Poštnina plačana » gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 8. aprila 1937 štev. 79 a Cena 1.50 Din H" w % u »m. t m ^je^^S V BmJm /\rl ■ *' ^ • ^^ »-as Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93. 29-94, 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah Neizprosni zakon usode Danes vlada splošno prepričanje, da je komunizem v radikalni obliki ruskega boljševizma v Evropi doživel končen polom. Celo to se more reči, da ni boljševizem osvojil Evrope, ampak da je takozvana »buržuaznac kultura Evrope premagala Rusijo. Lev T ročki, ki je z Ljeninom vred zgradil komunistično obliko ruske države, je nedavno izjavil, da je spod izdajalskim Stalinovim režimom komunizem propadel in nastopil svoje mesto buržuazni uredbi države«. Danes pa imamo v Rusiji že velik, več ali manj podtalni pokret, čigar vodje pravijo, da se bo ta nova Rusija, ki ji je Stalin s svojimi reformami nehote pomagal do poroda, popolnoma osvobodila v trenutku, ko bo on sam izginil s pozor-niee. Zaenkrat še vsemogočni rdeči car Rusije misli, da mu bo ta usoda prihranjena, ee se uveljavi nova ruska u6tuva, ki je skozi ozka vratca spustila v javno rusko življenje tenko strujo demokratizma, prav za prav samo videz demokracije, toda iz tega videza bi se lahko rodila počasi v resnici tista demokracija, ki pomeni smrt vsake avtokraeije in avtokrata samega, ki navadno sam postane žrtev duha, katerega je pod napačnim imenom poklical. Resnica je ta, da življenje samo ruši utopično komunistično ideologijo in se v ta namen poslužuje voditeljev boljševizma samih, kakor je bilo to še ob vsaki revoluciji. Ruski komunisti so v svoji znani mesijanski prenapetosti menili, da je njihova revolucija kot končna revolucija človeštva sploh in zadnja stopnica pred zemeljskim rajem izjema, zgodovina pa je že po dveh desetletjih pokazala, da so njeni fatalni zakoni ostali 6lejkoprej močnejši od še tako prepričanih človeških zamislov, teorij in odre-šeniških socialnih poizkusov, ki bodo vedno na-leteli na neporušljivo steno realnih možnosti in človeške narave z vsemi njenimi vrlinami in slabostmi. Česar komunisti niso verjeli krščanstvu, ki je za nje seveda »reakcijac, to jih sedaj učijo za ceno krvi, strašnega trpljenja in bridkih razočaranj dogodki sami, ko morajo njihovi voditelji stopati na morišče ali pa romati v sibirske koncentracijske tabore, medtem ko se njihova teorija v praksi vsak dan bolj ruši. Komunistični evangelij, da se bo mogla vera v človeških srcih izkoreniniti, da se bo s kolektivizaeijo gospodarstva izpremenila tudi sedanja meščanska morala v rajsko stanje, v katerem bodo ljudje kar sami i/, sebe izpre-menili svojo bit v smislu najvzornejšega vza-jemnostnega življenja in najvzglednejše proje-tarske morale, se je izkazal kot najnaivnejša prevara, kar jih pozna zgodovina; ruski oblastniki se morajo zatekati k še hujši sili in nasilju iic^o carizem ter se posluževati daleko obsežnejšega in brezobzirnejšega policijskega aparata, rla se ljudje držijo zakonov in odredb, ki naj jim jx>magajo doseči popolno pozemsko bla-ženstvo in višek svetske kulture. In kako daleč zaostaja blagostanje pod boljševizmom od tega, kar zahteva v povprečju dostojno življenje od človeka, da ne govorimo o kulturi, kateri ni l>oljševizem doprinesel prav nič, ampak se danes bolj kot kdaj hrani od kulture, kakor jo je zanesel Peter Veliki iz zapadne krščanske Evrope v svojo domovino! Tisti delavec in kmet pa, ki misli, da je njegova moralna dolžnost, da potrpežljivo prenaša največje žrtve, da se ideal marksizma v polnosti doseže, v resnici ne teži za ničemer dnigim nego za tem, kar je Evropa že davno dosegla: »za mirnim in udob nim meščanskim življenjem, v katerem so razni idealistični poleti in zanosi ter revolucijonarni vzmahi zelo nezaželjeni in se smatrajo za tak6 škodljive, da je policija takoj pri roki, da jih ukroti. Danes Stalin sam s pomočjo svojih krvnikov vsakega nagradi s strelom ali pa s prisilnim delom, kdor si dovoljuje kakšne proti-meščanske podvige, kar izkušajo vsi komuni stični ideologi protirežimske opozicije. Najusodnejše pa je to, da je komunizem zapravil največjo vrednoto vsake človeške kulture sploh, svobodo, brez katere ni človeka in človeške družbe vrednega življenja, pod goljufivim pričakovanjem, da se bo ta svoboda rodila šele iz diktature komunistične stranke. In medtem, ko se na njo sklicujejo, jo kličejo nazaj ter v neprestanih stalinskili reformah skušajo najti načina, kako jo pričarati zopet v državno življenje, se še bolj zapletajo v tiranijo, ki bi svobodo popolnoma zadušila, če ne bi bil Bog v svojem stvarstvu preskrbel, da svoboda vedno sama s svojimi lastnimi močmi zmaga. V židovskem »svetem pismu« Karla Marksa je vse drugače: tam po neizogibnih zakonih teze, antiteze in sinteze, ki jo doseže revolucija (in katerim zakonom se danes vsak znanstveni poznavalec zgodovine prav tako smeje od srca kakor Darwinovi in Haeklovi teoriji razvoja), končno za vse čase in kraje zmaga komunizem in je Bog nadomeščen po maliku kolektiva, ki ol>sipa svoje vernike z vsemi darovi sveta, ki jih uživajo brez vsakega medsebojnega trenja kakor svojčas Adam in Eva v paradižu. Tako mora biti in tako se bo zgodilo, ker tako zahteva »znanstveni napredek«, to mora vsak pravi socialist verovati, če noče biti pogubljen s pomočjo sntana, ki je predstavnik »buržua/.ne reakcije«. Toda vseh dvajset let razvoja v boljšpviški Rusiji dokazuje ravno nasprotno. Najverneiši učenec Marksa, Čerkez Stalin, je vso to židovsko socialistično teorijo postavil na glavo Moral je cel6 začeti demontirati kolektivizem in če sme danes ruski kmet imeti eno kravo, da se ne spunta zoper vsiljeni mu gospodarski red. jih bo drugo leto. ko bo v veljali nova ustava, dobil srotovo dve ali tri. Delavci morajo mirno gledati, kako se tvori višji sloj ljudi, ki so se popolnoma pomeščanili, ker še pač vsak človek počasi naveliča permanentne revolucije in želi enkrat postati pravi Movek s svojo lastjo in svobodo, da mirno živi. ser lirez-boštva se bridko pritožuje, da so se ljudje /e popolnoma naveličali brezbožne propagande in da je čedalje bolj glasna zahteva, naj vsak veruje v to. kar sam hoče, in oficielni ntei/ein se cel6 /e začenja bati nekega mistenoznega verskega vala ki se posebno izraža v naraščanju tako zvanega staroverstvn. ki mu ie -topil na Knez namestnik pojde v Prago da vrne dr. Benešu obisk Predsednik se ie davi peljal skozi Slovenijo v Prago Belgrad, 7. aprila. AA. Za časa bivanja predsednika češkoslovaške republike Edvarda Beneša v Belgradu so bili politični razgovori med predsednikom republike in češkoslovaškim zunanjim ministrom po eni strani in Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom in predsednikom vlade dr.Sto-jadinovičem po drugi strani. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki se tičejo razmerja med obema državama in sedanjega mednarodnega položaja v Evropi. Pri razgovorih so ponovno p o t r d i I i, in podčrtali nedavne sklepe stalnega svetadržave Male zveze. S tem prvim uradnim obiskom češkoslovaškega državnega poglavarja med jugoslovanskim narodom, se je ponovno zapečatilo neločljivo prijateljstvo in bratska zveza med njima. Uradno potovanje Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla v Prago — datum tega obiska se bo v kratkem določil — s katerim bo knez namestnik Pavle vrnil obisk češkoslovaške republike, bo novo potrdilo in nova manifestacija enotnosti naziranja, politike in ciljev obeh bratskih narodov in obeh bratskih držav, neločljivo zvezanih med seboj tudi v bodočnosti. Beneš se je poslovil Belgrad, 7. aprila, m. Na čast predsedniku dr. Benešu in njegovi soprogi je sinoči priredil češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Girsa v prostorih čsl. poslaništva slovesno poslovilno večerjo, na katero je bilo povabljenih 42 uglednih gostov. Na večerji je bila tudi N j. V e 1. kraljica Marija, nadalje knez-namestnik Pavle in knegi-nja Olga, nadalje oba namestnika dr. Perovič in Stankovič s soprogama, dalje so se udeležili večerjo tudi predsednik senata Mažuranič, predsednik skupščine Cirič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, papeški nuncij msgr. P e 11 e -g r i n e 11 i in drugi. Za časa večerje se je v ostalih prostorih čsl. poslaništva zbralo več sto uglednih gostov, ki so bili povabljeni na sprejem. Med drugimi so bili tudi vsi člani kr. vlade, med njimi minister dr. Krek ter belgrajski nadškof dr. U j č i č. Po večerji so vsi gostje odšli v tretji salon, kjer so bili predsedniku dr. Benešu predstavljeni posamezni zastopniki raznih političnih strank, kulturnih, narodnoobrambnih in gospodarskih organizacij. Dr. Benešu so bili predstavljeni tudi ju-gosl. časnikarji, katerim se je dr. Beneš laskavo izrazil o pisanju naših časopisov o njegovem bivanju v Belgradu. S Časnikarji je ostal delj časa v razgovoru ter je vsakemu posebej stisnil roko. Sprejem na čsl. poslaništvu je trajal do 1. ponoči. Beneš med čsl mladino Zadnji dan svojega bivanja v Belgradu je dr. Beneš porabil v to, da je v čsl. poslaništvu sprejel tukajšnjo čsl. šolsko mladino, ki obiskuje Ma-sarykovo šolo, in čsl. kolonijo. Dr. Beneš se je pripeljal v čsl. poslaništvo ob četrt na 12. Csl. poslanik dr. Vaclav Girsa mu je predstavil vse urad-ništvo čsl. poslaništva, nato pa mu je v drugi sobi predstavil predstavnike jugosl. Sokola. Ob tej priliki je pozdravil s krajšim govorom čsl. predsednika Engelbert Gangl ter mu izročil srebrno žaro, v kateri je bila zemlja z groba kralja Aleksandra. Dr. Beneš se je toplo zahvalil ter izjavil, da bo darilo s pieteto in toplo ljubeznijo varoval, ker sta s pokojnim kraljem sodelovala nad osemnajst let. Nad vse prisrčno je čsl. predsednik pozdravil v naslednji sobi čsl. šolsko mladino in se delj časa razgovarjal z učenci in učenkami. Govoril je tudi s predstavniki čsl. kolonije. Nato se je s soprogo odpeljal v muzej kneza Pavla,, kjer ju je knez namestnik pričakoval ter je visokima gostoma osebno razkazal zanimive umetnine. Pred odhodom na poslednje kosilo, ki ga je v Belem dvoru na Dedinju priredil knez namestnik, si je dr. Beneš ogledal še vojaški muzej ter njegovo okolico na Kalemegdanu. Slovo na Dedinju Ob 1 je bilo v Belem dvoru na Dedinju poslednje kosilo, na katerem je bila Nj. Vel. kraljica Marija, N j. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, ministrski predsednik Stojadinovič, čsl. zunanji minister dr. Krofta in spremstvo. Po kosilu se je dr. Beneš odpeljal v stari dvor, od koder se je jx> kratkem odmoru s spremstvom odpeljal na železniško postajo ter ob 4 popoldne odpotoval iz naše pre-stolice z dvornim vlakom. Dr. Beneš se vrača v v Prago čez Zagreb in Maribor. Na ulicah, ki vodijo od starega dvora do postaje, se je zbrala ogromna množica ljudstva. Špa-lir je delala šolska mladina in članstvo raznih kulturnih in narodnoobrambnih organizacij. Leva stran vseh ulic pa je bila rezervirana za vojaštvo, ki je pozdravilo odhod čsl. predsednika v popolni vojaški opremi. Kakor hitro se je dr. Beneš pojavil z avtomobilbin na ulici, je navzoča množica burno vzklikala: »Živela bratska Češkoslovaška!«, »Živel dr. Beneš!« Tako je množica pozdravljala dr. Beneša od dvora do [»staje. V tem času je več vojaških godb igralo čsl. državno himno »Kde domov muj«. Na postaji Na postaji se je od predsednika čsl. republike prisrčno poslovil Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga, oba kr. namestnika, celokupna vlada, diplomatski zbor in gene-ralitela. Pred odhodom je dr. Beneš v spremstvu kneza namestnika še pregledal častno četo kr. garde. Vojaška godba je v tem času stalno igrala čsl. državno himno. Navzoča čsl. mladina pa je dr. Beneša pozdravljala: »Na zdar!« Vlak odhaja Par minut pred odhodom dvornega vlaka se je čsl. predsednik toplo poslovil od navzočih, stopil v vagon ter se skozi okno do odhoda razgovarjal s knezom namestnikom. Dr. Beneš je mahal z rokami vse dotlej, dokler ni vlak odpeljal s postaje. Odzdravljal mu je Vis. knez namestnik Pavle kakor tudi vsi ostali navzoči. Nad železniško postajo je v tem času krožilo več letal, ki so se na ta način poslovila od čsl. predsednika. Beneš Slovencem Belgrad. 7. aprila, m. Na snočnjeni sprejemu v čsl. poslaništvu je dr. Egon Stare izročil dr. Benešu spomenico jx>dpisov velikega števila slovenskih kulturnih društev. Dr. Beneš je izjavil dr. Slaretu, da ga izredno veseli delo, ki ga razvija Jugoslov,-češkoslovaška liga posebno v Sloveniji ter želi, da bi nadaljevala to svoje delo. Dr. Beneš je izrekel dr. Staretu prisrčno zahvalo za izredno pozornost slovenskih prijateljev Češkoslovaške in je pooblastil dr. Stareta, naj bo tolmač slovenski javnosti o njegovi prisrčni zahvali. Dr. Stareta je sprejel tudi knez-naniestnik Pavle kateremu se je zahvalil za visoko odlikovanje, s katerim je knez-namestnik odlikoval Zvezo jugoslov.-čsl. lig, ko je prevzel pokroviteljstvo nad njimi. Nemčija zanika vesti o zbližanju s Sovjeti Berlin, 7. aprila. TG. Agencija »Sud Est«, katere zvezo z bivšim romunskim zunanjim ministrom so znane, je zadnje dni objavila iz Belgradu vest, da je v zvezi z zasedanjem konference Malo zvezo bilo govora tudi o zbližanju med N o m č i j o in Sovjetsko Rusijo, nevarnost, ki da hi se po češkoslovaškem mnenju dala preprečiti le na ta način, da sklenejo države Male zveze najprej med seboj, potem pa s Francijo obvezno medsebojno vojaško podporno zvezo. Nemški poročevalni urad je danes to vest označil za neresnično, češ, da služi gotovim špekulacijam. Nemčija da je že na svojih strankinih kongresih leta 1935 in 1!).'1(> jasno povedala, kakšna so njena čustva napram Sovjetski Rusiji, tako da ni treba imeti nobenega dvoma o bodočih odnošajih med obema državama. „Balkanski Prusi" Berlin, 7. aprila. AA. Nemški listi pišejo o sprejemu predsednika Beneša v Belgradu. Zaenkrat priobčujejo samo brzojavke o sprejemu, ki so pa sestavljene v korektnem duhu. »Berliner Tag-blatt« piše, da to pot v Belgradu ne bo novih paktov ali podpisov. »Deutsche Allgemeine Zeitung« naglaša, da je bila vojaška parada izredna in da zaslužijo jugoslovanski vojaki, če jih imenuje »Balkanske Pruset. Zid - „tovariš" Jagoda in njegovo »delovanje" za protetarijat Bivši okrutni šef Ceke čaka obsodbe Varšava, 7. aprila. TG. Iz Moskve poročajo, da so se priprave za tretji trockistični proces, pri katerem bodo sojeni Buharin, Rikov in Jagoda že začele in da je bila pozna objava Stalinovega govora v nasprotnikih komunizma ter o izdajalcih stranke (mesec dni po govoru), znak, da se pripravlja nova gonja proti »nezanesljivim«. Največja senzacija zadnjih dni je aretarija Jagode, ki je žalostno zaslovel kot predstojnik tajne policije in zadnje čase komisar za pošte, odkar ga je na čelu GPU zamenjal Ježov. Stalin je v svojem govoru napovedal strogo nadzorstvo nad vsake vrste opozicijo, tudi nad ono, ki prihaja od >lenih in nemarnih strankinih tovariševe. Jagoda, ki je pristen Žid in se je prej pisal Hirschl-Wa!d-beere, je bil aretiran vsled zločinstev, ki jih je zagrešil v uradni službi. Katera so ta zločinstva, še ni jKivedano. Obtožnica mu 1k> bržkone očitala tudi, da je dajal opoziciji potuho, ko je bil še šef tajne policije. Jagoda je bil dolga leta eden najvišjih sovjetskih veljakov. Njegov padec je bil napovedali že jeseni lanskega leta, ko je moral izprazniti mesto za Ježova. Končnoveljavno je njegova usoda pa šele sedaj zapečatena. Ker so zločinstva tega, s človeško krvjo oškropljena Žida zelo velika in zadevajo najožji krog boljševiške tiranije, se zdi verjetno, da bo sodna obravnava proti njemu tajna. Stalin ima vsak dan dolge razgovoro z raz- Visoka odlikovanja Nadaljevanje uvodnika nn 2. strani t Belgrad, 7. aprila. AA. Nj. ekselenca predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je odlikoval z redom Belega leva 1. stopnje z lento predsednika senata g. dr. Želimira Mažura-niča, predsednika Narodne skupščine g. Štefana Čiriča, poljedelskega ministra g. Svetozara Stankoviča in trgovinskega ministra g. dr. Milana Vrbaniča. Belgrad, 7. aprila, m. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je odlikoval vojnega ministra generala Mariča in poveljnika mesta Belgradn ter armadnega generala Tomiča z redom Belega leva 1. stopnje, z redom Belega leva 2. stopnje pa prvega adjutanta Nj. Vel. kralja Petra II. divizijskega generala Nikolo Hristica, inšpektorja drž. obrambe generala Vojina Maksiinoviča. poveljnika kr. garde generala Aleksandra Stankoviča, prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba generala Mihajla Bodija. Belgrad. 7. aprila. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra IL so na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra odlikovani: Z redoin jugoslovanske krono 1. stopnje g. dr. Vaclav Girsa, izredni poslanik in opolnomočeni minister češkoslovaške republike v Belgradu; z redom jugoslovansko krone 2. 6topnje dr. Peregrin Fiša, svetnik češkoslovaškega poslaništva v Belgradu; 7, redom jugoslovanske krone 4. stopnje ing. Janovak, trgovinski odposlanec pri češkoslovaškem poslaništvu v Belgradu, in dr. Josip Kerbel. ataše za tisk; z redom jugoslovanske krone 5. stopnje Ferdinand Leber, pomočnik češkoslovaškega vojnega odfKislanca v Belgradu. Z redom Belega orla 3. stopnje polkovnik Jožef Mali, češkoslovaški vojni odposlanec; z redom sv. Save 3. stopnje dr. František Bahtik, tajnik poslaništva, in dr Ladislav Illavaček, ataše češkoslovaškega poslaništva v Belgradu; z redom sv. Save 5. stopnje Adolf Hajšman. pomočnik trgovinskega odposlanca Vladislav Jindra, vodja arhiva pri poslaništvu, in Alojz Štefan, vodja pisarn pri poslaništvu v Belgradu. nimi sovjetskimi veljaki. Največjo pozornost jo vzbudil njegov dolgi razgovor z Vorošilo-v i m, s katerim sta so menila o sabotažah v veliki vojni industriji, kjer se je dognalo, da je precejšen del izdelanega orožja in munirije popolnoma neraben. Odkrili so, da topovsko krogle, ki so se izdelovale v ogromnih količinah, sploh ne odgovarjajo kalibrom topov, ki jih uporablja rdeča vojska. Tudi Kaganovič Senzacionalno je odjeknila vest o tem, da jo padel v nemilost tudi Stalinov najbližji sotrudnik Žid Kaganovič, ki ga generalni štab rdeče armade dolži, da je zakrivil, da se sovjetske železnice nahajajo v tako brezupnem stanju. Kaj se bo nadalje zgodilo s Kaganovičein, še ni znano. Znano je le to, da je generalni štab trdno odločen ne mirovati prej, dokler da Kaganoviča nc spravi spoti. Iz Moskve prihajajo tudi nadaljna jxiročila o številnih aretacijah med višjim uradništvom raznih komisarijatov in pokrajinskih oblasti, toda teli vesti ni mogoče preizkusiti glede na njihovo resničnost. Najnovejše |>oročilo iz Moskve pravi, da se Židu Jagodi očita tudi, da je ukradel en milijon ruhljev iz blagajne poštnega komisarijata in ga zabil v slabi družbi v teku par dni. Nekdanji ideal komunistov... Goljuf, tat, krvnih, poholnež Varšava, 7. aprila. TG. Arestu bivšega ustanovitelja Čeke in načelnika GPU, v zadnjem času komisarja za pošte, Žida Jagode, ki ga je nadomestil Stalin z nekim Kalepsijem, sledijo sedaj številni aresti drugih oseb na poštnem komisarijatu. Značilno je, da so poštno jioslopje obkrožili vojaki rdeče armade, ne pa miličniki GPU. [»oštne funkcionarje so pa aretirali agenti GPU, ki so zvesti njenemu sedanjemu načelniku Ježovu, ki je bil osebno navzoč, da nadzira vso proceduro. Eden izmed aretirancev, neki Karlov, ki je bil najboljši prijatelj Jagode, je prej zažgal celo šumo dokumentov, ki jih je imel v tresorju svoje pisarne, poletu pa se je ustrelil, tik preden so agenti vdrli v njegovo sobo. Karlov je prej bil mehanik, leta 1920 pa se je »odlikoval« v Kijevu, kjer je ovadil protikoniunistično zaroto, nakar je Jagoda dal po-slreliti 134 oseb, med njim! tudi ženske. Kakor vidimo, ga tudi to »junaško dejanje« ni moglo re- Siti pred žulostnini koncem, ki mu ga jo pripravil sedaj Stalin. Sploh pravijo, da se bo začelo radikalno čiščenje GPU, v kateri ima Jagoda ša vedno mnogo pristašev. O milijonih, katere je poneveril Jagoda, so izve, da jih jo zapravljal v orgijah s svojimi prijatelji in lahkomišljenimi ženskami v svoji letni vili. Stalin pa sumi, da je Jagoda odgovoren tudi za mnogoštevilne sabotažne akte pri železnici in v težki industriji. V tej zaroti so bili udeleženi mnogi inženjerji, mladi častniki in železničarji. Najbolj senzacionalno pa jo, da ta zarota baje ni imela nobene zveze s T ročk i nI in troc-kizmoni, ampak da je bila naperjena izključno proti osebi Stalina. Jagoda je zato tako divje preganjal trockiste, da bi odvrnil Stalinovo pozornost od .'dejstva, da je on sani bil načelnik drugi zaroti, ki je baje še bolj nevarna, nego je trockistič-lia. Zato je Stalin sedaj odredil razun aretacije nekaterih organov poštnega ministrstvu tudi aretacijo velikega števila oseb po vsem teritoriju Rusije, ki so osumljene, da so udeležene pri drugi zaroti. Zdi se, da je vzel Stalin pri tem na piko tudi Žide, ker so te dni pribežali na litovsko ozemlje mnogi Židi, ki so se svojčas izselili v avtonomno židovsko republiko v sovjetski Rusiji in ki sedaj pripovedujejo, da so bili v zadnjem času predmet neprestanih šikan sovjetske vlade zoper one Žide, ki «o na sumu protistalinskega mišljenja. Vojni komisar Vorošilov pa je dosegel, da so le dni izpustili iz ječe več mladih častnikov rdeče armade, ki jih je bil ravno Jagoda obdolžil, da v smislu trockizmu rujejo zoper Stalinu. 