PoStnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Ob vstopu v deseto leto svobode in neodvisnosti Ni ga mogoče spregledati — 15. maja! To je dan, ko je navsa država s sklenitvijo Državne pogodbe dosegla spet svojo svobodo in svojo neodvisnost. Brez dvoma so bile za to potrebne žrtve in je vse avstrijsko ljudstvo lahko ponosno, da se je v razmeroma kratki dobi odkrižalo najhujšega gospodarskega bremena dobave o-gromnih količin nafte Sovjetski zvezi. Druge splosne obveznosti so več ali manj v korist nase države. Tako predvsem prostovoljno prevzeta obveznost nevtralnosti, čeprav njeno tolmačenje še ni popolnoma enotno niti v okviru vlade. Podobno je s prepovedjo gospodarske priključitve k Nemčiji. V tem je treba videti poglavitne težkoče, pa tudi različne poglede v zvezi s kočljivim vprašanjem članstva ali asociacije pri EGS. Poleg teh splošnih, mednarodnih obveznosti pa je naša država v Državni pogodbi prevzela take tudi napram skupinam in posameznikom. Je že tako, da mora majhni vedno čakati. Toda treba je poudariti, da je reševanje tudi teh vprašanj prešlo v gotovih primerih v zaključno fazo. Upravičenci po členu 27 Državne pogodbe že prejemajo odškodnine in tudi ostali oškodovanci in žrtve fašizma so bili z večjo ali manjšo popravo škode deležni zadoščenja. Nihče nam ne more zameriti, če ob tej priložnosti tudi koroški Slovenci pregledamo stanje reševanja v korist naše in hrvaške manjšine na Gradiščanskem prevzetih obveznosti. Krivično bi bilo trditi, da ni bilo ničesar napravljenega. Z zadoščenjem priznamo vse korake, ki so bili na tem področju storjeni! Zavedamo se tudi, da vprašanj, ki jih v teku stoletja ni bilo moč likvidirati, ni mogoče na mah rešiti. Ob tem vidimo, da tudi druge manjšine, kot južni Tirolci in zlasti naši bratje v Italiji še davno niso prišli do pravic, ki jim grejo. Vsak pa mora razumeti, da ob vsem poznanju težkoč le želimo in zahtevamo vsaj pristop k reševanju še odprtih vprašanj. Koroški Slovenci smo v prvih mesecih po sklepu Državne pogodbe, in sicer 11. oktobra 1955 predali vladi svojo Spomenico s svojo interpretacijo člena 7 in s predlogi za rešitev našega vprašanja. Tej Spomenici so sledile še številne nadaljnje vloge k posameznim vprašanjem. Čeprav smo veseli, da je po iniciativi zunanjega ministra dr. Kretskega prišlo do sporadičnih kontaktov, bi morda temeljito obravnavanje vseh naših problemov na širši bazi razčistilo marsikatero kočljivo vprašanje, ki bi ga bilo potem laže rešiti. Gre tu za vprašanje enakopravnosti jezika v uradih, za vprašanje dvojezičnih napisov, za podporo in pospeševanje naše kulturne dejavnosti, za številna sporna vprašanja na šolskem področju, skratka za priznanje prisotnosti tudi našega ljudstva na Koroškem. Vendar ni nobena megalomanija, če kritično ugotavljamo, da v koroškem deželnem proračunu ni nobene postavke za potrebe slovenske manjšine; da so se pri ustanovitvi Univerzitetne zveze Slovenci enostavno prezrli, čeprav je bilo oficielno povedano, da je zahteva po univerzi zadeva vse dežele in se je poudarjalo zlasti tudi dejstvo, da se tu srečata dva naroda in je tu križišče treh kultur; da pri sestavljanju šolskih svetov manjšina sama nima niti zakonito zajamčene pravice predlaganja svojih lastnih zastopnikov; da ob vedno novih kmetijskih šolah kljub stalnemu padanju števila gojencev za edino slovensko kmetijsko šolo ni subvencij kaj šele pravice javnosti... To je le nekaj ugotovitev v zvezi z vprašanjem naše enakopravnosti. Če končno še u-gotovimo, kar je prav te dni potrdil tudi Predsednik Zvezne zbornice obrtnega gospodarstva ing. Salinger, da spadajo južnoko-foški obmejni predeli med gospodarsko najrevnejše kraje Avstrije, potem nihče ne more dvomiti o tem, da je na Južnem Koroškem še mnogo nerešenih vprašanj, ki terjajo ob vstopu v deseto leto po dosegu svobode in neodvisnosti hitro, resno in pravično reševanje. -ci. Sedmo gostovanje Slovenske filharmonije v Celovcu: Kulturna izmenjava Koroška-Slovenija gradi mostove med narodoma obeh dežel V okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane že sedmič gostoval v Celovcu in zadnji petek priredil v veliki dvorani Doma glasbe uspel koncert. Tudi tokratni obisk ljubljanskih umetnikov se je kot uspešna kulturna manifestacija uvrstil v plodno sodelovanje med obema sosednima deželama in tako prispeval k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih stikov. Prireditve so se udeležili visoki predstavniki Koroške, tako oba namestnika deželnega glavarja Hans Sima in ing. Thomas Trup-pe, deželni svetniki dr. Hans Kerstnig, Herbert Bacher in Hans Rader, vodja kulturnega oddelka deželne vlade dvorni svetnik dr. Ofhmar Ruden, celovški podžupan Rudolf Novak in zastopniki raznih kulturnih ustanov. Iz Slovenije pa je prispela pod vodstvom predsednika kulfurno-prosvetnega zbora skupščine Iva Tavčarja uradna delegacija, v kateri so bili tudi sekretar za kulturo in prosveto pri izvršnemu svetu SRS Miloš Poljanšek, predsednik mestnega sveta Ljubljane ing. Marjan Tepina in direktor Slovenske filharmonije prof. Marjan Lipovšek. Prav tako je bil navzoč generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Franc Pirkovič z ostalimi člani generalnega konzulata. Obširno poročilo objavljamo na 3. strani današnje številke. S sprejema ob gostovanju Slovenske filharmonije > slovenske delegacije Ivo Celovcu: namestnik deželnega glavarja Hans SIMA in vodja TAVČAR se prijateljsko pozdravljata Prve volitve v deželni svet avtonomne dežele Furianija-Julijska krajina V novi avtonomni deželi Furianija-Julijska krajina so zadnjo nedeljo in ponedeljek prvič volili svetovalce v deželni svet. Poleg tega pa so te volitve veljale kot neke vrste preizkušnja sedanje italijanske vlade levega centra. Zato je razumljivo, da je v javnosti vladalo veliko zanimanje za izid volitev, kateri pa je v glavnem potrdil dosedanje razmerje sil med posameznimi političnimi strankami. Izid ne kaže bistvenih sprememb, zlasti ne v deželi kol celoti, medtem ko se je v predelih, kjer živ*ijo Slovenci, pokazalo, da so si napredne delavske stranke utrdile svoj položaj. Dokončni izid za vso deželo je naslednji: Krščansko-demokratska stranka je dobila 323.759 glasov, Komunistična partija Italije 140.098, Socialistična stranka 81.198, Socialdemokratska stranka 70.045, liberalci 47.132, neofašisti 46.629, Socialistična stranka proletarske enotnosti 20.020, Slovenska skupnost 10.008 in ostale manjše stranke skupaj 16.280 glasov. Od skupno 61 mandatov pa jih odpade na Krščansko-demo-kratsko stranko 28, komunistično partijo 11, socialistično slranko 7, socialdemokratsko stranko 6, liberalce 4, neofašiste 3, Socialistično stranko proletarske enotnosti (ki se je odcepila od socialistične stranke in je tokrat prvič nastopila na volitvah) 1 in na Slovensko skupnost prav tako 1. Ker pa so imele na svojih listah tudi napredne italijanske stranke slovenske kandidate, od katerih sta