3. štev. PMHM MK * «rtawl SHS. V Uubllanl, v sredo 5. januarja 1921. poumuri iti«. 1 krono. Lete V. Izhaja rasen nedelj In prašnikov vsak dan ob 10. ari dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, f>,ančiikanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mni po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2f—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo lugoslov. socUalno - demokratline stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali k dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, sa četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije sa lisi so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani • Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Trboveljska matematika. Trboveljska premogovna družba razpisu ie v dnevnih listih povišani« svoieira kapitala od 24 mili ionov na 4S mili tonov kron. Z drugimi besedam5: Družba namerava svoi osnovni kapital, na podlagi katerega sc račun-! dividenda, podvojiti. : Davčna oblast -- ali razumeš? Svoio osnovno glavnico hoče družba povišati z izdajo 120 tisoč novili delnic. Iz tesra bi se dalo sklepati, da ie bilo Uidi starih delnic 120 tisoč. Stare delnice so veliale vsaka 200 kroti stare avstriiske veliave. t. i. 200 kron v zlatu. ker ie imela bivša monarhija zlato veljavo. Starim delničarjem ie plačevala dnižba oo 12 kron dividende, t. i. obresti oo 6 od sto. To svoto ie plačevala tudi po polomu monarhiie. ko ie bila vrednost krone in vrednost premoga vsa drugačna. O teli diferencah družba previdno molči. Jasno oa ie. da ta sfenar mora nekie biti. in sicer se ? neke »tuie države« br>do prišli iz Češke Mi ne \e.mo kanS-na tainost nai bi ti'v:ala v tem. ko vendar cel svet vidi in ve kai se ie godilo pred kratkim na Češkem in kai se godi danes Dri nas. Dvomimo na prav zelo. če se bo dalo s takimi poročili kakor nam jih oošilia Bekrrad. razvneti razpoloženje proti komunistom. Ta metoda doseže lahko tudi nasproten uspeli. Rumunija mobilizira proti fcoljševikom. LDU. Pariz. 3. januarja. »I-iberte« ohiavlia s pridržkom brzoiavko iz Bukarešte po kateri kliče vlada z oziram na resni ooložai. ki ie nastal vsled zbirania velikih boliševiških čet ob meri. letnike 1913. 1914 in 1915 nod zastavo. Poleg teaa se bodo nameščenci železnic militarizirali. — Romunska mobilizacija ie uspeh francoske politike. Vprašanie pa ie. če bo Take Ionescu, ki ie veren za-vezn% Francozov, s svoio politiko prodrl. • >r Železničarska stavka v Avstriji. LDU. Gradec. 4. ianuaria. Stavka* vseh u nar jz Moskve. Dokazi? Kie so? Za kal se ne objavilo? Posebno čvrsta ie oa tista o »ofi-eiriih kraljevske garde v služb? komunistov«. Ne rečemo, da to ne bi bilo mogoče, ker mogoče ie vse: am pak verietno na to ni — dokler ne bodo predloženi dokazi Da. dokazi! Dokazi v političnih procesih so pa iako čudna stvar, k imaio svoio zelo zanimivo zgodovino. Dokaze za politične orocese se lahko tudi fabricira! Svetovnoznani proces Frieditmeov na Dunaiu za ča sa okuoaciiske krize leta 1908. nam ie še vsem v živem snominu. Podlaga tega procesa so bili faizlfikatl. Za časa svetovne voine so se razširiale širom sveta najstrašnejše vesti o različnih grozodejstvih tega ali onega naroda, podkrepljene s fotografiiami nedolžnih žrtev in vsakovrstnimi »lastnoročnimi« pismi. Mogoče vedo o takih stvareh tudi v Belgradu kaj malega? V Ljubljani vemo nekaj, namreč to. da le bila velika masa grozodejstev — orost falzlflkat: družeča ne vemo nič. Če se bo torej vršil Droti komunistom kakšen oroces. Dotem ne bo smela odločevati o niihovi usodi samo štimunea — in nič druzega se ne namerava doseči z razširjanjem takih vesti kakor 5ih sedal razširiaio iz Belgrada — ampak pravica! To bo pa mopoče dognati le na ta način, če se hodo* oodvrgli vladni dokazi iako Vrifičnl preiskavi! Dogodki na Reki. LDU. Trst. 3. iap. Voina ladja »■Daote Aliehieri« bo naibrže iutri zvečer odplula. Živlienie na Reki bo kmalu v normalnem teku. LDU. Rim. 3. ian. Tekom zadnjih dogodkov na Reki sta imeli obe stranki od 24. decembra Da do podpisa opatijskega dogovora nastopne izgube: Regularne čete 17 mrtvih in 120 ranjenih. iregularne čete 8 mrtvih. 50 ranjenih. Polec tega sta bila usmrčena Je dva civilista in približno 10 ie bilo ranienih. LDU. Rim. 3. januarja. Reški Usti poročajo: Občinski svet le Izvolil Orossicha za reškega guvernerja. Za madžarske komuniste. FRANCOSKI IN NEMŠKI SOCI.IA-LISTL ZA MADŽARSKE KOMUNISTE. LDU. Pariz 3. januarja. Upravna komisija Centralne delavske zveze (Confederation generale du Travail) je na svoii seji dne 31. decembra soglasno soreiela sklep v katerem iz-nova protestira proti terorizmu madžarske vlade na»>ram strokovnim organizacijam in bivšim liudskim komisarjem ter zahteva, da se francoska vlada upre izvršitvi obsodb liudslah komisarjev. LDU. Berlin. 