Stev 294 httiiaa Mana v nloiM (UiTt mm MU m ID V Traku, v imcMIo decembra 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI — tiTzenjsI ponedeljek — v«ak din zjnuaj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiški Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-nlflviL — Nefrankirana pisnia se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — jr'jateij in odgovorni urednik Štefan Q odi na — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> let« L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 siotinU. — Oglasi se računaju : širokosti ene kolone (72 mit). — 0*ta3l tr^jv^ev in obrtnikov in m. pi 40 ifcat osmrtnice, zahvale, poslani:e in vaMb po L 1.—, oglasi deaa.ni:i zavodov mm po L 1 — Mali o »lasi po 2* stat. besiia, naj nanj pa L 2. — naročnica In reklamacije seooSiliafn IzkliiiSao naravi edinoitr. v Trst-i, »lica -v Frančiška Asiakega štev. 20, L nadstropje. — Teicion nreiniSi/a in uprave I i-oi ,<3lel, ta ie postavljen v padec In a . v vstajenje mnogim v Izraelu Preteklo je 1922 let, kar se je rodil v daljni vasici vzhodnega rimskega cesar stva največji duh vesoljnega človeštva. \T;egova oseba je razdelila svetovno zgodovino na dva dela in prevrnila vse duševne vrednote človeštva. Njegove besede, izgovorjene pred 19 stoletji med priprostim ljudstvom njegove rodne zemlje, aiestijo danes v vseh delih sveta, živijo ned vsemi narodi in ljudstvi zemlje. Njegovo ime t7*ovarja, njega se spominja > njem govori 500 miljonov ljudi. Silovi-ejšega vpliva ni imel nihče na ljudi in ga ic bo imel nikdar. Kje je tisti, ki bi živel d govoril miljonskim množicam devet-.ajststo let po svoji smrti? Kje je tisti, ob :igar imenu bi trepetala notranjost ljudstev vseh jezikov po dveh tisočletjih? Iz Hoveka, ki je prebival 33 let na zemlji, aiso žuboreli še nikdar taki studenci živ-.jenja in moči. Ta mož, ki je Kristus, se e rodil med najnižjimi stanovi svoje de-čele. Njegov rednik je bil delavec, on sam e živel od dela svojih rok. Bil je ubog mi-car in nič drugega. RokeT s katerimi je blagoslavljal reveže, razsvetljeval slepce, klical k življenju mrliče, s^ se potile od dela in vihtele rokodelsko orodje. Med tistimi, ki so najnižji, najbolj revni, najbolj zapuščeni, si je izbral domovanje. Poslan je pač bil, da naznani evangelij pohlevnim, da oznanja »sužnjem osvobojenje in ujetni-som svobodo.« »Jaz sem črv, ne pa človek: ljudem sem v zasmehovanje in zaničevanje.« »Prezirajo ga in je najnižji med ljudmi. Mož trpljenja, ki pozna trpljenje. Resnično, naše bolečine je vzel nase in je nosil nase trpljenje.« »Dal sem svoje telo onim, ki so me tepli, in nisem skrival obličja tistim, ki so me zasmehovali in pljuvali. Čakal sern, da stopi k meni v moji žalosti, pa ga ni bilo, da mi nudi tolažbo, pa ga nisem našel.« Kristus, ki se je rodil v hlevu, ni na strani tlačiteljev, temveč tlačenih, ni s sitimi in skopimi, temveč z lačnimi in bednimi. Reveži in zatiranci ga blagoslavljajo in vanj verujejo. Kristus je branitelj razkropljenega in stiskanega m -«ster> ljudstva, je voditelj šibkih, zaščitnik preži ranih, zagovornik malih, ki jočejo pod nogami oblastnikov. Kristus je povzdignil do dostojanstva vse preganjane in izkoriščane, jih osvobodil vsega strahu, jim vlil zavest pravice. Kristusove besede, veljavne tudi za^ narode, so največja moralna sila, najsilovi-tejša notranja opora vsem zapostavljenim in zapuščenim narodom. Odprl jim je neizčrpne studence moralnih moči, v katerih lahko obnavljajo in krepijo svoje odporne sile. Nobena stiska in nobena nesreča jim ne more odvzeti nravne sveŽosti, ki je temelj in predpogoj uspešnih bojev. Take narode lahko strejo nasprotniki v cestni prah, prihodnji rod se bo prenovljen zopet dvignil in brez strahu nadaljeval svojo pot. Čim številnejši so porazi, čim težji udarci, tem bolj se pne žilavost in notranja sila teh plemen. Ni je oblasti na svetu, ki bi jih mogla vpogniti. V svoji moralni nezlomljivosti se kosajo z najbogatejšimi, najštevilnejšimi narodi. Kakor trden stolp stoje sredi viharjev in se ne poderejo. Taka ljudstva ojeklenijo v živ-ljenškem boju tako, da zrejo velikim narodom mirno v oči. Zavedajo se, da šo enakovredni, ker so se osvobodili za vselej od števila. Strah, negotovost« omahovanje se razprši, mir se razlije v vse delovanje ljudstva, ki ve, da je njegov obstanek zidan na skalo, ki se ne zruši. Kljub najbolj divjim viharjem vzide med narodom »polnost miru«, ki je zaklad vse moči in vseh uspehov. Tudi za male, svoj obsta--nek braneče narode, velja pozdrav božične noči: »Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, kateri so dobre volje.« Slovensko ljudstvo bo hodilo morda še dolgo skozi puščavo, njegova pota bodo mračna in nevarnosti bodo nanj prežale. Vendar ga nobena zla sreča, nobena stiska ne rnore zlomiti, če bo v njem moralna moč in mir, ki je bil oznanjen po Kristusu. »Pred vas sem postavil življenje in smrt, izberite si torej življenje zaše in svoj zarod.« Franciji dovoljena fradba vojnih ladij in pod-vodnikov, ki bo priUilao odgovarjala njenim zahtevam. Ajt^lja, Iri se je U>vtla proti gradbt podvodnikonr, je popolnoma osamljena s svojim staliičem, doćtm ae Francija strinja v glavnem z drugimi delegacijami. Socialist Evfe* Deba poaailoičen WASHINGTON, 24. Predsednik Har-ding je pomilostil socialista Evgena De-bo, ki je bil 1. 1916. obsojen na 10 let zapora, ker se je uprl izvršitvi zakona o obvezni vojaški službi Znano je, da je bil Deba pri zadnjih volitvah kandidat za predsednika Zedinjenih držav. Nenrfifa Voa Jagovr zbežal iz zapora PARIZ. 24. »Matin« javlja iz Amsterdama, da je von Kappov pristaš von Jagow, ki je bil obsojen na 5 let zapora, zbežal iz trdnjave, v kateri je , bil zaprt in ušel čez nizozemsko mejo. Avstrija Sociolog Joetp Popper Lynkens umrl DUNAJ, 24. Na Dunaju je umrl v starosti 89 let, filozof, fizik in sociolog Josip Popper Lynkens, eden največjih zastopnikov nemškega idealizma o miru med narodi.__ Ogrska Madžarska hvaležnost Italiji BUDIMPEŠTA, 24. Madžarsko časopisje poudarja v člankih o šopronjskem plebiscitu s hvaležnostjo italijansko delovanje tekom pogajanj, ki so dovedla do benečanskega dogovora. Amnestija za reviacionarce in komuniste na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 24. Službeni list objavlja naredbo regenta, s katero se dovoljuje amnestija za krivce revolucionarnih in komunističnih dejanj. _ razmeram preorijentirati novim državnim primerno. SLS hoče takisto najti nove smeri v državni politiki ter gre dosledno za tem, da postane državna stranka, to je da se razširi preko celega državnega teritorija. Demokrati v Sloveniji so se razcepili na ra-dikalce m demokrate. Samostojni kmetje so med. svojim volilstvom trpeli, kakor kaka mlada, se malo utrjena stranka, ki prevzame na svoja ramena težko soodgovornost vladnih poslov. Socialisti so silno nazado-vali zaradi svoje oportunistične politike; . industrijskih centrih so skoraj vse izgubili. Sledili so jim komunisti, ki so pa aanes ze zopet v razkroju, ker so njihove organizacije prepovedane in jim manjka resnih vodite je v. Pri njih se je izkazalo, da je vsaka demagogija kratkega življenja, ludi narodni socialisti poživljajo težko no-tranjo krizo. To notranje vrenje političnih strank še dolgo ne bo završeno. Otvoritvena sela goriškega del. odbora Jugoslavija &'banci ne spoštujejo mej nevtralne cone BELGRAD, 24. Presbiroju poročajo od meje: Albanska vlada ne spoštuje mej nevtralne cone, ki jih je odredila velepo- Čehoslovaika Madžari ne spoštujejo mirovnih pogodeb PRAGA, 24. »Narodni Listy« javljajo, da so madžarske oborožene tolpe napadle dne 20. t. m. postajo Kalsa pri Kožicah. En železniški uradnik je bil ubit. Vsled madžarskih napadov na čehoslovaš-ke obmejne straže so slovaški poslanci poslali ministrskemu predsedniku nujno interpelacijo. V interpelaciji se naštevajo žrtve med čehoslovaškim uradništvom. Poslanci zahtevajo, naj se ukrenejo strogi ukrepi proti temu kršenju mednarodnega prava in naj se zahteva zadoščenje. Češko-avstrijski dogovor naznanjen Zvezi narodov. ŽENEVA, 24. Beneš, čehoslovaški ministrski prndsednik, je obvestil tajnika Zveze narodov, da je čehoslovaška vlada sklenila političen do-Jovor z avstrijsko republiko. Poljska Nemško-poljska pogajanja zaradi Gornje Šlezije. ŽENEVA, 24. Kalender, ki vodi nemško-poljska pogajanja, bo odpotoval dne 2. januarja v Gornjo Šlezijo. Italija Časnikarji pri Bonomiju RIM, 24. Včeraj je ministrski predsednik Bonomi sprejel posl. Barzilaia, predsednika italijanske novinarske zveze in zastopnike zveznega upravnega odbora. Zastopniki novinarjev so predložili in pojasnili ministrskemu predsedniku resolucije, odobrene na zadnji zvezni seji. Gre za svobodo tiska, za tiskovne urade v inozemstvu in za nedeljski počitek pri listih. Ministrski predsednik je poročal o vladnih ukrepih za zaščito listov. Obljubil je, da bo ostal v stiku v časnikarsko zvezo. Obljubil je tudi, da bo poskrbel za slrogo izvrševanje zakona o nedeljskem počitku pri listih. Samolastno imenovanje članov izrednega deželnega odbora s a Tirolskem Agencija »Štefani« javlja iz Tridenta z dne 23. t. m.: Jutri bo otvoril senator Cre-daro, civilni komisar za Tridentinsko Benečijo, izredni deželni odbor, ki bo posloval do deželnozborskih volitev. Izredni deželni odbor je sestavljen od 6. članov pod predsedništvom senatorja Congija, izrednega deželnega komisarja. Štirje teh 6. članov so Tridentinci, dva pa Nemca. Izbrani so med imeni v listah, predloženih od raznih domačih strank. »Deutscher Verband« je bil predložil tri kandidate, dva klerikalca in enega liberalca, toda samo eden je bil imenovan za člana iz rednega deželnega odbora, in sicer župan Granel, liberalec. Župan Granel je mož zelo spravljivega mišljenja in pristaš pomirjen ja med nemškim in italijanskim ljudstvom. »Deutscher Verband« je protestiral pri rimski vladi zaradi tega imenovanja iiC v II Ulite. WUUVf| »v* J*-** Iv ----—------M. r » hV^U UUVUV « aUJUf slaniška konferenca. Njene čete so zasedle 4n sicer zaradi tega, ker je nemška zveza v nevtralni coni zapadno od Skadra črto Muridan-Zogaj, severovzhodno so tudi zasedle obalo Hodskega blata, potem pa obmejno črto od tega kraja do postojanke Šuke zar. želela, da bi na njegovo mesto prišel ase-sor iz iste občine, neki Hartmann, ki je znan zaradi svojega sovražnega razpoloženja proti italijanski državi. Ob priliki kraljevega obiska je bil Hartmann po ukazu Deutsdrer Verbanda odšel iz občine. Poročilo agencije «Siefani» že samo ob sebi tako jasno priča., da se na Tirolskem tako samolastno postopa z Nemci, kakor v Julijski Krajini z Jugosloveni, da bi bilo vsako poudarjanje tega dejstva odveč. Naš* mnenje je, da si vlada ne dela časti, ko celo potom uradne agencije naznanja svetu, kako spoštuje tujerodno ljudstvo, ki je priklopijeno italijanski državi. anglila Rathenau in Simoos zapustila Loadoa LONDON, 24. Dr. Rathenau iq dr. Si-mons ta zapustila včeraj popoldne London in odpotovala v Nemčijo. Tudi Fischer je zapustil London. Pogajanja Lloyda Georga a finančniki in trgovci. LONDON, 24. Lloyd George se je pogajal včeraj s finančniki in trgovci. Chamberlaio, Sir Robert Horne in Sir Worrtmgton Evans so se udeležili konference. Razpravljalo se je o gospodarskem položaju v Evropi in o ukrepih za izboljšanje tega položaja, Lloyd George ostane za božične praznike bržkone v Londonu in bo nadaljeval začeto razpravo. Vstaja v Egiptu. — Angleška mornarica na poti v Egipt. LONDON, 24. Listi javljajo iz Kaira: Tekom včerajšnjih izgredov so naredili demostranti veliko škodo. Angleška oblastva so prevzela vse urade v mestu in so odločena, da bodo na najbolj radikalen način potlačila nerede. Angleška policija in egiptovski ter angleški vojaški oddelki krožijo po mestu, da razpršijo vsako zborovanje. Na deželi je prišlo do izgredov v Tantahu. Drugod vlada mir. Štirje pristaši Zagleul paše se niso hoteli pokoriti ukazu, da naj se povrnejo v svoje vasi. Drugi niso odgovorili in se ne ve, kje se sedaj nahajajo. Angleška lahka križarka v Malti «Ceres» in torpedovka cClematia* sta dobili ukaz, da od-plujeta v Egipt Druge vojne ladje so dobile ukaz, naj bodo pripravljene na odhod. Amerika Izredni deželni odbor za Goriško-Gra-diščansko je pričel s svojim delovanjem. Začetku otvoritvene seje je prisostvoval kot zastopnik vlade nam. generalnega civilnega komisarja v Gorici. Predsednik izrednega odbora dr, Pettarin je v daljšem govoru začrtal naloge odbora in poudarjal življenski pomen avtonomije za goriško deželo. Pozival je Furlane in Slovence k složnemu delu. Saj »smo sinovi ene in iste zemlje, in vsak izmed nas imenuje v svojem jeziku našo grudo svojo mater in rediteljico.