ibila dva izvoljena na komunistični listi, bodo imeli Slovenci v novem deželnem svetu tri zastopnike. Osrednje glasilo Slovencev v Italiji — Primorski dnevnik — ob izidu volitev ugotavlja: ,.Slovenski volivci, ki so glasovali za slovenske kandidate, so prepričani, da bodo izvoljeni slovenski deželni svetovalci odločno zastopali narodnoobrambne koristi Slovencev v vsej deželi, saj je v programih njihovih strank, zlasti pa v volilnih programih, prav to predvsem tudi poudarjeno." Na splošno pa Primorski dnevnik izid volitev takole komentira: Deželne volitve niso prinesle bistvenih sprememb v dosedanjih odnosih med političnimi strankami. Če torej primerjamo predvsem spremembe pri glasovih strank, ki v svojih programih odločno in jasno branijo pravice slovenske narodne skupnosti, moramo ugotoviti, da so te stranke predstavljale na lanskih volitvah 32,72 % vseh glasov v deželi, sedaj pa se je ta odstotek malenkostno dvignil na 33,79 odstotka. Istočasno se je za 0,15% znižalo število glasov treh desničarskih strank, vse ostale stranke, ki bolj z besedami kot z dejanji priznavajo upravičenost slovenskih zahtev, prav tako niso doživele posebnih premikov. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO- S š 0 Dijaki Državne gimnazije za Slo- £ O vence priredijo 31. majnika 1964 v o 0 Delavski zbornici v Celovcu £ S Akademijo S o Spored: petje, telovadba, recitaci- <> 0 je narodni plesi. x O Začetek ob pol treh popoldne. o % Vstopnice po 15, 20 in 25 šilingov g g v šolski pisarni. o Gooooooooooooooooooooooooooooo »Nikdar več vojne!“ Mednarodna spominska slavnost v bivšem taborišču Mauthausen Vsako leto se ob obletnici osvoboditve bivšega nacističnega taborišča Mauthausen zberejo na tem kraju žalostnega spomina delegacije iz številnih držav, katerih državljani so bili zaprti in so našli smrt v tem taborišču. Mnoge države so v bivšem taborišču že odkrile spomenike ali spominske plošče; ob letošnji slavnosti je bil odkrit spomenik madžarskim internirancem ter spominska plošča grškim žrtvam, medtem ko je bil za internirance italijanske narodnosti tokrat položen kamen 'bodočega spomenika. Spominske slavnosti zadnjo nedeljo v Maut-hausenu so se udeležile delegacije iz več kot dvajsetih držav. V govorih posameznih zastopnikov je bilo poudarjeno, da dogodkov iz nacistične dobe nikdar ne smemo pozabiti; spomin na grozodejstva, ki so se dogajala takrat, nam mora biti stalni opomin, kajti nevarnost fašizma in vojne še ni dokončno odstranjena. Namestnik deželnega glavarja Blochl je v svojem govoru dejal: Vsaka spominska slavnost na prostoru tega taborišča, v katerem pred devetnajstimi leti 120.000 ljudi ni več doživelo osvoboditve, je za nas opomin. Pozivamo ves svet, da se Mauthausen nikdar več ne sme ponoviti, nikdar več se ne smejo teptati človeško dostojanstvo in človekove pravice . Zastopnik avstrijske zveze žrtev fašizma dr. Soswinski je ob tej priložnosti zavzel stališče tudi do vprašanja, »ali smo Avstrijci Nemci?« Dejal je, da tisti, ki postavljajo to vprašanje, niti nočejo vpraševati, marveč hočejo imeti le priložnost, da zastopajo načelo, katerega realizacija v času nacizma je zahtevala od Avstrije stotisoče, od Evrope pa milijone mrtvih. Taka vprašanja so zavestne provokacije, kajti o avstrijski narodnosti ne more biti nobene diskusije. — V Parizu pa je pred nedavnim zasedal generalni svet svetovne organizacije bivših borcev odporniških gibanj, ki je sprejel vrsto važnih sklepov in resolucij ter poudaril aktivno vlogo te organizacije v boju za mir. Ena izmed resolucij se nanaša na mednarodno pravno zaščito pripadnikov odporniškega gibanja, v drugih pa je govora o odškodnini žrtvam ter o razorožitvi, o odpravi rasne diskriminacije in o miroljubnem odvračanju vseh nevarnosti, ki ogrožajo mir v svetu. V Nemčiji deluje široko razpredena mreža najrazličnejših nacističnih in neonacističnih organizacij Po objavljenih časopisnih podatkih deluje zdaj v Zahodni Nemčiji in v zahodnem delu Berlina skupno 14 neofašističnih političnih strank. Poleg tega izkorišča svobodo delovanja 19 mladinskih organizacij ter okoli 50 drugih različnih organizacij, ki so vse v raznih oblikah povezane z dejavnostjo prej omenjenih izrazitih nacističnih strank. Te nacistične stranke in skupine imajo na razpolago 24 založb, ki izdajajo njihove publikacije, revije in liste, katerih skupna naklada dosega skoraj 200.000 izvodov. Londonski list „The News of the World" pa je objavil poročilo, v katerem pravi, da deluje v Zahodni Nemčiji neka organizacija, ki se imenuje „Pajki", njena glavna naloga pa je v tem, da bivšim nacističnim veljakom omogoči beg pred zasledovanjem po nemških sodiščih. Omenjeno organizacijo sestavljajo baje izključno bivši SS-ovski oficirji, svoji centrali ima v Munchenu in Hamburgu, poleg tega pa še svoje podružnice v nadaljnjih 40 nemških mestih. Po podatkih londonskega lista ima ta organizacija po vsej Evropi vzpostavljeno mrežo zvez, preko katerih omogoča obremenjenim nacistom, da zbežijo pred kaznijo. Pri tem se poslužuje zlasti bivših nacistov, ki danes spet zavzemajo visoke položaje v vladi, policiji in vojski Zahodne Nemčije. Ob takih dejstvih je pač razumljivo, da je toliko nacističnih vojnih zločincev zbežalo pred zasledovanjem in da se beg posreči celo takim, ki so bili zaradi storjenih zločinov že obsojeni in zaprti. Navedeni podatki pa odločno zavračajo tudi trditve, da v Zahodni Nemčiji ni več nacistov niti ne obstoji nevarnost neonacizma. Tako eno kot drugo je realnost, ob kateri se demokracija današnje Zahodne Nemčije manifestira v zelo čudni obliki. 3. mednarodni sejem „Alpe-Adria“ v Ljubljani po sumeč) svecu V soboto je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Riko Jerman, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl 3. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave „Alpe-Adria". Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki Slovenije in Hrvaške, generalni konzuli Italije v Zagrebu, Avstrije v Ljubljani ter Jugoslavije v Trstu in Celovcu, močno pa so bili zastopani tudi predstavniki podjetij, ki razstavljajo. Na sejmu sodeluje s svojimi eksponati 168 podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Italije (Videm, Trst, Gorica) in Avstrije. Izbor blaga, katerega vzorci so na sejmu razstavljeni, je večji, kot je bil lani. Tudi letos prevladuje na sejmu blago široke potrošnje, ki je pomembno za blagovno izmenjavo med tremi obmejnimi področji, hkrati pa zanimivo predvsem za turiste, ki prihajajo v te pokrajine. Med razstavljenimi eksponati, katerih število gre v stotine vrst blaga, so s področja prehrambenega blaga in pijač razstavljene češnje, zmrznjena divjačina, med in izdelki iz medu, južno sadje, konzervirano meso in ribe ter konzerve drugih živil, pulpe, sadni in zelenjavni izdelki, sokovi in vina. S področja elektromateriala so razstavljene baterije, elementi električnih osebnih in tovornih dvigal ter