-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
, J*	' *	"i	^ \ -
Official Organ Yugoslav Federation, S. P« - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - glasilo - -pro svetne matice j. s. z.
IX. — NO. 1509.
«B«ere* ma mtal-elus Batl*r, l»«rrmfcer «. 1MTT. ■« th« Ml affie«
at l felrag«. |»l„ aartrr Idr Ar« •( i aafrru •( Narrk »ri. 1»»«.
CHICAGO, ILL., 12. AVGUSTA (August 12), 1936.
l'ablUbr4 nrrklr al ;MOI H. l.avvndKlr Ave.
LETO — VOL. XXXI.
AMERIŠKO UNIJSKO GIBANJE NA RAZPOTJIH
izrabljanje strokovnih organizacij v prid obeh kapitalističnih strank
A. F. of L. razdvojena v najkritičnejši dobi organiziranega delavskega gibanja
m
Predsednik mogočne unije tesarskih delavcev agitira za Landona in republikansko stranko
VNAJKRITIčNEJšI dobi, kar jih je ie doživelo delavstvo te dežele doslej, se je Ameriška delavska federacija razklala na dvoje. Prejkone je to dobro za ameriško delavstvo. Kadar kaka zastarana reč le noče popustiti, se je je najboljše otresti, pa magari ako tisto, kar nastne, ne izpolni upov, ki jih prizadeti stavijo vanj. VVilliam Green s svojo skupino vztraja pri načelu, da se morajo unije ameriških delavcev razvijati na podlag strok, industrialno pa samo toliko v kolikor, so jim birokrati na vodstvu strokovnih unij pripravljeni dovoliti. Le par odstotkov- ameri
Fašistične vlade tirajo svet v propast
Grčija te preriva iz krize v krizo in v nove težke razdore
Grčija, ki je ena najbolj zaostalih dežel v Evropi, ima diktaturo. Proglasila jo je vlada, kateri načeljCije John Me-taxas. Razpustil je parlament in oznanil, da je rešil Grčijo pred komunistično nevarnostjo.
ftkih delavcev je v unijah. Drugi so neorganizirani. Nekdo z vrha je torej moral začeti z or-ganizatorično kampanjo za industrialni unionizem. Ta nekdo je John L. Levvis. če je on za to na'ogo prava oseba ali ne, ali če bo uspel ali bo pora-ien, bo pokazala bodočnost. Bilo pa je potrebno, da se je naloge — ki ni prijetna — lotil in prav zato mu je zagotovilo moralno pomoč stotisoče delavcev. Unije, ki jih je suspendirala eksekutiva A. F. of L, inajo nad milijon članov. Vzetega so to take unije, ki iuajo najaktivnejše člane. W. Green je storil silno zmoten korak. Prav tako lahko verujemo tudi tistim kritikom, ki pravijo, da je John L. Levvis hotel tak rezultat, zato da bo nasprotnike lahko toliko lag-lje ugonobil. •
Razkol v A. F. of L. pomeni ogromno škodo v kampanji za organiziranje delavcev, kajti kapitalizem je v tem oziru e-noten in stori s pomočjo svojega časopisja vse mogoče, da delavce odvrne od delavske organizacije. Suspendirane unije so bile kaznovane, ker so se združile v posebnem odboru v namenu, da delujejo za industrialni unionizem. Konservativci, ki so za unije po strokah, nočejo pomagati. Organizato-rično akcijo rajše sabotirajo z raznimi omejitvami, kakor pa da bi rekli zanjo dobro besedo. Tako se je dogodilo, da v času, ko se je pričela kampanja za
organiziranje jeklarskih delavcev, je začelo kapitalistično časopisje delati vtis nesloge med delavci in to nedvomno z velikim_uspehom. Kompanije so v boju zoper unije složne in zanj dobro pripravljene.
Velika napaka ameriških u-nijskih voditeljev je tudi njihova vihravost in breznačel-novst v politiki. Letos so se večinoma zedinili v agitaciji za Roosevelta. Celo mnogi izmed tistih, ki so leta in leta poudarjali načelo resnične socialistične kampanje, so zdaj prejšnjo taktiko opustili in se lotili zgolj agitacije za Roosevelta. Pravijo, da po volitvah morda ustanove delavsko stranko.
Tudi republikanska stranka si je poskrbela oporo v "unij-skih" vrstah, šef njenega kampanjskega odbora za agitacijo med delavci je William Hut-cheson, predsednik unije tesarjev in tesarskih pomočnikov, ki je ena najjačjih izmed konservativnih strokovnih skupin v A. F. of L. Ivewis in mnogi drugi oglašajo Roosevelta za delavskega prijatelja. Hutch-enson in mnogi drugi odborniki unij, ki so jih najeli republikanci. pa trdijo, da se senti-ment delavstva nagiba k Lan-donu. ker so se tisoči in tisoči uverili, da jim new deal ne nudi ničesar dobrega.
Vsa kampanja je vsled o-gronriega denarnega pritiska s strani republikanske in demokratske stranke potisnjena v varanje volilcev, kakQr obi-
Komunisti, ki so vsa ta leta skušali razbiti vsakoAdelavsko organizacijo, ako ni bila njihova, si prizadevajo graditi ljudske fronte. V Grčiji so bili prepozni. Kljub temu je ljudska fronta potreba nujnosti. Brez solidarnosti ne bo .odločilnih zmag za delavski razred.
čajno pod eno ali drugo pretvezo. Landon in Roosevelt sta za ohranitev kapitalizma. De-jlavstvo bi storilo najpametnejše, če bi dalo slovo demokratski "in republikanski stranki ter	Gornja »lika ja bila v Hearstovih listih priobčena a naslovom "Nobe-volilo socialistično. To bo prej ne*a usmiljenj^'. in pod njo tolmačenja, da se hoče ta španski radikalec i: 1 l - A-t^Z"4 -I 1 -4- 4 uveriti, ie je svoje morilno dejanje dobro isvrsil. Heartov tisk Ja dal fasi-
ali slej gotovo storilo, kajti ta- ,tom T	£ mofo<Eo moralno oporo. PoroiiU 0 civiIni vojni v
ko kakor je, ne bo zmerom aijj to bila v Haarstovih listih prirejena tako kakor da vlada še prvi dan ostalo.	pade in da zmagujejo fašistični generali na celi črti.
TEZKOCE DEMOKRATIČNIH DEŽEL V ODNOŠAJIH Z ITALIJO IN NEMČIJO
Francija »e voine brani, Hitler in Mussolini jo izzivata. — Trocki kritizira Stalina in Bluma
J, S. Z. planira povečanje aktivnosti med mladino.\ olitye v odbore razpisane
___	* s
Seje so se udeležili člani iz štirih držav. — Nadaljne resolucije. — Reakcija o Ivan Molkovi resignaciji iz socialistične stranke
BARBARSKA TOLPA "ČRNE LEGIJE" VAROVANA S POLITIČNIMI ZVEZAMI
Ameriško dnevno časopisje je o obravnavi proti sadistom "črne legije" v Detroitu poročalo le kar tako mimogrede, kakor da ne pomeni ničesar. Istočasno se je vodstvo črne legije hvalilo, da ima stotisoče
DAVTON DEAN
*lam>v ne le v Michiganu nego | v drugih državah ameriške "nUe. Na obravnavi se je dodalo, da je "črna legija" res
organizacija sadistov najnižjih instinktov. Vprizarjala je morilske bakanalije, mučila "nezveste člane" in se pripravljala na veliko nalogo — "dvigniti amerikanizem, potlačiti Žide, in zasenčiti vpliv katoliške cerkve v politiki". Tak je značaj ameriškega fašizma.
člani "Črne Iegije" so morili, ka»* je bilo dokazano. Mučenja, ki so jih uganjali, so jim bila istotako predložena na dlani. Obravnava proti morilcem pa se je vHekla kakor morska kača. čemu? Enostavno zato, ker so bili v isti organizaciji včlanjeni nešteti "politi-šni", pa so zaradi svoje osebne protekcije skrbeli, da se bi a-fera črne legije ne razvila v škandal, kateri bi lahko tudi njih pokopal.
Ta slučaj priča, kako lahko je v tej deželi organizirati dr-halsk > akcijo in jo odeti z masko patriotizma, zato, da kapitalistični politiki dosežejo kar hočejo doseči. *	*
Na prošli seji odborov JSZ v petek 7. avgusta je bil predložen načrt posebnega odseka, v katerem so AlTce Artach, John Rak m Anton Garden, za povečanje4 naših aktivnosti nuni mladino in za pojačanje mladinskih klubov JSZ. Razprava je bila obširna, upoštevana so nova priporočila in odsek je dobil nalogo, da naj na podlagi teh sugestij nadaljuje svoje delo.
O stanju JSZ in Prosvetne matice je poročal Chas. Pogorelec. Klubi dobro vztrajajo in Prosvetna matica ima danes več pridruženih društev kot kdaj prej. Nova se še vedno priglašajo.
Tajnik Pogorelec je poročal, da so volitve v odbore JSZ razpisane- Glasovnice so bile razposlane prošli teden. Imena kandidatov in potrebna pojasnila so na drugem mestu v tej številki.
Te seje so se udeležili tudi John Goršek iz Springfielda, 111., Anto<n šular iz Kansasa. Frank Barbič iz Clevelanda in John Terčelj ter Frank Podboy iz Penns.vlvanije. Poleg teh je bilo navzočih več drugih, ki niso člani odborov JSZ.
Bilo je sklenjeno, da se priredi resolucijo za povečanje naših organizatoričnih aktivnosti med tu rojenimi Slovenci 'in da dvignemo tudi kulturno delo pod okriljem Prosvetne matica kolikor najbolj mogoče.
Mnogo časa se je na tej seji porabilo zaradi Molekovega izstopa iz JSZ in socialistične stranke. Njegova izjava je bila za naše delavstvo senzacij?$ kakršna v zgodovini JSZ nima primere. Ljudi, ki so delavni v našem pokretu, je, samopo-Sebi umevno, več kot presenetila. Vsi nazadnjaški listi so pozdravili njegov izstop in končno ga je upravičil tudi novi uredn k Enakopravnosti, ki meni, da je Moleka treba le pravilno razumeti, pa bomo na čistem, da pravilno tolmači naše napake in naše naloge. Tudi Ivan Jontez ni- več član JSZ. Odstopil je zaradi domnevanja, da je za človeka, ki ni državljan, boljše, če ni včlanjen socialist, zato, da a i ne bi povzročil nepotrebnih sitnosti.
O Molkovem izstopu so pozdravno pisali posebno Obzor v Milwaukeeju, Amerikanski Slovenec v Chicagu, Ameriška Domovina v Clevelandu, in po
ovinkih tudi Glas Naroda. Ivan Molek je zadnji, ki bi kaj takega pričakoval, ampak njegova izjava je dala nasprotnikom tako močen ubrizg, da se se ga nemudoma in z največjim veseljem poslužili.
Nekateri člani, Ki so bil zgolj pod vplivom Nevv Lea dra, so mnenja, da je Moleko vo stališče popolnoma pravil no. Ogromna večina zatrjuje da je storil svojemu lastnemr pokretu škodo, katero bod< aktivni, zvesti člani le s težave popravili.
THOMASOVI SHODI
Dne 30. avgusta bo Norman Thomas govoril v Readingu. Pa. Do konca tega meseca bo nastopil na osmih drugih velikih shodih. Vsi ti njegovi govori bodo oddani tudi z lokalnih radio postaj.