« Obe plemeni se morata ljubiti in podpirati »v skupnem trudu za isti človeški ideala. Naši zastopniki so pooblastili drja Besednjaka, da je v njihovem imenu označil stališče naše skupine ter izjavil v slovenskem jeziku: Smatramo za svojo dolžnost podati ob otvoritvi izrednega deželnega odbora za Goriško sledečo izjavo:. Sedem let je že prešlo, odkar je ljudstvu odvzeta možnost in pravica, da samo odločuje o upravi svoje dežele. Če je v letih svetovnega klanja prenehalo v naši deželi vse ustavno življenje, je naše ljudstvo doživelo v dobi miru še hujše in težje udarce. V času največjih ljudskih potreb se je ljudstvu odvzel njegov deželni za-stop, občine so se izročile izrednim komisarjem, vsa samouprava dežele se je pre-menila v kup razvalin. Ob povratku v domovino je našel kmet pokončano polje, po žgano hišo, bil je brez orodja, brez "živine, brez denarja, strašna stiska je tiščala k tlom vse delavne stanove. Delo obnovitve je bilo težavno in ogromno. Zgodil pa se je usodepolen dogodek: sklepali so o ljudstvu in njegovem gospodarstvu brez ljudstva, odločali o obnovi dežele brez zastopstva dežele, ukrepali o vzpostavi vasi brez zakonitega zastopa občinarjev. Škoda« ki je nastala izl tega protisocialnega postopanja vlade, nosijo na svojih plečih pred vsem revni, izkoriščani in gospodarsko tlačeni stanovi. Dvigamo v imenu revežev, v imenu vsega zapostavljenega naroda najodloč-nejši protest Po treh letih uradniškega gospostva nad našimi judstvom, se je končno spravila v razpravo samouprava goriške dežele in danes se otvarja od vlade imenovani de- želni odbor. Pozdravljamo zastopnike Furlanov in furlansko ljudstvo. S furlanskim ljudstvom hočemo skupno delati za avtonomijo skupne domovine. Avtonomija naše dežele je skupni cilj in skupna potreba obeh plemen. Ko pošiljamo pozdrav furlanskemu delu dežele dvigamo obenem protest proti vladi, da hoče tudi to pot odločati o ljudstvu in njegovi samoupravi brez ljudstva. Tlači nas zavest, da smo bili imenovani od vlade, ne pa izvoljeni v ljudskih volitvah. Če bi bila hotela vlada zvedeti, kaj dežela želi, zahteva in potrebuje,^ bi bila morala razpisati volitve na padlogi splošne enake, tajne, sorazmerne volilne^ pravice za moške in ženske, ki so dopolnili 21 leto. Edino volitve bi nam bile dale zakonito pooblastilo govoriti v imenu dežele. Tako pa je naše delo oropano on* moralne zaslombe in opore v Ijudstvv atere je danes vsaka politika ner~ gočai Furlansko in slovensko ljudstvo je zreio dovolj, da odloča o svoji bodočno: Mi Slovenci pa moramo ^ posebno protestirati, ker je naše ljudstvo, ki tvori več kakor dvetretjinsko večino 4ežele zastopano v izrednem deželnem odboru le po petih zastopnikih, dečim ima manjšina dežele v odboru večino. Kljub temu težavnemu položaju smo dolžni, da zastopamo na tem mestu po svoji vesti potrebe in pravice našega ljudstva. Izražamo željo, da bi delo, ki smo ga započeli danes skupno s Furlani, rodilo resne uspehe in nas dovedlo do najširše samouprave dežele. Na to izjavo je odvrnil v imenu Italijanov dr. Ivan Bonavia, ki je protestiral, da se Slovenci poslužujejo slovenskega jezika. Izvajal je z velikim poudarkom, da zastopajo Italijani v odboru večino prebivalstva, ker ne govore le v imenu dežele, temveč v imenu vsega italijanskega naroda. Končno je izrazil mnenje, da se avtonomija ne sme pod nobenim pogojem pre-meniti v separatizem, kajti v tem slučaju bi Italijani vrgli avtonomijo čez krov in se strnili v trdno enoto, da branijo nadvlado italijanstvu. Sicer pa hočejo Italijani spoštovati kulturne in gospodarske pravice Slovencev in jih nikakor ne marajo preganjati Waakiagtoaaka koniereaca. — Uprašaaje pod-vodnikov, — Francija prodrla a svojimi zahtevami? LONDON, 24. Agencija «Havas» javlja iz Washingtona: Francoska delegacija je predlagala pomorskemu odboru, da naj bi dovolila vsem državam 90 tisoč ton podmorskih čolnov. Vendar pa ni Francija doslej predložila nobene formalne zahteve za tako tonažo. Množino 90 tisoč tonelat je množina, ki jo je predlagal Hughes za Zedinjene države in Anglijo, Odbor ni sklenil nič v tem oziru in je odložil sveje seje na soboto zjutraj. PARIZ, 24. Agencija «Havas» javlja iz Was-hingtona: Zdi se, da se je položaj, v kolikor gre za francoske zahteve, obrnil na boljše. Navodila, prišla iz Pariza, potrjujejo, da je bila h*aa-^ coska delegacija zavzela povsem pravilno sta-- lišče. Po raznih informacijah se zdi, da bo Pismo iz Jnsoslivlle V Jugoslaviji smo imeli zadnje tedne vladno krizo. Izbruhnil je bil spor med dvema naj j ač j ima parlamentarnima strankama med srbskimi radikalci in demokrati. Na zunaj izgleda, kakor da gre zgolj za portfelj notranjega ministrstva,' ki ga je doslej upravljal pravi šef demokratske stranke Svetozar Pribičević. V resnici pa je to spor glede načela, kakšna naj bo notranja uprava in njen pravec napram Hrvatom in Slovencem. V radikalni stranki ste dve struji. Eno vodi stari Pašić, ki je za dosedanjo ra-dikalno-demokratsko koalicijsko vlado, toda pod pogojem, da se vodstvo notranje politike vzame iz rok osebi Svetozara Pribiče-viča, pa čeprav obdrži njegov portfelj demokratska stranka. On misli, da more pridobiti «Hrvaški blok* (Radičevce, Zajedničare, Frankovce ter Trumbičevo skupino) na eni strani, Slovence, zlasti SLS in avtonomiste v obče pa na drugi strani z zboljšano državno administracijo. Ker je stari Pašić tako krepko sodeloval pri ustvaritvi sedanje Vidovdanske ustave, Je seveda proti njeni reviziji v smislu hrvaških in slovenskih avtonomističnih teženj, ker se mu zdi prezgodnja. Drugo krilo radikalne stranke pa vodi Stojon Protic, ki stoji na stališču takojšne ustavne revizije, katera naj prinese Končni bratski sporazum med to državo tvorečimi tremi plemeni: Srbi, Hrvati in Slovenci. Ta struja je vsak dan močnejša, to pa zato, ker sedanji strogo centralistični upravni sistem ne zmaguje vseh poslov, Id jih je treba opraviti v vsaki novi državi, zlasti v težkih razmerah po dolgoletnem bojevanju. Radikalna stranka je imela pred dobrim tednom svoje glavno zborovanje, ki mu je predsedoval Pašić in tudi zmagal na .nfem s svojimi političnimi tezami Vendar resolucije kongresa povedo glede notranje politike zelo malo pozitivnega. Očtvidno je stal kongres pred spoznanjem, da jabolko ustavne revizije dozoreva« da aa^še mi dozorelo do odlo&vne faze. Glade politike je radikalni kongres povdaril željo po prijateljstvu s sosedi, tudi z Italijo. Vendar, je povdaril Pašić, se ne more Jugoslavija poprej spustiti z Italijo v pregovore o sklepanju trgovinske pogodbe med obema državama, dokler Italija lojalno ne izvede rapalske pogodbe. Tudi je povdaril Pašić bolest vseh Jugoslovanov zaradi žrtev, ki jih je po rapalski pogodbi moral prevzeti in prenesti slovenski del državnega jugoslovenskega naroda. V parlamentarnem zakonodajnem odseku se med tem pridno dela na izenačevanju zakonov. Sprejel se je med drugim obširni, v socialnopolitičnem pogledu precej moderni zakon o zaščiti delavstva za vso državo (nezgodno, bolniško, invalidno zavarovanje, posredovanje dela, inšf>ekcija dela, normalni delovni čas itd.) Valuto hoče osrednja vlada dvigniti s pospešitvijo izvoza, zlasti živine. Ta izvoz je toliko narastel, da se v Sloveniji prav težko občuti pomanjkanje mesa. Zato so se zlasti mestne občine znova podale na pot, da organizirajo aprovizacijo za svoje uradništvo, kar je zdrava misel. Nova podjetja in zavodi se vsepovsod dvigajo iz tal. Podjetnost je morda celo prevelika. Glavna trgovina pa se ne vrši Italijo, kar bi človek z o žirom na geogra-fične razmere pričakoval, temveč s Čehoslo vaško republiko, ki zelo veliko uvaža v Jugoslavijo svojih industrijskih in obrtnih izdelkov. Vzrok temu je predvsem velika razlika med liro in jugoslovensko krono. Vzroka tej razliki ne vemo, v Belgradu pa trdijo dobro informirani ljudje, da je ta prevelika razlika umetno dosežena z raznimi borznimi manevri v Curihu. Ko bo enkrat sklenjena trgovinska pogodba z Italijo, se utegne zopet razviti živahnejšo trgovsko poslovanje s Trstom. Visoki kurs lire napram naši kroni pa trenotno onemogočuje vsake večja trgovske zveze med nami in Trstom, Kar se političnega življenja v Sloveniji tate, se mora reči, da so vse stranke v ne-vieaj« 2a prenavljanju. Vse te hočejo Oi) sklepu parlamentarnega zasedanja Po enomesečnem zborovanju je zbornica zaključila s sprejetjem začasnega proračuna za letos svoje delo, ker se sestane še-le prve dni februarja prih. leta. Zadnje zasedanje ni prineslo nobenih posebnosti, dasi smo imeli nekai precej hudih neviht v zbornici tekom razprav. Ministrski predsednik Bonomi je s svojo neodločno dvoumno politiko napram notranjim dogodkom izz\al zlasti na levici hud odpor. In ko so fašisti do smrti pobili bolonjskega deželnega podpredsednika, ki je bil socialist, tedaj je završalo tudi pri ljudski stranki. Za hip se je zdelo, da pade sedanja vlada, toda popolari so se kmalu umirili in vpričo odločnih zagotovil vlade so tudi socialisti ublažili svojo obstrukcionistično stališče. Je že takšen položaj dežele danes, da mora biti na čelu vlade mož, ki ni ne črn, nc rdeč, ki mora spretno lavirati zdaj na desno, zdaj na levo. Zameril se je danes enim, jutri drugim, nobena stranka ni z njim zadovoljna, a vendar ga skoraj vse stranke vzdržujejo, ker je danes laka vlada potrebna. Notranji položaj Italije je karakteriziran po gospodarski krizi in javno politično življenje se nahaja v prehodnem stanju umirajočega boljševizma in pojemajočega fašizma. Četudi je glavni boj med omenjenima strujama danes skoroda dovršen, vendar se poboji med fašisti in njihovimi nasprotniki nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Toda teh bojev so se naveličali vsi, ki jim je blagor dežele na srcu in vedno večje je število uplivnih mož in strank, ki zahtevajo od vlade, naj vzpostavi državno avtoriteto. To delo pa ni posebno lahko. Zahteva energičnega, neustrašenega moža na čelu vlade, ki bi za vsako ceno ne glede na zamero na levo ali desno, z brezobzirno silo zatrl oborožene skupine meščanov. Vkljub vsem okrožnicam in zagotovilom Bonomi-ja še vedno dvomimo, da se bo sedanji vladi posrečilo napraviti mir v državi. Socialistična stranka je šla za korak naprej — proti desni. Njihova zakonska predloga o socializaciji neobdelanih veleposestniških zemljišč dokazuje, da prevladuje reformistična taktika v njihovem programu. Nič več se ne govori o nasilni zrušitvi obstoječega družabnega reda, ampak socialistične zahteve naj se uveljavijo po zakoniti poti in na način, ki pusti tudi buržoazijo pri življenju. In zbornica je sprejela to zakonsko predlogo v razpravo, ki se bo vršila seveda v prihodnjem zasedanju. S tem je hotela večina zbornice dokazati, da ne nasprotuje načeloma nobeni razpravi, katera ne stremi po enostranski rešitvi važnih socialnih vprašanj. Komunistična skupina postaja dan za dnem neznatnejša in brezpomembnejša za redni potek parlamentarnega dela. Tudi v proletarskih vrstah ne more zaznameno-vati nikakih napredkov vkljub veliki brezposelnosti in navzlic porazom, ki jih je doživelo delavstvo v boju proti znižanjem plač pod vodstvom socialističnih voditeljev v strokovnih organizacijah. Edino navzočnost kom. poslanca Misiana je izzvala nekaj burnih prizorov v zbornici. Ta mož, ki je v vojni dezertiral v Švico in se po vojni vrnil v Italijo ter postal bolj-ševiški agitator živi že dve leti kot preganjana zver. Kjerkoli se pokaže, lopnejo po njem fašisti in mu ne dajo miru, dokler ne izgine. Ta gonja se je prenesla tudi v zbornico in postala posebno ostra, odkar je vojaško sodišče končnoveljavno ptrdilo obsodbo na desetletno ječo, ki jo je pa tudi Misiano vsled pomiloščenja od-računal. Toda verifikacijski odsek je predložil njegovo