bilo izraženo na neki seji odbora Ceciliji-nega društva), da anketa ni bila potrebna, pač pa, da so pisci večinoma zajeli vprašanje zelo osebno, pri čemer so se čutili večkrat osebno prizadete .zaradi česar so razumljivo prišli do sklepov, da vprašanje cerkvena glasbe ni važno. Kljub temu bo pomembnost vprašanja obstala; prispevki pa bodo mikavni za zanamce, ki bodo na njih ugotavljali raven naše glasbene prosvetlje-nosti. — V ostalem se nahajajo v teh številkah šo drugi lepi in pomembni članki. Fran Ferjančč končuje spis o Žigi Bohincu in piše o Janezu Gnjezdi, o prvem pionirju cerkveno glasbene reforme; k spornemu vprašanju o poreklu Gallusa je prispeval zaključek J, Za-zula in malo poročilo v obliki pisma I. Laharnar. Lep »zgodovinski list o Gregorju Riharju« je napisal dr. A. Merhar. Za zgodovinarja je pomemben donesek H. Dru-zoviča o nekem slovenskem napevu iz 17. stoletja. O važnosti transponiranja je napisal nekaj F. Kramar, E. Hochreiter pa nadaljuje s svojimi spomini na p. H. Satt-nerja, posnetimi iz pisem. Razni drobni spisi in podatki dopolnjujejo list Glasbena priloga vsebuje več različnih cerkvenih skladb. Med njimi je Pavčičeva »Kialjica majnika« polna sladke čustvenosti, a je grajena kleno v smislu romantičnih slogovnih potez, — V pesmi »Zdrava Marija« se nam predstavlja Iva Klemene kot skladateljica bolj v polifonost nagnjene smeri, ki se pa drži tradi-C'|e' -f?L'°ma malce nErodna skladba priča o talentu. — »Tiho sonce« dr. Kimovca je umetnina, ki prepričuje po trdni kontrapunktični in svobodno intuitivni zgradbi. — Skromen in eklektičen spev je Kramarjeva »V praznik sv. Rešnjega Telesa«. — V »Novomašpiški« 18 i i Ul Premrla besedilo tudi zaneslo v preteklost, a skladbo dviguje iskren zanos in dosledna gradnja. — Prijazen, čeprav zelo preprost je glasbeni izliv A. Mi-helčiča v pesmi »Zdrava Marija«. — V »štirih darilve-mh pesmih« je doprinesel Stanko Premrl zelo mikavno delo. V njem je poskušal spojiti značaj stare koralna psalmodije z dognanji novejšega časa. In res nosi umetnina v sebi neko religiozno zadržanost ter iskreno duhovnost; privlačno se dviga v objektivnost, ki io osebni skladatdjev glasbeni značaj rahlo, a prikupno barva, Kitajska se ni spremenila Zapadna kultura prodira z mrzlično naglico v vse sloje kitajskega naroda. Oblasti si veliko prizadevajo ter organizirajo staro in mlado: kar čez noč hočejo spremeniti Kitajsko. Je že res, da prinese izobrazba veliko koristi na moralnem in materialnem polju. Toda z druge strani ima pa tudi 6Voje zahteve, ki 6e jim je treba pokoriti, in to naše svobodoljubne Kitajce boli. Leto za letom se vračajo cele vrete študentov iz Evrope, toda žal, po navadi prinesejo s seboj le blato, kot v stari zibelki kulture res ne bi bilo drugega. Pa zaenkrat pustimo te stvari in pojdimo med naše preprosto kitajsko ljudstvo. Kitajska je kljub japonskim osvojitvam še vedno velika. Zapadnih dobrot in senčnih Strani so deležni bolj obmorski, prometni kraji. V notranjosti pa vlada večinoma še vedno zlata kitajska svoboda; svoboda veroizpovedi, svoboda v oboroževanju, svoboda tiska, misli in mnenj. Kitajskega fanta ne skrbi, kdaj bo šel na nabor in izvršil svoje druge dolžnosti. Kitajci se ro-de in umirajo, ne da bi jih registrirali. — Po mili volji lahko prehodite naš Kvangtung, in mislim, da tudi druge province, na dolgo in široko brez vsake izkaznice ali potnega lista. Če si lovec, ti je vse na razpolago. Izbereš si lahko poljuben kraj in čas, kakor se ti pač zljubi. — Tudi na modo Kitajci malo dajo. Nihče se ti ne bo čudil, ako 6i oblečen po najnovejši ali najstarejši modi. — Hočeš-li zidati? Brez vsakega pooblastila in dovoljenja lahko to storiš, če imaš le denar. Ako misliš umreti, si lahko že prej izvoliš kraj svojega počitka. Enemu bo prinesel srečo vrh visoke gore, drugemu zeleni gaj ali rodovitna dolina. Enemu je všeč tam ob poti, drugemu lastno dvorišče ali vrt. Ako pa hočeš biti pokopan, te shranijo v nalašč za to pripravljenem poslopju. Tam boš trohnel, in po nekaj letih spravijo tvoje kosti v velik lonec, ter preneso v kak drug kraj, kjer se bodo parile v vročini, dokler se ne bo kakemu vedežcvalcu zahotelo denarja in bo nasve-toval kak drug, boljši kraj. Svobodno izvršuješ kakršnokoli obrt, brez vsake strokovne izobrazbe. General postaneš, ako imaš pogum iti nad roparje, in inženir, ako sezidaš kako bajto. Še mandarin si lahko, ako 6i dovolj premeten in zvit. Če te je kdo razžalil, ti ni treba klicati orožnikov, če si mu le kos in ga lahko sam pripelješ pred mandarina. Zmaga seveda oni, ki več plača. — Tudi reklama se dobro obnese. Kot zobni zdravnik boš zaslovel, ako nosiš venec na motvoz nanizanih zob, pa naj so to pasji, opičji ali pa celo svinjski. — Velika kitajska busola ti pove, bo li mlad par srečen, in pokaže kraj sreče za tvoj večni počitek. Tudi zloglasni razbojniki izvršujejo svojo obrt evobodno. Orožnikov se nič ne boje, ker 60 na- vadno bolje oboroženi, vojakom pa se ognejo, če le morejo. Kitajci so znani kot strastni kadilci opija. Nankinška vlada si sicer prizadeva in izdaja stroge dredbe, da zatre kajenje, toda te odredbe 60 zelo relativne. Vedno si ga lahko privoščite, ako imate le denar. Tu v Kvantunški provinci menda ni vasice brez javne kadilnice. V njih se nudijo žalostni prizori. Na dolgih širokih mizah leže ob oljnatih svetiljkah možje, mladeniči, in tudi kakšen prileten možiček. Vsi strastno vsrkavajo morilen strup v nesrečo sebi, družini, ako jo imajo, ter domovini. Navadno vodi iz kadilnice med roparske tolpe in se konča na morišču. Zadnja leta se govori tu veliko o higijeni, pa žal le govori in nič ne stori. Nekoč bi se skoraj zameril trgovcu z rižem, ker sem ga vprašal, pro-daja-li muhe ali riž. Ves riž je bil namreč pokrit z muhami. Kitajcem 6e ne z-di vredno odganjati muhe. Kaj bi se neki vznemirjal zaradi take malenkosti! Šolsko vprašanje naglo napreduje. Državne šole urejajo bolj po ameriškem vzorcu. Večina šol pa je družinskih; premožni predniki 60 zapustili nepremičnine in s tem se vzdržuje učitelj. Učenci ne plačajo ničesar in največkrat dobe zastonj tudi knjige in druge šolske potrebščine. To dela seveda precej težkoč našim katoliškim šolam, ki se morajo v vsem same vzdrževati. Suženjstva kot takega več ni. Rado pa se zgodi, da Kitajec, ki je kadilec opija in vdan strastem, kaj kmalu proda hčerke in ženo. Nad tem se ne bo nihče pohujšal in tudi oblasti same ga ne bodo vznemirjale. Tako sem vam skušal v glavnih obrisih prikazati, v kakšnih razmerah živimo 6redi teh zmešnjav. Kakor drugod, tako je tudi tukaj edina rešitev v Kristusovem križu. Misijonarji se dan za dnem borimo zanj. Pri tem pa nas lahko podpirate z molitvijo, žrtvami in .gmotno podporo tudi vi, dragi misijonski prijatelji v domovini. (P. Joško Geder.) Angleška kraljevska dvojica ob vrnitvi v domovino. V Berlin je dospelo naše moštvo za Davisov pokal in so se že začele vaje. Od leves Dr. Boško Miiller (zvezni kapitan), H. Vissault, Josip Palla da, Franjo Kukuljevič, Drago Mitič, Franjo Punčec. Ribi postavili spomenik V Littoriji, v mestu, ki ga je pred nekaj leti Mussolini ustanovil, so ribi postavili spomenik. Riba se imenuje gambusia in so jo bili semkaj pripeljali iz Južne Amerike zaradi pokončavanja muhe, ki prenaša malarijo po močvirnatih krajih. Riba je imela zares velikanske uspehe. Uničila je takšne množine ličink te muhe, da ondi že skoraj ni nobene malarije več, — Riba gambusia je dolga 2 centimetra, a na spomeniku je stokrat pove« čana, torej v velikosti 2 metrov. Dišavsko Št. 188. Oče in sin »Bog mi je priča, da ni tako!« je prepričevalno zaklical Rihard. »Prišel sem k vam z zaupanjem, kakršno ima hraber mož v besedo hrabrega moža, hoteč vas prositi, da bi svojo obljubo izpolnili.« »Prav je tako!« je dejal Cedric. »Pustiva vse drugo, čeprav mi ne manjka sredstev in sile, da bi se vam upiral.« »Mogoče,« je mirno rekel kralj. »Vendar to ni važno. Tukaj stojim zato, da vas primem za besedo, za tisto besedo, ki ste mi jo bili dali.« »In kaj zahtevate?« »Nič drugega kakor to, da se pobotate s svojim sinom Vilfredom Ivan-hoe, ki stoji tukaj ob meni, ter mu zopet daste 6voje očetovsko srce!« »Ali si res ti, Vil-fred?« jc ves tresoč se vprašal starcc. »Da, oče moj!« jc zaklical mladi vitez in padci pred svojim očetom na kolena. »Jaz sem in vas prosim, da mi odpustite!« »Odpuščam ti!« je oče razburjeno odgovoril. »Svojo besedo držim celo Normanu, Če pa hočeš, da bo moie srce zopet bilo zate, moraš biti pravi Anglež: živeti moraš, kakor živimo mi, oblačiti se moraš kakor mi... Ne, ne preklinjaj me! Vem, kaj hočeš reči. O Roveni bi rad govoril, Ona pa je Athelstanova nevesta in naša šega veleva, da mora dve leti za njim žalovati!