Poštnina plačana — Sped. abbon. post. _ II gr. Leto IV. Št. 62 Ivst 18. februarja 1950 IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava: Trst. ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 250 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov : za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Cena lir 15 Križev pol Kaj prinaša pogodba FLRJ -Anglija slovenskih napisov Glede na okolnost, da so mnogi trgovci in obrtniki v tržaških Predmestjih in okolici rajši odstranili svoje napise, kakor da bi plačevali visoke davne m vnovič pio-sili za odobritev napisov^je uredništvo «Gospodarstva» postavilo na 1 tiskovni konlerenci Conskega pred-sedništva dve vprašanji: D Ali bi ne kazalo davka na napise prilagoditi plačilni zmoznosii trgovcev in obrtnikov? 2) Ali daja vprašanje uporabe jezika pri napisih povod za diskriminacijo? (Pod vplivom angleškega izrazoslovja je prišla ta beseda tutti pri nas zelo v rabo in pomeni Pri podeljevanju pravic deliti državljane, recimo, po jeziku v več Vrst in dajati prednost drugim pred drugimi. Prip. ur.). «Gospodarstvo» je prejelo na tiskovni konferenci 23. januarja odgovor, ki pravi, da je davek (taksa) na napise v Trstu nižji kakor v I a-liji (pri nas ISkrat višja kakor pred vojno, v Italiji pa v nekaterih mestih tudi 40krat). Z druge strani ne igra vprašanje uporabe jezika ni-kakšne vloge; če so nekateri obrtniki in trgovci odstranili napise «v nekem določenem jeziku» (slovenskem), so to storili zato, da ugodijo svojim gostom, oziroma odjemalcem. Takšen odgovor nas seveda ni mogel zadovoljiti. Primerjava z razmerami v Italiji ne pove ničesar, ker bi bilo treba primerjati skupno obdavčenje, da bi povedala vsaj nekaj; sicer napoveduje odgovor povišanje davka na napise za 20-krat v primeri s predvojnim. Na drugem mestu nam je bilo sporočeno, da znaša letni davek (taksa) na napise *n vsakovrstno reklamo 400 lir po kv. m v predmestju in okolici, v samem mestu pa trikrat toliko. Za napis je potrebno predhodno dovoljenje s strani občinskega tehničnega urada in mestne policije, da se presodi napis «z estetičnega Vidika in odstranijo morebitne jezikovne nečistosti». Odgovor pravi dalje, da izvršijo oblasti vse te po-trebene formalnosti zelo hitro. V samem listu bi zdaj prosili Consko predsedništvo, naj nam po svojem tiskovnem uradu razreši uganko, zakaj so slovenski napisi izginili, ko je mestna policija zahtevala °d obrtnikov, da vložijo na novo Prošnjo za odobritev. Zakaj jih biso obrtniki sneli poprej? Mar so se menjali gostje in odjemalci kar čez noč, in sicer prav v trenutku, ko so se pojavili organi mestne dPrave in zagrozili z «zakonitimi» Posledicami? Storili so to, da se izognejo križevega pota, po katerem mora vsak, ki hoče izposlovati odobritev napisa. Nekateri so se tudi obrnili za ostrim vetrom, ki piha Proti našemu jeziku iz vseh uradov. Kakšen je ta hitri postopek ob stev? Poleg prošnje na kolekova-Pdm papirju in z natančnim opisom Pačrta za napis, je treba priložiti bve fotografiji pročelja stavbe. Pred odobritvijo pride na lice mesta po-Sebna uradna komisija, kar stane Prosilca 3—4.000 lir. _ Gre za napise, ki so bili postavljeni po zlomu fašizma in so po *yoji sestavi nosili žig svobode; bi-!' so namreč slovenski ali vsaj dvojezični. Mar bi ne bilo mnogo bolj Preprosto in praktično, da bi me-mna uradna komisija na lastno pobudo — če že mora nadzirati napi-*e z estetičnega in jezikovnega vidika — sama pregledala napise na mestu? Ne, potem bi jih ne mogla javno zvreči, ker je ZVU odpravi-m zakon, ki je prepovedoval «tuje napisek». Zaželeni rezultat se da do-^či laže po drugi navidez povsem zakoniti poti, da se krivda lahko Vrže na «odjemalce in goste». VRLIKE ladje se ne rentirajo Predsednik velike angleške družbe čunard Line je zanikal vest, da name-rava družba naročiti čezoceansko lad-j° s tonažo 85.000 ton, da bi konkurira ameriški družbi US Lines, ki namerava zgraditi več takšnih ladij do eta 1953. Ladja s takšno tonažo bi da-nes stala okoli 15 milijonov funtov, in g3 zavarovanje bi morali plačati 5 do milijonov funtov. Beograjska »Borba« prinaša komentar o pomenu jugoslovansko-an-gleške trgovinske pogodbe. Spričo napora jugoslovanskih delavcev in okrepitve trgovinskih zvez Jugoslavije z drugimi državami je gospodarska blokada s strani Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav propadla. Okrepitev gospodarskih stikov s tujimi državami, se zrcali zlasti v trgovinski pogodbi z Anglijo, ki predvideva trgovinsko 'izmenjavo v vrednosti 100 milijonov funtov v teku petih let. Protijugoslovanska propaganda je skušala izkoristiti predvsem vprašanje jugoslovanske odškodnine za angleško podržavljeno imetje. V resnici se je Cehoslovaška v oktobru lanskega leta, obvezala, da bo V. Britaniji kot odškodnino za angleško podržavljeno, imetje plačala 8 milijard funtov. Plačilo je bilo razdeljeno na 18 obrokov, med temi mora CSR poravnati 4 v teku štirih let. Začenši od leta 1954 mora češkoslovaška plačati V. Britaniji v teku 11 let 20 milijard funtov javnih dolgov. Trgovina z vzhodnimi državami omogoča V. Britaniji velik prihranek dolarjev. Med takšne najvažnejše pogodbe sodijo angleške pogodbe z ZSSR, CSR, Poljsko itd. Te države trgujejo z zapadnimi državami; zato je popolnoma neosno-van očitek kominformske propagande na račun Jugoslavije, češ, da sklepa pogodbe z zapadnimi državami. Trgovinskim stikom z zapadnimi državami, ki prinašajo Jugoslaviji koristi in ki slonijo na osnovi recipročnosti, se Jugoslavija ne bo nikdar odpovedala. JUGOSLOVANSKI LES ZA ANGLIJO Po podatkih angleških listov se je Jugoslavija v najnovejši trgovinski pogodbi obvezala, dobaviti Angliji v teku 5 let 160.000 standardov (4,672 kub. ni — 1 sandard) žaganega mehkega lesa in 200.000 kub, m trdega lesa, poleg pragov, jamskega lesa in furnirja. Skupna vrednost dobavljenega lesa bo dosegla 58 mil. funtov. Angleška vlada bo objavila besedilo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo v Beli knjigi. Po bilanci v novembru bo Jugoslavija dobavila Angliji 60.000 standardov mehkega lesa in 180.000 kub. m trdega na račun stare pogodbe. Angleška vlada se je obvezala, da bo pospešila izvršitev jugoslovanskih naročil za opremo industrije v vrednosti 30 milijonov funtov in bo zajamčila kredit 8 milijonov funtov. Jugoslavija bo pričela vračati kredit 30. junija 1953 v obrokih po 500.000, 1 milijona in 2 milijona funtov. POMORSKI SPORAZUM Trgovinska pogodba vsebuje tudi določbo, s katero sta se pogodbeni- ! ci odpovedali vsake diskriminacije o pomorski plovbi. Predstavniki plovnih družb obeh držav se, sestanejo, če bo mogoče pred koncem marca, da bi v podrobnostih preučili vsa plovna vprašanja. Velika Britanija bo dobavila Jugoslaviji 200.000 toni nafte v 1. 1950, 150.000 ton v 1. 1951 in po' 100.000 t. v naslednjih treh letih, 30.000 ton avtomobilskega in 2.000 ton letalskega bencina. V. Britanija bo dobavila 2.000 ton kavčuka. Državi bosta izmenjali še veliko količino raznih drugih izdelkov in polizdelkov. Kontingente bosta določali za vsako leto posebej. FINANSIRANJE IZMENJAVE Danes so že znane nekatere podrobnosti glede finansiranja angle-ško-jugoslovanske izmenjave. Finansiranje je prevzela Midland Bank, ki finansira že trgovino s Poljsko in se je pred dobrim tednom, obvezala, da bo do konca marca zajamčila Poljski kredit 2,5 milijona funtov. Ta način finansiranja trgovinske izmenjave med Anglijo in tujimi državami se je po mnenju londonskih gospodarskih krogov popolnoma obnesel. Midland Bank je stavila na razpolago za jugoslovanske nakupe v Angliji in na šterlin-skem področju sploh 2,5 milijona funtov. Dogovorjeno je bilo, da se tl krediti nakažejo v treh obrokih, in sicer do višine 7,500.000 funtov. mm P® LABI V SVET Prednosti in pomanjkljivosti plovbe po liavi Češkoslovaška plovba po Labi ima danes že nad 251etno tradicijo in razpolaga z velikim plovnim parkom. Njena vloga v zunanji trgovini izvira iz okolnosti, da je CSR po Labi povezana s Hamburgom. Leta 1929 je odpadlo v čsl. zunanji trgovini (skupna vrednost 40.487 milijonov Kč) 7 odst. (2.859 mil. Kč) prometa na posredovanje labske plovbe, leta 1936 9.4 odst. in 1937 od celotne vrednosti zunanje trgovine 22.952 mil. Kč celo okrog 10 odst, t. j. 2.234 mil. Kč. Po vojni se plovba po Labi nekaj časa ni mogla razviti, zlasti ne po vsej prvotni dolžini do Hamburga. Sele spomladi 1946 so pričeli z manjšimi prevozi, toda hamburško pristanišče je bilo tedaj še v neredu in brez čezmorskih plovnih zvez. Zato je padel delež prometa po Labi v čsl. zunanji trgovini na 3,26 odst. t. j. 81 mil. Kč od celotnih 24.591 mil, Kč. Leta 1947 je suša in preplitva struga Labe preprečila celo običajen promet, v letu 1948 pa je bil kljub slabim vodnim razmeram- nekaj boljši kot v Lansko leto je pričela . običajna ovba komaj 15. marca in zaradi lerlinske krize« je slabo kazalo, eškoslovaške ladje so bile1 tedaj line, ki so vozile po vsem toku :ke. Slab promet V tem letu pa je >et povzročilo stanje vode. spo-ladl je bil bodisi odvoz kakor do-iz blaga šibek, pod zimo pa, ko . blagovni promet znatno in hi-o narasel, je nizka voda zavrla izvoj rečnih prevozov. Ing. J. 