Dalje je Norman Thoma> povabljen od podporne organizacije črncev Improved Be-nevolent and Protective Order of Elks, da delegatom, ki pridejo iz raznih krajev Amerike, razloži svoj program. Konvencija se prične 24. avgusta v New Yorku.
1» iiž a v \ e p o siieiio v a l \l( e z a iie l o
__ __- 41
ŠPANIJA v svetovnem metežu ni več važna dežela. Imela je svoj dan in zatonila. Civilna vojna, ki se je zanetila v nji s fašistično kontarevolucijo, ji je dala vlogo, kakršne niti sama ni pričakovala. Stara, konservativna Španija, je imela v koncertu evropskih držav le še neznaten pomen. Zdaj pa kar naenkrat so se začele radi nje prerekati vse evropske velesile .11 tudi več ali manj vlada Zed. držav ter Japonska.
Vzrok je borba na nož med Španijo temne prošlosti in Španijo, ki se šele izoblikuje. Na eni strani fašizem in cerkev, na drugi liberalen srednji sloj in proletariat.
Vatikan pomaga "katoliškim" generalom, ki so najeli za pobijanje Špancev mohamedanske klavce iz Maroka. Mussolini in Hitler sta dala svojo pomoč iz razloga, da ugonobita delavski demokratični režim v Franciji in v drugih deželah.
Kontrarevolucija v Španiji bi bila že zadušena, ako je ne bi podprli Mussolini, Hitler in poglavar katoliške cerkve. Francija je takoj, ko je uvidela, kaj počne Mussolini, zapretila, da pomeni podpora, ki jo nudita Španiji Italija in Nemčija vojno, ali pa naj se izrečeta za nevtralnost in pustita, da notranjo vojno poravna Španija sama.
To je težavno. Kajti če kontrarevolucija propade, izgubi katoliška cerkev v Španiji vse, ker se je docela uposlila na strani fašistične reakcije. Ako propadej< fašistični generali, pomeni to konec vse stare oficirske kaste, kajti delavci ji ne bodo tega krvolitja nikdar pozabili. Borba je zob za zob, v kateri ni prizanašanja z nobene strani.
Francoska vlada zastopa politiko miru. Toda kaj pomaga, ko pa jo Hitler ali Mussolini lahko provocirata vsak hip toliko, ia se bo znašla v vojni, hočeš-nočeš.	-s
Situacija v Španiji je mučna. Civilna vojna v nji je ena najhujših v novajai zgodovini Evrope in najbrutalnejša, kar jih pozna zg,odovina španske države. Predno bo končana z zmago ene ali druge strani, bo poklanih in ranjenih par sto tisoč prebivalcev.
^ V ta mete« se je vmešal tudi Leon Trocki. Od kar je ko-minterna spremenila taktiko v oportunistične smeri, se smatra Trocki za edinega pravega naslednika Lenina in Marksa. On je >če osnutka četrte internacionale. Glede Španije pravi, da če jo ljudska fronta v nji poražena, bo tepena po krivdi Blumove vlade v Franciji in Stalinove v sovjetski Rusiji. Tudi za Trocki-ia je Iaglje kritizirati kakor pa nositi odgovornost. Če bi Fran-jija dala pomoč španski vladi, bi.jo prav tako dala fašistom v »paniji Mussolini in Hitler. Ker vladata diktatorsko, bi bila ijuna opora izdatnejša, kakor pa Blumova. Diktatorja, kakor ita duce in fuehrer, se vojne ne strašita, ker je njima potrebna.
MNOGI LIBERALCI ZA NORMAN * THOMASA IN GEORGE NELSONA
Norman Thomas je v liberal-1 ih krogih smatran za najsposobnejšega in najpoštenejšega Predsedniškega kandidata v etošnji kampanji. Indorsirali \o ga mnogi, ki niso člani naše ;tranke.
Podporo Thomasovi kandi-laturi so obljubili meti drugi-
mi Max Eastman, bivši urednik revije Nevv Masses, sloviti profesor Robert Morss Lovett, literarni kritik Levvis Gannet, žurnalist James Rorty, pisateljica Helen \V00dward in mnogo drugih. Nekatere smo omenili žj3 v prejšnjih poročilih.
Privatne posredovalnice za delo vzamejo brezposelnim delavcem milijone dolarjev vsako leto? Posebno še v krizi, kakor je sedanja. Za najslabše deloj e treba plačati najmanj $5. Za količkaj "dobra dela" pa zahtevajo privatne posredovalnice skozi vsa sedanja leta krize $15, $2f> in v marsika-kem slučaj" kolikor morejo iztisniti iz delavca ali delavke, ki hoče službo.
Marsikatera privatna posredovalnica je v zvezi z delodajalcem. Denar si delita vzajemno. Ko najetemu delavcu po-
. teče nekaj tednov ali par mesecev službe, je odslovljen in na njegovo mesto dobe drugega na enako raketirski način.
To izrabljanje brezposelnih je bil) vzrok, da so se začele množiti zahteve po odpravi zla privatnih posredovalnic. Naj-prvo so ustanovile posredovalnice za delo nekatere občine. Njim so sledile posamezne države. Delavcem ni treba v njih plačevati ničesar za delo. če ga dobe. Kompanije so od kraja le nerade iskale delavce v državnih posredovalnicah in ipredsodke proti njim imajo še zmerom.
V Chicagu je državna posredovalnica za delo na 1021 So. State St. Iz njenega urada sporočajo, da imajo posebno za izučene delavce zdaj veliko več prilik za uposlitve kakor pa pred meseci.
V poštenejši uredbi, ki bi varovala delavce namesto izkoriščevalce, bi bile privatne posredovalnice za delo sploh prepovedane. Delavci lahko veliko store; da se uveljavijo državne in da insistirajo na prosekutiranje privatnih posredovalnic, kadarkoli so ogoljufani v njih.
razredni boj ne pozna nikakega prizanašanja
s
Kadar se gre v razrednem boju zares, ne poznata kapitalizem in njegova črna reakcija nikakega prizanašanja. Najnovejši dokaz sta Španija in Grčija.
Na enako bitko, kakor jo preživlja Španija, se pri-^pravljrmkcij« v Franciji. V Zed. državah se bo kapitalizem s pomočjo svojih Hearstov in drugih oprod postu-žil prav tako brutalnih nasilnosti, ko hitro bi mu delavski razred postal resno nevaren. 2e danes se postopa v tej deželi z delavci v stavkah hujše kakor s psi, ki begajo izgubljeni po ulicah. V prošlih treh letih so zmetali med delavce vagone plinskih bomb. Policaji, deputiji in miličniki se vežbajo s strojnicami in revolverji izključno v namenu, da se njihovo^vojaško spretnost uporabi v stavkah in demonstracijah delavcev. Nedavni vojaški manevri okrog Chicaga so se vršili s stališča, da morda nekoč vzamejo oblast nad mestom delavci, proti katerim bo kapitalistična vlada poslala oboroženo silo.
Delavci, organizirajte se! Agitirajte za unije, napravite iz njih zavedne delavske enote in pomagajte graditi socialistično gibanje, katerega zgodovinska naloga je rešiti človeštvo iz pekla socialnih krivic in barbarizma.




PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
IftlUja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z^dinjenlU driavah z« celo leto $3.00; su nol • ««•; ta
četrt leta $1.00. Inosemutvo: sa ealo leto $3.50; za pol lata $2.00.
Ženske V Španiji za obramb republike I || dflCAGU NA XI. ZBORU JSZ
Val rokopisi in oglasi morajo biti v naiera uradu najpozneje do pondeijka
popoldne za priobčitev v številki tekočega ted»-___
'.	proletarec
Published every Wednesday by the Y a ga« »a v Workmen'a PublUhin« Co., Inc.
KstalbMahed 1900.
Editor.,.........................— VFr»nk Zm,,U-
Business Manager..................Charles Pogorelec.
AssLstant Business Manager.............John Rak Jr.
SUBSCR1PTION RATfckS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75;
Three Months $1.00.
FoVeign Čoun',ries, One Vear $3.50; Six Months $2.00._
proletarec
2301 S. Lawndale Ave.
Telephonet ROCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL.
Ohromeli "liberalizem" skuša vstati od
mrtvih
Frank- Kerže, sotrudnik Glasa Naroda, piše v pomenkih -Pod vaško lipo", da je Prosveta kot dnevnik odveč, ostali dnevniki pa se naj bi združili v dva. Na eni strani Amenkanski Slovenec in Ameriška Domovina, na drugi Glas Naroda m hna-kopravnost.
Prvi naj bi bil katoliško-naroden, drugi pa narodno svobo-domiselen, oziroma liberalen. Razredni boj bi odpadel. Postali bi zmerni v obeh taborih in govorili ter pisali le kako je bilo nekoč in oglašali narodne igre in narodne pesmi.
Na naslov urednika Prosvete pise Kerže, da ni pametno trositi energije za delavsko gibanje, kajti socialistov in komunistov je med Slovenci v Ameriki kvečjemu tisoč. Morda nekaj več. Tako pravi Kerže, ki propagira novo orientacijo nagega javnega življenja, tako osredotočenje, ki bi dalo našemu narodu mogočen zamah in ga uveljavilo.
Ivan Jontez, novi urednik Enakopravnosti, piše slično. "Kaj pa je slovenski socializem v Ameriki dotdej dosegel na političnem polju, na katerem se udejstvuje že nad tri desetletja," vprašuje v uredniškem članku urednik Ivan Jontez.
Ako bi malo pomislil in se vprašal: "Kaj pa je slovenski liberalizem dosegel, kaj je doseglo slovensko svobodomisel-stvo, kar pomeni tiste ljudi, ki smatrajo, da so napredni zato, ker k maši ne hodijo?
MilvvauškT "Obzor" je porabil na prvi strani skoro pet kolon prostora s hvalospevom Molekovemu "novemu stališču". Jontez in Staut iskreno smatrata, da je storil pravilno, dočim so klerikalni listi oglodali to nerodno kost zgolj iz maščevalnosti .
Slovenski socializem ima pokazati ogromno. Najboljši koledar. najboljšo prvomajsko revijo, najboljši politični list, najboljšo knjigarno in tudi najboljšo kulturno ustanovo. Prav nič nas ni sram, da smo bili aktivni v stavkah, v političnih bojih in vsepovsod, koder se je šlo za borbo proti zavajalcem in reakciji sploh.
Jontez, osebni prijatelj Moleka, pravi:-"Torej je moralo biti nekaj narobe. Kaj, če ima torej Molek prav?"-
Dokler je bil Molek v pravem, mu ni čestital noben reakcionarni časopis in niti en pater ga ni vabil v nadaljni korak, da postane "žentlemen".
Danes, ko je razredni boj prvo vprašanje, danes, ko se dviga reakcija v fašistični in v drugih oblikah vsekriižem, ni čas jamrati, da smo zavozili. Nauk o kulturi je lep, ampak če ste zavedni ljudje, morate dati ljudstvu proletarsko kulturo. Kdor odvrača ljudi od delavske kulture in delavske politične akcije, ni in ne more koristiti delavskemu ljudstvu. Vsi, ki v tej kritični dobi pod krinko boja proti delavski politični akciji propagirajo zgolj kulturno delo, so v zmoti: Njihov nauk je kvaren delavskemu pokretu, pa čeprav mislijo nasprotno. Dolžnost Proletarca je, da ostane na braniku za delavska načela proti krivini prerokom, tudi če so taki preroki v takozvanih prijateljskih vrstah.