700 steklenic šampanjca London, 7. aprila, b. »Daily Telegrapli«; poroča iz Moskve, da so v stanovanju Jagode našli nad 10.0(X) funtov v japonski in ameriški valuti in okrog (1000 funtov ter mnogo dragocenosti. To smatrajo kot dokaz, da se je Jagoda pripravljal za bog. V kleti Jagodovega stanovanja so našli 700 steklenic francoskega šampanjca, ki io 'še ostal. Dokazano je, da jt) Jagoda na raznih večernih zabavah, ki so se vršile v njegovem stanovanju, zabil nad milijon rubljev. Poroča se, da je odstranjen tudi bivši solrudnik Jagode, Prokopjev, vendar pa se dvomi, da bo tudi on obtožen. Nova Stalinova telesna straža Varšava, 7. aprila. Iz Moskve poročajo, da vlada zaradi zadnjih aretacij veliko razburjenje. Predvsem so popolnoma spremenili stražo na Krenilju. Dosedanjo stražo, ki so jo sestavljali posebno preizkušeni vojaki GPU je zamenjalo 300 Gruzijcev iz Kavkaza, ki ne razumejo rusko, ampak govore le svoj jezik. Kol poveljnika Stalinove telesne straže sta imenovana dvu Stalinova prijatelja iz Tiflisa jx> imenu Dzerad in Antidz. Boji pred Dt&ran; Vitoria (Unitet Presse). Pri napredovanju šeste divizije so se včeraj oddelki vojske generala Mole približali mestu Durar.go, ki je zelo važna železniška postaja na progi Bilbao-Eibar. Uspehe, ki so jih dosegle čete v ponedeljek, je bilo mogoče izkoristiti šele včeraj, ker je v torek ves dan divjal silen snežni metež s točo. Baski so vrgli proti prodirajo-čim nacionalistom močne čete, med drugim prvič v tem odseku tudi sovjetske tanke, vendar pa je bil odpor hitro zlomljen. Zvečer so napadalci raz višje ležečih točk že lahko zrli dimnike mesta Durango. Kakor Eibar je namreč tudi Durango važno središče železne in vojne industrije. Ujeti Baski pripovedujejo, da je Durango izredno močno utrjen. Vse se pripravlja na nepopustljivo brambo. Po cestah so zgrajene barikade in hiše so spremenjene s pomočjo vreč peska v male utrdbe. Na strehah so postavljene strojnice. Žene in otroke so napotili proti Bilbao. Postrelili pa so mnogo meščanov, o katerih so slutili, da sim-patizirajo z nacionalisti. Iz južnega bojišča pa poroča valencijska vlada, da njene čete še vedno napredujejo proti zapadu brez pravega odpora nacionalističnih čet. Radi obstreljevanja Cevte je v Malagi proglašeno obsedno stanje, in morajo biti ob 9 pogašene vse luči. Bayonne, 7. aprila, c. Nacionalistične čete na severni baskiški fronti metodično prodirajo. Nacionalistični štab generala Molle objavlja, da so danes nacionalisti zasedli zelo močno utrjene postojanke miličnikov. Nacionalisti so sedaj samo še 6 km oddaljeni od Duranga. Opoldne je baskiška vlada objavila uradno poročilo, v katerim pravi, da je res, da nacionalistične čete uspešno prodirajo proti Durango. Miličniki pa se trdovratno branijo. Saiamanca, 7. aprila. AA. Havasi Uradno poročilo nacionalistične junte pravi: Na fronti pete divizije ni bilo ničesar posebnega. Na fronti šeste divizije je pribežalo na našo stran severno od Palencije 50 miličnikov. Baskiška fronta: naše, čete nadaljujejo s prodiranjem. Obvladali smo sovražni odpor in zavzeli višine Basagueren, Urijeta, Ojargan in Ambate. Nato so naše čete zavzele Sevinjanski greben in postojanke severno od Organdija. Sovražnik je imel težke izgube. Zaplenili smo popolno poljsko baterijo in mnogo drugega vojnega materiala. V enem odseku je sovražnik pustil na bojišču 876 mrtvih. Sovražnik je pustil na bojišču toliko dežnih plaščev, da lahko z njimi opremimo vse naše vojake na severni fronti. V Oleati smo zaplenili pol milijona nabojev in tudi mnogo ročnih granat. Na fronti osme divizije še vlada topniški boj. K nam je pribežalo 18 miličnikov. Na fronti pred Madridom smo odbili napad pri Plantiju. Po drugih odsekih je bilo le malo streljanja. V odseku pri Pingaromu je sovražnik pustil na bojišču 400 mrtvih. Ugotovili smo tudi, da je naše topništvo uničilo štiri sovjetske tanke. Na južnem bojišču pri Cordobi se čuti močnejši pritisk sovražnika. Na biskajski fronti smo sestrelili dvoje sovjetskih letal. Pariz, 7. aprila, b. Po zanesljivih informacijah, ki so prispele semkaj iz Londona, je šef italijanske vlade Mussolini sklenil, da odpove sodelovanje svoje vlade v nevtralnem odboru v Londonu. V britanskih krogih je povzročila ta vest zelo neugoden vtis in se čuje, da je angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond že dobil nalog svoje vlade, da prijateljsko opozori g. Mussolinija, da bi izstop Italije iz nevtralnega odbora bil v nasprotju z angleško-italijanskim gosposkim sporazumom, zlasti glede dosedanjega stanja na, Sredozemskem morju. OFENZIVI NACIONALISTOV NA BISKAJSKEM ZALIVU Pikčasta črta predstavlja rdeče postojanke pred nacionalistično ofenzivo. Pušicc pa prikazujejo smer nacionalistične ofenzive na različnih predelih fronte. ...m istega dne sta postala Hitler in Ludendorff prijatelja . •, Boj proti krščanstva na četi Ironti Miiiiehen, 7. aprila. TG. General. Ludandorff pripoveduje v najnovejši izdaji svojo revije Pri svetih studencih nemške sile«, kako jo prišlo do njegovih sestankov s Hitlerjem začasu velikonočnih praznikov ln do sprave s kanclerjem ter vso hitlerjevsko organizacijo Ludendorff pravi, da so sedaj padle vs>? ovire za razširjanje njegove novo nemške vere (Ludendorff je znan po svojem sovraštvu. proti krščanstvu in kot ustanovitelj nove poginoma poganske vere (ki se imenuje v vera nemškega božjego spoznanja«) in du je njegova vera dobila enake pravbe kakor jo imajo vse druge vere, ki so sprejele člen 24 narodnosociali-stičnega strankinega programa. (Člen 24 pravi, da imajo vee veroizpovedi v državi popolno svobodo, pod pogojeni, da obstoja države ue ogrožajo ali ne greše proti nravnim in moralnim čuvstvoin nemškega plemena.) Ludendorff opozarja potem svoje pristaše, naj se zavedajo, du se tudi oni bore za utrditev nemškega človeka in za vsemogočno nemško državo, torej za ideale, ki so isti, kot jih zasleduje hitlerjevska stranka. Poziva jih, naj zberejo vse svoje sile v borbi proti »nad-državnim silam« (pri tem meni katoliško cerkev), ki da so se zadnje čase dvignile, da zavojujejo oblast nad državo in nad nemškirii narodom. Iz tega poziva sledi, da se začenja nova razvojna doba »Tannenbergbunda«, kot se Luden-dorffovi verniki še imenujejo, ker izgleda, da je hitlerjevska stranka privolila, da smejo njeni člani biti pripadniki Ludendorffove vere. Ludendorffova revija je dosedaj izhajala v nakladi 75.000 in bo sedaj poskočila še više, ker bo imela prost dostop v nemške' vojašnice. Sprava med Ludendorffom in Hitlerjem je v očeh^ nemške vlade prvi odgovor na papeževo okrožnico o narodnem socializmu ter je nov dokaz za to, da se nemška država pod vodstvom hitler-jevstva navzlic vsem nasprotnim trditvam razvija Nogomet v Belgrada Belgrad, 7. aprila. m. B-vrsta državne skupine — Jedinetvo (Belgrad) 2:1 (1:1). — A-vrsta državne skupine — Jugoslavija 4:2 (1:1). 9. maja bo nogometna tekma med A-moštvom jugoslovanske državne skupine in madžarsko državno skupino v Budimpešti in med drugima vrsta-ma jugoslovanske in madžarske državne skupine B v Belgradu. Da bi mogel pravilno odrediti igralce, ki bodo zastopali naše barve na teh dveh važnih tekmah, je zbral zvezni kapitan najboljše igralce naših klubov v Belgradu za danes popoldne k vežbi, ki je bila na igrišču Jugoslavija ob navzočnosti samih zvezinih prestavnikov in časnikarjev. Najprej je bila tekma med B-moštvom in prvorazrednim belgrajskim klubom Jedinstvom.. B-moštvo je zasluženo zmagalo z 2:1 (1:1). B-moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev Jugoslavije, Baska, BSK, Hajduka, sarajevske Slavije in Ljubljane. Od strani Ljubljane je nastopil samo Lah ker Logar ni mogel dobili dopusta. Lah, ki je vodil napad, si je s svojo izvrstno igro zagotovil mesto vodje napada za 9. maj v tekmi, ki se bo vršila proti B-garnituri madžarske državne skupine. B-moštvo je pokazalo zelo dobro skupno igro. Edina slaba točka v moštvu je bila krilska vrsta in pa levo krilo Podhrasky. Sledila je tekma med A-moštvoni in Jugoslavijo. A-moštvo je šele v drugem polčasu pokazalo vezano igro in zasluženo premagalo izvrstno skupino Jugoslavije, ki se je borila zelo požrtvovalno in skušala odnesti v tekmi z državno skupino boljši uspeli. Edino slabo mesto je bil v prvem moštvu Lese na desni zvezi, branilec Mitrovič pa ni mogel z uspehom zamenjati odsotnega Cigla. Druga vežba bo prihodnjo sredo na igrišču BSK. Nato pa bodo igralci, ki bodo odrejeni za A in B-moštvo, odšli na Kosmaj na štirinajstdnevni počitek, kjer pa bedo imeli vztrajne lahkoatletske vežbe. Osebne vesti Belgrad, 7 aprila, m. V 9. skup. so napredovali naslednji učitelji(-ice); Bogomir Brejc, Štrekljevo (Črnomelj); Amalija Čebe, Šmarje; Terezija Truk, Planina v rovtarskih Šiberšah; Štefica Raspolič v Dragatušu (Črnomelj); Irena Hojer v Št. Juriju ob Taboru; Dragotin Zuber v Štrigovi (Ljutomer); Solza Marija Skočir v Gor. Rečici (Laško); Franc Forst-ner v Vel. Laščah; Andrej Štrukelj v Vidmu pri Brežicah; Martin Kuharic v Trbojah pri Kranju. v pogansko državo, kar odgovarja tudi željam generalnega štaba. Rim, 7. aprilai AA. (Havaa) Je končalo svoja izvajanja s kaj presenetljivo'mižijo. Potem ko pravi., da je sporazum dr. Mačka - s tistimi skupinami, s katerimi se je doslej raz-govarjal, dejansko nemogoč, izraža mnenje, da bi utegnili »sicer redki, toda tehtni glasovi, ki pravijo, da je rešitev hrvatskega vprašanja in s tem ureditev celokupnih naših notranjih odnošajev mogoča le, če se vsedeta k mizi in razgovoru onadva partnerja, ki predstavljata v našem narodu vsak za sebe pošteno in odkrito svoj nacionalni in državni program«, imeti prav, čeprav izgleda, da »med jugoslovanskim in hrvatskim nacionalizmom ni mostov«. In tako prihaja s .J utrov« člankar do sklepa, da bi bilo kljub temu vendarle mogoče priti do pozitivnega rezultata, če bi se JNS — kajti ta skupina je brezdvomno mišljena — vsedla za eno mizo s HSS in skušala >mimo zvenečih besed na realen in konkreten način pogledali, koliko si nasprotujejo zagrebške zahteve z onimi načeli, od katerih jugoslovenski nacionalizem nikdar odstopiti ne more.« K tej zares presenetljivi, če ne naravnost naivni izjavi bi pripomnili, da si je člankar, ako mu je do neizprosne doslednosti logičnega mišljenja in izražanja, pravzaprav že sam odgovoril v stavku, ki predstavlja nehote najizrazitejše protislovje, ko namreč jemlje za resno misel, naj bi se vsedla za skupno mizo onadva partnerja, ki predstavljala v našem narodu vsak za sebe svoj nacionalni program. Kako sta vendar mogoča v enem narodu dva samosvoja nacionalna programa, bi vprašali »Jutro«, ki ima vendar v mislih izključno nacionalni, to je od vseh drugih upravnih, političnih in socialnih vprašanj neodvisni problem: ali smo namreč trije narodi ali pa samo eden — in ker je stališče Hrvatov v tem oziru od nekdaj že zdavnaj popolnoma jasno, je čisto izključeno, da bi so dva partnerja, ki si v tem oziru diametralno nasprotujeta, vsedla k eni mizi, ako mogoče naša ljuba JNS zaradi oblasti, po kateri tako bolestno hrepeni, morebiti ni izdala tudi že načelo narodnega in državnega edinstva, ki ji je bilo, kakor pravi, do danes največja svetinja, ki se je nihče ne sme niti v sanjah z drznimi rokami dotakniti. Če bi bilo mogoče' s kakšno intrigo, kateri bi Hrvati nasedli, doseči zopet zaželjene vodilne položaje v državi, bi vsak rekel, da je JNS zadnja, ki ne bi bila pripravljena pustiti pasti tudi svoja najsvetejša načela. Toda zdi se, da to vendarle ni mogoče, kajti : Jutrov« člankar vendar pravi na koncu, da ima jugoslovenski nacionalizem • načela, od katerih nikdar odstopiti ne more'. Toda v tem slučaju zopet nastane vprašanje, kako si more »Jutrov« člankar sploh delati iluzije, da se bo lahko vsedel s HSS za skupno mizo in dosegel mimo svojih zvenečih načel kakšno realno in konkretno rešitev, ki jo baje noben druei ne bo mogel najti? Saj je jasno, da tudi Hrvati od svojega osnovnega principa ne bodo odstopili. To je pri ceji stvari edino realno in konkretno, •Jutrov« članek pa ni ničesar drugega, kakor utvara, ki si jo delajo politiki, katerim je zmanjkalo tal pod nogami, pa se sedaj oprijemajo kol zadnjega sredstva hrvatske bilke, ki naj jih reši, da čisto 110 utonejo pod vodo. Menda tudi Hrvati to razumejo in zato lahko mirno njim samim prepuščamo meritorni odgovor na ta — SOS klic ljubljanskega vodstva JNŠ ... nri/nirrnrga trpljenja, neštetih Ijrnj in celega kupa razvalin. škili Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, vreme dobiva značaj letnega vremena. Dunajska vremenska napoved: Večinoma zelo oblačno, nekoliko loplrje, deževno in nevihte. Zemuskn vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej kraljevini, le v severozapad-nein delu bo nekoliko oblakov. V Podonavju koša-va. Temperatura brez posebne izpremenih» Predsednik dr• Beneš na Oplencu Predsednik dr. BeneS s soprogo, knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo, češkoslovaški zunanji minister dr. Krolta, ministrski predsednik dr, Stojadinovič in spremstvo predsednika dr. Beneša pred kraljevo vilo na Oplencu Bodoča zunanja oblika Maribora Kako naj se preuredi stari Maribor - Določitev prostorov za nov magistrat, novo gledališče, kopališče in poslopja MP Maribor, 7. aprila. Drevi bo na mestnem magistratu seja občinskega sveta. Menda je bilo v Mariboru še malo sej, ki bi bile tako pomembne glede dalekosežnosti odločitev, ki jih bodo morali mestni očetje drevi izvršiti. Vsekakor spada med najzanimivejša vprašanja, ki se bodo na seji razpravljala, bodoča zunanja oblika Maribora. Ustvarja se namreč osnova za končnoveljavni regulacijski načrt mariborskega mesta, ki je v svojih oblikah glede novejših mestnih predelov in predmestij kolikor toliko že definitivna, vprašanje končne ureditve središča mesta — tako zvanega starega Maribora — pa še ni rešeno. Mestni gradbeni odbor se je na svojih zadnjih sejah podrobno pečal s temi vprašanji ter napravil nekatere zanimive sklepe, ki bodo nocoj predloženi mestnemu svetu. Preureditev starega Maribora ki je nujno potrebna, se po novem načrtu gradbenega odbora precej razlikuje od vseh dosedanjih projektov. Ti 60 predvidevali razne prodore in nove cestne zveze preko središča mesta; novi načrt pa zagovarja napravo pasaž, s katerimi naj bi se središče mesta povezalo. Tako naj bi vezala pasaža Kopališko in Vetrinjsko ulico v smeri od Marijine na Jurčičevo ulico, druga pasaža naj bi šla od Ulice ob jarku na Tkalsko ulico ter tako povezala Vetrinjsko in Gosposko. Iz Gosposke naj bi šli dve pasaži, prva na Rotovžki trg, druga pa na Slomškov trg Naprava pasaž je cenejša, kakor prodor za nove ulice, vrednost poslopij v teh ulicah bi se znatno povečala, dosedaj zapuščeni deli bi se asanirali, središče mesta pa bi bilo z njimi prepreženo s primernimi zvezami za pešce. Poleg tega predvideva načrt razširjenje Stolne ulice na ta način, da bi se blok hiš med Stolno in Lekarniško ulico podrl. Ulica bi se na ta način znatno razširila v prvorazredno trgovsko avenijo, ki bi odprla lep pogled z Glavnega trga na stolnico. Tudi v Gledališki ulici bi se na desni strani v smeri na Slovensko ul. postavila stavbna črta nazaj. Prav tako se prestavi stavbna črta v Slovenski ulici, da se dobi primerna vozna cesta za zvezo med vzhodnim in zapadniin delom mesta. Potreben je nov most Ker je naprava direktne cestne zveze med Aleksandrovo cesto in mostom neizvedljiva in ker postaja obremenitev edinega dravskega mosta prevelika, predvideva načrt zgradbo novega mosta, ki bi vezal Tržaško in Kopališko ulico. Novi most bi prevzel na sebe predvsem tranzitni promet, ki se preko Maribora v vedno večji meri razvija. Načrt predvideva tudi ureditev Trga Svobode, ki bi se zaprl za tovorni promet ter monumentalno uredil. Zato pa bi se podaljšala Gregorčičeva ul. mimo Jugoslovanskega trga skozi dvorišča bivše Gotzove pivovarne do Prešernove ulice. Tudi dravsko nabrežje se bo po tem načrtu veliko- potezno uredilo. Predviden je širok kej od železniškega mosta do studenške brvi ter podaljšek keja v cesto na eni strani skozi ob Dravi do Melja, na drugi strani pa od studenške brvi proti Mariborskemu otoku. Po tem načrtu bi padle nekatere zgradbe ob Dravi, in sicer tovarne usnja ob Usnjarski ulici ter hiše in skladišča, ki leže za-padno od mosta med Dravsko in Vojašniško ulico ter Dravo. Na ta način bi dobil Maribor edinstveno promenadno pot ob Dravi, obenem pa bi se ohranil sedanji slikovit pogled na staro mesto. Kje bodo stala javna poslopja Nad vse zanimiv je ta načrt z ozirom na določitev prostorov za javna poslopja. Kaže se v Mariboru potreba po novem magistratu in drugih zgradbah, pa jih načrt predvideva na sledečih mestih: Novi magistrat naj se postavi na četvero-kotniku med Aleksandrovo cesto, Frančiškansko. Marijino in Sodno ulico, na katerem stoje seda poslopje Zadružne gospodarske banke, obe Spet-zekovi in Pipuševa hiša. Z novim magistratom bi se na tan prostoru ustvaril nionumentalen trg, ki ga Maribor sedaj pogreša. — Novo gledališče na; bi stalo na prostoru, ki se bo pridobil s podalj škoni Gregorčičeve ulice do Prešernove — teda na mestu sedanjih dvoriščnih zgradb Gotzove pi vovarne. — Za koncertno dvorano in umetnostni paviljon, naj se rezervira sedanja unionska dvorana, ki se primerno zveže z Aleksandrovo cesto in Prešernovo ulico. — Poslopje Mestnih podjetij, ki je prav tako zelo potrebno, naj se postavi med Kopališko, Marijino in Frančiškansko ulico na prostoru, na katerem se nahaja sedaj mestno kopališče. — Novo kopališče naj bi se zgradilo ob Dvorakovi cesli. Urejeno naj bi bilo povsem moderno z velikim toplovodnim plavalnim bazenom, kakor ga imajo Gradec in druga večja inozemska mesta. Rezervira se tudi prostor za novo sodno poslopje, in sicer nasproti sedanji sodniji ob Ma rijini ulici od palače OUZD do Cvetlične ulice. Vse je še stvar bodočnosti... Kakor že rečeno, so vse to samo zaenkrat še žal načrti, ki pa eo nujno potrebni, da dobimo enkrat definitivno osnovo, po kateri se bo mesto v bodočih letih razvijalo. Če so enkrat načrti tukaj, potem tudi izpeljava ne bo naletela več na take ovire, pa tudi se ne bodo več dogajale pri za-zidavi mesta take napake, kakor so se žal zagrešile večkrat v preteklosti ter so nam skazile nekatere najlepše predele mariborskega mesta. Nekaj črtic iz življenja f župnika Fr. Rajčeviča S temi vrsticami ne nameravani podati njegovega življenjepisa. Povzeti hočem iz njegovega življenja le nekaj sličic, ki nam pokažejo blagega pokojnika v njegovi pravi podobi. Svoja mladostna leta je preživel brezmadežno. Kot vesten alojznik se je tudi v nevarnih letih ohranil vedno na pravem potu. Nam vsem je bil vzor dobrodušnega, odkritega človeka, v katerem ni bilo zvijač. Kakršnega se je kazal na zunaj, tak je bil tudi v srcu. Bila ga je sama prijaznost in ljubeznivost. Zato je bil povsod priljubljen, zlasti še med sošolci in duhovniki. Kamor je prišel, je poživil vso družbo. Zamere ni poznal, pa ga tudi ni bilo mogoče pripraviti v nevoljo. Njegov sošolec, ki ga pozna že od leta 1881, trdi, da ga je v tej dolgi dobi vedil samo nekaj krat zlo-voljnega. Prvikrat v 8. šoli, ko ga je profesor matematike mučil pri tabli in ga nato zapodil v klop. Tedaj je France jezno vrgel kredo ob tla in potem šel tiho na svoje mesto Profesor je še zaklical za njim: »Studiert nichts und ist dazu noch frech« (Ne uči se nič in je vrhu tega še predrzen). Drugič je bilo v semenišču, ko ga jc prof. dr. Fr. Lampe vprašal, pa mu ni šlo nič kaj dobro: >Non ita. non ita, domine Rajčevič« (Ne tako, ne tako, gospod Rajčevič), mu je rekel dr. Lampe. Rajčevič pa je moško pogledal dr. Lampeta in vedno trdil svojo: >Est, est< (je tako, je). Lampe mu je na to rekel: >Quomodo audax eslr (Kako si predrzen!) To sta torej dve temnejši točki iz Francetovih študentovskih let. Sicer pa se je France kot alojznik vedno dobro uči!, četudi ni bil med prvimi. Ako je bil včasih z odgovorom f Fran Povše V torek zjutraj je zadet od možganske kapi umrl v Murski Soboti, kakor smo že poročali, sa-lezijanec g. Fran Povše, iz znane Povšetove družine v Mokronogu. K salezijancem je stopil I. 1806. Po dovršenih bogoslovnih naukih in po svojem vzgojnem delovanju med nemškim salezijanskini naraščajem se je iz Italije vrnil v domovino. V prvih letih obstoja salezijanskega zavoda na Rakovniku ie tu vršil službo ekonoma, nakar so ga predstojniki poslali v Galicijo (Poljska), odlod pa je prišel na Radno pri Sevnici in delovai kot ekonom 6j:>et nekaj let. Kot voditelj sotrudstva na Rakovniku od 1. 1914 do 1916 si je prizadeval jx>sebno za salezijanske poklice. Koj nato je postal ravnatelj na Rakovniku, |x>tein v Veržeju in na Radni. končno je v Salezijanskem mladinskem domu opravljal službo spovednika ter rad bival med mladino. Pred dvema letoma je odšel v Mursko Soboto, kjer ga je |x> kratki bolezni zadela smrt. Njegovi sorodniki so ga dali prej>eljati v Ljubljano Pogreb bo danes, v četrtek, ob petih jx>pol-dne izjvred Hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Vsem, zlasti znancem, ga iskreno priporočamo v molitev. f Mirko Videčnik Ko se je po Celju razširila žalostna novica, da je v bolnišnici v najlepših letih svojega življenja umrl g. Mirko Videčnik, se je mnogokatero oko zasolzilo ob prebridki izgubi mladega, plemenitega moža, ki je bil splošno priljubljen in poznan jx> vsem mestu. Mirko Videčnik se je rodil 1907 v zgledni krščanski hiši v Novi vasi pri Mariboru. Ker je kazal veliko veselje do trgovine, ga starši niso dali študirat, ampak se je posvetil trgovini. Ko je prišel v Celje, se je živahno udejstvoval pri bivšem Orlu, bil njegov zvest član in tudi odbornik. Bil je tudi vedno član Prosvetnega društva, dolga leta pevec v cerkvi sv. Danijela ter pevovodja pevskega društva »Oljka«. Kjerkoli je šlo za dobro društvo in za dobro stvar, nikjer ni manjkalo našega Mirka. V zadnjih letih se je zelo veselil nove maše, ki jo bo letos daroval njegov brat g. Vili, toda božja previdnost je drugače odločila, ni mu bilo dano učakati te zaželjene sreče. Pred tedni je zbolel za influenco, ker pa je bil silno vesten za službo, se je prekmalu vrnil na delo in se vnovič [>rehladil. Pritisnila je pljučnica in vnetje rebrne mrene, in po nekaj dneh trpljenja je mirno \ Gospodu zaspal. Za dobrim krščanskim možem žaluje poleg številnih znancev, prijateljev in sorodnikov, jx>sebno gospa soproga, ki je ostala sama z dvema nepreskrbljenima otro-čičema. Njej, kakor vsem sorodnikom, naše globoko sožalje I Blagi rajnki naj uživa pri Bogu večno življenje! — Da boste stalno idravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Pogrešan Zagrebčan v triglavskih gorah Ljubljana, 7. aprila. Tako iz Zagreba, kakor iz Mojstrane poročajo, da je izginil v triglavskih gorah, najbrže na Malem Triglavu, hrvatski planinec, o katerem domnevajo. da je Jovan Vukosavljev, doma iz Bačke. Vukosavljev je bil |>o jioklicu laborant v neki zagrebški lekarni ter je bil zelo spreten in razumen mladenič, v svojem prostem času pa je hodil na gore. 2e dne 15. maica je zapustil svoje revno stanovanje ter je rekel, da gre na izlet na Triglav. Povedal je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v svoje dosedanje stanovanje ter da bo najel drugo stanovanje. Pred odhodom je še razprodal vse svoje planinske potrebščine, kakor nahrbtnik, goj-zerice in j)odobno. Obdržal je le smučarsko oj>re-ino. Drugim planincem se je zdelo to čudno, zakaj to prodaja jired odhodom v planine, ker tega vendar noben planinec ne počne. SPD pa je v nedeljo obvestilo zagrebško planinsko društvo »Runolist«, da jiogrešajo na Triglavu člana tega društva Jovana Vukosavljeva. Vukosavljev je odšel 30. marca od Staničeve koče. Ni pa prišel do Triglavskega doma na Kredarici. Oskrbnik Triglavskega doma Franc Šest je jiove-dal, da je videl v torek, 30. marca ob pol 3 jx>-jx>ldne nekega turista, ki je plezal v vznožju Malega Triglava, nato pa se je v megli izgubil. V petek, 2. aprila so prišli neki Zagrebčani v Mojstrano ter so povedali, da se je Vukosavljev nekje izgubil. Poznavalci planin trdijo, da se je moral Vukosavljev nedvomno izgubiti in smrtno jionesre-čili. Na planinah je namreč zapadel debel in vlažen sneg, v katerem je vsako reševanje izključeno. Iz Mojstrane so nam sporočili, da je sicer eks-pedicija dveh mož odšla na Mali Triglav, da bi poiskala sledove za pogrešanim Vukosavljevim, je |ia zelo dvomljivo, če ji bo to uspelo. SPD v Ljubljani pa je danes dobilo obvestilo, da sla reševalca v snegu sicer našla dve smučarski palici, ni pa še znano, če sta ti dve palici last pogrešanega Vukosavljeva. Zaradi »nega in težavnih prometnih razmer nam o usodi jjogrešancu v Malem Triglavu zaenkrat ni več znano. Smr( otroka v greznici Bloke, 7. aprila. Včeraj pojx»ldne okrog štirih se je podala gospa Ivana Vertačnikova z dvema svojima otrokoma k šivilji v Novo vas. Med potjo je stopila za hip k Dubčevim. Dočim je bila starejša hčerka, Milena, z domačim dekletom na vrtu, je bila mlajša, Nadica v »hiši«, pa je kmalu odšla ven. Kmalu so jo j>ogrešali in jo iskali povsod, pa je bilo vse iskanje zastonj. Nazadnje se spomnijo na greznico, ki je bila slabo zaslonjena pri odprtini, ln res so našli deklico, ki je plavala v greznični brozgi, ki sega skoro do vrha. Hitro so jo izvlekli in poskušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa je bilo že prejiozno. Pokojna Nadica je bila ličerka bivšega tukajšnjega šolskega upravitelja pri Sv. Duhu g. Milana Vertačnika, ki se jo baš pred par dnevi ravno od tega otroka najtežje poslovil, ko je bil na velikonočnih počitnicah, in se je vrnil v Zagreb, kjer študira na višji pedagoški šoli. Ljubeznivo Nadico je vsakdo imel rad, najrajši pač njeni starši, katerim izrekamo globoko sožalje. Slovenski književniki v Prekmurju — Pri caprtjn. motnjah ? prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Fran»-losel grenčice«. v zadregi, si je skušal pomagati s svojo bujno domišljijo. Ko ga je nekoč prof. šuklje vprašal zgodovino in se je tudi zatekel k ravno kar omenjenemu primočku, mu je šuklje rekel: »Rajčevič, domišljija ima pač svojo veljavo v poeziji, nikakor pa ne v zgodovini I« V slovenščini pa je bil Rajčevič pravi mojster. Prof. Wiesthaler ga je zaradi njegovih slovenskih nalog visoko cenil. Bil je dlje časa tudi urednik alojzijevskih »Domačih vaj«. Izhajale so v rokopisu mesečno in pri listu so sodelovali samo alojzniki. Franceta je Bog obdaril s pesniško žilico in je v »Domačih vajah«, kakor tudi pozneje v »Pomladnih glasih« in drugje, priobčil več mičnili pesmic, nekaterikrat pod psevdonimom »Jovidar« (narobe »Radivoj«. Tudi pri alojzijeviškem vodji msgr. Zupanu je bil precej dobro zapisan. Zupan je pazil veliko na lejx) vedenje in pravilne poklone. France pa je to dobro pogodil. Ko je prišel nekoč škof Po-gačar v alojzijevišče in se mu je France jioklonil, ga je sam škof pohvalil, rekoč: »Ta pa zna«. Zupanu je ta škofova pohvala zelo ugajala in je to tudi pozneje večkrat omenjal. Nekoč pa je tudi France imel smolo s svojim poklonom. Prišel je msgr. Zupanu v sobo, ko pa se je hotel pokloniti, mu je zdrsnilo na gladkem parketu in je padel. »Ne zamerite, gospod vodja,« je rekel, »sem malo neroden.