avtoelektrike, elektrode, instalacijski material, kompresorji za ohlajanje, kuhalniki, pralniki, štedilniki in televizorji. Močno so na sejmu zastopane tudi tekstilije in oblačila, nadalje obutev in usnjena galanterija, izdelki domače in umetne obrti, izdelki industrije stekla, stanovanjska in pisarniška oprema, šotori in druge turistične potrebščine, gospodinjska posoda, lovski pribori, lovske trofeje in lovske slike, papir ter razne kamenine in surovine za zdravila. Razstavljeni vzorci obsegajo torej predvsem blago, ki je pripravno za obmejno blagovno izmenjavo in za izpopolnjevanje izbire blaga v obmejnih pokrajinah, kar se zadnja leta vse bolj razvija kot dopolnilo blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja na podlagi meddržavnih trgovinskih dogovorov med Jugoslavijo na eni ter Italijo in Avstrijo na drugi strani. Po- Nove izboljšave V SOCIALNI ZAKONODAJI Avstrijski parlament je v sredo obravnaval med drugim osnutek zakona, ki ga je predložila zvezna vlada in po katerem se bistveno izboljšajo dosedanja določila o dopustu. Pri tem gre za načelo, da »bolezen prekine dopust«, kar pomeni, da se delojemalcu, ki zboli med svojim rednim dopustom, dnevi bolezni ne bodo šteli kot dopust. Točno je v zakonu določeno, da se delojemalcu, ki je med svojim dopustom bolan več kot tri dni, tisti dnevi bolezni, ki odpadejo na delavnike, ne bodo šteli za dopust; pač pa mora kot dokaz bolezni predložiti zdravniško spričevalo zdravnika svoje bolniške blagajne. 7.a delojemalce, ki zbolijo med svojim dopustom v inozemstvu, pa velja to določilo le v primeru, če mora zaradi bolezni obiskati bolnišnico. Razumljivo pa bolezen dopusta ne prekine, če delojemalec zboli med ali vsled kakšnega dela, ki ga opravlja med dopustom in ki nasprotuje namenu oddiha med dopustom. S to spremembo predpisov o dopustu, za katero so se sindikati in socialistična stranka že dolgo borili, je prišlo do važnega izboljšanja socialne zakonodaje. Vendar pa novi predpisi še ne veljajo za vse skupine delojemalcev, marveč so trenutno omejeni na delavce in nameščence v privatnem gospodarstvu, dalje na novinarje in igralce ter na hišne oskrbnike in gospodinjske pomočnice. Poleg tega pa sedanja zakonodaja, v kolikor se nanaša na predpise o dopustu, dela še velike razlike med posameznimi skupinami delojemalcev in je socialno ministrstvo pred dnevi razposlalo v proučitev osnutek novega zakona, s katerim naj bi bili uzakonjeni enotni predpisi o dopustu tako za nameščence kakor tudi za delavce. Predvideno je, da bi plačani letni dopust znašal najmanj 18 delovnih dni, vključno nedelj torej tri tedne; po desetih službenih letih se bo povečal na 24 delovnih dni in po 25 službenih letih na 30 delovnih dni. Ker so za nameščence ti predpisi v glavnem že veljavni, gre torej v bistvu za zahtevo, da bi enake ugodnosti glede dopusta uživali tudi delavci. To je zahteva, ki so jo avstrijski sindikati postavili že na svojih zadnjih kongresih, vendar doslej ni uspelo doseči soglasja pri zastopnikih delodajalcev in tudi OVP za tako spremembo ni kazala posebnega navdušenja. men takega regionalnega sodelovanja na meji karakterizira dejstvo, da odpade 10 odstotkov izvoza Slovenije prav na blagovno izmenjavo po sejemskih sporazumih za sejme v Grazu, Innsbrucku, Celovcu in „AI-pe-Adria" v Ljubljani. Taka obmejna blagovna izmenjava in gospodarsko sodelovanje pa ne upravičuje le sejemskih prireditev, kot je to že med bolj tradicionalnimi sejmi v Grazu, Innsbrucku in Celovcu pred 2 leti nastali sejem „Alpe-Adria" v Ljub- Izražena v odstotkih naj bi šla gibanja takole: pri povečanju narodnega dohodka za 8.4 % letno bi realni osebni dohodki po prvi varianti narasli za 10,1 °/o, po drugi pa bi se pri povprečnem povečanju narodnega dohodka za 9 % povprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu gibali po stopnji 9,3 %. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu naj bi po prvi varianti v prihodnjih sedmih letih v primerjavi s sedanjimi narasli za 73 % oziroma bi se gibali po letni stopnji 8,2 °/o in pri povečanju produktivnosti za 6.5 %; po drugi varianti bi se realni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu povečali za 54 %, oziroma za 6,4 % povprečno na leto, produktivnost pa prav tako za 6,4 % letno. Na vsak odstotek povečanja družbenega proizvoda bi osebna in družbena proizvodnja narasli za 1,7%. V drugih deželah se giblje ta koeficient med 0,75 in 1 %, v Jugoslaviji pa je znašal v zadnjih sedmih letih 0,92 odstotka. V teh dveh variantah je predvideno povečanje realne osebne potrošnje na prebivalca približno za 7,2 do 7,8 % letno, kar je orientacija za hitrejše dohitevanje bolj razvitih dežel. <500000000000000<5000000<><>o<><>oo<>ooo<>ooo<>c<><><><><><><><><><><>oo<>o<>o<><><><><><><>o<>ooo<>oo<>o<><><><><>0<><><><>0<><><><><><>0<><><><><><><><><><><><><><><><><>0<><><><><><><>0<><><><>0 v pestrih uniformah, krojenih po vzoru evropskih ulancev in dragoncev XIX. stoletja: v rokah so držali kopja, na katerih so se vile dekorativne zastavice. P A G A N Sanjarije mladostne nezrelosti se nam včasih povra-čajo kot nevsiljivi darovi. Če ima preteklost v nas neko skladnost in brezdelje svojo skrito, vase zakopano harmonijo, nam jo ti darovi odkrivajo. Zavrženi zaradi nesorazmernosti svojih prvobitnih konstrukcij, nam vendarle še služijo kot občasni pobegi iz utrudljive in prenatrpane vsakdanjosti v nekontrolirane predele domišljije. To so nemara tudi edini zreli plodovi samote, ki jih nismo pripravljeni z nikomur deliti. Ostre konture nekdanje simbolike se zabrišejo in bolj kot podobe obstanejo v nas razpoloženja: usedline pozabe, v podzavestnost po- topljene. Nekaj teh nedoločenih, starih vonjev se je zganilo v meni, ko sem letel z letalom proti severu. Treznosti na ljubo sem pustil vnemar samosprožilce zamotanega mehanizma psihike. Predal sem se čarobnosti teh malih darov, ki so kdove kdaj že izgubili svoje imenovalce. Vtem ko mi je pogled neprizadeto brodil po svetlem, od sonca obsijanem oboku neba, sem po njih naslutil neko drugo čarobnost, ki se mi bliža. Prvič, odkar sem zapustil dom, sem začutil, da je potovanje v Pogan pobeg iz prenatrpanosti in hrupa v predele tihote. Domiselnost si je izmislila skodelico z milnico in šlamico in pod nebo so se dvigali mehurčki, obarvani z mavrico. Ista domiselnost se je domislila še neke stare melodije in s tem je bila kompozicija neskončne notranje vedrine zaključena. Proti severu sem letel z dvojnimi krili. Letalo je vzletelo v Mingaladanu, rangunskem letališču, ob 9.15 uri, s fričetrturno zamudo. Potniki so godrnjali dokler jim ni čedna uradnica UBA (Burmanske letal- ske družbe) povedala, da je zamude kriva megla. Do Lanjue smo potovali dve uri in pol. Dvomotorna »dakota" ni delovala preveč vzpodbudno, toda jaz sem ji pridal svoja krila. Lanjua leži na levem bregu Iravadija. Razen imena in letališča ne premore dosti več. Ob skromnem poslopju