'Kohout, generalni ravna-lj »Csl. plovby labske« piše v asilu ministrstva za zunanjo trgo-ino sledeče; Da pomeni v povojem času pot po Labi kljub neka-■rim zmotam najkrajšo in najce-ejšo zvezo CSR z morjem na _za-adu. Njena vrednost je se večja, er oskrbuje prevoze po njej ce-toslovaško podjetje, ki ureja pro-let po lastnih vidikih in razpolaga lastnim ladjevjem. Za CSR treba meniti še dve prednosti, ki jih aja plovba po Labi: 1. prihranek eviz za stroške tranzita, skozi emčijo: 2. Csl. plovna družba ima Hamburgu vedno dovolj rečnih idi j, kar olajšuje sprejem tudi ajvečjih pošiljk blaga in omogoča eposredno prekladanje z rečne idje na čezmornik in obratno. Obe rednosti daje mednarodni značaj eke Labe, zaradi katerega je plov-a po njej svobodna. Avgusta 1949 je CSR sklenila aorazum o najetju skladišča št. 41 hamburški luki, in sicer v onem delu, ki je znan pod imenom »Se-gelschigfhafen«, Jporabna površina skladišča znaša 4.670 m2, na razpolago je 7 električnih 3-tonskih žerjavov. Skladišče ni na ozemlju čsl. »svobodne cone« v hamburškem pristanišču, ki služi zlasti oceanskemu prometu, prav zaradi tega pa je praktično, ker je dostopno za ladje manjše in srednje tonaže. Tudi z železnico ima dober spoj. Danes pristaja ob skladišču tedensko po več čezmornikov in vrsta rečnih ladij labske plovbe. Tudi železniški promet je živahen. Ves ta promet je bolj urejen kakor na drugih mestih v pristanišču. Na splošno namreč Hamburg po vojni še ni dosegel nekdanje tehnične popolnosti in urejenosti luškega-poslovanja, čeprav ni več daleč od tega. B. Z. Zopet svobodna konkurenca med severnimi pristanišči Visok; komisarji, ki nadzorujejo zapadno Nemčijo v imenu zmago-v l ev, so s posebno noto razveljavili dogovor iz leta 1948 o razdelitvi Prometa med pristanišči Belgije in Holandije ter Zapadne Nemčije. Poslovanje urada Rhine Central Booking Office, ki je vodil nemški promet skozi belgijska in holandska pristanišča, je bilo odpravljeno. Razve'javljena je bila določba, po kateri pripada nemškim pristaniščem 20 % prometa za nadaljnjo odpravo. To se pravi, da bo poslej popolnoma svobodna konkurenca med belgijskimi, holandskimi in nemškimi pristanišči. Gre predvsem za do-važanje ameriške pomoči z» Nord- rhein__Westfalle, predvsem žita. Holhndska vlada je še nedavno zahtevala, da bi holandskim in belgijskim pristaniščem moralo pripasti ne 15 e/c prevoza žita, temveč 53%. Uvoz je zdaj prepuščen zasebnikom, prav tako so zapadne sile prepustile zasebni pobudi vprašanje sporazuma glede delitve prometa med severnimi pristanišči. Nemci so s tem. ukrepom zadovoljni in delajo zdaj na to, da bi ZDA prepustile njihovim družbam tudi del prevoza ameriškega blaga v Nemčijo. Samo v decembru je odšlo iz ZDA in Komade 45 ladij v smeri proti Hamburgu. MISLI ZA JESTVINICARJE. »Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kdo si.« Usoda narodov je odvisna od kakovosti njihove prehrane. (Bri iat-Savarin) Italija se približuje Nemčiji V frenulku, ko miso francosko-nemšlca trgovinska pogajanja rodila pričakovanega uspeha in ko so se tudi politični odnosi med sosedoma na Renu precej ohladili, se skuša Itailija politično in gospodarsko približati Nemčiji. Francozi so Nemcem očitali, da koretirajo z Italijo, v Bonnu pa odgovarjajo, da se jim ponuja Italija. Vsekakor so italijanski trgovci in kmetje silno aktivni, kar dokazuje, tudi nedavni sestanek v prostorih Združenja italijanskih trgovcev v Milanu. Na sestanku je spregovoril tudi predsednik italijansko-nemške trgovinske zbornice. Vsi govorniki so se zavzemali za pospešitev trgovinske izmenjave z Nemčijo. L. 1938 je italijanski izvoz v Nemčijo dosegel 19,07 odst. vsega italijanskega izvoza in 36,9 odst. italijanskega izvoza v evropske države. L. 1948 je znašal italijanski izvoz v zapadno Nemčijo 2,9 odst. in 6,3 odst. v devetih mesecih 1949 pa 7,5, oziroma 14,8 odst. Izmenjava torej napreduje. Italija Izvaža predvsem južne pridelke in uvaža premog. Izvoz južnih pridelkov (sadja, pomaranč in limon, povrtnine itd.) je dosegel v 9 mesecih 1949 500.000 t. 1. 1948 pa 271.000 (1. 1938 1,202.000 Ion). Vrednost tega izvoza je znašala lansko leto 40 milijonov dolarjev. Od tega so Italijani dejansko prejeli 16.000 milijonov, drugi denar je ostal za kritje italijanskega uvoza iz Nemčije. Vrednost vsega italijanskega iz voza v develih mesecih 1949 je dosegla 466 milijard in 62 milijonov lir, vrednost italijanskega izvoza v Evropo 235 milijard 441 milijonov, vrednost izvoza v Nemčijo 34 milijard 875 mil., vrednost uvoza iz vseh držav je znašala 681.676 mil., iz evropskih držav 202.404 milijonov, iz Nemčije pa 26.349 milijonov lir. ITALIJANSKO-NEMSKA KONKURENCA NA SVETOVNIH TRGIH V zadnjem času se nemški proizvodi čedalje bolj uveljavljajo na mnogih tržiščih na škodo italijan- No bruseljski avtomobilski razstavi V času od 15.—20. januarja so v Bruslju priredili 33 avtomobilsko razstavo. Bruseljska razstava je velikega mednarodnega pomena. ZDA V. Britanija, Francija. Cehoslovaška, Italija in Nemčija se potegujejo za nove kupce avtomobilov. Belgijski trg. je bil doslej splošno ugoden, ker razpolaga Belgija s čvrsto valuto, toda letos je pričelo število kupcev pojemati. Američani so prišli z raznimi novostmi, predvsem z izpopolnitvijo krmilnih napravi. Med temi omenja strokovni tiski izum popolnoma avtomatične transmisije pri vozilih Prelom med Poljsko in Francijo Francoska vlada je obvestila poljskega poslanika v Parizu, da francoska delegacija, ki je bila pripravljena na odhod v Varšavo na trgovinska pogajanja, ni odpotovala. Trgovinski do-gcvoi je stekel 31. decembra. Njegov obseg 5 in pol milijarde frankov v vsako' smer je bil skoraj popolnoma izčrpan. Francija je prejela 875.000 ton premoga in raznih proizvodov. Izvozila je volno, kemične izdelke in stroje. Čeprav ni prišlo do novih pogajanj, se trgovinska izmenjava ni ustavila, temveč se nadaljuje v okviru splošnega dogovora z dne 19. marca 1948, k: velja do 31. decembra 1952. Poljska vlada je obvestila francosko, da je ustavila vse nadaljnje poljske nabave v Franciji v odgovor na prekinjenje trgovinskih pogajanji ki jih je povzročila francoska vlada. Poljska bo izvršila samo že zaključene kupčije. Ustavljena so bila naročila za industrijsko o-premo in drugega blaga v vrednosti 15 milijonov dol., kakor tudi druga naročila za 35 mil. dol. v klirin-gu. Poljska vlada zahteva, naj Francija plača premog, ki bi ga sicer poravnala z izvedbo poljskih naročil. Švica posoja danar Švica je te dni posodila mnogo denarja starim bankirskim državam, Franciji in Belgiji. Zveza švicarskih bank in Credit Suisse sta dovolila francoskim'državnim železnicam 250 milijonov švicarskih frankov posojila. Denar bo izplačan po posredovanju Francoske narodne banke. Obrestna mera se bo ravnala po načinu uporabe denarja. Za posonlo je treba poroštvo v zlatu. BELGIJSKA BANKA Societè National de Credi t à l’industrie je nadela v Svici posojilo 50 milijonov èvie. fr. To je četrto posojilo po letu 1947. Švicarske banke bodo razpisale posojVo med švicarskimi državljani, ki bodo preseli belgijske obveznice. Obrestovali jih bodo po 4 %. Posojilo je zajamčila belgijska država. Zakasnitev zaradi stavke Zaradi 16-dnevne stavke v tržaških industrijskih podjetjih, ki je dosegla svoj višek v dvodnevni splošni stavki, je izšlo »Gospodarstvo« šele danes in to povečini z gradivom natiskanim še pred stavko. Tržni pregled in borza sta v skladu z datumom lista. Prihodnja številka izide že prihodnjo soboto, tako da čitatelji ne bodo prikrajšani. Uredništvo skih. Tako so mnogi južnoameriški trgi praktično že delj časa zaprti za italijanski izvoz, medtem ko je Nemcem uspelo plasirati mnogo izdelkov, ki jih južnoameriške dežele potrebujejo za svojo industrializacijo, kakor motorje, turbine, stroje itd. V zameno uvažajo Nemci predvsem razne poljedelske proizvode, ki jih Italija ne potrebuje. Sami italijanski opazovalci ugotavljajo poleg tega, da so italijanski izdelki v primerjavi z nemškimi precej dražji. Italijanski trgovski krogi so tudi zaskrbljeni za razvoj nemško-jugo-slovanske tržne izmenjave. Ze V februarju bo Jugoslavija pričela nakupovati vrsto izdelkov, ki so ji potrebni za industrializacijo, pa tudi drobne izdelke široke potrošnje, kakor šivanke, brivska rezila, glavnike itd. v zamenjavo za prav tiste proizvode, ki bi jih Italija sama rada plasirala v Nemčiji, kakor vino, sadje in konservirano sadje. I ameriškega podjetja General Motors. Angleži so nastopili predvsem z lahkimi vozili; razstavljenih je bilo kar 6 znamk 1,5 litrskih vozil: Jowett, Morris, ^Riley, Singer, Vauxhal in Wolseley). Tudi Francozi izdelujejo predvsem mala vozila. Sicer so bili razstavljeni avtomobili vseh vrst. V avtomobilski tehniki prednjačijo Američani, kakor poroča neki Anglež. Angleži so zaostali za njimi, ker so morali vozila, ki jih izvažajo na ameriški trg prilagoditi ameriškim zahtevam. Ta čas pa so Američani izkoristili za uvedbo novih izumov. Iz Amerike prihajajo poročila o nadprodukciji, čeprav niso tovarne I v Detroitu ini Dearbornu v polnem obratu. Ameriški avtomobil «Keller», ki se približuje evropskemu tipu (4 cil.) stane 87.000 belg. fr., angleški «Vanguard» 89.000 in nemški Opel-Kapitaen 83.000 bel. fr.; «Fiat» 500 386.750 in francoski «Renault» 318.500, češkoslovaški Minor 349.300, «Ford-Anglia» 367.500 in «Volkswagen» 370.000 belg. fr. IZVOZ ANGLEŠKIH AVTOMOBILOV v prvih devetih mesecih lanskega leta je dosegel 243.608 komadov; vsa proizvodnja je znašala 371.010. Nekaj stopenj pod ničlo Kakšna gonilna sila teh nekaj stopenj pod ničlo! Drvarnice se praznijo, seveda tisti, ki so se z drvmi v pravem času založili, drugi, t. j. večina Tržačanov, hajdi k drvarju! Ta navadno zopet nima na zalogi dovohj blaga in mora h grosistu. Toda niti grosisti se verjetno niso založili dovolj z drvmi in so se zadovoljili s prvimi pošiljkami, ki so sicer bile letos bolj obilne kakor lanske. Ko bi bili vedeli, da se po toplem zaletu januarja pojavi sv. Sava s sibirskimi vetrovi. Ne črtajo listov! V nekem ljubljanskem listu je dr. Ma-nohin še v toplih januarskih dnevih svaril, naj bomo pripravljeni na vdor mrzlejšega vala iz Sibirije. Zadel je, kakor lansko leto, ko je natančno po tednih izračunal, koliko časa bomo imeli suho zimo. Koliko bi bili lahko zaslužili naši drvarji, ko bi ga bili poslušalii! Danes so drva na drobno že po 1300, pred nekaj meseci si jih lahko dobil za okoli 1000 lir stot. Ko bi »Gospodarstvo« poročalo o Ma-nohinovih napovedih, bi verjetno še danes naletelo na kritiko: To ne sodi v gospodarski list. In Vendar je že danes mnogo »konservativnih« kmetov, ki se pri delu ravnajo po radijskih vremenskih napovedih. Za drvarje in oglarje torej prava sreča teh nekaj stopenj pod ničlo s kraško bur jo. Nič slabše za inštalaterje. Po prvem hujšem mrazu pokajo po Trstu vodovodne naprave in celo stranišča, da je ve e1 je, za industrijce in instala-t r e namreč. Tudi električarjem prinese burja nekaj zaslužka. Pokvarjene električne pečice privlečejo na dan penzionirani profesorji in uradniki, ki samevajo v sobah za samce in jih včasih ogrejejo samo ostri pogllfdi gospodinj. Gostilničarji in kavarnarji si verjetno niso mnogo na bo’jšem ob burji. Tu pa tam se nekdo pogreje s »punčem« ali zvrne kozarček žganja, toda po večini Tržačani ostanejo rajši doma in čakajo, da burja preneha. Prav je imel tisti Tržačan, ki se je oni dan v openskem tramvaju nekje na Kolonji priduševal, da ne da enega poletnega dne za vso zimo. Tisti brivec, ki je v dnevih »sibirskega« mraza obril dva Tržačana in je moral seči v zasebno mošnjo, ko je bilo treba plačati najemnino, mu bo gotovo pritrdil. V katero vrsto naj prištejemo lekarnarje in zdravnike, med zado-voljneže ali nezadovoljneže? Med milo zimo sem naivno pobara« zdravnika-prijatelja, kako mu gre. »Slaba letina!