Piše Nace Žlemberger
(Nadaljevanje.)	i"Tiso
Slovens kega delavskega |jih ^tirali centra smo šli v glavni urad ,Tnamo to'
Iz
! je sklenil na omenjeni seji, da priredi še en piknik in sicer 23. avgusta. PiVnik ho na ravno tiatem prostoru kakor prejšnji, to je, pri Peter Stanovni-
•i v zadnjih treh denetlet-! i"';.*" te.m Pik"ik" "e u,° airitirali in žrtvovali, da ''alin^nnje, bunko. luknje
■ podkov in kartanje poleg dru-
Ljudski milici v Španiji, ki je bila nanafloma organizirana, da brani republiko pred fašistično kontrarevolucijo, se je pridružilo tisoče sejisk. Na ulicah Barcelone in v drugih španskih mestih so se borile s faiisti tako junaško kakor njihovi moški sodrugi. Gornja slika je is Barcelone.
Dr. Živko Topalovic:
PETDESET LET BOJA FRANCOSKIH
SOCIALISTOV --
se
Danes ima nedvomno najve- osnovna načela, za katera čji pomen v* svetu francoska *)ori-
Toda nikdar ne smemo zavračati poznanje zgodovine in
socialistična stranka. Zgodo-viski razvoj ji je prinesel današnji pomen, ki ga je pred vojno imela za vse socialistično delavsko gibanje nemška socialna demokracija in nemško strokovno ter kooperativno (zadružno) gibanje. Po tem
načina dela tujih narodov in tujih delavskih gibanj. Tudi iz tega se moremo jako mnogo naučiti, zlasti da se izognemo ponavljanju tujih pogreškov. Ni potreba slepo posnemati, to-
nemškem zgledu so formirana I da iz tujih izkušenj se moramo vsa nova socialistična gibanja: pametnemu priučiti.
Komunisti za vsakim oglom
Mathevv Woll vidi komuniste za vsakim oglom. Pravzaprav se je tega strah^ie precej otresel. Newyorški starogardi-sti vidijo edini bav-b^^jr komunistih, posebno še v Trockijevih komunistih. Jeklarski baroni očitajo John L. Lewisu, da je v zvezi s komunisti. Norman Thomas je agent komunistov. Revolucijo v Španiji so povzročili komunisti;-
Neumni komunistični bav-bav je danes uporabljan le še za varanje nepoučenih ljudi. Pametni se smejejo taki godlji.
Strokovne in industrialne unije
Strokovne unije so potrebne le v gotovih poklicih, na pr, v učiteljskem, ne pa v industrijah.
Eksekutiva A. F. of L. je za unije po strokah, zato ne more nikamor.
če bi bila resno za organiziranje delavcev, bi Levvisu ne bilo treba ustanavljati posebnega odbora za industrialno organizacijo.
Vsota
je vse
Na konvenciji townsendovcev so ljudje zahtevali $200 penzije na mesec. Kaj kapitalizem, kaj izkoriščanje, kaj vse drugo — dajte nam po dve sto na mesec! Ko jim je Norman Thomas dejal, da penzij na ta način ne bodo nikdar dobili/ so mu odgovorili z "butni". Ako bi jim mukanje pomagalo do penzij, jim Thomas ne bi zameril. Ampak naučiti se bodo morali več kakor "mukati".
Več prosperitete za tiste, ki jo že imajo
- Pdbički -vseh važnejših korporacij v tej deželi so se letos znatno zvišali, lani tudi in dividende so bile večje kot kdajkoli v zadnjih petih letih, r
(Samo število brezposelnih ne gre navzdol, niti ne plača zaposlenih navzgor toliko kot se podražujejo potrebščine.
v mlajših državah. Nemško socialistično in delavsko gibanje je danes strto. Oblike, v katerih se bo v Nemčiji in Avstriji obnovilo, so še neznane. Za evropski kontinent je tako postala vodeča socialistična stranka Francije.
če tudi se vrši razvoj vseh narodov po istih osnovnih gospodarskih zakonih, vendar ima vsak narod svojo zgodovino, ki se razliku je od zgodovine drugih narodov. To, kar nas loči, to je minulost, ki ima svoj vpliv na sedanjost in bodočnost. Zadošča samo reči, da mora obstojati razlika v toku razvoja dveh narodov, od katerih je imel na primer eden svoj lastni fevdalizem in narod, ki so mu vladali tudi fevdalci, kakor na primer nam turški., (To velja za večino Jugoslavije Op. ur. D. P.) Drugače so tradicije naroda, ki je imel v minulosti več narodnih revolucij in naroda, ki nikdar ni doživel, da bi bili nosilci oblasti premagani po silah odspodaj. Velika je razlika v tem, ali je narod popolnoma enoten po jeziku in tradicijah ali pa je različen.
Po vrnil tam j| jasno, (la se niti politična ustanove, politične stranke in njih taktika ne morejo" 1n ne smejo enostavno kopirati po inozemstvu. Sprejemati se smejo iz inozemstva samo splošne ideje, načela, ki odgovarjajo globokim in temeljnim zakonom razvoja vseh narodov. Toda poraba teh načel v praksi, izbira bojne taktike, je pa specialna zadeva za vsako državo. Kdor tu noče grešiti, mora dobro poznati svoj narod, njegovo zgodovino, njegovo gospodarstvo, njegovo razredno razdelitev in politične tradicije ter svojo bojno taktiko vsemu temu prilagoditi. Kdor iz stvarnosti ne more sam sklepati zaključkov, nega zahteva pojasnila, kako so se ljudje v drugih deželah borili — ta bo vedno naprav-ljal pogreške in uničeval dobra
Kaj nam veli enodušni kongres francoske socialistične stranke v Velikem in zgodovinskem preobratnem trenutku, ko stranka prevzema politično oblast? To hočemo premotriti z globjo analizo sklepov zadnjega kongresa, ki sem mu prisostvoval J?velikim interesom.
Ni treba misliti, da v francoskem soc ia listič ne m gibanju ni struj. Tri struje so. Veliko večino tvori nekdanji strankini center, ki sta mu na čelu Pavel Faure in Leon Blum. Skupina je imela na kongresu do 2500 glasov. Drugo skupino tvori sindikalistična borbena zajed-
Sloveneke narod i»e podporne jednote. "Zares nfdno naklju-sem si mislil. "Oba ta urada »ta na Lawndale avenue. Spo-m njam se, kaJ<o so nasprotniki Čestckrat pisali "gospodom z Uvvndale in 26. ulice". Zdaj je samo Lawndale. Naslov urada SNPJ je 2G57 So. Lawndal« Ave. Slovenski delavski center je kake štiri bloke severno od SNPJ na isti ulici. Torej ni bilo nevarnosti, da se bi izgubil, vžlic mojim slabim očem, posebno še, ker sem tudi stanovanje imel čisto v bližini. Na« zbor se je vrši I v češk i d vora n i. Pravijo ji "Sokol Havličok'" Dvorana SNPJ bi bila zadosti prostorna, toda so poslopje baš tedaj predelavah.
V Chicagu nisem bil prvič. V uradu SNPJ sem se nekaj-krati zglasil že prej.
To pot sem si mislil. Morda je to zadnjič, ko sem v tem, za delavsko gibanje med ameriškimi Slovenci najvažnejšem mestu. Torej moram na vsak način porabiti priložnost in pogledali, kakšno je povečano poslopje SNPJ. Preje sta bila dva nadstropja. Zdaj »p trije. Moral .<em ob pogledu navzgor res dvigniti vrat in glavo. Drugače tretjega nadstropja od zunai na morei preceniti. Stavba snpj zgleda s tvojim tretjim nadstropjem veliko bolj impozantno kak<it prej. Uradi so Hčni in čisti. Bratska NPJ je lahko ponosna na ta svoj napredek.-** "Kmalu bo naša jednota imela nebotičnik," je pripomnil nekdo izmed zunanjih obiskovalcev. "Zakaj pa ne," je rekel drugi. In tretji se je navduševal, da ima "jednota" zadosti denarja, da ga zgradi. Bil pa je med nami tudi neki čika-•žan—ne vem mu imena—ki je kar tako zase dejal, da SNPJ že ima nebotičnik, ali nebotičnike in sicer v posojilih nanje, menda v Chicagu in drugje. Tudi precejšen . kos postaje Union v Clevelandu je posest SNPJ, je pripomnil. "Velik stolp ima," sem se hitro domislil. I;i prostor, kjer je cleve-landški glavni .kolodvor (Public Square) je resnično lep. Dotični čikažan pa je zagodrnjal. da to nič ne pomaga, kajti glavni elevelandski kolodvor s svojim stolpom vred je bankrotiran. Na take reči se ne razumem in se .v pomenek nisem umešaval.	. ,
Ko sem znova stal pred poslopjem SNPJ, potem, ko smo si ogledali notranjost, sem se — nč vem kako to — povrnil nazaj v dobo pred 32. leti, Tedaj še ni bilo nič. In prav tako sem še ob tej priliki domislil katekizma, v katerem so nas
V vel liki dvorani SNPJ so bili tedaj uradi. Pi-salna miza druga tik druge. Tudi uredništvo in upravništvo je začasno imelo v nji svoj "kvartir". Klerki in upravni odborniki so tolkli po tipkah pisalnih strojev. Gledal sem enega in spet so mi zbežale misli daleč nazaj — v tista leta. ko si je SNPJ nabavila prvi pisalni stroj. Kupil ga je njen tedanji tajnik Frank Kerže, sedanji pomožni urednik Glasa Naroda v New Yorku, ki misli na prošlost toliko, da je na bodočnost pozabil in piše svoje "pomenke" pod naslovom "Pomenki pod vaAko lipo" ali nekaj podobnega.
Tisti prvi pisalni stroj je povzročil med člani v Chicagu veliko kritike. V Glasu Svobode pa so zavpili, da je trošek zanj žrtev -— finančna žrtev za jed-noto, in sicer nepotrebna finančna žrtev. Zdaj imajo v gl. Uradu SNPJ že vsakovrstne pisarniške stroje in nihče več jih ne kritizira. "Tako je," je rekel Fred A. Vider, ki je nam razkazoval poslopje, potem, ko mu je eden ali drugi izmed cbisko\alcev omenil to ali ono. "Vse te predelave so poceni," je pojasnjeval, ,"ako jih primerjamo s stroški, ki smo jih imeli v prejšnjih dobah. In vrhtega je delo prvovrstno."
Trti je bila poldne, nameščenci in drugi so šli k obedu, mi pa nazaj v Slovenski delavski center.
(Dalje prihodnjič.)
ge zabave, ampak bomo tudi koruzo in krompir pekli. Ker bo to eden zadnjih piknikov za to leto, upamo, da bo udeležba še večja kakor je bila zadnjič. Ker bo dan že nekoliko krajii, se bomo potrudili prej oditi nt piknik, zvečer bomo pa kre« kurili, da se bo dalj časa videlo, pa komarje bomo pekli. - Opozarjam vm klubove člane in somišljenike, da je pri-pravijalni odbor dan pikniki spremenil tako, da ae bo vriH 16. AVGUSTA, ne 23:, kakor je bilo na seji sklenjeno. Vzrok temu je, ker bo 23. avgusta seja ženskega društva št. 119 SNPJ, Kamor spadajo klubove članice in veliko simpatičark. Zatorej, ne pozabite spremembe dneva in povejte še drugim o tem.