« Malo ljudi je, ki bi vedeli, da je na svetu posebna dišavska industrija, ki šele njeni proizvodi omogočajo dišavskim tvorničarjem, da morejo proizvajati svoje blago. Pridobivanje teh dišav je posebna znanost, ki je del kemične industrije. Dišavska industrija uporablja najčudovitejše in najdražje surovine. Tako, na primer, izvažajo v kemične tvornice v Nemčijo, posebne dišavske žleze cibetove mačke, ki živi v Abesiniji, V Afriki imajo te mačke, ki prav »nemilo« dišijo, v ujetništvu in jih redno »molzejo«. V prirodnem stanju je cibet smrdljiva, rumena tekočina. Če jo pa razredčijo po posebnih, tajnih pravilih, je dišeča in svoj duh dolgo obdrži. V Tibetu živi žival mošus. To je neke vrste jelen, ki ga je treba loviti in usmrtiti, da dobijo majhen mošnjiček, v katerem je dragoceni »mo-šus«. Kilogram moširea stane 68.000 din. Ker bi ga pa lahko ponaredili; je v Tibetu za ponarejanje mošusa razglašena smrtna kazen. Tudi kanadski bober ima dragoceno dišavo, »castoreum«, ki je posušen videti kot celoluid. Ambra, ki je bolezenska tvorba v vratu neke vrste kita in ki nastane kakor' biser, spada k najbolj iskanim in najdražjim sUrOviham za proizvodnjo dišav. Zatorej je ambra, ki plava po vodi ali še tiči v vratu kita, največji dohodek kitolovcev. Jako zaželen in iskan je tudi labdanum, ki je oljnata, smolnata snov, katero izločajo dlačice listov posebnega grmičja na otokih Kreta in Ciper. Ko se ovce in koze 6mukajo na paši ob tem Najvišje stanovanje na svetu Kot najvišje stanovanje sveta velja hiša, ki stoji v Indiji, v himalajskih pokrajinah, na severu od Sikkima, na vrhu prelaza Donkia, v višini 5486 metrov. Ta hiša je preprosta kamenitna koča, v kateri skozi vse leto biva četvero ali petero moških, ki so čuvarji in predstraže na sedlu. V te) višini je v zraku le polovico toliko kisika ko v zraku neposredno nad monsko gladino. Vendar ljudem v tej višini ni tako težko živeti, kak^r bi bilo pričakovati, ker 60 domačini z visoke tibet-ske planote in 60 vajeni življenja na višinah 4500 do 4800 m. Čudno je, da vprav prebivalci teh višin dosežejo visoko starost, pa bodi da so to domačini ali pa menihi samostana sv. Bernarda, ki so 6e pred leti iz Švice preselili semkaj. Slon požrl roj čebel Iz Nairobija v Vzhodni Afriki poročajo, kako čudno je končal slon v Tanganjiki. Domačini so našli orjaško žival mrtvo v džungli. Ko so slona razkosali, so dobili v njegovem žrelu roj čebel. Brez dvoma je slon, ko je lomastil po džungli, požrl z grmičjem in listjem vred tudi čebele, ki so ga v žrelo tako opikale, da mu je grlo oteklo in se je zadušil. Konec najstarejšega časopisa sveta Najstarejši časopis sveta »Peiping Bao« je po 1500 letnem delovanju prenehal izhajati. Leta 400 po Kr. ga je ustanovil Su Kung, ki je bil pač prvi časopisni izdajatelj, časnikar in tiskarnar na svetu. Od ustanovitve pa do današnjih dni so list »Peiping Bao« sestavljali s pomočjo lesenih črk. Pravijo, da je bilo v vsej dobi njegovega izhajanja obglavljenih 1500 urednikov tega lista, torej je skoro vsako leto umrl kak urednik »na višje povelje«. Ko so Japonci Peking zavzeli, so spočetka šo pustili list pri življenju, a ker ni pisal Japoncem prijazno, so ga ustavili. Gnezdo številnih bolezni v Indiji V Indiji razsaja kolera in je do 30, Junija pobrala že 30.000 ljudi. Tudi koze divjajo in od 5« do 12. marca je zbolelo zaradi njih 2253 ljudi, a pomrlo jih je 1056. Legar in malarija uničujeta na milijone ljudi. — Po navedbah uradnih podatkov živi v britski Indiji 278 milijonov ljudi. Od teh je umrlo v enem letu 65 milijonov, kar je pač največje število smrtnih primerov na svetu. Izračunali so, da doseže Indijec povprečno le 24 let starosti. Največ pomrje otrok izpod 5 let, kar je 34 odstotkov vseh smrtnih primerov. Otroška umrljivost je neskončno številna. Indijske oblasti so primerjale umrljivost otrok z drugimi državami, pa so dognali, da umrje v Indiji 164 otrok od 1000 na leto, ko še niso dopolnili prvega leta; v Angliji pa 61, v USA 67, na Japonskem 107. Vendar se v Indiji rodi dosti več otrok ko drugje na svetu. Rodi se za 35 odstotkov več otrok, kakor pa jih umrje. Tropična vročina v južni Španiji V južni del Španije se Je te dni zagnal tak val vročine, kakršne že ntnogo let ni bilo. V Sevilli so imeli v četrtek 44,5 stopinj vročine — v senci. sveta movju, se jim dlaka na debelo pokrije z labdanu-mom. Ko pridejo domov, jih lastniki tudi po dlaki »pomolzejo«, da dobijo dragoceno dišavo. Te surovine uvažajo iz vseh delov sveta v Nemčijo, v Miltitz pri Lipskem, kjer jih kemično preiskujejo in predelavajo v dišavo. Tu je največja dišavska tvornica sveta. Toda tu ne predelavajo samo inozemskih snovi v dišave, marveč izdelujejo dišave tudi iz ku« mine, gorčice, popra, nageljnov, cimeta; celo iz tobaka, jeeiha citron in muškatove.ga oreška. Jako važno je tudi sestavljanje dišav. Tu, na primer, je navodilo za umetpi labdanum; prašek aluminijevega klorida polijejo z bencolom in ohladijo. V to kanejo malo acetilovega klorida, iz česar se tvori malo solne kisline. Vse to obdelavajo t ledeno vodo, prikaže se rjavo olje, ki ga 6pet obdelavajo z ledeno vodo, umivajo s soljo, osušijo s klorovim apnom, dajo v steklenice, destilirajo, zbirajo kot acetofenon in uporabljajo kot dišavo za milo. Za novo dišavo bi parfumerije šle do konca 6veta, In kar vzhičene so vprav ondi, kjer se navaden človek prime za nos. Ali se naj še čudimo, da so tudi plinarne izdaten vir za fine dišave? Kemik vse preišče in prenareja. Skoraj vse umetne dišave proizvajajo iz pri« mesi plinov. Navzlic temu, komu bi prišlo na um, da bi svojemu dekletu kupil steklenico parfuma, kjer je kemični napis: »Feniletilalkohol«? Pa je vendarle dišava, ki dehti po vrtnicah) Bojno letalo angleških tvornic tvrdke Austin na preskušnji. V sredi: sir Kingsle? Wood, državni 'ainik zrakoplovstva, na desni lord Austin. Spod Organizacija obvezne telesne vzgoje Ko so oblasti v poletju 1. 1937 pričele popisovati moško izvenšolsko mladino od končane ljudske šole do izpolnjenega 20. leta, 60 starši v skrbi spraševali, zakaj se vrši to popisovanje. Po deželi so mislili, da bo vojna. Obnavljali so spomine na junaško in težko borbo srbskega naroda, ko so se borili ob strani zrelih mož celo otroci. »Nič drugega ne more to popisovanje pomeniti kot vojno,< so modrovali. Pa so kmalu zvedeli, da ne bo tako kmalu i vojne, temveč da se za vso državo uvaja zakon o obvezni telesni vzgoji in da občine vršijo popisovanje moške mladine, da bi mogle imeti evidenco nad obvezniki. 1 Predvsem je bilo potrebno ljudstvu najprej raztolmačiti zakon in ga popularizirati. Vse naše časopisje je pri tem pomagalo in tudi oblasti so se zelo pobrigale, da bi ljudstvo čimprej spoznalo koristi, ki jih državi in državljanom prinaša ta zakon. Po raznih krajih so se vršila predavanja o obvezni telesni vzgoji. Predavanj so se udeleževali predvsem rezervni oficirji, tehnični organi telesnovzgojnih društev, učitelji in profesorji, razni kulturni delavci in 6tarši obveznikov. Po vsakem predavanju so se vsi poslušalci z obžalovanjem povpraševali, zakaj se ta pametni Zakon ni uvedel že prej, da bi se danes že videli koristni uspehi, ki jih ta zakon nudi mladini. Da bi občine materielnih izdatkov, ki so v zvezi s telesno vzgojo, ne občutile kot težko breme, temveč da bi se zavedale, da se bodo izdatki v ta namen bogato obrestovali, je poskrbela »Samouprava« ,glasilo Županske zveze v Ljubljani, ki je objavila več tozadevnih člankov. Kralj, banska uprava je odredila, da ,se mora zakon o obvezni telesni vzgoji predavati v tečajih za strokovno izobraževanje obč. uslužbencev, kajti občine in njih uslužbenci morajo predvsem poznati koristi in namen tega zakona. To vse je povzročilo, da se je ustvarilo ugodno razpoloženje, ki danes vlada med ljudstvom do te nove zakonite organizacije obvezne telesne vzgoje. Vendar s podukom v telesnovzgojnih tečajih še ni mogoče pričeti, ker ni na razpolago dovolj kvalificiranih vaditeljev. Predvsem so poklicani za vaditelje učitelji ljudskih šol, rezervni častniki, učitelji telovadbe in tehnični organi telesnovzgojnih organizacij, ki pa morajo imeti vsaj srednješolsko malo maturo. Po naših šolah se opaža, da je nastavljenih vse preveč ženskih moči, tako da število učiteljic, ki pri organizaciji obvezne telesne vzgoje niso uporabljive, daleč presega število učiteljev. Na nekaterih šolah ni niti enega učitelja in v nekaterih občinah ni najti niti enega vaditelja, ki bi imel za podučevanje v občinskih telesnovzgojnih tečajih potrebno kvalifikacijo. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je doslej priredilo že več tečajev za strokovno izobrazbo vaditeljev obvezne telesne vzgoje. Ti tečaji so se do- slej vršili vsi v Belgradu. S področja dravske banovine je bilo doslej izšolanih komaj 46 vaditeljev. Znano je, da je na področju dravske banovine zaradi zasebne iniciative in idealizma izkušenih športnih organizatorjev našlo svoj postanek in razvoj mnogo športnih in telovadnih panog, da se je zgradilo lepo število športnih naprav, igrišč in domov ob osebni požrtvovalnosti športnikov samih ni da je tO pionirsko delo povzročilo, da je šel razvoj v ostale dele naše države in da je v nekaterih panogah dosežena odlična mednarodna stopnja. Ministrstvo je z ozirom na to prišlo do prepričanja, da morejo na področju te banovine, ki je matica vsega jugoslovanskega športa, podučevati mladino v telesnovzgojuem oziru le kvalificirani vaditelji. Da bi se čimprej izobrazilo zadostno število vaditeljev, ki bodo podučevali v občinskih telesnovzgojnih tečajih na področju dravske banovine, namerava ministrstvo prirediti tečaj v Ljubljani. Garancija za velik uspeh tega tečaja v Ljubljani je, podana, če se pomisli, koliko je v športnem pogledu na področju te banovine ustvarjenega, koliko ima ta ..banovina v organizatornem in športnostro-kovnem oziru veščih moči in koliko tehnično in higienično nad vse izpopolnjenih športnih naprav je v Ljubljani. Ta tečaj 6e bo vršil v Ljubljani v dobi velikih šolskih počitnic in bo trajal štiri tedne; v ta tečaj bo sprejetih okrog 80 tečajnikov. Tečaj se bo pričel okrog 10. avgusta. Kandidati, ki žele, biti sprejeti v ta tečaj, morajo izpolnjevati sledeče pogoje: Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije, da so odslužili vojaški rok, da so popolnoma zdravi in sposobni, kar se ugotovi ob sprejemu v tečaj z zdravniškim pregledom, da so neoporečnega obnašanja in da še niso bili sodno kaznovani, da niso starejši od 35 let in ne mlajši od 