« mi je odgovori strokovno. L. B. Vzpon Reke ob naravnem zaledja Promet v luki prekosil predvojnega - Redne proge z vsem svetom S priključitvijo k Jugoslaviji je Na drugem mestu navajamo po- j cifiku in Atlantiku Severne Ame-bila Reka priključena k svojemu na- datke o progah, ki imajo Reko za 1 rike. i r —*—°t ,ons- vije, ki pospešuje čedalje trgovin- redno ha £eko tudi ladje tujih 21 ladlJ’ kl 50 prlspele v resko pn" sko izmenjavo s posredovanjem Re- družb, kakor švedske Svenska Lloyd Stanisče’ v teku devetlh mesecev J5*aJr° : holandske Royal Netherlands Steam- ' lanskega leta: 5.1S5 jugoslovanskih ship Company, angleške Ellerman’s j ladij s tonažo 535.737 t. 242 italijan-Wilson Line, norveške Der Nord- skib ske Nidellhavs Linie, predvsem pa ladje Tržaškega Lloyda, «Italia» in drugih italijanskih družb; dalje ladje družb ZDA, kakor American Lines in Lykes Brothers Sieamship Company. Te družbe vzdržujejo 12 rednih prog z Reko, tako da je Re- __„__________ _______ ______ .. ka povezana s pomorskimi proga- 1949 znašal že 1,614.644 ton. To se mi s Svedijo, Holandijo, V. Brila- raelska. Vsega skupaj je priplulo pravi, da je že v devetih mesecih nijo, Norveško, Indijo, Pakistanom, 5.769 ladij pod 19 zastavami s skup- Južno in zapadno Afriko, Južno in i no tonažo 1,365.135 čistih registrskih Srednjo Ameriko, z obalami na Pa- osnovo za razvoj reškega pristanišča. Promet čez Reko je že davno prekosil promet za^ časa italijanske u-prave, ki je v 1.' 1939 dosegel višek, t. j. 252.422 ton. 1. 1946, ko še ni bilo pristanišče obnovljeno, je šlo skozi Reko 622.561 t blaga in 1. 1947 970.596 t. V 1. 1948 se je promet dvignil kar na 1,659.361 t, medtem ko je v prvih devetih mesecih 1. (204.128 ton), 35 ameriških (153.591 t), 45 angleških (110.282 t,) 13 panamskih (45.577 t), 14 norveških (25.528 t), 8 sovjetskih (20.267 t), kakor tudi 12 švedskih, 174 tržaških, 12 holandskih, 2 iz Hondurasa, 4 grške, 2 turški, 1 švicarska, 1 kanadska, 2 madžarski in 1 iz- ianskega leta dosegel vsem letu 1948. promet v ton. ŠEST REDNIH PLOVB Jugoslovanske linijske plovbe V času od 19.—31. januarja so priplule, oziroma odplule iz našega pristanišča naslednje ladje: AMERIŠKE LADJE: »Exporter« (8000 t., New York) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju razno blago. Natoi je naložila večjo količino celuloze avstrijskega izvora, namenjene v Boston in Filadelfijo. »Authwing« i (6800 t., New York) je izkrcala ob hangarju 62 razno blago, nakar je odplula v ZDA. »Maiden Creek« (7000 ton, New York), je izkrcala razno blago1 za ZDA. » Ruth Lykes«i (8000 t., Galveston - Texas) je izkrcala v Stari luki razno blago. »Mihael T. Gonlandris« (7000 t., New York) je iztovorila v luki pri Sv. Andreju večjo količino žita. » Golden State« (8000 it., New York - Marine State Lines) je izkrcala ob hangarju 62 žito in razno blago, nakar je odplula v ZDA. »Virginia Lykes« (9000 t., New Orleans - Lykes Lines) je izkrcala ob hangarju 63 tovor žita. »War Hawk« (8500 t., Mobile) je izkrcala pri silosu tovor žita nakar je odplula v ZDA. JUGOSLOVANSKE LADJE: »Topusko« (3300 t., Reka) je ob hangarju 71 v luki pri Sv. Andreju več dni nakladala 2000 ton solitra avstrijskega izvora (Oesterreichi-sche Stickstoffwerke Aktiengesell-schaft, Linz af Donau), namenjenega v Aleksandrijo. Razkladanje iz V pristanišču živahnejše vršila špedicijska tv. Fr. Parisi, i la manjšo količino raznega blaga Naložila je tudi veliko pošiljko le- \ namenjenega v Beirut, sa. Ob pomolu 5 smo opazili tudi I »Duino« (7159 t., Tržaški Lloyd) ladjo »Livno« (7000 t., Reka), ki je J je odplula prazna iz Stare luke v po kratkem času zopet odplula, i luko pri Sv. Andreju. »Gerusalem- »Titograd« (3.199 t., Reka), nova motorna ladja podobna »Zagrebu« je vkrcala ob molu 5 v luki pri Sv. Andreju tovor lesa, namenjenega v Aleksandrijo, nato pa je odplula v Staro luko zaradi izpopolnitve tovora. ANGLEŠKE LADJE: »Markah« (5200 t., Sunderland) je med večdnevnem bivanju naložila večjo količino! magnezita avstrijskega izvora, namenjenega na Japonsko. »Reborn« (1800 t., Malta) je ob molu 5 naložila manjše količino premoga in nato> odplula. TRŽAŠKE LADJE: »Ambra« (7176 t., Tržaški Lloyd) je po kratkem bivanju ob hangarju 69 odplula. »Astra« (7247 t.. Tržaški Lloyd) je naložila ob hangarju 69 razno blago in 510 ton solitra avstrijskega izvora (Oesterreichische Stickstoffwerke Aktiengesellschaft Linz af Donau), namenjenega V Durban in Capetown. » Chioggia« (motorna ladja 3004 t.) je vkrcala ob hangarju 58 v luki pri Sv. Andreju večjoi količino (2999 ton) solitra avtstrijskega izvora namenjenega v Aleksandrijo nakar je od- vagonov in vkrcanje na ladjo je iz- | plula v Staro luko, kjer je naloži- me« (8052 t., Tržaški Lloyd) potniška ladja, je naložila ob hangarju 61 manjšo količimo raznega blaga ter odplula v Egipt. ITALIJANSKE LADJE: »Monginevro« (.7176 t., Genova, Navigazione Alta Italia) je razložila v luki pri Sv. Andreju tovor žita. »Aldebaran« (1577 t., Genova Marittima mercantile) je bila več j dni ob molu 5 zaradi popravil. »A-dele Croce« (2000 t., Genova) je naložila v Stari luki manjšo količino lesa in nato odplula v luko pri Sv. Andreju zaradi izpopolnitve tovora. »Sarga« (1500 t., Genova) je vkrcala ob molu 5 tovor lesa namenjenega v Egipt. »Sebastiano Ve-nier« (7176 t., Benetke - Navigazione Veneziana) je izkrcala ob hangarju 58 razno blago. GRŠKE LADJE: »Eugenia Chandris« (4500 t., Pirej) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju večjo količino koruze. »Ti-nos« (2000 t.. Pirej) je pristala ob molu 5, kjer je naložila kot navadno tovor lesa, namenjenega v Grčijo. D. „Z želodcem v Parizu - s srcem y Berlinu' Gospodarski pomen Posarja za Francijo - Proračun 37 milijonov frankov dni zo- | kaj manj kakor milijon Fosarcev. I des Mineš; Francija je pripravije- Usoda Posarja je bila te pet postavljena na svetovno pozo- j Največje njihovo bogastvo sta pre- Jugotilovansika linijska plovidba, državno plovno podjetje na Reki, je izdalo nov vozni red na svojih stalnih progah za prvo* polletje 1950. Družba vzdržuje šest stalnih prog. V primeri z dosedanjim voznim redom so nastale nekatere iz-premembe, ki jih omenjamo vsaj v glavnem. I. Proga Jadransko morje - Severna Evropa vsakih 15 dni. Odhod z Reke s pristajanjem v Dubrovniku, Alžiru, Oranu, Kazablanki, Londonu, Hamburgu, Rotterdamu, Anver-su, Zeebrugeu (doslej niso ladje obvezno pristajale v tem pristanišču) in Trstu. II. Proga Jadransko morje - Bližnji vzhod z odhodom z Reke vsaki teden (doslej vsakih 10 dni) in vrnitvijo na Reko ter pristajanjem v Trstu, Dubrovniku, Bejrutu, Aleksandriji, Benetkah in Trstu (ob povratku). III. Proga Jadran - Izrael - Turška z odhodom z Reke vsakih 28 dni. Doslej niso ladje pristajale v izraelskih lukah, pač pa je obstajala zveza Jadran - Turška vsakih 20 dni. Nova proga: Reka — Dubrovnik — Haifa — Tel Aviv — Smirna (Izmir) — Carigrad — Benetke — Trst — Reka. IV. Proga Jadran - Izrael - Ciper z odhodom z Reke vsakih 25 dni (doslej 20 dni) s pristajanjem v Dubrovniku, Haiti, Tel Avivu, Limas-solu, Famagusti, Iskenderunu, Mer-sinu, Benetkah in Trstu. V. Proga Jadran - Severna Amerika vsaki mesec (doslej vsaka 2 meseca) z odhodom z Reke in pristajanjem v Alžiru, Gibraltarju, New Yorku in Gibraltarju. VI. Proga Jadran - Južna Amerika z odhodom z Reke, oziroma Šibenika vsaka 2 meseca (doslej vsakih 28 dni) in pristajanjem v Splitu, Dubrovniku, Alžiru, Gibraltarju, Dakarju in Buenos Airesu. JUGOSLAVIJA NA DONAVI Nemški listi poročajo, da sta ob Donavi prispeli v Regensburg dve jugoslovanski motorni ladji, ki sta privlekli iz Jugoslavije na 6 tovornih čolnih 2.700 ton bakra in pirita. V Regensburgu bodo ladje natovorile premog iz Porurja. Prvič po vojni se je zgodilo, da so v nemških pristaniščih na Donavi pristale jugoslovanske ladje. Ostra konkurenca na progi Trst-Egipt Tržaška poročevalska agencija A-STRA javlja, da se bo na progah med Trstom in Bližnjim vzhodom vnela huda konkurenca med tržaškimi, italijanskimi in jugoslovanskimi plovnimi družbami. Jugoslovanska linijska plovba je postavila na progo Trst - Reka - Beyrouth -Aleksandrija moderne ladje Zagreb, Skoplje, Topusko, Sarajevo in Vis. V kratkem bo na mesto Visa postavila novo ladjo Titograd. Na progi Trst Beyrouth - Egipt že vozijo: italijanska beneška družba «Adriatica» z ladjami Belluno, Salvo re, Esperia in Chioggia; tržaški družbi E. Balducci z ladjami S. Antonio, Carbonelle in Ascona ter Na-vilevant - Sperco z ladjo Verus. Jugoslovanska linijska plovba je razvila živahno propagando zlasti za svojo progo z odhodom iz Trsta in Benetk. Svoje predstavništvo za podonavsko zaledje je izročila družbi «Seefrachtenkontor» na Dunaju. Napoveduje se ostra konkurenca, ker je Jugoslovanska plovba pripravljena znižati brodnine in sprejeti v poravnavo vsako valuto. BELGIJSKA MORNARICA OBNOVLJENA Danes že lahko trdimo, da je belgijska mornarica v bistvu obnovljena; saj razpolaga že z 98 pomorskimi ^ ladjami s tonažo 398.867 BRT, medtem ko je pred vojno obsegala 101 ,enot s tonažo 423.000 BRT. Ob koncu vojne je Belgija imela še 180.700 BRT. Po vojni so Belgijci najprej izdelali načrt za izgradnjo trgovinske mornarice, ki naj bi obsegala 1 milijon BRT. Pozneje so ta načrt opustili. Začeli so predvsem obnavljati in popravljati stare ladje. Poleg tega so belgijske ladjedelnice imele mnogo naročil iz inozemstva. V letu 1948 so naročila Iz držav s šibko valuto, ki so poprej zaposlile 3/4 belgijskih ladjedelnic, nazadovala. Delež belgijske trgovinske mornarice pri svetovni mornarici je znašal 1. 