Za tiste, ki nimajo nobene vrste vozil, bo preskrbljen trok, ki bo vozil od Slov. nar. doma po potrebi. Prvi bo odpeljal najkasneje ob 10. uri dopoldne. — John Zakovaek.
kampanjski sklad jsz
Klub št. 45 bo nasprotoval tudi naravnim elementom
No. Chicago, 111. — Od zadnjega - piknika socialističnega kluba, ki se je vršil 21. junija, ni še noben poročal. Piknik se ie završil v popolno zadovoljstvo kluba. Udeležba je bila nepričakovano velika, zabave in vsega dovolj za vse, le, da je bilo vreme bolj hladno.
Kakor se vse spreminja, tako se — kakor zgleda, tudi vreme. Kadar bi imelo biti vroče je hladno, ko bi imelo biti hladno, je pa vroče. Naš klub ima nalogo nasprotovati političnim in gospodarskim nepravilnostim, pa je sklenil na seji 23. julija, da bo skušal tudi naravnim. Ako je bilo hladno v začetku poletja, bo gotovo bolj gorko v začetku jeseni. Zato
niča, ki jo vodi Jiromski, in
tretja skupina, revolucionarna učili, da Je Bog/vse ustvaril iz
levica, ki jo vodi voditelj Pi-vert. Ta in ona imata svoja glasila in na kongresu sta šteli vsaka po 400 glasov.
Na žalost na kongresu ni bilo strankine desnice. Pred dve-mi leti je namreč napravila neumnost, da se je zaradi svoje aktivistične nestrpnosti in stremljenja po ozkem Sodelovanju z meščanskimi strankami, odcepila od svoje stranke. Odtujila je stranki veliko število ljudi izredne sposobnosti, ki bi prav danes ob vršitvi politične oblasti imeli važno vlogo. Ti IJudjt so bili nestrpni, da morajo čakati. Oni so disciplino stranke in gospodstvo večine občutili kot okove, ki so jih o-virali, da napravijo veliko politično karijero. Pa so odšli. Predli so v odvisnost tujih strank, kjer jih čaka propast; namesto da bi imeli potrpljenje, ne da napravijo sebe, ampak stranko veliko in močno ter z njo postanejo gospodarji v svoji vladi, ne pa sluge v tu ji. Vsi desničarji danes uvideva-jo, kako veliko napako so napravili s svojo odcepitvijo. In stranka občuti izgubo teh ljudi. Ali se morda utegne pogre-ška kmalu popraviti? Ali naj se ne uČe iz tega tudi druga socialistična gibanja?
(Konec prihodnjič.)
nič.
Pri nas nismo vsemogočni, zato je bilo treba presneto delati, predno smo se z SNPJ in njeno blagajno začeli lahko u-pravičeno postavljati.
In pa naše delavsko gibanje! Proletarec je bil majhen list, osebe pri njemu so se neprestano menjale, ker list ni imel sredstev, da jih bi plačal, Am. druž. koledarja ni še bilo, in ko je nastal, ni bil tak, kakor je danes. In naše^ majske številke, Proletarčeva knjigarna, Slovenski delavski center, ki sem ga omenjal v prejšnji številki, Prosvetna matica itd.!
Gledal sem kvišku v tretje nadstropje SNPJ, dokler me ni nekdo iz naše družbe zdramil iz premišljevanja. "Takih hiš je tod veliko," je rekel. "Tri nadstropja, to ni * v Chicagu nič!" Nasmejal sem se in mu priznal, toda mislil sem si:
I. IZKAZ.
V kampanjski sklad JSZ, čigar namen je financirati izdajanje kampanjskih letakov in pošiljanje govornikov ter agitatorjev po naselbinah, ao prispevate sledeče organizacije in posamezniki:
Library, Pa. L'»brary izobraževalni dom $10; po 50c: Mile Turkalj, Mitt l>ei mutta in Gtoiff Lipoviek; po :!.V: C ir Ocep«k, Jacob Dolenc, Frank Sedla*, Leo Prijatelj, Rob. Dolenc, Frank Strmljan, Jovph Ko-kalj in Nick Triller; Thomas Terehek 20e; tdtupoj $13.70. (Na-bral in poslal Nick Triller.)
Franklin, Kans. Društvo St. 92 SNPJ $2; po 50c: Anton S^ak, Louii ^"Kariinerer ,in Marti-n Štefani*; po 25c: Matt Cukjati, Joh|TTj^mik, Frank Debelak, John JezernHcTFrank Nalimal, Ignac Spann, Frank Alei in Paul Bistan; po lOc: Jos. Resen in Frank Strum; skupaj $5.70. (Nabral in poslal Anton Selak.)
Urirorsal, Ind. Društvo »t. 305 SNPJ $2; po 25c: V. VrKovnik, J. Ko. mach, F. Storm, P. SpaJir, F. Prašnikar in Frank (Jorse; skiupaj $3.50. (Nabral in poslal Jacob Kos-maeh.)
Auburn, III. Nabrano na eeji društva št. 335 SNPJ $1.1 G. (Poslal To-ny Brian.)	'
ciarid*., Pa. Društvo st. 7 SNPJ $2.00. (Poslal Mike Baloh.)
Johnstown, Pa. Društvo št. 162 SSPZ $2.00. (Poslala Svlvia Skedel.)
Ckreland, O. Druš. št. 147 SNPJ $3.00. (Poslal Leo Poljšak.)
Moon Run, Pa. Jacob Tomec 50e.
Skupaj v tem izkezu $31.56.
VOLITVE V ODBORE J.
V smislu pravil JSZ morajo po vsakem rednem zboru no-minirati kandidate v eksekuti-vo ter v druge odbore na£e zveze čikaški klubi, nominacije za tajnika JSZ pa so razpisane ze pred zborom.
Volitve v kiubih so se pričele 8. avgusta in bodo trajaje do 19. septembra 1936.
Glasovati smejo vsi člani in članice, ki niso zaostali s članarino dalj kot tri mesece. Tajniki in drugi odborniki klubov so p rosen i, da povabijo na glasovanje vse člane.
Besedilo na glasovnicah je samo slovensko. Klubi, ki imajo angleške odseke, naj članom pojasnijo namen in po-rri(^i tega glasovanja.
Ako kateri tajnik ni prejel zadosti glasovnic, ali ako jih sploh ni dobil, naj to sporoči ko hitro mogoče tajništvu JSZ.
Kandidati v eksekutivo JSZ so (glasujte ne več kot za pet kandidatov):
FRANK ALESH.
LOTRICH DONALD J.
••••••••••••••••••••••••••••aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
KONFERENCA
V P0WER POINTU. 0.. V NEDELJO
3«. AVGUSTA
OVEN JOSEPH.
TAUCHAR FRANK S.
UDOVICH FRANK.
ZAITZ FRANK.
Kandidati v nadzorni odbor JSZ in Prosvetne matice. (Gla: sujte ne več kot za dva):
GARDEN ANTON.
- RAK ALVIN.
TURPIN JOSEPH.
ZAJC JUSTIN.
Kandidati v nadzorni odbor slovenske sekcije JSZ. (Glasujte ne več kflt za tri):
BOŽICNIK ROK.
HUJAN JOHN.
LOONISKAR VINKO.
ZAITZ ANGELA.
Kandidati v prosvetni odsek JS*Z (ima tri člane in glasujete lahko za vse tri kandidate):
BERNIK PETER.
BENIGER LOUIS.
RAK JOHN.
Kandidat za glavnega tajnika JSZ in Prosvetne matice je Chas. Pogorelec. Vsi drugi no-mlniranci so odklonili nominacijo.
Vsak član J. S. Z. mora glasovnico pravilno izpolniti 'm podpisati ter jo izročiti Stevne-mu odboru kluba. Ko so glasovi prešteti in konstatirani klubov zapisnik, izpolni tajn* poročilo o uradno dognanem rezultatu ter ga pošlje tajništvu JSZ najkasneje (jo ZD. septembra 1936.


A. SERAFIMOVIČ:
ŽELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel is ruičine ta "Proletarca" ANGELO CERKVEN1K
NAJVEČJA CIVILNA VOJNA V ZGODOVINI ŠPANIJE
p	(Nadaljevanje.)
"Mar nismo tudi mi bojevniki? Ali mislite, da .sc bomo u klanjali vadim ukazom? Mi umi prav dobro vemo, kaj nam je storiti. Kadar bo prišlo do l itke, se ne bomo bojevali dabde nego vi, prej boljše! Mi smo stari revolucionarji, ki prav nič ne rabimo vašega pouka. Kje pa ste bili vi, ko smo bili mi omajali carski prestol? Bili ste Častnik v carski •nnadi! Zdaj, ko smo vse žrtvovali revolu-cij*. naj Žalostno poginemo? V mestu so tisoč " petsto naših tovarišev postreljali, častniki so jih dali žive pokopati, zdaj pa ..
"Seveda, vaši tovariši so darovali svoje življenje, vi pa se gonite tod naokoli z ženšči-
nami..."	.1
Mornarji so zatulili kakor čreda divjih
bikov:
"Kaj, ti se predrzne« očitati nam, nam revolucionarnim bojevnikom..
Mahali so z rokam! proti obema vojakoma, »volčjih oči ne moreš tako lahko premotiti! Te oči vidijo vse! Tu, pred vozom tulijo in nahaja z rokami, z obeh strani in izza skupine pred vozom pa se plazijo postave, ki čez odarjena mesta jadrno poskakujejo ter se venomer sklanjajo nizko k tlom. V rokah imajo ročne gr: nate. Zdajci se z vseh strani zapodijo proti vozu.
V	istem hipu pa že zadoni: Ta-ta-ta-ta ...
Iz strojnice, ki stoji na vozu, švigajo plameni. Kako se strojnica pokorava temu živalskemu očesu! Niti ena krogla ni v tej ma-dežasti, čudno zmešani temi zašla, niti ena ni zadela, samo strahoten dih smrti je zapihal tik nad morskimi čepisami. Vsi so se osupli umaknili.
"To ti je zlodej! Vražji pes, spreten pa je! Takšne strelce bi morali mi imeti."
Na dolgi progi spi posrebrnjeni tabor. Prav tako spijo posrebrnjene gore, čez brezmejno morje pa pelje malce valujoča, posre-brnjena cesta.
XX.
Nebo se še ni razsvetlilo, pa se je glava kolone že daleč spredaj pomikala dalje.
Na desni se je še vedno širila sinja planjava, na levi so se kupičile orjaške gore, nad njimi pa pusto skalcvje.
Za skalnatim gorskim slemenom jc pritisnila aonč na žarina. Težki oblaki prahu se dFJffijo nad cesto, n t tisoče in tisoče muh neprenehoma nadleguje ljudi in živali, na tisoče muh, ki jim je prav tako domovina v kubanskih stepah ter zdaj zvesto spremljajo begunce, ž njimi prenočujejo ter se zjutraj i njimi vred začenjajo gibati. --
Cesta, ki se vije skozi gozdno goščavo, sliči beli kači. Vsepovsod je popoln mir, hladna sencav Med drevjem se belijo skale. Ce stopiš nekoliko korakov s ceste proti gozdu, pa si že v neprehodni goščavi. Z vseh strani te obdaja gost gozd, preprožen z "bršljanom in lianami, z dolgimi iglami drevja in grmovja, kakršnega ni svoj živ dan nihče videl, in s krčevito zaraslimi vejami nepoznanih rastlin. V teh gozdovih žive medvedje, divje mačke, srne, jeleni, risi, ki se ponoči po mačje zoprno derejo. Na sto in sto kilometrov daleč ni ne duha ne sluha o kakšni človeški naselbini. Kozaki so popolnoma izjtLnili,
V	davnini so tod živeli čerkezi, ki so poznali vse globeli in gozdne steze. Semtertja »e je-zabelila drobna vasica, ki je bila — tako se je vsaj človeku zdelo — prilepljena na kakšno strmo skalovje. Sredi gozda se je tu pa tam pridelovala pšenica, ob globelih pa gojil vrtiček.