20 let. Nadalje morajo izpolnjevati enega izmed sledečih pogojev: Da so Ijudskošolski ali strokovni učitelji, da so rezervni oficirji ali pa da so tehnični organi telesnovzgojnih društev, ki pa morajo imeti vsaj srednješolsko malo maturo. Pri absolventih teh tečajev, ki so državni ali banovipski uradniki, se bo prav gotovo upoštevalo, če bodo želeli biti premeščeni v kakšne večje kraje, kjer je večje število obveznikov obvezne telesne vzgoje. Ker so ti tečaji zvezani za državo z velikimi materialnimi stroški, je od oblasti pričakovati, da bodo absolvente teh tečajev razporedile po službenih mestih tako, da bo njihovo delo kar najbolj v korist organizacijam obvezne telesne vzgoje. Opozarjajo se vsi, ki izpolnjujejo gori navedene pogoje in ki žele delovati na tem za državo tako važnem in koristnem torišču, da takoj, a najkasneje pa do 5. avgusta t. 1. vložijo tozadevne prošnje pri kralj, banski upravi v Ljubljani. A. L. Concordia (Zagreb) t Ljubljana Za svoj zadnji trening pred vstopom v ligino tekmovanje je vodstvo SK Ljubljane angažiralo cagrebško Concordio, ki je po letošnjih, kvalifika-tijskih tekmah izpadla iz državnegHM6Mfi(*rtfnja. Earadi. tega bo to prijateljsko srečanje tem 'Zani-nivejše, kersigurnd -hai deto dni inj-ibomo r>vitužaljko«. Naše prognoze so, da bomo v najslabšem primeru premagali Nemce s 3 : 2, zelo verjetno pa je, da bo Jugoslavija zmagala s 4 :1. Zdi se nam, da je Nemcem po zmagi nad Francozi, ki so očitno slabši, kakor so jih bili ocenjevali pariški športni listi, silno zrastel greben. Upamo, da jim ga bosta Pa-lada in Punčec precej prirezala! D rob oy, talentirani češkoslovaški junior, ki je pred nedavnim premagal Henkla, v Belgradu pa Mako-j a , je na tekmovanju za teniško prvenstvo Češkoslovaške premagal v finalu samega M e n z 1 a z rezultatom 2 : 6, 6 : 4, 4 : 6, 6 : 2, 6 : 3. Na ta način je ta mladi fant postal letošnji teniški prvak Češkoslovaške. Čaka ga še lepa bodočnost. V srednjeevreopskem pokalnem nogometnem tekmovanju sta bili odigrani prvi polfinalni tekmi. V Torinu je J u v e n t u s premagal F e r e n c -varoša s 3 : 2, v Genovi pa je Genova porazila praško Slavijo s 4 : 2. Obe gostujoči moštvi sta dali prav dobro igro, tako da se upravičeno nadejata zmage, efektnejše in večje v povratnih tekmah v Budimpešti in v Pragi. Zdi se nam, da bo letošnji finale odigran med Slavijo in Ferencvarošem. Ni dvakrat reči, da bi praška Slavija končno vendarle ne postala zmagovalec v tekmovanju za Osrednjeevropski pokal. Šestnajsta etapa Tour de France, Na progi Aix les Bains-Be?auson Je zmagal Belgijec K i n t, drugi je bil Francoz Maric, tretji Francoz Dissot. V sedemnajsti etapi je zmagal Nemec Wecker-ling. Proga je šla od Becansona do Strassbourga 'F (233 km). Weckerling in Mason sta vozila 6:57.38, Fressant 7:00.16, Tannerveau in Majerus 7:01.9, Le Youvel 7:02.10. V skupni klasifikaciji še vedno vodi Italijan Bartali. Vrstni red: 1. Bartali (I) 121:35.02, 2. Ver\vaecke (B) 121:56.19, 3. Cossou (F) 122:05.13, 4. Wyssers (F) 122:11.39, 5. Cleinens (F) 122:18.40, ; 6. Vicini (I) 122:23.58. Vse kaže, da bo končni zmagovalec ostal Italijan Bartali, ki ima že zdaj pred drugoplasira-nim veliko časovno prednost, 21 minut. Veliki nemški snuiški talent, oseninajstletni Hans Bader iz Mittenvvalda se je smrtno ponesrečil v steni Oielekopfa. Na nerodnem mestu je omahnil ter padel najprej 180 metrov glol>oko v strm žleb, nato pa je zdrsnil še 60 metrov niže. Njegove po* škodbe so bile že pri prvem padcu smrtne. Preteklo nedeljo je bilo v Alpah sploh mnogo smrtnih! nesreč. Vesti športnih ivez, klubov in društev Molosekcija ZSI{ Hcrmcsa. Drevi ob 20.:il) seja odi bora pri »Sestiei«. Prosim polnoštovilno udeležbe, r^ Tajnik. Belokranjski dati priredi Slovensko planinsko drui štvo v Črnomlju v nedeljo, dne 7. argusta 1938, v svoji postojanki na Mirni gori. Prireditev bo nacionalna manifestacija Dolenjske ter jo zato nujno potrebno, da sc jo udeleži čini več planincev. Osrednjo društvu SPD v Ljubljani bo priredilo na ta dan avtobusni izlet iz Ljubljane do Scmiča, ki jo izhodišče za poset Doma na Mirni gori. lz Ljubljane bo vozil avtobus v neduljo, due 7. avg. t. 1., ob pol 5 iz Tavčarjeve ulico. Prijave za izlet sprejema pisarna SPI), Ljubljana, Ale-i ksaudrova cesta, najkasnejo do !>. avgusta ID.^8. Ker ,ioročila — 32.15 Angleške plošče. Sobota, 30. julija: 12 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pemnice vrne« — 12.45 Poročila — 18 Na-liovedi — 13.20 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 18 Za delopust igra Rad. ork. — 16.40 Socialno skrbstvo v Franciji (gdč. Zlata Pirna-tova) — 19 Napovedi poročila — 19.30 Nac. Ura: Sl>ort kot važen faktor nacionalne propagande (2. Bogdanovič, publ., Belgrad) — 16.50 Pregled simreda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Večer za pasje dni , . , Izvajajo člani rod. igr. druž., vmes plošče. Sestava in vodstvo Jožek in Ježek — 32 Napovedi, poročila — 22.16 Koncert vesele glasbe (igra Radijski orkester), DrugI programi i Petek, 29. julija: Belgrad: 30 Zagreb, M Ork. koncert, 22.15 Igra — Zagreb: 20 Sopran, 20.30 Lahka glasba, 21 Mandoline, 21.30 Ruske romance, 22.20 Lahka glasba — Praga: 19.25 Koračnice in narodni plesi, 20.05 Ob tabornem ognju, 20.35 Zbor moravskih učiteljev, 21.55 Foersterjeva I. simfonija 22,30 Dvorakovi slovanski plesi — l aršava: 18.30 Zabav, koncert, 21.10 Stare pesmi, 22 Komorna glasba od Haydna do Ravela — Sofija: 20 30 Puccinijeva opera «La Bohotne« — Budimpešta: 20.25 Verdijeva opera «Otclo , 23.30 Cigan, orkester — Trst-.Milan: 21 Pihala, 22 ZlKir — Rim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.10 Zab. koncert, 21/30 O športnih prireditvah (iz Bratislave), 23.30 Plesna in zabavna glasba, 24 Nočna glasba — Stuttgart: 20.10 Orkester in /.bor, 21.10 Letalska godba — itonakovo: 20.10 Bruckner-jeva VII. simfonija — Beromiinster: 20 Ameriška glasba, 21.40 Studio Curih se poslavlja — Strasbourg: 20.30 Komična opera. Sobota, .10. julija: Belgrad: 28 Nar. pesmi, 21 Ork. koncert, 22.15 Nar. pesmi, 23 Ruske robiance, 23.30 Plesna glasba — Zagreb: 20 Violina, 20.30 Šlagerji in popevke. 21 Pihala, 22.15 Kvartet — Praga: 19.20 Beneševa opereta «Pod lo goro zeleno ,. 21.05 Serenade, 22.30 Plefl. na glasba — Varšava: "D Za Poljake v tujini, 21.10 Poljska glasba, 22 Ura presenečenj-— Sofija: 19,45 Uarod. glasba, 21 Vok. kotjeert, 22.45 Lahka in plesnn glasba — Budimpešta: 19.30 Madžarske narodne, 20.30 Igra. 21.35 Ork. koncert, 23.10 Plesna glasba — Trst - Milan: 21 Simf. koncert — Rim-Bari: 21 Giordanova opera oAn-dre Chenier« — Dunaj: 20.10 Vesel štajerski večer (iz Gradca), 21 Veliki koncert, 24 Pestra glasba ^ Koln: 20.1(1 Virtuozi igrajo — Frankfurt: 20,16 Vojaška godba — Strasbourg: 20.45 Mestni orkester. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Izvežbano servirko takoj sprejme Hotel »Jelen«, Kranj. (b) Kleparskega pomočnika takoj sprejme M. Sodnik, Klane, Šenčur pri Kranju. (b) Hotelsko kuharico perfektno, za letovišče — Iščem. Služba stalna. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11789. Mlekarja ali sirarja mladega, samskega, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. - Ponudbe na Mlekarstvo Horvatič, Zagreb, Illca 69. (b) Zelo dobro kuharico z lzvrtsniml spričevali, v svoji stroki preizkušeno, Iščemo. Začetnice naj se ne javijo. Nasloviti je: Francoski konzulat — Ljubljana, Beethovnova ulica št. 4. (b) Vnajem Malo posestvo s kovačijo se vzame v najem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Ptuju. (n) Konči Ahačič; Trije tički Luksov napad je naredil veliko zmedo. 37 Tako nemilo Iz najlepših deteljnih sanj prebujena gospa županja je na vso moč cvilila. Gospa profesorjeva ji je usmiljeno obrisala in obvezala ranjeni smrček. Vsa preplašena gospodinja pa je urno prinesla posodo, v katero so lovili županjine solze. Rato ie še vsa razburjena spravila črno zverinco v klet. Prijateljice so se gostile solzami, z zupanjimmi iT ki so jih med prijetnim kramljanjem natočile v čase in kupice nagnile prav do; dna. Solze so namreč v Zajčiji najbolj čislana pijača. — Tudi Luksi si je v kletki pazljivo in zadovioljno oblizoval svoj -smrček, da ne bi izgubil njjtf' kapljice dratroceue županjine krvi. rmsm Štiristanovanjska hiša s trgovskim lokalom, zidana 1. 1931, zelo ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 11.798. p Hiša s pekarijo ob glavni cesti. 10 minut od postaje Bled-Jezero, po ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. - Polzve se v pisarni Konzuma, Ljubljana, Kongresni trg št. 2. (p) Parcela skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni ln banovlnskl cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vlžmarje 100. Rodovitno posestvo krasno, v bližini zdravilišča Rimske toplice — takoj prodam z inventarjem. Lahko se redi dve glavi živine. Poleg gozd In ca 250 lepih sadnih dreves. Cena 30.000 din. Primerno za upokojenca. Ponudbe na: Ulaga, Sv. Jurij ob Taboru. (p) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH 1 Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico in prltiklina-ml iščeta mlada zakonca za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dom«. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje z vsemi pritlklinami odda s 1. avgustom Hranilni In posojilni konzorcij — Gajeva ulica 9. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, komfortno, in nekaj vrta, oddam s 1. septembrom za 560 d. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.777. (č) ODDAJO: Prazno sobo s posebnim vhodom oddam za 200 din mesečno. Usenik, Borštnikov trg 2. Opremljeno sobo v vili, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11793. Slovenci v Iiatiji pozor! Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit 16.50 in naj ee nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11 — 1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda ee mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. II Pohištvo i Stole dobite od 18 din daljel ln pohištvo po najnižjih cenah pri Josip Zorman^ Breg St. 14. (š)! CEHIHI Pisalne mize rabljene, prodam. Trgo^ vina, Gosposvetska c. lj Sveža jabolka kisla, sladka, debele hruS ške, slive kg po 3.25 din,] franko voznina razpošilja po 60 kg G. Drechsler -Tuzla. (1): KOLESA najnovejši letošnji modeli! v največji izberi naprodaj1 po neverjetno nizkih ceneh Nova trgovina Ljubljana - Tvrieva cula 36 (nasproti Gospodarske zveaev Plinski štedilnik kombiniran za kurjavo s plinom ln premogom, se ugodno proda. Vprašati pri hišniku, Slomškova ulica 9. (1): Original, francoska kolesa AIGLON Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France ffifttor Hohinec, Ljubljana Tyrševa c. 12 (dvorišče) Najboljši trboveljski brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik IMmKmi T«i«fon ao-SB Naznanjamo prežalostno vest, 3a Je naS predobri soprog, oče, stari oče, tast, brat in stric gospod Filip Lazar star. posestnik, mizarski mojster in lastnik pogrebn. zavoda danes, 28. julija ob 8.30 po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere, v 63. letu nenadoma umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 30. julija ob 17 iz hiše žalosti Savsko nabrežje 8 na mestno pokopališče na Jesenicah. Jesenice, Tuzla, Doboj, Kropa, dne 28. julija 1938. Pavla, soproga; Pavla, 'Albert, Konrad, otroci; Ana, Vanda, sinahi; Zdenko, zet; Hela, Zvonko, Zdenka, vnuki. Štefan Zeromski: 27 Zvesta reka Vse te okoliščine so ga odevale « čarobno ikopreno in neodoljivo mamečim vonjem. Če je morala iz njegove sobice drugam, jo je obšlo takoj neizbežno hrepenenje. Kadar pa je morala k njemu, jo je nosilo kot viliar v sobico. Ko se mu je začelo povračati zdravje, se je vzbujala tudi v njenem telesu njegova nvoč. Toda tudi skrbi zaradi nevarnosti so se povečale. Vsa duša je bila polna sladkih občutkov in hrepenenj, nenavadnega ognja, ki jc plam-tel iz dna srca. — sreče! Preživljala je svojo srečo in jo ljubkovala kot mati otroka. Stiskala je na srce, ki je gorelo v plamenih, te trenutke, ki so bežali; v svojem naročju jih je zibala in prosila, naj trajajo čim dalje, naj se nikdar ne končajo! Toda spoznanje sreče jo je še bolj •vzneslo in ji ra/.odelo brezobzirno resnico, da čas poteka; še dan — noč, in jutrišnji dan bo morda žc poslednji. Pa je spet planila izpod-buda: kaj storiti? Kako bi našla rešitev? Spomnila se je očeta, in srce je zamrlo v nji. In pretehtala je tisočkrat ljubezen do očeta s točno inero svoje nove, nesrečne ljubezni. Ta •povsem nepojmljiva sila, ta nič, se je pretvoril v vse in je vse požiral vase. Slišala je Mudi, kako so govorili o nji: ta Mija! Tako je končala! Stara, že znana stvar, običajna zgodba. Specala se je z vstašcin, ki se je vtihotapil na dvorec. Nihče ni pazil nanjo, pa je porabila priliko. Brczdanja, neskončna muka, strašna sila ljubezni — iii ta moč javnega mnenja, ki so jo imela v sebi te besedo in reči! Kakšna okrutnost! Kakšna brezčutnost ljudi! Ogenj je butal v glavo, srce jc kipelo kot divje. Kaj storiti? — »Molči, pozabi!« kakor učijo navadno starejše ženske. Vedela je, da ne bo pozabila, ne našla izhoda. Ko pridejo ti dnevi, ki jih je zrla v mračni daljini, jo zaduši trpljenje. To najbrž znači zapoved: »molči, pozabi!« Kako naj pozabi to glavo, oči, ta nasmeh in zvok njegovih besed! Kje je moč, kje način, da bi pozabila? Vedela je, da ni talve sile in je ne more nič na svetu .ustvariti. Kajti kdo in kako naj iztrga iz srca ves njej svet, izruje vse, kar vlada temu svetu? Sklepala je dalje. . ." Čudežni načrti, docela neverjetni, zaradi katerih jo je malo prej spre-letavala zona, so se ji zazdeli naravni, lahko izvedljivi. Toda še preden jc potekel hip, je že zrasel in se dvignil zid resnice. Zaklepala so se vrata z desne in leve, in gluhi ječar, življenje, je metal okove na roke. Kaj naj počne z ljubeznijo do očeta? Naj jo potepta, zavrže? Pride ponoči in je ne najde več. ččepan pa mu sporoči: tako in tako Niso je ubili sovražniki in tudi vojaki je niso mučili — to bi prebolel oče v svoji vojaški naravi zaradi svete stvari in izročil Bogu v razsodbo, — marveč se je tako grdo spozabila z vstašem. Z njim je pobegnila'in se vlači po svetu. In očetovska ljubezen, to globoko prirodno čuv-stvo, enostavno kot dih — se je prikazala v tem hipu kot zlo, nasilje, tiranstvo! O, človek bi obupal, obupal! Kako naj sama razsodi o tem in razume! Zaletavala se je ob ta strašni pri- vid, hoteč jta raztrgati in poteptati. Tedaj pa jo iznenada objame spomin in zagledala se je Vanj. Divni vidiki so se prikazali. Odpotovala je z njim, s svojim možem, v daljne, tdje, srečne kraje. Ni več tistih ostudnih zločinstev, ki se motajo ponoči po cestah, poljih in domovih teptane domovine, ter butajo ob okna in uničujejo ljudem spanje! Nič 'več ni izročena mukam ponižanja, prešlo je trpljenje zaradi sramote, nič več ne trepete pred očmi tu-jih vojakov! ln izprožila je roke v temo proti sreči, ki je bila lam za lahno priprtimi vrati. _ ■ Toda razširjene roke je lovila in lomila usoda... Morala jih je povesiti. Trenutno sanjarjenje, omama srcčiiih občutkov, slabost volje — so jo ponesli v carstvo polsanj, kjer se izpreminjajo neverjetne dozdevke in misli v resnico. Videla je ljudi, ki so govorili tuj jezik, zgodbe, neznane duši, zagonetke, ki sc jih še nikdar ni dotaknila misel, je gledala. In človeške obraze, načine zgradb, barve poljan, drevorede in gaje je zrla v solnčnem. zasanjanem kraju. Tja — daleč — jo je vodila pot z njenim gospodom knezom... Vse bolj jasno in blizu ji je postalo nocojšnji pomladni večer. Ko da je sapica lovila besede iz stisnjenih ustnic, jih prenašala in jim dajala zvoke, ki jih ni bilo v stisnjenih prsih. Knez je ležal napol na oknu in zrl preko zapuščenega vrta. Z blaženim nasmehom je iz-pregovoril: »Če bi ne bilo vas, bi že ležal pod to mokro zemljo. Preko mene bi zrastla mlada trava.« »Bi bilo vsaj nekaj haska od vas. Tako pa ni drugega ko sama pokora in križ z vami.« »Res je. Moskovski žrebec bi se vsaj nagri-zel, najpasel. Tako pa res ni drugega z menoj kot križ. Sicer sem vas pa dostikrat prosil, da me odpravite na drugi svet. Pa ni hotel nihče. Šc tisti dragonski porčnik ne.« »Gotovo ste namenjeni za višje svrhe, namene in eiljc.« »Za višji cilj — in sicer leseni.« »Oh, spet pričenjate s tistimi svojimi mar-njami! Vedno kažete s prstom na ta vaš slavolok.« »Jaz? Kako?« »To bi pretakale solze razne kneginje, če Ki izvedele, da ste sc kuhali v kadi na suhem. Sreča, da ne bodo tega nikdar izvedele, ker bi se vtnpili v potokih solza...« »Komur je usojeno, da lx> visel, se ne utopi.« » Oh. vešala pa vešala! Saj smrt sploh ne mara za vas; sicer pa naj bo, kakor hoče, vendar pa ne bo nič z vešali.« »Ako me boste še naprej ščitili tako pred smrtjo, se me res ne bo lotiia.« ».Naprej'I Ta vaš ,naprej' bo trajal še — morda dan, dva, morebiti še teden dni, ali celo dva. Kako pa naj vas potem ščitim, ker se odpravljate od nas.« »Z besedami me neprestano silite z dvorca.« »Kakopa. Pa sem res zelo negostoljubna ženska. V jedilni shrambi vse prazno, da kar ■tuli, i>n glej ga izenada gosta — in povrhu še kneza!« Odrowaž je trudoma dvignil glavo, se okre-nil in se zagledal v drugo smer. Dobro je vedela, da so se mu vdrle debele solze iz oči na hrapavi zid pod oknom, ln stisnilo jo je v grlu. Njene neoprezne besede so se zasekale v prsa kot zobci žage. Sprva se je nekoliko zlobno nasmehnila, potem pa ga je, ko sama ni vedela, kaj bi počela, v zadregi pogledala, ln obšlo jo je silno ginjenje; zazdelo se ji je, da je nolra-nji žar objemal celo lase nad čelom, pa je položila svojo roko na njegovo ramo. Ni se ga še dotaknila s prsti, pa je že spoznala, da jih ne more več umakniti. Potresla ga je malo za ramo, pa ni okrcnil glave. Solze so mu še neprestano kapale iz oči. Tedaj pa se ni mogla več premagati, in dvignila je drhtečo roko in ga začela gladiti po dolgih, svetlih, črnih laseh. Tolažila ga je kot razjokanega otročička in mu šepetala polno blagih, plašnih in tihih besed. Pa sc je sklonila, se sprevrnila vsa v smeh in ga začela poljubljati po belem čelu rahlo in nežno kot cvet, ki se ga človek ne more ne na-gledati, ne navonjati. Ustnice same so ga naposled privite k sebi. V Ijubavnem vzhičenju so šle ustne po njegovih lasnih kodrih. Dolgo ni okrenil glave, ni ga prevzelo začudenje in tudi osvojilo ga ni njeno početje. Njegovo srce se je pogrezalo v globoki bridkosti, in ni se začudil, nc razveselil. Ko je dvignil oči, so bilo še vedno polne solz. , 7a Junnslnvanskn tiskarno v Uublianl: Karel Čet izriaiateij: ivan Rakovec \ urednik: Viktor Cenčič Št. Rupert — paradiž Dolenjske V prelepi Mirenski dolini, dolini gradov, leži starodavni St. Rupert, paradiž Dolenjske, kakor ga je že Valvazor imenoval, tako zaradi lepote kraja kakor tudi zgodovinske znamenitosti. Obdajajo ga živahno razrezani griči, okrašeni z belimi cerkvicami. Z gričev vabijo prijazne zidanice, ki nudijo ne le utehe po hudi poletni žeji, temveč tudi lep razgled po okolici. To valovito dolino prerežeta na eni strani reka Mirna, čez sredino pa hitro tekoča Bistrica. Na jugu obsega široko dolinsko dno ob Mirni, pokrito z vlažnimi travniki in logom, na 6everu pa sega v hribovje do višine 800 m pod