1914 0,65 odst. rišče. Med Francozi in posarsko vlado1, ki ji je na čelu Johann Hoff-mann, pa tudi med Parizom in francosko1 vlado1 in vlado zapadne Nemčije v Bonnu je bil napravljen poskus za sklenitev sporazuma glede gospodarske in politične pripadnosti Posarja. Poskus je zazdaj propadel. Potovanje francoskega zunanjega ministra Schumana v Bonn ni rodilo zaželenih uspehov, o pogajanjih med Schumanom in Hoffmannom v Parizu tudi ni bilo poročila o doseženem uspehu. Ko bi ta poganja uspela, bi iz Posarja odšel francoski visoki komisar in izročil oblast Posarcem. Posarje je izredno velikega pomena za francosko1, gospodarstvo. Danes, kroži v | deželi francoski frank. Francoski načrt gre za tem, da se Posarje gospodarsko vključi v francoski sestav, politično pa bi dežela dobila avtonomijo. Za njeno obrambo in zunanje predstavništvo bi poskrbela Francija. V Bonnu niso proti gospodarski naslonitvi Posarja na Pariz, vendar zahtevajo, da bi se Posarje vključilo v zvezno državo Zapadne Nemčije. Posarski avtonomisti odbijajo ta načrt, češ, da ne morejo biti z želodcem v Parizu s srcem pa. v Bonnu. Pri volitvah so obakrat zmagali avtonomisti. mog in jeklo. Proizvodnja premoga je 1. 1949 dosegla 14.3 milijona ton premoga in 1,800.008 t. jekla. Proizvodnja jekla predstavlja okoli 1/5 francoske proizvodnje, proizvodnja pa nad 1/4 francoskega izkopa. Prav toliko premoga mora Francija uvažati iz inozemstva, , Lansko leto so povprečno izkopali j 62.960 ton premoga na dan, t. j. okoli 5.296 vagonov ali 1.429 kg na vsakega rudarja. Načrt za tekoče leto predvideva dnevni izkop 36.000 ton. Lansko leto je bil premog takole razdeljen, Posarje 24 Jodst., Francija 28 odst., Nemčija 23 odst.. I Luksemburg, Švica, Italija, Avstri- j ja in Španija okoli 7 odst., ostalih | 18 odst. je ostalo pa za uporabo v samih rudnikih. Francozi navajajo, da je gospodarstvo Lorene, ki je zopet pod francosko oblastjo, tesno povezano z gospodarstvom Posarja. Od leta 1870, sta deželi bili politično: pod skupno upravo, ločili sta se šele leta 1935, ko so se Posarci s plebiscitom izrekli za Nemčijo. Nemški nacionalisti v Posarju odgovarjajo na francoski predlog, da ne morejo biti Posarci z želodcem v Parizu, s srcem pa v Berlinu. Pri pogajanjih v Parizu je šlo predvsem za izkoriščanje premogovnikov, ki jih danes upravlja I na odstopiti delež pri izkoriščanju premogovnikov Posarcem. Do leta 1919 so premogovniki pripadali nemški državi, nato jih je upravljala francoska vlada do I. 1935. Slo je tudi za to, da se sklene trgovinski dogovor, ki bi preprečil posarsko konkurenco francoskemu n. pr. konkurira po-sarska keramična industrija francoski. Cene bi se določevale sporazumno. Carinsko upravo bi prevzeli Posarci, toda v smislu francoskih carinskih določb. OGROMEN DRŽAVNI PRORAČUN Državni proračun Posarja za 1-1950, ki je bil te dni predložen deželnemu zboru, se je povečal nasproti lanskemu za 29 odst. in predvideva 27.531.200.000 fr. dohodkov in 25.137.515.000 fr. izdatkov, prebitka torej za 2.393,685.000 fr-Prebitek v rednem proračunu gre za kritje primanjkljaja v izrednem proračunu, ki izkazuje 9.122,417.000 dohodkov in 11.416.102.000 izdatkov. — Dežela je vsekakor bogata, | Obrtnih delavnic n. pr. ima kar 12.563 (lansko leto 12.225). Na površini 1924 kv. km živi ne- francosko državno podjetje Regie POMORSKA SOLA V Ideali mladih mornarjev PIRANU Osvoboditev je prinesla. Slovencem tudi številne nove šole. Dobili smo slovensko pomorsko šolo, pomorski tehnikum, ki je zdaj v Piranu. Sola je začela z delom 1. marca 1947. v SemedeH pri Kopru, 16. maia 1948. pa je bila premeščena v Piran. Sola vzgaja bodoče častnike trgovinske mornarice. Kdor želi posedati to šolo, mora imeti malo maturo na srednješolskem zavodu, potreben pa je tudi dober vid in sluh, kakor tudi razločevanje barv. Pouk na tej šoli, ki je izenačena s popolno srednjo šolo z zaključnim izpitom, se prav za nrav vrši v dveh sorodnih šolah. Z letošnjim šolskim letom je bili pouk reorganiziran. Tako imamo v Piranu poleg Pomorskega tehnikuma še Pomorsko šolo, ki je nepopolna srednja strokovna šola in traja leto dni. V njej se pripravlja nižji strokovni kader za pomorstvo. Pomorska šola ima dva odseka: brodarskega in strojnega. Pomorski tehnikum v Piranu je popolna srednja strokovna šola in traja tri leta. V njej se pripravlja srednji strokovni kader za pomorstvo. Pomorski tehnikum ima dva odseka: navtičnega in strojnega. V navtični odsek se vpišejo abso venti brodarskega ods.eka pomo-ske šole, čim so dokončali najmanj leto dni prakse na ladjah in v tem času pokazali smisel za ladijsko službo, voljo in sposobnost za daljnje izpopolnjevanje v svoji široki. V strdjni odsek se vpišejo absolventi strojnega odseka pomorske šole, čim so dokončali najmanj leto dni prakse na ladjah in v tem času pokazali smisel za ladijsko službo, voljo in sposobnost za nadaljnje izpopolnjevanje v svoji stroki. Pomorska šola in pomorski tehni- kum v Piranu imata tudi svoj internat, v katerem morajo stanovati vsi dijaki. Revnim in marljivim dijakom podeljuje Istrski okrožni ljudski odbor štipendije. V navtičnem odseku Pomorskega tehnikuma se vzgajajo bodoči kapitani trgovinske mornarice, v strojnem pa bodoči strojni častniki. V prejšnjem šolskem letu je imel Pomorski tehnikum tudi ladje delniški odsek, kjer so absolventi dobiti naslov ladje delniške g a tehnika. Ta oddelek je do danes dovršilo že nekaj dijakov, ki so nato odšli na tehnično fakulteto zagrebške univerze, kjer študirajo za inžinirje ladje-delstva. Ostalim absolventom Pomorskega tehnikuma je, v kolikor ne bi nadaljevali s poklicom, ki šo si ga izbrali pri vstopu v tehnikum, omogočen nadaljnji študij, in sicer: absolventi navtičnega odseka lahko študirajo na filozofski fakulteti matematiko in fiziko, na gospodarski fakulteti gospodarske nauke; absolventi strojnega oddelka lahko nadaljujejo študije na tehnični fakulteti. Vsem ostalim absolventom je že vnaprej zagotovljeno ustrezajoče 'mesto v trgovinski mornarici. Gojenci (njihovo število znaša sedaj 131, med njimi sta tudi dve mladinki, ki študirata na navtičnem oddelku) se z velikim zanimanjem že sedaj pripravljajo za svoj bodoči poklic, ki zahteva celega človeka. Učni načrt in program je zelo obširen. Nh tehnikumu poučujejo kar 40 predmetov, med njimi pet jezikov, in sicer: slovenskega, sr-bohrvatskega, ruskega, angleškega in italijanskega. Največji obseg ima v učnem načrtu seveda stroga pomorska stroka, kot navigacija, astronomija, ra-diotelegrafija, signalizacija itd., v strojnem oddelku pa mehanika, termodinamika itd. Poučujejo srednješolski profesorji — pomorski strokovnjaki. Na dveh obveznih šolskih potovanjih v letih 1948 in 1949 so gojenci svoje teoretično znanje pokazali tud i praktično. Prvega potovanja, ki je trajalo mesec dni, se je udeVežilo 55 dijakov in profesorjev, lanskega potovanja pa 82 dijakov in profesorjev. Na potovanjih so si gojenci ogledali vso jugoslovansko oba hi in vse znamenitosti jugoslovanskih obmorskih mest. Kamor koli je zaplula šolska ladja z dijaki PT-ja iz Pirana, povsod je bila izredno lepo sprejeta. Zlasti lepo je naš mlad pomorski naraščaj sprejela jugoslovanska mladina, ki je naravnost med seboj tekmovala, kako bi pokazala večjo pozornost in gostoljubnost svojim mladim tovarišem, V Pomorskem tehnikumu v Piranu se vzgaja nov kader slovenskih pomorščakov. V njem se poraja slovenska pomorska' delavnost. Iz tega zavoda prihajajo slovenski pomorščaki, prežeti z novim duhom, prežeti z idejo bratstva in strpljivosti med narodi, z idejo enakovrednosti in enakopravnosti vseh narodov na zemeljski krogli; očiščeni vseh primesi nacionalnega šovinizma. Nujnost časa zahteva, da p ostanemo Slovenci tudi v pomorstvu realisti in da ocenimo vrednost morja tudi z njegove praktične strani. Moramo se na morju afirmirati kot dobri kapetani, kot sposobni in vestni pomorščaki; kot dobri trgovci in odlični poznavalci vseh pomorskih vprašanj. Letos bo naš pomorski tehnikum zapustila1 že druga generacija slovenskih pomorščakov in v svet ponesla socialni duh novega slovenskega človeka, duh novega pomorščaka. 1400 let že živimo na bregovih Jadranskega morja, 1400 let je od tega, odkar so ladjice naših prednikov zaorale po brazdi našega morja. Ze skozi 33 rodov bijemo boj na tem evropskem mejniku. Vedno nas je gnalo k morju in po njem v širni svet. Ta smoter je ostal praktično nedosegljiv, dokler ni leto 1945 prineslo svobode. Tedaj se nam je odprl pogled skozi naše zlato. okno na morje, v svet. Danes se nam odpirajo vse perspektive, da se tudi praktično izkažemo na morju. Pomorsko šolo že imamo. Potrebno je, da si zgradimo še slovensko pomorstvo s slovenskimi mornarji na slovenskih ladjah. To naj bo naša osnovna naloga! S. P. POMORSKA BRODARSKA DRUŠTVA V Sloveniji je bilo ustanovljenih več pomorsko brodarskih društev, ki. naj bi med prebivalstvom zbudila zanimanje Za morje. V Ljubljani obstoji že delj časa društvo »Cveto Močnik« s .180 člani; društvo ima na razpolago že pet jadrnic. — Pomorsko brodarsko društvo v Solkanu si je samo zgradilo jadrnice. Iz Italije 1,367.777 TON BLAGA ERP JE PRIPELJALO V ITALIJO 12 ladij v času med 9. in 15. januarjem. Poleg tega so 3 petrolejske ladje pripeljale 37,963.382 kub. m petroleja in 3 ladje 1,539.829 ton bomba- Z3 ITALIJANSKA PROIZVODNJA MODRE GALICE Računajo, da bo letos italijansko poljedelstvo porabilo okrog 800.008 stotov modre1 galice. Po predvidevanju bo italijanska industrija proizvedla le 650.000 stotov modre galice, vendar pa računajo, da bodo 150.000 stotov blaga črpali iz starih zalog. Potrebni baker bodo nakupili v inozemstvu; v ta namen bodo nakazali iz kreditov ERP 3,1 milijona dolarjev. Socialni utrinki ZA ITALIJANSKO DELAVSTVO zahteva Italija pri pogajanjih Z« ustanovitev gospodarskega bloka-»Finebela« (poprej »Fritalux«), pr‘ katerem bi sodelovale Francija, lta' lija, Belgija, Luksemburg in Holan-dija, svobodo kroženja po vseh teh državah. Italijanski delavec naj bi si v teh državah lahko svobodno iskal delo. Odpraviti bi morali vse zapreke proti priseljevanju italijanskega delavstva. Ako dlruge države ne bi hotele pristati na to, potevi' naj Italija pogajanja razbije, P’-še »Co iere della Sera«. 