4. ian. Kakor do-znava »Vor\varts« iz Kassla. Je Scheidentann poslal madžarskemu ministrskemu nredsedniku brzojavko v kateri ga opozarja, da ie smrtna obsodba proti bivšim liudskim komisarjem zbudila ogorčenle ln srd med vsem socialno-demokratskim delavstvom. Proti izvršitvi smrtne obsodbe govore človečanska čustva a noilitičaa uvidevnost. LDU. Budimpešta. 3. januarja. Ministrski predsednik grof Teleki je zastopniku angleškega koresnou-denčnega urada o stališču madžarske vlade glede na nrctnlo fuske sovjetske vlade da bo gotove v vojni uieto. madžarske častnike smatra-a kot talce za madžarske na smrt obsojene ljudske komisarje, izjavil, da zadržu ie Rusija 4000 do 6000 madžarskih ufetiij častnikov ln Inte-igrntov. Madžarska vlada ie sklenila. ponuditi ruski vladi pogaianla o nadallnli usodi ljudskih komisarjev, da fci rešila one osebe. Dne 31. decembra 1920 le dospel brezžični odgovor. da se hoče moskovska vlada Doeaiaiu SPLOŠNA DELAVSKA IZOBRAŽEVALNA ZVEZA „SVOIiODA“ ODSEK ZA ZAŠČITO DECE (MLADINE) naznanja, da bo brezplačno razdelila več metrov blaga (barhenta), l:i mu ga je potom American Jugoslav Co-mercial Board Ltd poslala v razdelitev Slovenska Narodna Podporna Jednota. Chicago 111., Amerika. Blago je namenjeno Ie za ubožne otroke, zato je treba v pro^ ’Ji navesti število otrok, imena' taistih in premoženjsko stanje cele družine. Prošnje naj se vlagajo osebno ali po pošti do 15. januarja t. 1. na naslov: Tajništvo Splošne delavske zveze „Svoboda“, Ljubljana, Šelen-bureova ulilca 6/11. Žepni koledar za leto 1921 je izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki ga še niso naročili, naj ga čimprej na-roče pod naslovom »Tajništvo JSDS, Ljubljana, poštni predal 168“ ali pa pri upravi .,Napre]a“ v Ljubljani. -Trdo vezan izvod velja 14 K; kdt. naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta. Dramatični odsek del. izobraževalnega društva »Svoboda« podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri popoldan v dvorani Delavskega doma igro »Mati«, trodejauka, spisal Ksaver Meško. Tiskarski škrat. V včerajšnjem nadaljevanju »Ellsljade« so se zamešale nehote vrste ln s tem onemogočile spoznati celotno misel. Konec tretje kolone In začetek četrte se glasita: »Vsa bitja so trepetala in prosila: »Prizanesi nam, strašni asketi« In Vasistha se Jih je usmilB. Visvamitra pa je zaklical: »Kaj mi koristi kraljeva moč! Brahman* hočem postati kakor Vasistha.« In še! je v gozd in tam delal pokoro na komunizmu. Pri novo-> letnem sprejemu je ime! predsednik Masa-ryk govor, v katerem se je med drugim pečal tudi z zadnjim komunističnim pučem. Predsednik Masarvk smatra, da se je komunist. stranka pokazala administrativno in politično za nezrelo. Poudarjal je, da s* ruske metode v Češkoslov. republiki n« dajo izvesti. Parlamentarni princip se mora z-avarovati pred nezakonitimi napadi. Tak socializem je anahronizem. Glede nacionalnih vprašanj je rekel predsednik, da pariški mir n! rešil vseh narodnostnih problemov, vendar pa se more opažati precejšnje zboljšanje razmer proti predvojnemu stanju. »Jaz«, je končal predsednik Ma« saryk, »ne stavim države nad narode. Dr< žava je demokratično sredstvo v prid narodom In prebivalstvu.« + V Prago je 3. tm. dospela 15 članska delegacija angleške delavske stranke, na čelu ji znani voditelji angleškega delavstva Thomas, Henderson, Macdonald in Chync. Tudi znan! ustanovitelj delavska asociacije in utemeljevatelj delavskih univerzitetnih ekstenzij Mountbrldge je dospel. Delegacija bo študirala razmere v Češkoslovaški kakih 10 dni. + Skandinavski socljallstl so zelo ogorčeni proti krvavim razsodbam madžarske reakcije nad ljudskimi komisarji. Branting piše v >Socialdemokraten«-u, da so skandinavske vlade mislile upostavitt diplomatičnc oduošaje z Madžarsko, toda dolžnost vseh delavskih strank je, da ta sramoto prepreči. Branting naznanja pada-lamcntarno akcijo proti Horthyjevcem Iti upa, da bodo v tem oziru tudi vse drugo države sledile. — Svarilo naši bornirant reakciji, ki se polagoma pogreza v blato madžarskih krvavih hijeni + Misel prodira. Ledebour je priobčil v »Freiheitl« članek, v katerem povdarja, da je samo manjšina nemškega proletark jata pridružena Moskvi. Bližnji razcep v stranki neodvisnih socrjalistov