široko gozdnato Jatno. Št. Rupert, sredi rodovitnega polja, je omejen na ravnino in bližnje prisojne griče. Sredi vasi se dviga 70 m visok 6tolp mogočne 500-letne gotske cerkve. Sedež nekdanje šentrupertske pra-fare, ki je mati šestih današnjih fara. Pred cerkvijo se razvija prostoren trg, kamor se stekajo okoliške ceste. Ljubkost kraja in vabljivost okolice prikliče vsako leto številne letoviščarje, da ee tu odpočijejo in naužijejo lepote Dolenjske. Bližnji grički, posejani s številnimi cerkvicami, pričajo o goreči verski prepričanosti naših prednikov. Nad vsemi kraljuje po svoji lepoti baročna cerkev sv. Frančiška Ks. na Veseli gori. Pod oskrbo jezuitov je bila tu sloveča božja pot, kamor so se zatekali romarji iz vse Dolenjske, Štajerske in celo Hrvaške. Za vlade Jožefa II., ki je pregnal jezuite, pa je cerkev izgubljala pomen božje poti. Danes pa se k njej ponovno vi-jejo številne prošnje procesije. V spomin na kugo, ki je divjala tu v 16. in 17. stol., stoji ob cesti med Tržiščem in Št. Rupertom še danes zelo ob- iskana, sloveča božjepona cerkev sv. Roka, zgrajena v preprostem gotskem slogu. Sredi vinskih goric na Okrogu pa se dviga mogočna cerkev sv. Barbare, zgrajena že v 15. stoletju. Kot nam zvoniki teh številnih cerkva pričajo o veseli naši preteklosti, pa nam stolpiči mogočnih gradov govore le o bolesti in trpljenju naših prednikov. Prav naša dolina se upravičeno na-zivlje dolina gradov, dvigajočih se na več ali manj naravno utrjenih gričih in holmih, katerih gos|K>-darji so bili tujci. Zgodovinsko najbolj pomemben je grad Škrljevo, ki se že leta 1044 omenja kot last svete Heme, grofice v Krki na Koroškem. Med poznejšimi gospodarji slove grofje Auerspergi, danes pa je v posesti graščakinje Piesch. Na ravnini blizu železniške postaje pa kraljuje že stoletja star grad Rakovnik z Dobom. Med leti 1193—1222 je bil last šentpavelskega samostana na Koroškem, pa je prešel v roke rodo-vine pl. Barbo. Sredi raztresene vasi Trstenik se na gričku, pol ure oddaljenem od Mirne, dviga grad Kot, nekdaj last vitezov Kavbarjev, katerega je leta 1858 kupil dr. Primož Dolar. Na kraju občine pa se dviga na pobočju na levem bregu Mirne grad Zagorca. Pripadal je prvotno mirenski gospoščini, prežel na stiškega opata, danes pa mu gospodari daleč na okrog ugledni kmet Andrej Kržič. Čudovita prirodna urejenost Sentrupertskega kraja, tako ljubka okolica, bogata po svojih zelenih gozdovih, polna rodovitnih vinskih goric, je eden najlepših delov slovenske domovine, pa tudi ponos našega ljudstva. Pridite in oglejte si Št. Rupert v nedeljo, 31. julija, ko bo tam velik jubilejni prosvetni iabor. Italijansko vojno brodovje v naših vodah Poveljnik italijanskega brodovja, viceadmiral g. Ricardi s poveljnikom naše mornarice vice-i admiralom g. Poličem v spremstvu častnikov ob častni četi mornarjev v Šibeniku Slovenj Gradec napreduje TVne 24. julija je praznično lice Slovenjega Gradca v zastavah, cvetju in zelenju pričalo, da doživlja nekaj izrednega. Po težkem naporu in Žrtvah pionirjev naše, zaradi zadnje komasacije znatno povečane občine s predsednikom občine gospodom dr. J. Picejem na čelu, se je končno vendarle uresničila ideja, imeti lepo kopališče. Na ta dan se je odprlo kopališče in še nekaj, kar je za naš okraj prav tako važno: blagoslovljen je bil nov most čez Mislinjo. Ob pol sedmih je mariborska železničarska godba zaigrala budnico in naznanjala prebivalstvu veliki dan ko ima Slovenj Gradec sprejeti po enem letu zopet odličnega pokrovitelja teh svečanosti, g. bana dr. M. Natlačena. Po sv. maši je bil pred mestno občino godbeni koncert. Do desetih je že zagrnila glavni trg in Cesto kraljeviča Andreja tisočglava množica domačinov, okoličanov in tujcev-letoviščarjev. Ob pol 11 je bil pred mestno občino sprejem g. bana. Godba je zaigrala državno himno. Nato je deklica Slivni-karjeva po prisrčnem pozdravu izročila pokrovitelju šopek lepih rdečih nageljev. V iskrenih in jedrnatih besedah je mestni župan g. dr. Picej pozdravil g. bana in se mu zahvalil za tako izdatno pomoč. V znak hvaležnosti mu je poklonil lep album slik. G. ban se je po zahvali za pozdrave posebno pohvalno izrazil o g. dr. Piceju, ki je s svojo vztrajnostjo in uvidevnostjo oživo-tvoril 60-letni sen Slovenjega Gradca. Nato je bila blagoslovitev mosta čez Mislinjo na severnem delu mesta. Most je krasna zgradba in je veljal nad 400.000 din. Po svoji konstrukciji in lepi izdelavi se res lahko kosa z najlepšimi mostovi naših mest. Ponosni mlaji in zeleni venci so ga krasili. G. Ivan Smolčnik, trgovec in odbornik mestne občine, se je v imenu okr. cest. odbora prisrčno zahvalil pokrovitelju in tudi vsem, ki so k temu kaj pripomogli. Nato je dekan msgr. Fr. Kr. Meško, naš veliki pisatelj, s toplimi besedami polagal vsem prisotnim zavest skupnosti. Tudi na g. bana je naslovil prav iskrene besede. On je vodil tudi duhovna opravila. Preden je g. ban dr. Natlačen odprl most, je spregovoril bodrilne besede, ki naj bi res zgradile trden duhovni most tudi med nasprotnimi bregovi našega prebivalstva, most ljubezni in bratske skupnosti. Naglasil je velik pomen te zgradbe tudi z ozirom na našo severno mejo, od katere smo oddaljeni le 13 ktn. Otvoritev kopališča Po slovesni blagoslovitvi mostu je vse občinstvo hitelo na kopališče. Tudi tu so nas pozdravili mlaji in venci. V državnih barvah okrašena tribuna za častne goste je nudila krasen razgled po vseh kopaliških prostorih. Po blagoslovitvi je govoril o pomenu in važnosti kopališča mestni svetnik g. Jakob Soklič, župnik v Slovenjem Gradcu. Zdrav duh v zdravem telesu se mora vzgajati v naši mladini, ki bo obiskovala to kopališče. Nato je v zahvalo dobrotnikov tega kopališča spregovoril obč. svetnik g. M. Tome. Posebno naklonjenost je pokazal za to zgradbo pok. Fr. Ks. Potočnik, tovarnar usnja. On je dal po svoji oporoki brezplačno zemljišče. G. Tome se je zahvalil tudi vsem ostalim, ki so pripomogli do uresničenja naših idej: g. ban. inž. dr. Mačku, ki je izdelal načrt, dalje podjetniku g. Grcinu. ki je vodil ta dela, in vsem ostalim. Poudaril je, da je to za naš kraj velik korak naprej v zgodovini Slove, njega Gradca. Nato je kot zadnji govoril pokrovitelj g. Ran. Poudaril je, da je vse to res plod dela neumornega in podjetnega gospoda župana in občinskega ter cestnega odbora. Orisal je položaj kopališča — pod smrekovim gozdičem, med travniki na levo in desno, ob vznožju zelenega Pohorja. Lepšega prostora si ne bi mogli misliti. Nato je podal tehnično poročilo o tem kopališču, ki je združeno z najmodernejšimi športnimi in kopalnimi napravami. V svoji velikosti odgovarja potrebam Slovenjega Gradca. Narejeno je po vseh pravilih športa in higiene in je zgrajeno po najmodernejših načelih. Oris tega kopališča je v kratkem: dolžina 33.33 m, širina 12.5 m, globina 1—3 m. Železnobetonski bazen je prepleskan z vodno barvo. Je to prvi bazen v Sloveniji, ki je zgrajen tako, da se lahko kosa z najlepšimi kopališči naše širne domovine. Na zadnji strani kopališča so skupne garderobe, celice za preoblačenje. Ob vhodu je blagajna in restavracija. Ob bazenu je betonski tlak v širini 2 m. Na gornjem koncu pa je majhen otroški bazen z globino 40—50 cm. To bo ena najbolj privlačnih naprav za tujce. G. ban je leončal z besedami: Želim, da bi ta naprava koristila mladini, prinašajoč ji telesnega okrep-ljenja, razvijajoč duhovne sile, da pa ne bi nikdar elužiia nemorali. Popoldne je bila ob kopališču veselica, kjer so domačini in okoličani dajali duška svojemu navdušenju in zadovoljstvu. Slovenski inteligent! Če ljubiš narod, iz katerega si izšel, izkaži mu spoštovanje, ki mu ga dolguješ! -Zato pridi tudi ti v nedeljo, dne 31. julija 1938, v Šoštanj na narodni tabor! f Lovro Horvat V sredo ob pol 10 dopoldne je v Kamniku umrl v 75. letu starosti znani koroški rodoljub in zaslužni javni delavec g. Lovro Horvat Rojen je bil v Bistrici v Rožu, po starših pa je bil kranjskega rodu. Pri stricu Zormanu, župniku v Nevljah, 6e je v dijaških letih navdušil za narodno stvar in je vztrajal na učiteljišču kljub temu, da je zaradi ustanovitve slovenskega pevskega društva in razširjanja Einspielerjevega »Mira« dobival ukore. Služboval je v Kosezah ob Žili, v Gorjah in čačah, kjer je posvetil svoje moči in znanje ljudstvu in ga učil sadjarstva, vrtnarstva in čebelarstva Povsod je tudi ustanavljal pevske zbore in zbiral narodne pesmi ter jih pošiljal zbirateljem za njihove zbirke. Tako ima na primer Oskar Dev nekaj biserov svojih zbirk vprav od Lovra Horvata. Nemškonacionalni krogi so mu neprestano delali težave, posebno odkar je po smrti Fr. Ellerja, župnika na Žili, ostal edini stovensko misleči učitelj med Slovenci na Koroškem. Nemško nacionalno časopisje 6e je zaletavalo vanj in doseglo, da je bil od Žile, kjer je deloval 23 let, premeščen v nemški Pontafel ob italijanski meji, tam pa so Nemci spet zahtevali njegovo premestitev, Češ da slovenski učitelj ne more vzgajati nemških otrok v nacionalnem duhu. Šolski nadzornik mu je ponujal razna dobra mesta v nemškem delu Koroške, a jih ni hotel sprejeti. Končno je le dobil mesto nadučitelja v slovenski Globasnici. Leta 1918 je bil imenovan za nadučitelja v Pre-valjah ter je nastopil službo že pod jugoslovansko vlado ter je tam preosnoval šestrazredno nemško šolo v slovensko. Pa tudi tu ga je dosegel poslednji udarec nemških nasprotnikov. V maju leta i919 je udri Volksvvehr v Prevalje in oropal šolo in stanovanje. Leta 1922 je bil upokojen, nato pa se je naselil v Kamniku, kjer je na svojem posestvu gospodaril, vrtnaril in pisal. Izdal je tudi zbirko koroških narodnih