Pred kakšnimi sedemdesetimi leti je carska vlada pregnala Cerkeze v Turčijo. V tej dolgi dobi so se zarasle ter izgubile gorske »teze, vrtove je porasel plevel, pusta gorsKa Pokrajina pa je postala pribežališče zveri.
Vojaki si pasove vedno bolj zožujejo, zakaj obroki postajajo vedno manjši.
Ranjenci se drže voz ter se plazijo naprej, otroci se pozibavajo v vozovih, mršavi konji, ki so strašno utrujeni, s poslednjim naporom vlečejo edini še preostali top za kolono.
Cesta se nalik pentlji vije tik ob morju. Čez sinjo planjavo pelje za spoznanje pozibavajoča in bleščeča se sončna cesta.
Prozirpe, stekleno čiste, komaj opazne gu-Nce polie iz daljave in božajo peščeno bre-žino.
Kolona se neprenehoma vali dalje. Niti za b«žen hip se ne ustavi. Fantje; dekleta, otroci, ranjenci, in sploh vsi, ki jim je mogoče, Mijo k bregu, si med potoma slači io cunje, razcapane hlače, srajce in krila ter skačejo v morje. Voda prši in se iskri. V pršeči vodi
slika mavrica, smeh se objema s sončnimi *»rki, z veselimi vzkliki. O, življenje je tako čudežno lepo! Morsko obrežje za bežen hip zasluti, čemu je tukaj, kakšen je njegov po-men, kakšen je njegov namen.
Morje, nečloveško veliko bitje, z dobrohotnimi belimi gubami na obličju se mirno Rrnehlja in nemo boža oživljeno ybrežje' in iiva rjava telesa, ki se gibljejo v pršečih oblačkih, v trušču in smehu.
Kolona pa se pomika venomer naprej.
Kopalci se osvobajajo objema valov, pobirajo svoje hlače, srajce, krila, puške ter
nagi drvijo a smrdečimi oblačili pod pazduho k cesti. Na rjavih telesih se jim v sončnih žarkih leskečejo biserne kapljice. Nagci se ob glasnem smehu, šalah, ki so semtertja tudi malce robate in kosmate, naglo oblačijo, in hitijo ob koloni, da bi našli v njej svoje mesto.
Kmetje in vojaki pohitijo v vile, ki stojijo na levi in desni ob cesti, vse preiščejo, pa nič ne najdejo, ker je vse prazno, zapuščeno, pusto.
Ob bregu se razprostira dolga bela lisa. Tu imajo svoje domačije Grki z velikimi nosovi in ogljenočrnimi o-mi. Vsi so vase pogreznjeni, vsi molčijo in zakrivajo neko sovražno čuvstvo.
"Nič kruha... Niti sami ga nimamo... Smo tudi sami lačni . . ."
Nič ne vedo. Ne vedo, kdo so ti vojaki, ne vedo, kam vsi ti vojaki marširajo. Nič ne vedo in nič ne sprašujejo, marveč samo sovražijo..
Kmetje in vojaki so stikali za kruhom, pa niso nič našli. Grkom je mogel vsakdo iz oči brati, da so kruh skrili. Vojaki so jim vzeli koze; nič ni pomagalo, da so črnooka grška dekleta presunljivo jokala. . . Saj so bili le Grki, ne pa Rusi-...
V neki široki globeli je stala ruska vasica. Kdo ve kaj in kdo ve kdaj je te ljudi sem zaneslo? Na dnu globeli žuborj potoček. Okrog in okrog njega stoje ukrajinske koče. Po travi se pase živina. Ob pobočju valovi rumeno p ie nič no polje. Kmetje so iz Poltave ter govorijo ruski.
Dali so jim, kolikor so le mogli. Kruha in kase. Izpraševalr so jih, odkod prihajajo in kam gredo. Slišali so, da je bil car pregnan ter so se polastili oblasti boljseviki. Natančnejšega pa niso vedeli nič. Vojaki so jim pobrali, čeprav jim je bilo hudo, ker so oropali rojake, vse kokoši, gosi in race. Ženske so vzdihovale, nekatere so tulile.
Kolona se nenehno vali dalje. Nikjer se ne ustavlja.
"Če bi Človek dobil kakšno malenkost pod zobe!" vzdihujejo vojaki ter si pasove še bolj zadržujejo.
Konjeniki so preiskali vse vile. V poslednji vili so našli star gramofon in več obrabljenih plošč. Gramofon so pritrdili na sedlo. Med skalovjem sredi gozdnega miru je zdajci za-donel hripav, razpokan glas:
"Stenica pleši.. . ha-ha-ha ..
Kakor da poje človek, vendar pa nekoliko drugače.
Konjiki in vojaki so se kar tresli od smeha.
"še enkrat, še enkrat stenico!"
Potem so prišle na vrsto pesmi: "Če stopim v potoček", "O, samo ne izkusaj me .. .", "Vse človeštvo na zemlji ..
Neka plošča se je zdajci oglasila:
"Bog ohrani carja nam ..."
Vsi naokrog so ^atulili:
"Hudič naj ga vzame z njegovim bogom vred ..
"Obesi si ga na .. ."
Zagnali so ploščo na cesto pod noge, kopita, vozove ...
Ubogi gramofon! Ne en trenutek pokoja mu ni več sojen! Hreščeče, hripavo prepeva od zgodnjega jutra do pozne noči. Vrstijo se romance^ pesmi, opere, kupleti. . . Iz roke v roke roma, od eskadrona do eskadrona, od stotnije do stotnije. če ga ni hotel kdo ob dogovorjenem času dati dalje, je pr šlo celo do pretepa; Gramofon je postal očitni ljubljenec vse kolone. Vsi so ravnali ž njim kakor z živim bitjem.
XXI.
Nekdo divje priganja svojega konja. Po cesti dirja proti koloni. Neki Kubanec je, ki je sklonjen nizko na sedlo ter ima potisnjeno kučmo daieč na tilnik.
"Kje je vodja?" # •
Ves obraz se mu kopa'v potu. Tudi konj je ves moker in zasopel.
Bleščeče beli, okrogli, težki oblaki se plazijo izza gozdov ter pogledujejo na cesto.
"Nevihta se pripravlja."
Nekje za cestnim ovinkom se je glava kolone ustavila. Vrste pehote so se, ker so se prve ustavile, zgostile. Vozovi so se ustavili, konji so sunkovito dvignili glave. Postopno se je ustavila vsa kolona.
"Zakaj smo se ustavili? Saj je še tako zgodaj!"
- Kubančev potni obraz, upehani konj, nenadna tišina — vse to je povzročilo splošen nemir. Daleč spredaj so zadoneli posamezni streli iz pušk ter so zlovešče slutnje le še, povečali. Zvok strelov je tišini vtisnil svojevrsten pečat, ki ga ni moglo nič več izbrisati.
Gramofon je umolknil. Kožuh se je v pletenem vozu naglo zapeljal na čelo kolone. Takoj nato so pridirjali s Čela kolone konjiki, ki so nečloveško preklinjali ter Zaprli pot.
"Nazaj, nazaj! Streljali bomo!"
"Ali ste oglušeli? Takoj se bo razvila bitka! Nazaj! Kožuh je odredil, da moramo na vas streljaj, če se ganete z mesta!"
Vse je zdajci vklenil v svoje spone nemir, vse: ženske in starčke, dekleta in otroke. Vsi so začeli tarnati in pritoževati se.
(Daljo prihodnjič.)
Petintrideset tisoč ljudi ubitih v eni sami bitki! To ni več navadna	četami udarilo po aovražni armadi. Čivilna vojna »e je posebno prve dni
civilna vojna, ampak masno klanje v najiirsrm pomenu besede. Fasistični	..	... , .	.	... 4	... . .	....
..... . ,.,. ...	. . .	i	,. .. ....	razvila v poulične boje v vseh mestih Španije. Na sliki je prizor iz civilno
generali, ki fb mislili, da bodo s svojo kontrarevolucijo vzeli Madrid ze prvi
dan, so se ukanili. Združeno delavstvo se je oborožilo in zaeno z lojalnimi	vojne v Madridu.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral JOHN RAK
Oglesby, IU. Tone Udovič se je prošli teden zglasil v uradu in pustil 8 naročnin. Klub št. 4 JSZ v La SalMP ima piknik v nedeljo 16. avgusta na John Strelovem prostoru. Vabi se prijatelje in somišljenike na o-bilno udeležbo.
Detroit, Mich. Ix»o Junko je star naročnik Proletarca. Poslal je obnovo naročnine in .$1 v tiskovni fond. — Ciril Stular je zaposlen s pripravami za jesensko dramsko sezono in z igrami, ki jih je prejel od Prosvetne matice. Pevski zbor "Slavec" se pripravlja, da v bodoči sezoni priredi koncert z bogatim programom.
. Bridgeport, O. Jože Sno.v, naš agilni agitator iz vzhodne Ohio piše, da je zelo bolan. On je tajnik konference klubov JSZ in društev Prosvetne .matice za vzhodni Ohio in za]). W. Va., ki bo zborovalo v nedeljo 30. avgusta v Power Pointu. Jožetu želimo skorajšnjega okrevanja, na sodruge pa apeliramo, da sodelujejo z njim za uspešno /zborovanje konference.
Cleveland, O. Theresa Gor-janc in Frank Barbič sta prispevala vsak po $1 v tiskovni sklad Proletarca. Društvo št. 147 je bilo eno prvih, ki je poslalo $3 v kampanjski sklad JSZ.
Herminie, Pa. Tono Zornik vztraja pri svoji izjavi, da bo agitiral za Proletarca neglede na nesporazume, ki jih imamo glede strankine taktike in deklaracije. V zadnjih par pismih je poslal 10 naročnin, med katerimi je bilo več novih.
Barberton, O. Po dolgem času se je zglasil naš stari znanec John Jankovich. Poslal je tri naročnine. Pravi, da je na stavki že 10 tednov, in ž njim mnogo drugih rojakov, ki sc vztrajno bore za svoje zahteve. Obljublja, da bo poročal več pozneje.	>
Library, Pa. Niek Triller je poslal dve naročnini in $13.70 v kampanjski sklad JSZ. Imena prispevateljev so priobčena v tej izdaji.
Kemerer, Wyo. Anton Tratnik pravi, da je prejel apel za zbiranje kampanjskega sklada kakor tudi nabiralne pole. Zagotavlja, da se bosta podala z John Kržišnikom v kratkem na agitacijo v ta namen. Tone ho poskusil dobiti nekaj oglasov v naš koledar letnik 1937.
Johristovvn, Pa. Sylvia Ske-del je tajnica društva št. 162 SSPZ Poslala je $2 v kampanjski sklad JSZ ob enem pa vprašuje, kje bi dobila knjigo "IIistory of Imperialism". V
zalogi jo ima knjigarna Socia-'istične stranke, 540 Randolpb St., Chicago, 111., in stane $25c-
Chicago, 111. Frank Zaitz je prispeval $3 v tiskovni fond Proletarca in Frances Vider $6.00. Naši "Rdeči sokoliči", ki so zdaj nekaj časa imeli počitnice, začno z vajami v -soboto 5. septembra. Mnogi sodrugi in sodružice so zadnje čase zelo aktivni s prodajanjem štgvilk za bicikel, ki bo oddan na vrtni veselici kluba št. 1 JSZ v Slovenskem delavskem centru v soboto 29. avgusta. — Člani in članice kluba št. 1 so do tega datuma dobili približno 700 podpisov na uo-minacijske pe\icije socialistične stranke.