in zahteva, spominjajoč na enotni socijalistični nastop za časa Kappovega puča in bojkotirani* Poljske, naj bi vse socijalističiie nemške stranke pripcavljale konferenco za enoten nastop proti reakciji. M- Avstrijska soc. demokratična levica se združi s komunisti. Na zadnji konferenci zaupnikov soc. dem. levice v Avstriji, ki jar vodita dr. Frey in Roth, In koje so se udeleži!! tudi zastopniki komunistov Toman« ln Koritschoner, so sprejeli po referatu dr. Freya resolucijo, ki pravi: »Konferenca soc. dem. levice odobrava sklop strankine-* ga vodstva, da se izvede združitev sooi dem. levice s komunistično stranko na zbtM ru v dneh 22. do 24. januarja 1921. Socialno demoratlčna levica je že pred temi sprejela 23 pogojev moskovske Internacijo« nalc. + V vrstah čsi. komunistov so se po-javUa načelna nasprotstva. Tako Je n. pr. napisal urednik »Rudega Prava« V. Lev v okoliško glasilo komunistov »Ruda Straž* oster članek proti generalni stavki in njenim inspiratorjeni. Tudi boleslavskl komunisti so Izrekli proti stavki. In njih glavni zaupnik Izjavlja, da le bila stavka nesmisel ter da bodo poklicani insplratorj! stavke pred strankino razsodišče. Vojtech LiV e že Izstopil iz uredništva »Rudega Prava« in se vrnil v »Nar. gledišče«, kjer j« bi! že proj dolgo časa nslužben. + Protestirajo! NomSka zedinjena! comunlstlčna stranka je protestirala z vsa odločnostjo pri Izvrševalnem odboru koi< munlstlčne Internacljonale, ker je Imenovav ni odbor sprejel v internacionalo tudi take stranke, ki Z njo samo simpatizirajo. —« Titko smemo v kratkem pričakovat! razcep; med komunisti In ustanovitev nove radU kalno-boUševiške »Internacljonale«. + Ameriški socljallstl šo zahtevali od kongresa, da razveljavi vse vojne zakone in izpusti vse politične jetnike. + Poslanstvo Gorkljeve žene. 2ena Maksima Gorkega je prevzela ua prošnja poljske vlade nase iuicijativo, da bo ulivala na sovjetsko vlado zaradi boljšega ravnanja s poljskimi vojnim! uJeUilki, ki so nahajajo v Rusiji. Namen njcueca prihoda v Rigo je v zvezi s pogajanji z delegati Poljskega »Rdečega knifa«. + De Valera zopet na Irskem. Sloviti siiiiainovaki vodljolj »Jera se je l& Stev. 3. NAPREJ. Stran 3, Amerike povrnil v svojo domovino, da zopet podžge stvar Irske revolucije. Britanske oblasti v Ameriki mu sicer niso hotele dati polnih listin, a si je vedel pomagati brez njih, kar je Britancem zelo neprijetno. Tako smemo pričakovati na Irskem novih zapletljajev, vse hujših .od prejšnjih, ker danes Irci vedo, da je Anglija šibka- ko jim je vendar ponudila delno avtonomijo. + Komunistična »enakopravnost« Osmi vseruski kongres ie sklenil, ustanoviti red rdečega kladiva. — Viljem je tudi podeljeval svojim »hrabrim« vojakom razne redove! + Sovjetska Rusija in Madžarska. Ljudski komisar za zunanje posle ti-čerln je madžarskemu ministru za zunanje posle Telekiju odgovoril na noto glede uvedbe pogajanj zaradi usode obsojenih madžarskih ljudskih komisarjev, zavrnil očitke v noti in predlagal Revel kot kraj pogajanj. Odprava družinskega življenja v sovjetski Rusiji. Na osmem sovjetskem kongresu ie gospa Kolantaijeva govorila o stanju delavskih in kmečkih žena v Rulii in je predlagala, naj se ukrenejo odredba, da se ženske osvobode od neplodnega domačega dela, da bi se mogle udeležiti javnega življenja. Sedaj se odgaja že 140.000 o^rok ob državnih stroških. Treba pa bi bilo oddati še mnogo milijonov otrok v državne zavode, da bi se njih matere osvobodile 7.a koristno delo. Sprejel se ie predlog v tem smislu. + Radek in Bucharin zoper sovjete. Na kongresu sovjetskih panamistov v Moskvi, katerega sta vodila Radek in Bucharin, js prišlo do nesporazumljenja in izgovorjeni so bili energični protesti zoper sovjetska vlado ob vprašanju trgovskih zvez z inozemstvom. Radek in Bucharin sta v živi debati najenergičnejše napadala vlado, kako je mogla napraviti načrt o koncesijah *a inozemske buržoazne kapitaliste, ki s tem morejo sovjetsko Rusijo ekspioatiraii kakor hočejo, — Stranka modernih komunistov, kateri stoji na čelu predsednik ekonomskega sveta M. A. Rukavin in komisar Kljapnikov, kritikuie sovjetski sistem sploh, ki uvaja mesto produktivnega dela birokratsko fronto nedela. Dnevna kronika. D opisi. Celje. Hlapci kapitalizma dvigajo svojo glavo. V celjski okolici se pojavljajo razni reakcijonerni elementi. Med le-te spada tudi delovodja Wohlgemuth pri tvrdki A. Westen. Ta vsenemški prenapetež misli, da ima pravico delavce in delavke šikanirati po nekdanjih metodah. Preteklo soboto je ukazal delavki J. K., da mora