pesmi. Ob krsti vzornega slovenskega rodoljuba in dobrega družinskega očeta žalujejo soproga ga. Terezija roj. Ušan, sinova Lovro in dr. Mirko ter hčerke Marija, Emi por. Michael6-Farrington in Rezika por. Bravard. Pogreb zaslužnega šolnika in kulturnega delavca Lovra Horvata bo v petek, 29. julija ob 5 popoldne na farno pokopališče na Žalah. Naj mu bo ohranjen trajen spomin, Žalujočim naše iskreno sožalje I Smrt domačega umetnika Mošnje, 27. julija. Včeraj smo Izročili materi zemlji truplo 76-Jetnega uglednega posestnika, svoječasnega župana bivše občine Mošnje in veščega kiparja g. Janeza Resmana p. d. Reznekovega očeta iz Gorice. Rajni je bil oče radovljiškega župana in ravnatelja mestne hiralnice g. Franca Resmana in brat pred par leti umrlega g. Vinka Resmana v Radovljici. Kako zelo je bil priljubljen in spoštovan, je pričal njegov pogreb, kakršnega Mošnje še niso doživele. Častna četa gasilcev iz Mošcnj in Radovljice ga je spremila na zadnji poti, dalje mo-šenjska šolska mladina, ki ji je bil kot skrbni oče, zastopniki Prosv. društva Mošnje, čigar edini še živeči ustano vni član in dolgoletni velezaslužni predsednik mu je bil, v vseh zadevah najboljši svetovalec. Za krsto pa je šla velikanska množica njegovih prijateljev in znancev od blizu in daleč, saj ga brez dvoma ni imel sovražnika. Pogrebne (obrede je opravil radovljiški dekan g. Jakob Fa-tur ob asistenci 7 duhovnikov. Združeni pevski zbori iz Radovljice, Mošenj in Brezij pa so mogočno zapeli pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču, saj je bil pokojnik velik ljubitelj lepe pesmi. Ob odprtem grobu so se od njega v lepih besedah poslovili radovljiški dekan g. Fatur, ki je orisal življenje pokojnika kot zgled skrbnega gospodarja svojim občanom, velikega kulturnega delavca na vseh poljih, skratka človeka, ki je bil vsem vse. V imenu krajevnega šolskega odbora v Mošnjah je spregovoril šolski upravitelj g. Dacar, za njim pa pokojnikov ožji prijatelj g, Jan iz Pod-homa pri Gorjah, poudarjajoč njegove zasluge in splošna prizadevanja za blagor svojih občanov, zlasti v najtežjih vojnih letih. Res blaga duša je bil naš pokojni Resman, globokoveren mož in vseskozi vnet pristaš bivše SLS in sedanje JRZ in v tem duhu je vzgojil tudi vseh svojih 7 otrok. Če pa si, dragi bralec, že hodil križem naše lepe domovine mimo ljubkih križev in kapelic in stopil še v kako cerkev, zlasti v radovljiški dekaniji, pa si se gotovo zadivil ob lepih kipih in drugih rez-barijah, ki jih je večinoma ustvarila vse njegova umetniška toka, ki v teh umotvorih nikdar ni mirovala. V6a kiparska dela v domači župni cerkvi in večina tudi pri njeni podružnici na Brezjah, zlasti krasno rezbana glavna vrata, ki jim daleč naokoli ni enakih, so izpod njegovega dletiča. Velik talent je bil v tem poklicu, vse je izdelano tako skrbno in natančno, iz vsakega diha cela njegova duša in ljubezen, ki jo je do vsega gojil. Zdaj pa je svoje življenjsko delo dokončal in odšel k svojemu nebeškemu Mojstru po plačilo. Nismo v dvomu. Prejel si ga v polni meri, kot si ga zaslužil. Počivaj v mirul m S za obtoku ni cestiščeu v stuli naj dmutie ! Jubilej našega zvestega naročnika višji pol. stražnik' v! p., ki je hkrati tudi že 20 let naš naročnik. Naš jubilant se je rodil v Družinski vasi pri Beli cerkvi, po dovršeni ljudski šoli je šel v Zagreb, kjer se je izučil za črkostavca pri Schul-tzu, obenem pa je dovršil strokovno šolo. Danes praznuje na Vinjeni vrhu pri Beli cerkvi na Dolenjskem 60-letnico svojega rojstva g. Franc Gričar, Nato je odšel v Trst, kjer je stopil v finančno službo, kjer je služboval tri leta do 1899, nato pa je bil vpoklican k vojakom, in sicer k 17. pp. v Celovec. Dosegel je čin narednika, nato pa jo leta 1902 vstopil v policijsko službo v Trstu. Ko je bila leta 1913 policija v Ljubljani podržavljena, je prišel v Ljubljano. Leta 1923 je bil po starem zakonu upokojen zaradi bolezni kot višji policijski stražnik. Bil je namreč sedemkrat operiran. Leta 1925 mu jo umrla žena, s katero jo živel dolgo v srečnem zakonu in ki mu je podarila 4 otroke, od katerih je Frančiška sedaj uradnica pri Poštni hranilnici v Ljubljani, sinova Rudolf in Josip sla strojna mehanična vodnika pri vojni mornarici, najmlajša hčerka Marija pa je letos maturirala na meščanski šoli v Smihelu. Kljuhi svoji skromni pokojnini, s katero sc težko preživlja, je torej svoje otroke skrbno vzgojil, in sicer v dobrem krščanskem duhu. G. Gričar šo danes trdno dela, da se more ob svoji pokojninici vsaj za silo preživeti, je pa vendar naš 6talni naročnik in vnet bralec. G. Gričarju kličemo ob njegovem jubileju: »Bog ga živi še dolgo vrsta let!« Jakličev dom V Dobrepoljab nameravamo postaviti Jakličev dom. Kdo je bil Jaklič? — Vzoren katoličan, plemenit človek, naš priljubljeni ljudski pisatelj, znan vsem Slovencem, velik narodni organizator, zlasti odličen pospeševatclj zadružništva, ki ju ustanovil skupno z dr. J. E. Krekom prvo rajfajz-novko v Sloveniji, in sicer v Dobrepoljah. Bil jo tudi vzoren krščanski učitelj in vzgojitelj, soustanovitelj Slomškove družile (zveze). Bil je požrtvovalen in skrben dravni in deželni poslanec. Temu velikemu in za ves slovenski narod velezaslužnemu možu hočemo postaviti trajen spomenik v njegovem rojstnem kraju v Dobrepoljah. Ta spomenik ne bo iz brona, temveč veličastno poslopje, v katerem bodo razne prosvetne, dobrodelne in druge koristne naprave. Dne 21. avgusta bomo blagoslovili vogelni kamen Jakličevega doma. S to slovesnostjo bo združen tabor fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Vse prijatelje in znance 'pokojnega Jakliča in prijatelje naše mladine opozarjamo na to slovesnost in jih vabimo, da se je udeleže. Odbor za Jakličev dom. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Gasilska slavnost v Sodražici V nedeljo, 31. t. m., bo trška gasilska četa v Sodražici praznovala tiridesetletni jubilej, kar se je ustanovila na pobudo bivšega župana g. Lov-renčiča Antona. Novo ustanovljena je dala pobudo sosednim občinam in vasem za ustanovitev novih društev, tako da je danes v občini 5 gasilskih čet. V teh štiridesetih letih je četa z vso požrtvovalnostjo preprečila večje požare, a vsak požar se ji je posrečilo omejiti. V nedeljo priredi slovesnost s sv. mašo, ki bo ob 10, potem se nadaljuje po programu, ki je prav pestro sestavljen. Vabimo vse prijatelje, dobrotnike in ustanovitelje na slavnost z željo, da se tudi vsaj bližnjo čete udeleže proslave. Lepa slovesnost v Mestnem logu V sredo zjutraj je bila v Mestnem logu prisrčna slovesnost, katere se je udeležilo tudi lepo število Trnovčanov. Zavetišče sv. Jožefa, ki ima poleg velikega števila hiralcev v svoji oskrbi tudi skoraj 200 umo-bolnih, mora preživljati vsak dan okrog 600 ljudi. Tako veliko število zahteva seveda veliko gospodarstvo, ki je bilo doslej deloma raztreseno po okolici Ljubljane, deloma pa tudi v mestu na Vidovdanski cesti. Brez pritiska me6ta pa se je vodstvo zavetišča sv. Jožefa Pogled sa pristave Zavetiišs sv. Jožef s. Na desa! gospodarsko poslopje, v sredi upravno poslopje, prav na kvj vogal drugega gospodarskega poslopja, odločilo, da bo umaknilo vso ekonomijo iz mesta že iz higienskih razlogov. Lani in letos se je gradila res vzorna pristava ob cesti v Mestni log, kjer bo združeno vse gospodarstvo zavetišča. Vsa gradbena dela je res solidno in okusno opravil stavbenik M. Curk iz Trnovega. Pristava sama sestoji iz štirih poslopij. Na razsežnem dvorišču stojita vzporedno drugo ob drugi dve gospodarski poslopji, med katerima stoji dvonadstropno upravno poslopje. Vse te zgradbe pa zaključuje remiza. Eno od gospodarskih poslopij je v pritličju urejeno v vzorne svinjake z vsemi potrebnimi pripravljalnimi prostori in kletmi. V drugem gospodarskem poiilopju pa je hlev za goveda in konje. Obe gospodarski poslopji imata visoko ostrešje, tako da sc zdi, da sta enonadstropni. V obeh podstrešjih so razsežne shrambe za krmo in steljo. Ličnost zgradb povzdiguje zlasti to, da je ostrešje postavljeno na masivnih betonskih stebrih, ki segajo od pritličja navzgor, medtem ko so vmesne stene izdelane iz lesa, ki jc okusno okrašen z odprtinami v narodnem slogu. Velikost obeh gospodarskih poslopij jc precejšnja, saj meri vsako po 70 m v dolžino in 12 m v širino. V upravnem poslopju, ki je dolgo 40 m in široko 9 m, pa vzbuja posebno pozornost okusno izdelano stopnišče s stebri. V pritličju so kuhinje in pisarne, jedilnica in druge pritikline. V prvem nadstropju je lična kapela in potrebni stanovanjski prostori. V drugem nadstropju pa so učilnice za slaboumne. Remiza je tudi dolga 70 m in je pritlična, tu so shrambe za vozove in avtomobile, drvarnice in potrebne delavnice. Vi Sr^do doP°,tlne jc škof g. dr. Gregorij Rožman blagoslovil kapelo in ostala poslopja. Vse posestvo jc lepo ograjeno in že od daleč s svojo ličnostjo vzbuja pozornost. Po blagoslovu je škof dr. Rozman opravil v kapeli prvo sv. mašo, pri kateri so bili navzoči tudi številni Trnovčani, Za blagoslovitev so bila vsa po. slopja lepo okrašena, kar je še bolj povzdigovalo vsq slovesnost Iz veličastne trilogije človeštva: milijonski velefilm Paal Mnni Dobra zemlja Lnise Reiner Kino Matica Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16, 19 in 21.30 uril Kaj pravite ? V (asu, ko se toliko piše, da smo in da moramo biti vsi enakopravni, pa gotovi krogi tega ie vedno ne vedo ali, bolje rečeno, nočejo vedeti. Med te spada tudi »izvršni odbor 1. zemaljske za-natske izložbe u Beogradut, ki te dni razpošilja obrtnikom v Sloveniji poziv, naj tudi oni pošljejo na razstavo jugoslovanskih obrtnih izdelkov izdelke slovenske obrti in umetnosti ter prilaga prijave, ki jih je treba izpolniti. Ta poziv in te prijave pa so izključno v srbohrvatskem jeziku, čeprav je tudi slovenščina državni jezik in bi se spodobilo, da bi nam gospodje svoje želje sporočili v našem jeziku, ie na nas računajo. Jako čudno razumejo gotovi gospodje v naši državni prestolnici enakopravnost, ko prezirajo naš jezik, ki je jezik slovenskega dr/.avnega naroda, medtem ko bi bržčas napravili zelo začudene, če ne naravnost, ogorčene obraze, ako bi jih mi vabili na razstavo v Ljubljano v slovenskem jeziku. Treba bo enkrat v tem oziru napraviti red, da se bo vsakdo v naši državi navadil spoštovati naš jezik in naš narod. Koledar Petek, 29. julija: Marta, dev.; Beatrika, muč. Sobota. 