500 ITALIJANSKIH DEKLE? pojde na delo v angleške tkalnice- tako pravi poročilo Mednarodnega tajništva Za volno v Londonu. . ^ bombažni industriji Lancashirea ie že zaposlenih več Italijanov. 300 MILIJONOV LJUDI je matričnih na svetu. Odprava Svetovne, zdravstvene organizacije pobija zdaj maHairične komarje v državi Tenaj v severni Indiji. Prenašajo jo sloni- 500 SICILIJANSKIH DRUŽIN SE IZSELI V URUGVAJ. O pogojih ^ pogaja posebna komisija sicilijanskih parlamentarcev z urugvajski^1 poslanikom v Rimu. PO »AMERIKANSKO«. Pet P>'r mogovnih družb v Ohiu toži Mr-Johna L. Lewisa in druge voditeUe sindikata ameriških rudarjev za od- škodnino 500 milijonov dolarjev. ?° naj bi bila odškodnina za 7 mi’ij°' nerv ten neizkopanega premoga Z» časa stavke, ki jo ie vodil Lewis-200.000 PRISELJENCEV bo letos sprejela Avstralija, kakor je izjav* minister za priseljevanje tujce Tudi v bodoče se bo vsako leto la^ ko vselilo toliko tujcev. Računajo-da bo v letu 1960 Avstralija štev1 10.5 milijona ljudi. DROBIŽ, poi 1, 2, 3 in 10 lir ki i® obrabljen, se bo1 po novem zak[,p skem načrtu, ki je bil predlog parlamentu, hitrejš-e zamejntai 1 novega kakor doslej. ^ PROIZVODNJA KEMIČNE I!/' DUSTRIJE V ITALIJI je dosegi 88 odst. predvojne. OPOZORILO V početku leta morajo pridobitni napraviti vrsto raznih prijav * davčnih in drugih zadevah. Vse zahteva mnogo pisarjenja, tekanja 60 uradih, iskanja informacij in ^svetov. Opozarjamo zato vse čla-SGZ. da tajništvo opravlja vse Posle za svojo člane brezplačno, čimer prihrani svojim članom ^Bogo: izgube časa in ,tudi materinih izdatkov. Pozivamo torej l$e člane, da se v vseh teh zade-'ah zatečejo v tajništvo SGZ med *• in 14. uro vsaki dan. * * prijava dohodninskega DAVKA Rot smo že poročali, morajo dedalei napraviti na davčni urad Pijavo vseh prejemkov, izplačanih !v°jim uslužbencem v teku 1. 1949 /radi odmere dohodninskega dav-•a kategorije C2 (R.M. cat. C2) in 8°PolniInega davka (complementa-/h Rok za to prijavo je sicer do • jan. 1950, vendar ga pa davčni Socialno zavarovanje uradnikov Htiaj je zavarovanje obvezno ? SEDEŽ : TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL. 78-08 urad navadno podaljša. (V Italiji je bil ta rok že podaljšan do 30 aprila. Ta' prijava mora biti napravljena v dvojniku, eden za: odmero dohodninskega davka kategorije C2 za vse uslužbence, drugi za odmero dopolnilnega davka samo za uradnike. Prijavo lahko' napravijo delodajalci na navadnem papirju ali pa na tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri davčnem uradu. Prijava mora obsegati poimepski seznam vseh uslužbencev, zaposlenih v teku leta 1949, dobo, ko je bil uslužbenec zaposlen, skupni znesek prejemkov vsakega posameznega uslužbenca in posebej božično nagrado ali trinajsto plačo. Dei prejemkov, ki so oproščeni dohodninskega in dopolnilnega davka odbije davčni urad sam. * * Rok za prijavo plač in mezd u-službencev v zvezi z dohodninskim davkom; C2, je podaljšan do vključeno 30. marca t. I. vajenci za kvalificirane delavce prejmejo v prvem letu 30 odst., v II. 45 odst., v III. 65 odst. v IV. 85 odst. prejemkov, ki gredo pomožnemu prodajalcu oziroma kvalificiranemu delavcu. Navedene plače se smatrajo za začetne; poviški so predvideni po 3., 5., 7., 9., 11., 13., 15., 17. letu službe, po raznih ključih, ki so vsebovani v obvestilu št. 3. Sporazum velja od 1. decembra 1949. do 30. junija 1950. Knjige in revije »RAZGLEDI«. Trst, zv. 11—12 prinaša naslednje članke: B. Pahor; Prevratna jesen, — A. Rebula: Deček od Misisipija — B. Zajec: Finančno gospodarjenje v coni A — A.N. Ostrovski: Donosna služba — K. Kovič: Hrepenenje, Slovo ob reki. Poročila o predstavah Slovenskega nar. gledališča, 01 razstavi A. Černigoja, o Gromovih »Slovenskih ornamentih«; zapiski o občnem zboru SHPZ; pismo Louisu Adamiču; Slovenci v delu furlanskega folklorista; 40 letnica A. Rekarjeve in Ubald Vrabec: Mi. V Italiji so 1. 1948 izdelali okrog (ero^s Eđ tubi ‘jfiuouueq 000'S 'O0OT1 y pogledu socialnega zavarovala uredništva je dosedaj vladala ?fecejšnja zmeda. Vendar pa sta °kaz ZVU št. 196, s katerim je bi-Uvedeno obvezno zavarovanje j^adništva za slučaj' neprostovoljne reZposelnosti neglede na višino ^sečnih prejemkov, in okrožnica Zavoda za soc. skrbstvo z dne 18. t. 1., stvar v toliko razčistila, . je z uradne strani potrjeno, da ,e vedno velja mesečna plača do lf 1.500.— kot najvišji mesečni {^jernek, do katerega so uradniki «dvrženi obveznemu socialnemu ^varovanju. Opozarjamo torej delodajalce, da 60ajo sedaj v pogledu socialnega /Varovanja uradništva naslednje toločbe: : 1) Uradniki, katerih mesečni prelahki presegajo znesek lir 1.500.— jjls° do 31. junija 1949 podvrženi-°t>eni vrsti tako imenovanega soc. /Varovanja. Do omenjenega datu-so morali delodajalci plačevati te svoje uradnike le prispevke / bolniško blagajno in prispevke 8 družinske doklade. 2) Po 1. juliju 1949 so pa vsi u-‘/taiki neglede na višino meseč-'h Prejemkov podvrženi obvezne-11 zavarovanju za slučaj neprosto-/bne brezposelnosti. Po tem datu-11 morajo delodajalci plačevati za (jVble uradnike le prispevke za /miško blagajno, za brezposelnost Ilr 9.80 mesečno), za dopolnilni .?hd za brezposelnost in za družin- ske doklade. jaf/ano Pa ie- da se mn°gi deloda-ci niso ozirali na zakoniti maketo (lir 1.500.— mesečno) ter / Prijavljali v zavarovanje vse jj°ie uradnike in za njih plačevaje Vse prispevke. Zavod za soc. h.rbstvo je te prispevke sprejemal, ha nikoli obvestil delodajalcev, Ij Za uradnike, ki prejemajo več ot lir 1.500.— mesečno plače, ni-v dolžni plačevati zavarovalnih lsPevkov, niti ni tako vplačanih he dolgovanih zneskov vračal. _ _radniki, ki niso- podvrženi za-^.r°Vanju, a so delodajalci za njih Ihb temu plačevali zavarovalne l^/Pevke, nimajo- od tega nikakih (.histi, kajti Zavod za soc. skrbstvo Hj?a zavarovanja ne prizna. Urad-tj m namreč noče priznati daja-(ko nastopi zavarovalni slučaj ' Pr. brezposelnost, tuberkuloza). ; /ato ,priporočamo vsem ,deloda- Cem, ki so morda plačevali pri- vke za soc. zavarovanje uradni- ‘v- ki sicer niso podvrženi obvez- Iti v'fhh soc. zavarovanju, da zahte-1° od Zavoda za soc. skrbstvo (INPS) povračilo vplačanih, a ne dolgovanih prispevkov. Za dobo do 31. julija 1949 mora Zavod za soc. skrbstvo povrniti vse prispevke za soc. zavarovanje (lir 203.— mesečno) in za dopolnilni fond vseh vrst. Po tem datumu pa mora povrniti prispevek za socialno zavarovanje zmanjšan za prispevek za zavarovanje za brezposelnost ter prispevek dopolnilnega fonda za starost in onemoglost in za tuberkulozo. Mezde in plače Uradni list št. 1 (11 I.) vsebuje obvestila glede minimalnih plač u-službencev podjetij, ki niso vključena v strokovne organizacije in sicer za: 1) obrtniške slikarje in dekoraterje, 2) garaže, ki izposojujejo matoma vozila in ki izvršujejo popravila, 3) trgovska podjetja na področju prehrane lin 4) trgovska podjetja oblačilne stroke. Za naše člane smo povzeli določbe o minimalnih plačah, ki jih vsebuje obvestilo: št. 3 v pogledu trgovskih podjetij — jestviničarjev. URADNIŠKO OSEBJE: a) v pisarni: mesečna minimalna plača odnosno za moške) in ženske: vodje 30.100, 30.100 lir pisarniški vodje 23.450, 23.450; konceptni knjigovodje samostojni korespondenti 19.550, 17.675; navadni knjigovodje, blagajniki, stenodaktilografi 14.200, 12.785 pomožni knjigovodje, fakturisti, prepisovalci, strojepisci, zunanji in-kasanti 11.25Q, 9.395. b) v trgovini in skladišču: poslovodje z več kot tremi prodajalci 19.550, 19.550; poslovodje trgovin z najmanj 3 prodajalci 17.800, 16.175; trgovski pomočniki, skladiščniki 14.500, 11.785; pomožni prodajalci, skladiščniki in osebje dodeljeno blagajnam ali registratorjem v trgovini 11.250, 9.395. Neuradniško osebje: a) v pisarni, trgovini ali skladišču, tedensko za moške: osebe za čiščenje, vratarji 2.755; sluge 2.755; raznašalci zavojev, težaki, 2.520; težaki v skladišču 2.755; b) pomožno osebje: kvalificirani delavci (zidarji, mizarji, električarji itd.) 2.880 tedensko; navadni delavci 2.520; kvalificirani šoferji pri osemurnem delavniku 2.880, pri deseturnem delavniku 3.390; 1 koči-jaži in vozniki 2.995; dnevni in nočni čuvaji 3.360; vratarji z naturalnim stanovanjem 2.880 lir. Zensko neuradniško osebje ima pravico na prejemke moškega o-sebja, znižano za 20 odst. VAJENCI: trgovski vajenci in Bodimo realni ! Ravnatelj Javnih skladišč V tržaški luki R. Bernardi je napisal za »Giornale di Trieste« (17.1.) pregledno poročilo o razvoju prometa v tržaški luki. Lanski promet v obsegu 3,482.490 t. je celo prekosil predvojnega (v 1. 1913), ki je dosegel 3,449.729 t. Toda okoli 1 milijon tega prometa gre na račun Marshallovih pošiljk v Avstrijo. Gre torej za izreden promet, 60 odst. železniškega prometa odpade na Avstrijo. Pisec omenja težave v plačilnem prometu z državami v zaledju, Avstrijo, Čehoslovaško in Madžarsko ter napoveduje pogajanja v Budimpešti glede ureditve tega vprašanja z Madžarsko. Govoreč o možnostih bodočega razvoja omenja: razne države, v vsem članku pa niti ne črhne besedice o prometu z Jugoslavijo, čeprav je ta med prvimi državami v zaledju. Poglejmo železniški promet v prosti luki (brez prometa v carinski) po podatkih samih Javnih skladišč: 1. 1949 je znašal 2,253.676 ton (1. 1948 1,662.215). Od tega odpade na STO 66.102 ton (1. 