delati nadure, akoravno mu je povedala, da si mora iti živila nakupit, Vsled tega tudi ni delaia zahtevane nadure. Ko je prišla delavka prihodnji teden zopet na svoie delo, katero je za žensko itak usodepolno, je zahteval ta tujczeinski mogočnež, da mora takoj tovarno zapustiti in se pobrati domov. Na intervencijo vrlih zaupnikov je sicer umaknil svoj tevrorski ukaz, izrazil se je pa naprarn zaupnikom, češ, da se bo od novega leta dalje delalo 10 in ne več 8 ur na dan. Svetujemo g. WohIgemuthu, da si rfaj nikar kaj takšnega ne domišljuje in obenem ga svarimo pred takim nečloveškim postopanjem v delavci. Pelavcem v \Vestnovi tovarni pa pravimo: Kapitalističnega tlačanstva se ne boste rešili, če zabavljate na delavske zaupnike, temveč le potom močne in enotne strokovne organizacije »Savcza mctalskih radnika v Jugoslaviji«. Takrat bodo ljudje a la WohlgemutIi uvideli, da je Igra z zavednim delavstvom nevarna. Celje. Pri nas imamo mnogo trdovratnih kapitalistov, ki si domišljujejo, da delavcem ni treba plačati zaslužene in po pogodbi določene plače. Najlepši primer kapitalistične grabežljivosti je občeznani g. Peter Majdič,'lastnik paromlina in čhn Zveze industrijccv v Ljubljani; pri kateri s« je dne 30. oktobra sklenila pogodba, veljavna za vse mline v Sloveniji 1 Gospod Majdič kot dober Slovenec pa prijatelj Slovenstva le takrat, če ima

re-vodnika ter ranili enega meščana. Iz mesta so odvedli dva meščana v planine, da bi zahtevali odkupnino. Corrigel Tiskarski Škrat nam je včeraj zopet precej ponagajal — ln to predvsem v kulturnem vestniku. V poročilu o »Zrnju« mu ni ugajalo ime Puncer (spreminjal ga ali v Bučer ali Punner); v poročilu o ameriškem družinskem koledarju je pa skrivenčil celo šesto vrsto. Ta naj se glasi: * in »Na pohodu* (p.); Ada Ne-gri , . . Druge malenkosti bo čitatclj lahko popravil sam. Po svetu. — Novice iz Amerike. Brezposelnost v Industrijskih krajih narašča. Industrialci odpuščajo delavstvo In mu znižujejo mezde. Ponekod so rudarjem znižali dnevno mezdo na 4 dodarje, — Kulturna, strokovna in politična organizacija med ameriškimi Slovenci se lepo razvija. V Chicagu so slainničarke, pri katerih je mnogo Slovenk, ustanovile svojo organizacijo. Peter Aha-CiC je v Chicagu ustanovil svoj orkester, pri »Slov. dramatičnem društvu« pa mnogo deluje rojak Ivan Molek, ki je prevel Iz angleščine več dramatičnih in drugih del na slovenski jezik. V Chicagu Je Književna matica izdala v deccmbru lanskega leta dve slovenski knjigi »Zajodalci« (Iv. Molek, socljalna povest Iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki in »Zakon biogenezije«, prevod iz angleščine. AgteriškI Slovenci so poslužujejo dr. F. Kernovega angleška* slovenskega slovarja. — V kraju Bab er ton jo ponesrečil in umrl Anton Benko doma Iz Šril, umrla je tudi Marija Makovec iz Iške vasi pri Ljubljani. — Vsled prepovedi alkohola se je sicer zmanjšalo število pijancev, toda mesto pijančevanja so začedi ljudje igranje za denar. Neka statistika pravi, da baje sedaj ljudje na kvartali več zapravijo, kakor so zapravili prej -na pijači. — Podružnica mednarodne zveze strojnikov v San Franciscu namerava poslati v Rusijo več tisoč strojnikov. — Ameriška republikanska stranka obljublja kapitalistom olajšanje davčnih bremen, ki jih pa misli zato navaliti v indirektnih davkih na ramena delavskega ljudstva, — Ogrski ljudski komisarji pred sodiščem. Kakor smo že kratko Javili, je 28. decembra budimpeštansko sodišče izreklo svojo obsodbo nad desetorico bivših ljudskih komisarjev. Na smrt so obsojeni: Karl Vantus, Dozider Bokanyi, Peter Agoston in Jožef Haubrich, v dosmrtno ječo pa: France Bajaki, Anton Dovcsak, Jurij Ny-isztor, Henrik Kalmar, Jožef Kelen in Aleksander Szabados. Karol Vantus Je bil ljudski komisar za poljedeljstvo ter je *a-poveljeval rdeči armadi na jugoslovanski fronti. Dezitler Bofcanyi je VOdH tretjo de« so armado pr| Mlslcolczu. Peter Agoston, univerzitetni profesor, je bil poverjenik za zunanje zadeve. Jožef Haubrich je bH mestni poveljnik v Budapešti, prej pa vodja organizacije kovinskih delavcev. Bivša kovinska delavca Bajaki ln Dovcsak sta bila zaposlena pri kortiisarijatu za socljalno produkcijo (trgovino). Kmet Jurij Nyisiztor je osnoval kmečke produktivne zadruge. Kalmar, prej urednik lista »VVestnngarische Votksstimme«, Je bil komisar za narodnosti. Elektroinžener Kelen je bil dodeljen Icoinl-sarijatu za socljalno produkcijo. Novinar Szabados je deloval v komisarijatu za uk ter tu načeloval oddelku za umetnost, literaturo in