VVest Newton, Pa. Jože Zorko je poslal $5 tiskovnemu fondu Proletarca, katere je prispevala westmorelandska federacija SNPJ. Zeli tudi, da se mu pošlje imenik naročnikov Proletarca iz njegove naselbine. Razume se, da smo mu z veseljem ustregli. Prepričam smo, da bo svojo agitacijtfko nalogo za Proletarca izvršil prav tako dobro kakor zmerom v prošlosti.
Auburn, III. Tonv Brian je poslal $1.16 v kampanjski sklad, JSZ, katere je nabral na seji društva št. 335 SNPJ.
Claridge, Pa. Društvo št. 7 je bilo eno od ustanovnih društev SNPJ. Bilo je vseskozi zvesto tradicijam napredka. Tudi v- sedan ji akciji, za zbiranje kampanjskega fonda JSZ je bilo med prvimi, ki se je zglasilo s prispevkom z vsoto $2.00.
Universal, Ind. Nadaljne $3.50 za kampanjski sklad JSZ je poslal Jacob Kosmaeh, tajnik dr. št. 305 SNPJ, ki je prispevalo $2. Ostala svota je bila nabrana med člani tega društva.
Franklin, Kans. Tudi naši kansasčanje ne marajo zaostajati za drugimi, kadar se gre za dobro delavsko stvar. Tone Selak iz Franklina je poslal v kampanjski sklad JSZ $5.70, od katere vsote je prispevalo društvo št. 92 SNPJ $2, ostalo p;fje nabral med člani na seji.
PROBLEMI NAŠIH KONCERTOV IN DRAMSKIH PREDSTAV
Referiral Peter Bernik na XI. rednem zboru JSZ
Ni dosti —
Brezposelni v Pennsylvaniji, ki so se meseca julija utaborili v Harrishurgu in zahtevali sto milijonov dolarjev za relif, kar bi pomenilo 64c na dan za vsako osebo i' družini brezposelnega, so nekaj opravili. "Korak za kolfakom." je dejal David Lasser, predsednik zveze nezaposlenih.
Izvrševalni odbor JSZ mi je j)overil referat "problemi naših koncertov in dramskih predstav" v predložitev temu zboru. Predlagani naslov referata ni povsem pravilen; bolj pravilen bi bil "Problemi naših dramskih društev in klubov ter pevskih zborov", ker od slednjih so odvisne vse priredbe, t. j. uspeh istih. Vsja kulturna društva imajo svoje probleme in potežkoče, in ako jih rešijo pravilno, so rešeni tudi problemi priredb. Vsled tega bom obdelal — kolikor mi je pač "kot lajiku mogoče — probleme naših, t. j. delavskih dramskih društev Jn pevskih zborov, na priredbe same kot take se bom pa le na kratko omejil.
O teh vprašanjih ali teh problemih je bilo na zadnjih zborih podanih že precej dobrih referatov, in v nekaterih je bilo to vprašanje izredno dobro obdelano; le škoda je, da se nasvetov in priporočil ni vpo-števalo tako, kot bi sc moralo. Doletela jih jc slična usoda, kot druge referate: Navadno ostane "vse po starem."
Ako se'delavstvo hoče osvoboditi iz industrial nega ali mezdnega suženjstva, se mora najprej duševno osvoboditi. Temu ne more nihče in tudi ne sme oporekati. Osvoboditi se mora vsega mračnjaštva, katerega so mu vtepli v pravem pomenu besede učitelji klerikali-zma in kapitalizma. Ko se delavec osvobodi tega mračnjaštva tedaj šele je dostopen za I>olitični boj, in ne prej. Dokler je delavec pod vplivom onih, ki uče "ako te kdo udari po desnem licu, nastavi mu še levega", se^ne bo nikdar osamosvojil, ampak ostal vedno le predmet izkoriščanja. Iz teh vzrokov si je socalistična stranka nadela nalogo izobraževati delavce potom časopisja in ra-zire druge literature, s predavanji in raznimi kulturnimi priredbami. Le žal, da to nalogo vodstvo stranke tako zelo zapostavlja, in v Zed. državah jo takorekoč sploh ne izvaja. Imeti bi morala v vsakem večjem industrijskem središču ako ne več, vsaj en močan dramski klub in en močan pevski zbor. Za vzgled bi morala vzeti socialistične stranke v evropskih industrijskih središčih, kjer so močna delavska kulturna društva pod vodstvom socialdemokratske stranke.
Ne vem. ali sem v pravem ali ne. ako trdim, da je od vseh tu je jezičnih socialističnih organizacij naša jugoslovanska

v kulturnem gibanju prva in najbolj aktivna, in upam, da bo tudi ostala kljub neprili-kam, s katerimi se mora boriti, potežkočami, katere je treba • odstraniti, in problemi, katere je treba rešiti. V zgodovino se ne bom spuščal, navesti hočem Je najslavnejše in podati nekaj nasvetov v upanju, da bodo vpoštevana.
Omenil sem že, da je JSZ med vsemi tujejezičnimi socialističnimi organizacijami najbolj aktivna na kulturnem polju. Dramatiko in petje goji že od vsega početka; čim močnejša je bila, tem širše polje je zavzemala,, pravi zamah pa je. dobila, ko je bil ustanovljen poseben prosvetni oddelek, ta-kozvar.a "izobraževalna akcija", sedanja Prosvetna matica. Izvršila je ogromnega dela med jugoslovanskimi delavci, in še več bi ga, ko bi ne bilo nekaj nedostatkov, katere je prav lahko odpraviti. Jugoslovanski delavci, predvsem pa slovenski delavci, smo lahko upravičeno ponosni, da imamo to organizacijo, ker brez nje ne bi imeli toliko dramskih društev in klubov ter pevskih zborov po slovenskih naselbinah, kot jih imamo. In prepričan sem, da bodo jugoslovanski delavci podpirali to res potrebno ustanovo.
ProM-etna matica je centrala vsega kulturnega gibanja med jugoslovanskimi delavci v Zed. državah, in nje delokrog je razširjen tudi že celo v Kanado. Polje je obširno, delo o-gromno, ako se ga hoče izvršiti tako kot je potrebno. Priznati moram, da vsemu in vsem ugoditi ni mogoče. Zagotavlja se, da ni dovolj dobrega materi jala, t. j. delavskih dram in pesmi; pritožuje se, da ni i dovolj sposobnih moči, ki bi vodile, in ne zadosti aktivnih članov. Vse to je resnica, deloma pa je temu krivo nezani-manje in nepoznanje, in zato je tem nedostatkom prav lahko od pomoči.
Sedanji ustroj Prosvetne matice ni popoln, in mu je nemogoče izvršiti vse kar bi bilo potrebno. Navadno vse delo izvršuje gl. tajnik zveze. Zahtevano je preveč od njega. Ako izvršuje delo" kot gl. tajnik zveze, ne more izvršiti dela Prosvetne matice. Kot že omenjeno, Prosvetna matica je centrala vsega kulturnega dela med jugoslovanskimi delavci v Ameriki, in ako hočemo, da se
(Nadaljevanje na 5. strani.) •
k* ... L
DA SE BOMO SE BOLJ RAZUMELI!
Za našo sporno zadevo ni važno, kaj pravi Caballero — ki je morda v pravem z ozirom na svoj« razmere v Španiji — ni važno, kaj pravita Topalo-vič in Eržen ter drpgi evropski voditelji. Vse to nima nobene skupnosti z našimi razmerami v Združenih državah.
Delavske stranke v Španiji in Franciji so sle letos v volilni boj z namenom, da zmagajo in so zmagale. To je dovolj velik dokaz, da Španija in Francija ni Amerika. Ali gre socialistična stranka Amerike letos v volilni boj. da bo zmagala, kakor je šla španska in francoska? Ne! —
Nesreča je, da baš ameriški militanti nočejo videti te velike razlike med političnimi, ekonomskimi m socialnimi razmerami v Ameriki in Evropi, zato pa usmerjajo svojo taktno po evropskih kopitih, toda med zaslepljenimi militanti in zmernimi, demokratičnimi socialisti je mod drugim tudi ta razlika, da se zavedajo razlike med Ameriko in Evropo.
Dokaz temu je socialistični tednik "Labor Advocate" v Readingu, Pa., ki je zadnji teden svaril: "Spain is not the United States.... It is important that American Socialists keep their heads in this country, that they do« not permit their actions and their viewpoints to be unduly influenced by what is happening across the Atlantic ..
And that's that!
Okoli naše sporne zadeve je zdaj važno — ne kaj govori Caballero na španskem, temveč kdo govori resnico: Zaje ali Molek. Kdo je v pravem?
Sodrug Zaje pravi: "K«& ni spadalo v socialistično stranko, je koncem konca odpadlo. Zapisal sem že po našem zboru, da kdor se je odločil iz JSZ izstopiti, bo to storil pod eno ali drago pretvezo, nihče pa ne zato, ker sem sa jaz 'spremenil' ali zato, ker sem 'kapituliral' pred militanti".
Hvala lepa, sodrug Zaje. Torej sodruori, ki so bili in garali v stranki/ trideset ali štirideset let, ki so-večji del svojega življenja preživeli v stranki in za stranko — niso spadali v stranko in treba je bilo neke "pretveze", da so zdaj 6dpa-dli! To je zelo lep kompliment, ki lahko da marsikomu misliti."
Kaj pa "pretveza"? Sodrug Zaje omenja mlade ljudi, ki "pod pritiskom razmer* ne delajo vselej razumno" in ki so
v sporu s staro gardo storili "marsikak netakten in nedemokratičen korak;" dalje o-menja "navadne politične o-portuniste, na katerih so mladi ljudje (militanti), ki "ne delajo vselej razumno", izvršili "potrebno in koristno operacijo" s tem, da so pometali na cesto one*, ki niso več "spadali v stranko".
Nadalje s. Zaje omenja cle-velandsko konvencijo, ampak njegova verzija je stoprocent-no militantna. Vso drugačno verzijo elevelandske konvencije je podal na zboru JSZ — poleg s. Pogorelca — sodrug Jože Snoj, ki je eden najmar-ljivejš»h socialistov na vzhodu; Jože je povedal o "steam rol-lerju" in drugih, ne samo nedemokratičnih, temveč tudi nesocialističnih in nesodmžnih rečeh, a je bil zato tudi jako nesocialistično nahruljen.
To so samo nekatere "pretveze", zaradi katerih so sodrugi, ki "niso spadali v stranko", odpadli. Jaz nisem nikjer govoril, niti resno mislil o svojem izstopu, dokler ni s. Zaje pojedel svoje" resolucije na zboru JSZ. Res je, da sem več tednov prej razpravljal o izstopu JSZ iz stranke. To bi bila edina pametna pot za nas — in to ni bila samo moja Želja. Jako dobre argumente, da bi imela JSZ najboljše pogoje za svojo politično eksistenco zunaj stranke, je navedel sodrug Charles Pogorelec v Proletarcu z dne 24. junija. Da pa nisem na zboru predlagal izstopa JSZ, je čisto umevno; predlog bi bil brez pomena, ker so zbor ciominirali militanti.