izključitev zbornici, kar je bilo sprejeto. Misiano je izginil iz Italije in s tem je zaključeno tudi to tragikomično poglavje notranjepolitičnih bojev v Italiji. Na njegovo mesto pride neki drugi komu* nist, ki sedi že nekaj mesecev v zaporu« ker je bil zapleten v neko zarotniško za-, devo. Misianova izključitev mu je prinesla takojšnjo svobodo. Je že tako: mors t u a vita mea. Jugoslovenski poslanci so s številnimi interpelacijami obsodili postopanje sedanje vlade proti nam. Nitti, Giolitti ali Bonomi, vsi so za nas enakL Mi smo tist^ quantite negligeabl, s katero sme pome* tati vsaka vlada. Smo pač neznatna manjšina, nihče nas ne potrebuje, zato se nihč« za nas ne poteguje. Seveda pa je krivicaj le krivica, ki tudi male boli ravno tako kakor velike, zato je umevno, da povzdigt Stran IL »EDINOST« -ic-Tiio svoj glas, kjer se nam nudi prilika. Morda se nam z vednim trkanjem vendar >osreči, da se nam odpro kakšna vrata. V zunanji politiki se je govorilo o Rusiji. Vladni možje so imeli vse polno lepih jcsed. toda za sedaj ostane pri starem. Ni misliti, da bi Italija priznala sovjetsko vlado predno slori to kakšen drug zaveznik. Trgovski odnošaji pa so skrb privatnih podjetnikov, ki naj na svoj riziko Drićno z izmenjavanjem blaga z Rusijo, Zasedanje se je končalo mirno, vlada e dobila prav veliko večino, Bonomi je ahko vesel, ker je rešen skrbi do februarja, in se je tako dobro izmuzal iz vseh levarnosti, ki so grozili tu pa tam strmoglavili vlado, Ce mu bo sreča še nadalje lako naklonjena, bomo videli o pustu. K proročanski razpravi Z veliko večino je sprejela rimska zbornica vladni računski provizorij, s čimer *e je srečno končala proračunska raz- orava. Od priče tka vojne pa do danes izkazu-ejo državni proračuni v vseh deželah Ev-*ope letne primanjkljaje. Še celo bogatejši med zmagovalci niso mogli še izrav-lafi velikih razlik med državnimi stroški n dohodki. Edina Anglija je tako srečna, ia je dosegla izravnanje, sicer pa se mo-/ajo finančniki vseh držav strašno beliti ase, da spravijo v red državne finance. V ieželah z nizko valuto pa doživljamo, da Bonomijm okrožnica______ uifeo redo o tfr&oi in onoro dritarijanoo Ministrski predsednik,_ notranjih stvari je poslal, kakor smo včeraj javili, vsem prefektom v- starih pokrajinah in generalnima komisarjema v Triden-tu in Trstu okrožnico z navodili, oziroma naredbami za vzpostavitev miru v državi. Predvsem gre za razorožitev državljanov in za razpustitev oboroženih organizacij. Podobna okrožnica je bila izdana pred nedavnim časom in je imela uspehe, ki so nam vsem znani: mir se v državi ni vzpostavil, pač pa so postali poulični boji med posameznimi strankami še bolj srditi in so podrejena oblastva vkljub strogim naredbam dovolila, da je strankarska srditost zajela tudi povsem nepolitične ustanove, katere bt morale stati nad strankami in proti njim. Z zadnjo okrožnico se je ministrstvo notranjih stvari le osmešilo pred svojimi državljani; upajmo, da ne čaka enaka usoda tudi te okrožnice, ki se glasi: «Zločinsko delovanje posameznih struj, ki je sicer zelo pojenjalo v mnogih italijanskih pokrajinah, še vedno moti javni red v pokrajinah, kjer so stopili na mesto živahnih političnih bojev grožnja, strahovanje, pretepanje, oboroženi spopadi in boji. Potrebno je, da še ti ostanki izginejo. Gospodje prefekti morajo zastaviti svojo jTe aikupine pomenijo, ustanovljene* napadhnje in uničevanj«, ali za jjdbflUje naeprotniških napadov, ali pa in potla č e v a- Hi^H nje, vedno le nevarno kršenje pravic dr- oziroma minister feve, katera sama fffia prafftfo, H# BOŽIČNA PRILOGA .EDINOSTI IftSI Otrokova želja V sveto noč misli otroške kite. So jaslice v kotu in lučic na sto, [razliva svitlobo iz sobe v temo,1 [ negla jo zunaj požira željno. f tivK se sklonil je v lučic sijaj j-.ete je z mislijo svojo objel itn v srcu goreče tako zaželel: ' — daj ml, da pestvati kdaj bi Te smel! Rahlo ga dene med svoje dlani in boža ga, s solzo poljublja gorko — Marija se čudi in Jožef močno; jsolze še njima po licih teko. Dete. glej čudo, tako govori: — Ko zdaj, bo veselo se tvoje srce. ko zdaj, boš prijemal me v svoje roke: mašnik boš, kakor so tvoje želje. V sveto noč misli otroške hite, — Ni jaslic več v kotu, ne lučic sijaj: oliar je okrašen in k mašniku zdaj Dete prineslo z nebes je svoj raj. D. FRANCE BEVK: Nedolžnost Bilo je na božični ve:er ne vem katerega leta. ker nismo šteli niti trenutkov, niti stotin j. Le v ječanju sank, v škripanju sne-f Ta, v lihem rojstvu v Čustvo raztopljenega neznanega v srcu, smo spoznali, da ta dan ni navaden, da se bliža večer, ko... No, mi marširali od prve gore po zasneženi pokrajini, katero je zametal gost, I ' vetrom pad a ječ sneg korak za korakom. Kakor bela karavana izmučenih ovc smo ili, sključeni, s svinčenimi nogami in smo dalje, dalje . . . brez povelja kam: brez caza, da naj postojimo, cAli ne bo niti ena ura prikrajša- na ta dan?» N*hče ni dejal niti besedice, le v srcu re je porodila misel. Šla je cd obraza go obraza in se zopet vračala na trudna, po-cdenela lica: c Čemu ravno danes?* Kct da so ce sključiia telesa še za en ahrbtnik nižje, se je zdela vrsla, ki se je i'gala in zopet dohajala, ko je šla po ■ ancu navzgor. «Ta dan nima konca.» Ko se je vrnila misel drugič nazaj, je Hala: » Kaj boš, revež, počil; v tuji deželi o, srdite oči te gledajo.c Nemirna misel je bila nevtrudna: < Za ,- e je staj a.» rn kakor je bil ta dan neskončen, je .olnce vendarle zašlo. Kot da je ž njim padla teža z naših ramen. Aled zasneženim drevjem je ležala vas, medla luč je sijala ia sneg. Poiskaii smo si prenočišča, kjer in vako je kdo mogel. Vrata so se z nevoljo odpirala in z nevoljo zapirala. Povsod so bili že vojaki v veži, ki so si otresa!i sneg raz obleke, da se ni pričel topiti. Trije smo našli samotno hišo, pes nas je naznanil. Potolkli smo na vrata. Luč v liši je ugasnila. Potolkli smo v drugič in v ireijič. Vse je bilo tiho in mrtvo, le pes ;e je divje zaganjal na verigi. Čež nekaj čaka se je posvetila ?uč, na prag je stopil moški. Velik je bil in močan. Niti besede ni rekel, samo pogledal nas je z dolgim, neprijaznim pogledom, ;ato je stopil molče v hiso. Mi cmo Šli tiho za njim. Nihče ni spregovoril. Pospravili smo se za vrata na klop, otepli sneg raz obleke in pričeli jesti kruh. Družina je seddf ob peči. Gospodar, tin, žena, dve hčeri ;n par majhnih otrok. Malo dekletce je bilo posebno lepo. Pred neko podobo v kotu je brlela lučica; nekdo je preje bral iz knjige; še je bila odprta na nizi, čez njo so ležala očala. Molčali so vsi in nas gledali s predirajo-čim pogledom, kot gleda žival, vjeta v skobci in se ne more otresti svojega mučitelja. S tistim pogledom, s katerim ti se najraje zagrizla v njegovo telo. < Kaj vam hočemo?. Ali nismo ovce? Ali ni sveti večer?» In njih pogledi so odgovarjali kot nož v meso: < Ali je to mir, ki ga nam je prinesel Božič? Čemu ste vrinili v našo hišo? Ali kimate doma?» Jn nase oči zopet: cSaj nismo mL Saj mi smo nedolžni. Anton Vodnik: Vrnitev Nekoč bom divje kriknil v noč ... C joj! Mimo okna več ne gre nobena zvezda. In vsaka stvar je nema kakor ptica, ki mrtva pala je od matere iz gnezda. Kot bi z vencem prišel ženin po nevesto, sara a se odprla bodo vrata ječe . . . Tedaj se bodem prvikrat izjokal ob sivi glavi matere, na podbojih vrat čuječe ... Z njo bom romal skozi drevorede luči in meglic. Ustavila se bova pred domačo hišo — o: nad njo bo ogenj zvezdnih perotnic, krog in krog cvetel bo vrt kristalnih zvokov. Vstopila bova, odeta v težki plašč brokata in jaz boni kakor iih in dober svečenik: vse kote bom s kadilnico spominov blagoslavljal, da v dušo bi razlila se vonjava starih slik... Pokleknil bom pred posteljo definsko, pritiskal usinice na zglavje, kjer bedela glavica je drobna, da bi zvezde štela . .. Pokleknil bom pred posteljo detinsko ... Andre Čebokli: V svetem pričakova- O, vsak moj večer je večer svetega pričakovanja: na gričih belih pđ!riočni&^ pokrajin stojim, trepetajoč od ene IjtibezM v enem pričakovanju ENEGA, kf Že prihaja. Mati, si- s svojimi otroci med "hatritH Oče — kje si pa ti?! - - ■? t f ♦♦♦♦ JOHANNES JORGENSEN: .x Divja trta uju V trenutkih, ko sem v sebi sam in ne vidim več svojega telesa, se ml odpira vesoljen, prečuden svet; tu je ena brezkončna dolina sonca in sreče, kar je drugod brezno brez dna teme in muke ... «0 tem svetu pravijo, da ga ni — Nosi ga v sebi otrok- In ko sem v sebi sam in ne slišim več svojega telesa, čujem miljonske, slavčje glasove: tu vzklikijo srca v himnah povišanih, katera ječijo drugod v nemih elegije; h slabotnih, teptanih in obupajočih . .. «Ne čujemo jih: vzkiki odmevajo ko kriki ponižanih duhov--« Tako pojejo samo srca otrok, ko prosijo, molijo v svetem pričakovanju . .. ! O, in vsak moj večer je večer svetega pričakovanja —! Bele, kakor zasnežene polnočne pokrajine gledam, kakor jih vidi otrok v božičnem večeru. Čujem zvonenje zlatih zvonov, kakor otrok, kateri ne ve že, da so na zemlji zvonovi iz črne kovine. ---Vidim velike romarske luči, žive plamene od olja, velike zvezde ljubezni nad svetlim svetiščem, in ž njimi gre tudi moje goreče srce na božjo pot po gričih belih pokrajin — kakor gleda otrok velike lučke v blagoslovljenem božičnem kotu, žareče po belem griču in , ^ea hlevom božjim in po zlatem paradi-' škem drevesu, kot da ne bi gorele cd vo-t lenega olja in bile bi božje . . c Večni romarji. —» Otroci svetega večera! «0d prvega cilja je spet cela večnost do drugega... » Kakor v otroku je v njih nekdaj zamolklo zvenela samo misel . .. drhtela samo duša — danes trepeče srce in vse telo. Molitev, katera je bila nekdaj samo udana prošnia upanja, je danes visoka pesem i pričakovanja... «Otroci. ki jih ir»atere talijo s paradiš-> kiiri orehi in fcc-mbor.čki.» Ti so: ker so nekcaj verjeli v ie orehe ; in bombončke kot dar najvi&je ljubezni in ! jedli od njih, zato so njihova srca danes j polna sladkosti: iz cči v oči jim sije luč — iz telesa v telo jim žehti gorkota ljubezni! «Jn vendar zamrzi človeku človeško telo.-* Resnično: iz njih je nekdaj švigal srd, škripalo sovraštvo in udarila je včasih pest, da se je zdrobilo pod njo — ali takrat se jim je bila stemnila, nečista je bila njihova vera, ker niso bili kakor otroci svetega večera. Ver ji tedaj v te paradiške orehe in bombončke in ž njimi boš eno v ENEM, katerega pričakujejo* Ko nastopi jesen, se blesti listje divje trte po vrtih in parkih, kjer visijo njeni kr-vavordeči lasje z vrhov visokih dreves. Divja trta nosi rdeče kliste v jeseni, ko je rdeče grozdje na plemeniti trti zrelo. Pripovedujejo, da je bila divja trta nekoč biti na mladika na plemeniti vinski trti. ki je rastla ob zidu 'proti južnemu solncu obrnjena, ob kolih se vzpenjajoča. Ptiči so gnezdili pod njenim širokim listjem, solnce je prešinjalo mlade jagode in jih polnilo s sokom in sladkobo, v mesečnih nočeh so bili grozdi mokrih od blage rose, in ko je prišlo jutro, so se svetili v prvih šolnčnih žarkih. " ' :> t , Divja trta pa ni bila zadovoljna z življenjem, ki je bilo trti že od začetka sveta odločeno. Njene ovijailke so hrepenele preko trtnih kolov in lat, visoko črez zid, njene mladike so se vžperijale zelo visoko, da niso imele več jcaoči, da bi nosile cvetje in sa3. Uporna tf ^a ^^ ni,brigala zato. Dejala je, da heče žtvet^'šasro lastno življenje ne se žrtvovati za..druge, in skrbeti, da bi redila človeku toliko in tako lepega grozdja.^ . " . ^ , »Kdo je to dejal?« je modrovala trta, »da sem zato tu,.. d#i ^Inžim,,človeku*« S kakšno pravico ce . imenuje gospodarja sveta in se lasli prid.elkoy polja? Ne bom služila človeku, ne bom n^u zore*a,.grozdja, dvignila se bom čez zid. in ušla iz suženjstva teh lat — ne pustim se vej vezati od tiranskih rok, ne obrezovati, anlpak živeti svobodno in svobodoljubno življenje pod tem božjim svobodnim nebom.