propagando. / — Mary Mac Arthur, predsednica zveze angleških ženskih strokovnih organizacij in Delavske zveze je umrla te dni v Lotfdotiu v 40. letu starosti, — Arhitektonska izložba v Gano. Belgija pripravlja veliko arhitektonsko izložbo, ki bo v 1M1. letu otvorjena v Oamt. Na tej izložbi bo razstavljeno vse, kar se i atiaša na zgradbo komplelne hiše. En oddelek bo posvečen vzpostavitvi porušenih mest; dekorativna umetnost, luksusuo pohištvo in vsakovrstno navadno pohištvo bo tudi razstavljeno, — Ilija RJepln, slavni ruski slikar, ki je že večkrat umrl, Je daroval Finski zbirko svojih umotvorov. Prišel je sedaj na Finsko, kjer si jih Je v helsingforškem muzeju ogledal. — Petrograjsko prebivalstvo umira lakote. Letski Rdeči križ je poslal mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi poziv na pomoč prebivalstvu Petrograda, proseč glavno za živila in oblačila. V pozivu pravi, da prebivalstvo Petrograda lakote dobesedno umira. Novorojencev ostaja pri življenju komaj 10 procentov. Ostali umirajo, — Rusi so elektrificirali progo Petrograd - Moskvo. To velikansko delo je izvršil mlad inženir sam, ki je uporabil zavržene akumulatorje in stare železniške vozove. — Protiangleško gibanje v Mezopota-mljl zopet narašča. Za Božič je bil na bagdadski ulici umorjen angleški častnik, ki predseduje policiji — M. Everest, najvišja gora sveta, je po novejšem merjenju visoka 8882 metrov; doslej 8840 metrov. — Mormoni pridejo! »DaUy Express« doznava iz Amerike, da se pripravlja znana čudaška verska sekta Mormonov na veliko propagandno delo v Evropi. 1846 mislonarjev in 300 mlsionaric bo sodelovalo in sicer od hiše do hiše. Kakor znano Je središče mormonskih verskih zanikancev v Sal-t - Lake - City v Zedinjenih državah. Njih posebnost je mnogoženstvo In pridi-govanje skorajšnjega konca sveta. Imenujejo sami sebe »poslednje svetnike«, čudna zveze, kakor se morejo poroditi samo v ubogih možgančkih verskih prenapetežev. Sicer so pa Mormoni delavno ljudstvo, ki ne pozna — samostanskega lenuharstva. Ni Izključeno, da dosežejo v Evropi mnago uspehov — radi tistega mnogoženstva, saj veste! Organizacijski vestnik. Iz stranke. Celje. Krajevna politična organizacija JSDS v Celju vabi vse zaupnike na sestanek, k! se bo vršil v četrtek, dne 6. t. m. ob 9. uri predpoldau v prostorih gostilne pri »Zelenem travniku*. Kor se bodo važne stvari razpravljale in predpriprave za občni zbor izvrševale, prosimo, da se vsi vab. Ijeni sodrugi zanesljivo tega sestanka udeleže. Ob enem obveščamo vse, ki se zanimajo za udeležbo predavanj, da se disku-zijski večeri vrše vsako soboto v lokalu kakor po navadi ob pol 8, url zvečer. — Kraj. pol. org. JSDS v Celju, Iz strok, organizacije. Ljubljanska ' podružnic« kovinarjev sklicuje svoj mesečni shod v restavracijo »Plzenska pivnica« (zraven Nenske . cerkve) v nedeljo 9. januarja 1921. ob 9. url dopoldne. Sodrugi kovinarji vsoh stroki Ker Je to zadnji shod pred občnim zboram in z ozirom na skrajno žalostni položaj v kovinski industriji je naša sveta dolžnost, da se tega shoda vsi do zadnjega udeležimo. — Odbor, Odbor ljubljanskih kovinarjev opozarja vse svoje člane, da nad oddajo svoje le* gttltnacijc nemudoma v društvenem lokalu v svrhto kontrole, ker drugače Je kontroia nemogoča in člani, ki so že storili svojo dolžnost, predolgo ne dobijo svojih legitimacij. čevljarji y Mariboru so v mezdnem gibanju. V ostalih krajih Slovenije Je v čevljarski stroki velika brezposelnost; nihče itaj ne išče dela v teh dveh strokah v Sloveniji. — TaJnStvo osrednjega društva. Občni zbor strokovne organizacijo živilskih delavcev v Colju se bo vršil 9. januarja 1921. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Ban Jelačič«, Prešernova ulica 6. Dolžnost vsakega dana je, da se zbora udeleži* ker vsebuje dnevni red zelo važne točke. Vestnik Svobode. Splošna delavska zveza- »Svobode« priredi dne 9. Januarja 1921. v vel&t dvorani hotela »Uniona« VELIKI PLES »SVOBODE«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Lanski naS ples Je bil eden najlepših In vsakemu po-setnlku gotovo ostal v najlepšem spominu. Preskrbljeno je, da naš letošnji ples ne bo zaostal za lanskim, zato vabi odbor sploš-ne delavske zveze »Svobode« sedaj vse sodruge ln sodružlce ter prijatelje nate kulturne organizacije, da se tega plesa udeležijo v največjem števili!. Torej nasvidenje v nedeljo v hotelu Unionu. Občni zbor S. K. »Svobode« se bo vršil dne 6. Januarja 1921. ob 10. uri do-poldne v prostorih Nakupovalne zadruge, Aleksandrova cesta 5, z običajnim dnov-nkn rodom. — Tajnik. Podružnica del. izobraževalne zveze »Svoboda« v Celju sklicuje svoj 3. redni občni zbor v nedeljo, dne 9. januarja 1921 ioBno ob 8. url predpoldne v prostorih gostilne pri Zelenem travniku. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročila blagajnika; volitev novega odbora; raznoterosti. Opozarja se vse člaue, prinesejo člansko izkaznico s seboj, ker sicer bi se Jim zabranilo vstop ter da se za gotova vsi zborovanja udeleže. Polno številnost, — Odbor. Dramatični odsek »Svobode« v Radečah vprizori v četrtek, dne 6. t. m. v društvenih prostorih »Svobode«. Meškotovo »Mati«, dramo v 3 dejanjih. Začetek ob 3. popoldne. Sodrugi in sodružiee, udeležite se te predstave polnoštevilno in podpirajte kulturno delo naše organizacije. — Kultura tobaka v Sloveniji. Ministrstvo financ je dovolilo za leto 1921 gojenje tobačne rastline v Sloveniji, in sicer, v črnomeljskem, novomeškem ta krškem glavarstvu; na Štajerskem v okrajih Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor hi Ljutomer ter končno v celem Prekmurju. Letos so se izvTšill poskusni nasadi, bodoče leto se bo gojenje izvrševalo v večjem obsegu. Pripravlja se ustanova urada za tobakovo kulturo v Ptuju in po potrebi ekspozitura za Prekmurje; ako se izkaže veliko zanimanje na Dolenjskem ozir. v Bs-llkrajini uspostavi se tudi v Novem mestu tak urad. Moremo upati, da bodo že po-četkom meseca februarja 1921 mogli pričeti s pripravljanjem sadlvcev v vseh n** štetih okrajih. V katerih okrajih, oziroma v katenBi občinah in selih se bo dopustilo sajenje tobaka, ie odvisno od števila prijavljenih sadivcev. Za začetek ie dovoljen no zasaditi najmanj pet arov, to je 500 m* oziroma 2000 sadik enemu kmetu.Želeti Je, da se v en! vasi, če le mogoče, večina kmetovalcev oprime te kulture. S tem le olajšano monopolni oblasti nadzorstvo la pouk. Za Slovenijo je namenjena saditev! velikolistnih ogrskih vrst. Te vrste dala obilo žetev In so za našo fabrikacljo po-< sebno potrebne, da slednjič moremo zadostiti zahtevi konsumentov po tobaku za pipo in žvečenje. Finejše vrste sc bodo za sedaj gojile le za poskušnjo, če bodo pri nas uspevale. Pridelek tobaka velikolistnitt vrst na en hektar Je 1800 do 2000 kg. Vi dobrih letinah pa je pridelek še preko 2000 kg na hektar ali na 1 ln trlčetrt joha. Od-« kupne cene za en kilogram tobaka znašajo povprečno 24 kron. Seveda se odkupna ce« na ravna po kakovosti blaga. Monopolna Uprava Je določila za Slovenijo v letu 192ti sledeče kupne cene za en kilogram sira« vega tobaka: Za izredno lepi del pridelka 56 kron; za I. klaso 40 K; za II. klaso 24 kron: za III. klaso 16 K; za IV. klaso 1| kron; odpadke (furdo) vezane 8 K; ne ve« zano 4 K. Tobačna kultura bo lahko dajal* našemu kmetu izredno dobre dohodke, f« se bo oprijel te kulture z ljubeznijo, marljivostjo in vestnostjo. MJsllmo da ni treba še naglaSali, da sme sadit tobak le tisty ki dobi za to dovoljenje in se s tem zaveže, da ves pridelek odda državnemu monopo« lu, ki mu ga po določenih cenah odkupi. ' — Mestna hranilnica (Gemeinde Spar« kasse) v Mariboru obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1921 po 3,/t%, večje in stalnejše vloge pa p« dogovoru. Hranilnici je pupllarno varen In največji denarni za< vod na Štajerskem. Stanje hranil, vlog sa ie v letu 1920 zvišalo za 8 milijonov la Ima sedaj nad 48 milijonov vlog, kar je doka® zaupanja vlagateljev do zavoda, katerega vsestransko priporočamo. Obširnejše poročilo se bo podalo javnosti, kakor hitro bode bilanca za leto 1920 dovršena. Napredek domačega zavarovat* nega zavoda. Kakor doznavamo, je zavarovalna družba -..Jugoslavija" poleg „Feniksa“ in »Graške vzajemne zavarovalnice" v zadnjem času prevzela še eno inozemsko družbo in sicer ..Franco Hongroise“. Mohamedanska tvornlca papirnatih vrečic v Sarajevu. V Sarajevu se je usti« novlla tvomica papirnatih vrečic za ženske mohamedanskega veroizpovedanja. — Bogastvo Bolgarske. Po Informacijah londonskih trgovskih agenc more Bol< garska od letošnje žetve izvoziti 369.000 ton žita, 63.000 ton rži, 57.000 ton ječmena, 248.000 ton ovsa in 508.000 ton koruze ali skupaj 1,244.000 ton. — Gospodarstvo Oreclje je zelo pasivno. Dnevni deficit znaša 3500 pl. šter< dingov. — Za pogozdovanje po vojni uničenih’ lerajev so pripeljali doslej iz Amerike Vi Evropo 12 milijonov smrek. Spori. Športni lub »Primorje«. Opozarjamo na redni občni zbor S. K. »Primorje«, ki se bo vršil 6. t. m. ob 15. uri v prostorih so-Stilne Batjel, Karkovska c. 4. K obilni udeležbi sc vabijo vsi ljubitelji