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; kfudita, mučenka. Novi grobovi + V Pamečah je umrl Vinko VrbnJak, ledini sinček g. inž. Vinka Vrbnjaka, posestnika, bivšega župana in člana banskega sveta. Naj so veseli med nebeškimi krilatei! Žalujočim staršem ob bridki izgubi našo globoko sožaljel Dr. Grebene Anton zopet ordinira _ Prosimo vse župne urade, da bi nam poslali čimprej štev. 27. in 28. tednika »Domoljuba«, ako ga jim je kaj ostalo. Pošljite nam, prosimo, gornje številke »Domoljuba« čimprej, da bomo mogli ustreči novim naročnikom, ki žele tudi »Do-nioljubove« št. 27. in 28. — Uprava »Domoljuba«. — Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo, dne 31. julija, ob 11 dopoldne bo v ruski kapelici pod Vršičem slovesna služba božja. — Odbor Ruske Matice v Ljubliani. — Radio Ljubljana. V soboto, 30. t. m. bo ob S3. poročala o pripravah za XX. jubilejni medna-»odni katoliški kongres gdč. Minka Komanova, tato pa bo režiser g. Milan Skrbinek recitiral »vod »Krsta pri Savici« v esperantu. Celotna pesnitev pa bo izvajana na slavnostni akademiji dne 7. avgusta ob 20.30 v frančiškanski dvorani. Prireditev vodi g. Milan Skrbinšek. — K elektrifikaciji Dolenjske. .Skupno s KDE in drugimi dolenjskimi občinami se jc udeležila mestna občina Novo mesto akcije za najetje posojila v znesku 7,000.000 di.n pri Pokojninskem zavodu. Na novomeško občino odpade posojilo 2,1 SO.000 din. S tem posojilom namerava Novo mesto izvesti elektrifikacijo dolenjske metropole. Brezkonkurenčne Lutz-peči. — Vojvoda Kentski obišče Cavtat. Iz Cav-lata pri Dubrovniku poročajo, da je prihodnje dni tam napovedan obisk vojvode in vojvodinje Kentske, ki sta zdaj v gosteh pri knezu namestniku na Brdu. Visoka gosta se bosta v Cav-■tatu nastanila v vili Banac ter se tam nekaj dni zadržala. — XVI. višarsko romanje bo v soboto, dne 6. avgusta. Priglasilo se je 560 romarjev, novih me moremo več sprejeti. Posebni vlak odpelje iz Ljubljane 6. avgusta zjutraj ob 7/50. Romarji potujejo s kolektivnim potnim listom Zvečer bo pridiga, nato procesija z baklami. Naslednje jutro ob 5 skupno obhajilo, pridiga in sv. maša. Pri verskih svečanostih bo ljudsko petje. Bakle dobijo romar ji na vlaku po 1 din. rnejo se v Ljubljano 7. avgusta popoldne ob 5. Romarji imajo tudi od vstopne postaje do Ljubljane polovično voznino. Na svoji postaji kupijo celo vozovnico do Ljubljane, katere ne sinejo oddati, temveč velja za vožnjo nazaj, kupiti pa morajo tudi rumeno izkaznico na vstopni postaji K 13, ki velja 2 din. Priglašene! naj dvig-aicjo izkaznice, po možnosti naj opravijo tudi spoved že doma. _ Gregoričev ,,Borosan'' , najboljši prašek za masažo. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Aljažev klub obvešča prijatelje planin, da bo v nedeljo 31. julija sv maša ob 6 na Kredarici, ob 9 v Kamniški Bistrici in na Vel. Planini, ko bo blagoslovljena nova planinska kapela. Stalna služba božja je na Kofcah in na Mrzlem studencu — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice — Izpred malega senata. Pred malim kazenskim senatom je bil včeraj obsojen zaradi zločinstva vlomne tatvine v Zg. Bitnjah rojeni 40 le (ni Polde Dcbcljak, stanujoč v Priraskovcni pri Kranju, na eno leto in dva meseca robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Debeljak jc 24. junija letos vlomil v Demšarjcvo hišo v Logu, občina Zminee nad škof jo Loko. pri belem dnevu, ko so bili vsi domači z doma pri poljskih delili, ter jim je odnesel 1037 din gotovine. Debeljak jc vlom priznal, izgovarjal pa se jo, da mu je pri vlomu pomagal neki neznan »vandrovece. Debeljak je ka/en sprejel. — jugoslovanska knjigarno v Ljubljani priporoča naslednje kn|igc po izredno znižanih cenah: BaUuianu Barthol. P.: Die inncrliclie Scele oder Wegweiser zum wahren Leben in Christo, 189 strani, vez, 20 din; Berg-hoier Andreas Franz Dr.: Edelmensch und Gotteucher, 292 strani, vez. 30 din; Dimmler Emil: Der Orden der frohen Kinder Gottes, 112 strani, vez. 18 din; Hagge-ney Carl P.: Der gottliche Brautigam, 238 strani, vez. 25 din; Huger Oeorg Scbastian: Vom Christentum zum Reiche Gottes, 175 strani, nevez. 18 din; Knapp Otto: Der katholisehe Mensch, Laiengedanken zur Lebens-fiihrung, 146 strani, vez. 25 din; Dr. M. Kreuser: Gott, Geist und Wahrheit, 227 strani, vez 18 Din; Dr. M. Kreuser: Mensch, Wiirde und Kraft, 179 strani, vez. 18 din; Kiiven Carl: Seele in Ervvartung, Christliches Stundenbuch, 178 strani, vez, 20 din; Monnichs Th,: Inneres Leben, Unterrichte und Lesungen, 232 strani, vez 20 din; Scholl Kaspar Dr.: Jungfraulichkeit ein christliches Lebensideal, 237 strani, vez. 15 din. — Kdo gre še zraven? Izrabite izredno ugodno priliko, privoščite si velezanimivo poučno 9- dnevno potovanje po Italiji! Samo znamenite kraje omenimo: Trst, Benetke, Padova, Gardsko jezeTO, Milan, Bologna, Loreto, Neapelj, Rim, Assissi, Firence, Gorica. 13. do 26. avgusta. Skrbno izbran spored, preizkušen izletni vodja! Nov, moderen, udoben izletniški avtobus. Cena 800 din, z brzo-vlakom 600 din. Vpisovanje do 7. avgusta. Za spored in navodila se priglasite takoj »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Ljubljana 1 V mestni župniji sv. Jakoba bomo praznovali v nedeljo, dne 31. julija župnega patrona sv. Jakoba. Sv. maše se začno ob 5. Ob 6 bo govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna sv maša. Ob 7 zvečer govor in slovesne litanije. Ta dan bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Vabimo vse, da pridete počastiti sv. Jakoba, obenem pa si boste ogledali krasno prenovljeno cerkev od zunaj, ki jo hvalijo in občudujejo vsi, ki so jo videli. Tu v rcsnici delo hvali mojstra. Ob tej priliki se boste čudili tudi mojstrovini našega Plečnika, ki je tako posrečeno prenovil Marijino znamenje na trgu sv. Jakoba. 1 Maša zadušnica po pok. ge. Karli dr, Š a p 1 o v i bo jutri, v soboto, ob pol 8 v frančiškanski cerkvi. Brezkonkurenčne Lutz-peči. 1 Članicam dekliških krožkov ljubljanskega okrožja. V dneh 13. in 14. avgusta bo v Mariboru proslava 20 letnice Jugoslavije. Glavni program bo 14. avgusta. Vabimo vse članice k udeležbi in prosimo, da se takoj prijavijo svojim krožkom, ki naj sporoče število in imena udeleženk na naslov: Vodstvo dekliških krožkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. VDK mora število in imena udeleženk prijaviti Prireditvenemu odboru najkasneje do 1. avgusta. Zadeva je torej nujna! — Članice in mladenke potujemo skupaj 14. avgusta zjutraj. Točna ura bo pravočasno javljena. — Vodstvo dekliških krožkov. 1 Mojstre in obrtnike kakor tudi vse prijatelje obrtnega in rokodelskega stanu ter pomočnike in orsko knjižico in znak. Te sezname ljubljanski pripravljalni odbor takoj pošlje pripravljalnemu odboru v Maribor, da Ljubljančani čimprej dobe taborske znake in knjižice, ki z njimi na železnici dobe legitimacije za četrtinsko voznino po železnici. 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi člane na o$Ied preizkušnje betona z Empergerievimi gredami, ki bo v ponedeljek, 1 avgusta, ob 4 popoiane na zgradbi banke »Siavije« v Ga^evi ulici. 1 Plastični ljubljanski grb z letečim zmajem, simbolom letanja, je i/.rezljul kipar Tone Kralj iz juvarovega lesa. Kipec je visok skoraj 70 c ni iu je bil zaradi svoje ideje in lepega dela všeč vsem tujcem in domačinom. (Ccio »Jutro« ga je posebej omenilo in pohvalilo.) Na črnem podstavku kipcu je napis, ki pravi, da je dr. Juro Adlešič, župan ljubljanski, dal ta kip L mednarodni tekmi lelalskih modelov leta 1938. »Slovenec« je poročal z Bledu, da se jo za darilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča, ko ga je angleška skupina prejela poleg kraljevega pokala, v izbranih besedah zahvalil Anglež llurstou. Posebno hvalevredno je pu, da je ljubljansko mestno poglavarstvo za take namene pričelo naročati darila pri domačih umetnikih. Z darovanjem izdelkov naše umetnosti in umetnostne obrti podpiramo domače ljudi, hkrati pa obdarovannn tujcem pokažemo visoko stopnjo naših izdelkov na tem polju. (Sliko kipa smo objavili včeraj, po neljubi pomoli pa je pod sliko podpis, da je kip poklonjen torpedovki »Ljubljana«. Op. ur.) 1 Danes začne kino Sloga zopet obratovati! Po dvatedenskem odmoru se od danes naprej zopet vrše predstave v kinu Slogi. Uprava kina je porabila odmor za temeljito prečiščenje, slikanje in prenovitev dvorane tako, da bo kino Sloga v novi sezoni eden najlepših in najudobnejših kinematografov v Ljubljani, Prvi program po otvoritvi je napet in silno zanimiv film iz divjega Zapada »Osveta je sladka«. Ta film bo vsem posetnikom kina Solge v prijetno razvedrilo. Nizke cene kina Sloge omogočajo poset kinematografa najširšim slojem občinstva, ki bodo s skrbno izbranim, lepim in pestrim filmskim sporedom vedno izredno zadovoljni. l Strelsko okrožje v Ljubljani poziva vse strelske drtiž:ne da javijo upravi do 2. avgusti število članov, ki sc bodo udeležili proslave 20 letnice Jugoslavije dne 14. avgusta v Mariboru. 