« Med takimi in podobnimi , samogovori ce je divja Irta polagoma popolnoma osvobodila in lečila od svoje matere. Nekega dne so jo videli, ko je odšla čez zid. Kmalu je pognala nove koreninice v zidnih razpokah. Stara trta ;e še nadalje vršila svojo nalogo, po malem, je na malega ubežnika popolnoma pozabila. Divja Lita je db danes mnogo sveta prepotovala. Raste naglo v višino, ima dolge mladike in gosto listje* - ^ Grozdov pa ne nosi. -"»v-; v-. -h? In v jeseni, cb času blagoslova božjega, ko trgajo črne in rumene grozde in jih polagajo v velike košare; ki so-'poihe plemenitega sadja, tedaj zazori tudi divja trta s svojimi krvavordečimi listi. Njena umirajoča lepota - razveseljuje človeka, ko ga ne more osrečiti s svojimi grozdi. In njena neplodovita lepota uči človeka, da tisti, ki odpade od materinega debla, ni več zmožen, da bi fioSll sadov. Anton Vodnik: Zimska soba > o.;* Ali nisem prozoren; kristalen .studenec v beli božični noči — ko gledam v pokrajino pfavljično lihih zastorov, * ■-<■ ->=. katere je roka dekHška izdahnila? Ko že ros^ pomladnih zvonov nar rožah je sahnila, - -*-'•' izood tenkih prstoV sanja sveže je cvetela... v- , O, vedno, f ^ kadar bom gledal v tihe zastore — kot ptičke pod ljubečo roko^ ' ' vse misli mi bodo zvezdno pesem pele!... 0, danes -\6-r- vsako deklico pozdravil bom: "sestrica — in čar njene vitkosti se vame razlil bo kakor cvetlica.'.. IVAN PREGELJ: - f: Trije utrinki Skrivnost spoznanja- Potem, ko je bil Adam grešil,/ga je eb-vla čudna omotica, ki je dotedaj ni poznal. In je spal. In se je zbudil in ni vfdel solnca in ni vedel, da so solzne. Potem je bedel j je trepetal in ni vedel, da je mr&z. Bila jej prva zima. In se je zavil v žival J ki je spa- j la blizu in je bila kača, boa consirictor in in je ugriznila. In je vedel, da je slad, da :e bolest. In je vpil za Soliteem in ga ni bilo. In je videl, da ga je strah. In je pol-blazen iskal in je našel ženo. ki je spala in je segel v svoje oči in so bile mokre in ni vedel, da se solzne. Potem je bedel do jutra. In je Solnce sinilo in se je žena prebudila. Adam pa je bežal in ga je bilo sram in se je skjdl. Takrat je poklical Gospod in vprašal: c Adam, kje si?» 2.) . Juda (Osnutek »Azabela'0. Juda iz ICeriota je videl blodnico in je rekel v srcu svojem: «Lepa je žena. Zaradi lepote njene ji bom blodežnost spregledal in si jo snubil za ženo in mater otrok.» In je storil, kakor je bil sklenil. In ie blodna žena rekla; «Juda. Umrla je Magdal- ska s hudiči sedminci, odkar je našla Učenika, ki ga ljubiš in mu nosiš darove v pasu.* Videl pa je Juda, da je prišla v hišo gorečnika Simona v Kapernavmu in je U-čenikove noge poiskala in jih jih z nazdo in solzami umivala in sušila s poljubi svoje bolesti. In je Juda vstal tisto uro in je venkaj šel in je bil sam. In se je vrnil. In že je bil izdal___ 3.) Matija Gubec. Srečal sem v letu 1917. avstrijskega rezervista. Opotekal se je truden po blatni cesti. Komaj je mogel govoriti, ko sva šla deset korakov skupaj, vštric drug ob ob drugem. In sem vprašal: «Brate, bil si v ognju ali zadej?» «V ognju,» je rekel, «petkrat, v Galiciji, v Kaipatih, na Drini, pred Souchesom in v Tiroiih». «Veliko si skusil, sreča, da si še cel. Čudo!» «Čudo božje!» «Pa da te odlikovali niso?» Pogledal me je začudeno in se bridko nasmehnil: «Da me le obesili niso. Mar mi je bilo za odlikovanje.» < Čemu Te ne bi? Kdo si vendar?« Snel je premočeno čepico in sem ga spoznal in je rekel: ' « M oje ime je Matija Gubec.» Miran Jarc: Samotni cvet Truden romar je vstopil v dvorec beli. - Dekle ga je z besedo živo napojilo, pogledi njeni so ga zmrzlega ogreli. Pri oknih ga je cvetje priklenilo na belo sobo, ki mu vsa je vpila: «Ostani tu!> Usmiljenje je vzklilo v dekletovih očeh, njen soinčni nasmeh in vdanost sta mu misli vzvalovila in kriknil je v srcu: »o romati v dveh!« Že ugaslo srce je ob njej prižgal, da si sveti v zimski mrak in odromal prebogat naprej. Dekle se je mirno ozrlo za njim: »Bog z njim!«--- In v hiši je spet vse po starem kot da nič se ni zgodilo. Carl Ewald: Ema in Ana Stara pripovedka. Živela sta dva brata, ki sta bila najpo-nosnejša, najlepša in najboljša človeka v deželi. Ljubila sta dve sestri, ki sta bili najlepši med vsemi ženami tistih dn;. Bila pa si nista podobni. Ema je bila ponižna kot modra vijolica, Ana pa je kazala svojo lepoto pred svetem. Zgodilo pa se je, da je lepota teh dveh sestra omamila visoke gospode te in sosednjih dežela, da so ju vzljubili in padli k njunim nogam.. Prišel je kralj, vojvode, princi, vitezi in baroni. Prišel je slavno-znani kovač iz prestolnega mesta, ki je koval najlepše orožje. Prišel je pevec, ki je hodil od mesta do mesta in služil mnogo denarja. Vsi so bili bolni od ljubezni do dveh sestra, katero je eden ali drugi zagledal prvo, je bila njegova usoda v njenih rokah. Če je kdo izmed mnogih častilcev snubil Ano, je la prekrižala roki na prsih in dejala: »Gospod, jaz ljubim in nisem več prosta.« In ko je io dejala, so se njene oči svet-lile, njen nasmeh je bil ponosen, ker je hotela, da svet izve o njeni ljubezni. Ema je odgovarjala isto. Toda, ko je to dejala, je povesila cči in zarudela; imela je občutek kot da se je razgalila. Snubci so odšli, prišli zopet in dobili isti odgovor. Potrt je stopil kralj h kovaču in mu dal svojo krono, naj jo zlije in skuje v en sam diadem za njo, ki jo ljubi. Nekdo drugi mu je prinesel vse svoje zlato, da naredi zlatih zapestnic. Tretji je vzel bisere svoje matere, da bo okrasil vrat svoje izvoljenkc. Tako so naredili vsaki po svojemu premoženju. Kovač pa je tudi zase skoval dar, in je vkoval ime one, na katero je mislil, vanj. Nato so stopili po vrsti s svojimi darovi prod sestri in ju prosili, naj nesita te darove kot spomin na vročo ljubezen, ki so ju zavrgle. *n ko so to dejali, so počakali, kaj se zgodi. Ana se je dvignila, priklonila se, vzela zlate darove in dejala z blestečimi očmi in glasno: »Nosila bom ie darove kot vi želite, temu na čast, ki ga ljubim in ki ga tudi vi častite po ljubezni, ki jo občutite do mene.« Ema se je tutli priklonila, še nižje in dvakrat, prosila je prisrčno, naj ne zamerijo, če ne more vzeti darov. Naio je potegnila iz nedrij malo cvetko in jo je poljubila. Nato so .odšli vsi, vsak s svoio bolestjo. Kasneje se je zgodilo', da je bila dežela v stiski. Vojna je pogazila mesta, kuga in lakota sta se naselili po hišah. Mraz je pokončal živali, solnce je požgalo žito na polju. Vihar je razdejal ladje, gorć so blju-vale ogenj in žveplo dan in noč. Ko je nastopilo drugo, milejše leto, sta izgubila brata vse premoženje, kar jima je delalo veliko žalosti in skrbi. Čez nekaj časa pa sta vseeno stopila pred sestri v njunih bornih oblačilih. la, ki je ljubil Ano, je povesil ponosne oči in dejal: «Nič drugega nimam kot potrtost v svojem srcu in ne bilo bi prav, če bi te peljal proč od tvoje sreče. Zato sem prišel, da ti porečem: z Bogom!« Drugi, ki je ljubil Eino, se je pogladil z roko čez čelo in deial: »Hvala ti, moje srce; šel ti bom s poli, da bo kdo, ki je boljši od mene, debil tebe in tvojo ljubezen.« Nato sta se prijela za roko in odšla brez besede. Ema in Ana sta prožili roke za njima in ju klicali po dragih imenih, toda nista ju slišala več. Poslali sta odposlance po deželi, ni ju bilo mogoče več dobiti. Sestri sta se zaprli v sobo in sta bili zelo potrti. Dan je pretekel v vzdihih in solzah, po noči sta bdeli in vroče molili. Ana je strgala ves zlati okras raz sebe in je prosila Boga, naj ga vzame, ker ni več tistega, ki ga ljubi, in naj jo napravi ubogo, kot je on ubog. Ema pa je poljubila- svojo cvctico in jo položila v ležišče ter prosila Boga, naj naredi ^ srečnega njega, brez katerega ne more živeti. V tistem času pa je hcdil Bog po svetu in je slikal njuno molitev. Poslal jima je po angelu spanec in stopil nato v njuno sobo. Gledal ju je z dolgim pogledom, nato je dvignil roko in ju blagoslovil. Ko sta se v jutro vzbudili, sta pripovedovali druga drugi čudovite sanje. Ko sta vstali, ni bilo Aninega okrasja več, na njegovem mestu je-ležala mala modra cvetka, ki je dišala čudovito lepo. Toda na mestu, kjer je ležala preje Emina cvetka, je bilo več suhega zlata, kot ga premore kraljev dvor. Sestri sta šli po svetu, poiskali sla svoja zaročenca, ju našli in živeli srečni še dolgo, dolgo. Paul Claudel: Iz tragedije „Zlato- glav a Zlatoglav govori: Ali ne veste reči ničesar? Jaz pa vam pravim: brez moči ste in vi ne veste zakaj? Ker ste bojazljivci in žigosani s tajne šibkostjo. Prva je vaša duševna zaostalost, radi katere ne morete reči niti da niti ne, ampak stojite z odprtimi usti kot zmedeni. Druga je od proklclstev nasičena ženska; ona je tu, da ostane doma in se podredi močni in razumni roki; vi pa ste žensko povzdignili v svojo gospodarico. In tretja šibkost je zavita v vašo besedo in vaš jezik. Jaz pa vas bom drugega jezika učil, nenasitno in neoporečno bom dvignil meč do vaših glav, • ® . meč, ki preseka in loči, prodere in nikoli ne jenja! O slaboumnost! o lenoba! neznosno breme duševno zaostalih! Tu sem in ostanem. Navalili ste se name, kakor se sklone dojilja nad telesom otrokovim; jaz pa sem se dvignil in vas vrgel na tla. Svet me stiska in preganja, a kljub temu ga boni obvladal. FRANCE B^t/fc^" Landarska jama Bil sem med beneškimi Slovenci. Če bi hotel opisati vsa čustva, vse misli, vse doživljaje tega dne, bi se moj spis podaljšal za celo knjigo. Marsikaj bi danes niti ne bilo previdno povedati glasno. Videl sem, da žive tam Slovenci tako enotno naseljeni danes kot kdaj poprej. Da živijo čisto posebno, od drugih sosedov ločeno življenje, samo zase, zvesto svojim navadam in šegam. Te so jih ohranile; govore čist jezik, bolj čist kot v kakem našem trgu, kjer že hočejo koketirali s priseljenci. Toda to le mimogrede- Enkrat prihodnjič morda kaj več. Med vsemi lepotami nadižke doline me je zanimala predvsem vas Landar, ki visi v bregu kot gnezdo in gleda v dolino. S prijateljem, ki sem ga spoznal šele isti dan, sva krenila iz vasice Tarčet po novi cesti, ki se zavije v par serpentinah okoli hribovega pobočja, dokler se ne vzpne do vasice, ki ima sama na sebi malo, a precej starinskih hiš, s svojimi posebnim« tipičnimi znaki. V Tarčetu mi je pokazal prijatelj esta-roslavno kamenito mizo», ki so jo imenovali «banko>\ okoli katere so sedeli in sodili ter se posveiovali župani. Ta miza stoji na štirih kamenitih nogah še danes in je mlajša kot ona v Bijačah; ki jo omenja . Rutar. Ona v Bij'ačali Je danes prisjo-ifcsfeemlu fo .skladatelja. Razen. te-i Jjq je jaka laskavo ia. iztaail upaaie, -da boi Toda n^ H« * - «___• » r - . ,, ljL_ . L njena ob vogal neke hiše. ga ga muči glthost in slepota. ob prihodnjih praznikah zopet pela na koru so potfnale nove ml^.7 jusevin kulturi bomo posvetili V Landarju je bila cerkev pogorela. Te okolšča* so v^ bohotno na v prosIavoUijo i« naslado ve£*ov( SDada v tak ,isf Občina je zbrala denar, da so jo popravili, sočutje občinstva inne WriSbrotniki so je njen lepi glas in tu<%ii pozabil pridejati jTvaJdiloL^i^nte J?