« Zupan pa ni črhnil drugega, kakor: »Se vidi.« Kot dijak je France tudi veliko popoloval. Nekoč ga je na poti prehitela noč. Ves utrujen in lačen je prišel do neke graščine, kjer bi rad prenočil. Naletel je lainkaj na graščinske dekle, ki so govorile v nemškem jeziku. Kot dijak France nemškega jezika Se ni poj>olnoma obvladal, zato til, jo vprašal' »Konnte i r ti hpi ihnen sehlafen«? (Bi 11 mogel pri vas spati?). Dekle so izbruhnile Murska Sobota, 6. apr. Te dni so obiskali Mursko Soboto slovenski književniki, člani ljubljanskega PEN-kluba, ter recitirali tu iz svojih del. Prekmurje, nasa najmlajša slovenska pokrajina, ki je šele s prevratom prišla k slovenski narodni skupnosti, je toplo in nadvse prisrčno sprejela ta prvi oficielni obisk slovenskih kulturnih predstavnikov in duhovnih voditeljev. Slovenski pesniki in pisatelji so s tem svojim obiskom počastili to slovensko deželo in izpričali pred Prek-murci in pred ostalimi Slovenci, da spada tudi ta naša najmlajša dežela k slovenskemu kulturnemu območju in k narodni zedinjeni Sloveniji. Nad vse prisrčen je bil že popoldanski sprejem na kolodvoru, katerega se je udeležila poleg zastopnikov vseh uradov zlasti gimnazijska mladina in otroci ljudske šole. Za sprejem in pozdrave se je zahvalil Oton Župančič. Zvečer je bila dvorana nabito polna občinstva iz mesta in iz okolice, zlasti izobraženstva in di-jaštva. Došle pesnike in pisatelje je predstavil kritik France Koblar. Poudaril je pomen njihovega prihoda v to mlado slovensko pokrajino, podčrtal smisel slovenske svobode in narodne skupnosti ter kratko označil vsakega posameznega navzočega pesnika oziroma pisatelja. Prvi je nastopil Oton Župančič, ki je nepričakovano dobro recitiral neka) najbolj značilnih svojih pesmi, n. pr. Vprašanja, Zdravico, odlomek iz Dume, Naše luči, Pogovor po telefonu, Enodnevnice itd. Iz glasu, iz nastopa in iz izbora pesmi je govoril zrel duh, ki meri zadnje skrivnosti in jih rešuje z zrelo dobroto. Žel je za vsako pesem dolgotrajno odobravanje. Enako je vžgal Franc Finžgar, ki je prebral oziroma kar zaigral svojo črto »Sibirija«, ki je radi svoje krepke besede, trdosti in obenem globokega razumevanja za sodobno bolest vžgala poslušalce. Pesmi so recitirali trije pesniki: Edi Kocbek iz zbirke »Zemlja«, Pavel Golia in Fran Albreht. Z vsem navdušenjem, ki se nikakor ni hotelo poleči, je bil pri občinstvu sprejet domači pisatelj Miško Kranjec. Bral je odlomek iz romana »Zalesje se prebuja« in tako vključil tudi Prekmurje med slovenske dežele, ki so se oglašale v besedah svojih tvorcev Zadnji je nastopil Ciril Kosmač, ki je bral črtico »Kruh«. Vsi ti pesniki in pisatelji so bili deležni pri občinstvu polnega razumevanja in navdušenja. Hvaležno jim je bilo za redki duhovni užitek, ki se jim je nudil ob njihovem nastopu. S tem svojim obiskom je naš PEN-klub javno izpričal, da spada Slovenska krajina k slovenski narodni skupnosti. Mlada je ta pokrajina, toda kakor vsaka druga zasluži vse spoštovanje in upoštevanje. Dokazali so s svojim prihodom, da se slovensko središče zaveda svojih obveznosti do tc oddaljene pokrajine, da je nihče ne omalovažuje in da enakopravno skrbi za njo kot za vse druge. Slovenska krajina je njihov obisk tako tudi sprejela. S. V. v velik krohot. France ni vedel, čemu se smejejo. Gledal pa je, da jim je čimprej izginil izpred oči. Ker je bila tema, se je ob pragu spodtaknil in padel, na dvorišču pa se je več pasjih mrcin zaganjalo proti njemu. Naposled je bil vesel, da je vsaj zdravo kožo odnesel v temno noč. Posebno značilna poteza v njegovem življenju je bila njegova radodarnost. Do revežev je imel vedno usmiljeno srce. Znano je, da je večkrat zadnji goldinarček, ki ga je imel v žepu, podaril kakemu revnemu dijaku. Ko je zvedel, da neki njegov sošolec ni imel mašnih intencij, mu jih je sam poslal za vezilo. Večina teh intencij je imela označbo >ha moj namen«, ali »po namenu dobrotnika«. Iz tega je razvidno, da je te intencije večidel sam plačal, le da je tovarišu napravil veselje. Pri tej radodarnosti si je včasih dovolil tudi nedolžno šalo. Tako je nekoč svojemu sošolcu poslal za god škatlo z označbo »Pečen petelin«. Tovariš se je že veselil mastne pečenke. Ko pa je škatlo odprl, je našel v nji petelina — iz lecta. Še mnogo radodarnejši je bil France v dušnem oziru. Kjer je le mogel, je pomagal v dušnem paslirstvu. Bil je izboren ljudski govornik. Kjer so ga prosili za cerkven govor, je rad ustregel. Nekoč je prišel v soboto v neko tuje župnišče. Takoj so ga prosili, naj prevzame za naslednji dan kar dva cerkvena govora. In France je breme sprejel brez ugovora. Novomašniki so ga kaj radi naprošali za slavnostnega govornika. Njegovi govori so bili jKiljudni in jedrnati. V niajniku ni bral »šmarnic«, temveč je imel vsak dan govor. Zelo mu je bila pri srcu tudi šolska mladina. Bil je izvrsten katehet in pri otrocih zelo priljubljen. Goreče ie deloval (udi v sjiovednici ne le v svoji i duhovniji, temveč tudi po drugih žuoniiah. Njegova življenjska pot je bila dostikrat trnje-va, moral je veliko trpeti. Vsaj 10 let — če ne morda že od mladosti — ga je liolela noga. Nikdar pa se ni pritoževal zaradi tega. Ko so mu že nogo odrezali, je bil ves vdan v voljo božjo. Rekel je, da je vse uredil in da rad umrje, ako je tako božja volja. G. dekan Škrbec je v svojem krasnem pogrebnem govoril tudi še fiovedal, da je v Leo-nišču usmiljenka vprašala Rajčeviča, ali bi hotel žrtvovati svoje življenje za spreobrnjenje nekega bolnika. Odgovoril ;e: »Vse svoje življenje sem deloval za duše, tudi zdaj rad žrtvujem svoje življenje v ta namen.« Ni čuda, da nam je žalost napolnjevala dušo, ko smo se na šenčurskem jiokopališču poslavljali od tako blagega tovariša in tako vzornega delavca v vinogradu Gospodovem. Tolažila nas je le zavest, da je ločitev samo začasna. Dal Bog. da se onstran groba zopet zedinimo v neskaljeni, večni ljubezni I F. F—č. —Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. OiTl. rog. 8. br. 80-171/35. Drobne novice Koledar Četrtek, 8. aprila: Albert, škof mučeuec; Julija, Biliart. Novi grobovi -f- V Srednji vasi v Bohinju je umrla ga. Marija Golf, mati g. župnika Antona Golfa. Bila je vrta krščanska žena. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim g. župniku in vsemu sorodstvu naše sožalje! Pogreb pokojne mamice bo v petek dopoldne. Osebne vesli = Napredovanja aktivnih in rezervnih častnikov. Napredovali so v čin kapetana fregate kap. korvete Arnold Medlička; v čin majorja inž. stotnik I. razr Štefan Najberger; v čin stotnika 1. razr. peh. stotnik II. razr. Dragotin Šolar. inž. stotnika II. razr. Rudolf Grdinič in Milan Margetič in zra-koplovni stotnik II. razr. Edvard Šinit; v čin stotnika II. razr. peh. poročniki Božo Giažar, Paul Pri-jič, Rudolf Akrajj, Branko Nališ, Zdenko Šrajber, Ivan Horvat, Štefan Gregorič in Vilibakl Tomašič, topniški poročniki Milan lelaša, Vilim Gredelj, Miroslav Pajman, Milosav Mrčen, Nikolaj Rukovina, Vladimir-Hripkovski, Radovan Kosi, Maks Koso-vinc, Aleksander Lučko, Miroslav Pečovnik, Zvo-nimir Haniš, Evgen Rukavina, Vinko Rupnik, Stanko Varšek in Rudolf Majcen, inženjerski poročniki Božidar Jelača, Nikolaj Gorski in Cvetko Dolenc in zrakoplovna poročnika Danilo Mozetič in Josip Cado; v čin poročnika peh. podporočnik Vekoslav Butina, topniški podpor. Maks Planine, konjeniški podpor. Tihomir Gašpar, inž. podporočnika Mirko Franič in Marijan Franko, intendantski podporočniki Branislav Zaliar. Dalibor Francisti, Jožef Ter-zinar in Fabijan Rumora in orož. podporočnik Edvard Skuko; voj. pisarja I. razr. pisar II. razr. Anton Ješovnik; za nižjega voj. uradnika II. razr. geodetske stroke nižja voj. uradnika III. razr. Franc Štarklj in Gregor Rožič; za nižjega san. pomočnika III. razr. poročnik IV. razr. Rudolf Ključeč; števši od 8. decembra 1931 v čin peh. poročnika podporočnik Leopold Turšič; števši od 10. marca 1924 v čin rez. stotnika II. razr. peli. poročnik Franjo Paj-tler in inž. poročnik Stanko Dimnik v čin rez. poročnika peli. podpor. Štefan Kunert; števši od 21. maja 1026 v čin rez. stotnika I. razr. topniški stotnik II. razr. dr. Milan Čuvaj in v čin rez. stotnika II.'razr. lekarniški poročnik Josip Ančik; števši od 17. decembra 1920 v čin rez. stotnika 11. razr. san. poročnik dr. Robert Najbaner in v čin rez. poročnika peh. podpor. Leopold Koman in topniški podpor. Vladimir Putnik; števši od 17 decembra 1927 v čin rez. stotnika I. razr. topniški stotnik II. razr. Leopold Vaberer, v čin rez. stotnika II. razr. san. poročnik dr. Viktor Štacul in v čin rez. poročnika topn. podporočnik Žiga Gorjan in števši od 28. junija 1928 v čin rez. stotnika II. razr. peli. poročniki Rudolf Krkljuš, Franc Škof, Andrej Flajs, Slavko Vuk, Ivan Pečnik, Emanuel Josip, Jakob Skubic in Arpad Polak. — Nadaljevanje sledi. Blago za Samske plašče f Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene! A. žlendcr Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje ! Obnovitev Marijine hongregacije ahademičark Imele smo že akademičarke svojo kongrega-ci jo. Toda, kakor smo pač ljudje nestalni — nismo vztrajale. Zdaj, po dveh, treh letih pa smo začutile, da nam manjka, zelo manjka. Naše mlajše tovarišice, ki prihajajo iz varnega kongregacij-skega zavetja, potrebujejo in želo tudi, in zlasti na univerzi Materinega varstva, našim starejšim kolegicam, ki so že diplomirale, se toži po toplem Materinem domu, in vse skupaj čutimo, kako zelo nam je treba neke duhovne, medsebojne povezanosti, kjer si bomo več kakor kolegice — kjer si bomo sestre! Zato smo ob naših letošnjih duhovnih vajah, kjer se je blizu šestdeset akademičark duhovno obnovilo za praznik Vstajenja, sklenile, da si zopet uredimo svoj Marijanski doin. G. dr. p. Re-galat Cebulj 0. F. M nam bo pri kratkih tedenskih sestankih lomil duhovni kruh, ki ga potrebujejo naše duše, da ne izhirajo v vsakdanji notranji in zunanji borbi akademskega in poklicnega življenja. Iskreno vabimo vse tovarišice, ki z nami čutijo potrelK) po redni duhovni hrani in po opori v sestrinski vzajemnosti, da se pridružijo. Prav tako prisrčno vabimo svoje že diplomirane kolegice in gospe etarešinke, da stopijo z nami v Marijansko skupnost, zato da bo v našem domu več topline, več življenja, več trdnosti in stabilnosti, da bo naša skupnost močnejša. Prvi sestanek bo v petek, 9. aprila, točno ob četrt na 7 v dvorani št. 1 pri frančiškanih, blizu porte. ^tttJK^fk Srce, ledvice, živce (neruozo, raz-bur/enosi. prenapete m slabe iloce ^HHr ter si.) ženske, katarne in ner-^^r vozne motnje (beli cvet, neobčuttli-uost In si.) jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, zdraot z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče pri Mariboru. Zahteva/le prospekte/ — Zborovanje kmetskih žen in deklet v Mariboru. Zveza absolventk kmet. gospodinjskih šol priredi v nedeljo, dne 11. aprila, v dvorani na Aleksandrovi cesti v Mariljoru veliko zborovanje kmetskih žen in deklet, na katerega so vabljene vse absolventke gospodinjskih šol. Na zborovanju bodo govorili o namenu in potrebi stanovske organizacije kmetskega ljudstva Fr. Brodarjeva, Kristina prof. Prijateljeva iz Maribora in predsednik Kmctske zveze g. Janez Brodar. Ob tej priliki bo tudi občni zbor podružnice Zveze absolventk kmet. gospodinjskih šol. . — Strelsko okrožje Ljubljana. Občili zbor ljubljanskega strelskega okrožja bo v nedeijo I i. aprila t. 1. ob 0 dopoldne v steklen' verandi kolodvorske restavracije. Uprava. — Enodnevni vinarski tečaj o suhem cepljenju vinske trte, o trsnem izboru in o obnovi vinogradov bo 12. aprila na banoviijski kmetijski šoli na Grmu. Tečaj bo teoretični in praktični. Začetek je ob 8 dopoldne in traja do 5 popoldne z dveurnim opoldanskim odmorom. — Tečaj o tujskem prometu. Kralj, banska uprava priredi v ponedeljek, dne 12. aprila t. 1. v restavraciji Tancar na Jesenicah enodnevni tečaj o tujskem prometu, ki bo trajal od 8 do 12 in 13 do 18. Na tečaju se bo razpravljalo o sledeči snovi: a) o turizmu sploh (pogoji, jx>men, stanje, fiotreba), b) o smernicah tujsko-prometne propagande, c) kako si uredimo prikupno zunanje lice turističnih krajev (vrtovi, parki, gojitev cvetic in zelenja), č) o ravnanju z vinom in |>ijačami, sploh o umnem kletarstvu v pogostinskih turističnih krajih, d) o postrežbi gostov v teoriji iu praksi. Predavanje pod a) in č) bodo trajala po eno uro do eno in pol ure, nauk o serviranju pod d) pa po tri ure in sicer od 15 do 18. Stroške tečaja bo krila banska uprava: udeležba na tečaju je zato brezplačna. Na tečaj 60 vabljeni lastniki gostišč in njih uslužbenci, fukcio-narji tujsko-prometne službe, zasebni stanodajalci, avtobusni podjetniki, planinci, športniki kakor sploh širše plasti prebivalstva. Pozivamo interesente, naj takoj javijo svojo udeležbo gosp. Tancarju, resta-vraterju na Jesenicah. 2 izleta na milanski vele-. . sejem. 5 dnevni z avto- iKORN busom 041 18' do 22 aPri" ia in 6 dnevni z brzovla-kom od 20. do 25. aprila. Poleg velesejina si še ogledamo Milan z okolico. Zahtevajte podrobne prospekte v izletniški pisarni M. Okorn, Hotel_ Slon, Ljubljana. — »Mariborski teden« je razpisal natečaj za jilakat letošnjega VI. Mariborskega tedna. Nagrade: 2000 din, 1000, 500 in 300 din. Osnutki do 25. aprila 37. Pogoji pri »Putniku« ali .naravnost pri Mariborskem tednu«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Razstava ccst, turizma in avtomobilizma v Belgradu. Jugoslovansko društvo za ceste v Belgradu prireja ob priliik letne skupščine v zvezi z društvi za ceste v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu razstavo cest, avtomobilizma in turizma. Ta razstava naj propagira važnost modernizirane ceste v zvezi z razvojem avtomobilizma in narodno gospodarski značaj za prospeh turizma in mednarodnega prometa. Razstava bo nameščena v svečani dvorani tehnične fakultete v Belgradu od 8. do 16 maja. Društvo za ceste v Ljubljani vljudno poziva vse zainteresirane merodajne ustanove, da se udeležijo razstave z vsem zanimivim gradivom, ki podaja jasno sliko o potrebi gradnje modernih cest za razvoj avtomobilizma in turizma v naši državi, ter se takoj prijavijo našemu društvu. — Društvo za ceste v Ljubljani. — Nevarnost lokalnih neviht. Po deževnih marčnih dnevih se je april deloma spremenil. Dopoldne se zelo dvigne temperatura, kar ima za posledico, da se zrak naglo razgreje, ki nato povzroča nevarnost lokalnih neviht. 2e dva dni je dopoldne do prvih popoldanskih dni lepo in vroče. Popoldne pa se nebo silno zoblači. V torek in tudi včeraj so se po nekaterih krajih na Gorenjskem in tudi drusrod pojavile lokalne nevihte. — Vremenska napoved: Evropa: Visok pritisk z oblačnim vremenom vlada nad Evropo. Dež tu in tam v severni Evropi in v območju Alp. Nad Atlantskim oceanom se je pojavil ciklon, ki ima za posledico dež na zapadu Evrope in nad Britanskimi otoki. Slaba depresija ima središče na dolnjem Jadranu. — Jugoslavija: Oblačno v severo-zapadnih krajih kraljevine, vedro v ostalih krajih. Slaba košava v Podunavju. V poslednjih 24 urah je tu in tam deževalo, največ na zapadu in v severnih krajih države. Temperatura nekoliko upadla. Najnižja je zabeležena v Mrzli vodici —2, najvišja pa v Mostarju +24. — Napoved za danes: Vedro, nekoliko oblačno na zapadnem delu. Košava v Podunavju. Temperatura brez velikih sprememb. — Smrtna nesreča slovenskega rudarja. V rudniku »Mirna« v Glogovcu pri Koprivnici na Hrvatskem se je smrtno ponesrečil 35-letni rudar Jožef Potošek, doma pri Sv. Krištofu, okraj Laško. Po-tošek je bil zaposlen v rovu 1800 m daleč od vhoda, kjer je kopal premog. Nenadoma je j>opustila opora in ubogega rudarja je zasulo. Ko so ga tovariši odkopali, je bil že mrtev. — Potres v Slavonskem Brodu. Prebivalci Slav. Broda in okolice žive pod utisoin potresa, ki se je ponovil tri dni zaporedoma. Prvi potres je bil 4. aprila in je povzročil ninogo strahu. Naslednji dan se je potres ponovil, bil pa ni tako močan kakor prvi dan. Tretji dan so ob 6 zjutraj zopet čutili lahek potresni sunek, medtem ko se je zelo močan jjotres ponovil ob 8.40 in trajal devet sekund. Čeprav so bili potresi precej močni, niso povzročili posebne škode v Brodu, popokali so zidovi na mnogih hišah. Veliko več škode pa je povzročil potres po okoliških vaseh. — Veliko lovsko razstavo bodo priredili v Novem Sadu ob priliki mednarodne razstave in sejma plemenske živine in perutnine, ki bo od 15. do 19 aprila. — Angleška pisateljica piše delo v naših krajih. V Split se je pripeljala z Raba angleška pisateljica Andrews, ki je angleškemu književnemu svetu znana pod imenom Rabeka West. Prišla je v Split s svojim možem, ki je bankir v Londonu. Gospa Andrews zbira podatke, da bo napisala knjigo o naših krajih in je doslej obiskala Zagreb Sušak in Rab, sedaj pa bo obhodila še ostali del Dalmacije. — Izpremembo primoženega rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Mariji Kajfež, pristojni v občino Fara, okraj kočevski, v dekliško ime »Peteln«. — Uboj v Topolščici. V Topolščici pri Šoštanju je prišlo med dvema skupinama vinjenih fantov do usodnega sj>oj)ada, ki jo zahteval mlado življenje. Obe skupini fantov sla so vračali proti domu iz Šoštanja jx> cesti proti Topolščici. V prvi skupini so fantje kričali >aufbiks, mi smo re-krutje«, v drugi skupini pa so se dogovorili, da bodo kričače malo prestrašili. Fantje druge skupino so se oborožili s koli ter se zagnali za prvo gručo. Fantje i z te skupino so se pa nato na bližnji žagi oborožili z latami tor se |X)stavili v bran. 21 letni Jožef štrigl od Sv. Florijana je dobil v roke motiko. s katero je navalil na Ivana Laha ter ga udaril z vso silo 7. ostrino po elavi, da se jc nesrečnežu motika globoko zarila v lobanjo. ročaj molike pa se je prelomil. Lah je bil na mestu mrtev. Štrigla pa so orožniki izsledili ter ga aretirali. -— Za 3 Din pred 3 sodnike. Med starodavnim mestom Ložem in vasjo Podložem stoji na prelazu mična kanelica. Proti koncu februarja so opazili, da je nekdo razbil puščico za milodare. Orožniki ISO prijeli iil!aucga uccka, ki jc 1 <11 vino pfiztisl. Z« radi vlomne tatvine, pri kateri je bil plen 3 Din, je fant prišel pred mali senat. Razprava ie bila nrav kratka. Fant je bil obsojen na 30 dni zapora, pogojno na 2 leti. — Močnejši kot bolezen je trpkosladki Biomalz. Njegova naravna moč krepi odpornost telesa. Dnevno par žlic zadostuje, da nas ohrani zdrave, vesele in mladostne. Poizkusna doza Din 12.50 v lekarnah. — Kdor mnogo sedi trpi pogostokrat na neurejeni stolici. Dobro sredstvo za odvajanje je Dormol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi Vi Dormol. — Ogl. reg. S. Br. 7008-15243/1936. Ljubljana V četrtek, 8. aprila Gledališče Drama: Četrtek, 8. aprila: »DR«. Red C. — Petek, 9. aprila ob 15: »Dež in vihar«. Dijaška predstavo po globoko znižanih cenah od 14 do 2 Din. — Sobota, 10. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 11. aprila: »Matura«. Izven. Opera: Četrtek, 8. aprila: »Pikova dama«. Red Četrtek. — Petek, 9. aprila: Zaprto. — Sobota, 10. aprila: »Manon«. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol. — Nedelja, 11 aprila ob 15: »Vesela vdova«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Aida«. Izven. Gostovanje g. Marija Šimenca. Predavanja Društvo za ceste v Ljubljani priredi v četrtek, dne 15. aprila ob 20 v Frančiškanski dvorani svoje prvo predavanje: o gradnji avtomobilskih cest v Nemčiji. Predava načelnik inž. Stanislav Josifovič iz Belgrada. Opozarjamo že danes na to prvo predavanje v ciklusu, ki naj populizira aktualnost gradnje cest in vabimo vse interesirane kroge, da se udeležijo. Vstop prost. Prireditve in zabave Proslava Materinskega dne bo v jxmedeljek, 12. t. m. ob 7 zvečer v ljubljanski operi. Na sporedu so sami novi prizorčki in igre izpod peresa mlad. pisatelja Mirka Kunčiča, pevske točke pa sta uglasbila skladatelja Stanko Premrl in dr. Tone Dolinar. Predprodaja vstopnic od sobote, 10. t. m. dalje v unionski trafiki. Ljubljanske dijaške marijanske kongregacije prirede v soboto ob 8 in v nedeljo ob 5 čarobno igro s petjem »Ribič Marko«. Vstopnice v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Zlata Gjungjenac, naša odlična, priljubljena pri-madona zapoje na koncertu, ki bo v ponedeljek 12. t. m. v veliki filharmonični dvorani, pet pesmi Danila Švare. Pesmi so zelo melodijozne in nudijo umetnici možnost, da pokaže vse svoje pevske odlike. — Na koncertu sodelujejo še gg. Aleksander Kolacio, ki zapoje šest pesmi, g. prof. Marjan Li-povšek, ki zaigra klavirsko sonato: Ljubljanski kvartet zaigra vse od Danila Švare, Spremljavo oskrbi g. prof, Pavel Šivic. Sestanki ^Ljubljana« ima drevi ob 8 pevsko vajo. Zveza akademsko izobraženih žen bo imela članski sestanek v soboto 10. aprila, ob pol devetih v društveni sobi kavarne »Union«. Na dnevnem redu predavanje ge. Zdenke Adamič o pravniškem kongresu na Dunaju. Vabljene vse članice in prijateljice društva. Fantovski odsek šentpeterske prosvete ima drevi ob 8 sestanek s predavanjem g. Premrla, uradnika ONZD. Cerkveni vestnik Duhovne vaje s tečajem K. A. za uradnico in trgovske nastavijenke bodo v Uršuli nskem samostanu v dneh od 9. do 18. aprila. Začetek duhovnih vaj v petek, 9. aprila, ob 8 zvečer. Vse na-meščenke iskreno vabljene. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt Gosposvetska ce6ta 4 in mr. Bohinjec ded., Rimska cesta 31. modni salon ANKA PUČNIK Šelenburgova ulica 1 izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. 1 Medvedka Marko in Nikolaj bosta ob poskočni komedijantovi pesmi plesala v ponedeljek ob 7 zvečer na odru ljubljanske opere. Razen lega boste na letošnji materinski jjroslavi videli še vse polno drugih zanimivosti. Spored je sestavljen tako, da pridejo na račun 6tari in mladi. Režija je v spretnih rokah člana dramskega gledališča g. Jermana, ki se je že z iansko prireditvijo izkazal, otroke pa je zbrala iz vseh vetrov in jih naučila peti ter jih bo oskrbela s potrebnimi kostimi gdč. Vancajzova. Vstopnice se dobe v predprodaji od sobote, 10. t. m. dalje v unionski trafiki. 1 Strelska družina Ljubljana. Občni zbor ljubljanske strelske družine bo v petek 9. aprila t. 1. ob pol 19. uri v vrtnem salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Po izvršenem občnem zboru bo istotain zaključek letošnjega sobnega streljanja z maickaliberskimi puškami, združeno z nagradnim tekmovanjem. Vabimo brate strelce k polno-številni udeležbi. Uprava. 1 Urbanizem je eno mogočnih gesel moderne arhitekture in Neidhardova razstava v Jak. paviljonu vas more nazorno poučiti o težnjah in problemih, zvezanih s potrebami sodobnega, razvijajočega se mesta. Ker je vsak večer ob pol sedmih strokovno vodstvo na razstavi, se vsem nudi prilika, spoznati se z nalogami urbanizma. I Na 111. drž. mešani meščanski šoli v Ljubljani (Moste) jc imelo društvo »šola in dom« v nedeljo, 4. aprila t. 1. svoj drugi letni sestanek. Vabilu se je odzvalo okoli 200 staršev, ki so z zanimanjem sledili dnevnemu redu. Uvodoma je g. prof. Mesojedec Mirko podal misli, kako pomagati naši mladini do boljših šolskih uspehov, govoreč predvsem o zaposlitvi, kontroli, avtoriteti in družbi kot važnih vzgojnih sredstvih pubertetne dobe. Sledilo je poljudno predavanje g. prof. Hrovata Emila o duševni higijeni mladostnika, ki je pokazalo staršem veliko važnost duševne profilakse t. j. pravilnega ravnanja in občevanja z mladostnikom v najnevarnejši razvojni dobi. Po predavanju je g. Mesojedec razjasnil j>oslušalcem. kakšne izglede ima meščanska šola za bodoče z ozirom na tozadevne izjave g. ministra prosvete. Tudi je navedel vsa možna pota njenih absolventov po sedanjem stanju, širšemu sestanku so sledili razgovori razrednih starešin z roditelji. 1 Bufet Rio« |X)slreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica Din 1.50. I Samomor mladega zobofehnika. V noči na včeraj se je na stranišču neke kavarne okoli pol 2 7nstriii>il z veliko količino solne kisline mladi zobo- tehnik Kavčič, ki ie bil v Ljubljani precej znan. Kavčič je bil star okoli 34 let ter je imel pred časom zobotehniško prakso v Ljubljani, zadnji čas pa se je preselil v Dol pod Ljubljano. 1 Vlomljeno jo bilo v noči od torka na sredo v stanovanje g. Marije Petelin, Rožna dolina, cesta IV št. 35. Tat je odnesel večjo množino perila. Svarimo pred nakupom. 1 Dva ponesrečenca. Pri telovadbi si je zlomil nogo 24 letni litograf Kržišnik iz Židovske ul. 5. — S kropom se je polila po prsih 21 letna hči sluge Ivana Geršak iz Hrenove ul. 15. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v splošno bolnišnico. 1 Prijatelj dobrih koles. Janez Gabrovec je star 63 let in je vdovec. V kriminalnih zapiskih je označen za človeka »brez stalnega bivališča«. Je sicer prevžitkar. Zaradi raznih tavin je bil že 15 krat kaznovan. Prav rad ima nova kolesa. Lani novembra je izpred trgovine Frana Urbanca izmaknil 700 Din vredno kolo, ki je bilo last tvrdke Rojina & Co. Sodnikom malega senata je pripovedoval dolgo in debelo zgodbo. »Vejo, gospodje! S kolesom sem privozil v Ljubljano Postavil sem ga pred trgovino. Ko sem hotel nanj 6esti, pa ga več ni bilo. Zato sem vzel drugo kolo.« Bil je obsojen na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta Janez po sodbi: »Milo prosim! Pošljite me, gospiod predsednik, za nekaj časa na dopust!«... »Boste potem zopet kradli. Pokorite se malo!« je bil odgovor. Maribor m Spored Gregorčičevega večera, ki ga j>rireja jutri zvečer ob 20 v unionski dvorani Slovensko pevsko društvo »Muribor«, je naslednji: 1. Uvodna beseda, govori prof. dr. Fr. Sušnik; 2. Pastir — recit. P. Malec; 3. p. ilug. Sattner: Oj z Bogom, ti planinski svet, mešan zbor; 4 Soči — recit. E. Kraljeva; 5. Anton Nedved; Naša Zvezda, mešan zbor; 6. Zjasni zvezde mu temne! — recit. P. Malec; 7. p. Hug. Sattner: Zaostali ptič — bariton solo s klavirjem, šolo; M. Rus, klavir: M. Zaherlova; 8. A. Vilar: V mraku, mešan zbor; 9. V pepelnični noči — recit. P. Malec; 10. Lud. Hudovernik: V celici, bas solo in moški zbor s klavirjem; 11. Jakob Aljaž: Ne zveni mi, mešan zbor; 12. Oljki — recit. E. Kraljeva; 13. H. Volarič: Pogled v nedolžno oko — bariton solo s klavirjem; 14. O nevihti — recit. P. Malec; 15. H. Volarič: Izgubljeni cvet, moški zbor; 16. Narodna: Njega ni — mešan zbor; 17. Ohrani Bog te v cveti — recitira E. Kraljeva; 18. Jos. Michl: Človeka nikar — bas solo s klavirjem; 19. Anton Nedved: Nazaj v planinski raj — mešan zbor; 20. Jakob Aljaž: Mi v grobi smo — moški zbor. Spremno besedo govori prof. Vilko Novak. m Mariborska kirurgija je razdeljena ter jo dobila dva oddelka. Za šefa drugega oddelka je bil imenovan primarij dr. Brezovnik. m Premiera Wernerjcve komedije »Na ledeni ploščic bo v mariborskem gledališču v soboto, 10. marca. m Protituberkiilozni* liga jc začela žo s pripravami za velikopotezno izvedbo protituberkuloznega tedna. Zaradi tega bo jutri v petek, ob 18 v mestni posvetovalnici na magistratu širši sestanek vseh zainteresiranih faktorjev. ni Sprejem v podčastniško šolo. IV. pešad. podčastniška šola v Zagrebu sprejme večje število gojencev. Prošnje se morajo vložiti do 1. maja. Natančnejši pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. , m Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek članstva na odru. m Društvo »Jadran« opozarja vse svoje člane in Primorce, da se udeleže Gregorčičevega večeru v petek ob 6 zvečer v unionski dvorani. m Nova konkurenca mariborskim opekarnam so je pojavila no trgu in sicer opekarna radgonske občine v Borecih pri Križevcih, ki je največja opekarna v Sloveniji. S konkurenčnimi cenami bo omogočila v Mariboru, kjer je bilo letos pomanjkanje opeke, večji razmah gradbene akcije. ni Iz sodne službe. Premeščen je v Ljubljano k okrožnemu sodišču dr. Edvard Votič, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. m Izpit za pooblaščenega inženjerja je napravil v Belgradu ing. Borut Maister, ki je uslužben pri mestnem gradbenem uradu. Čestitamo! m Za nakup Roseiibergove drevesnice, ki meri okoli 140.000 kvadratnih metrov, se pogaja mestna občina z lastnikom. Omogočila bo s tem nakupom zopet velikopotezno gradbeno akcijo, ker predstavlja ta posest zelo lepa stavbišča. m V petek na Gregorčičev večer! ni Meso se je podražilo. Mariborski in okoliški mesarji so zvišali cene mesu. Od včeraj naprej prodajajo' govedino prvovrstno po 10—12, drugovrstno po 8—10, teletino po 10—12, svinjino pa 12—14 iu slanino po 14—16 Din za kg. m Otrok pod avtomobilom. Na križišču Koroške in Strme ulice se je pripetila usodna nesreča. Mali 5 letni Ivanček Toplak je preskočil ulico tik pred tovornim avtomobilom. Dasi se je šofer skušal otroku umakniti, je nesreča hotela, da je prišlo dete pod vozilo ter je dobilo zelo hude poškodbe. Reševalci so malega ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. ni Razplet v aferi Sclionsky. Svoječasno 61110 poročali, da je finančna oblast kaznovala tukajšnjega tekstilnega tvorničarja Schonskyja s 5 milijoni, dinarji globe zaradi prikrivanja davkov. Ker pa je Schoiisky obremenil svojo tvornico z 12 milijoni dolga in sicer dva dni preden se je finančna oblast vknjižila, je finančna prokuratura vložila na sodišču proti Schonskyju kazensko ovadbo zaradi fiktivne vknjižbe. Razprava, ki se je zaradi tega žo vršila, je bila preložena zaradi nabave novih dokazov. m Krava sc jc splašila avtomobila ter je podrla na tla 32 letnega gonjača Hermana Šlehra s Tezna in ga jjoteptala. šlchar je zadobil nevarne poškodbo v trebuhu ter so ga nezavestnega prepeljali v bol- Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Jugoslovanska knjigarna priporoča sledeče knjige: Dorner. Neue Stunde des Kindes. Kinder predigten. 236 6tr. vez. Din 54. DSrner, Liturgische Kinderpredigten und Anregungen zur richtigen Ge-staltung des Kindergotiesdienst 79 str. nevez. Din 17. Dorner, Kinderpredigten zur Weckung apostoli-scher Gcsinnimg im Tat. 71 str. nevez. Din 17. Drinck, Wege der Liebe und des Lebens. Standes-vortrage fiir die Jugend im Lichte der Eucharistie. 194 str. nevez. Din 30. Ofall, Die christliche Familie in der Pfarrgemeinschaft. Im Auftrage der Katho-lischen Aktion. 1 IS str. nevez. Din 40. Heiler, Un-ser Glaube an den Auferstandenen. Eine geschichts-niethodische Darlegung. 106 str. tievez. Din 29. Koli, Standeslehren fiir JungmSnner. 143 str. nevez. Din 40. Mosshamer, Vferkbuch der religiossen Madchen-fiihriing. 326 str. vez. Din 63. Pfieger, Vor der Ent-scheidung. Uberleguugen zur seelisehen Bedroht-lieit des heutigen Menschen. 146 str. vez. Din 49. Rathgeber, Du Magdlein htire! 311 str. vez. Din 48. Ročk. Voin Reichtum Christi. Kurzpredigten fiir alle Sonntage des Kirchenjahres 138 str. nevez. Din % Obrtna banka v I.1936 Kakor smo že včeraj poročali, deli Oblina banka kraljevine Jugoslavije za 1986 islo dividendo kot za 1935, t. j. 8 Din na delnico. Iz poslovnega poročila banke za 1936 je razvidno, da se je brulodonos povečal od 8.0 na 8.1 milijona, istočasno pa so stroški ostali skoro ne-izpreinenjeni. Pač pa so se izredno zmanjšali odpisi. Ti so znašali še leta 1935 1.9 milij. Din, lani pa samo še 0.94 milij. Din. To je omogočilo povečanje čistega dobička od 2.2 na 3.16 milij. Din, od česar odpade za statutaričuo določene namene 0.06 (0.46) milij. Din, ostanek pa je na razpolago delničarjem. Bilanca kaže povečanje reeskonta od 0.9 na 6.13 milij. Din, zmanjšanje vlog od 39.24 na 30.3 milij. Din. Glavnica je zaenkrat ostala neizpre-nienjena 64 milij. Din, država pa je dne 24. marca 1937 plačala še 3.5 milij. Din, tako da je dolžna vplačati glavnice le še 7.5 milij. Din. Med aktivi so se zmanjšale gotovina ter naložbe banke od 7.2 na 1.3 milij. Din, narasla pa so menična posojila od 63.5 na 68.7 milij. Din. Krediti Industries ustanavljalo nabavljalno zadrugo V »Službenih novinah« je objavljen poziv večjega števila i.ndustrijcev za vpis deležev »Nabav-Ijalne zadruge industrijcev kraljevine Jugoslavije«. Zadruga naj bi imela sedež v Zemunu, poslovalnico pa v Belgradu. Deleži naj bi bili po 300 din, jamstvo pa do višine tega deleža. Svrha zadruge je, nabavljati za svoje člane surovine, stroje, orodje, posredovanje pri prodaji proizvodov zadružnikov, da prevzema zastopstva inozemskih strojnih tovaren, da prevzema blago v komisijsko prodajo, da daje posojila na fabrikafe, sprejema hranilne vloge, daje kredite zadružnikom, da nabavlja inozemska plačilna sredstva, da vrši borzne posle za račun svojih članov, da izvršuje inkaso itd. Vpis se je začel 1. aprila in traja do 15. aprila. 50 din znaša vpisnina. Kot ustanovitelji so podpisani: Vlada Ilič, Mi-hajlo K. Sonda, Ilija K. Panič, dr. Vladimir Gjordje-vič ,Milan Vapa, Vasa U. Jovanovič, Dušan Ristič in Ilija Milovanovič. Zaposlenost v marcu Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja svojo statistiko za marec. Po tej statistiki je število zavarovancev naraslo od 82.061 v februarju na 86.686 v marcu 1937. V primeri z marcem 1936 pa se je število zavarovancev povečalo celo za 7239. Neuspehe je treba podčrtati še tem bolj, ker je bilo vreme v marcu zelo neugodno za dela zunaj na prostem. Število bolnikov je sicer nekoliko padlo, vendar je odstotek še vedno zelo visok, zlasti pri zavarovankah. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla v primeri z marcem lani za 0.40 na 22,58 din. Tudi skupni zavarovani zaslužek delavstva se je v primeri z lanskim letom dvignil za 0.2 milj din na 1,958.000 din. Kataster v Srbiji Kot znano, so imeli samo prečanski kraji v naši državi ob prevratu urejen kataster zemljišč. Tedaj se je tudi v Srbiji vedno pokazovala potreba, da se piemeri zemlja in da se osnujejo zemljiške knjige. To delo je počasi napredovalo, tako da še do danes danes ni dovršeno vkljub velikim potrebam. Zato je zanimivo pogledati, kako je to delo napredovalo. Iz ekspozeja ministra za pravosodje dr. N. Subotiča v senatu dne 21. marca 1937 je razvidno naslednje stanje: Dosedaj so zemljiške knjige osnovane in odprte za okraje: Bogatič, Obrenovac, Ub, Smederevo, Po-žarovec, Veliko Gradište, Golubac in mesto Belgrad. S 1. februarjem so bile odprte zemljiške knjige pri okr. sodišču v Mladenovcu za 15 kat. občin okraja kosmajskega, s 1. marcem pa pri okr. sodišču v Arandjelovcu za ves okraj Orašac. V celoti so zemljiške knjige gotove za 272 kat. občin in s 922.419 parcelami, V prvi polovici letos bodo gotove zemljiške knjige za okraje: Vračar, Posavski okraj na Umki, za oplenski okraj v Topoli, do konca leta pa bodo odprte knjige za okraj Mlade-novac v Mladenovcu, za okraj Lepenica v Kragu-jevski Kači in za okraj Jasenica v Palanki. Poleg tega se delajo zemljiške knjige za okraje Orašje in Morava v Vel. Orašju, za okraj Kolubara v Laza-revcu in v Mionici. Če bi bili krediti zadostni, ki se ta posel izvršil še preje. G. minister financ Duša Letica je izjavil v senatu dne 22. marca, da so bili rezultati dela v letu 1936—1937 naslednji: s triangulacijo je pokritih 905.000 ha v vardarski banovini. Podrobno je pre-merjeno 560.000 ha v 21 okrajih moravske in 4 okrajih vardarske banovine. Klasirano je 400.000 ha s 500.000 parcelami na področju drinske banovine. V programu za 1937—1938 je: triangulacija 1 milij. ha, podrobni premer 600.0CG ha, klasiranje 600.000 in izdelava operata za 700.000 parcel. obrtniškim zadrugam v tekočih računih so se zmanjšali od 19.16 na 18.56 milij., narasli pa so drugi krediti v tekočih računih od 18.16 na 20.50 milij. Banka je poskrbela za vedno boljše kritje svojih terjatev, predvsem s hipotekami. O poslovanju ljubljanske podružnice banke posnemamo, da je bilo lani zaprošenih kreditov za 6.5 milj., odobrenih je bilo 4.3 milj. din (1935 8.7 in 5.6 milj. din). Bančnega kapitala je bilo na področju ljubljanske podružnice 8219 delnic leta 1935, lani pa ,10.455 delnic. Po ključu je pripadalo ljubljanski podružnici kredita 10.3 (13.87), izkoriščeni kredit pa je znašal 11.36 (11.0) milj. din. Za odpis je predlaganih pri ljubljanski podružnici 9571 din (leta 1935 2326 din, skupno za vso banko pa 718.706 (1,810.205) din. Vloge pri ljubljanski podružnici so se zmanjšale od 10.7 na 6.4 milj., od tega na hranilne knjižice od 2.9 na 2.55 milj. din. Po odpisih znaša čisti dobiček centrale 3.1 (3.2), podružnice Zagreb 0.44), podružnice Ljubljana 0.3 (0.26) in Sarajeva 0.25 (0.18) milj. din. Celie Iieg. br. 2007/32. Melioracije v naši državi 1918 Š935 Statistični letopis 1934—1935 prinaša tudi podatke o melioracijski delih v naši državi od ze-dinjenja do konca leta 1934, oz. 1935. Iz tega statističnega pregleda posnemamo, da so bila izvršena od 1. decembra 1918 do 31. decembra 1935 naslednja melioracijska dela, oz. koliko jih še potrebujemo (vse je v milij. din): delno izvrš. potrebno plačala še drž., interes. 5.8 15.3 14.5 8.6 0.6 53.3 5,8 0.2 107.5 1.5 0.7 16.7 21.6 7.1 147.7 5.0 11.3 11.3 — — 24.0 4.4 0.5 17.3 9.1 — 64.0 banovine: dravska savska primorska vrbaska donavska drinska moravska vardarska zetska izvršeno plačala drž., interes. 2.1 3.5 3.2 188.6 6.0 0.8 21.3 10.3 260.0 663.4 0.6 0.6 2.0 4.8 0.7 1.1 5.0 0.1 Skupno je bilo v vsej državi izvedenih melioracij od 1918—1935 1,267.398 ha za skupni strošek 300,987.000 din, ki jih je dala država in 873,112.000 dinarjev, katere so dali interesenti in druge ustanove. Delno izvršenih je melioracij na 4141.387 ha, od tega za 61,802X00 dinarjev za državne stroške, j 35,763.000 dinarjev pa na stroške interesentov itd. i Skupno pa je potrebnih melioracije še 399.078 ha zemljišč, za kar znaša proračunska vsota ! 486,427.000 dinarjev. Sejmi za plemensko živino. Kraljevska banska uprava objavlja: Kraljevska banska uprava bo priredila tudi letošnjo pomlad za mlade plemenske živali, predvsem bikce, plemenske sejme, ki bodo v sledečih krajih: dne 26. aprila v Beltincih za sinio-dolske bikce, dne 29. aprila v Velikih Laščah za sivorjave bikce, dne 3. maja v Št. Juriju ob juž. žel. za pomurske bikce, dne 4. maja v Šmartnem ob Paki za marijadvorske bikce, dne 5. maja v Ormožu ža pinegavske bikce, dne 15. maja v Kranju za pinc-gavske bikce. Na te plemenske sejme se smejo prignali samo rodovniške živali članov rodovniških organizacij, zato bo tudi najugodnejša prilika za nakup najboljših živali, ki imajo že znano poreklo. Konkurz je razglašen o imovini Kdstnnjevca Alojza, manufakturne zaloge v Ptuju. Prvi zbor upnikov 15. aprila; oglasiti se je do 15. maja; ugotovitveni narok 29. maja. — Konkurz je končno razglašen s imovini Prosena Cirila, trgovca z mešanim blagom v Tržiču. Prvi zbor upnikov 16. aprila; oglasiti se je do 5. maja; ugotovitveni narok S. maja. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kuharja Pavla, trgovca v Mariboru (maiiuFakturna in modna trgovina); narok za sklepanje poravnave 10. maja; oglasiti se je do 4. maja. Odprava konkurza. Glavnik Celestina, Ljubljana (vsa masa razdeljena). Konec poravnave. Burja Ana, trgovka na Rečici j št. 6 pri Bledu; Merjasec Franc, bivši krojaški mojster in trgovec v Ljubljani, Vič — Tržaška cesta 28. j Potrjena poravnava. Omalien Alojz, trgovec z mešanim blagom v Žalcu, za 50% v 15 mesečnih I obrokih. Občni zbori. Industrija platnenih izdelkov v Jaršah, d. d. v Ljubljani, 19. aprila ob 9.30 v Kreditnem zavodu; Kopališka družba Kamnik d. d. v Ljubljani 22. aprila ob 17.; Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d., 20. maja ob 10.30 v Celju; Hranilnica v Križevcih, d. d., 30. aprila ob 9. v Prekmurski banki. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Bučki, r. z. z n. z., za 6 let od 8. februarja 1937 dalje za dolgove, nastale pred 21. decembrom 1936, obrestna mera znaša 2%. Borza Dne 7. aprila. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt narastel v Ljubljani na 238.25 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.45—239.05. Avstrijski šiling je ostal na vseh borzah neiz-premenjen na 7.95—8.05. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15—31.85, v Belgradu 31.40—32.10. Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.24, v Belgradu po 2.25. Nemški boni so ostali v glavnem neizpreme-njeni: v'Ljubljani so beležili 12.19—12.39, v Zagrebu 12.20—12.40, za konec maja 12.3750 blago, za konec junija 12.35 blago in konec julija 12.25 denar. V Belgradu so beležili 12.1416—12.3416. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold..... 2393.15—2407.75 Berlin 100 mark....... 1755.52—1769.40 Bruselj 100 belg....... 736.20— 741.26 Curih 100 frankov ..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......213.99— 216.04 Newyork 100 dolarjev .... 4337.26—4373.57 Pariz 100 frankov...... 201.26— 202.70 Praga 100 kron....... 152.54— 153.64 Trst 100 lir........ 229.24— 232.32 Curih. Belgrad 10, Pariz 20.2025, London 21.5025, Newyork 438.5, Bruselj 73.88, Milan 23.08, Amsterdam 240.25, Dunaj 80.15 (81.SO), Stockholm 110.85, Oslo 108.05, Kopenhagen 96, Praga 15.31, Varšava 83.20, Budimpešta 86, Atene .3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.485, Bucnos-Aires 133.25. Vrednostni naoirii Ljubljana. T{ in v. pos 88—88.50, agrarji 52— 52.50, vojna škoda promptna 407—410, bogi. obvez. 76—77, 4% sev. agrarji 51—53, S'/, Bler. pos. 95— 96, 7% Bler. pos. 86—87, 7% pos. D1IB 97—99. Trboveljska 260—280. Zagreb. Državni papirji: Tb inv. pos. 87.50 den., agrarji 52 den., vojna škoda promptna 407—409 (408), V/o sev. agrarji 51.75—52.50, 8!;,'. Bler. pos. 95—95.50 (95.50), TU, Bler. pos. 86.50—86.75 (36.50). — Delnice: Priv. agr. banka 197—199 (196, 198), Trboveljska 250—290, Nar. šum. 10 bi., Gutmann 49—50 (50), Isis 16 den., Danica 40 bl„ Osj. liv. 170—190, Osj. sladk. tov. 230 bi., Bečkerek 650— 700, Dubrovačka 320—240, Jadr. plov. 400 den., Oceania 270 den. Belgrad. Državni papirji: agrarji 52 den., vojna škoda promptna 407—407.50 (407.50, 407), dnlm. agrarji 75.75—76 (75.75), 8% Bler. pos. 95.50 bi., 7% Bler. pos. 86.50—87, T/o pos. DHB (99). — Delnice: Priv. agrarna banka 196—198, Živina Ljubljanski sejem 7. aprila. Današnji sejem je bil razmeroma živahen, posebno pa za prašičke za rejo. Prignanih je bilo na sejem (v oklepajih število prodanih glav): 46 (24) volov, 43 (17) krav, 16 (12) telet, 37 (8) prašičev, 472 (310) prašičkov za rejo in 177 (60, od tega 23 klavnih konj za Dunaj) konj. Cene so bile naslednje: voli I. 4.75—5.25, II. 4—4.50, III. 3.25—3.75, krave debele 3.25—4, krave klobasarice 2—-3, teleta 6.50—7.50, prašiči 5.50—7 dinarjev za kg žive teže, prašički za rejo 140— 230 din za komad. Kamnik Cerkveni koncert. Dne II. aprila bo v naši frančiškanski cerkvi ob 8 zvečer cerkveni koncert. Pri koncertu nastopila dva odlična solista: ga. Bcrnot-Golobova in Ione Petiovčič. Na sjjoredu so: Han-del, Slradella, Blazel, Battista, Premrl in Tome, zastopani v solističnih točkah. Dve samostojni or-geski točki bo igral Fr. Kanizij Fricelj. c Mostna občina celjska bo oddala v zakup izvoz fekalij iz vojašnice kralja Petra 1. v Celju in iz vojašnice kralja Aleksandra I. na Mariborski cesti. Pojasnila pri mestnem poglavarstvu. c Mestno poglavarstvo bo nabavilo za člane policijske straže 19 parov močnih zimskih čevljev. Ponudbe za to dobavo je vložiti pri tem uradu do 10. aprila 1937. c Pevsko društvo »Oljka* v Celju vljudno vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba svojega priljubljenega nepozabnega pevo-vodje g. Mirka Videčnika, ki bo danes ob 17 i/, društvene dvorane v Obrtnem društvu na mestna jKikopališčo. Zbirališče ob pol 17 pred Mestnim gledališčem. c 0 švicarskih Alpah bo drevi ob |>ol 9 pre-duval g. Dušan .lakšič, predsednik turist, društva . Sljeine iz Zagreba. c Opera »Traviata« v Celju. V torek, dno 13. t. m. bo gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane. Ob ,S zvečer se bo pela v Mestnem gledališču Verdijeva opera Traviata ... Predstava je za abonma. c V celjski bolnišnici jc umrl g. Skamen Stanko. 