To sp ^ejstva. Moj sklep za izstop j e dozorel šele p>tem, ko je s. Zaje dovolil militan-tom, da so naredili z njegovo resolucijo kakor svinja z mehom. In tega mojega izstopa ne sme s. Zaje mešati z mojimi prejšnjimi urgencami za izstop JSZ iz stranke. Ni bilo treba iskati nobene pretveze. Ako že mora biti pretveza, jo s. Zaje lahko otiplje pri onih "mladih ljudeh, ki ne delajo vselej razumno".
Kakor vidim. s. Zaje ponovno zavija mojo izstopno izjavo, ko piše, da sem obsodil stranko v celoti. Obsodil sem. še obsojam lit bom obsojal milHant-no krilo in njefovo pustolovsko, dvolično taktiko, katera je bila že dvakrat usiljena stranki s "steam rollerjem". To mora držati. Dobro vem, da je v ameriški socialistični stranki
1» O Z OII T
METER NAKUPNI NAillT
vam omogoči
ELEKTRIČNI HLADILNIK
ki ga plačujete s prihranki!
# Nabavite si električni hladilnik na ta priprosti način. Moderna hladilna oprema zniža kvarjenje in potrato. Od prihrankov vložite malo vsoto dnevno v pripravni meter in oprema se vam sčasoma sama izplača.
Vprašajte še za ostale podrobnosti o tem ekonomičnem načrtu. Kličite: RANdolph 1200, Local 170.
To coter interest and otber costs, a tomeu hat higher prtce h charged for refrigerators^old on dtfrrred pajmtntt
COMMONWEALTH EDISON
ELECTRICiJSSHOPS
Doivntou n—72 W. Adams St.—132 S. Dearborn St. Tclefihotte Ran dolph 1200, Loca! ijo
4*mrrinffPark BI v J. llllrtS Mkhiffan A t«. 2 7.13 Milwaukee Ave.
4« U S. A«h»«m» A Trn. 42)1 W. Maifctoo SC
29*OE.92nd Sf. 274) Lincoln A*t.
SWW.*VdSt. 4)62 Broadway
FEDERAL COUPONS GIVEN
MAIL COUPON NOVV I
< <>MMONWFALTII EDISON COMPANY 72 Wf«t Adam* Street, Chicago, Iflinoi«
I am interested in vour Nrcfrt« Refrijrerarion Meter liVI to eaplain fulljr, without ohligation.
S*mt	i m, ■_____________ , ,„..,,,. „,r.......,....,
Plan. Pleeae aend a repretenta-
na tisoče demokratičnih socialistov, ki se ne strinjajo z, militanti — in teh je tudi lepo število v Jugoslovanski socialistični zvezi. Nimam najmanjšega razloga, da bi obsojal te ao-druge, s katerimi — upam vsaj
—	se enkrat srečam v delavski stranki, ki bo bona fide delavska. Da bi le kmalu prišel ta dan V
rp.ini, da nadaljnega pojasnjevanja in argumentiranja ne bo več treba,"— Ivan Molek.
Mojim "prijateljem!". . Uredniku Ameriške Domovine: Vašo "čestitko" odklanjam, ker je hinavska!
Patru Hugonu Brenu: Pri vas bi bilo več možatosti, če bi
—	molčali in se ne bi praskali tam, kjer vas prav nič ne srbi. Ne potrebujem . nasvetov od ljudi, ki so me že^davno obsodili na dno pekla! Spor med socialisti, ki nastane vsled taktičnih vprašanj, znajo rešiti in bodo rešili socialisti sami!
Ivan Molek.
•
1.)	V članku, na katerega odgovarja s. Ivan Moiek, je bila naglašena važnost discipline, ne pa razmere v Španiji. Caballero, Topalovič, Eržen itd. niso bili citirani o drugem kot o vprašanju enotnosti v socialističnih vrstah. Disciplina
—	kar pomeni, da morajo vsi člani katerekoli socialistične stranke upoštevati sklepe večine, pa je prav tako potrebna v ameriški socialistični stranki in v JŠZ, kakor v stranki sodrugov na Španskem ali v Franciji. To je demokratično in so-ciaHstično nače lo.
2.)	Naj bo tu znova poudarjeno: Ivan Molek je odstopil edino zato, ker je hotel odstopit*. Čemu potem qčitek, da so odstopli sodrugi garali v stranki 30 ali 40 let? Kar so storili dobrega, je zasluga in zavedni delavci jo upoštevajo. Metal pa jih ni ven nihče. Ako bi Ivan Molek ostal član
—	in člani prešlega zbora JSZ so želeli, da ostane — pa ne bi bilo treba trositi prostora s tem prerekanjem. Nikakor ni pravično delati \tis, kakor da smo ga primorali odstopiti, kajti baš obratno je resnica.
3.)	Ni pravilno trditi, da so XI. zbor JSZ dominirali militanti. Resnica je, da so na njeniu prevladovali člani, ki so hoteli, da JSZ ostane v socialistični stranki..
4.)	Odstopne izjave s. Molka Proletarec nič ne zavija. V nji je s. Molek obsodil socialistično stranko v celoti. Zapisal je, da je njena taktika nepoštena, absurdna in dvoobra-zna, in konstatiral, da kdor hoče l iti dosleden v svoji odprti demokratični taktiki, ne more več sodelovati v taki stranki.
5.)	S. Molek skuša znova delati vtis, da sem jaz kriv njegovega odstopa, kajti "pojedel" sem resolucijo, katero sem predložil in dovolil "mi-litantom", da so z njo delali "kakor svinja z mehom". To ne drži. Resolucija, kakršna je bila sprejeta, je dobra in jo lahko pod p še brez sramu in brez strahu vsak socialist.
Tudi podpisani smatra, da nadaljnega pojasnjevanja in argumentiranja o Molkovem odstopu ne bo več treba.
F. Zaitz.
prosvetna matica
Poročilo tajnik« Proavetn* matic« Ckaa. Pogorele« XI. rednemu tberu JSZ.
Izmed r.as.h ustanov beleži Prosvetna matica največji razmah. Število organizacij v nji ik* veča
oU h :a do let*. Kavno, tako s* večajo njene aktivnosti. V poslednjih letih, odkar izdaja knjige v itoji založbi in deloma nabavlja knjige iz raznih idoven-»kih knjižnic /a brezplačno ražpečavanje med član-nt vo, ter z drugim posvetnim delom, He jč zanimanje za delavsko literaturo podvojilo.
Največji uspeh pa bo dosegla v tem letu, kajti v prvih 0. mesecih tega leta Mte^e 180 podpornih in kulturnih druiUv, domoV ter klubov J»VZ.
Knjige, ki jih- razpošilja društvom koncem vsakega leta, »o z vtWljem sprejete, in lahko rečemo, tla Ke je čitajoča publika med nami ravno radi teh knjig najmanj podvojila. V zadnjih 10. letih je izdala Ifdeče knjige in brošure:
1.
2.
а.
4.
5.
б.
7. S. 1». 10. 11. 12.
n Ičdeče knjige in Prijte evolucije n A PiVletarska etika i
Adanii pred Adamom 3,000
in morala_____"......................5,000
Elementi moderna izobrazbe ..... .. ..	2,000
Socialni ideali in Kako Mi je človek
ustvaril boga ............ ........................................................3,000
Taškent, kruha bogato mesto..................2,000
Marl M a rx, njegovo življenje in
•njegov nauk........,...„...............................3,000
Nekoliko pravopisa..................................2,000
Psrv«»7<.vi» epciklika raztrgana	4,070
l>va svetova ..............................T..7....	2,000
Veliko mravljišče...... .............................................1,800
Sesuti atolp...........................................2,000
Hiša brez oken.....................'.......................2,000
103& do konca junija
Podpornih društev in Federacij...
Klubov JSZ...................................
-Kulturnih in drugih organizacij.
P^PI jevje — klasje. Kakor pri vas liri (J velikih ljudeh smrekov ali jej. ^ w|kov gozd. Vidiš, klasje, kukj se ziblje v lahnem vetriču?*
142
. 15 . 26
183
Skupaj..............................................31,870
To so knjige iz njene la<tne založbe. Poleg teh jr ' razposlala ie okrog 30,000 knjig in brošur izven svoje založbe. Skupno število razposlanih knjih znaša 61,870, ali povprečno preko 6,000 na leto. V tem letu bomo izdali dve knjijri, obe social nt vsebine, ki bodo koncem leta razposlane pridruženim organizacijam.
DRAMSKI ARHIV
Naš dramski arhiv se stalno iz]x>polnjuje. Zdaj vsebuje preko 200 iger. Pred kratkem smo prejeli . par operet nih iger in naročenih jih imamo Ae več/ Skušali bomo dobiti tudi večja operetna dela, taka seveda, ki bi jih bili naši zbori zmožni predvajati.-Izdali smo tudi seznam dramskih del v naši zalogi, ki je režiserjem in drugim odborom pri določanju in zbiranju iger v veliko pomoč. V zadnjih dveh letih in pol so je našega arhiva posluževalo sledeče število organizacij:
l.eta 1934, 4.6, 1. 1935, 51 in prvih šest mesecev tega leta 26. .
Tem organizacijam je bify> poslanih 292 slovenskih in 42 angleških iger, skupaj 3J(.4. Po motnosti so igram priložene tudi vloge, v drugem slučaju
morajo društva sama skrbeti za prepis istih.
t; ' • ŠTEVILO ORGANIZACIJ PROSVETNE MATICE
ft te vi le organizacij pridruženih Prosvetni matici je bilo v letih 1934, 1935 in prvih 6'mesecev tega . leta sledeče:
Podpornih društev in Federacij.............. 95
Klubov JSZ	....... H
Kulturnih in drugih organizacij...........'.. 19
1934
1935
8kupaj. ......................................125
Podpornih društev in Federacij.............124
Klubov JSZ......... ................ ................
Kulturnih društev in Federacij................ 21
Skupaj...........................................157
Skupaj.......................................
Od podpornih-društev in Federacij jih je leta 1934 pripadalo: SNPJ, 80; SSPZ, 10; JSKJ, 3; JPZS, 1; in SL>Z, 1.
Leta 1935: SNPJ, 101; SSPZ, 11, JPZS, 2; JSKJ,
6; in 2 samostojna društva...............................
V tekočem letu: SNPJ, 142; SSPZ, 15; JSKJ, 6, SUZ, 4; JPZS, 2 in 3 samostojna društva. Od teh je 10 angleško potujočih društev. Kot za slovenska, smo tudi za ta društva poskrbeli in razposlali veliko knjig in brošur socialne vsebine. Mnogo m« jih tudi poslužuje angleških iger, deklamacij itd. iz arhiva Prosvetne matice.
Kulturne in druge organizacije (poleg podpornih društev in klubov JSZ, ki »o včlanjene v Prosvetni matici, so:
Socialistični pevski zbor "Sava", Chicago, Jll. Socialistični pevski zbor "Zarja", Cleveland, O. Socialistični invski zbor "Naprej", Milvvaukee, VVis.
Pevski zbor "SlaveW, Detroit, Mich.
Pevski zbor "Slovenec", Pueblo, Colo.
Ženski pevski zbor "Planinska roža", Milwaukee,
wm
Pevskf zbor "Jadran", Collinwood, 0. Pevski zbor "Zvon".. Miluaukee, Wia. Pevsko in dram. društvo "Soča", La Salle, I1L Socialistični pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich.	v
Pevsko društvo "Tiiglav", Kirkland Lake, Onta-rio, Kanaoa.