*"* neki italijanski *piiore» je zelo neokusno se kmalu odzvali s pomočjo. Ubogi revež par lepih besedi o božji previdnosti in o do- treti ne s silo n<» i i.d?" kopiral neko sliko na strok. V cerkvi se je ne mašuje vež od 20. novembra, kar leži broti boijL - Potem jo je še vljudna *o- tekatrL^^kJT^r^l\tt ravno vršil krščanski nauk? ki ga je imel belan. Senedfcfr ip sa morbUS, (starost je j zdravil" in'— odš^r prav nič stute^ v| naše moči in našega bistva ^^ ^ kakiprepadenosti jo je gusti!. Par mesecev po prevratu je v rajUžiih ,e zarostno premislfevala, ho je razmerah pričelo K* T. D v Goric? UdC sklonjeno š a- sltem ewkveno vezo, — *oh* jati za na2e ljujštvo družinski list »Mlatom« za stanovanje*— ^»aetui pfi ms ;>WurčJua trskarna« je že priprav- domači sivolasi kaplan, prijetne zunanjosti, Slovonec. Da so bili otroci precej glasni, ni treba omenjati. Iz Landarja do Landarske jame je člih deset minut hoda. Že ob poti, ki se iz-preminja bolj in boi j v ozko stezo, začne bolj in bolj padati svet pod teboj in se stena obraščena z drevjem in grmovjem vedno ostreje loči nad teboj, Nad stezo opaziš zid, ki se vleče precej visok nadol-go ob poti. Z njega kraljuješ nad potjo in nad strmino pod teboj. Vrhnji kameni zida štrle v presledkih par metrov iz zidu in so umetno prevrtani, da se lahko vtakne vanje kol in se tako ustvari ograja, ki brani, da kdo ne pade z zidu in skriva branitelje pred sovražnikom. Na tem zidu so čakali pradedi beneških Slovencev na sovražnika s kamenjem in drugim orožjem. Na te zidove vodijo ozke, kamenite stopnice. /4imo teh zidov, ki jih obraščata grmovje in pozabnest, prideš do 115 stopnjic, ki te peljejo do jame. Nisi je videl, dokler nisi prišel skoro čisto do rje. Pred teboj se dviga stena v sredi hriba, bela, ogromna, mrka kakor človeško čelo. Sredi Le stene, na koncu visokih stopnjic, sloni prizidek kakor lastavičje gnezdo. Na siopnjicah sem iskal letnico 1007, ki jo Rutar omenja. Stopnjiee so malo popravljene (kamenite}, a nič premaknjene. Letnico je težko več razbrati, pač pa stoji na eni stopnici višje: FECIFARIOMAT TLACOMATIZPER Ne stavim glave, da se nisem zmotil v kaki že težko čitljivi črki. Mislim pa, da je te stopajice delal L 1007 neki Matija Komatic, domačin, vsaj podobni priimki se tam še dobe. Na vrhu stopnjic je vhod skozi vrata v nekako vežo. Vrata so bila vlomljena in ni biio treba ključa. Iz te veže se vidi v hrib dolg obokan rov, skozi katerega teče voda iz jame. To pot ni tekla radi suše. Po par stopnjicah sva prišla zopet izpod strehe na nekako obzidano teraso, s katere je lep lazgled v dolino proti Bijačem; s tega mesta je zagnala čedadska kraljica, ki- so jo oblegali Kuni, zadnji koznenk pšenicc, češ da ima živeža zadosti in so ti potem odšli. Na ti «terasi» je iz žive skale vsekan steber, ki podpira steno in okrog katerega je prosta pot. Ob isti terasi je starodavna peč, v kateri so pekli ljudje,ki so se skrivali v jami, kruh. Prijatelj ini je povedal, da so globoko v hribu še sledovi ročnih mlinov. Nekoliko stopnjic dalje in prišla sva do vhoda v votlino. Zvonu, ki je visel nad glavno votlino, ni več. Cerkev je nekaj čudovitega, sega naravnost v hrib in je v živo skalo vdolbena. Zadaj je oltar M. B., v cerkvi je prižnica s starimi, dokaj zanimivimi podobami cerkvenih učenjakov. Poleg prižnice je ua skalo nasiikan «Veroni-kin prt». Ta slika mora biti zelo stara. Razen dveh lesenih spovednic ni v cerkvi ničesar drugega, če ne omenimo dveh kamenitih posod za blagoslovljeno vodo ob cbeh vhodih, iz jame in od zunaj. Znamenje, da so hodili ljudje k službi božji cd zunaj in iz votline v hribu, kadar so se ob času stiske mcrali skrivati. Će se zasukneš ob vhodu na desno, vidiš kapelico sv. Ivana, ki ima zidane stene. pc;eg je en korak široka, dva koraka dolga zakristija, ob hudih dneh župnišče za duhovnika. Oltar sv, Ivana je silno star, < čudno baročnega» ga imenuje Rutar, in res še nisem videl takega. Rutar omenja ploščo z napisom, ki pokriva nekoliko kosti, kateie so bile baje last pred 1. 720 umrlega učitelja Feliksa. Te kosti leže danes v odprtinici raztrešene in pomešane s kosom papirja ter čakajo vstajenja. Na oltarju, nad vhodom v .kapelico, povsod sem videl posušene veje cvetoče lipe. Spremljevalec mi je povedal, da se prebivalstvo še danes drži lepe stare navade, da na «shod» sv. Ivana prineso lipovih vej in cerkvico kar nasteljejo ž njimi. Kako bi mogli zatajiti, da so to Slovani? S tem bi bil moj obisk v zanimivo lan-darsko jamo končan. Železna vrata, ki vodijo dalje v hrib, so bila zaklenjena. Tudi bi ne bilo varno hoditi brez luči, ker so mostovi čez prepade podrti in trhli. Vsekakor je landarska jama danes bolj zanemarjena kot preje. Domačini ne morejo skrbeti zanjo, imajo tisoč drugih skrbi, dasi jo spoštujejo, kolikokrat jih je obvarovala. Še ob času poraza pri Kobaridu, ko so prišli Nemci, se je cela vas Landar zatekla v njo. Ljudje prijpovedujejo o nji silno mnogo žalostnih in veselih pripove-sti; dobro bi bilo, da bi jih kdo zapisal in oluanil. Te okolščim so vplivale blagohotno na sočutje občinstva in nekateri dobrotniki so se kmalu odzvali s pomočjo. Ubogi revež ne mašuje več od 20. novembra, Jut? leži bolan. Senecttis tpsa morbt», (starost je samanasebi Že bolezen) Lahko si sami mislimo, dtt se nahaja ta- narodni budfteij" v skrajni potrebi in bedi. Prvi je ru^mi d Tir 2A novembra g. Tavčar iz Kozine v Istri, menda uradnik « Združenih pivovaren Dreher». Poslal mu je 20 lir. To je bila prava mana v puščavi! Do solz hvaležnosti ga je iznenadila ta nepričakovana pomoč. — Drugi dobrotnik je bil dopisnik v Edinosti od 1. decembra 1921., kateri mu je poslal 100 lir. Tretji dobrotniki so bili njegovi sobratje pri dekanijski konferenci v Cerničah pri Gorici, ki so- zložili zanj precejšnji znesek. Gotovo so Še drugi dobrotniki. , Slovenski rodoljubi usmiljenega srca, prosimo lepo, pošljite kako pomoč blagemu narodnemu dobrotniku na stare dni, saj se je vendar trudil za nas! Dne 4. novembra, za njegov god, so mu prišli voščit prijatelji in ker ga tare strašno pomanjkanje pri tej grozni draginji, jim ni mogel drugače hvaležnostno postreči, «nego, da jim je zapel nekaj svojih skladb, spremljajoč jih na harmoniju Enemu prijatelju je rekel: «Pred kakimi 20 leti sem zložil k leni pesmici ^Zapuščena cerkvica- j j^jo mcSaTatf vraia napev m k svojemu godu sem pripisal se nn harmonizacijo. c.vo vam pesem: j . , ^ -----pozornost. To ti nase zem-r spada v tak list, posebao pri nas, ko vse povsod- zijajo književne potrebe I sproti, m jim skortj ni mogoče ugodi Zato je tudi nezadovoljnost z listom m ljiva. Vsak hoče imeti samo tisto gradiv, ki je njemu po srcu. To je pa nemogoč iS.er sni o. že raiom uri. no7nW/ttmimnri: Zapuščena cerkvica. I. Zakaj si zapuščena na gori cerkvica? Da prag ti mah prerašča, več zvon glasu (ne da? Saj solnce vselej prvo na Tebi prisveti In še ko mrak jc v doki, pri Trbi se mudi. H. Saj sladke pesmi ptički krog Tebe pojejo, Med tem -pa mične cvetke ti venčike? plet-o. Saj v Tebi, veža božja, prebiva sveti inir In s Tebe se razli\'a tolažbe hladne vir. m. Zakaj si zapuščena tedaj mi cerkvica? Kaj srce več človeško bolesti ne pozna? «Oh. tu sem previsoko za nizkosrčni svet: Zato prag mah prerašča, moj zvon je ne- [hal pet». Ko ni imel siromak nič drugega, jim je to pesmico zapel, ki jim je bila zelo vseč, ker se prilega sedanjemu času, ko gineva k£r ^ d&nes sU?rila!<< zrairaj- bolj peboznost srca. Sv. Peter je rekel siromaku: «Srebra in zlata nimam, kar imam, to ti dam-->. Klinar jim je pa postregel se svojimi skladbami, spominjajoč se svojega starega prijatelja in narodnega sobojevalca ranjic. Simona Gregorčiča, ki poje: «Samotno v kletki bom prepeval, Dokler ne poči to srce; Vam dušo mrzlo bom ogreval In sebi bom hladil gorje.» Skušalo se bo, da se ta pesem 861elnega skladatelja, pri nas razširi in udomači; u-pa;:mo vsaj, da io ni še njegova labodova pesem! A. sar-ju! In jja čeveljčki, ki sem jih hotela kupiti za mojega Armanda! Kako sem računala, da hočem z denarji od cerkvenega petja poravnati te tri reči.» • Vzdrževala se je sclz in hitrih korakov je odhitela, da pričaka avtobus, ki jo popelje docaov, a ki toliko časa izostaja. Njeno stanovanje ni bilo v bližin^ stanovala je bolj iz mesta ia bila je preinrazena, lačna in trudna ter vznemirjena, tako da ni mogla hoditi. Zato je čakala z drugimi, kedaj vendar pride njen voz, voz, ki pelje v bližino hiše, kjer stanuje. »Ničesar — prav ničesar! — Ali je to mogoče? — Po takem dnevu napora! In vendar, saj mu je znano, da sem revna in da imam otroka.« Vstopila je v avtobus, plačala prester v drugem razredu in pri tem je začela računati, da jo že sama vožnja stane precejšen znesek, ne da bi računala zraven še troše k revnega zajuirka in pa napitnine rici, da ji je pazila na sinčka. In ko je prišla v svoje stanovanjcc, tedaj so se ji ulile solze po licu in zasiokala je britko v svoji žalosti in skrbi. Tudi njen sinček je jokal. Dolgočasil sa je bil za Božič, žalosten je bil božični dan tudi za njega. Pri vratarici je-trpel, bil jc nežen dečko, ki je imel še nežnejšo, rahlo dušo. Nikdar se ni igral, veselilo pa ga jc zelo čtivo in sanjaril je tudi že. In mala priprosta ljudska šela, kamor ga je mama pošiljala, ni zadostovala njegovemu zamišljenemu temperamentu. Ko mu je mama povedala svojo žalost, je hiLro obrisal solze svojih oči in plemenitost njegovega otroškega srca in malega kavalirja mu je žc narekovala, naj tolaži svojo žalostno mamo. »Poslušaj vendar mamica« — je premišljeno zače! -— * kdo vendar pravi, da ti mogoče ne posije juiri gospod župnik to kar ti prisioja? — Saj vendar veš, da to ne more pustiti neodškedovano za vse, In glej, — začela se je smehljati- »Pa saj res, dragee, kako sem vendar neumna. Poljubi me, ti, dragi dečko moj! Jutri bova že bolj srečna!« In zaspala je v noč mirno, polna upanja na prihodnji dan, uboga, od življenskih viharjev zlomljena rcvica. Drugo jutro je s tresočo roko prijela za vrata vratarske lože, vprašujoč, če jc li kaj pošte. Ničesar ni bilo. Ničesar--- Ali vendar fe zaupljivo šla nakupit za dnevne potrebe in še nasmihala se je. »Kdo ve, če mi gospod župnik ne pripravi kakega lepega presenečanja« — je zasa-njarila, ko je kuhala borno kosilce. V tem pa se stresne. Zazvonilo je pri vhodu. Kdo je pač? In ko je pri odprtih vratih zagledala poslreščka, ki jc nosil ogromen zavoj in ki je — da si zasluži večjo napitnino za trud v šesto nadstropje — še bolj glasno sopihal, je vzkliknila presenečeno in prevzelo: »Zame je to, prav res za mene?« — Pomolil ji je Še pisemce, na listku so bile ponovne besede zahvale od župnika. Vzdihnila je mlada žena, dala še pedeset ccntimov napitnine pestreščku, ki je jezen odšel. In potem je začela odvijati, radovedno, vznemirjeno oni veliki zavoj »Oh čki za mojega Armanda!« V istem hipu pa se pojavi še sinček, ki Kari Klinar Gloria virtutem tamquam umbra sequitur. Ovid, (Slava sledi čednosti kakor senca.) Zlatomašnik in senior (najstarši mašnik) ljubljanske škofije prečast. gospod Kari Klinar je bil porojen v Tržiču na Gorenjskem dne 4. novembra 1836; v mašnika je bil posvečen 1. avgusta 1863., torej je nastopil sedaj S6, leto in je v 59. letu maš-ništva. Edinost od 20. novembra 1921 je opisala njegovo blagoslova polno delovanje v narodnem in cerkvenem pogledu po Vipavskem, Kot upokojenec biva sedaj v Ribnici na Dolenjskem s 400 K mesečne pokojnine, po našem 40 lir na mesec, in odškodnino za maše, če jih more sploh opravljati. ^ To je grozna beda na stare dni za ubo« Francoski spisala: Lucie Delarue-Merdrus Poslovenila: Rosanda. Lepo darilo Vsa trudna in izdelana seje vračala onega božičnega dne domov. Ptepela je bila vse cerkvene slovesnosti od zgodaj zjutraj pri prvih mašah do zadnjega blagoslova. Skoro ni imela časa niti za malo kosilca, hitro je šla v bližnjo kavarno pa spila čašico kave, da se je ogrela, okrepčala. In sedaj se je po končanih cerkvenih slavnostih vračala proti domu, trudnih nog, trudnega duha. In vendar, kako je lepo peti v cerkvi na koru, in posebno na tak slovesen praznik,, kakor je Božič, — z njenim srebrnozvon-'je prišel ravnokar iz šole. kim glasom, — s sopranom — čistim in mi- "v ": "—m,mi lim, kakor ga ima ona; kako se ji je zdelo, kot da je on angelj, ki oznanuje mir vsem onim zbranim vernikom v Široki ladji cerkve, --peti za vernike in peti Bogu v čast, — kaka vzvišena naloga! Ali — le trenutkoma, drugače pa je skoro komaj slišala zvok orgelj za seboj ... Revica, kako zgodaj je morala vstati, koliko avtobusov je bilo prenapolnjenih in slednjič je bilo njeno mlado materinsko :srce vse v skrbi glede edinčka svojega, katerega je za ta dan zaupala vratarici. In te vsakdanje žalostne, revne malenkosti so se združile še z drugo, večjo skrbjo, še bolj prozaično in še bolj bolečo: «Kaj mi gospod župnik vendar podari danes zvečer ?» — O j me, — nekdaj v prvih dekliških letih je gojila svoj lepi čistomili glas obdana z bogastvom, v razkošju, kot hči bogate družine, muzika- lične in dobre---a takrat gotovo ni mislila, da bo ta njen glas nekaj le samo mal pripomoček, da si prisluži kos kruha, kakor si ga drugi služijo s strojepisjem ali z drugim enakim delom. Poroka iz čiste ljubezni blagoslovljena z malim angeljčkom, te lepe sanje sreče ijala »Koledar« v nadomestilo težko pogrešanih knjig Mohorjeve družbe. Pričelo se je književno delovanje, ki je doseglo doslej svoj višek v letošnji »Mladiki«, »Novemu rodu« in knjigah Goriške Matice. Naša nezlomljiva velja do življenja, naša silna ljubezen do duševnega napredka kljub vsem zaprekam, široko razviti kulturni čut našega naroda — vse to ni moglo dati boljšega in zgovornejšega spričevala lastne moči sebi in drugim, kot s tc-mi-le izdanji, ki so se v tisočih izvodih razgrnile po naših porušenih, požganin in obubožanih vaseh in vrnile našemu ljudstvu vero vase in v lepše dni, zato, ker narod, ki stremi vedno višje, ki se z vso vnemo oklepa umeinosti in znanstva, ne inGre nikoli umreti! Kljub so ustvarjen zavetišča, da nimajo zalpibc, ki bi jim omogočila brez trgovskih špekulacij izdajanje del, ki leže sedaj po iniznicah in čakajo, da povedo najtišje, najgloblje in najdražje onemu ludstvu, ki jih je rodilo in za katerega so bile v bridkosti ustvarjene. V živo pcfcrebo takega ognjišča je zasidrala svoje temelje »Naša založba« v Trstu in zasnovala širok književni program, da združi okoli sebe vse književnike, skladatelje in znanstvenike Primorja, katerim v prvi vrsii naj omogoči izdajo njih najboljših del in jih v umetniški opremi razširi med naš narod lu m onstran meje in poslane tako najvažnejše slovensko kulturno podjetje oh Adriji. jiNaša založba« se zaveda v polni meri, kako važno in kako teiko nalogo ima vršiti. V dobi splošne gospodarske krize, ki davi tudi književni trg vseh narodov, v dcbl, ko merejo izhajati le dela, ki žalijo naša najgloblja čustva lepote in dostojnosti .