športa. k »Šport«. Izšla Je pravkar prva številka drugega letnika našega doslej nailep-šega športnega lista v Jugoslaviji. List Je vsebinsko bogat in zanimiv, tiskan na fn nem papirju hi ima okusne sliko. Ta številka priobčuje vc-č zanimivih razprav o našem zimskem, predvsem smuškem športu Noben športnik ki lirijatelj športa ne nmre Usta pogrešati. Priporočamo naročnino. List izhaja tedensko. — Uredništva hi priporočali, da šteje straai številk zapa-redjio kakor pri revijah ter da priloži koncem leta seznam vsebine, s čltner bo po* stregla posebna naročnikom. - ” vssh vrst V CIRIL SITAR LJUBLJANA A a RETCIIN Priporoča s@ tvrdka lisk »UMtoUtke tiskarn*« x Ljubljani, « F. BRUHAT g LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. i Mestni trg 25. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug I Ljubljana, Resljeva cesta 9. I ge priporoča za vsa y to I stroko spadajoča dela. | = Večerni tečaj = za krojno risanje (prikrojevanje) splošne garderobe za gospode po najnovejši metodi se prične koncem tega meseca. Prifaviti se je najkasneje do 20. t m. »ri M and. Žnidar, zastopnik Bloega zavoda P. Verdnik Ljubljana, Poljanska cesta št. 12. za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! !zda!atel|;>,an Mu,«,*.. ............— (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) g . sprejema , hranilne vloge, K 1 inslf po 4V Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 elanov ter sledeče društvene 6klade: Rezervni delež . ... • • K 41.647'42 Društveni sklad . , . . . i K 80.939*43 Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207 94. Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 in delci K 40—. —............- Pisarna v laserju »tov. M’ ~ Sv. Petra nasip St. 7, edina tovarniška zaloga šivalnih »Irolev v vseh opremah, materija! in izviba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-lltlltM enantijal steme, Igle, Olje na drobno in debelo. Kette gaiantija I Odzovorni urednik: Jak. Vehovec* Stran 4. LISTEK. j. Sucby: Eliziiada. (Dalje.) VI. Poros in Becefal sta odhajala, kar jima zastopi pot majhna gazela. -Kam pa tao drviš stric? Festina lente!* ga je ogovorila. »Tedaj misli?., Ua ne greva pravo pot«, ji odvrne slon Poros. »Ali morebiti ti ves, kje tiči sveta krava Sabaia?« »Ne, stric. Ne poznani je, pač jo bo pa poznala moja prijateljica, Kleopatrina kača.« »Kleopatra!« je zaklical Bucefal in napel svoja ušesa. »Da, da, tako se je imenovala egipčanska kraljica. Vsa egipčanska deZela }e bila »jena last. Mojo prijateljico pa imenujejo kleopatrino kačo, ker je kraljico reš3a trpljenja tesa življenja.« sKafco se je to zgodilo?« vpraša Poros. i St var Je zelo enostavna. Kleopatra sc je zaljubila v zalega Marka Antonija, ko je te prišU v Egipt. Njega Je pozneje premagal Oktavijan in Mark- Antoni} si Je sam zadel smrt v naročju lepe Kleopatre. Kraljica ni mogla preboleti njegove smrti ter je venomer premišljevala, kakii bi se rešila neznosnega življenja. Zgodilo se je pa, da je vrtnar kraljičine palače zajel nekega dne mojo prijateljico v blatu reke Nila, kjer je kaj rada prebivala. O teni je izvedela Kleopatra ter vrtnarju zaukazala, da naj ji prinese k večerji plctenico s sadjem in da naj vmes skrije kačo. Tako se je zgodilo. Kleopatra je segla v košarico. V tem hipu jo je pičila v roko moja prijateljica. Pri splošni zmedi, ki je sedaj nastala, se j£ moji prijateljici posrečilo uiti skozi okno palače nazaj v Nilovo blato, kjer je živela vse do konca svojih dni.« Ko je gazela umolknila, je pripomnil Bucefal: »čudim se lc, da se moreš ti nežno, prijazno biti© pajdašiti s strupeno kačo.« »Kača,« je odvrnila gazela, »je dobila strup od bogov, ker je slabotna žival. Moja prijateljica ni pičila kraljice morda iz sovražnih nagibov, pač pa, ker s« Je sama bala za svoje življenje. In naposled Je storila zaslužno delo, saj si je Kleopatra sama zaželela hitre smrti.« sTo je že res,« je omenil Poros, »ali veudar-Je opravičeno začudenje plemenitega Bitcefala, ker pravijo, da »gl Hi a vkup štriha.* — »Tudi res, stric. In jaz tudi ne bi bila kačina prijateljica, če ne bi bila navzoča pri Buddhovi pridigi v Benaresu. Poslušajta!« NAPRB j/ 1 »VII. Gazela je pripovedovala: »Tam ob sveti reki Gangu stoji sveto mesto Benares. V lepem logu tik mesta se Je shajalo vež svetih asketov. Ker so ti možje ljubili vsa bitja, sem se jim pridružila tudi jaz. Nekega dne se je bližal lo-gu mož, odet v rumeno asketsko obleko. Njegovo lice je odsevalo tako milo, da je trava, ki sem jo bila ravno pomulila, ostala neprežvečena v ustih. Asketi, ki so ga zagledali, so dejali: »tam prihaja Gotama, odpadnik od strogega reda asketov. Ne bomo vstali pred »jim, tudi mu ne bomo po stari navadi odvzeli čaše za milodare in vrhnega plašča!