1948 78.416), Avstrijo 1,719.916 t. (1,201.021) CSR 212.361 (183.956), Jugoslavijo 79.340 (73.555), Italijo 60.100 (98.788), Madžarsko 66.561 (14.524) ton itd. Zgodovina uči, da je povsem, zgre šeno zapirati oči pred dejstvi. ERP za Trst Posebna misija ECA (Uprava ža evropsko obnovo), ki upravlja Marshallov načrt v Trstu, je obvestila ZVU, da je ECA v Washingtonu odobrila kredit 7 milijard 700 milijonov lir za izvedbo industrijskega načrta v Trstu. Denar pojde predvsem za gradnjo dveh novih 13.000-tonskih ladij za «Tržaški Lloyd». Tri enake ladje so že v gradnji v tržaških ladjedelnicah. Poleg tega bodo modernizirali železarno v Skednju in Strojne tovarne pri Sv. Andreju. Preučujejo se načrti za finansiranje srednje in male industrije, kakor tudi za ustanovitev novih industrijskih podjetij. * * DVE POLITIKI — DVOJNO MERILO. Gospodarsko politiko VUJA v istrskem okrožju STO-ja kritizira L. Ragusin Righi v rimskem gospodarskem listu, »II Globo« (21.1.), sklicujoč se na čl. 11 priloge VII, mirovne pogodbe. Mikavno bi bilo primerjati gospodarsko! politiko an-gloameriške VU na STO-ju z določbami mirovne pogodbe, predvsem rimske gospodarske sporazume iz marca 1948, s katerimi je bila zunanja trgovinska politika STO-ja izročena rimski vladi. Nažalost se pisec ni lotil tega vprašanja. ZA GRADNJO LETALIŠČA na Proseku so se odločili na sestanku pri Conskem predsedništvu v Trstu. Gre za dva predloga, po prvem bi bilo letališče dolgo 900 m, po drugem 1.200 m; stalo bi okoli 500 milijonov lir. Vnela se je ostra polemika Nedavno je bil razpisan natečaj za gradnjo dveh mostov čez V. Kanal tik ob obali. Mostova bosta nepremična, tako da se ne bosta več mogla odpirati pred ladjami, ki bi hotele v kanal. Samo čolne bodo lahko še pod mostovoma zapeljali v kanal. Ob tej priložnosti so se zopet o-glasili nekateri Tržačani s predlogom, naj se ves kanal kratko: zasuje. To bi olajšalo promet po mestu. Kanal, ki je poprej segal skoro do cerkve sv. Antona, so deloma že zasuli pred vojno. Proti predlogu, da se ves kanal zasuje, je vstalo Luško poglavarstvo, kakor je razvidno iz pisma, ki ga je poslal poveljnik dr. Kiodič tržaškemu tisku. Pisec poudarja, da je bilo poglavarstvo za gradnjo dveh premičnih mostov, kar bi omogočalo plovbo vi kanal tudi ladjam. Zaradi tehničnih ovir pa ni bilo mogočo zgraditi dveh premičnih mostov — enega za železnico, drugega za tramvaj — drugega poleg drugega. Premični mostovi bi se ne mogli tako naglo odpirati, kakor zahteva moderni promet. Luško poglavarstvo je vse te razloge upoštevalo in pristalo na gradnjo nepremičnih mostov. Kanal pa mora ostati, da ohrani Trst značaj pom. mesta. ZAKONSKE DOLOČBE Ukaz št. 1. (13.1.) 01 amnestiji. U-kaz št. 3. (14.1.) predvideva zvišanje družinskih doklad za otroke in prispevkov za družinske doklade v industriji. Gre za določbe, ki se praktično že izvajajo in o katerih je Vestnik SGZ že poročal v zadnji številki. Olajšave za gradnjo stanovanj skih Mš Stanovanjsko vprašanje je ostalo še vedno na prvi točki dnevnega reda tržaške gospodarske problematike. Bilanca zadnjih petih povojnih let se lahko strnjeno izrazi z naslednjimi dvemi številkami: na državnem, poldržavnem in zasebnem področju je bilo dograjenih okrog 1.450 stanovanj, 6000 do 7000 družin čaka na vselitev v primerna stanovanja. Najobsežnejši program gradenj stanovanjskih hiš — čeprav skromen glede na potrebe je bil v Trstu dovršen z državnim finansiranjem, v 1. 1948 in v prvi polovici leta 1949. Nadaljnji načrti še niso znani, vendar je pričakovati, da bodo državne neposredne investicije v gradbeno dejavnost v primeri s preteklimi leti precej omejili. Prav zaradi tega se je pozornost odgovornih činiteljev usmerila na reševanje gradbenega vprašanja po zadružni gradnji in s sodelovanjem zasebnikov. V ta namen je vojaška uprava izdala dva zakona, ki jih je posnela z nekaterimi izprememba-mi iz italijanske zakonodaje. Prvi zakon je izdan maja lanskega leta (ukaz št. 177). Po določbah tega zakona je predvidena državna podpora v višini 50 odst. na stroške, ki so potrebni za nakup stav-bišč in za gradnjo stanovanj na podlagi načrtov, ki jih odobri oddelek za javne naprave. Te ugodnosti so predvidene za pokrajino, za občine, za gradbene zadruge nameščencev javnih ustanov ter za gradbene zadruge nameščencev v trgovini in industriji. Rok za vlaganje prošenj za dodelitev podpor je potekel 25. preteklega junija. Krediti v znesku 520 milijonov, ki naj bi služili za gradnjo okrog 580 stanovanj so bili že nakazani raznim gradbenim zadrugam in ustanovam, vendar ni veliko število prosilcev; prišlo še na vrsto. Ni zazdaj znano kakšne načrte snuje vojaška uprava za bodočnost in kakšni krediti bodo v ta namen dodeljeni. Vsekakor pa se interesenti, ki jim je bila dodeljena podpora, nahajajo pred težkimi vprašanjem finansiranja 50 odst. gradbenih stroškov, ki so v breme graditeljev. Nobeden krajevni kreditni zavod ni namreč po pravilih pooblaščen za dajanje dolgoročnih posojil (do 30 let). Gradbene zadruge se morajo zaradi tega obračati po Tržaški posojilnici na specializirano banko »Credito Fondiano delle Venezie«. Ta banka pa zopet ne izdaja posojil v gotovini, temveč v tako imenovanih nepremičninskih obveznicah (cartelle fondiarie), ki jih lahko jemalec posojila vnovči 1— seveda z izgubo —- pri ostalih bankah ali na borzi. Zaradi teh težkoč se je pričetek gradbene dejavnosti po zadružni poti znatno zakasnil. Na koncu novembra lanskega leta je vojaška uprava! izdala še drugi zakon, ki bi moral dovesti do večje dejavnosti zlasti na področju zasebne gradnje. Ukaz št. 222 vsebuje predpise o raznih davčnih olajšavah za stanovanjske hiše, ki se pričnejo graditi do konca 1. 1953 in se dovršijo v dveh letih po pričetku gradnje. Za hiše, ki se bodo pričele graditi v zdaj omenjenem roku, so predvidene naslednje davčne olajšave; 1) oprostitev davka na zgrabde in zadevnih doklad na zgradbe in za-davek znaša 10 odst. čistega dohodka od nepremičnine; doslej je bila za ngove zgradnje določena le delna razbremenitev za 25 let. 2) Znižanje registrske takse ter zemlje-knjižnične takse na 1/4. (Registrska taksa znaša od 3 do 30 odst. vrednosti nepremičnine). 3) Popolna oprostitev občinske trošarine na gradbeni material. (V Trstu znaša davek na gradbeni material od 200—400 lir za vsak prostorni kubični meter). 4) Znižanje registrske takse na polovico in zemlje-knjižne takse na četrtino pri prenosu lastninske pravice do novozgrajenih hiš, do katerih pride v dobi 4 let od dneva, ko so sposobna za vselitev. (Ta ugodnost ne velja za prodajo trgovskih prostorov, ki se ne izvrši z isto. listino, s katero se prenese vse poslopje). Vse omenjene določbe veljajo tudi za razširitev hiš ter za zgraditev porušenih hiš, če se razširitev ali ponovna zgraditev dovrši do konca I. 1955. Poznavalci dvomijo, da bodo nove olajšave oživele zasebno gradbeno dejavnost in predvidevajo, da se bodo ti poslužili omenjenih ugodnosti kvečjemu za zidanje manjših e-nodružinskih stanovanjskih hiš. Do večje gradbene dejavnosti na zasebnem področju ni prišlo niti, ko so zdaj že razveljavljene zakonske določbe predvidevale za obnovo v vojni porušenih objektov 50 odst. podpore in 50 odst. brezobrestnega posojila na celotne obnovitvene stroške. Kakor vse kaže je temeljita rešitev tržaškega stanovanjskega vprašanja možna le na podlagi neposredne državne intervencije. * * ITALIJANSKA TOVARNA POLJEDELSKIH STROJEV »Fratelli Gandrio« namerava zgraditi podružnico v Pakistanu. ŽIVLJENJSKI STROSKI V TRSTU (Za petčlansko družino — indeks na osnovi mesečno poprečno 1938 100) Čas Skupni življenjski stroški Stroški po pogla vaijih Prehrana Obleka Kurjava, kuha, razsvetljava Stanovanje Razni stroški Povpreč. meseč. Lir Ì Indeks Lir Indeks Lir Indeks Lir Indeks Lir Indeks Lir Indeks 1938 792 100 496 100 45 100 50 100 120 100 81 100 1948 1 Nov. 37335 4714 29678 5983 2387 5304 1375 1 2750 538 448 3357 1 4144 1949 1 , 1 Jan. 38846 4904 31249 6300 2354 5231 1366 1 2732 465 384 3416 1 4217 Maj 41165 5197 33500 6754 2401 1 5335 1366 1 2732 569 474 3433 1 4238 Okt. 37126 4687 29636 5975 2375 5277 1366 2732 569 474 3180 1 3925 Nov. 36809 4647 29370 5921 2337 5193 1366 2732 569 474 3167 1 3909 Dec. 36839 4651 29394 5926 2318 1 5151 1366 1 2732 569 474 3192 1 3940 Gre za vzdrževanje 5-članske družine s tremi nedoraslimi otroci. V jeseni so pričeli stroški nekoliko nazadovati zaradi pocenitve obleke in obuvala. Po padanju, ki je trajalo od poletja so življenjski stroški v decembru zopet narasli v primeri z novembrom, in sicer za 30 lir. (Naraščanje je trajalo tudi v januarju). Pri nedavni stavki je šlo za to, da se delavcem poviša draginjska doklada za okoli 60 lir dnevno, da bi tako dosegli skupno plačo v višini industrijskih delavcev v Turinu, Milanu in Genovi. Ze zgornji podatki Zemeljskega delovnega urada o živ- ljenjskih stroških so nam dokaz, da so plače nekaterih industrijskih delavcev res nevzdržne. V ladjedelnicah n. pr. se sukajo od 20—24.000 lir mesečno. ^ Starim Tržačanom dobro znana yj/arjeua palača stoji na. začetku Bm ’^ren^° (nekdaj Carradori), 'ion3 Velikega, kanala. V prvem astropju te palače je danes anglo-■r^Tiška javna knjižnica (Reading in*)’ v drugem krožek tiskarjev ^ stav cev; v zadnjih mesecih druge «tou7je vojne pa so se tam razkoli SS-ovski oficirji. x^° leta 1788 so bila v pritličju te t"radbe skladišča veletrgovske nj/fce Matej Kolar (Koller) in sili ki so v omenjenem letu pre-t/ u roke na novo ustanovljene l'e Pellegrini * Reyer. Ta se je I,® 1803 preuredila in preimenova-v tvrdko »Reyer & Schlick«. \ranc Tadej Reyer, ustanovitelj y^.vodilna glava te družbe, je bil fh leta 1760 v Naborjetu (ital. ^ °° r ghetto), ki leži na železniški i>°9i Prav v sredi med Trbižem in 60ntebo. To je iz zadnjih mirovnih znana sporna Kanalska r* ln“- ki je danes pod Italijo, pred 0 svetovno vojno pa je bila naj- bolj južna koroška dolina. Kanalska dolina je danes deloma ponemčena, leta 1760, ko se je rodil Reyer, pa je bila še čisto slovenska. Kljub vsemu so se tam ohranile slovenske vaisi, kakor n. pr. Ukpe, Zabnice, Kokova in druge. Sam Naborjet leži na gorovju, ki predstavlja razvodje med reko Belo (Fella), ki teče proti Zapadu in potem proti jugu ter se izliva v Tilment (Taglia-mento) ter reko ZiljBeo, ki teče proti vzhodu v Ziljo, ta pa v Dravo. To je razvodje med Jadranskim, in Črnim morjem. Glede samega priimka Reyer vemo, da je na Koroškem vse polno čisto slovenskih rodovin s po nemško prikrojenimi ali pa kratko prevedenimi priimki, kakor na primer Kljun (Klun) — Schnabl itd. Tako se je tudi naš Reyer imenoval nekdaj morda Rejar, t. j■ rokodelec. Vsekakor ni bil rojen niti v Florenci, niti. na Bavarskem, temveč v slovenski dolini. Značilno je, da je bila Reyerjeva tvrdka V Trgovinskem registru (Sommario delle dit- Tržaško gospodarstvo - pion z; Tadej Reyer iz Kanalske doline med pobudniki Tržaškega Lloyda te mercantili) l. 1787 vpisana pod I imenom »Pellegrini et Reijer«. Reyerjeva tvrdka je leta 1889 praznovala svojo stoletnico in je izginila istočasno z vsem, kar je sestavljalo stari cvetoči Trst, to je ob italijanski zasedbi naše pokrajine. Bila je najvažnejša tvrdka za avstrijsko čezmorsko trgovino; ne tukaj ne v vsej državi ji ni bilo para. Leta 1858 na primer je uvozila 36 tisoč zabojev, 1200 velikih zabojev in 5000 vreč kolonialnega trsnega sladkwja, 56 tisoč vreč kave in 5000 bal bombaža. Franc Tadej Reyer je študiral bogoslovje v Celovcu; namesto da bi šel za duhovnika; pa je prišel v Trst za domačega učitelja v družino trgovca Strohlendorfa, ki se je pečal z izvozom koroških proizvo- dov. Ta je kaj hitro odkril Reyer-jeve sposobnosti, ga vzel v svojo trgovsko pisarno in še mladega poslal z ladjo polno blaga v Baltimore (Severna Amerika). Tu je ostal več časa in prišel v stik z Benjaminom Franklinom. Kmalu po svoji vrnitvi iz Amerike je komaj 28 let star položil temelj lastnemu trgovskemu podjetju, ki smo ga že zgoraj omenili. Reyer pa se ni omejil le na delovanje v svoji trgovini, marveč je igral glavno vlogo v vsem tedanjem gospodarskem življenju našega mesta. »Med možmi, ki so se zanimali za organizacijo zavarovanja,« čitanto v spominski knjigi Jadranske zavarovalnice ,N1eč primo centenario della R.A.Sl’ (193-8), »zavzema, zaradi vloge v trgovskem razvoju našega mesta, odi čen položaj Franc Tadej Reyer . . . On je bil član rav- I nateljstva zavarovalne pisarne in nato predsednik zavarovalnice ,A-zienda Assicuratrice’ (ust. leta 1882 z 1 milijonom goldinarjev kapitala), ki je odprla pot velikim tržaškim zavarovalnim družbam.