— v tej in taki dobi izdajati resna umetniška dela, najboljše plodove slovenske ustvarjajoče sile — ni lahko. Toda »Našs založba« ima to trdno vero: da bo naš narod z veseljem sprejel to vest, da se bo strnil ckoli književnega podjetja, ki je zastavilo vse sile, da bo nudilo narodovi cuži najboljše in najlepše hrane! S to nesebično ljubeznijo do našega naroda, s temi načrti in cilji, izda »Naša založba« v teh dneh dve deli: 1. Ivaa Pregelj:- »JcaniiOG Plcbanus«. 2. Fraccc Bevk: »Faraon«. O Pregljevem romana trde naši nai-resnejsi kritiki in literarni zgodovinarji, da je za »Podobami iz sanj« najkrepkejše delo slovenske proze zadnjega desetletja, in Bevkova zbirka novel, ki nosi pečat iz trpljenja porojene lepote, spada po mojem mnenju med najlepše liste naše novejše noveiistike. To dvoje knjig razpošlje v kratkem »Nasa založba« v slovenski svet in s temi dvenn deli prične svoje delovanje: naj bi bilo blagoslovljeno z najlepšimi uspehi v ^nio ze ranao pri nezadovoljnosti mnogi so oporekali radi liričnih pesmi jih ljudstvo ne mara. Ljudstvo je res kJ otrok — dejanja hoče. Epične pesmi bi ostane, oprema do povsem r bile po volji Kje imamo epiko? Vendaii Mladika io leto imela tudi epične pesmi «Ali imate mnogo gradiva za prihoda leto, če mi dovolite to vprašanje?;> «Obljubljenega mnogo, doposlanega več? V tem oziru me ne skrbi. Eno po. f mi je dal Lojze Remec, «Andrej KošuU «0 Preglju sem tako nekaj slišal, se imenuje. Drugo mi je obljubil; on jc b še vedno mož beseda.» «Da, da že vem, kaj mislite. To ni hudega. Snov, ki jo zdaj obdeluje, niti zdj leč ni kočljiva. Kar sc one stvari tiče p= nič ni novega na svetu. Tako je bilo i ne bilo prav, če bi bilo drugače. Le trr no ne smemo gledati cele stvari. Tudi god je tako. Pregelj jc in ostane danes < najboljših slovenskih pripovednikov in ločno usmerjen v isto smer, ki ga nap;: Pa pustimo to .. «Če dovolite, Še eno vprašanje. Ali l oprema lista nova?» « Oblika ostane, oprema b va. Videl je še nisem, a slikar 'mi je pisa da je ž njo zadovoljen. — Tako. Več ne me rem izdati. Glavno je, da dobimo obilo rc vih naročnikov in prijateljev. In da vsakd gleda s prijaznimi očmi na naše delo, da s mu pod srepim pogledom ne izobliči strašilo. Glavno pa je, da nas spozna, hotenje in naše delo. Ušesa zlokobno p:e tvarjajo glasove in niso zanesljiva. — Bogom!» SLOVENSKI LEPOSLOVNI LISTI IN KNJIGE Trije lebedje so nova umetniška rev ki je izšla v Ljubljani, »posvečena večne miru«; urejujejo jo pesnik Anton Podfc,. šček, Josip Vidmar in Marij Kcgoj. Z: ; pane so vse tri panoge umetnosti: knji c nost, slikarstvo, glasba. Stane šiev. 15 d: Izhaja 6 krat na leto. Po svoji opremi to najkrasnejši slovenski list te vrsle mu rade voije priznamo prvenstvo. V «.;!; beni prilogi je zastopan Marij Kogoi s itla-virsko skladbo «Skiea» in pesnijo «Ofož nest« (Murn-Aleksar.drov). Med slikarskimi deli je prinesel list Toneta kralja »Bolest Slovenije« (spomenik zasedent i. ozemiju, ki ga je baje nagradila in sprejela Jugoslovenska Matica, i' ran Kralj ima .Janeza Krstnika« (v .lesu). Od Vena Pilona sta v listu dve reprodukciji: »Predmestje 1» in «Amour simple > (radiranki). Bolj problematičen je lepcslo%rni del, če preMe-mo preko nenavadne naslovne strani Vida Taufer je po \sej pravici na uvodne/: mestu, ob njenih pesmih se človek u^l dalje kot za hip. Nemogoče se je ustavil ob vsakem pesniku posebej, tudi jc ne mogoče kaj določnega zapisali o njih, kc jih ho skoro vsak sodil drugače. Prepusti mo jih bodočnosti: »Kar je zdravega, to obvelja«. Vsebina je: Vida Taufer: Strupena kačr Krvava lisa, Beračica z lilijami, Žena pijanka (Pesmi). — Joža Cvelbar; Trije za procvit našega naroda, naj postane njega j (Proza). — Josip Piber: V noči (Pe- nfphn rarlnr.t in moč' 7rionVn "sknUrtrir* 5 uteha, radost in moč! „MLADIKA" Mladika se je približala koncu drugega letnika, začenja tretji. V teku tega leta si stanovanje, oh, mesar, oh čevelj- [jc «Mladika> pridobila obilo novih prijate- A______1. I i 1 Jmf in laltl/Ti ror.Ttin ris* nt VPf riK]l>1Tlil3 ali res niso mogle donesti drugega kot revščino in skrb?--- Vojska je i njej, kakor toliko drugim vni-čila vse. Najprvo ji je iztrgata moža in ga zakopala na bojnih poljanah. Potem ji je uničila roditelje in sorodnike, ki so večinoma pomrli žalosti in pomanjkanja. Vdova, sirota in uboga reva je morala iz svojega naravnega daru in priučenega petja narediti sredstvo svojega vzdrževanja. Začela je poučevati petje, nekolikokrat se ji je bila ponudila priložnost peti v kakem koncertu ---in tako ji,ni bilo treba ravno umreti od glada in dobro ali slabo, je vendar lahko vzgojevala svojega malega Armanda: njeno edino tolažbo, edini smoter njenega življenja. — «Kaj mi vendar podari" nocoj gospod župirik?» — Ali ko se je končal zadnji blagoslov, ji ni ob slovesu župnik ničesar pom*dil. Pohvalil »Kaj vendar imaš, mamica?« »To pa še ne vem, dragec, na vsak način kako lepo presenečenje! Sedaj bova takoj videla!« Vrvice so odjenjale, papir je bil odvzet in pokazala se je velika ladja na jadra, prava ladijca za kakega sinčka novo obo-gatelega očeta, od tistih, ki se v Tuileries igrajo z guvernanto, vzbujajoč zavist sodobnikov. »Ah«---sta mati in sinček vzdihnila. Stanovala sta v šestem nadstropju in jako daleč od Tuileries, mamica ni imela časa voditi tjakaj svojega sinčka in njemu se pa sploh ni ljubilo igrati se. Spogledala sta se kot uničena. In kakor so jima solze zopet zasilile v oči pred to veliko in zanje smešno igračo, je mali Armand, ne da bi se zavedal smešne ironije svojih besed, zaključil vso zadev? z žalostno Irazo: »Kar se tiče ladije — mamica — je tc res pravcata ladija, kaj se ti zdi?!!-- ♦♦♦♦ Književni pregled Dr. Alojzij Res: „NAŠA ZALOŽBA44 Tretje leto je poteklo, kar živi naš narod ob Adriji odrezan od živega vrelca kulture. V Gorici smo zidali polagoma, a z železno vs trajnost jo ponosno kulturno stavbo: Goriška tiskarna je izdajala v raznih »knjižnicah« dela naših pisateljev in pesnikov in prevode iz svetovne literature, v Gorici se je nahajalo uredništvo dveh izvrstnih znanstvenih mesečnikov, »Naših Zapiskov« in »Vede«. Narodna tiskarna je obogatila tupatam s kakim delom naše slovstvo. Solnčno mesto ob Soči je postajalo drugo kulturno središče vsega slovenstva, dokler ni prišlo nadenj strahovito mučeništvo vojne in uničilo to bujno pro-cvitajoče drevo našega 4uha...... jjev, in lahko rečemo, da ni več obljubljala kot je dala, prej več dala kot obljubljala. \ stene seni), — Zdenko SkoIicky: Splišeni k na obzorju, Pevci v rakvi (Pesem). — Slane Melihar: Nabornik. Štev. 149 T, Douh!: ccnscience (Proza). — France Onič: Oltarji, Okostnjak, Klic iz predmestij (Pesni} — Ciril Vidmar: Iz moje sobe. Ogen] (Soba). — Vladimir Premru: Zrtočnik ob slapu, ki koplje grob živim, V grobnici, ka- Naj bo še v bodoče tako! so obeljenih kosti, sestavljene iz osušemii Mučenik (Golejski kaz Kakšna pa bo «Mladika» v bodoče? Mi- njenec). Krvnik, jx>joč na črno zagrnjen \ slim, da mi g. urednik ne bo zameril, ec|ocJr.j (Pesmi). — Josip Vidn:ar: Pomen u izdam par tajnosti, ki mi jih je povedal, in metnosti in država (Esej). — Anton Pod ki jih gotovo ne bo dolgo več držal kot taj-, foevšek: Plesalci v ječi (Kompozicija), nc^ti. Listek. Vprašal sem ga: «Ali se bo list s prihodnjim letom res preustroji!?» «Res. Čuden urednik bi bil, če bi ga izkušnja vsakega leta posebej nič ne naučila in bi ne vedel na listu nič izpremeniti in izboljšati.» «Torej v bistvu ostane list to, kar je bil?» «V bistvu da! Saj ne more biti drugačen, ko je zaoral to pot. Če je pa prepričan, da zanj ni potreben, naj ga enostavno opusti. List ostane družinski, ne v tistem pomenu Len.. Ljubljanski Zvon. 12, štev. je izšla in naša sledečo vsebino: x Hran Jarc, teče drevo; Pastuskin: Sramežljiva z Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih; Ivan Albreht: Fantazija o dveh; dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljem; Jus Kozak: Rdeče lise; Mirko Pretnar: V lepih nočeh; Pastuškin: Dekle s pojoči« srcem; Marija Kmetova: Notturno (Enooc-iankal: Mirko Pretnar: Samo besede; najboljše, a je najboljše komaj dovolj dobro. Tak list mora kazati pot, brusiti umetniški okus; da mora plemenititi duha, je že naloga umetnosti sploh, četudi naravnost ne meralizuje. Nisem nasproten idejam, celo tam vidim pogostokrat globoko moralno jedro, kjer vidijo že drugi morda greh. Le tistega podčrtavanja, ki sliči pridigam, ne maram, ker jc starokopitno in tudi neestetično. Če bi manj zabavljali in bolj poučevali ljudstvo, kako je treba iz-ljuščiti jedro, bi hitreje napredovali. Vendar pa nikakor ne mislim, da bi ustvaril kak umetniški list iz «Mladike«, dasi čutim potrebo, da našo inteligenco, ki ne more biti naročena na vse liste in knjige, seznanjam po možnosti s slovensko književnostjo in kulturo.» «Oprostite. Pogosto se čuje očitek, da je list preveč leposloven.» «Ta pogrešek me boli že dolgo. Le škoda, da tisti, ki očitajo, ne pišejo. Letos bom opomogel temu sam. Na vsak način bo zavzemalo leposlovje še vedno Častno mesto, a poseben poučni del bo v kratkih člankih. ki bodo po možnosti ilustrirani, seznanjal čitatelje s tujimi narodi in deželami, prirodo in drugimi vrednimi aktualnostmi. Fr. Albrehia, kateremu je obljubilo solru--ništvo lepo število novih in starih sotrua-nikov. Glavno povest bo pisal Vladimir Levstik, med drugimi bo priobčil Alojzi) Remec dramo »Kirke«. Prinašal bo tucs literarno-kritična pisma domačih m inozemskih avtorjev. Cena mu bo za celo lete 60 dinarjev. Cankarjev zbornik. V Ljubljani 192! Izdala in založila »Tiskovna zadruga-Spominu Ivana Cankarja — Ljubljanski zvon. — »Dom m Svet« je bd prinesel c Ivanu Cankarju posebno številko, »Ljub! zvon« je izdal zbrano gradivo v posebni zbirki. Zbornik jc precej bogat m prinašaj Dr Ivan Prijatelj, Domovina, glej umetnik. _Rud. Mole: Kette v novomeški za; drugi — Dve Cankarjevi avtobijografi;!. *— Cankar v »Slogi«. — Iz prvih Cankarjevih pesmi. — C. Golar: »Moji ljubici Ani«. — J. \Vestcr: Cankarjeva pismu Aškercu. — Cankar o svojih dramah. — V album, — Cankarjevo predavanje £ slovenski literaturi. — Bartulovič Niko Cankarova subjektivnost. — Dr. A. Ser*to »Polikarp«. — Cankar pred sodnijo. -Dr. Bohuš Vybiral; Cankar a my. — Zbor Sli bomo še za\ korak dalje. Tudi splošni nik je uredil dr. Joža Glonar. V Trstu, dne 25. decembra 1921. »EDINOST« Stran III. pristojbin v novib pokrajinah in vprašanje navzkrižja med dvema pristojbinskima siste. moma. Italijanski kazenski »kon, kazensko-pravdai reti in tiskovni zakon ne stopij v novih pokrajinah v veljavo 1. /anuarja 1922., temveč, kakor javlja ecn civ kom., šele 1. apfila 1922. Edhiole zakon od h. 6. 1906. št. 278 in zakon od 7. 7. 