1 Sprememba posesti. G. Franc Laznik je prodal svojo hišo v Zgornji Šiški št. 153 g. Petru Zamanu. Sestanki Fantovski odsek »Ljubljana«-mesto. Drevi ob 8 je v sobi Gospodarske zveze obvezen sestanek Cene bencina Belgrad, 28. julija, m. Včeraj ee Je sestal odbor, določen v uredbi o znižanju carine za uvoz nafte s strani kartelov, in maksimiral cene bencinu, ki ga bo prodajal kartel. Cene znašajo: v ba-novinskih sedežih in sedežih trgovskih zbornic 5.25 din za liter, v okolišu 50 km imenovanih mest 5.30 din, največ pa sme znašati cena za liter bencina 5.60 din. Dr. Mladen Horvat umrl Belnrad. 28. julija, m. V sanatoriju »Vračar« je ponoči podlegel poškodbam, dobljenim pri avtomobilski nesreči, znani belgrajski odvetnik in pisatelj dr. Mladen Horvat, ki je pred kratkim začel izdajati nov list za književna in ostala kulturna vprašanja »Deset dana«. Napisal je več romanov, od katerih so nekateri prevedeni v nemščino, italijanščino in madžarščino. Najbolj znana sta romana »Uri Musanga« in »Sončnik moje žene«. — Pokojnik je bil član belgrajskega Pen-kluba. Ruska slovesnost v Belgradu Belgrad, 28. julija, m. V znaku »Vladimiro-vega leta« je tukajšnja ruska kolonija ob priliki 950 letnice, odkar so Rusi sprejeli krščanstvo, priredila več slavnosti. Dopoldne je bila v ruski cerkvi slovesna arhierejska liturgija. ki jo je služil ruski metropolit Atanasij. Drevi bo v Ruskem domu slavnostna akademija, na kateri bo nastopilo več ruskih zborov iz Belgrada, Zeinuna in drugih mest. Na »i>oredu m> Se druge umetniške točke in govor melropolila Atanasija. za vse člane. Istotam se vpisujejo novi člani, Fantovsk odsek Trnovo ima drevi ob pol 9 sestanek. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarfič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Pred veliko obrtniško razstavo v Št. Vidu Ljubljana, 29. julija. Št. Vid nad Ljubljano se marljivo pripravlja za svojo veliko razstavo lastnih obrtniških izdelkov, ki se bo začela dne 31. julija. To bo že peta obrtniška razstava v Št. Vidu. Vse dosedanje razstave so privabile mnogo obiskovalcev, kupcev in interesentov, ki so raznesli glas o izvrstnih obrtniških izdelkih v Št. Vidu po vsej državi in tudi izven nje. Kakor smo občudovali sedaj vse šentviške razstave, posebej pa še sijajno pohištvo, tako bom strmeli na letošnji razstavi še bolj. Šentviški obrtniki so v zadnjem letu, ko so srečno prebrodili krizo ter si končnoveljavno zopet osvojili zaupanje vseh vrst kupcev, še bolj samozavestni in trdijo, da bodo šele na tej razstavi pokazali, kaj v resnici znajo. Vsa prostorna šentviška šola je že oddana razstavljalcem. Prijave so bile tako številne, kakor do sedaj še nikoli. Važen poudarek tej razstavi je pokroviteljstvo, ki ga je prevzel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki ga bodo pred šolo sprejeli šentviški predstavniki in občinstvo v nedeljo ob 11 dopoldne. Nato ga bo pozdravil g. župan Karel Erjavec, zastopnik šolske mladine, predsednik JRZ v Št, Vidu g. Anton Briški, predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, predsednik Zveze slovenskih obrtnikov g. Karel Kavka, predsednik društva obrtnikov v Št, Vidu g. Ivan Vrhovec, nato pa bo govoril g, ban dr. Natlačen saip. Sledil bo ogled veličastne obrtniške razstave. Razstava bo trajala od 31. julija do 21. avgusta, ko se bo zaključila z domačo zabavo. Tedaj bo tudi žrebanje vstopnic obiskovalcev te obrtniške razstave. Srečnega udeleženca čaka lepa moderna kuhinjska oprema. Poskrbljeno bo tudi, da bodo obiskovalci imeli ugodnosti pri tramvajski vožnji. Šentviška obrtniška razstava ima že dosedaj lep sloves in nikomur ne bo žal, kdor jo obišče letos, ker bo letošnja najbolj uspela, kar jih je do sedaj Št. Vid priredil. Uspeh italijanskega lad edelstva Pulj, 28. julija, AA. (Štefani); Parnik »Cezare Battisti«, ki se je meseca decembra 1936 potopil v pristanišču Massaua in katerega so potem spet dvignili, so včeraj ladje privlekle v tukajšnje pristanišče. Vsi krogi poudarjajo ta veliki uspeh italijanske industrije, ki je toliko večji, kajti tuja podjetja so izjavljala, da jc ladjo nemogoče dvigniti in jo toliko popraviti, da bi bila zmožna za dolgo potovanje. Iz Rima v Neapelj v 80 minutah Rim, 28. julija. AA. (DNB) Današnja poskusna vožnja z novim električnim vlakom na progi Rim— Neapelj se je odlično obnesla. Vlak je odpeljal iz Rima ob 11.20 in privozil v Neapelj ob 12.40. Proga je dolga 214 km. Vlak je vozil s povprečno hitrostjo 150 km na uro. Velik požar v Pragi Praga, 28, julija. AA. (ČTK.): Včeraj Je Izbruhnil požar v tovarni v Filakovu pri Banskih biserih. Pri gašenju je bilo ranjenih 35 oseb. Skoda znaša nad 40 milijonov Kč. 2500 delavcev in 200 uradnikov je ostalo brez dela. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je napredoval za računskega inšpektorja V. skupine Valentin Zanihal, dosedanji računski ini spektor VI. skupine. K*N0 SlOGft Tel. 27 30 o$t!ET|fc JC SLAVCA iiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii VJhGIH J C tfkr&B^i&M Grandijozen film divjega in napetega lova za zločincenm, ki je toliko brezobziren in okruten, da izdaja tudi lastne tovariše, če to zahteva plen — — Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 uri POSEBNOST! Pri vieti predstavah predvajamo 3 lurnalel POSEBNOST! H A R R Y B A U R (Les secrets de la Mer Rouge) v edinstveni, moRoSni vlogi ori-jentalBkegn mogočneža v fantastični drami iz kraljestva tajin-Hlvenesa vzhoda Borhn morskih roparjev na življenje iu smrt, lov na prekrasne bisere, pustolovščine pod vročim soncem v opojn opija tvorijo ozadje tega nnpctecra in senzneijonal. filma Potovanje predsednika vlade po Dalmaciji: Od Splita do Dubrovnika Split, 28. jul. AA. V času svojega potovanja po Primorju se ie predsednik vlade zelo zanimal zlasti za delavska vprašanja. Glede ladjedelnic je dr. Stojadinovič izjavil, da bodo dobile nova naročila. Posebno pozornost pa je dr. Stojadinovič posvetil vprašanju graditve delavskih stanovanj. Splitski občini je obljubil za ta dela vso pomoč, a obenem je poudarjal, da mora tudi občina sama začeti misliti na gradbo higieni on i h delavskih stanovanj. Delavski organizaciji Jugorasu, ki je največja delavska organizacija. je tudi obljubil svojo pomoč. Ladja, s katero potuje predsednik vlade dr. Stojadinovič že od Sušaika od 23. t. m. dalje, je snoči odplula iz severne splitske Inke, to je iz pristanišča jadranskih lad jedelnic, kjer je pred; sodnik vlade vse do odhoda sprejemal na ladji strankarske delegacije in prijatelje. Danes vse dopoldne so izletniki na motornih čolnih in ladjicah ter jadrnicah pozdravljali dr. Stojadinoviča, kadar se jim je vsaj za trenutek posrečilo približati se ladji dubrovniške plovbe »Petka«, na kateri se je predsednik vlade vozil. Ko je bjla ladja »Petka« v bližini polotoka Pe-lješca, so ji iz pristanišča vse jadrnice od-plule naproti in vsi izletniki so veselo pozdravljali predsednika vlade. Več tujih ladij, ki so plule iz Dubrovnika proti Splitu, so ob srečanju pozdravljale ladjo »Petka«. »Petka« je bila kmalu po 18 med otokom Lo-knrmom in starimi dubrovniškimi zidovi. Z Lovrijenea in z mestnega obzidja so v pozdrav predsedniku vlade streljali z možnaTji. Velike družabne prireditve ob obisku italijanskega vojnega brodovja Split. 28, julija, AA. Poveljnik italijanskega brodovja admiral Riccardi je priredil danes opoldne na ladji »Conte di Cavour« kosilo v čast jugoslovanskih častnikov. Kosila so se udeležili med diugim poveljnik mesta general Domjanič, poveljnik križarke »Dalmacija« kapitan bojne ladje Domanjko ter drugi častniki. Pred kosilom je godba odigrala najprej jugoslovansko himno, nakar je admiral Riccardi nazdravil našemu kralju Petru II. Nato je bila odigrana italijanska himna. Takoj nato se je dvignil najstarejši častnik, kapitan bojne ladje Domanjko in nazdravil italijanskemu kralju in cesarju Viktorju Emanuelu. Kosila se je udeležilo 22 oseb. Snoči pa je bil na admiralski ladji »Conte di Cavour« velik ples. Povabljenih je bilo 500 uglednih oseb, častnikov in zastopnikov krajevnih oblasti iz Šibeniika, Na poveljniškem stolpu so se vile tri velike zastave, angleška, italijanska in jugoslovanska. Italijanske mornarje ®o pa včeraj popoldne naši mornarji peljali k slapovom reke Krke. Gostom so tam priredili zakusko. Italijanski konzul v Šibeniku Arduiini je včeraj zvečer v prostorih italijanskega konzulata priredil banket v čast italijanskega admirala Riccar- dija. Na banket so bili povabljeni številni jugoslovanski častniki, zastopniki krajevnih oblasti ter šibeniški škof dr. Mileta. Vsega je bilo na banketu 60 oseb, med njimi tudi italijanski senator dr. Tac-coni. Prvi je dvignil čašo konzul Arduini in nazdravil jugoslovanskemu kralju Petru II. V svojem govoru se je spomnil tudi blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja in poveličeval njegovo delo za zbližanje Na koncu je knezu namestniku Pavlu ter dr. Stojadinoviču voščil vso srečo v naporih za zbližanje med Jugoslavijo in Italijo, Za zdravico se je kot najstarejši častnik zahvalil poveljnik križarke »Dalmacija »kapitan vojne ladje Domanjko, ki je prosil goste, naj poneso pozdrave jugoslovanskega naroda italijanskemu narodu. Na koncu je dvignil čašo v zdravje kralja in cesarja Emanueia II., predsednika vlade Mu6iSoIinija in v napredek italijanskega naroda. Angleško brodovje odplulo proti Trstu Šibenik, 28, julija. AA. Vsi angleški rušilci eo danes odpluli iz šibeniškega pristanišča v smeri proti severu. Njihova prihodnja postaja je Trst,