« Tedaj je prijel v Trst nemški romantik vem Bruck z namenom, da potuje dalje na Grško, da bi se boril za grško neodvisnost. Reyer, ki je takoj spoznal izredne Bruckove sposobnosti, ga je pregovoril, da je ostal tukaj, in mu preskrbel mesto tajnika v družbi »Azienda Assicuratrice«. REYER IN BRUCK — USTANOVITELJA LLOYDA Eno desetletje pozneje je bil na Reyerjeva pobudo in pod njegovim predsedstvom ustanovljen »Avstrijski Lloyd«. Temu je bil postavljen za ravnatelja von Bruck, ki se je medtem poročil s hčerjo trgovca Bušeka. Kakor znano, je postal Karl Ludwig von Bruck leta 1848 avstrijski trgovinski, leta 1855 pa finančni minister. Neutrudljivi Reyer je potem skupaj z Revoltello sodeloval pri ustanovitvi dalnes že slavne tržaške tovarne »Stabilimento tecnico Triestinei,« (leta 1857); že leta 1809 pa je bila ustanovljena dunajska tvrdka Reyer & Schlick; nekoliko pozneje je poslal bratranca J os. Edl-manna kot svojega predstavnika v London, kjer je bila. ustanovljena podružnica tržaške tvrdke pod imenom Jos. Edlmanna. Prav tako so ustanovili v Genovi podružnico J. Edlmann & C. Kakor da mu še vse to ni bilo dovolj,, je Reyer ustanovil še rafinerijo za kolonialni sladkor v Dunajskem Novem mestu. Iz Reyerjeve delavnosti bi lahko navedli še marsikaj. Ze to nam popolnoma Zadostuje, da si napravimo jasno sliko o tem brez dvoma največjem praktičnem gospodarstveniku preteklega stoletja v našem mestu. —od— Tržna kronika ne naznamuje v zadnjih dveh tednih izrazitejših izprememb cen in blagovnega prometa. Cene so se na splošno ustalile na kvotacijah, ki so jih dosegle v polovici januarja. Prevladuje mnenje, da ne bo v prihodnjih dveh mesecih večjih izprememb. Vsekakor pa se v sedanjem obdobju opaža izrazitejša tendenca k uravnove-šenju cen posameznih proizvodov na podlagi predvojnega sorazmerja. Tako se je n. pr. na področju ma ščob pocenilo maslo, zmerno so se podražile živalske maščobe, medtem ko so se cene olivnega oija-ustalile. Zmerno, a postopno nazadujejo tudi cene proizvodov, ki so dosegli v primerjavi s predvojnimi cenami previsoke točke, kakor n. pr. trdi siri in nasplošno industrijski proizvodi. Blagovni promet na tukajšnjem tržišču je še vedno zelo omejen, razen pri nekaterih živilih, ki so predmet večje sezonske potrošnje. Poslovni krogi pričakujejo z zanimanjem učinke, ki jih bo imela na notranji trg tako imenovana »liberalizacija« blagovne izmenjave v državah, ki so vključene v ERP. • * ŽITARICE Tendenca h krepkejšim cenam se je utrdila zlasti pri pšenici, čeprav se niso cena v bistvu oddaljile od prejšnjih kvotacij. Poljedelcem v Italiji je vlada obljubila, da bodo cene pri obveznem odkupu žitaric ostale vsaj na dosedanji višini. Pravkar pa so v Italiji uvedli novo carino na, uvoz pšenice, ki bo znašala 25—50 odst. vrednosti blaga. S tem bo, inozemska žito, stalo v italijanskih pristaniščih (in tudi v Trstu zaradi carinske unije z Italijo) okrog 7.100 lir za stot. Tržišče koruze je ostalo nespremenjeno. Med ostalimi postranskimi žitaricami se je podražil oves zaradi slabe razpoložljivosti blaga. Pri rižui se opaža znatno nazadovanje potrošnje v primerjavi s predvojno dobo. Zadnji ceniki na tržiščih Benečije so naslednji: pšenica I 6.700— 6.800 lir za stot. II 6.600—6.700, III 6.400—6.500; koruza! 4.600—4.700; bela koruza 4.300—4.400; ječmen 4.400 —4.500; oves 4.400—4.600; proso 4.500— 4.800 lir za stot. ŽIVINA Ponudba goveje živine je še vedno živahna, vendar je v sedanji sezoni zaradi večje potrošnje tudi povpraševanje zelo naraslo. Cene so usmerjene rahlo navzgor, kar je mskem obdobju skoraj nenavaden pojav. Tudi prašičerejci prodajajo svoje proizvode pod nekoliko boljšimi pogoji, ker je ponudba prašičev znatno popustila. Zadnji ceniki so naslednji: Rovigo: voli 210—220 lir za kg žive teže; krave 210—230; teleta 340—360; pitani prašiči 320—340; prašički 400— 420. Videm: voli I 190—240 lir; II 150—190; krave I 160—190, II 130— 160; teleta, 330—380 lir za kg. VINO Med vsemi poljedelskimi proizvodi je vinol V naj slabšem tržnem položaju. Ceniki prinašajo za nekatera tržišča neznatno podražitev vina na nekaterih tržiščih, vendar kupčije z vinom ne gredo od rok. Italijanska proizvodnja vina, ki pritiska na tržaški trg, je dosegla lani, po uradnih obvestilih, 35.8 milijona hi, t. j. 2 odst. več kakor predlanskim in največ v povojni dobi. Verona: Valpolicella 380—430 lir za stop, hi, Soave 380—430, Bardolino 360—410, »Verona« 350—360 lir za hi. Firenze: običajna vina 9—10 stop. 2.500— 2.900, 10—11 stop. 2.900— 3.500, 11—12 stop. 3.500—4.200, nad 12 stop. 4.200—6.000; fina vina 11— 12 stop. 5.000—5.800, 12—13 stop. 5.800—6.700, 13—14 stop. 6.700— 7.800. OLIVNO OLJE Po nedavni podražitvi so se cene olivnega olja skoraj povsod ustalile, ponekod pa tudi rahlo nazadovala. V Bariju so zadnje cene naslednje: olivno olje do 1 stop. kisline 380—390 lir za kg, do 1,5 stop. kisline 355—360, do 3 stop. 340—350, do 8 stop. 330—340 lir za kg. MLEČNI IZDELKI Cene masla so v nazadovanju, cene mehkih sirov iso ostale na približno prejšnjih kvotacijah, znatno pa so se pocenili trdi siri in parmezan, ki so dosegli najvišjo podražitev v primeri z ostalimi poljedelskimi proizvodi. Najvišje cene so dosegli trdi siri lani maja meseca, ko so za blago na debelo plačevali do 1.450—1.500 lir za kg. V naslednjih mesecih so cene parmezana stalno nazadovale in dosegle kvota-cijo 1.100—1.150 lir za kg. Pričakovati je, da se bo ta tendenca še o-' krepila do dokončnega uravno,veše-nja z ostalimi cenami poljedelske proizvodnje. Cene glavnih mlečnih proizvodov se gibajo okrog naslednjih kvotacij: maslo 690—790 lir za kg; parmezan 1948 950—1.110, ementhal 480, gorgonzola sveža 270. SADJE IN ZELENJAVA Na tržaškem trgu zelenjave in sadja na debelo se gibljejo cene o-krog naslednjih kvotacij: /a kg fco trg: česen 90—100 lir; kislo zelje 90; korenje 45—55; cvetača 35-H1C; čebula 60—75; krompir 27—48; radie 120—140; rdeči radie 130—200; kisla repa 60; repa 20—25; pomaranče 50—130; mandarine 65—120; jabolka 20—100; hruške 28—120; banane 510. RAZNA ŽIVILA V TRSTU Fižol (saluggia) 125—130; krušna moka 80 odst. 83—85; koruzna moka 73—75 mešana marmelada 200— 220; sladkor 268; riž 90—102; kakao 850. LES Na krajevnem tržišču lesa so cene žaganega mehkega lesa precej nazadovale. V manjši meri so nazadovale tudi cene trdega lesa. Zadnje cene za blagoi v tranzitu so naslednje: smrekovina in jelovina »tombante« 12—13.000 lir za kub. m; tramovi u. Trst 7.500—8.500; hra-stovina »Boulles« 38—42.000; hrasto-vina 36—40.000; neobrobljena parjena bukovina 27—32.000; naravna neobrobljena bukovina 17—19.000; obrobljena parjena Bukovina 32— 35.000; neobrobljeni javor 27—30.000 bukovi furnirski hlodi 18—21.000; bukovi hlodi 12—14.000. Ponudniki avstrijskega lesa, so na tržaškem trgu zelo aktivni. Poročajo, da je v prvih 11 ^nesecih lanskega leta Avstrija izvozila na STO in Italijo 753.000 m .lesa, t. j. okrog 78 odst. vsega avstrijskega izvoza lesa (1.055.000 kub. m). S tem se je avstrijski izvoz na STO in Italijo v primerjavi s lanskim letom skoraj potrojil. Nepričakovano se je na italijanskih tržiščih, sicer v manjših količinah pojavil nemški les. Gre za blago, ki bi ga morala Nemčija dobaviti Franciji iz Ornega lesa na račun reparacij, ki pa jih je Francija odklonila, ker je proizvedla mnogo materiala iz obširnih gozdnih pogorišč. Ponudbe se nanašajo sko-ro izključno na jelovino, ki pa je na italijanskih tržiščih manj cenjena kakor smrekovina. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica ( stot. dol. za bušel). . Koruza „ „ „ „ NEW YORK Baker „ „ „ .----- Cin >» „ »i .... Svinec „ „ „ .... Cink ,, ,, ,, .... Aluminij „ „ „ ---- Nikelj „ „ „ Krom (dol. za tono) ........ Ž. srebro dol. za steklenico LONDON d. tono).. (f. šter. blister Baker Baker Svinec ,, ,, ,, >, ....*..... Antimon „ „ „ .............. ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) „ „Zagora" 1. „ „ ) SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)- 14/11 3/1 17/1 219,— 217 75 215.25 128.- 131.50 129.25 18 62 18.62 18.62 74.50 77.50 76.25 12,— 12.— 12.- 9.75 10.— 10,— 17,- 17.— 17,— 40,— 40,— 40,— 38.— 38,— 38.— 72,— 72,— 73,— 153.— 153.— 153 — 149 50 149.50 149.50 98.50 98.50 98.50 150 — 185.-- 185.