letališčne uprave nos je pričakovalo vozilo, ki ni bilo niti džip niti tovornjak. Odpeljalo nas je do reke. Tu nas je čakala ladjica: prepeljala nas je v Čauk, ki leži onstran reke. Predeli okoli Čauka hranijo v sebi bogate zaloge nafte. Brezupna, samotna krajina je prepredena z jekleno pajčevino vrtalnih stolpov. Iz rahlo valovitih prstenih tal z revnim zelenjem in ožgano travo se dvigajo kot fantastične kulise nekega drugega planeta. Vedrina je v meni presahnila. Nebo je ostalo isto in tudi sonce ga je obarvalo z enako barvo kot med poletom, vendar je krajina, ki sem si jo ogledoval, izparevala zadušno tesnobo. Vonje odcvelih spominov je v nosnicah pregnal razbeljen prah. Sonce na nebu je pobesnelo. Na ulicah Čavka je bilo veliko prahu in malo sence. Z njo in s sadnim sokom mi je postregel trgovec z rižem. Obstal sem pred njegovo trgovino, ko sem čakal na komion za Pagan. Njegova angleščina je bila slaba, govoril pa je kljub temu dosti. Pripovedoval mi je o rižu: o njegovih cenah, kvaliteti, pridelku ter o dobaviteljih in odjemalcih. Medtem ko sva govorila, se je moj pogled sprehajal po notranjščini trgovine. Bila je standardna iz bambusa spletena koliba, katere prednja stena je bila skoraj povsem odprta. Nakazale so jo samo številne grobo stesane police s steklenimi kozarci, v katerih so bili vzorci riža. Za policami je na zbitih ilovnatih tleh stala miza z nekaj stoli. Pletene stene so bile okrašene s koledarji: s starimi in novimi. Kričave podobe na njih so nizale prizore iz Budovega življenja. Osladnost je bogato popla- čala predstavni svet preprostih vernikov. Za meditirajočim Budo je žarela zlata aureola, kot svetniški sij nad glavami krščanskih svetnikov. Sploh je zlata barva prevladovala nad rdečimi, zelenimi, modrimi in črnimi. Tudi Vzhod pozna v svoji močni samozaverovanosti ceno zlata. Med koledarji je bila fotografija Aung Sana. V kotu je bil še posvečen budistični blfarček, in to je bilo vse. Če bi ne bilo lesenih polic, bi bila soba enaka vsem ostalim, v katerih živijo Burmanci. Za vogalom so oprezali psi. Potrpežljivo so čakali na pest kuhanega riža. Živali v precejšnji meri poprimejo navade svojih gospodarjev. Se pravi, da ti psi ne poznajo nestrpnosti , in da je v čakanju njih usoda. Po oglati obliki trgovčeve čeljusti sem razbral, da je Kitajec dli pa vsaj mešanec. Ko mi je povedal vse o rižu, si je prižgal cigaro in poslej sva molčala. Pomembnejše reči kot riž ni, zato bi bilo vse drugo besedičenje odveč. Predal se je dimu in užitku, jaz pa čakanju. Pot v Pagan je bila posebno doživetje. Kamion, s katerim sem potoval, je bil reven fragment nekega starega, že zdavnaj izumrlega vozila, ki bi kjerkoli drugocf na svetu imelo lahko zgolj muzejsko vrednost. Nanj se je zdrenjdla množica ljudi in prtljage, mene pa je doletela posebna čast: odmerili so mi sedež ob vozniku. Z zadržanim nasmehom in nedvoumno kretnjo mi ga je določil šofer sam. Tako sem se zavihtel v kabino, od katere je ostalo le še ogrodje z nekaj kosi luknjičave pločevine. Luknjice so ostale za izgubljenimi vijaki-Pločevino je žrla rja. Motor pred mano je bil odkrit in pretresljivo reven v svoji goloti. Vendar je služil svojemu namenu. Šofer je opravil cel obred, preden ga je vžgal-skoraj bi mu verjel, da je čarovnik. Z rokami in nogami hkrati je vlekel, pritiskal, brcal in stresel, dokler ga J1' spreletel nadušen krč: hrupno je zaropotal in vozilo se je premaknilo. (Nadaljevanje sledi) Bilo je 18. maja 1944. Ura Ije bila nekaj čez osem ... Nenadoma smo se zdrznili: odjeknil je strel, nato še eden. Po zvoku smo spoznali, da to ni bilo daleč — v taborišču ali v njegovi najbližji oklici . .. Strel je za nas zmeraj pomenil skrivnost, grožnjo in strah ... Vrata ambulante se naglo odpro. Vstopi Michel. Pod pretvezo, da nese v bližnjo kuhinjo vojaške posadke vedro, je šel poizvedovat. In že govori z razklanim glasom: .Ubili so Rusa... Veste, tistega, ki je s svojimi izbuljenimi očmi in nepremičnim pogledom vzbujal videz blazneža . .. Ustrelili so ga z razdalje 5 metrov, na krožni poti Ogenj za upornika v taborišču ... Streljal je tisti veliki plavolasi esesovec ..." »Je mrtev?" »Ne še, a ne bo dolgo živel . .." Naša skupinica se je spet pogreznila v fnolk. Zunaj je čedalje bolj mračno vreme. Po črnih gorskih vzpetinah se plazijo umazane, cunjaste megle. Tu in tam se loči od njih nekaj kosmov, ko da so jih odtrgali vrbovi zelenih smrek in sajastih macesnov. Rusa, o katerem je pripovedoval Michel, sem poznal. To je bil Cacorija. Poznam tudi njegovo življenje. Prebival Je v majhni vasi na jugu Ukrajine, nedaleč °d bregov Azovskega morja. Potem ko je bil vpoklican v Rdečo armado, je sodelo-val v krvavih bitkah — od barbarskega nemškega vdora do trdovratnega umika Rdeče armade proti Kavkaškem gorovju. Nekoč ko so štuke navalile z bombami, je bil hudo ranjen in je obležal. Ker so mislili, da je mrtev, so ga pustili na bojišču. Prišel je v ujetništvo in si rešil življenje, toda njegove telesne moči so ostale šibke; za nameček mu je strašna eksplozija pustila še to 2lo, da ni mogel premikati glave in oči, za-rndi česar ga je vsakdo takoj opazil in ga Pomiloval. Mar mu ni bila usoda že dovolj kruta? Iz potniškega taborišča, kamor so ga bili oddali, je ušel in se vrnil v svojo domačo vas. Med razvalinami, iz katerih se je še godilo, je našel trupla očeta, matere in svojih treh otrok. Potem je šel v partizane ... hlekega dne je padel v zasedo. S smrtno *aznijo so mu prizanesli oziroma so mu jo ^dgodili. Švabi so hoteli, da bi pred smrtjo ‘rPel. Najprej je okusil Mauthausen, central-n° taborišče. Kmalu nato je prišel k nam 110 Ljubelj. V četrtem bloku je imel ležišče poleg me-ne- V zimskih nočeh, ko sem se kljub utru- Katja Špur: Vsah dan (Iz zbirke „RavensbrOck"] Vsak dan ista električna žica in črna, asfaltirana cesta! Vsak dan ista sestradana lica med bloki in halo iz črnega železobetona! Vsak dan ista kolona v progaste cunje odetih teles in cokle na bosih nogah, četudi je maj ali decembrski mraz! Med črnimi bloki in halo iz železobetona gre danes kot včeraj pošastna kolona okostnjakov, do tal poteptana, f smrt omahujoča, pa vendar še vedno — vzravnana! jenosti po dolgih urah garanja na gradbišču v predoru zaman trudil, da bi zaspal, sem ga večkrat videt, ko je sedel na slam-nijači in nepremično zrl v somrak spalnice... Videval sem ga tudi ob nedeljah popoldne. Tedaj, ko je bilo tlake in obveznega čiščenja konec, so jetnikom dovolili, da so peli. V četrtem bloku smo bili Francozi v manjšini. Največ je bilo Rusov — od tistih z evropske strani, iz Novgoroda ali Kijeva, do Azijatov iz Irkutska in Čite; med njimi so bili tudi armenski gorjanci in bajkalski ribiči. Sedeli smo na lesenih klopeh okrog miz, kakor so nas bili razmestili na dan priho- G A S T O N C H A R L E T da v barako... Kadar je burja močneje zapihala, so slabo spojeni deli barake zaškripali — slišalo se je kot turoben st6k — iz