27 letni slikarski pomočnik, doma iz La-hovne pri Škofji vasi. Naj v miru počiva! c Nesreča na savinjski progi. V sredo dopoldne ob 10 jo peljal hlapec tvrdke g. Miklavžina iz Preserja pri liraslovčali z dvema konjema voz skozi Polzelo. Pred železniško progo je stopil v trgovino in pustil konja sama, du sla šla naprej. V tem hipu pa ie pripeljal proti postaji Polzela osebni vlak, katerega je slišal tudi iilapoc, zato je hitro skočil h konjem in jih krenil s progo na j desno. Toda bilo je žo prepozno. Stopnice vlaka so zmlele konja in ga lako |>oškodovale, da je takoj poginil. Drugi konj ni poškodovan. c Vino in grozdje je kradel. Okrožno sodišče je kaznovalo včeraj z zaporom 4 mesecev iu dveletno izgubo častnih pravic Jakoba Artviga i/. Založ, ki je ukradel iz kleti Jošovca Franca, posestnika v Ločici pri Polzeli, večjo množino vina, j iz vinograda pa tudi večjo množino grozdja in oboje prodal. c Politična sredstva nasprotnikov. Pod tem naslovom smo poročali o kazenski razpravi proti dr. Mikušu Rudolfu, zdravniku v Vojuiku. Poročali smo, da je dr. Mikuš bivši vojniški župan. V resnici pa je dr. Mikuš še sedaj župan v Vojniku. c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 20.30 >Na veselem Dunaju«, ob 18.15 »Množica sodi...« rmr v • v I rztc Storžiške žrtve so se vedno edina vsebina vseh razgovorov. Mestna občina in podružnica SPD skrbita, da je prav vsak dan skupina iskalcev pod Sloižičcni, du so v prvi možnosti najdejo štiri trupla, ki jih objema debel sneg. Pravijo, tla bodo najbrž kmalu uuznačili njihov snežen grob krokarji, katerih je v tej dobi pod Storžičeni mnogo. Na tržiško pokopališče romajo vsako uro in zlasti zjutraj po sv. mašah neštete množice, da pomolijo na grobu šesterih, ki so bili žc preneseni v domačo zemljo lepega IržiSkega pokopališča. Od torka do četrtka opravlja vsa domača duhovščina sv. mašo zadušnice za vse žrtve in za vsakega posameznika. Cerkev je pri tuli inušuli polna; lrpo razumevajo svojci in njihovi dobri, prijatelji, kako edino je mogoče pokojnim še 'f»< inagali. Odbor za pomoč svojcem je izvedel v nedeljo f n ponedeljek |k> Tržiču nabiralno akcijo, ki je izredno lopo uspela. Tudi širša javnost bo; pač priskočila na pomoč. Že v prvih urah po nts .-.reči, ko jo imela mestna občina in podružnica SPD polno tlela in skrbi za reševanje pod Slor-žiem, so se našli številni dobri Tržičani in razno organizacije, ki so z mnogimi plemenitimi dejanji pokazali svojcem naklonjenost. Po tovarnah so delavci za svojce svojih tovarišev poklanjali kar odstotek svoje plače in vsi tovarnarji eo primaknili št; svoje zneske. Tako je v predilnici Glanz-inaiin in llassnor nastal kar lep fond. Tudi t rži -ški športni klub je takoj organiziral svojo lastno akcijo, ki bo plemenito pomagala lajšati gorje. Obrnili se je s|>oiiiii klub tudi na nekatero prijatelje izven Tržiča, česar preti razpošiljanjem pozivov odboru z mestnim županom na čelu ni sjio-ročil in \h> zalo morda dobil kdo kar dva pozivu za pomoč. Ob nesreči st; jo k'|H> izkazalo tržiško pogrebno podjetje Primožič. Domač sin je bil v sneženem plazu zasul tlo vratu, pa jo oslal nepoškodovan pri življenju. Iz hvaležnosti in plemenitosti je zalo pogrebno podjetje poklonilo vsem žrtvam zastonj mrtvaško rnkve. Tudi cerkveno predslojništvo je izvršilo vso cerkvene svečanosti z zvonjenjem pri vseli cerkvah iu svečanimi sedminami brez plačila. Občina Tržič jc na pobudo podružnice SPI) v Tržiču prosila in zahtevala pri hanski upravi v Ljubljani za pospešonjo sloržiške nesreče. -Javnost se je žo naveličala brali »Jutrovec fantazije lor poročila te preiskavo težko pričakuje. Madbrasto uleilnUUc Colrtek, S. aprila o!> 20: lldeii nageljni, llod R. 1'i'tek, !). aprila: Zaprlo. Sobota, lu. aprilu uli '20: Nu ledeni vlošri. Premiera. Kulturni obzornik Zbornih za umetnostno zgodovino Kakor sleherni tisk med nami, ki ne služi dogodkom dneva, mora tudi Zbornik za umetnostno zgodovino broditi skoz težave gmotnega značaja, ki ga ovirajo v rednem in po svojih sotrudnikih in prijateljih zaželjenem izhajanju. Toda dragocenost njegovih strani, kakršno nosi tudi sedanji 13. letnik, zvezek 1—4, odtehta vse časovne zakasnitve. Naši umetnostni zgodovinarji so nam odkrili in pojasnili že mnogo slovenskih kulturnih spomenikov ter zmerom bolj jasna in točna postaja podoba slovenskega umetnostnega sožitja z Evropo, priliva njenih tokov in uveljavljanje lastnih moči, čas usahnitev in sila porastov. Sam Zbornik nam zmerom znova izpričuje bogastvo kulturnih spomenikov in zraven dokazu;e temeljito in obsežno znanstveno delo na tem področju. Velika zakladnica ie Narodna galerija s svojimi spomeniki, ki ima tudi posoben kabinet tujcev. Tako razpravlja dr. Izidor Cankar o sliki »Jezusovega rojstva« iz tega kabineta, ter po natančni preiskavi njenega značaja in zgodovine določa čas njenega postanka in pripadnost umetnostni skupini. Tehtna Cankarjeva razprava ne kaže samo širok in temeljit razgled avtorjev čez zgodovinski umetnostni svet, temveč nam dobro odkriva metodo raziskovanja, razpoznavanje slita, primerjavo in ugotavljanje sorodnosti in razlik med slikami istega si/.eju. Obenem nas vodi k pravemu umevanju umetnost;, k smislu in pomenu umetniškega izraza, k tistemu, kar leži za čutno zaznavo potez, ploskev, barv in vseh umetniških elementov sploh. Razprava torej daje mnogo več, kakor le suho znanstveno črko o določeni sliki. Seznanja nas z mnogimi umetniki in njih deli ter z umetniškimi smermi in strujami večje dobe. V isti sobi tujcev Narodne galerije visijo tudi štiri gotske table, od katerih predstavljata dve prizore iz trpljenja Kristusovega, dve pa dogodke iz legende sv. Katarine Aleksandrijske. Dočim pripada prej imenovana slika češki šoli ali je nastala vsaj pod vplivom češkega slikarstva okoli leta 1380, pripisuje Stane Miku ž gotske table dunajski šoli med leti 1457 in 1460. V poučnem članku »Jurij Šubic v Atenah« opisuje France M e s e s n e 1 delo in pričakovanje tega našega slikarja, ki ga je trgovec in arheolog Henrik Schliemann povabil leta 1874, da bi mu okrasil novo palačo v Atenah. Mesesnel ugotavlja nagibe in razloge, ki so vodili Šubica, da je sprejel naročeno delo, poroča o njegovem potovanju in bivanju v Atenah, o prijateljih in družbi, ter natančno popisuje in ocenjuje vse, kar je Šubic slikal v tej grški prestolici. Obenem popravlja in dopolnjuje nekatere dosedanje podatke o tem slikarju. Zanimiva je ka-rakterizacija Schliemannova in njegovo novohele-nistično razpoloženje, ki ni dalo Subicu prave svobode pri umetniškem delu Zato imajo največjo umetniško vrednost od vsega, kar je Šubic v Atenah napravil, portreti članov rodbine Ziller. Vendar ugotavlja Mesesnel, da to enoletno Šubicevo bivanje v Atenah ni prineslo umetniško zaželjenega uspeha. Skrbno zbran in sestavljen je seznam vseh doslej poznanih Metzingerjcvih del, ki ga je postavil pokojni dr. Stanko V u r n i k . zdaj pa ga je na temelju novih raziskovanj in študij izpopolnil tn uredil Marijan M a r o 1 t. Katalog našteva 257 slik, ter ima za vsako oblikovni in ikonografski opis, signa- turo, zgodovino slike in sedanje nahajališče. Seznam obsega vse ohranjene slike, vendar najbrž še ni dokončan. Na koncu omenja Marolt še literarna poročila o drugih Metzingerjevih slikah. Viktor S t e s k"a doprinaša k delom kiparja Fiancesca Robbe, ki smo jih doslej poznali, pregled in opis onih del, ki jih je ta kipar izvršil v Celovcu. I o so umetnine iz celovške stolne cerkve in s celovškega Starega trga — Dr. Rajko L o ž a r pa razpravlja o enem izmed redkih umetnostnih spomenikov stare Emone, ki so se nam ohranili. To je poznoantična portrettia glava, ki se nahaja v ljubljanskem muzeju. Po točnem opisu in analizi postavlja njen postanek v dobo okoli leta 300 pr. Kr. V živahni obliki pogovora piše Vojeslav Mole, sedaj profesor na vseučilišču v Krakovu, o umetnostni zgodovini in umetnosti, ter kritično ra/.mo-triva načela umetnostne zgodovine, s katerimi gleda in po katerih ureja dane umetniške dokumente. Ob znanstvenem zgodovinskem pogledu splošnega obsega opozarja na bistvo umetnosti in na enkraten, enoten zgodovinski pojav, ki ga predstavlja vsaka umetnina. Tradiciji nasproti postavlja ustvarjalno silo umetnikovo ter na podlagi svojih razmišljanj določa obseg in možnosti zgodovinske metode. Dosledno svojim, do bistva gledajočim nazorom si postavlja tudi odgovarjajoč sistem. V kroniki piše France Štele Izidorju Cankarju v slovo ter objavlja seznam glavnih umet-nostnozgodovinskih spisov Cankarjevih in Moleto-vih. Lani namreč so dosegli petdesetletnico svojega življenja trije predstavniki prve generacije slovenskih umetnostnih zgodovinarjev: dr. France Štele, dr. Izidor Cankar in dr. Vojeslav Mole. — O delu Narodne Galerije je napisal izčrpno poročilo dr. r.:j__r.-i___ u,iuui \*anrvai. Bibliografijo o umetnosti na Slovenskem za leta 1933—1935 je sestavil dr. J. Š I e b i n g e r , in sicer jo jc razdelil v štiri dele: razprave, članke in kritike — biografsko gradivo —, razstave ter spomenike in drugo. — Sledijo poročila in ocene iz književnosti in življenja, zlasti pa nam poučno prikazujejo umetnikovo usodo. Spomini na Groharja, ki jih je napisal Albert S i č. Na koncu ima Zbornik 40 umetniških reprodukcij, ki so v zvezi s teksti. Pino hi Pia Mlakar sta z velikim uspehom gostovala v Zagrebu. Obširno poročilo bomo še objavili. Bratko Kreft, režiser ljubljanskega gledališča. se nahaja v Pragi na dvomesečnem študijskem dopustu. Umberto Urbani je prevedel Stražnje ognje Franceta Bevka (I fuochi di s. Giovanni). Prevod bo izšel v Milanu, v izdaji »Lingue Estere«. Grol Storža : Svnthčsc de IF.nropc. Delo, ki ga je nek Anglež liazval »psihološki Baedeker«. je izšlo v Parizu. Vladnlav VCislocki, Poljak, jc izdelal načrt, po katerem pripravlja posebna komisija »slovansko bibliografijo« Sodelujejo knjižničarske ustanove iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Bolgarije. Kusi še niio odgovorili. Dr. Josip B a d a I i č , poznavalec ruske knji-/evnosii in posebej Puškina, je izdal v Zagrebu knjižico- Puškin v hrvatski književnosti, - ki obsega tudi bibliografijo hrvatskih prevodov Puškinovih del ter hrvatskih književnih doneskov o Puškinu Alfredo Ca sel I a je skomponiral novo italijansko -eksperimentalno« opero II De ser t o Tentato, misterij v 1 dejanju. Traja 40 minut. niiM ot«niw i • vj s 11 v/ i lil i ti . tiVilltdlUrilU jAJMIclll- Mvo Italije v Vzhodni Afriki. Libreto: Corrado Pavolini. Smrtni skok ameriškega artista Znani ameriški artist Ray Wood se izkazuje v Ameriki s tem, da z najvišjih mostov na glavo skače v vodo. Pretekli torek 8» je hotel ta artist postaviti tudi v San Frančišku, kjer je hotel skočiti z vrha novega mostu v morje. Globočina pa znaša tam celih 03 metrov Ker je to sila nevarna stvar, je policija možu prepovedala nastop. Toda artist VVood se za policijsko prepoved ni brigal, ampak je korajžno splezal na visoko ograjo mostu ter se z glavo naprej zagnal v vodo. Na glavi je imel močno čelado, ki naj bi varovala glavo, da ne bi bil udarec prehud, ko bi padel v vodo Toda mož ni vpošteval, da piha močan veter. Ko je torej Wood planil z vrha mostu v globočino, ga je začel zanašati veter. Pri tem se mu je v zraku telo tako preokrenilo, da je telebil v vodo drugače kakor bi bil smel. Zaradi nerodnega padca v vodo si jo zlomil hrbtenico ter bil takoj mrtev. „Zvon pekla" V kitajski provinci Auvei je visoka gora Siu-vašan, ki jo Kitajci imajo za sveto goro. Na tej gori nameravajo Kitajci, ki so budisti, obesiti velikanski zvon, kateri bo tehtal najmanj 20 ton. Zvon ulivajo kar na vrhu gore. Ko bo zvon ulit, bo najbrže največji zvon sveta, Dvignili ga bodo v poseben stolp, ki ga tudi grade tam zraven. Ko bo zvon v novem zvoniku, bo redno zvonil. S tem zvonom hočejo kitajski budisti, ki imajo vero v pekel, »dramiti duše, ki so v peklu«. Kitajski budizem je nekaj drugačen kakor indijski. Po tej kitajski veri se duše rajnih zbirajo v temni jami. Samo zvonenje zvonov v budističnih templih lahko opozori duše rajnih, da se začno očiščevati ter se tako same odrešijo dosedanjega trpljenja. Gora Kiuvašan je Kitajcem zaradi tega sveta, ker verujejo, da je na tej gori gospodar peklenskih sil dobil nesmrtnost. Od povsod Letalska zveza med Poljsko in Sveto deželo je bila slovesno odprla pretekli ponedeljek v Varšavi. Tri in dvajsetega otroka je dobila dne 6. t. m. žena upokojenega železniškega uradnika Galoviča v Pečuhu na Madžarskem. — Vseh 23 otrok je zdravih. Pogreb brez mrliča so imeli v Schvverinu na Nemškem. V schwerinski bolnišnici je umrla neka deklica iz okolice mesta. Sorodniki so poslali pred mrtvašnico mrliški voz s krsto, da bi deklico lahko doma pokopali. Vse se je zgodilo in deklico so pokopali v domači vasi Šele čez dva dni so slučajno ugotovili, da truplo deklice še leži v mrtvašnici in da so pokopali prazno krsto. 17.000 španskih bcguncev so prepeljale angleške vojne ladje iz Španije na varno. Med begunci so ljudje vseh prepričanj. Sedaj se Anglija trudi, da bi obe stranki izmenjali svoje ujetnike. Nezgoda danskega kralja. Danski kralj Kristijan je znan jezdec, kateri vsak dan jezdi na sprehod, najsi bo lepo ali grdo vreme. Dne 5. t. m. pa se mu je na sprehodu sredi mesta Kopen-hagena zgodila nezgoda, ki pa je ostala brez zlih posledic. Ko je kralj jezdil mimo nekega avtomobila, je nekdo vrata avtomobila tako zaloputnil, da se je konj splašil, poskočil in padel. Kralj je priletel s konja na tramvajsko progo, vendar so ni nič poškodoval. Ker je izgubila službo je postala morilka. Na Dunaju je neka Zofija VVolf umorila preteklo soboto svojo gospodinjo in njenega moža, staro zakonsko dvojico Hampl, ker sta ji odpovedala službo. Služkinja se je nato sama umorila s plinom. Delavski povabljenci pri kraljevem kronanju. Uradna povabila na kraljevo kronanje so v Londonu začeli razpošiljati. Med drugim so poslali kraljeva povabila tudi petorici delavcev, ki bodo tako kot zastopniki vseh angleških delavcev prvič kraljevi gostje pri kronanju. Povabljena sta dva delavca, ena delavka ter dva mladostna delavca. Batovo letalo se je ponesrečilo v Ameriki. Bata je dal napraviti s svojim letalom polet okoli sveta. Njegovo letalo pa je 5. t. m. moralo zasilno pristati v nekem čikaškem parku ter se je pri tem razbilo Posadka 4 mož je bila več ali manj ranjena. Bata, ki tudi sam potuje z letalom, takrat ni bil v letalu. Samomorilec razdejal celo 5-nadstropno hišo. V Ženevi jo eksplozija razdejala veliko 5-nadstr. hišo. Mrtvi so bili 4 ljudje, mnogo pa je ranjenih. Preiskava je dognala, da je eksplodiralo v stanovanju nekega brivca. Sodijo, da je brivec, ki mu je slabo šlo, sam zažgal svoje pohištvo in povzročil eksplozijo ter nesrečo še drugim ljudem. Preiskava je prišla na mrtvo točko, ker je vsa brivčeva družina tudi mrtva. I Belo vojne ladje so v Gibraltarskem prelivu zaplenile zopet 4 tuje trgovske ladje, ki so vozile vojni materijal za rdeče čete. ZA OSLABELE IN JETICNE. Goveje prsi s prikuho. Vzameš za 4 osebe »/» kg prsnega kosa govedine. V loncu imaš 4 I vrele vode, 30 g soli, rumeno kolerabo, drobnjak, in zeleno. V tem se počasi kuha meso 3 ure. Za prikuho opereš, olupiš in razrežeš: krompir, rdečo peso, kisle kumarice, sesekljan pe-teršilj in vse to do mehkega skuhaš v juhi, ko je meso že skuhano. Na mizo daš vso to prikuho zaeno z mesom. Makaroni. Skuhane makarone daš v posodo, ki je namazana 6 presnim maslom in jih potreseš s sirom, ostankom gnjati, presnim maslom in z drobtinami. V vroči pečici pečeš to 10 minut in daš na mizo, Od kar so Angleži vpeljali začasno samoupravo za Indijo, se je iz Indije izločila pokrajina okoli Adena, ki je tako postala samostojna angleška kolonija. Naša slika nam kaže pogled na luko Aden, ki je obenem velika angleška trdnjava. Te dni se je v Havreu izkrval s transoceanske ladje oddelek popotnikov iz Amerike, kateri so rekli, da so prišli že na pariško svetovno razstavo Toda kmalu nato je te popotnike že prijelo obmejno orožništvo, ko je videlo 29 ameriških turistov pri Fosu, kjer so hoteli prekoračiti špansko mejo. Toda ameriški »turisti« niso računali na to, da bodo na cesti ob meji naleteli na take težave. Tamkaj je namreč orožništvo že opoldne naredilo barikade, da noben avto ni mogel čez. Francoske oblasti so namreč že poprej slutile, da so ameriški turisti v resnici Ie prostovoljci, ki se hočejo boriti na strani rdeče španske vlade^ „Božanski veter" okoli sveta V jx>nedeljek je zletel iz Tokia »božanski veter«, to je novo japonsao letalo, ki hoče v rekordnem času prileteti v Evropo. Na letalu sta dva japonska letalca. Letalo je zletelo v ponedeljek popoldne, na kar je v torek ob 8.25 dopoldne že pristalo v Ilanoi. Tukaj se je le malo časa po-mudilo, na kar je odletelo naprej proti Rangoonu. Doslej je letalo letelo s povprečno hitrostjo 300 kilometrov na uro. Iz Rangoona pojde letalo naprej čez Karahi v Bagdad, nato čez Atene in Rim v Pariz in London. V Londonu bosta japonska letalca ob kraljevem kronanju kralju izročila čestitke Japonske. Ko se bosta vračala, bosta letela čez Evropo. Kralj Jurij VI. - mož družine Novega angleškega kralja imenujejo po vsem Angleškem moža družine. To je namreč tisto, kar daje temu kralju in njegovemu kraljevskemu do->lojanstvu tisto veljavnost: srečno in vzgledno družinsko življenje. Zato je tudi novi kralj že od nekdaj na Angleškem tako priljubljen. Kot mlad jx>morski kadet se je kralj Jurij VI., tedaj še navadni mlad princ, majnika meseca leta 191t> udeležil pomorske bitke pri Skageraku z nemškim vojnim brodovjem. Pozneje je postal kapitan letalstva ter zna dobro letati. Leta 1920 je bil imenovan za Yorškega vojvodo, nakar se je leta 1923 poročil s sedanjo kraljico. Z njo sta mnogo pojiotovala jx> svetu, zastopajoč pri raznih prilikah angleško kraljevo hišo. Toda za javne nastope' je bil takrat mladi vojvoda malo navdušen, ker je imel veliko napako v govorjenju, jecljal je namreč močno. Njegova rodovina je klicala na pomoč vse strokovnjake sveta, da bi odpravili to veliko hibo, toda nič ni pomagalo. Nazadnje pa je ndad avstralski zdravnik to napako naglo in uspešno odpravil. Tako je sedanji kralj majnika meseca leta 1927 lahko imel slavnostni govor ob polaganju temelj- nega kamna vladne palače v Avstraliji. Čeprav se je bal, da ne bi zopet začel jecljati, se je vendar tako gladko odrezal, da je bil ta govor njegov veliki osebni uspeh. Poslej govori gladko in brez težav. Kralj je doma mož svoje družine. Pravi, da nikoli ni bolj srečen, kakor takrat, ko se lahko igra s svojima hčerkama Elizabeto in Marjeto Rožo. llčerkama in svoji ženi je nad vse dober. Nekoč je javno dejal: »Sam vem, kakšen blagoslov lahko prinese v hišo dobra in plemenita žena!« S temi besedami je kralj javno dal priznanje svoji ženi. Kadar zvečer nima kakega uradnega opravka izven svojega doma, je najrajši doma, kjer bere ali pa se tudi zabava s j)letenjem. Plete namreč za razvedrilo jako rad. Ko je pred kratkim narodni pletilski odbor izdal oklic na Angleže in Angležinje, naj darujejo kaj pletenega za siromake, je kraljica med mnogo drugimi stvarmi poslala odboru tudi pleten volnen šal, ki ga je spletel kralj. Za vse socijalne akcije se kralj živo zanima ter boče tudi sam sodelovati zraven, kakor se tudi sam hoče o vsaki stvari poučiti. Bivši sovjetski krvnik Jagoda, ki so ga seda} prijeli. Ameriški prostovoljci za Španijo Železo se je zaradi velikanskega oboroževanja zelo podražilo ter ga povsod primanjkuje. Pred nekaj meseci je v Londonu zgorela sloveča kristalna palača, da je od nje ostalo samo železno ogrodje. Dolgo niso vedeli, kam bi s temi gorami starega železja. Sedaj pa. ko ga je začelo primanjkovati, bodo to razvaline prišle prav dobro. Kaj vsebuje naše telo Človeško telo predstavlja pravcato kemično tvornico, v kateri se vrši obrat noč in dan in je v njem kar zbirka rudnin. Strokovnjaki so dognali, da vsebuje naše telo toliko železa, da bi lahko napravili 6 srednjevelikih žebljev. Količina fosforja bi zadostovala, da napravimo 800.000 vžigalic. Soli je toliko v našem telesu, da bi mogli dobiti nao 20 velikih žlic soli. Skoro neverjetno se nam zdi,' da vsebuje naš organizem toliko kleja, da bi napravili za 2.8 kg tablic. Sladkorja je v zdravem organizmu sorazmerno malo, nekako 15 dkg. Toda telo vsebuje obilo masti, glicerina, kisika in vodika. Masti ima organizem toliko, da bi zadostovalo za izdelavo 60 sveč. Z glicerinom bi prav lahko pridobili 15 kg dinamita, kar bi zadostovalo, da napolnimo granato večjega kalibra s jx>trebnim razstrelivom. Množina kisika in vodika v našem telesu pa bi z lahkoto razsvetljevala eno uro 1 km dolgo cesto! »Naravnost mi povejte: v katerem delu moje igre je največ dovtipov?« »V pavzi — ko jih delajo za odrom na vaš računi« šnanski rušilcc »Velaseo«, ki Je v službi bele armade ter jo zelo moderno opremljen. Ta Je rdečim naredil to mnogo »kode. Začetek in konec ciganskega kralja Nova angleška kolonija Poročali smo že, da je na veliki teden v neki varšavski bolnišnici umrl ciganski kralj Matija Kvviek. Kakor je bila njegova smrt sila dramatična, tako je tudi njegov nastop za ciganskega kralja poln dramatike. Njegov konec Njegov konec je bil tak: V neki baraki varšavskega predmestja je imela zborovanje neka ciganska rodovina. Bilo je zraven kakih *20 moških in ženskih članov, kateri so sodili svojega ciganskega kralja, »barona« Matijo Kvvieka. Obtožba zoper njega pa ni bila političnega značaja, ker je bil Matija priljubljen in sjjoštovan kralj, ki je užival toliko večje spoštovanje, ker je bil od sile pretkan. Pač pa so ga sodili njegovi sorodniki, ker je zanemarjal svojo ženo Julijo, katera je bila jetična. Torej je bil spor zgolj rodovinskega značaja. Vendar je nastop njegovih sorodnikov 50-letnega kralja zelo razkačii. V jezi je segel v žep in iz njega potegnil svoj samokres. Cigani so vedeli, da je to nevarno orožje, zato so brž vsi naenkrat planili na svojega kralja, da bi ga razorožili. Matija pa se je srdito branil. V metežu pa se je samokres sprožil tako nesrečno, da je kralja Matijo krogla zadela v prsi. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se je cele 4 dni boril s smrtjo, ki j>a ga je nazadnje premagala in ga vzela. Ves čas njegove bolezni so cigani oblegali bolnišnico in jokali na hodnikih. Novica, da je umrl ciganski kralj, se je kmalu raznesla po vsej širni ciganski državi. Še ko je ležal v bolnišnici, so od vseh strani prihajala brzojavna vprašanja, kako se godi ciganskemu kralju. Celo telefonično so cigani s Slovaškega, Ogrskega, iz Romunije in Jugoslavije spraševali, ali je kaj upanja, da bi njihov kralj ozdravel. Kralj Matija je sicer res imel nekaj nasprotnikov. Toda celo njegovi sorodniki, s katerimi se je bil pretepal, so sedeli v zaporu, kjer niso hoteli niti besedice ziniti v škodo svojemu kralju, pač pa so venomer jokali in obžalovali nesrečo. Njegov začetek Težko je »ciganski baron« prišel na ciganski »prestol«, toda lahko ga je potem obdržal, ker se je znal prikupiti vsem svojim podložnikom. Zgod- ba njegovega kraljevanja pa je taka: Leta 1930 je bil ciganski kralj Mihael II. Proti temu je takrat nastopil neki Bazilij Kvviek. Začeli so se hudi spori. Toda oba moža sta bila pametna ter sta sklenila v medsebojnem dogovoru, da naj cigani sami odločijo, kdo naj. bo njihov kralj, ali Bazilj ali Mihael II? Cigani naj bi se namreč zbrali na velikansko zborovanje v poljski Lodz, kjer naj bi rešili to važno vprašanje. Bazilj pa svoje stvari ni bil gotov, ker je vedel, da je Mihael še vedno zelo priljubljen pri večini ciganov. V tej zadregi se je Bazilj spomnil svojega bratranca Matije, ki je takrat živel v Madridu. Ta Matija je slovel za zelo pretkanega in pametnega človeka. Povabil ga je k sebi na Poljsko ter ga naprosil, naj dela zanj kot šef njegove propagande. In Matija je svojo nalogo tako sijajno napravil, da je bil Bazilj res izvoljen. V zahvalo za to veliko uslugo pa je kralj Bazilj imenoval svojega bratranca Matijo Kwieka za »barona vseh poljskih ciganov«. S tem je bil Matija zadovoljen, manj pa je bil zadovoljen kralj Bazilj, ker je Matija nameraval ostati kar na Poljskem, kjer je v Varšavi začel delati kotle. Kmalu pa se je izkazalo, da Matiji ne diši ravno kotlarstvo, marveč da bi rajši jjostal kar kralj vseh ciganov. Sam sebi je pridel pridevek »ciganskega barona vseh ciganov Evrope«. Delati si je dal pečatnik s kozaškim bičem ter pokriva-lom egiptovskih faraonov. Nazadnje je še sam začel soditi. Neko svojo sorodnico, katera mu je ukradla nekaj cekinov in uro, je obsodil, da mora [>ol leta molčati. Bazilija je tako ponašanje seveda jezilo. Tako sta se sprla.' Bazilij pa je ljubil drage obeske in dolgo suknjo, na kateri so bili prišiti tolarji Marije Terezije. Vsakemu je grozil s svojo pestjo. Na levici pa je imel 6 prstanov. Rekel je: »Vi i cigani imate 5 prstov, da delate, jaz pa jih imam ] 6, da vas krotim.« Nazadnje so se cigani tega na- j veličali in eo novembra 1934 Matijo izvolili za kralja. Toda Matija je odpravil naslov kralja^ ter dejal, da mu naslov »barona kar zadošča«. Ciganom to ni bilo všeč, ker pač hočejo imeti kralja. Toda obveljala je njegova. Sedaj si bodo lahko volili drugega za kralja. S prhljajem se začne ... z lasmi konča. In z vsakim lasom, ki ga izgubite« izgledate starejši. Vaša okolica opazi to prej kot Vi.___ Vsak zdravnik Vam poreče: Prhljai je dokaz, da tkivo za proizvajanje las ne funkcionira normalno. V večini slučajev ie vzrok nezadostna prehrana lasišča (kože na glavi) in lasnih korenin. Kmalu potem, ko se pojavi prhljaj, boste na glavniku našli prve lase in potem je samo še vprašanje nekai let, morda celo nekoliko mesecev, naravna hrana za lase Hranljive tvarine za milijone lasnih celic. Vsaka kapljica Neo-Silvikrina vsebuje hranljive tvarine za milijone lasnih celic. Tu gre za 14 organskih substanc, ki se iz njih proizvaiajo lasje: žveplene albumoze, Uoloidalno žveplo in skupine amino-kislin, med njimi v prvi vrsti try- če boste tudi Vi med tistimi reveži, ki imajo redke lase in Ui začenjajo dobivati plešo. Takrat pride čas, ko Vam bo nepriletno sneli klobuk z glave. Zaradi iznaidbe Silvikrina seVam danes ni treba več bati te usode. Ni Vam več treba brez pomoči gledati, kako Vam peša rast las in kako Vam lasje izpudaio Iznajdba Dr.-ja Weidnerja, Silvikrin, oskrbuje tkivo za proizvajanje las z organskimi hranljivimi tvarinami v isti sestavi, kot jih proizvaja narava sama. S tem se lasne korenine usposabljajo za normalno funkcijo in zdravo rast, ptophan, Sele s preiskavami prof. Sir Frederika Hopkinsa, imejitelja Noblove nagrade za kemijo, je dognana njegova neobhodnost za vsako rast. Presenetljivi uspehi. Samo na dobro ohranjenem lasišču lahko uspevajo zdravi, lepi in močni lasje. Skrbite za svoje lasišče, pa bo tudi lasišče skrbelo za rast las. Dajte mu Neo-Silvikrin, naravno hrano za lase. Silvikrin ie povzročil pravo revolucijo v negovanju las. Ugodno delovanje na organe za proizvajanje las sc začne takoj: hudie, ki so leta in leta trpeli zaradi prhliaia, so se ga čez noč iznebili. Izpadanje las se hitro ustavi in v kratkem času začno lasie zopet rasti. S11 v I k r 111 se prodaja po ce« leni svetu.Proizvajanje Je zavarovano z mednarodnimi patenti. JCaj Vxmv j&> paUe&Mtf Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa nabavna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Mala steklenica . . . Din 27'— Steklenica za 2 meseca Din 48'— Za rast las in proti prhljaju zahtevajte naravno brano za lase Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Stcklenicu za 1 mesec . Din 66'— Silvikrin Laboratories London - Parts - Berlin - Bruxelles Rotterdam - Ziirich Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Hinlco Mayer i drug, Zagreb Dobi se v vseh strokovnih trgovinah C8S35B Koncert Anite Mezetove in Pavla Šivica Sopranistinja Anita Mezetova se je po dolgem času zopet ustavila v svoji domačiji in nam nudila svojo pevsko umetnost v dveh nastopih, v operi in na koncertu. Koncertni nastop je imela v Filharmonični dvorani skupno s pianistom Pavlom Šivicem. — Ob tej priliki je razkrila pevka vse svpje zmožnosti podrobnega pevskega oblikovanja, zmožnosti, ki sc v njej postopoma razvijajo iz časov, ko se spominjamo še njenih rahlih in boječih prvih' pevskih stopinj do danes, ko je njeno petje že razvito v znuslu resnih umetniških zakonov, ki se ne morejo ravno pogosto radovati tolikšne poslušnosti. Anita Mezetova se je v zadnjih letih res razvila v umetnico. Njeno pevsko oblikovanje se oprijema lepe glasovne izdelanosti; ta glas je v vseh legah izenačen, lepo in primerno pokrit, da so s tem iz-glajene trdote, a pri tem vendarle odprt in navzven usmerjen, s čemer vzdržuje pravšno probojnost. S tem glasom oblikuje pevka melodije tako, da jim daje dosledno primeren značaj in vseskozi vlito podobo, dasi pri tem ne prezira prave členovitosti kot je podana v frazah, Vendar ustvarja dokončni in bitni značaj tem tako oblikovanim melodijam duševno ozadje doživetij, ki so močna in pristna, obenem pa v lepem skladu s prvotnimi, v skladbe vloženimi doživetji, kar podpira stilno pravilnost podajanja. V tem pogledu loči pevka lepo značaj Schu-berta od značaja Brahmsovega, Golovca ah Milo-jeviča od Lajovica, Mozarta od Gounoda. In vsakemu od njih zna dati svojstveno značilnost m izraz. — Tako je bilo ob petju Anite Mezetove možno doživeti pravo lepoto pevske umetnosti, ki je skoroda segala v višek pri Scbubertu in Mozartu. Pevko je delikatno in v lepem vzpored)u spremljal na klavirju Pavel Šivic; podal je pa tudi samostojno nekai klavirskih skladb. Posegel )e deloma v preteklosti ter zaigral Bachov Preludi| in fugo v klavirski predlavi Fen-uccia Busonija: iz moderne pa, kateri je pianist posebno naklonjen, je vzel v izvedbo Šeherezado Szymanowskega in dva Skrjabinova poema. V silno težavni Bachovi kompoziciji je skušal pianist doseči njen nadosebni in občestveni značaj, kar se mu je posrečilo bol) v ritmiki, kot v dinamiki. V poslednjih skladbah pa |e polagal učinkovitost predvsem v bizarno barvitost in z njo dosegal pristne zvočne vtise. — Koncert, ki ga sicer občinstvo ni kaj prida obiskalo, |e imel resen umetniški značaj. • * Anita Mezetova je nastopila tud? v gledališču in sicer v Puccimjevi operi .Boheme«. Njena Mirni se je razvila v jako prikupen lik. S pevske strani jc bila deležna vseh opisanih vrednot, dasi se te v okviru igre in vsled deljene igralkine paznje niso razvile do iste opisane višine. Toda vendar so prednosti tega mladega, sočnega in mehko oblikovanega glasu, ki ga nosi obenem globoko in toplo čustvo, močno izstopile in segle daleč v notranjost doje-malčevo. A tudi z igralske strani je bil lik lepo podprt. Dimenzije igralske oblikovanosti sicer niso še do kraja razpele, in igra tu in tam se izgubl)a notranjo oporo; toda mestoma se je zopet sila kretenj in mimike tako zelo povzpela, in tako zelo zrasla iz notranjega utripa, da je ta moč gamla m prepričala o umetniškem poslanstvu pevke Anite Mezetove, . , , , , Ob njej se je v vlogi Rudolfa zelo lepo razgibal tudi tenorist Gostič. In tokrat se je resno izkazala odlika njegovega petja. Kajti iskrena neposrednost in blaga čustvenost, ki jo tenorist razvija v tej vlogi v lepi meri tudi z igralske strani, se ie s prožnim glasom in z novimi pevsko-tehničnimi prednostmi sila ugodno družila in se vzpfela v tej lepi ubranosti do pristnih umetniških učinkov. 1 ako smemo z veseljem ugotoviti izreden iispeh kratkega pevčevega študija in samo podčrtati nujnost vsestranske pažnje na njegov nadaljni umetniški^razvoj. Koncert v Ločah Dne 4. aprila t. 1. je novoustanovljeno pevsko društvo »Slovan« v Ločah priredilo svoj drugi koncert, na katerem je nastopilo 20 krepkih fantovskih grl. Na sporedu je bilo 14 umetnih in narodnih pesmi. Zastopani so bili sledeči skladatelji: E. Adamič, V .Vodopivec, C. Pregelj, A. Hajdrih, F. Marolt, J. Pavčič in drugi. Zbor ima svoje vrline: j« discipliniran, dobro vpeljan v skrivnosti pevske tehnike in glasovi so odtehtani. Pevovodja Silvester Orel je za svoj trud žel od polnoštevilno udeleženega občinstva obilen aplavz in prejel prekrasen šop slovenskih nageljnov, zlasti po izvedbi svojih kompozicij »Hej Slovani« in »Hiti zdaj s šopeUom«. Prireditev so počastili: domača duhovnika, župan, zdravnik in veliko število slovenskega kmetskega ljudstva. Ta društvena prireditev je pokazala res pravo slovansko lice. Vsak, ki se čuti »Slovana«, jc s svojo udeležbo dokazal, kako je bila za naš narod na severni meji ustanovitev prvega slovenskega pevskega društva »Slovan« prepotrebna. Zah-bog se vzgojitelji ljudstva v Ločah omenjene manifestacije niso udeležili. Absolventi trgovske akademije zborujejo Ljubljana, 7. aprila. Od svojega obstoja je ljubljanska trgovska akademija, ki jo edini slovenski zavod le vrste, vzgojila žc toliko izobraženega trgovskega naraščaja, da se je ta združil v skupno organizacijo »Društvo absolventov trgovske akademije". Organizacija deluje prav živahno ter jo priredila že več predavanj, strokovnih tečajev in tudi ekskurzij. Snoči je bil občni zbor tega društva. Iz umevnih vzrokov —člani so zaposleni |>o vseh večjih krajih Slovenije in države — se je udeležil zborovanja le del članstva, vendar pa so navzoči napolnili zboroval no dvorano. Pri zborovanju so člani pokazali izredno uinevanje za sedanje gospodarske in trgovinske razmere ter je tudi debata pri posameznih poročilih pokazala veliko zrelost članstva. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Franjo Z a 1 a r. V svojem govoru je predvsem naglašal, da je lo društvo vzraslo iz idealizma prejšnjega dijaštva trgovsko akademije ter da je društvo, tako v odboru, kakor tudi v sekcijah, prav živahno delovalo. Društvo je skrbelo tudi za kulturni dvig svojih članov. Saj je značilno na primer to, da je društvo, Ui ga tvorijo sicer sami mladi gospodarstveniki, priredilo tudi obisk Slovenske narodne likovne umetnosti. Pa tudi v Mariboru se snuje klub Absolventov trgovske akademije '. Zelo izčrpen pregled o delovanju druslva je podal tudi tajnik g. Janez Roj i na, Omenjal je predvsem, da društvo razpisuje nagrade za najboljše učence trgovske akademije. Društvo je priredilo v tekočem letu tri predavanja, pri katerih co predavali: urednik Slovenca : g. Drago Potočnik. podravnatelj PZ dr. Kosti in minister n. r. prof. dr. O os a r o važnih gospodarskih vprašanjih. V svojem nadaljnjem govoru je tajnik g. liojiua dokazal, da prav zavodi in podjetja, ki nastavljajo v svojih obratih absolvente trgovske ==$poi Mariborski športni pregled Nogomet. Po nedeljskih tekmah v 1. razredu mariborskega okrožja l.NP je prvenstvena tabela dobila končno sliko. Železničarji so navzlic visokemu porazu v Čakovcu obdržali prvo meslo. Drugo mesto je zasedel Sk Celje, Ui je na svojem terenu zmagal nad ISSK Mariborom ■/. rezultatom 4 : 1, pridobil s tem 2 odločilni točki in ugodnejšo gol-diferenco kol njegov konkurent. Ostali vrstni red v labeli l>o oslal neizprenienjeu ludi po še neodigraui tekmi med liapidom in Čakovcem. Atletiki, Ui so na zadnjem mestu, so za zaključek priredili svojim prijateljem Rapklu in občinstvu neprijetno presenečenje, da niso sploh nastopili ter o tem obvestili nasprotnika. Menda se bo s to zadevo bavil tudi Še LNP. Tabela po 4. aprilu: 1. Železničar 10 7 0 ; 34:14 točk 14 2. S K Celje H) u 1 : 23:15 ., 13 3." ISSK Maribor 10 (> 1 : 21:15 „ 13 4. Cakovečki SJ< 9 ;s u 24:20 ,, f> 5. Rapid 9 3 1 18:23 „ 7 0. Atletiki, Celje 10 1 0 7:40 0 Prihodnjo nedeljo se. igrajo že finalne tekme za prvenstvo LNP. Železničar nastopa v Celju proti Olimpu, SK Celje pa igra v Trbovljah proli Amaterju. Zanimivo je, da i/, Ljubljane ni nobenemu klubu uspelo preriniti se v finale ter da je na ta način provinca pokazala veliko premoč nad prestolnico Slovenije. Tudi Maribor se je le slabo odrezal, dočim imajo Celjani kar 2 moštvi v borbi za časten naslov prvaka. Lahka atletika. Državno prvenstvo v cross-coulry-ju je končalo z velikim presenečenjem, ker bi Zagrebčanom skoro uspelo prekiniti tradicijonalne zmage sloven. klubov. Mariborčani so se odrezali kot se je jiričakovalo. Maratonu se je posrečilo revanži-rali se Železničarjem za poraz pri prvenstvu Slovenske zveze, Stefančič pa je ponovno dokumentiral svojo sposobnost in dokazal, da spada polnovredno med najboljše jugoslovanske dolgoprogaše. Iz nekaterih domačih, pa tudi inozemskih časopisov (Tagespošt) je razvidno, da je bila prireditev odlično organizirana, vodstvo organizacije j>a je bilo v rokah športnega učitelja g. Oto L. Klei-na. Ako je temu res tako, je to zelo slabo, izpričevalo za JLAZ in tudi Slovensko zvezo, ki torej v kadru svojih odbornikov in sodnikov nima dovolj sposobnih ljudi, da morajo priskočiti na pomoč profesionalni trenerji. Te dni prične v Mariboru z 1 tedenskim tečajem Irener Klein. Upali je, da bodo klubi v velikem številu poslali svoje člane na treninge. Prvenstvo II. razreda Mars-.fadran. Brez dvoma bo v nedeljo najzanimivejša tekpia II. raz. med gornjima kluboma. Saj Mars trdno vodi; toda resen nasprotnik, Ui mu je takorekoč tik za petami, je Jadran. Oba kluba se za to srečanje dobro pripravljata. Mars gotovo ne bo hotel kar zle|ia prepustiti tega mesta Jadranu, a slednji se bo tudi gotovo potrudil ,za dragocene ločke in s tem možno tudi I. mesto II, razreda. Kateremu bo to uspelo,, bomo videli v nedeljo na igrišču. * . SK Grafika. .Tulri ub 20 uri obvezen sestanek vseh naših igralcev. Zelo važno, zalo vsi 111 ločno,! — Odbor. JZSZ — Zbor smltšklh Učiteljev sporoča, (ln se vrši drevi redna seja in sestanek Zbora, ob pol n v pisarni Zveze. U. odbornike in članstvo prosimo, du sc udeleže sejo točno in polnoštevllno. Načelnik. ./. <1. a. o. — Danes, v čelrlek soju odbora v kavarni Zvezda ob pol U zvečer. LZSP ((Službeno). VI. redili občni zbor LZSP se vrši dne 23. aprila 1:11)7 ob 20 v domski sobi kavarne Emona. — Dnovui red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika, c) telili, referenta, d) nadzornega odboru. — II. Volitve novega odbora. 4. Predlogi članov iti u. o, .'1. Slučajnosti. — V slučaju, da ob navedenem čuku občni zbor nu bi bil sklepčnost, se vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Službene vesti kolesarsko zveze kralj. Jugoslavije. Seja upravnega odbora z dne 23. marca t. 1. Cltanje zapisnika rednega letnega obč zbora; prepise pošlje vsem pod/.voz« 111. Sestavljen Je ud lioc odbor za pregled izrečenih kazni vozačem. — Odobrava se kolesarski podzvezi v Belgradu, da z upravo dnevnika Vre-ine i pri rodi !*. junija t. 1. v trrli ctupull dil ko Uelgrud — Sofija, na katero pošlje vnuku podzvezu po dva dirkaču. — Imenovan jo uil hoo odpor, ki bo z upravo llustrir. šport, novosti i>,delni pripravo za trodnevno etupo bloiklislično dirko skozi Hrvatsko in Slovenijo v dolžini 530 km. — Teb. referent se pooblašča, da izdela detajlni program glasom katerega bi imele l>od-zveze prirediti propagandne dirke onih dirkačev, ki še niso včlanjeni v klubih, da se s tem pri takih dirkačih vzbudi smisel zn pristop v kak klub in eveu-luelno za ustanovitev novih kolesarskih klubov. Nagrade zu te tekme ho dala na razpolago podzvezuin kolesarska zveza. Termini za zvezne tekme v I. IU.17 so tl-le: Državno prvenstvo za T. razredne dirkače na progi Zagreb—Ljubljana dne l,i. avgusta t. 1. Državno prvenstvo za juniorje lin progi Ljubljana —Celje 5. septembra t. 1. Državno gorsko prvenstvo na progi Zagreb— Sljenie 2(i. septembru t. 1. Zvezna dirka v Celju zn vso kategorije dirkačev sc vrši 11.- julija ter so bo ob tej priliki vršil ludi kongres kolesarjev iz cele države. Izraženo je sožalju franerskl kolesarski zvezi v Parizu o priliki tragične smrti svetovnegu prvaka Andre Uuyjiuuda, ki je preminul na dirki v Bruslju. Snežni' razmere v planihali so sedaj ugodne. Zapadlo je obilno snegu, ki je že stlačen ter nudi zgornja plast najideuluejšo smuko v planinah. Komnu iiuu šliri do pot met rev snega ter so vse kotanje visoko zalite, takov da je teren ena sama belo bleščeča sneži?" ravan. S Kotimo je polne izletov na vse strani, tako na Bogatin, lia liovnjuč, na Vogel, na Kal itd. Najlepši smučarski izlel je v dolino Triglavskih jezer preko Luušovico — (ri uro — du kočo pri Triglavskih jezerih, ki .ie do nadaljnjega stalno oskrbovana. Izvež-bani smučarji plunlnei pa lahko gredo preko Itriburic proti Slaničevi koči ter .se spustijo skozi Zgcr. Krmo v dolino Mojstrane. V Triglavskem pogorju , je nniogn snega, plazovi južnega snega m) zdrveli v dolino, v višinah vlada jasno vreme s toplim soncem. Enako ugodnn smuka je 1111 Vršiču — suegu preko 2 metra; iz Kranjske gore do Erjavčevo koče Je konmj pičlo tri ure. V kamniških planinah Ima Krvavec preko enega metru visoko snežno plast tor je, smuka izborila. Na Veliki Planini — zložen vzpon preko prostranih smučišč. Tudi ifruiftti Izletov jo dovolj tuko u. pr: v Kamniško Bistrico 0I1 vznožju belo zasneženih Kamniških planili, na Luhiiik s krasnim razgledom na -vse Julijsko Alpe in mi obmejni Hleguš, k Bohinjskem jezom do Zlutorog«, komar vodi avtomobilska pol. in kier obratuje redna avtomobilska zvez a ud vsakega \-| n kil v Boli. Bistrici. Planinci, pohitite v spomladansko naravo, planino vas kličejo. akademije^ napredujejo, da pa je v resnici tudi mnogo ustanov, Ui se absolventov trgovske akademije branijo brez vzroka, toda v lastno škodo. Blagajniško poročilo je podal g. Kušar. Iz podrobnega jioroiila je razvidno, da je v društvu uatan&nv in solidno poslovanje. Razre.šnica odboru s pohvalo je bila sprejela soglasno. Pri volitvah sla bili vloženi dve kandidatni listi, toda nosilec druge g. Janez Rojina sije v svoji skromnosti zahvalil za predsedniško mesto. Soglasno je bil izvoljen za predsednika sedanji predsednik g. Franjo Zala r. Sprejet je bil sporazumen predlog gg. TrinUerju, neuka in Ro-jine. da se ustanovijo podporni skladi za reviie in brezposelne člane društva. Programi Radio Ljubljana t Četrtek, s. aprila: 12 Kozaško pestili (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — ltl Oas, spored, obvestilu — lll.lj Fantazijo (ploščo) — 14 Vromo, borza — IS Poster spored (Radijski orkester) — 18.il) Slovenščina za Slovencu (g. dr. Rudolf Kolarič) - 1!) Čas, vreme, poročilu, spored, obvestilu — 1:1.30 Nao. ura: Prodov, min. zn telesno vzgojo — 10.50 Zabavni kotiček — 2« Radijski orkester — 21 Plošče — 21.15 XI. ura francosko klavirsko glasbo, predava in izvaja nu klavirju gesti, pror. I.. M fckorjano — 22 Oas, vreme, poročila, spored 22.15 Hajdrihovo pesmi izvuju Akud. pevski kvintet. Dragi programit Četrtek. 8. aprila: llelgrad-Zagreb: 20.30 lliiudlov orutorij Mosljm — Dunaj: 20.10 Klasična odrska dola — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Igra — 22.15 Komorna glasba — llim-ltari: 21 Bizetova opera «Cur-iiien — Praga: 20.10 Orkestralni koneert — 20.45 Igra — 1'aršavn: 20.15 Kilhnrraoiilčni koncert — Uertin-llatnburg-Lipslco-Monakovo: 20.10 Plesni večer - Frani, f n rti 20.10 Opera Ern Diavolo - — Stuttgart: 20.10 Vo jaška godba — Beromiinster: 20 Olazunovljov' koncert — Strassboura: 21.30 Orkestralni in solistični koncert — Bukarešta: 20,15 Simfonični koneert. MALI OGLASI Srajce izdelujemo po meri! Blago za srajce, triko perilo, kravate, robe', kovčki, torbice, dežniki, modne in turistovske potrebščine . najceneje pri Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. S&K E o MII:iiii Danes p os 1e dni 1či ŽETEV Paula Vesaeiy Atlla Horblger ^ERSnaa P remieral Prisega in ljubezen v glavni vlogi Wlliy t. irge). Hansl Knoteck Keglja, Kari uarti 1 iluibodobe Krojaški pomočnik sc sprejme. Zaloška c. 66. Prodajalka ki je vajena gostilne, pridna in poštena, za deželo, dobi službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Prodajalka« št. 6526. (b) Služkinjo k dvema osebama, za vsa hišna dela, ki zna nekoliko šivat, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5531. (b) Samostojna kuharica stara 25—35 let, čedne zunanjosti, vajena gospodinjstva, dobi službo na gostilni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5402. 1 3 E Knjigovodja-bilancist s petnajstletno prakso v lesni industriji, perfekten v italijanski, nemški, su-bohrvaški korespondenci, išče stalno nameščenje. -Ponudbe upr. »Slov.« pod »Agilen« št. 5265. (a) Pekovski pomočnik mlad, vojaščine prost, trezen, dober delavec — išče službo v vočji pekarni, eventuelno gre tudi na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Samski« št. 5351. (a) II Obrt Gumbe, plise, entel. ažur pred tisk In monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Objave Izjavljam, da je Gazvoda Alojzija iz Težke vode tožne stroške same plačala. Judež Orehek. (o) Preklic! Podpisani Peter Teran, pos. sin na Dobravcl pri Podnartu, prekllcujem — kar sem govoril dne 19. julija 1D36 o gospodični Majdi Ausser iz Podnar-ta. — Dobravca pri Podnartu, dne 3. aprila 1937. Peter Teran 1. r. Stanoi/anja IŠČEJO: Dvočlanska družina išče s 1. junijem dvosobno stanovanje s prltiklinaml. Točen plačnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državni upokojenec« št. 5491. (c) Stanovanje dvo- aH trisobno išče za maj mirna in poštena stranka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten plačnik«. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje pritlično, oddam za maj. Prule, Cimpermanova 3. Oddam sončno stanovanje treh sob, kopalnice, pritiklln, terase — si. majem. — Barborič, Domobranska. Dvo- in trisobna stanovanja oddam. Mestni trg 22, Ključavničarska 2. (č) Posestva Dvonadstropno hišo v Ljubljani, v neposredni bllžlhl magistrata — prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5517. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec, Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večje število parcel. Kompleksov. posestev, gozdov trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p) IOSBB3I Vsakovrstna zlato kupuje po oaivi&jib cenatt CERNE, luvelif, Liubljana Wolfova uiioa št. 3. [22EEE33 Priiatel). kam oo na cw tgodail Prodajal kar Imam naprodaj PosluSa)! Rdot pri nat oonu-li, ur uda I lahkoto In it — tudi Ure za birmo nudi najceneje Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. (1) Trechcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (!) Pisalni stroj prenosljiv, s kovčkom — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5511. (1) Štedilnik dobro ohranjen, emajli-ran, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5514. (k) Kupujte pri naših inserentih 03323! IŠČEJO: Vilo z vrtom v mestu, 6—8 sobno, po možnosti dvostanovanjsko — iščem v najem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vila« št. 5520. (m) ODDAJO: Hišo z njivo dam za malo najemnino v najem v šmartnem pri Litiji. Natančnejše bo izve: Jurečič, Gallusovo nabrežje 27, Ljubljana. Krasno hišo sedem sob, z vrtom, oddam v št. Vidu pri Stični v najem. Poizve se: Puš, Sv. Petra cesta 01. (n) Posojila dajemo državnim in privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes. Informacije. Tavčarjeva 2. oino hudo stisnili v klešče. In dotlej menda ne bo več dolgo.« I t < Z X qQQ o n.S .S s s s z 1 s s 5 BaS< t» d R -M JU 9 u a m Ba iS CI : o . ^ w O o S i> > o=S " - a t S - 3 .2 JO "j* • S *»o C cii S p i Bm O O C ah.!: « a 7, JNN S M s »O 0 5 0) o la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakav« Urednik: Viktor Ccnčič Predsednik dr. Beneš na Oplencu Predsednik dr. Benei s soprogo, knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ministrski predsednik dr. Stojadinovič in spremstvo predsednika dr. Beneša pred kraljevo vilo na Oplencu Bodoča zunanja oblika Maribora Kako naj se preuredi slari Maribor - Določitev prostorov za nov magistrat, novo gledališče, kopališče in poslopja MP Maribor, 7. aprila. Drevi bo na mestnem magistratu seja občinskega sveta. Menda je bilo v Mariboru še malo sej, ki bi bile tako pomembne glede dalekosežnosti odločitev, ki jih bodo morali mestni očetje drevi izvršiti. Vsekakor spada med najzanimivejša vpra-šanja, ki se bodo na seji razpravljala, bodoča zunanja oblika Maribora. Ustvarja se namreč osnova za končnoveljavni regulacijski načrt mariborskega mesta, ki je v svojih oblikah glede novejših mestnih predelov in predmestij kolikor toliko ie definitivna, vprašanje končne ureditve središča mesta — tako zvanega starega Maribora — pa Se nI rešeno. Mestni gradbeni odbor se je na svojih zadnjih sejah podrobno pečal s temi vprašanji ter napravil nekatere zanimive sklepe, ki bodo nocoj predloženi mestnemu svetu. Preureditev starega Maribora ki Je nujno potrebna, se po novem načrtu gradbenega odbora precej razlikuje od vseh dosedanjih projektov. Ti so predvidevali razne prodore in nove cestne zveze preko središča mesta; novi načrt pa zagovarja napravo pasaž, s katerimi naj bi se središče mesta povezalo. Tako naj bi vezala Sasaža Kopališko in Vetrinjsko ulico v smeri od iarijine na Jurčičevo ulico, druga pasaža naj bi šla od Ulice ob jarku na Tkalsko ulico ter tako povezala Vetrinjsko in Gosposko. Iz Gosposke naj bi šli dve pasaži, prva na Rotovžki trg, druga pa na Slomškov trg. Naprava pasaž je cenejša, kakor prodor za nove ulice, vrednost poslopij v teh ulicah bi se znatno povečala, dosedaj zapuščeni deli bi se asanirali, središče mesta pa bi bilo z njimi prepreženo s primernimi zvezami za pešce. Poleg tega predvideva načrt razširjenje Stolne ulice na ta način, da bi se blok hiš med Stolno in Lekarniško ulico podrl. Ulica bi se na ta način znatno razširila v prvorazredno trgovsko avenijo, ki bi odprla lep pogled z Glavnega trga na stolnico. Tudi v Gledališki ulici bi se na desni strani v smeri na Slovensko ul. postavila stavbna črta nazaj. Prav tako se prestavi stavbna črta v Slovenski ulici, da se dobi primerna vozna cesta za zvezo med vzhodnim in zapadniin delom mesta. Potreben je nov most Ker je naprava direktne eestne zveze med Aleksandrovo cesto in mostom neizvedljiva in ker postaja obremenitev edinega dravskega mosta prevelika, predvideva načrt zgradbo novega mosta, ki bi vezal Tržaško in Kopališko ulico. Novi most bi prevzel na sebe predvsem tranzitni promet, ki se preko Maribora v vedno večji meri razvija. Načrt predvideva tudi ureditev Trga Svobode, ki bi se zaprl za tovorni promet ter monumentalno uredil. Zato pa bi se podaljšala Gregorčičeva ul. mimo Jugoslovanskega trga skozi dvorišča bivše Gotzove pivovarne do Prešernove ulice. Tudi dravsko nabrežje se bo po tem načrtu veliko- potezno uredilo. Predviden je širok kej od železniškega mosta do studenške brvi ter podaljšek keja v cesto na eni strani skozi ob Dravi do Melja, na drugi strani pa od studenške brvi proti Mariborskemu otoku. Po tem načrtu bi padle nekatere zgradbe ob Dravi, in sicer tovarne usnja ob Usnjarski ulici ter hiše in skladišča, ki leže za-padno od mosta med Dravsko in Vojašniško ulico ter Dravo. Na ta način bi dobil Maribor edinstveno promenadno pot ob Dravi, obenem pa bi se ohranil sedanji slikovit pogled na staro mesto. Kje bodo stala javna poslopja Nad vse zanimiv je ta načrt z ozirom na določitev prostorov za javna poslopja. Kaže se v Mariboru potreba po novem magistratu in drugih zgradbah, pa jih načrt predvideva na sledečih mestih: Novi magistrat naj se postavi na četvero-kotniku med Aleksandrovo cesto, Frančiškansko, Marijino in Sodno ulico, na katerem stoje sedaj poslopje Zadružne gospodarske banke, obe Spet-zekovi in Pipuševa hiša. Z novim magistratom bi se na tan prostoru ustvaril monumentalen trg, ki ga Maribor sedaj pogreša. — Novo gledališče naj bi stalo na prostoru, ki se bo pridobil s podaljškom Gregorčičeve ulice do Prešernove — tedaj na mestu sedanjih dvoriščnih zgradb Gotzove pivovarne. — Za koncertno dvorano in umetnostni paviljon, naj se rezervira sedanja unionska dvorana, ki se primerno zveže z Aleksandrovo cesto in Prešernovo ulico. — Poslopje Mestnih podjetij, ki je prav tako zelo potrebno, naj se postavi med Kopališko, Marijino in Frančiškansko ulico na prostoru, na katerem se nahaja sedaj mestno kopališče. — Novo kopališče naj bi se zgradilo ob Dvorakovi cesti. Urejeno naj bi bilo povsem moderno z velikim toplovodnim plavalnim bazenom, kakor ga imajo Gradec in druga večja inozemska mesta. Rezervira se tudi prostor za novo sodno poslopje, in sicer nasproti sedanji sodniji ob Marijini ulici od palače OUZD do Cvetlične ulice. Vse je še stvar bodočnosti... Kakor že rečeno, so vse to samo zaenkrat še žal načrti, ki pa so nujno potrebni, da dobimo enkrat definitivno osnovo, po kateri se bo mesto v bodočih letih razvijalo. Če so enkrat načrti tukaj, potem tudi izpeljava ne bo naletela več na take ovire, pa tudi se ne bodo več dogajale pri za-zidavi mesta take napake, kakor so se žal zagrešile večkrat v preteklosti ter so nam skazile nekatere najlepše predele mariborskega mesta. — Pri laprtju, motnjah v prebav) vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josef grcnficec f Fran Povše V torek zjutraj je zadet od možganske kapi umrl v Murski Soboti, kakor smo že poročali, sa-lezijanec g. Fran Povše, iz znane Povšetove družine v Mokronogu. K salezijancem je stopil 1. 1896. Po dovršenih bogoslovnih naukih in po svojem vzgojnem delovanju nied nemškim salezijanskim naraščajem se je iz Italije vrnil v domovino. V prvih letih obstoja salezijanskega zavoda na Rakovniku je tu vršil službo ekonoma, nakar so ga predstojniki poslali v Galicijo (Poljska), odtod pa je prišel na Radno pri Sevnici in deloval kot ekonom spet nekaj let. Kot voditelj sotrudstva na Rakovniku od 1. 1014 do 1^16 si je prizadeval posebno za salezijanske poklice. Ko) nato je postal ravnatelj na Rakovniku, potem v Veržeju in na Radni, končno je v Saleziianskem mladinskem domu opravljal službo spovednika ter rad bival med mladino. Pred dvema letoma je odšel v Mursko Soboto, kjer ga je po kratki bolezni zadela smrt. Njegovi sorodniki so ga dali prepeljati v Ljubljano Pogreb bo danes, v četrtek, ob petih j>opol-dne izpred Hiralnice sv. Jožefa na vidovdanski cesti. Vsem, zlasti znancem, ga iskreno priporočamo v molitev. f Mirko Videčnik se ie P° Celju F" ^^sMSfe^^^SS razširila žalostna no-S iM^^^^SS^m^^m vica, da je v bolnišnici v najlepših letih svojega življenja umrl g. Mirko Videčnik, se je mnogokatero oko zasolzilo ob prebridki izgubi mladega, plemenitega moža, ki je bil splošno priljubljen in poznan po vsem mestu. Mirko Videčnik se je rodil 15X17 v zgledni krščanski hiši v Novi vasi pri Mariboru. Ker je kazal veliko veselje do trgovine, ga starši niso dali študirat, ampak se je posvetil trgovini. Ko je prišel v Celje, se je živahno udejstvoval pri bivšem Orlu, bil njegov zvest član in tudi odbornik. Bil je tudi vedno član Prosvetnega društva, dolga leta pevec v cerkvi sv. Danijela ter pevovodja pevskega društva »Oljka«. Kjerkoli je šlo za dobro društvo in za dobro stvar, nikjer ni manjkalo našega Mirka. V zadnjih letih se je zelo veselil nove maše, ki jo bo letos daroval njegov brat g. Vili, toda božja previdnost je drugače odločila, ni mu bilo dano učakati te zaželjene sreče. Pred tedni je zbolel za influenco, ker pa je bil silno vesten za službo, se je prekmalu vrnil na delo in se vnovič prehladih Pritisnila je pljučnica in vnetje rebrne mrene, in po nekaj dneh trpljenja je mirno v Gospodu zaspal. Za dobrim krščanskim možem žaluje poleg številnih znancev, prijateljev in sorodnikov, posebno gospa soproga, ki je ostala sama z dvema nepreskrbljenima otro-čičema. Njej, kakor vsem sorodnikom, naše globoko sožalje! Blagi rajnki naj uživa pri Bogu večno življenje 1 — Da boste stalno sdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Pogrešan Zagrebčan v triglavskih gorah Ljubljana, 7. aprila. Tako iz Zagreba, kakor iz Mojstrane poročajo, da je izginil v triglavskih gorah, najbrže na Malem Triglavu, hrvatski planinec, o katerem domnevajo. da je Jovan Vukosavljev, doma iz Bačke. Vukosavljev je bil po poklicu laborant v neki zagrebški lekarni ter je bil zelo spreten in razumen mladenič, v svojem prostem času pa je hodil na gore. Že dne 15. marca je zapustil svoje revno stanovanje ter je rekel, da gre na izlet na Triglav. Povedal je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v svoje dosedanje stanovanje ter da bo najel drugo stanovanje. Pred odhodom je še razprodal vse svoje planinske i>otrebščine, kakor nahrbtnik, goj-zerice in podobno. Obdržal je le smučarsko opremo. Drugim planincem se je zdelo to čudno, zakaj to prodaja pred odhodom v planine, ker tega vendar noben planinec ne počne. SPD pa je v nedeljo obvestilo zagrebško planinsko društvo »Runolistc, da pogrešajo na Triglavu člana tega društva Jovana Vukosavljeva. Vukosavljev je odšel 30. marca od Staničeve koče. Ni pa prišel do Triglavskega doma na Kredarici. Oskrbnik Triglavskega doma Franc Šest je povedal, da je videl v torek, 30. marca ob pol 3 j>o-jx>ldne nekega turista, ki je plezal v vznožju Malega Triglava, nato pa se je v megli izgubil. V petek, 2. aprila so prišli neki Zagrebčani v Mojstrano ter so povedali, da se je Vukosavljev nekje izgubil. Poznavalci planin trdijo, da se je moral Vukosavljev nedvomno izgubiti in smrtno ponesrečiti. Na planinah je namreč zapadel debel in vlažen sneg, v katerem je vsako reševanje izključeno. Iz Mojstrane so nam sporočili, da je sicer eks-pedicija dveh mož odšla na Mali Triglav, da bi poiskala sledove za pogrešanim Vukosavljevim, je pa zelo dvomljivo, če ji bo to uspelo. SPD v Ljubljani pa je danes dobilo obvestilo, da sta reševalca v snegu sicer našla dve smučarski palici, ni pa še znano, če sta ti dve palici last pogrešanega Vukosavljeva. Zaradi »nega in težavnih prometnih razmer nam o usodi pogrešanca v Malem Triglavu zaenkrat ni več znano. Smrt otroka v greznici Bloke, 7. aprila. Včeraj fiopoldne okrog štirih se je podala gospa Ivana Vertačnikova z dvema svojima otrokoma k šivilji v Novo vas. Med potjo je stopila za hip k Dubčevim. Dočim je bila starejša hčerka, Milena, z domačim dekletom na vrtu, je bila mlajša, Nadica v »hiši«, pa je kmalu odšla ven. Kmalu so jo pogrešali in jo iskali povsod, pa je bilo vse iskanje zastonj. Nazadnje se spomnijo na greznico, ki je bila slabo zaslonjena pri odprtini. In res so našli deklico, ki je plavala v greznični brozgi, ki sega skoro do vrha. Hitro so jo izvlekli in jx>-skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa je bilo že prepozno. Pokojna Nadica je bila hčerka bivšega tukajšnjega šolskega upravitelja pri Sv. Duhu g. Milana Vertačnika, ki se je baš pred par dnevi ravno od tega otroka najtežje poslovil, ko je bil na velikonočnih počitnicah, in se je vrnil v Zagreb, kjer študira na višji pedagoški šoli. Ljubeznivo Nadico je vsakdo imel rad, najrajši pač njeni starši, katerim izrekamo globoko sožalje. Slovenski književniki v Prekmurju Murska Sobota, 6. apr. Te dni so obiskali Mursko Soboto slovenski književniki, člani ljubljanskega PEN-kluba, ter recitirali tu iz svojih del. Prekmurje, naša najmlajša slovenska pokrajina, ki je šele s prevratom prišla k slovenski narodni skupnosti, je toplo in nadvse pn-srčno sprejela U prvi oficielni obisk slovenskih kulturnih predstavnikov in duhovnih voditeljev. Slovenski pesniki in pisatelji so s tem svojim obiskom počastili to slovensko deželo in izpričali pred Prek-murci in pred ostalimi Slovenci, da spada tudi ta naša najmlajša dežela k slovenskemu kulturnemu območju in k narodni zedinjeni Sloveniji. Nad vse prisrčen je bil že popoldanski sprejem na kolodvoru, katerega se je udeležila poleg zastopnikov vseh uradov zlasti gimnazijska mladina in otroci ljudske šole. Za sprejem in pozdrave se je zahvalil Oton Župančič. Zvečer je bila dvorana nabito polna občinstva iz mesta in iz okolice, zlasti izobraienstva in di-jaštva. Došle pesnike in pisatelje-je predstavil kritik France Koblar. Poudaril je pomen njihovega prihoda v to mlado slovensko pokrajino, podčrtal smisel slovenske svobode in narodne skupnosti ter kratko označil vsakega posameznega navzočega pesnika oziroma pisatelja. Prvi je nastopil Oton Župančič, ki je nepričakovano dobro recitiral neka) najbolj značilnih svojih pesmi, n. pr. Vprašanja, Zdravico, odlomek iz Dume, Naše luči, Pogovor po telefonu, Enodnevnice itd. Iz glasu, iz nastopa in iz izbora pesmi je govoril zrel duh, ki meri zadnje skrivnosti in jih rešuje z zrelo dobroto. Žel je za vsako pesem dolgotrajno odobravanje. Enako je vžgal Franc Finžgar, ki je prebral oziroma kar zaigral svojo črto »Sibirija«, ki je radi svoje krepke besede, trdosti m obenem globokega razumevanja za sodobno bolest vžgala poslušalce. Pesmi so recitirali trije pesniki: Edi Kocbek iz zbirke »Zemlja«, Pavel Golia in Fran Albreht. Z vsem navdušenjem, ki se nikakor ni hotelo poleči, je bil pri občinstvu sprejet domači pisatelj Miško Kranjec. Bral je odlomek iz romana »Zalesje se prebuja« in tako vključil tudi Prekmurje med slovenske dežele, ki so sc oglašale v besedah svojih tvorcev Zadnji je nastopil Ciril Kosmač, ki je bral črtico »Kruh«. Vsi ti pesniki in pisatelji so bili deležni pri občinstvu polnega razumevanja in navdušenja. Hvaležno jim je bilo za redki duhovni užitek, ki se jim je nudil ob njihovem nastopu. S tem svojim obiskom je naš PEN-klub javno izpričal, da spada Slovenska krajina k slovenski narodni skupnosti. Mlada je ta pokrajina, toda kakor vsaka druga zasluži vse spoštovanje in upoštevanje. Dokazali so s svojim prihodom, da se slovensko središče zaveda svojih obveznosti do te oddaljene pokrajine, da je nihče ne omalovažuje in da enakopravno skrbi za njo kot za vse druge. Slovenska krajina je njihov obisk tako tudi sprejela. S. V. CB Nehaj črtic iz življenja f župnika Fr. Rajčeviča S temi vrsticami ne nameravam podati njegovega življenjepisa. Povzeti hočem iz njegovega življenja le nekaj sličic, ki nam pokažejo blagega pokojnika v njegovi pravi podobi. Svoja mladostna leta je preživel brezmadežno. Kot vesten alojznik se je tudi v nevarnih letih ohranil vedno na pravem potu. Nam vsem je bil vzor dobrodušnega, odkritega človeka, v katerem ni bilo zvijač. Kakršnega se je kazal na zunaj, tak je bil tudi v srcu. Bila ga je sama prijaznost in ljubeznivost. Zato je bil povsod priljubljen, zlasti še med sošolci in duhovniki. Kamor je prišel, je poživil vso družbo. Zamere ni poznal, pa ga tudi ni bilo mogoče pripraviti v nevoljo. Njegov sošolec, ki ga pozna že od leta 1881, trdi, da ga je v tej dolgi dobi vedil samo nekaj krat zlo-voljnega. Prvikrat v 8. šoli, ko ga je profesor matematike mučil pri tabli in ga nato zapodil v klop. Tedaj je France jezno vrgel kredo ob tla in potem šel tiho nn svoje mesto Profesor je še zaklical za njim: »Studiert nichts und ist dazu nocb frech« (Ne uči se nič in je vrhu tega še predrzen). Drugič je bilo v semenišču, ko ga je prof. dr. Fr. Lampe vprašal, pa mu ni šlo nič kaj dobro: »Non ita, non ita, domine Rajčevič« (Ne tako, ne tako, gospod Rajčevič), mu je rekel dr. Lampe. Rajčevič pa je moško pogledal dr. Lampeta in vedno trdil svojo: »Est, est« (je tako, je). Lampe mu je na to rekel: »Quomodo audax esl« (Kako si predrzen I). To sta torej dve temnejši točki iz Francetovih študentovskih let. Sicer p a se je France kot alojznik vedno dobro učil, četudi ni bil med prvimi. Ako je bil včasih z odgovorom v zadregi, sf je skušal pomagati s svojo bujno domišljijo. Ko ga je nekoč prof. Šuklje vprašal zgodovino in se je tudi zatekel k ravno kar omenjenemu primočku, mu je Šuklje rekel: »Rajčevič, domišljija ima pač svojo veljavo v poeziji, nikakor pa ne v zgodovini I« V slovenščini pa je bil Rajčevič pravi mojster. Prof. VViesthaler ga je zaradi njegovih slovenskih nalog visoko cenil. Bil je dlje časa tudi urednik alojzijevskih »Domačih vaj«. Izhajale so v rokopisu mesečno in pri listu so sodelovali samo alojzniki. Franceta je Bog obdaril s pesniško žilico in je v »Domačih vajah«, kakor tudi pozneje v »Pomladnih glasih« in drugje, priobčil več mičnih pesmic, nekaterikrat pod psevdonimom »Jovidar« (narobe »Radivoj«. Tudi pri alojzijeviškem vodji msgr. Zupanu je bil precej dobro zapisan. Zupan je pazil veliko na lepo vedenje in pravilne j>oklone. France pa je to dobro pogodil. Ko je prišel nekoč škof Po-gačar v alojzijevišče in se mu je France poklonil, ga je sam škof pohvalil, rekoč: »Ta pa zna«. Zupanu je ta škofova pohvala zelo ugajala in je to tudi pozneje večkrat omenjal. Nekoč pa je tudi France imel smolo s svojim poklonom. Prišel je msgr. Zupanu v sobo, ko pa se je hotel pokloniti, mu je zdrsnilo na gladkem parketu in je padel. »Ne zamerite, gospod vodja,« je rekel, »sem malo neroden.« Zupan pa ni črhnil drugega, kakor: »Se vidi.« Kot dijak je France tudi veliko popotoval. Nekoč ga je na poti prehitela noč. Ves utrujen in lačen je prišel do neke graščine, kjer bi rad prenočil. Naletel je tamkaj na graščinske dekle, ki so govorile v nemškem jeziku. Kot dijak France nemškega jezika še ni popolnoma obvladal, zato jih je vprašal: »Kfinnte ich bei ihnen schiafen«? (Bi H mogel pri vas spati?). Dekle so izbruhnile v velik krohot. France ni vedel, čemu se smejejo. Gledal pa je, da jim je čimprej izginil izpred oči. Ker je bila tema, se je ob pragu spodtaknil in padel, na dvorišču pa se je več pasjih mrcin zaganjalo proti njemu. Naposled je bil vesel, da je vsaj zdravo kožo odnesel v temno noč. Posebno značilna poteza v njegovem življenju je bila njegova radodarnost. Do revežev je imel vedno usmiljeno srce. Znano je, da je večkrat zadnji goldinarček, ki ga je imel v žepu, podaril kakemu revnemu dijaku. Ko je zvedel, da neki njegov sošolec ni imel rnašnih intencij, mu jih je sam poslal za vezilo. Večina teh intencij je imela označbo »na moj namen«, ali »po namenu dobrotnika«. Iz tega je razvidno, da je te intencije večidel sam plačal, le da je tovarišu napravil veselje. Pri tej radodarnosti si je včasih dovolil tudi nedolžno šalo. Tako je nekoč svojemu sošolcu poslal za god škatlo z označbo »Pečen petelin«. Tovariš se je že veselil mastne pečenke. Ko pa je škatlo odprl, je našel v nji petelina — iz lecta. Še mnogo radodarnejši je bil France v dušnem oziru. Kjer je le mogel, je pomagal v dušnem pastirstvu Bil je izboren ljudski govornik. Kjer so ga prosili za cerkven govor, je rad ustregel. Nekoč je prišel v soboto v neko tuje župnišče. Takoj so ga prosili, naj prevzame za naslednji dan kar dva cerkvena govora. In France je breme sprejel brez ugovora. Novomašniki so ga kaj radi naprošali za slavnostnega govornika. Njegovi govori so bili poljudni in jedrnati. V majniku ni bral »Šmarnic«, temveč je imel vsak dan govor. Zelo mu je bila pri srcu tudi šolska mladina. Bil je izvrsten katehet in pri otrocih zelo priljubljen. Goreče je aeiovai tudi v »povediilei ne le v svoji duhovniji, temveč tudi po drugih župniiah. Njegova življenjska pot je bila dostikrat trnje-va, moral je veliko trpeti. Vsaj 10 let — če ne morda že od mladosti — ga je bolela noga. Nikdar pa se ni pritoževal zaradi tega. Ko so mu že nogo odrezali, je bil ves vdan v voljo božjo. Rekel je, da je vse uredil in da rad umrje, ako je tako božja volja. G. dekan Škrbec je v svojem krasnem pogrebnem govoru tudi še jx>vedal, da je v Leo-nišču usmiljenka vprašala Rajčeviča, ali bi hotel žrtvovati svoje življenje za spreobrnjenje nekega bolnika. Odgovoril je: »Vse svoje življenje sem deloval za duše, tudi zdaj rad žrtvujem svoje življenje v ta namen.