1910. št. 423 dobi" pri nas moč Že 1. januarja^922. Kdor ne vloži do konca leta prošnje za vojno odškodnino, izgubi pravico do odškodnine. Priloge lahko priložite do konca aprila. Vljudno vprašanje kr. ravnateljstvu poste in brzojava v Trstu. Ali imamo italijanski državljani slovanske narodnosti še pravico rabiti nasproti državnim uradom svoj jezik ali ne. Do se daj smo namreč to pravico imeli in nam ni znan noben zakonu u-krep, s katerim bi se bilo v tem pogledu kaj spremenilo. Vendar se je zgodilo, da me uslužbenka pri tukajšnjem poštnem uradu ni hotela postreči, ko sem rabil slovenščino. '•Non comprendo» je dejala gospodična. Torej gospodična poštna uradnica v Trstu ne razume ali noče razumeti slovenskega jezika. Zanimivo pa je, da gospodična prav dobro razume nemški. Na lastna ušesa sem slišal, kako je pred menoj postregla osebi, ki je izrazila svojo željo v nemškem jeziku. Ce se ne motim, je bil nemški jezik v naši Krajini kmalu po zasedbi odpravljen iz državnih uradov. Gospodična tedaj noče razumeti jezika, ki je po zakonu uradni jezik, Kajige jajo. Goriške matice* se danes ne razda- ftjedaliiče & Verdi. Danes ob 20. ur£ petič R. wagnerjeva «Walkirija». Silvestrov večer. Tržaški Jugooloveni bodo kakor po navadi tudi letos obhajali zadnji večer starega leta. Ne bomo praznovali tega večera v osrčja atesta, loot sao g« ▼ preptapi* letih, kajti naš ponosni hram, zbirališče našega ljudstva, leži danes pod razvalinami! Jugoslovenif Ka Silvestrov večer vsi k Sv. Jakobu, da seštejemo naše zredčene vrste, ter da si vlijemo novega poguma za nadaljnje življenje. Danes ob 11. uri predp. odborova seja Šentjakobskega < Sokola» v navadnih prostorih. Naj nihče ne manjkat Tajnik. Največji spomenik v —d—jp Italiji. Italija ima iz prejšnjih stoletji velikanske zaklade umotvorov: veličastnih spomenikov, slik, palač itd. Človek se mora čuditi, kaf je vse italijanski narod izdelal v teku stoletij. Največ teh umotvorov je nagromadenih v Rimo, Benetkah, Napolju in v drugih velikih italijanskih mestih. O teh umotvorih in o vtisih, ki jih na-pravljajo na gledalca, nam je povedat pošten in izobražen Italijan sledečo sodbo: ^Občudoval sem marsikatero epohalno delo v Italiji, marsikateri spomenik, a reči moram, da me ni nobena reč tako ganila in do dna duše pretresla ko po žgani hotel Balkan v Trstu---Palača je sicer mrtva, a govori cele knjige. Na tem domu je vse živo, vsak kamenček govori!,. , Poteze na tem monumentu so tako žive, da jih razume najpriprostejff človek. Pred tem monumentom se mera vsakdo ustaviti, celo srce se čk^veku za trenotek ustavi pred te» velikim delam. pač pa razume jezik, ki je kot uradni jezi. Kdor je ta monument videl in občutil v srcu v naši Krajini odpravljen; gospodična se! vso grozo m strahoto, ki jo tako živo m pia-;aii s strankami in se norčuje s službenimi1 stično izraža, mora vzklikni«: Moderna Italija predpisi; gospodična svoje službe ne misli večjega in hcd, pretresfrvega spomenika, resno. Pričakujemo od kr. poštne direkcije,! ^tZ^^hf^l da svoje gospodične uradnice primerno pouči, da v bodoče tudi v primeru hipne razposajenosti ne bodo pozabile, kaj je njihova službena dolžnost. L Zadružni tečaj v Trstu. Zadružna Zveza v Trstu je priredita letos prvi zadružni tečaj v našem mestu. Tečaj je trajal od 21. novembra do 23. novembra. Tečaja se je z jspehom udeležilo 27 gospodov in gospo- izgjnejo velika dela Michelangela, Rafaela ia drugih, pa tndi Dantejeva Divina Commedfst umolkne... ^Goriška Straža.» »Gospodarski list«. Te dni je začel izhajati v Gorici »Gospodarski list«, katerega je naše ljudstvo že davno tako željno pričakovalo. Vsebina in obBka prve številke priča, da je urejevanje Usta v dobrih rokah. Prepričani smo, da ga bodo naši gospodarji z veseljem pozdravili in mu za- dičen, in sicer 7 s prav dobrim, 12 z dobrim jamčili življenje s tem, da ga vsi naročijo in 8 z zadostnim uspehom; štirje udeleženci. Uredništvo je napisalo ^Gospodarskemu so dobili potrdilo o pohajanju tečaja. Od listu« ta-le: udeležencev jih je bilo 16 iz Istre, 8 iz Trsta m okolice 4 z Goriškega in 3 z Notranjskega. Pritok je HI torej iz Tsire največji, in to je bilo tudi v iniencijah Zadružne zveze, 'tajti pred kratkim sc je vršil enak tečaj na Goriškem. Razun lega pa se ravno v Istri žuti največja potreba po primemo izobraženih močeh, ki bi lahko vodili prepotrebne hranilnice, zadruge in konsumna društva. Temu primeren je bH tud? učni načrt, ki je obsegal: računstvo, knjigovodstvo, zakeno-tiajo; zadružništvo in kmetijstvo. Zadružna Zveza je lahko ponosna z uspe-iom prvega tečaja, ki ga je priredita v Trstu, in v koristi iako nujro potrebnega zadružništva v našem ozemlju in našega gospodarskega življenja sploh je le želeti, da nadaljuje Zadružna zveza delo, ki ga je s (eni pričela na tem polju. Breme in trud se jj ho ie stoterokrat poplačilo s sadovi njenega dela. Naš železniški obrat. Zaporedne nesreče, ki -c dogajajo na italijanskih železnicah, so jele silno vznemirjati tudi tukajšnje domače itali-ansko ljudstvo, ki ugiba o zvokih in pripisuje velik dei krivde zeleimiškermt osebju. In ne brez vsakega vzroka. Priznati se mora sicer, da so take obtožbe večkrat neupravičen«. Železniško nesreče se morejo dodajati tudi rz vzrokov, ki niso v odvisnosti od železniškega osebja, strojnega, spremljevalnega in nadzoro-valnega. Resnica pa je vendar-le, da je varnost potujočega občinstva po velikem delu odvisna od večje ali manjže sposobnosti in previdnosti ieleznišl« 3ga osebja. Vendar ne bi nalagali krivde za nesreče temu poslednjemu, marveč vsemu sistemu posebno, v fcoKkor gre za sprejemanje in nameščanje osebja. Dasi vemo, da se podajama v nevarnost, da se nam bosta podtikala nasprolnost proti državi in avstrijakant-;tvo, ugotavljamo vendar, da so bili pod prejšnjo vladavino pri vlaku le po trije, štirje sprevodniki — resni postavni možje — in šlo je gladko in obrat se je vršil z vso točnostjo m potrebno previdnostjo. Sedaj pa sc sprejemajo — in to smo dognali iz italijanskih železničarjih krogov — kar na slepo mladi, neizkušeni judje — brez izpitov in brez potrebne strokovne predpriprave. Ta ugotovitev pa ni naperjena proti železniškem osebju. Nasprotno! Če se ves ta nesrečni sistem predrogači, ne bo to le povečalo varnosti za potujoče občinstvo in koristi železniške uprave; ker se bo /zpostavilo zaupanje občinstva, ampak bo na forist tudi železniškemu osebju samemu. Rajši -nanje osobja — splošna sodba je, da ga je se-iaj še preveč — ali to naj bo popolnoma sposobno, strogo disciplinirano in skrajno zanesljivo. Za to pa aaj dobiva plačo, ki bo odgovarjala tako težki in s toliko odgovornostjo spojeni službi. Na eni strani naj dobiva zelezničar tako plačo, da se bo mogel za toli naporno službo primerno telesno hraniti in da mu ne bosta kvarili duševnega razpoloženja — ki je avno pri njegovi službi tako meradajno — . tčna skrb m misel na svoje in svoje družine >edno stanje. Železničar bodi telesno in duševno oborožen za težki boj na progi. V tej >meri naj bi se predrugačit ves naš železniški obrati Vojne vihre so vtih&ile, ostalo pa nam je gorje, ki ga širijo in puščajo vsepovsod. Kakor pa so bile v našr solnčni deželi zote pobesnelega ktdturnega divjaštva po-trojeae, podese tor jene, tako je tudi naše gorje potrojeno, podesetorjeno. Kljub temu ne klonimo, ker hočemo živeti. In živeti hočemo kot samosvoj narod, kot samostojni gospodarji na lastni grudi! Zavedamo s«e, da smo del onega veHkega jugoslovenskega naroda, ki si je po težkih stoletjih priborit in vstvaril svojo državo. Zavedamo se, da smo tudi mi rojeni za $vobo. Zato hočemo dokazati, da znamo v najtežavnejših razmerah ohraniti svojo narodno samobitnost. Prvi pogoj, da to dosežemo, je pa naša ojspodarska moč. Samo če bomo gospodarsko krepki in samostojni, si boso lahko priborili in ohranili? tudi svojo politično in kulturno svobodo. Kljub temu da naša dežela ni posebno oblagodarjena z naravnimi zakladf, smo si znali pred vojno vsivariti cvetoče blagostanje in so nam v našem nevzdržnem razmahu sijale ugodne zvezde. Vojna nam je vse uničila. Naša gospodarstva so razrušena ,naše blagostanje je razpršeno na sedem vetrov. Pričeti moramo takorekoč iz početka: iz ruševin in razvalin moramo pričarati nove gospodarske vrednote. Obnoviti in razmeram primerno preurediti moramo vse panoge našega gospodarskega življenja. Naše kmetijstvo, našo obrt* našo industrijo in trgovino moramo dvigniti iz razvalin, ako hočemo gospodarsko živeti. Zlasti pa moramo poživiti in okrepiti naše zadružništvo, ki tvori temelj naše narodno-gospodarske moći. Ako pa hočemo to težko in ogremno delo izvršiti, nujno rabimo krepkega in spretnega vodnika. Ta vodnik naj nam bo »Gospodarski list«,, s katerim stopamo danes pred našo javnost. »Gospodarski list« se bo po možnosti bavil z vsemi našimi gospodarskimi zadevami. Njegovi predali bodo odprti vsakomur, ki bo skušal dati našemu gospe-darskemu življenju novih impulzov, novih navodil, novih smernic. V prvi vrsti se bo pa bavU s perečimi *—-^šaeiji našega kmetijstva, ter bo zTasli širil in zastopal misel zdravega zadružništva. Z »Gospodarskim listom« hočemo zamašiti globoko vrzel, ki zija v našem gospodarskem življenju. Zato vabimo v krog naših naročnikov vse naše zavedne in po-šteno-misleče može in mladeniče, ki jim je na srcu naš narodni obstoj. Zlasti pa vabimo v krog naših sotrudnikov vse naše gospodarske in zadružne strokovnjake. Vsi na delo, vsak na svojo postojanko iti ni se nam treba bati bodočnosti! Kmeftjtfca Zadrege. Cieaf poeerf Ker domača gnojila nikakor ne zadostujejo za zadostno in uspefno gnojenje, se je treba posluževati umetnih gnejtt. Da se ta pravočasno nabavijo jih je treba tudi pravočasno naročiti. Zatorej se pozivajo vsi člani, ki bi potrebovali umetno gnojila, da se zglase pri Zadrugi ali zaupnik« (pri podružnicah se naroča pri podružničnem vodstvu). Na razpolago so: Čilski soHter, su-perfosfat, kalijeva sol in druga gnojila. Član« zunaj tržaške okolice naj naročajo skupno v večjih množinah, posebno superfosfat, ker se ta pri majhnih količinah zelo podraži. Sadike. Zadnji čas je, da se naročijo širina drevesa. Sporočiti je potrebno, koliko jablan, hrušk, črešenj* itd. se potrebuje in tudi raztolmačiti, katere vrste. Ako je mogoče, naj se navede seme ali vsaj označi kot namizna ali navadna vrsta in zgodnja, srednja ali zimska. Isto velja glede trt. Če le mogoče imer drugače vsaj barva grozdja. Naročila sprejema' Kmetijska zadruga do 20. januarja. Bliža se sezona setve. Matica ima na razpolago navadno deteljo, Jucerno, različne trave in druga temena. Semena in sadike so pristne in zajamčene ter tudi po najnižjih mogočih cenah. Pred novim letom izide «Gospodarski list», zadružno in kmetijsko strokovno glasilo, ki ga izdaja konsorcij, katerega članica je Kmetijska zadruga. Naprošajo se vsi člani, da list širijo in po možnosti vanj dopisujejo. Prve številke se bpdo rfoposlale vsakr podi ulnici po nekoliko proizvodov, ki naj se prodajo. Kjer ni podružnic, se nato opozarjajo zaupniki in posamezni člani. Skupna naročila sprejema Matica, poedino upravništvo, ki je v Gorici. Iz tržaškega živlienla Hoteli so krasti kokoši? Štirje brezposelni možakarji« in sicer Josip Crassovich, Anton Cuppo, Josip Vucosich in Henrik Bianehi, so rogovilili preteklo noč v bližini kurnika, kije last gosp. Ferdinanda Samari ni ja v Rocoltr št. 719. Kar so »kali pri kurniku? So K hoteli krasti kokoši? Oni so izključili obojna domnevanja. Izgovarjali so se, da so brez stanovanja. Zato so se napotili po svetu iskal stanovanja. Dolgo so ga iskali,, a ga končno našli pred Sa-marinjevem. kurnikom. Stražniki, katere je bil pozval Samarini, ko je videl sumljive postove pred komikom, jim mso\ seveda, verjak. Zato so jih odpeljali v zapor Coroneo, kjer bodo praznovali božične praznike in morda še celo novo leto. Toda — brez kokošje pečenke. Prodajal je tuje Mefn u svojo roko. Tvrdka z gumijevimi cevmi je oddala pred par dnevi Cezarja Pitaccu, stanu jočem a v ulćci deli'Ospe-dale št. tth nekaj gtinrijeTifa cevir da bi jih prodal. Pitacco frh je sicer res prodal toda na svojo roko. O tem fe izvedela tvrdka i» naznanja nepoštenega Pitacca. Policija ga zasleduje. Tvrdka trpi 5000 Kr škode. Poeknšen samomor. 