železne peči pa je bušnil rumenkast dim, tako da smo komaj dihali. Rusi pa so kljub temu peli. Njihovi glasovi so odmevali v tem zloveščem in prekletem vzdušju kot nekoč v izbah, sredi vasi v daljni, neizmerni stepi... Cacorija ni sodeloval pri teh zborih. Po navadi je stal nasproti vhoda, z brezčutnim izrazom v očeh. Na gradbišču je že večkrat odrekel pokorščino. Vrgli so ga na tla, ga pretepali do krvi, mu zlomili rebra — on pa je ostal trmast in gluh za ukaze ter grožnje kapov. .Pozor!" je zakričal Joseph. .Prihaja zdravnik, esesovec." Res je prihajal. Videli smo ga, ko se je vzpenjal po strmi stezi od vojaške postojanke proti stražarskemu mestu pri vhodu v taborišče. Previdnost mi je narekovala, da grem v tretjo sobo. Tam sem povedal nekaj podrobnosti, ki sem jih slišal od Miche-la. Nihče se ni čudil. Deset izmozganih obrazov se je prilepilo k okenskim steklom. Čakali so, kaj se bo zgodilo. Nekaj esesovcev je že prišlo iz barake ... s fotografskimi aparati v rokah. Bili so večidel mladi, in iz izkušenj zadnjih mesecev smo videli, da mladi Nemci uživajo ob takih pogrebnih prizorih, da se ra-dujejo, kadar vidijo in vohajo človeško meso, ki ga požirajo plameni ... Zagledali smo pričakovani sprevod, ki je zavil za barako, kjer je bila kuhinja, nato je šel med krožno taboriščno potjo in vojaškimi bloki. Kmalu se je pomikal dvajset metrov niže nas. Štirje jetniki so nesli nosila, na katerih je počivalo Cacorijevo truplo. Truplo je bilo nago, zakaj prva skrb morilcev je bila, da so vzeli žrtvi raztrgano obleko, ki naj bi jo še isti večer ali naslednjega dne prejel eden izmed nas v zameno za svojo bolj izrabljeno ... Ramsauer, esesovski zdravnik, je stopal za nosači z brezskrbnim korakom, ko da gre na sprehod. Krematorij v ljubeljskem taborišču ni bil na zunaj prav nič podoben tistemu v Maut-hausenu. Sestavljen je bil iz štirih opečnih stebrov, surovo ometanih, na katerih so bili železni drogovi, dva podolgoma in trije počez. Sem so polagali trupla trpinov. V bližini je bil tudi kup drv, zmeraj pripravljen za ogenj. In zraven še nekaj kangel plinskega olja ... Na surovo povelje so se nosači ustavili in postavili nosila na vlažno zemljo... Potlej so nerodno prijeli Rusovo truplo, ga dvignili z okrvavljenega platna in ga položili na vlažna tla. Nacistični zdravnik jih je nagnal proti strmini, nedvomno zato, da bi naložili drva pod železne drogove ... Nacistični rabelj gleda Rusa, ki leži pred njim, in golobradi obraz se mu spači v prezirljivem smehu. Nenadoma odrevenimo od groze ... Cacorija se je zganil. Cacorija ni mrtev, kakor smo mislili. Roke, ki so doslej ležale ob golem telesu, se razpro in znova skrčijo. Dlani je uprl v tla — z obupnim naporom se skuša dvigniti. Zdaj vidimo njegov hrbet z dvema črni- ma lisama v nedoločenih obrisih. To sta rani od krogel. Po spodnji strani obledja polzijo drobni curki krvi. Vidimo ga skoraj v profilu — zdi se nam, da je sedel med skupino svojih mučiteljev in da se z njimi nemo pogovarja, da terja odgovor za njihov zločin. Vemo, da so njegove oči še zmerom široko odprte, da nepremično zro v vojake, med katerimi se je izprsil v prvi vrsti zdravnik esesovec. To traja več sekund. Prizor je strašen; zdel bi se nam neresničen, če ga ne bi dopolnjevalo zlovešče okolje .. . Tedaj pripelje nekaj trpinov voziček s škripajočimi kolesi, naložen s suhimi vejami ... Glavni taboriščni kapo ukazuje ... in da raztovoriti drva nekaj metrov od Ca-corije ... Cacorija opazuje, kako pripravljajo drva, ki bodo skupaj s plinskim oljem upepelila njegovo telo. Nepremično sedi in gleda z izbuljenimi očmi pošasti v zelenih uniformah. Le-te pa ne morejo še naprej prenašati neme, toda vendar glasne obtožbe, ki seva iz oči umirajočega. Med tolpo se nekateri prisiljeno smejejo. Neki suhec z jetniškim obrazom nameri svoj fotoaparat na nesrečnika, čigar život se zdaj krči s čudnim drhtenjem. Zdravnik-esesovec hoče prekiniti mučnost teh tragičnih trenutkov. Stopi dva koraka naprej, upre levo roko v bok, z desno pa sproži močan strel, ki zadene Rusa naravnost v prsi. Jetnikov život se strese, omahne nazaj, potem naprej, pa spet nazaj, dokler se ne zgrudi na vlažno travo . . . Zdaj, ko ga ne gledajo več tiste obtožujoče, nepremične oči, je rabelj sit — zareži se, pokaže hrbet in odide, medtem ko se njegovi podrejeni spravijo nad truplo in ga valijo z brcami po pobočju, veseleč se spričo skorajšnjega ognja, ki ga bodo sami gledali. Obrnem se proti Jonouku. Njegov obraz je — kakor naši — mrtvaško bled in spa- Čen . . . (Odlomek iz knjige RKarawanken”, ki pri- poveduje o nacističnem taborišču pod Ljubeljem) Majhne ljudske resnice O Ljubezen je prstan in prstan je brez konca (Rusija). O Življenje brez ljubezni je kot poletje brez sonca (Španija). O Ljubezen udari kakor strela, grom sledi nekoliko pozneje (Sicilija). O Ljubezen se naglo rodi, toda u-mira počasi (Norveška). O Noben led ni tako mrzel kot u-mrla ljubezen (Španija). O Nezaupanje je kosa na drevesu ljubezni (Rusija). O Ljubezen je kakor megla, najdemo jo na vseh gorskih vrhovih (Havaji). O Če čuti ljubezen verige, je to znak, da bo kmalu umrla (Francija). ° Ljubezen ima svojo lastno govorico, zakon se vrne k vsakdanjemu jeziku (Rusija). ° Ljubezen mnogo prenese, toda ne vsega (Anglija). O Ljubezni in mošusa ni mogoče zatajiti (Perzija). O Ljubezen preganja čas in čas preganja ljubezen (Nemčija). O Dokler lahko ljubiš, ne dovoli, da bi te kar koli na tem svetu spravilo v žalost (Madžarska). O Kdor te ljubi, te bo tudi spravil v solze (Argentina). ° Nadvse je važna ljubezen, to je njena lastna zasluga (Indija). ROBERT BLOCH v Živa zapestnica Tista noč je bila celo za Indijo zelo dušeča. Vickery si je pripravljal gin z vodo, ko je nekdo rahlo potrkal na vrata njegove hotelske sobe. »Sarah?« je zamrmral. Vrata so se odprla in v sobo je neslišno smuknil neznanec, ki je za seboj zaklenil vrata. »Jaz sem Fenner,« je rekel. »Sarahin mož.« Nasmehnil se je Vicheryju, ki je sedel v naslonjaču. »Ste presenečeni? Tudi Sarah je bila presenečena.« »No, že,« je rekel Vickery in hotel vstati. »Brez pomena,« mu je rekel Fenner. »Ostanite, kjer ste.« Na ustnicah mu je še vedno lebdel smehljaj, ko je vzel iz žepa velik revolver in ga uperil Vickeryju v trebuh. »V past ujeta divjačina,« je menil Vickery. »Dragi moj, to pa ni preveč športno.« »Prav vi imate pravico govoriti o športnem obnašanju, ko ste se pečali z mojo ženo. Veliki beli lovec, kaj? V hotelu sosedne sobe in vsa ta šara ...« Vickery je vzdihnil. »Kot se mi zdi, se ne bi splačalo tajiti. Torej streljajte in se dajte obesiti.« »No, v tem grmu jjči zajec. Predvsem ne nameravam dovoliti, da bi me obesili. In tudi streljal ne bom.« Fenner je še zmeraj v eni roki držal revolver in meril Vickeryju v trebuh; z drugo je vzel iz žepa majhno usnjeno torbico. Previdno jo je odprt in vrgel Vickeryju pred noge pisano in zvito stvarco. Podobna je bila koral-dasti zapestnici, vendar je bila živa. »Rajši se ne premaknite,« je zamrmral Fenner. »Da, to je kača-korala. Najbolj strupeni mali reptil na tem svetu, kot pravijo.