— 100.35 99 — 100.30 85.25 84.50 «7.65 191.90 210.60 207 — Razvoj na mednarodnih tržiščih je v glavnem miren. Cene so usmerjene k stalnosti in se gibljejo v omejenem obsegu) okrog prejšnjih kvotacij. Izrazito krepka tendenca se opaža le na tržiščih bombaža, ki je dosegel doslej najvišje cene v sedanji kampanji. Na področju žitaric so cene pšenice razmeroma krepkejše od cen koruze. Na tržišču kovin ni omeniti važnejših izprememb razen pri cinku, ki se je zmerno pocenil na ameriškem in angleškem trgu. ŽITARICE Mednarodni svet za žito je vključil v žitni sporazum Kostariko. Med ostalimi podpisniki žitnega sporazu-, ma niso še ratificirali pogodbe Kolumbija, Liberija, Filipini, Urugvaj in Kitajska. Med žitaricami je v sedanjem obdobju najzanimivejši položaj koruze. Razvoj mednarodne trgovine s koruzo je v veliki meri odvisen od argentinskega pridelka. Dosedanja predvidevanja o pridelku v Argenti- ni so zelo pesimistična (1,5 milijona ton). Na drugi strani pa imajo ZDA v zalogah velike količine koruze. Avstralija pričakuje tretji zaporedni obilen pridelek koruze (207 mil. bušlov). Zadnji svetovni pridelek koruze je znašal po najnovejših vesteh 5.800 mil. bušlov v primeri s predlanskim, ki je dosegel 5.990 mil. bušlov. Predvojna povpreka svetovne proizvodnje koruze je znašala okrog 4.700 mil. bušlov. KOVINE Računajo, da je svetovna proizvodnja bakra dosegla v lanskem letu okoli 2,043.000 kratkih ton G kratka t = 0,90718 metrske t); v 1. 1948 je bila svetovna proizvodnja bakra nekoliko večja in je dosegla 2,122.000 t. Po poizvedbah a-meriškega Metali Bulletina je znašala sovjetska proizvodnja v 1. 1949: 225.000 t bakra, 9.000 t cina, 170.000 t cinka, 155.000 t svinca, 155.000 aluminija, 17,5 milijona t surovega železa in 22 mil. t jekla. Za leto 1950 VALUTE V MILANU Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 9. I. 17. 11. Min. Maks- 8.200 8.025 8.150 8.225 6.850 6.500 6.800 6.850 658 660 652 664 162 162 162 170 153 154 152.50 155 1.500 1 550 1.500 1.600 22 21.50 21 22 930 890 890 970 VREDNOSTNI A1RJ1 V TRSTU BANKOVCI V CURIHU dne 15. II. 1950 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1. f: št.) 10.45 Francija (100 fr.) 1,13 Italija (100 lir) 0,65 Avstrija (100 šil.) 13,50 „ehoslov. (100 kr.) 1,10 Belgija (100 fr.) 8,60 Holand. (100 fl.) 101.— Švedska (100 kr.) 73,— Izrael 1 f, št.) 8.50 Španija (100 pez.) 8,25 Argent. (100 pez.) 29,— Južna žefeznica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra-Trst» «Lošinj» Martinolié Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni IL VA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 9 1. 16. 11. Min. Maks. 2.605 2.500 2.500 3.710 6.310 6.870 6.310 7,300 780 808 780 815 1.945 2.040 1.945 2 030 1.900 1.900 1.900 1.900 580 580 580 580 8.000 8.030 8.000 8.000 1.475 1.475 1.475 1.475 3.565 3.565 3 565 3 565 6.910 6.910 6 910 6 910 580 580 580 580 1.010 1.01,0 1.010 1.010 268 265 266 274 239 221 221 239 160 137 100 160 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 pa se po uradnih sovjetskih virih predvideva naslednja proizvodnja: 250.000 ton bakra, 12.000 ton cina, 200.000 t cinka, 200.000 t aluminija, 19,5 mil. t surovega železa in 35,4 mil. jekla. Zaradi razpustitve italijansko-španskega koncerna živega srebra, 0 katerem smo že poročali, je Španija pričela prodajati srebro na svojo roko. Kvotacija španskega živega srebra fob New York znaša 5 dol. za steklenico (brez carine), vendar pa se cene na tem trgu niso oddaljile od prejšnje kvotacije 71—74 dol. za steklenico. Vest, da je Španija prodala 40.000 steklenic Sovjetski zvezi po raznih evropskih prekupčevalcih ni bila doslej potrjena. VOLNA Svetovna proizvodnja volne je znašala v 1, 1949 3.780 milijonov funtov, t. j. le okrog 10 milijonov funtov več kakor 1. 1948. Predvojna povprečna svetovna proizvodnja se je gibala okrog 3.900 mil. funtov. Pomanjkanje blaga in naraščajoča potrošnja sta glavna vzroka izredno krepke cene volne na svetovnem trgu. VINO Po ameriških virih so na vsem svetu pridelali 1. 1949 36,8 milijona kratkih ton grozdja. Od tega odpade okoli 20% na namizno grozdje, ostalo pa na proizvodnjo vina. S tem še ni svetovna proizvodnja dosegla predvojne, ki je znašala 39,8 mil. kratkih ton, (1 kratka t = 0,91 metrske tone). Na francoskem trgu so cene na koncu januarja padle zlasti pri vinu srednje gradacije. Zgubile so 5-10 fr. na stopnjo pri hektolitru. V Narbonni so šla vina z 9—11 stop. 1 18. januarja po 380—400 fr stop.; 25. januarja so ta vina imela ceno 368-384 fr. Tudi cene alžirskih vin so šibke. V Oranu je povprečna cena za vino 12 stop. 380 in za 13 stop. 390 fr. SVETOVNA PROIZVODNJA CEMENTA Po vesteh švicarskega izvora bo 18 držav, ki so vključene v ERP, proizvedlo letos okrog 34 milijonov ton cementa, t. j. v celoti približno toliko kolikor so ga te države letno proizvedle v predvojni dobi. Porast proizvodnje v primeri z letom 1938 beležijo v Angliji (1. 1938: 7,8 mil. ton, 1. 1949: 9,2 mil), v Franciji (3, 5—6) v Belgiji (3, 5—2,9) in v Avstriji: (0,8—1). Znatno je nazadovala nemška proizvodnja cementa (od 8,5 na 6,1 mil. in italijanska (od 4,6 na 2,9 mil. t.). V razmerju s številom prebivalstva porabi povprečno največ cementa Belgija. (240 kg na prebivalca letno, t. j. 40 kg več kakor v ZDA). Med srednje potrošnike spada Francija (120 kg letno na osebo), med najslabše pa Grčija (35 kg na prebivalca). Izvozne cene evropskega cementa, namenjenega v čezmorske dežele se sukajo okrog 14—17 dolarjev za tono fco evropska pristanišča. Prevoz tone cementa v vrečah znaša n. pr. iz Splita v Buenos Aires okrog 40 angl. šilingov. — V preteklih dneh je odplul iz Gdinje prvi tovor poljskega cementa za Singapur. * * POVEČANJE IZVOZA JUGOSLOVANSKEGA TOBAKA Lani je Jugoslavija izvozila okrog štirikrat toliko tobaka kakor v 1. 1939. Jugoslovanske tobačne izdelke bodo letos prvič izvažali v mnoge prekomorske dežele. V ta namen se vršijo n. pr. pogajanja z južnoameriškimi državami kakor tudi s francoskimi kolonijami. Prav tako bo letos Jugoslavija razstavljala svoje tobačne proizvode na najmanj 20 razstavah, stalne razstave pa bo organizirala v Bruslju, Londonu, Parizu in Stockholmu. Na tržaškem trgu kave in sladkorja Tržaška tranzitna trgovina s kavo je v začetku! tega leta precej oživela zaradi večjih nakupov s strani tržaškega zaledja. Jugoslovanski u-vozniki so n. pr. v preteklih dneh sklenili na tukajšnjem tržišču kave nakupno pogodbo za dobavo o-krog 2.000 vreč brazilske kave. Pri virih proizvodnje so cene kave v pričakovanju novega pridelka še vedno zelo krepke, vendar pa se o-paža značilna previdnost kupcev; iz tega bi se dalo sklepati, da ne pričakujejo nadaljnega porasta cen. Tržaški operaterji so v glavnem pohiteli z nakupi še pred podražitvijo, in SO' svoja skladišča dobro, nekateri pa tudi čezmerno založili. S tem so premostili težave, ki so v zadnjih časih nastajale zaradi precej nerednega dotoka blaga. Vsekakor pa računajo, da bodo. viški zalog pošli do polovice marca. Med ostale značilnosti tržaškega tržišča kave je še zabeležiti večje zanimanje za slabše vrste blaga. Zadnje cene kave v Trstu (od uvoznika do grosista fco skladišče izven proste cone) so naslednje: Rio I 980 lir za kg, Rio- II 940; Santos I 1.320, II 1.230; Salvador 1.290; Haiti 1.150; Kostarika 1.400; Gima 1.060; Moka 1.220 lir za kg. V prostem pristanišču (fco skla- Indeks cene v zapadel Europi V naslednji razpredelnici so navedeni indeksi splošne povpreke cen na debelo v nekaterih državah na koncu leta 1948, oziroma na koncu leta 1949. Tat povpreka je izračunana v indeksih, ki se nanašajo na osnovo 1' 1938 — 100. d išče) so cene naslednje: Rio I 45,5® dolarjev za 50 kg, II 40,50 dol.; San" tos I 62, II 57; Haiti 53; Salvador 62, Kostarika 70 dolarjev za 50 kg’ Gima 360 angleških šilingov za d (ct — 50,8 kg); Moka Hodeidah 460 šilingov za ct. Na tržaškem tranzitnem trgu sladkorja vlada v zadnjem obdobju precejšnje mrtvilo. Vzrok mrtvil3 tiči predvsem v previsokih cenah pri virih proizvodnje. Ponudbe, 1° se nanašjo n. pr. na kubanski sla®" kor cif Trst, se sukajo okrog l33 dolarjev za tono. Ponudba je zel® aktivna, vendar je bilo na podlag take cene sklenjenih le malo kuP' čij. Cenejši je angleški rafiniran1 kolonialni sladkor, ki ga ponuja)0 po 135 dol za tono cif Trst. Trgovanje s češkim in madžarskim sladkorjem je v zadnjih časih skoraj popolnoma prenehalo, pred vsem zaradi previsokih cen. E. LAGOMARSINO Macchine per uffici Officina riparazioni L. 1948 L. 1949 Švica 209 201 Italija 5.766 4.842 Francija 1.977 1.970 Belgija 389 360 Holandija 259 272 V. Britanija 216 233 Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska Avtopodjelje S. T. A. R. - D. D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi: VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (prot) Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. — Odhod iz Pirana ob 16.55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. — Prihod v Piran ob 9-45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna posta:a) ob 19 30. Iz razpredelnice je razvidno, da so se cene zvišale (1. 1949 nasproti 1948) v V. Britaniji in Holandiji in da so ostale skoraj neizpremenjene v Franciji, nazadovale pa so v vseh ostalih državah. V Italiji je indeks cen na koncu letal 1949 za okrog 18 odst., nižji kakor na koncu L 1948. Pripomniti pa je, dai se je povpreka cen v Italiji zvišala v primeri s predvojno nad 48-krat, medtem ko so cene v vseh ostalih državah (razen Francije, kjer se je indeks povečal za 20-krat, le od 2—3-krat višje kakor v zadnjih predvojnih letih. * • SINTETIČNI BENCIN so pričeli proizvajati v ZDA. Proizvajanje se gospodarska izplača. Postopek je modemejšt, kakor je bil doslej v Nemčiji. Američani delajo s pritiskom 703 atmosfer in pri toploti 457 Celzija. Dnevna proizvodnja doseže 276 sodov. Agente per Triesie e provili Lodovico Saksida Via Canal Piccolo 2 Telefono 83-24 TOVARNA EKSENC IN ETERIČNIH O L J JANOUŽEK USTANOVLJENA L. 1383 Parni obrat za destilacijo naravnih eksenc in eteričnih olj za likerje, rlezertna vina, sirupe in slaščičarsko industrijo. Tovarne aromatičnih ter eteričnih kemičnih proizvodov in neškodljivih barvil za dišeče vode in za farmacevtiko. TRST - BAR KOVLJE - Tel. 29-963 SKLADIŠČE IN LABORATORIJ ZA INOZEMSTVO: Trst, Prosta luka — Skladišče št. 29 BiatuurvLvww..ri»rau*. ■ STUBEBAKER 1950 OSEBNI OT TOVORNI AVTOMOBILI Zelo kor sino in uporabno ameriško vozilo. — Najmanjši porab® goriva. — Ojačane jjvzmeti in n a j m o d e r n ejj š i komfortni pribo Tovorni avtomobili od l/2, 3/4, 1, I1,» in 2 ton TVRDKA AUTIMPORT - TRS^ VI.M'A PALESTRITA 10/1» - TEL. S3-07 Prodaja tudi v kompenzaciji - Takojšnja predaja v Tržaški presti luki in v Kopru - Cene zmerne