30 letni Romeo Regarz, stanujoč v ulici S. Nicolo št. 27, si je hotel včeraj zjutraj končati življenje z večjo množino jo-dio. Prvo pomoč mu je dal zdravnik rešilne po-stae. Vzroki, ki so dovedii Regarza do tega koraka, niso znani, _ Vesti s Gortttceoa Izvršilni odbor izrednega deželnega odbora za Goriško. Na otvoritveni seji izrednega deželnega odbora za Goriško se je izvolil iz srede širšega odbora i »vršil ni odbor, sestoječ iz 4 članov kt 4 namestnikov. Od Slovencev sta prišla v izvršilni odbor dr. Anton Gregorčič i dr. Engelbert Besednjak, Njima namestnika sta gospod Ignacij Križman in gospod Kari Tre-ven. Italijanska odbornika sta gospod Anton Pontoni iz Gorice im dr. VaWi« Pascoli, njuna namestnika sodni svetnik Jurij Zottig is dr. ivanBonavia. DAROVI 0ec> Sv. jafeobske CMD fole daruje Ignacij Breznikar L 16*20. Denar hrani upravništve. Fri L — Ta že napore dana knjiga je zdaj izšla in je je dobiti po knjigarnah za L 3.50 broš., a vezano bo dobiti takoj po Božiču za L 450 izvod. Knjiga je umetnSke opremljena z ilustracijami. France Pesmi. Ljubljana 1991. Založila Tiskovna zadruga. — Mlad pesnik, o katerem še nismo stišali, ki je padel mlad nekje na tirolski fronti m zapustil tri zvezke Se ne priobčemh pesmi iz sedme in eeme Me, katere fe zbral is izbral njegov prijatelj, napisal nvod in izšle so. Pesmi niso zrele, a to danes za mrtvega pesnika nima pomena; knjiga je lep spomin na mladega, nadarjenega fanta r ki mu usoda ni dala časa, da bi se bil izpopoh«! in razvit Tako je v pesmih še mnogo vpliva naše moderne, Župančiča Kette m, piedesem po Murna in Go-larja. Morda bi bilo bolje, da bi bila ta spominska zbirka nekoliko drobnejša, do bi bilo izostalo najnezrelejše. Vendar bo ta ali oni rad segel po knjigi. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lm ria lioin IJA} psb&L IZTTbjlktMNVSI PODLISTEK KAPITAN MARRTAT Leteti Holandec • *» (26) V obrazu starega moža je zadalo nepopisno veselje, ki ga pa ^ sk«I mož pred miadfam zakoncema prikriti. PTapra\"il se je otožnores nega ia refcef: «V resnici prav žaleetae vest U Amrna in Filip niste pristavila ničesar, a .ta zapustila sobo. Ves teden je pretekel v pripravljanju vsega »ofreboegt za petovaeje. Amieo jt !» skrbno prikrivaš aeizrazno bolest, U vsekalo spoznanje predstojeće ločitve. FHtp je i—la wwi na d>■■ raztrgane, na ee m nogi vei upisati valoojn Ceste* — padlo je v naročje ia ostala kot mrtva. Ko jo je Vida Možina Mifan Kerda učitelj zaročena 25. decembra 1921. Vogersko Brje Maff oglasi se računajo po 39 stotfak beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40* ctotink beseda. — Najmaajaa pristojbina L 4'—. Kdor išč«? službo, plača polovično ceno. UGLAŠANJE klavirjev, vsaokvrstna popravljanja, lekcije v vijolini. Turrini, 113 Trst 7. 2337 do- HIŠA v Meršah, občine Materija, v jako brem stanju in zemljišče se proda po ugodni ceni. Pojasnila daje J, Dr ožin a, Fadež 20, Vremski Britof- 2338 POZORI Srebrne krone !n zlato po cenah plačuje edini grosist Bell tli Vita, Madonnina 10. L "t FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino^ vsakovrstna zdravila za živinske bolezni« Zaloga v lekarni, IL Bistrica. 61 IZREDNA PRILIKA. Tekom dneva prodam popolno spalno sobo iz bukovega lesa za L 2000.—. Cohen, SolHario 1. 233J POHIŠTVO, rabljeno, v dobrem stanju, se proda. Naslov pri upravmštvu. 2339 HLAPEC, (najraje iz dežele> pošten in priden, vajen pri konjih m živini, se sprejme. Pisati ali predstaviti se osebno pri Albinu Anžič, veleposestniku Piano S. Anna 64.- Skedenj. 2336 KANARČKE, originalne «Harz?>, izvrstne pevce, samice, prodam po nizki ceni. Commer-ciale 32*, IV. vrata 20. 2335 POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, (v eni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna} gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici^ Ponudbe pod < Ugodna prilika n na upravništvo lista. 2241 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor todi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Sofitario 1. 67 KMETSKI VOZ, za vola. dvouprešen, velik, trpežen, z dvema zaviračema, se proda. Zraven tudi uprega, jarem, jermeni, listni ali drvni koš in Iojternlce. Zgonik št. 34. 2322 SPALNE SOBE, masivne, od L 1600.— naprej. Skladišče Via Udine 25. 2326 STOLICE pripravne za gostilno po L 25,— Skladišče Via Udine 25. 2327 V OSMICI pri stari Lenčki, Campo Belvedere 1. Zafred, se toči vino prve vrste. 2334 KROJAĆNICA Avgnst Stular, nI. S. Francesce D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojač niča v Trstu. 23 PRIPOROČA se dobroznana brrvnica Josip Jerman. Trst,*ul. XXX. Ottobre 14. 131 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo i, V. nad. ELATO in srebrne kron plačam v«* to t drug! kapci, Albert Povb. ocar. »tauiai 46 blttiig drvečega trga). STEKLENE iH*E vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa} telefon 44-23. 55 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. Josip Spechar Trst, Vfa s. CflterlM it. 7 — Piazza Hazzi- Velika izbira sukna in blaga za gospode Zunanji in donrači izdelki najnovejšega is lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Veliki zaloga i z g o t o v l j e n i h oblek za moške i» otroke, površnikov, paltlots, hlač in gile 46 fantasia itd. itd. Zobozdravnik Dr. C. Fontana Trst, Piazza GoUtoni 11, IL Roje konsumno društve isce krčmarja. Ponudbe je nasloviti na g. Ferluga nRca Fttzi štev. 17, t. nadstropje do 5. januarja 1922. PSI ZoHozCrnoniSki atelje Kovačič teli. vod. Via Valdiriva štev. 33 nasproti kavarne „Roma 4 qo;. POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnice 40.--, vzmeti 55.—, ponočne omarice, ehif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fon-deria 12, I. desno. 59 Uvozna in izvozna tvrdka Delrimio i Domeniš Trst, via Coroneo 13, telef. 12-r opozarja na novodošle velike partije stekle niae, porcelane, emailirana kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. t RrtrtI neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžno vest, da je n*9 nad vse ljubljeni soprog, oče, svak in stric Lojze Kocjaniič eoMInUa« pa dolgi in ffla&il bolezni, v 47, letu svoje dobe, danes, ob 6. uri zjutraj v mestni bolniš-niči, v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSil v pondeljek, dne 26. t ur., ob 9 15 predp. U mrtvašnice mestne bolnišnice na barkovljansko pokopafrSče. BARKOVLJE, 24. decembra 1921. H KaroHna, soproga. Hoiam, Vid«, Dragica, Ostali sorodniki. Zor k«, otroci. (1010) ZUHVALA. Vsem, ki so povodom smrti naše predrage GIZELE TOROS na ka erisibodi način blažili naSo bol, bo Vasetti-jiv, predaedniktt učiteljske »Zveze" g. Germeku, p. n. učiteljstvu kattnarske in Skedenjske Sole, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem ostalim, kf so spremna!! pokojnica na zadnji potr. 100* Družine: Torof, iti t. i ia globina srca pmdott smrti afe ■nnmi—. ' ljuj* bli dušam* U so ji izrefcli sožatje «Zdaj ne M> ničesar.* jc rekel in p« polotil SLAVKE Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 25. decembra 1921. RioUiikA UuiaiiaUM MUIUmm kaaaflaiaa I Frosfisfts-n oDfOvsvsn posBjintta ti irmuni sedaj uo-riluniH mil mi zi mafln tfdia rcgistrovana zadruga z neom zavezo v Bark ovijaj J sprejema hranilne tudi od nečlanov. Vloge nad L 5000 vezane vloge na odpoved se obrestujejo O! po 6 io ter so krite z nad 10-milijonskim jamstvom. Posojajo se kranilne pusice na dom. V istem uradu posluje tudi-: Produkcijski InipeKtornt „FOHDIARH" U „VZAJEMNE ZAVAROVALNICE" Zfl M Krojino kateri sprejema vsakovrstna zavarovanja : proti požaru, nezgodam, tatvini, za otroško doto, proti nezgodam in poginu goveje živine itd. Uraduje se od 8-12 in od 15-19. Tozadevna pojasnila daje: Drag. Starec 1009 Produk. inšpektor, Bar ko vi je-Rivier a. Srebrne Krone io zlato platojem pi naJvKJtn anali ALOJZU MVH Trst Mazza GarflMld & 2 (prej Barriera) RAZGLAS. „Kmetijsko društvo" v Vipavi bo priredilo v » cfrtek, dne 29. dccembra t. I. (ne 31. t. m.) v svojih •jf ost o ril i razstavo vinskih vzorcev. Na razs 3vi bodo razstavili člani .Kmetijskega društva" vzorce svojih vinskih pridelkov, tako da bodo zastopana vina vseh občin vipavskega okraja Na razstavo st opozarjajo in vabijo vsi gostilničarji in vinski trgovci, kjer si bodo lahko nakupili najbolj 5a vina po zmerni ceni. — Razstava se otvori ob 10. url dopoldne. 1003 Načelnistvo. i Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in Jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. i „ITALIA PREVIĐENE" s \ zajemno zavarovalna anonimna družba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu. GLAVNO ZASTOPSTVO \ Trst, ul. S. Nicold Št. 11, I. n. Telefon št. 24-86 bis 759 i Agenti in zastopniki po vseh glavnih krajih. - ^gi 1 ca ČEVUARNICA 57 MICOLICH ?s|t, vin Ddine 32 (vogal L' Affosta) Izbera moškega, ženskega fa otroškega obuva'a. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. trle raznih domačih in tujih vrst ter podlag, strogo sortirane in zajamčene, se dobijo pri Forčiču, Preserje p. Komen. 879 ^LFE, sadna drevesa itd. po znižanih konkurenčnih cenah. — Zahtevajte cenik. SCOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Udlne it. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) F. CINK nam Dobro vpeljana trgovina mešanega blaga z mesečnim prometom 200.000 jugsl. kron, lepimi velikimi, najboljše ohranjenimi nadstropnimi poslopji veiikimi modernimi lokali, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti na deželi v mariborskem okraju, se takoj proda za 100.000 Ur al se sprejme družabnik s 30.000 lirami. Trgovska izobrazba nI neobhodno potrebna. Ponudbe pod „Velik promet" na Karla Scheidbacb, posredovalca posestev v Mariboru, Gosposka ulica. 1001 KUNINE zlatici ne, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve Proda se posestvo z njivami in sadnim drevjem (približno 20 oralov) z vsem gospodarskim orodjem in mlinom, vse v dobrem stanju, — Več se izve pri Jožefu Lovrenčiču v H arijah št 10, pošta II. Bistrica. 1000 turdka Roce & Ce Trst, Riva Grunula St 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. eo Telefon 24-95. Brzojav: Raceco plačuje po najvišjih cenah. 6i D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr. MMm zadruga iMM mizarje? r. s. z o. z. v Solkanu pri Gorici se priporoča stavbnim podjetnikom in pri-vatfcom, stavbnim zadrugam in zadrugam vojnih oškodovancev za stavbna dela in pohištvo. (993) Cene zmerne. Delo solidno' 9W Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe „L Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji. Osnim, M TnalVHil Glavno zastopstvo za Istro Trsi, Via Saa mcolo Štev. 11. Urama In zSatarna Lorenzo Hocor Trst, Via Udlne 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarsldh potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Dela se Izvršujejo tekom dneva. TržnSKti posojilnico in hranilnico registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradu}« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ilradie ure za stroke M S 5=3 Pozor na domače tvrdko 1 FRANC SAUHIG, Gorico. Gosposka ulico sedol Via Cordoccl Jt 25. naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero Šivalnih Strojv vet vrst za krojače, Šivilje in čevljarje Iz noinoUSlh nemških tovoren, Kolere lomil 10 let Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Podružnica v Kobaridu št. 21. Podružnica v Kobaridu št 21. Pod ugodnimi posoli in po zmernih centih nudijo letos VINSKE KLETI BRATA ABUJA Gorica — Via S. Antonio 4 — Gorica Kojsko, Števerjan (Brda) 979 Mile mine: vipavskih. Mani, islrsl vin in nt RMe. A. D. MASI & 0. SFERZA Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, ulica Torre Mnnca 32. Telefon 29-83. Velika izbera majoličnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi in aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje. III lil neprenosljiva je pristnost in kakovost »ZELENEGA NILA' ZNAMKA FENDERL izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi. Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna. Prepričajte se! III A. Fenderl & C, Trst, Tovarna mila Telefon št. 430 — Via del Ghirlandaio št. 1 . i m im% AklfUlk DAMI/A ■ I Beosrcd. Celje, Dubrovnik, Rotor, Kran], Dni " JADRANSKA BANKA IS U« Maribor, Met* Opatija, Sarajevo. sprejema vloge no Hranilne knjižice, žm in m vlose pod najusodnejšimi pogon |» Iflđgr»Trstf Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Poslovne zoezezojeml oečllml Krnil o tu- In Inozemstvu mi mi llimiMIMIIHIIHIIMII