« »Fenner, počakajte, poslušajte me ...« Drobna koraldasta zapestnica se je bliskovito razvila. Še preden se je Vickery utegnil umakniti, se je posvetil rdečkasti blisk. Kacini zobje so se zapičili v Vickeryjevo desno nogo in brez težav prodrli skozi tanke hlače. Vickery je globoko dihal in je zaprl oči. Kače ni niti poskusil ubiti. Koraldasta zapestnica se je počasi odmaknila in se zvila sredi preproge. Fenner je požrl slino, 9i obrisal potno čelo in vstal. Revolvr je položil na mizo. »To bom pustil pri vas,« je rekel. »Mogoče vas bo prijelo, da bi ga uporabili. Pravijo, da v manj kot desetih minutah ...« Vickery se je porogljivo zasmejal. »Fenner, vi ste tepec.« »Kaj menite s tem?« »Nekdo vam proda nedolžno belouško, vi pa mu na besedo verjamete, da ste dobili strupeno kačo. Natanko tako kot ste verjeli svoji ljubosumni ženi, da ima z menoj razmerje! V resnici pa, dragi moj, je bila užaljena, ker se nisem hotel spečati z njo.« Vickery je čez hip še dodal: »Nisem ravno galanten, priznam ...« »Menda ne mislite, da bom vse to požrl?« »Kot želite.« Vickery je zamahnil z roko. »Oh, ne odidite še. Sedite, bova skupaj popila kozarček gina. Nič se mi ne bo zgodilo, boste videli.« In res se ni prav nič zgodilo. Pač, Fenner ga je popil kozarček in po krajšem pogovoru je bil prepričan, da je Vickery nedolžen prav tako kot mala kača, ki je zvita ležala na preprogi. Ko je odhajal, se je opravičeval Vickeryju, ker ga je nadlegoval. Sarah je že s prvim možnim letalom poslal v London, jutri pa namerava za njo. Vickery mu je zaželel srečno pot. »Vzemite svoj revolver,« mu je rekel. »Kačo tudi. Ni je treba zapirati v usnjeno torbico ... Lahko jo vtaknete kar v žep. Kače so rade v stiku z ljudmi in se grejejo pri njih.« Ko je Fenner izginil v sosedno sobo, v kateri je prej stanovala njegova žena, se je Vi-ckery začel razpravljati za posteljo. Možgani so računali. Koliko časa bo se minilo, preden bo Sarah prispela v London in ji bo lahko telefoniral? Koliko je že rekla, da je vredno premoženje starega? Koliko časa bo še minilo, preden se bo kača razdražila zaradi svoje temne kletke in ugriznila v Fennerjevo meso? Na zadnje vprašanje je kaj kmalu dobil odgovor. Skozi tanko steno je Vickery iz sosednje sobe zaslišal strahoten krik... Ravno tisti hip si je odpel jermene, ki so držali njegovo leseno desno nogo. Visoko nad vrhovi nebotičnikov V New Yorku gradijo dve 445 m visoki palači Prebivalci New Ybrka se že zdaj Sprašujejo, ali se bo Manhattan spremenil čez kakih deset let v >navpično naselje« iz kamna, cementa, stekla, jekla in aluminija. Toda mesto nebotičnikov še ni doseglo rekorda, kajti na južnem robu Manhattana sta začela rasti ne-botičniška dvojčka s 110 nadstropji, ki bosta z višino 445 metrov predstavljala nov svetovni rekord. Skupno s prostornim trgom, obdanim z obokanimi stebrišči, bo tu nastalo »simbolično, delno pa tudi upravno središče svetovne trgovine«. Ob podpori vodilnih ljudi držav New York in New Jersey, ki hočejo tudi v prihodnosti zagotoviti newyorškemu pristanišču vodilno vlogo v trgovini ob Atlantiku, je skupina bančnikov in veletrgovcev zasnovala in v osnutku obdelala zamisel o ustreznem središču, v katerem bodo razen carine in drugih, tako zveznih kakor federalnih vladnih ustanov tudi sedeži mednarodnih bank in zavarovalnic, prostori za velesejme in podobne prireditve, trgovska zastopstva številnih držav, hkrati pa hotel, strokovna knjižnica, inštitut za svetovno trgovino in informacijski urad z borzo. Načrti vsebujejo podatek, da bo v obeh nebotičnikih zaposlenih okoli 50.000 ljudi, ki bodo dobili povprečno po 80.000 poslovnih obiskov dnevno. V ta namen bo treba misliti na vrsto dvigal, katerih vsako bo prevažalo ljudi v določeno skupino nadstropij, v neposredni bližini pa bodo zgradili več podzemeljskih garaž s prostorom za 16.000 avtomobilov. Naloga zase so zveze: razen več dovoznih cest za osebni in za tovorni promet je v načrtu vsaj pet prog podzemeljske železnice, katerih dve bosta speljani pod Hudsonom, tako da bosta povezovali to trgovinsko središče z Območjem države New Jersey. Za nagel prevoz tako zaposlenih kakor poslovnih obiskovalcev v nebotičnikih bo skrbelo razen množice premičnih stopnic skupno 230 dvigal, ki se bodo delila na »brzce« in na tista za »pospešen lokalni promet«. Enajst »brzih« v vsakem nebotičniku bo vozilo s hitrostjo 600 metrov v minuti od prvega do štiridesetega nadstropja, kjer bo treba prestopiti v »lokalno« dvigalo za nadaljnjo pot navzgor. Za zveze pod to mejo bo skrbelo dvanajst lokalnih dvigal, prav toliko za vožnjo do 80. nadstropja. Druga skupina »brzih« bo vozila do 63. nadstropja, potem pa z lokalnim do vrha. V 80. nadstropju bo še zadnja, najvišja lokalna zveza. Nadstropja, ki jih bosta imela nebotičnika po osem več, kot jih je v doslej najvišjem »Empire State Buildingu« (ta zgradba jih ima 102), bodo grajena kot ploščadi, tako da bo mogoče poljudno razvrstiti vmesne stene. Načrtov seveda ni mogel pripraviti en sam človek; sodelovalo je okrog sto ljudi (arhitektov, RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Odmev časa. Sobota, 16. 5.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Osojski menih, pripovedka — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 20.15 Orkestrski koncert. Nedelja, 17. 5.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Godba na pihala — 9.05 Ljudske viže — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 19.45 Zabavna oddaja — 20.10 .Svileni čevelj". Ponedeljek, 18. 5.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Godba na pihala — 9.05 Popevke od včeraj — 10.00 Sedem daril — 11.15 Dunajski zajtrk — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Dunajske pesmi in melodije — 17.05 Plesna glasba — 18.55 Italijanske pesmi — 19.00 Šport — 19.30 .Platero in jaz", pripovedka — 20.10 .Ljubezen, lepo in pravilno!" — 21.00 Michelangelo. Torek, 19. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Finska glasba — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudska glasba — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert pri ka- vi — 18.25 Če mene vprašate — 19.00 XY ve vse — 19.30 Odmev časa — 20.15 Radijska igra — 21.30 Evropski zabavni orkestri igrajo za vas. Sreda, 20. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Pozdrav nate — 15.30 Ljudske pesmi — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 .Norma", tragična opera. Četrtek, 21. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Komorna glasba dela štajerskih komponistov — 13.05 Evropska zabavna glasba: Avstrija — 14.55 Pozdrav nate — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Jazz — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Oddaja za mladino — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 22. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Pozdrav nate — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Koncert v kavarni — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.15 Seine—Donava — 21.45 Glasbene šarade. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. gradbenih inženirjev, ekonomistov, urbanistov in raznih drugih strokovnjakov), delali pa so po osnutkih, ki jih je izdelal Minoru Jama-saki, leta 1912 rojeni sin japonskih priseljencev, arhitekt, ki se je kot »mojster steklenih škatel« — v njih skuša združiti značilnosti starih arhitektonskih mojstrovin in moderna tehnična načela v ubrano podobo in skladno ravnotežje — uvrstil med največkrat nagrajene in najbolj grajane, hkrati pa iskane snovalce novih dblik. Ko bo »World Trade Center« dobil svoja nebotičnika — gradbena dela ob stroških približno 350 milijonov dolarjev bodo trajala pet let — bo imel New York v svojem »mešanem gozdu vratolomno visokih stavb« štiri velike, arhitektonsko .zaokrožene celote: Rockefellerjev center (zgrajen pred 30 leti), palačo Združenih narodov in Lincolnov center za odrsko umetnost. Kdor si bo razen njih ogledal še kilometer dolgo stekleno zidovje vzdolž kolodvora Grand Central, bo dobil pestre vtise z dokaj nazorno predstavo o zamisli sodobne arhitekture. Tri milijarde šilingov V LETU 1970 ZA STABILIZACIJO CEN Finančno ministrstvo je ugotovi- S S lo, da se sredstva za stabilizacijo S cen vsako leto povečajo za kakih 50 milijonov šilingov in bo treba ■ leta 1970 v ta namen predvideti v 5 S državnem proračunu že okroglo S S vsoto 3 milijard. V letošnjem pro- S računu je v ta namen določenih nekaj nad 2,6 milijarde šilingov, in sicer za subvencijo krušnega žita 666 milijonov, za živino in meso 5 milijonov, za mleko 1072 milijonov, za poravnavo izgube tako imeno- * ■ vanega sklada za gospodarstvo z mlekom 392,2 milijona, za krmila S 51 milijonov, za gnojila 244,3 mili- E jona in za pocenitev goriva za ■ ■ kmetijske stroje 180 milijonov šilin- g E gov. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jufro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 18.55 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 $port — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet Sobota, 16. 5.: 8.20 Veseli konec tedna z glasbo — 9.45 Zabavni zvoki — 10.30 Za ljubitelja resne glasbe — 11.00 Ljudske pesmi — 13.20 Odmevi iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala — 15.15 Znani umetniki — 15.50 šola in dom — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Melodije in ritmi — 18.00 Ni za spoznati — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Zabavna oddaja — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 21.45 Šport Nedelja, 17. 5.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj vidimo novega? — 10.15 Spored zabavne glasbe — 11.00 Iz opere — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 4.10 Otroške pesmi — 15.00 Iz dnevnika španskega pustolovca — 16.15 Evropska zabavna glasba: švedska — 18.25 Pozor, jezikovna policija — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Tirolska za začetnike — 20.30 Se še spominjate? Velika filmska revija. Ponedeljek, 13. 5.: 7.30 Orkestrski koncert — 8.05 Lahka kri — 10.00 Veselo petje, veselo igranje — 11.00 Richard Strauss, ciklus — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Veselo Porenje — 15.40 Radijska igra — 17.05 Gledališče po vsem svetu — 17.35 »Vesela vdova", Leharjeva opereta — 19.30 Karajan-ciklus — 21.30 Plesna glasba. Torek, 19. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dopust v Avstriji — 9.30 Za ljubitelja resne glasbe — 10.30 O umetnosti pisanja pisem — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri — 15.55 Veselo in zabavno — 16.00 Potovanje na Luno — 16.30 2ivljenje se začne s šestdesetimi — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 19.30 Oddaja o letalstvu — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 20. 5.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Moja lepa domovina — 13.30 Za prijatelja opere — 14.05 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Afriške pravljice — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halo! Tenagerjil — 20.15 Vseh devet — 22.15 Plesna glasba. Četrtek, 21. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Ljusdke viže — 14.35 Lirika ekspresionizma — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Dobro zabavo — 16.30 Komorna glasba — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Operetna glasba — 21.00 Posebnosti pravopisja. Petek, 22. 5.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Tajnosti", komedija — 21.00 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 16. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin: Malošče. Nedelja, 17. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 18. 5.: 7.30 Prof. dr. Turnšek: Binkošti. Torek, 19. S.: 14.15 Poročila, objave. Komedijanti v odrski luči in na dnevni svetlobi. Sreda, 20. 5.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo. Četrtek, 21. 5.: 14.15 Poročila, objave. Mladinski akor-deon. Ork. ljudske visoke šole iz Beljaka. Bolje je paziti, kot zdraviti se: „Nega oči" Petek, 22. 5.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka. Zena in dom. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 16. 5.: 6.10 Napotki za turiste — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 9.25 »Majski izlet" — 9.50 Ritmi Latinske Amerike — 10.15 Pihalni orkester — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Vedri zvoki — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Z obiska na Jesenicah — 21.08 Sobotni ples. Nedelja, 17. 5.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Ura v orkestralnem studiu — 11.50 Godala vam igrajo — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Radi bi vas zabavali — 15.05 šport — 16.00 Humoreska tedna — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Velika prijateljstva. Ponedeljek, 18. 5.: 8.00 Poje Šentjernejski oktet — 8.25 Plesni orkestri in zbori — 8.55 Za mlade radovedneže — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Melodije vzhodnih dežel — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Iz filmov in glasbenih revij — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. Torek, 19. 5.: 8.05 Lepe melodije — 8.35 Narodne in domače viže — 9.25 Majhni zabavni ansambli — 9.45 Lipovškovi samospevi — 10.15 V tričetrtinskem taktu — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Med domačimi ansambli in solisti — 13.30 Baletni intermezzo — 14.35 Priredbe slovenskih narodnih — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 V ritmu bPsse nove — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Mariborski komorni zbor poje pesmi sodobnih slovenskih skladateljev — 20.20 Radijska igra. Sreda, 20. 