« — Čira se jhn pa približa Gotama, so vendar vstali raz sedežev in eden mu je odvzel čašo, drugi plašč, tretji mu je pripravil sedež in četrti Je tekel po vodo, da si prišlec umije nog?, Gotama si je umival nogi In oni so ga povpraševali, odkod prihaja, nazivljajoč ga prijatelja Gotamo. Tedaj jim je rekal: »Ne pozdravljate Dovršenega z imenom! Dovršeni je svet In popolnoma razsvetljen! Dosegel je cilj, kljer ni več smrti. Odsihdob bo oznanja! zveličavni nauk! Toda oni so odgovorili: »Kako Se mogoče, da si postal Dovršeni, ko še takrat, ko si hodil z nami mučno pot asketov, nisi dosegel najvišje-ga staleJa in popolnega razsvetljenja. Sedaj pa si to dosegel, čepTav si hrbet obrnil borbi za popolnost ter se povrnil v obilnost posvetnega Življenja?« »Dovrše- ni,« je odgovoril Gotama, »ne živi v obilnosti, on je svet in popolnoma razsvetljen,« In ko so še vedno dvomili, jih jc vprašal, če so ga slišali kdaj prej tako go-voriti. Seveda so to zanikali. Naposled so ga prosili, naj jim obrazloži zveličavni nauk. In predaval jim je o štirih svetih resnicah: o trpljenju, o postanku trpljenja, o uničenju trpljenja in o poti, ki vodi do uničenja trpljenja. »Bil je ta asket — Buddha!« »Buddha!« jc ponovil slon Poros zibajoč svojo veliko glavo, »čuli smo takrat o njem.« »Tudi smo slišali o njem v Indovi deželi,« je Tekel Bucefal. »Vem še, kako ga je iskal moj gospodar. Spominjam se, kako je nekoč rekel: »Da nisem Aleksander, b1. hotel biti Buddha 1« »Pa kako je ta pridiga vplivala na tebe, prijateljica gazela, da si sklenila prija- Stev. 3. tel.sivo s strupeno kačo?« je vprašal Bu-ceial. »To vprašanje našega plemenitega prijatelja je zelo upravičeno,« je dejal Poros, (Dalje prihodnjič.) Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doorinese Vam Feller-iev pravi Elza-fluid! 6 dvoinatih ali 2 veliki šoeciiahii steklcnici 42 K. i)r/;n /na trošarina nosebet. Troite na DOčasni nrehavi? Za-urtin? To zlo se odstrani s pravimi Fellerievimi Elza - krocliicami. 6 škatliic 18 K. — Želodec oktcdču-ioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in Doštnina posebei. a naiceneie. Eusren V. Feller. Stu-bica dania. E!sa tre št. 252, Ilrvat-ska, D. (5) = Peči, štedilnike kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino BREZNIK A FRISCH v Ljubljani, Cankarjeve nabrelje It. 1. Mariborska eskomptna banka, Maribor, ■ ■■■ . Tegetthoffova ulica 11 1 - - ;;......— Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle jjj - -y pod najugodnejšimi pogoji. - - Oglejte si razstavo fino izdelanih v Izložb! g. J. Gričarja v LJublJaui, Selenburgova ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih. l. PETEftllEl. fevljanki isister Celevika cenim At. 80 v salonu znane gostilne Vodnik. Zopet 1 ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermecki v Ciljo, in sicer volne, cefirie, tUkanine, etamina, balista za ženske obleke, sukna ltamgarna In hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, fobcev, svile in ie mnogo raznega dnizega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentegs, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, molkih in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, piistno ročno delo cd lastnih čevljarjev. 220 llustrovani cenik zastonj! Na debelo samo v !. nadstropju VELETRGOVINA p CTRM ETtTT CELJE ST. 314, Razpoiiljalna Z\. W A niilljvAl Slovenija. ■■■■■■■■■■■■ Riamiisitea Tovarna Barva vsakovrstno - • .........blago. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCtlolika stnice in srajce. Podružnica: Selenburgovaul.3. -------------------- Podružnice: —------------ — Maribor Novomesto Kočevje Gosposka ul. 38 Glavni trg št; 39. «r~V. Dame, gospodje! Ako želite biti elegantno oblečeni, si naročite pri meni ŠTAMPILJK1 Vrtalo* ant. Černe'1 LJUBLJANA Š90SJU TBO-Va Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Pna ktta tipna i ion Ante Korenjak in drug pri Sv. Barbari v HalcSah. Kupim vsako množino dnkaiDSvinca po naJvIBJlh cenah. H. Ussar, Uspmiia, Maribor,, Schiller Java ulica 17. Kemično čisti obleke. UNIOR TlOROfilA Josip Gregorin, Ljubljana, Trnovska ulica St. 19. Na drobno I Na debelo I Jos. Fabiani. Ljubljana, Prešernova ulica S4, mm nasproti glavne polte mm Telefon Interurban 548. Velika zaloga Špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -• namiznih in dezertnih vin