« Ni čuda, da nam je žalost napolnjevala dušo, ko smo se na šenčurskem pokopališču f>oslnvljali od tako blagega tovariša in tako vzornega delavca v vinogradu Gospodovem. Tolažila nas je le zavest, da je ločitev samo začasna. Dal Bog. da se onstran groba zopet zedinimo v neskaljeni, večni ljubezni I F. F—č. —Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že d^vno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Oirl. res. S. br. SOI74/3J. Drobne novice Koledar Četrte k, 8. aprila: Albert, -Škot mučenec; Julija, Biliart. Novi grobovi + V Srednji rasi t Bohinja je umrla ga. Marija Golf, mati g. župnika Antona Golfa. Bila je vrla krščanska žena. Naj ji sveti večna luč! žalujočim g. župniku in vsemu sorodstvu naše sozaijel Pogreb pokojne mamice bo v petek dopoldne. Osebne vesti = Napredovanja aktivnih in rezervnih častnikov. Napredovali so v čin kapetana fregate kap. korvete Arnold Medlička; v čin majorja inž. stotnik I. razr Štefan Najberger; v čin stotnika I. razr. peh. stotnik II. razr. Dragotin Šolar, inž. stotnika II. razr. Rudolf Grdinič in Milan Margetič in zra-koplovni stotnik II. razr. Edvard Šmit; v čin stotnika II. razr. peh. poročniki Božo Glažar, Paul Pri-itč, Rudoli Akrap, Branko Nališ, Zdenko Srajber, Ivan Horvat, Štefan Gregorič in Vilibald Tomašič, topniški poročniki Milan Jelaša, Vilim Gredelj, Miroslav Pajman, Milosav Mrčen, Nikolaj Rukovina, Vladimir Hripkovski, Radovan Kosi, Maks Koso-vinc, Aleksander Lučko, Miroslav Pečovnik. Zvo-»limir Daniš, Evgen Rukavina, Vinko R upnik, Stanko Varšek in Rudolf Majcen, inženjerski poročniki Božidar Jelača, Nikolaj Gorski in Cvetko Dolenc in zrakoplovna poročnika Danilo Mozetič in Josip Cado; v čin poročnika peh. podporočnik Vekoslav Butina, topniški podpor Maks Planine, konjeniški podpor. Tihomir Gašpar, inž. podporočnika Mirko rranič in Marijan Franko, intendantski podporočniki Branislav Zahar, Dalibor Francisti, Jožef Ter-zinar in Fabijan Rumora in orož. podporočnik Edvard Skuko; voj. pisarja I. razr. pisar II. razr. Anton Ješovnik; za nižjega voj. uradnika II. razr. geodetske stroke nižja voj. uradnika III. razr. Franc Štarklj in Gregor Rožič; za nižjega san. pomočnika III. razr. poročnik IV. razr. Rudolf Ključeč; števši od 8. decembra 1931 v čin peh. poročnika podporočnik Leopold Turšič; števši od 10. marca 1924 v čin rez. stotnika II. razr. peh. poročnik Franjo Paj-tler in inž. poročnik Stanko Dimnik v čin rez. poročnika peh. podpor. Štefan Kunert; števši od 21. maja 1926 v čin rez. stotnika I. razr. topniški stotnik II. razr. dr. Milan Čuvaj in v čin rez. stotnika II. razr. lekarniški poročnik Josip Ančik; števši od 17. decembra 1926 v čin rez. 6totnika II. razr. san. poročnik dr. Robert Najbaner in v čin rez. poročnika peh. podpor. Leopold Koman in topniški podpor. Vladimir Putnik; števši od 17 decembra 1927 v čin rez. stotnika I. razT. topniški stotnik II. razr. Leopold Vaberer, v čin rez. stotnika II. razr. san. poročnik dr. Viktor Štacul in v čin rez. poročnika topn. podporočnik Žiga Gorjan in števši od 28. junija 1928 v čin rez. stotnika II. razr. peh. poročniki Rudolf Krkljuš, Franc Škof, Andrej Flajs, Slavko Vuk, Ivan Pečnik. Emanuel Josip, Jakob Skubic in Arpad Polak. — Nadaljevanje sledi. Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene! Blago za damske p <>m" ' a. Zlcnder Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje ! Obnovitev Marijine kongregacije akademičark Imele smo že akademičarke svojo kongrega-cijo. Toda, kakor smo pač ljudje nestalni — nismo vztrajale. Zdaj, po dveh, treh letih pa smo začutile, da nam manjka, zelo manjka. Naše mlajše tovarišice, ki prihajajo iz varnega kongregacij-skega zavetja, potrebujejo in žele tudi, in zlasti na univerzi Materinega varstva, našim starejšim kolegicam, ki so že diplomirale, se toži po toplem Materinem domu, in vse skupaj čutimo, kako zelo nam je treba neke duhovne, medsebojne povezanosti, kjer si bomo več kakor kolegice — kjer si bomo sestre! Zato smo ob naših letošnjih duhovnih vajah, kjer se je blizu šestdeset akademičark duhovno obnovilo za praznik Vstajenja, eklenile, da si zopet uredimo svoj Marijanski dom. G. dr. p. Re-galat Cebulj O. F. M nam bo pri kratkih tedenskih sestankih lomil duhovni kruh, ki ga potrebujejo naše duše, da ne izhirajo v vsakdanji notranji in zunanji borbi akademskega in j>oklic-nega življenja. Iskreno vabimo vse tovarišice, ki z nami čutijo potrebo po redni duhovni hrani in po opori v sestrinski vzajemnosti, da se pridružijo. Prav tako prisrčno vabimo svoje že diplomirane kolegice in gospe starešinke, da stopijo z nami v Marijansko skupnost, zato da bo v našem domu več topline, več življenja, več trdnosti in stabilnosti, da bo naša skupnost močnejša. Prvi sestanek bo v petek, 9. aprila, točno ob četrt na 7 v dvorani št. 1 pri frančiškanih, blizu porte. Srce, ledvice, živce (nervozo, razburjenost. prenapete in slabe žloce ter si.) ženske, katarne in nervozne motnje Ibeli cvet, neobčullit-oost in si.) /etra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tud' nervozne). sklerozo, zdraol z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče pri Mariboru. Zahteva/le prospekte! — Zborovanje kmetskih ion in deklet v Mariboru. Zveza absolventk kmet. gospodinjskih šol priredi v nedeljo, dne 11. aprila, v dvorani na Aleksandrovi cesti v Mariboru veliko zborovanje kmetskih žen in deklet, na katerega so vabljene vse absolventke gospodinjskih šol. Na zborovanju bodo govorili o namenu in potrebi stanovske organizacije kmetskega ljudstva Fr. Brodarjeva. Kristina prof. Prijateljeva iz Maribora in predsednik Kmetske zveze g. Janez Brodar. Ob tej priliki bo tudi občni zbor podružnice Zveze absolventk kmet. gospodinjskih šol. — Strelsko okrožje Ljubljana. Občni zbor ljubljanskega strelskega okrožja bo v nedeljo II aprila t. 1. ob 9 dopoldne v stekleni verandi kolodvorske restavracije, Uprava. — Enodnevni vinarski tečaj o suhem cepljenju vinske trte, o trsnem izboru in o obnovi vinogradov bo 12. aprila na banovinski kmetijski šoli na Grmu. Tečaj bo teoretični in praktični Začetek je ob 8 dopoldne in traja do 5 popoldne z dveurnim opoldanskim odmorom. •— Tečaj o tujskem prometu. Kralj, banska uprava priredi v ponedeljek, dne 12. aprila t. L v restavraciji Tancar na Jesenicah enodnevni tečaj o tujskem prometu, ki bo trajal od 8 do 12 in 13 do 18. Na tečaju se bo razpravljalo o sledeči snovi: a) o turizmu sploh (pogoji, pomen, 6tanje, potreba), b) o smernicah tujsko-prometne propagande, c) kako si uredimo prikupno zunanje lice turističnih krajev (vrtovi, parki, gojitev cvetic in zelenja), č) o ravnanju z vinom in pijačami, sploh o umnem kletarstvu v pogostinskih turističnih krajih, d) o postrežbi gostov v teoriji in praksi. Predavanje pod a) in č) bodo trajala po eno uro do eno in pol ure, nauk o serviranju pod d) pa po tri ure in sicer od 15 do 18. Stroške tečaja bo krila banska uprava: udeležba na tečaju je zato brezplačna. Na tečaj 60 vabljeni lastniki gostišč in njih uslužbenci, fukcio-narji tujsko-prometne službe, zasebni stanodajalci, avtobusni podjetniki, planinci, športniki kakor sploh širše plasti prebivalstva. Pozivamo interesente, naj takoj javijo svojo udeležbo gosp. Tancarju, res t a vraterju na Jesenicah. 2 izleta na milanski vele-i/^n-... sejem. 5 dnevni z avto- l\UKN busom 18-do 22 aPri- — la in 6 dnevni z brzovla- kom od 20. do 25. aprila. Poleg velesejma si še ogledamo Milan z okolico. Zahtevajte podrobne prospekte v izletniški pisarni M. Okorn, Hotel Slon, Ljubljana. — »Mariborski teden« je razpisal natečaj za plakat letošnjega VI. Mariborskega tedna. Nagrade: 2000 din, 1000, 500 in 300 din. Osnutki do 25. aprila 37. Pogoji pri »Putniku« ali naravnost pri »Mariborskem tednu«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Razstava cest, tnrizma in avtomobilizma v Belgradu. Jugoslovansko društvo za ceste v Belgradu prireja ob priliik letne skupščine v zvezi z društvi za ceste v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu razstavo cest, avtomobilizma in turizma. Ta razstava naj propagira važnost modernizirane ceste v zvezi z razvojem avtomobilizma in narodno gospodarski značaj za prospeh turizma in mednarodnega prometa, Razstava bo nameščena v svečani dvorani tehnične fakultete v Belgradu od 8. do 16 maja. Društvo za ceste v Ljubljani vljudno poziva vse zainteresirane merodajne ustanove, da se udeležijo razstave z vsem zanimivim gradivom, ki podaja jasno sliko o potrebi gradnje modernih cest za razvoj avtomobilizma in turizma v naši državi, ter se takoj prijavijo našemu društvu. — Društvo za ceste v Ljubljani. — Nevarnost lokalnih neviht. Po deževnih marčnih dnevih se je april deloma spremenil. Dopoldne se zelo dvigne temperatura, kar ima za posledico, da se zrak naglo razgreje, ki nato povzroča nevarnost lokalnih neviht. Že dva dni je dopoldne do prvih popoldanskih dni lepo in vroče. Popoldne pa se nebo silno zoblači V torek in tudi včeraj 60 se po nekaterih krajih na Gorenjskem in tudi drugod pojavile ,lokalne nevihte. — Vremenska napoved: Evropa: Visok pritisk z oblačnim vremenom vlada nad Evropo. Dež tu in tam v severni Evropi in v območju Alp. Nad Atlantskim oceanom se je pojavil ciklon, ki ima za_ posledico dež na zapadu Evrope in nad Britanskimi otoki. Slaba depresija ima središče na dolnjem Jadranu. — Jugoslavija: Oblačno v severo-zapadnib krajih kraljevine, vedro v ostalih krajih. Slaba košava v Podunavju. V poslednjih 24 urah je tu in tam deževalo, največ na zapadu in v severnih krajih države. Temperatura nekoliko upadla. Najnižja je zabeležena v Mrzli vodici —2, najvišja pa y Mostarju +24. — Napoved za danes: Vedro, nekoliko oblačno na zapadnem delu. Košava v Podunavju. Temperatura brez velikih sprememb. — Smrtna nesreča slovenskega rudarja, V rudniku »Mirna« v Glogovcu pri Koprivnici na Hrvatskem se je smrtno ponesrečil 35-letm rudar Jožef Potošek, doma pri Sv. Krištofu, okraj Laško. Po-tošek je bil zaposlen v rovu 1800 m daleč od vhoda, kjer ie kopal premog. Nenadoma je popustila opora in ubogega rudarja je zasulo. Ko 60 ga tovariši odkopali, je bil že mrtev. — Potres v Slavonskem Brodu. Prebivalci Slav. Broda in okolice žive pod utisom potresa, ki se je ponovil tri dni zaporedoma. Prvi potres je bil 4. aprila in je povzročil mnogo strahu. Naslednji dan se je potres ponovil, bil pa ni tako močan kakor prvi dan. Tretji dan so ob 6 zjutraj zopet čutili lahek potresni sunek, medtem ko se je zelo močan potres ponovil ob 8.40 in trajal devet sekund Čeprav so bili potresi precej močni, niso povzročili posebne škode v Brodu, popokali so zidovi na mnogih hišah. Veliko več škode pa je povzročil fx>tres po okoliških vaseh. — Veliko lovsko razstavo bodo priredili v Novem Sadu ob priliki mednarodne razstave in sejma plemenske živine in perutnine, ki bo od 15. do 19 aprila. — Angleška pisateljica piše delo v naših krajih. V Split se je pripeljala z Raba angleška pisateljica Andrews, ki je angleškemu književnemu svetu znana pod imenom Rabeka West. Prišla je v Split s svojim možem, ki je bankir v Londonu. Gospa Andrews zbira podatke, da bo napisala knjigo o naših krajih in je doslej obiskala Zagreb, Susak in Rab. sedaj pa bo obhodila še ostali de! Dalmacije. — Izpremembo primoženega rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Mariji Kajfež. pristojni v občino Fara, okraj kočevski, v dekliško ime »Peteln«. — Uboj v Topolščicl. V Topolščici pri Šoštanju je prišlo med dvema skupinama vinjenih fantov do usodnega spopada, ki je zahteval mlado življenje. Obe skupini fantov sta se vračali proti domu iz Šoštanja po cesti proti Topolščict. V prvi skupini so fantje kričali »attfbiks. mi smo re-k ru t je«, v drugi skupini pa so se dogovorili, da bodo kričače malo prestrašili. Fantje druge skupine so se oborožili s koli ter se zagnali za prvo gručo. Fantje iz te skupine so se pa nato na bližnji žagi oborožili z latami ter se postavili v bran. 21 letni Jožef Štrigl od Sv. Floriiana je dobil v roke motiko, s katoro je navalil na Ivana Laha ter ga udaril z vso silo z ostrino po glavi, da se je nesrečnežu motika globoko zarila v lobanjo. ročaj motike pa se je prelomil. Lah jp bil na mestu mrtev. Štrigla pa so orožniki izsledili ter ga aretirali. — Za 3 Din pred 3 sodnike. Med starodavnim mestom Ložem in vasjo Podložem stoji na prelazu mična kanelica Proti koncu februarja so opazili, da je nekdo razbil puščico za milodare. Orožniki 30 prijeli mladega dečka, ki je tatvino priznal. Zaradi vlotune tatvine, pri kateri je bil plen 3 Din. je fant prišel pred mali senat. Razprava ic bila prav Vrhovni ljubljanski socialni svet ustanovljen Ljubljana, 7. aprila. Danes ob 5 popoldne je bila na mestnem magistratu velika socialna anketa, ki jo je sklicala mestna občina za določitev delokroga Vrhovnega socialnega sveta, ki naj se osnuje v Ljubljani. Anketa je trajala skoraj tri ure. Anketo je otvoril župan dr. A d i e š i č, ki je pozneje zaradi zadržanosti izročil voetetvo načelniku socialnega oddelka občinskega sveta, kanoniku dT. K11 n a r j u. Med drugimi so 6c udeležili ankete zastopniki prav vseh karitativnih organizacij ter odlični socialni delavci, tako ravnatelj socialnega oddelka g. Svetel, kanonik Stroj za Društvo za varstvo vajencev in za Društvo rokodelskih pomočnikov, svetnik dr. Karlin za ban-sko upravo, dr. Fettich za Rdeči križ, dr. Pavla Ši-tnenčeva za Higijenski zavod in šolsko polikliniko, dalje zastopniki OUZD, Delavske zbornice, Vincen-cijevo konferenco je zastopal prior g. Učak, zastopniki Elizabetne konference, Karitativne zveze Krščanske ženske zveze, Sveto voisko ja zastopal konz. svetnik Janez Kalan, zastopane pa so bile tudi vse dobrodelne ženske zveze. Pomemben govor je imel župan dr Adlešič, ki je naglašal. da je tieba pri socialnem delovanju najprej profilaktično preprečiti nastop motenj v družabnem življenju, vsaka socialna ali karitativna organizacija išče potov, da omili današnjo bedo. Zato je potrebno združenje vseh činiteljev, ki iščejo rešitev iz težkih socialnih vprašanj. S sodelovanjem vseh činiteljev, ki so pri teh vprašanjih zainteresirani, naj se osnuje Vrhovni socialni svet ljubljanski. V tem verhovnem 6vetu ni prostora za kakšno vsiljevanje idej od kogarkoli, tudi ni mesto za kakšno preglasovanje, temveč za to, da se bodo ti ljubljanski činitelji posvetovali, kako bodo najlažje in najbolj uspešno mogli pomagati človeKU trpinu in katero socialno zlo je treba najbolj pobijati. Ta Vrhovni socialni svet ne bo imel nobenega drugega gesla kakor: »Pomoč trpečemu človeku!« Vse organizacije, naj pripadajo katerikoli idejni in ciružabni skupini, morejo tu sodelovati v največji slogi. Naposled je zaprosil g. župan ielega'e posameznih organizacij za mnenje. V 'menu ženskih organizacij je govorila ga. prof. Grahorjeva. Gbč. sv. Vider je bil mnenja, naj bi 6e v VSS ne vnašalo nepotrebno bojno glasovanje in podobno. Dr. D r a-gaš je pozdravil idejo, da se ta svet osnuje, ker je že devet let od tega, odkar it bila sprožena ideja o njem. G. Vlahovič je pozdravil ustanovitev VSS v imenu grafične organizacije. Govorili so še drugi zastopniki in občinski svetniki. Nazadnje je bil sprejet pravilnik, ki določa, da je področje VSS mestna občina ljubljanska in ima VSS iniciativen in posvetovalni program za mestno občino in za druge socialne ustanove. Na predlog g. Vidra je bilo sklenjeno, da je redni načelnik VSS ljubljanski župan, njegov namestnik nače!n:k mestnega socialnega odbora, tajnik pa vodja socialnega urada. Ta odbor sme pritegniti poljubno število sodelavcev k posvetovanjem. Osnujejo se tudi odseki za posamezne stroke socialnega skrbstva. Vsaka dobrodelna organizacija bo imela možnosti aktivnega sodelovanja in pravico do nasvetov pri tem Vrhovnem socialnem svetu v Ljubljani. Kljub živahni debati se je ta anketa zaključila v popolnem soglasju. kratka. Fant je bil obsojen na 30 dni zapora, pogojno na 2 leti. — Močnejši kot bolezen je trpkosladki Biomalz. Njegova naravna moč krepi odpornost telesa. Dnevno par žlic zadostuje, da nas ohrani zdrave, vesele in mladostne. Poizkusna doza Din 12.50 v lekarnah. — Kdor mnogo sedi trpi jx>go6tokrat na neurejeni stolici. Dobro sredstvo za odvajanje je Dormol. Je dobrega okusa in deluje blago Vzemite zato tudi Vi Dormol. — Ogl. reg. S. Br. 7008-15243/1936. Ljubljana V četrtek, 8. aprila Gledališče Drama: Četrtek, 8 aprila: »DR«. Red C. — Petek, 9. aprila ob 15: »Dež in vihar«. Dijaška Eredstavo po globoko znižanih cenah od 14 do 2 •in. — Sobota, 10. aprila: »Simfonija 1937«. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, U. aprila: »Matura«. Izven. Opera: Četrtek, 8 aprila: »Pikova dama«. Red Četrtek. — Petek. 9. aprila: Zaprto. — Sobota, 10. aprila: »Manon«. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol. — Nedelja, 11 aprila ob 15: »Vesela vdova«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Aida«. Izven. Gostovanje g. Marija Šimenca. Predavanja Društvo za ceste v Ljubljani priredi v četrtek, dne 15. aprila ob 20 v Frančiškanski dvorani svoje prvo predavanje: o gradnji avtomobilskih cest v Nemčiji. Predava načelnik inž. Stanislav Josiiovič iz Belgrada. Ojx>zarjaitio že danes na to prvo predavanje v ciklusu, ki naj populizira aktualnost gradnje cest in vabimo vse interesirane kroge, da se udeležijo. Vstop prost. Prireditve in zabave Proslava Materinskega dne bo v ponedeljek, 12. t. m. ob 7 zvečer v ljubljanski operi. Na sporedu so 6ami novi prizorčki in igre izpod j>eresa mlad. pisatelja Mirka Kunčiča, pevske točke pa sta uglasbila skladatelja Stanko Premrl in dr. Tone Dolinar. Predprodaja vstopnic od sobote, 10. t. m. dalje v unionski trafiki. Ljubljanske dijaške marijanske kongregacije prirede v soboto ob 8 in v nedeljo ob 5 čarobno igro s petjem »Ribič Marko«. Vstopnice v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Zlata Gjnngjenac, naša odlična, priljubljena pri-madona zapoje na koncertu, ki bo v ponedeljek 12, t. m. v veliki filharmonični dvorani, pet pesmi Danila Švare. Pesmi so zelo melodijozne in nudijo umetnici možnost, da pokaže vse svoje pevske odlike. — Na koncertu sodelujejo še gg. Aleksander Kolacio, ki zapoje šest pesmi, g. prof. Marjan Li-povšek, ki zaigra klavirsko sonato: Ljubljanski kvartet zaigra vse od Danila Švare. Spremljavo oskrbi g. prof. Pavel Šivic. Sestanki »Ljubljana« ima drevi ob 8 pevsko vajo. Zveza akademsko izobraženih žen bo imela članski sestanek v soboto 10. aprila, ob pol devetih v društveni sobi kavarne »Union«. Na dnevnem redu predavanje ge. Zdenke Adamič o pravniškem kongresu na Dunaju. Vabljene vse članice in prijateljice društva Fantovski odsek šentpeterske prosvete ima drevi ob 8 sestanek s predavanjem g. Premrla, uradnika ONZD. Cerkveni vestnik Duhovne vajo s tečajem K. A. za uradnice in trgovske nastavljenke bodo v jjršulinskem samostanu v dneh od 9. do 18. aprila Začetek duhovnih vaj v petek, 9. aprila, ob 8 zvečer. Vse na-meščenke iskreno vabljene. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurah Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinjec ded., Rimska cesta 31. blodni salon ANKA PUČNIK Šelenburgova ulica 1 izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunaiskih modelih. I Medvedka Marko in Nikolaj bosta ob poskoč ni kotnedijantovi pesmi plesala v ponedeljek ob 7 zvečer na odru ljubljanske opere. Razen tega boste na letošnji materinski proslavi videli še vse polno drugih zanimivosti. Spored je sestavljen tako, da pridejo na račun stari in mladi Režija je v spretnih rokah člana dramskega gledališča g. Jermana, ki se je že z lansko prireditvijo izkazal otroke pa je zbrala iz vseh vetrov in jih naučila peti ter jih bo oskrbela s potrebnimi kostimi gdč. Vancajzova. Vstopnice se dobe v predprodaji od sobote, 10. t. m. dalje v unionski trafiki. I Strelska družina Ljubljana. Občni zbor ljubljanske strelske družine bo v petek 9. aprila t. 1. ob pol 19 uri v vrtnem salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Po izvršenem občnem zboru bo istolam zaključek letošnjega sobnega streljanja z malokaliberskimi puškami, združeno z nagradnim tekmovanjem. Vabimo brate strelce k polno-številni udeležbi. Uprava. 1 Urbanizem je eno mogočnih gesel moderne arhitekture in Neidhardova razstava v Jak. paviljonu vas more nazorno poučiti o težnjah in problemih, zvezanih s potrebami sodobnega, razvijajočega 6e mesta. Ker je vsak večer ob pol sedmih strokovno vodstvo na razstavi, 6e vsem nudi prilika, spoznati se z nalogami urbanizma. I Na III. drž. mešani meščanski šoli v Ljubljani (Moste) je imelo društvo »Šola in dom« v nedeljo, 4. aprila t. I. svoj drugi letni sestanek. Vabilu se je odzvalo okoli 200 staršev, ki so z zanimanjem sledili dnevnemu redu. Uvodoma je g. prof. Mesojedec Mirko podal misli, kako pomagati naši mladini do boljših šolskih uspehov, govoreč predvsem o zaposlitvi, kontroli, avtoriteti in družbi kot važnih vzgojnih sredstvih pubertetne dobe. Sledilo je poljudno predavanje g. prof. Hrovata Emila o duševni higijeni mladostnika, ki ie pokazalo 6taršem veliko važnost duševne profilakse t. j. pravilnega ravnanja in občevanja z mladostnikom v najnevarnejši razvojni dobi. Po predavanju je g. Mesojedec razjasnil poslušalcem, kakšne izglede ima meščanska šola za bodoče z ozirom na tozadevne izjave g. ministra prosvete. Tudi je navedel vsa možna pota njenih absolventov po sedanjem stanju, širšemu sestanku so sledili razgovori razrednih starešin z roditelji. 1 Bufef »Rio« postreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica Din 1.50. 1 Samomor mladega zobotehnika. V noči na včeraj se je na stranišču neke kavarne okoli pol 2 zastrupi! z veiiko količino solne kisline mladi zobo-tehnik Kavčič, ki je bil v Ljubljani precej znan. Kavčič je bil star okoli 34 let ter je imel pred časom zobotehniško prakso v Ljubljani, zadnji čas pa se je preseiil v Dol pod Ljubljano. 1 Vlomljeno je bilo v noči od lorka na sredo v stanovanje g. Marije Petelin, Rožna dolina, cesta IV št. 35. Tat je odnesel večjo množino perila. Svarimo pred nakupom. I Dva ponesrečenca. Pri telovadbi si je zlomil nogo 24 letni litograf Kržišnik iz Židovske ul. 5. — S kropom se je polila po prsih 21 letna hči sluge Ivana Geršak iz Hrenove ul. 15. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v splošno bolnišnico. i Prijatelj dobrih koles. Janez Gabrovec je star 63 let in je vdovec. V kriminalnih zapiskih je označen za človeka »brez stalnega bivališča«. Je sicer prevžitkar. Zaradi raznih tavin je bil že 15 krat kaznovan. Prav rad ima nova kolesa. Lani novembra je izpred trgovine Frana Urbanca izmaknil 700 Din vredno kolo, ki je bilo last tvrdke Rojina & Co. Sodnikom malega senata je pripovedoval dolgo in debelo zgodbo »Vejo, gospodje! S kolesom sem privozil v Ljubljano Postavil sem ga pred trgovino. Ko sem hotel nanj sesti, pa ga več ni bilo. Zato sem vzel drugo kolo.« Bil je obsojen na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta Janez po sodbi: »Milo prosim! Pošljite me. gospod predsednik, za nekaj časa na dopust!«... »Boste potem zopet kradli. Pokorite se malo!« je bil odgovor. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Jugoslovanska knjigarna priporoča sledeče knjige: Dorner. Neue Stunde des Kindes Kinder predigten. 236 str. vez. Din 54. Dfirner, Liturgischc Kinderpredigten und Anregungen zur richtigen Ge-staltung des Kindergottesdienst 79 str. nevez. Din 17. Dorner, Kinderpredigten zur Weckung apostoli-schei Gesinnung un Tat. 71 str. nevez. Din 17. Drinck, Wege der Liebe und des Lebens. Standes-vortrage fiir die Jugend im Lichte der Eucharistie. 194 str. nevez. Din 39. Gfall, Die christliche Familie in der Pfarrgemeinschaft. Im Auftrage der Katho-1 i seli en Aktion 118 str. nevez Din 40. Heiler, Un-ser Glaube an den Auferstandenen. Eine geschichts-methodisehe Darlegung. 106 str. nevez. Din 29. Koli, Standeslehren fiir Jungmanner. 143 str. nevez. Din 40. Mosshattier, VVerkbuch der religiossen Madchen-iuhruug. 326 str. vez Din 63. Pfieger, Vor der Ent-scheidung. Oberlegungen zur seelisehen Bedroht-heit des heutigen Menschen. 146 str. vez. Din 49. Ratligeber. Du Magdlein h8re! 311 str. vez. Din 48. Ročk, Vom Reiclitum Christi. Kurzpredigten ftir alle Soitntage des Kirchenjahres 138 str. nevez. Din 36. Novo mesto Materinski danie preložen na nedeljo. U. t. m. ob pol 4 popoldne. Občinstvo, ki je že kupilo vstopnico prosimo, u3 jili obdrži ter uporabi v nedeljo.