5.: 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Poslušajte, kaj pojo na vzhodu — 10.15 Pesmi raznih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 13.30 Od Glinke do Stravinskega — 14.35 Vedri zvoki — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi — 17.05 Chopin, skladatelj — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Plesni orkester Ray Conniff — 20.30 Odlomki iz Mozartovih oper — 22.10 Majhni zabavni ansambli. Četrtek. 21. 5.: 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 9.25 Od Beograda do Moskve — 10.15 Pihalni orkester radia Leipzig — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Za prijetno opoldne — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Klavir v ritmu — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 V skupščinskih odborih — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.30 Večer festivala »Slovenska popevka 1964' — 22.10 »Izleti", klavirska glasba. Petek, 22. 5.: 8.05 Lahka glasba — 8.30 Križem po Jugoslaviji — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Popularne strani domače simfonične glasbe — 10.35 Novosti na knjižni polici — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Opoldanski domači zvoki — 13.30 Lahke koncertne skladbice z domače grede — 14.05 Pojte z nami — 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Na obisku pri baročnih mojstrih — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripovedujejo nam — 20.00 Godala v ritmu — 20.10 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.20 Lahka glasba — 20.30 Večer festivala »Slovenska popevka 1964". Televizija Sobota, 16. 5.: 18.30 Poročila — 18.33 Bazar — 19.30 ! čas v sliki — 20.15 Kaj vidimo novega? — 20.15 Cle-mens Krauss — 21.30 Cas v sliki, nato kriminalni film »Španske cigarete". Nedelja, 17. 5.: 17.00 Za otroke — 17.45 Svet mladine — 18.00 Sedem dni dogodkov — 19.30 Oknar — 20.00 Poročila in športni komentar — 20.05 »Romeo in Julija". Ponedeljek, 18. 5.: 16.30 Mednarodni jahalni turnir — 19.30 Črno na belem — 20.00 Cas v sliki — 20.15 Komedija — 21.55 Cas v sliki. Torek, 19. 5.: 18.30 Poročila — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Comedy Capers — 19.13 Ljubi denar — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Vaš nastop, prosimo — 21.00 »Mrtvi piše pisma", kriminalni film — 22.00 Čas v sliki. Sreda, 20. 5.: 17.00 Listamo v slikanici — 17.25 »Fury'r zgodba konja — 17.50 Za družino — 18.30 Poročila — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Ameriška komedija — 21.45 Cas v sliki, nato nogometna tekma Skandinavija — ostala Evropa. Četertek, 21. 5.: 11.00 Šolska oddaja — 18.30 Poročila — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Šport — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Mesta danes, mesta jutri: London — 21.00 »Zločinci' — 22.55 Cas v sliki. Petek, 22. 5.: 18.30 Poročila — 18.33 Knjižni kotiček — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.10 »Zakonski prepir", prenos iz Lowingerjevega gledališča — 22.00 Čas v sliki. TELEVIZIJA LJUBLJANA Sobota, 16. 5.: 18.00 Poročila — 18.05 Mladinska igra — 19.00 Obzornik — 19.20 Poljudno znanstveni film — 20.00 Dnevnik — 20.45 Nekoč v nekem mestu — 21.45 Dick Powe!l vam predstavlja — 22.35 Poročila. Nedelja, 17. 5.: 11.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Otroški film — 19.20 Nenavadni konj Champion — 19.50 Športna poročila — 20.00 Dnevnik — 20.45 »Metež", drama — 21.45 Poročila. Ponedeljek, 18. 5.: 10.40 Šolska oddaja — 17.30 Tečaj angleščine — 18.00 TV v šoli — 18.30 Poročila —* 18.35 Lutkovi in risani filmi — 19.00 Obzornik — 19.30 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.00 Likovna oddaja: Stara Ljubljana — 22.30 Poročila. Sreda, 20. 5.: 17.00 Ruščina — 17.30 Angleščina — 18.00 Poročila — 18.05 Prežihov Voranc: Solzice, slikanica — 18.20 Pionirski studio — 19.00 Obzornik — 19.30 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.45 Zabavno glasbena oddaja — 21.55 Kulturna panorama — 22.15 »Inšpektor Leclerc" — 22.45 Poročila. Četrtek, 21. 5.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Francoščina — 17.30 Angleščina — 18.00 Poročila — 18.10 Mladinska oddaja — 19.00 Obzornik, aktualni razgovori — 19.30 Narodna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.30 »Pet pilotov", dokumentarni film — 20.45 »Boris Godunov" —* 22.15 Poročila. Petek, 22. 5.: 17.00 Ruščina — 17.30 Angleščina — 18.00 Poročila — 18.05 Filmski klub — 18.30 Poljudno znanstvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček: Beti Jurkovič — 19.00 Obzornik — 19.30 Zapiski izginulega 20.00 Dnevnik — 20.45 Celovečerni film — 22.15 Jazz no ekranu — 22.45 Poročila. 00000000000000000000000000000000000000000<0>0<»000000000< Izbor slovenskih revij in listov ki jih lahko naročite v naši knjigarni 0 OBZORNIK, mesečna ljudska revija s pestro vsebino in slikovnimi prilogami, letna naročnina 60 šil., pos. številka 5 šil. 0 NAŠA SODOBNOST, osrednja slovenska kulturno-umetniška revija, letna naročnina 120 šil., pos. številka 9 šil. 0 BOREC, mesečno glasilo Zveze združenj borcev NOV Slovenije, letna naročnina 72 šil., pos. številka 5 šil. £ RODNA GRUDA, mesečna ilustrirana revija Slovenske izseljenske matice, letna naročnina 100 šil., pos. številka 8 šil. 0 NOVA OBZORJA, revija mariborskih kulturnih delavcev, letna naročnina 45 šil., pos. številka 5 šil. 0 JEZIK IN SLOVSTVO, glasilo Slavističnega društva v Ljubljani, letna naročnina 60 šil., pos. številka 4 šil. 0 PLANINSKI VESTNIK, glasilo Planinske zveze Slovenije, letna naročnina 40 šilingov, pos. številka 3 šil. 0 KURIRČEK, mladinski mesečnik Zveze združenj borcev NOV Slovenije, letna naročnina 30 šil., pos. številka 3 šil. 0 PROTEUS, ilustriran mesečnik za poljudno prirodoznanstvo, letna naročnina 30 šil., pos. številka 3 šil. 0 PROBLEMI, mesečna revija za kulturo in družbena vprašanja, letna naročnina 72 šil., pos. številka 5 šil-0 LOVEC, mesečna revija za lovce, letna naročnina 80 šil., pos. številka 6 šil. 0 NAŠA ŽENA, mesečna ženska revija, letna naročnina 48 šil., pos. številka 3 šil. 0 PERSPEKTIVE, mesečnik za kulturo in družbena vprašanja, letna naročnina 80 šil., pos. številka 6 šil. 0 TOVARIŠ, tedenska ilustrirana revija z bogato prilogo za ugankarje, mesečna naročnina 20 šil., pos. številka 4 šil* 0 NAŠI RAZGLEDI, štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, mesečna naročnina 7 šil., pos. številka 2.50 šil* 0 DELO, osrednji slovenski dnevnik, mesečna naročnina 50 šil., pos. številka 1 šil* 9 PAVLIHA, tedenski humoristični list, mesečna naročnina 6 šil., pos. številka 1 šil. TT, tedenska tribuna, bogato ilustriran tedenski list, mesečna naročnina 12 šilingov, pos. številka 2 šil* 0 MLADINA, tedensko mladinsko glasilo, mesečna naročnina 8 šil., pos. štev. 1 šil* Pri mesečni oz. letni naročnini je vračunana poštnina za redno dostavljanje, za p°' samezne številke pa je navedena prodajna cena v knjigarni. »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse RADIO PROGRAM i