Dramski klub "Zora", Pueblo, Colo. Dramsko druš. "Anton Verovšek", Collinvvood, O. Dramsko društvo "Soča", Strabane, Pa. Dramski odsek SND, VVaukegan, 111. gospodinjski odsek SND, VVaukegan, 111. Dramsko društvo "Ivan Cankar", Cleveland, O. Ženski zadružni od ek, Wauk«'gan-N. Chicago, 111. Ženski od^ek SND, Detroit, Mich. Izobraževalni dom, Librar.v, Pa. ' Izobraževalni dom, Presto, Pa. čitalnica SDD, Collinwood, O. Čitalnica SND, VVaukegan, III. Izobraževalno diučtvo "Vihar", Kra.vn, Pa. Slovenski narodni dom, La Salle, III. Sloven-ski narodni uom, Ambridge, Pa.
Izobraževalno delo, ki ga je izvršila Prosvetna matica v zadnjih dest tih letih, je naravnost ogromno. Ne samo da je izdala na desettisoče izvodov izborne literature med naše delavstvo, pač pa je tudi razvila.zanimanje za dramsko umetnost kot še ni bila razvita v vsej zgodovini našega naroda v tej deželi.
V-e to nam je mogoče izvršiti z moralno in gmotno podporo, ki so nam jo nudile številne napredne organizacije, katere, upam, bodo svojo naklonjenost tej ustanovi ohranile tudi v bodoče.
Pri izvrševanju dela v uradu so veliko pomagali sodrugi Zaitz, Itak, Bernik (slednji je uredil seznam dramskih del) in mnogi diugi. Vsi ti zaslužijo prrzna nje.
Razume se, da nesmemo pozabiti tudi na stotine naših lojalnih somišljenikov in agitatorjev, ki leto za letoin marljivo vrše agitacijo med društvi za pri-druženje k tej ustanovi. Vsem tem se v imenu Prosvetnega odseka iskreno zahvalim in jim kličem: Naprej po sačrtani poti!
CHAS. POGORELEC, tajnik.
IVAN VUK:
IZ SPREHODOV S PIKflPOLONCO
(Reportaža iz nevsakdanje vsakdanjosti.) u
razred niča bo zapisala in mi oceno dobro, prav dobro, in odlično dala . . . Glej, glej, kaj boš uganila, je Pik*»polonca govorila, dobro si se, hoj, učila. . . Listič, glej, je še ostal, oj jej, "odlično" bo dejal . .
V nedeljo proti večeru ju- nekake muzike. Sončni žarki Marjetice so se smejal®
nijskega dne se je vrnila moja so trepetali nad travo in žitom Jelka iz sprehoda. Skočila je kakor glasbene vilice, ki pre-
k meni vsa razigrana:
izkušajo čistost glasu, a posa-
: Blagoslov zakona
Pariški profesor .Tabot je več let opazoval in študiral zakonsko življenje 40,000 parov. Rezultat preiskave je strahoten. Ena tretjina zakoncev živi v odkritem prepirti in sovraštvu, ena tretjina pa skriva svoje razprtije javnosti, ne živi pa nič b'.lj sporazumno kakor prva tretjina. Od tretje tretjine se je 4000 parov ločild pred potekom dveh let. Ušlo je že-1 nam 2400 mož in možem 1200, žena. Ostane še okroglo 3600' parov, od katerih je profesor; označil 127 "skoraj srečnih" in l.'l resnično srečnih. Ta slika kaže yore trpljenja, zlo za vz-| ^gojo otrok in malo svetosti. Mnogo bolje tudi drugod ni kakor v Franciji. — I). P.
"Očka", je rekla, "ali ti naj mezn?h glasov instrumentov ni pripovedujem, kako in kje sva bilo mogoče razločevati, se sprehajali s Pikapolonco?"
"S Pikapolonco?"
"Da. S tisto malo živalico v rdečem plaščku s črnimi pikami naštikanem. Veš, ko sem prekoračila mestno cesto in stopila na polje, vso z visoko travo poraščeno, s celim morjem rži, gospodske pšenice in modrijanom ječmenom, mi je sedla na roko."
"Glej. glej", sem rekla. "K meni si pr šla?"
"K tebi, da", je odgovorila Pikapilonca. "Hočem ti malo delati družbo." -
Pa sem jo rahlo pobožala, da je od zadovoljstva razgrnila rdeči črnopikasti plašč, da so se videle tanke, prozorne perut". Gizdalinska, je Pikapolonica, očka. da veš."
"Aha, pa sta se sprehajali, kaj?"
"Da, očka. le poslušaj."
In poslušal sem. Poslušajte tudi vi.
"Pojdiva", je rekla Pikapo
čirrriii, č riii", me je opozorila Pikapolonca. "Ali - slišiš?"
Čiri, čiri, čiri,
briii, briii, briii,
črip, čriiiičip, riiiič, rin, ripč,
čri, čri, 6ri . . .*
slišiš vse okrog kriči
čričkov neštevilo,
rončni dan slavi —
A po cvetih, glej, brni,
čebelic, hej, število,
suma, nima, zum. zum, zum,
k godbi čričkov se glasi,
ziizuznzuzuzuum,
tu medi je kar obilo,
zuma, zuma. zum, zum, zum . . .
s čaš cvetočih pojedino
slastno srka medovino
čt belic drobnih trum .
čri, čri, čri
čričkov se koncert glasi.^
Tam nad nami pa nek ji',
čuj, škrjančki žvrgole:
čipipip, Čivriri Čip čiri,
vivrivrivivivivriip,
ržlržiršiiiipip,
vse to zliva se v akord
"Vidiš, kako te gledajo marjetice", me je opozorila Pikapolonca na daleč naokrog po-
in mi korujžo še dajale, čri, čri, čri, čri, čri, čri,
vseokrog je polno čričkov pelo, škrjančt k pa nekje veselo sladko pesem gostolel, in časititko mi želel .. .
Tam iz gozda, čuj: kukuku, kukavica jezno kuka. j Kaj ne greš mi brž domov, tla boš snedla košček kruha?! — Primaruha . A nad mano aeroplan odbrzel je nekam v stran, — škrjancek pa je ves nevoljen pal med žito kot umorjen, jezno kričal: čvočiiričiriii, kakšne zgage ."»o pa ti?! —
"Glej, pojdiva tja med rž,
Kak se ziblje klasje žlahtno kakor bi morja valovi Igrajoč, bežeč nalahno se zibali, i>wlo\ali^ . , tam hite, glej, *pt?t že novi... a modriž med*njimi nežen maje dobrodušno; bežen mu pozdrav nalahno zgodbico, čuj, oznanjuje: "Košček sem z neba izrezan in posejan sem med žkto, da ne Ui, ko bo zorelo zrno v klas;h, — v.* py»lato pod nj"govo težo, skrito žalovalo, ker ne bo mogoče gledati neti« modrino — jaz, plavica, bom- tt žkoče ' lajšala mu, ga bodrila . . , r
Pikapolonca je zletela z mojega prsta na ktjl^lj, pa se hitro vrnila:
Kukolj tam, nt žno rdeči, kakor čaša tam stoji in iz nje čebeha drobna pije, gdej, in se gt>^i. — Mak, ga vidiš,	«
kak objestno in kok"tno se smehlja,
hrepeneč in ves rudeč . . . Kaj še hočeš več? ... — V lase brž Si ga zatekni — čriček poje: čri, £ri, čri, škrjanček pa tam žvrgoli: Jelka, mak si vzela ti!
Zibajoča pšenica se je bahato zibala, a tam poleg pa je ošabno, izzivajoče " gledal košati jejmen in vihtel svoje špi-časte in dolge brke oprezno, kakor bi počasi in pazljivo nekaj otipaval.
"Vidiš", je rekla Pikapolonca, "je kakor vaš učenjak, ki mu je glava težka vsled prepolne učenosti in si dobrodušno vi ia brke, če ga kdo draži:"
•
"A tam, glej, Pikapolonca", sem zavzeta pokazala med zi-bajočo se ržjo visoki, ponosen, svetlo-beli klas. "Vidiš?"
"Vnetljivi ali prazen klas, pravijo ljudje, Bog nas varuj takega žita", je rekla Pikapolonca.
"Kuko prazen klas? In zakaj 'Rog obvaruj' ?"
"Zato, ker je prazen. V njem ni zrna. In kjer ni zrna, ni tudi moke, ne življenja. Za nobeno rabo ni tak klas."
"Zakaj pa potem tako ponosno dviga glavo — klas?"
"Ko boš, Jelka, stop Ia v iiv-1 jen je, boš spoznala, da lahko le prazna glava v:soko stoji. Glave, ki n;so prazne, ki kaj znajo in pomenijo, ne morejo visoko stati, ker so težke. Kakor tukaj pri rži, klas. Vse tisto klasje, le poglej, sočno in bogato, .»klanja svoje glave klasje. Mora, ker je teža, življenje v njih. Prazen pa, lahko, ker je prazen, ošabno gleda na vse strani. Do miši ju je si v svoji praznoti, da je več, kakor drugi' in da je poglavar vseh, ki sklanjajo svoje klasje."
"Očka, glej, spomnila sem se, da sem videla, čeprav še hodim v šolo, že tudi take ljudi, ki so nosili glavo visoko. * *
Pikapolonca baje ni hotela z Jelko v mest), češ, ko zopet prideš na polje, se najdeva in
pšenico in ječmen. Le poglej, ; kaj pogovoriva. V mestu pa je
kako ponosno in nekako samozavestno sili rž kvišku, da moraš dobro paziti, da se ne izgubiš, kakor v gozdu."
"Je v resnici, kakor gozd", sem rekla.
i
"Da, pravi gozd, za nas male ljudi pravi gozd. Ravna, gosta debla, na vrhu krona — ve-
mnogo ponarejenih ljudi in se ga zato rajše ogibljem ...
Tako mi je pripovedovala Jelka, in zapisal sem.
lonca in splezala na konec mo~- «ejane marjetice. Razprostrla jetra kazalca. Sli sva po širo- je svoj rdeči črnopikasti plase Um trovniir,, Prml mpnni in in svetle, prozonie in tanke pe-
Boj kanadske vlade
proti brezposelnosti
Kanadska vlada bo potrošila v boju za omejitev brezposelnosti nadaljnih $:10,000,000.
kem travniku. Pred menoj in za menoj, na desno in na levo je rastla trava. Kratka, meni komaj do gleženj, visoka, ki mi je segala Čez glavo in nalahno potresla s svojim cvetjem. Vmes pa so se smejale marjetice in bile kakor čipke, prište na zelenkasti obleki. Violičaste, okrogle glave deteljico, kakor sonce rumeno c\o-tje mleča in druge, pa so zvedavo ogledovale kdo sem in zdelo se mi je, kakor bi spraševale ;
"Glej no, kakšna je pa to marjetica?"
Kamorkoli sem se ozrla, je bilo vse prostranstvo polno
n
ruti so jo odnesle na največjo marjetico, kt je bila najbrž kakor glavar vseh marjetic.
In je govorila: ' *
"(Jlcj, marjetice stojijo kar v gručah prav gosto, beli listki se smejijo vabijo te prav ljubo: Pridi. Jelka, cvet, čuj, pravir
vgani Vaj v šoli bo.__■
Kaksn - rede bodo dali, koliko dobrih in prnv dobrih In odličnih, koliko ho.
Očka, brž sem pristopila, da bi jih ne užalila In ugibala tako:
Tigala sem list za Ii*tom, tiho, skrbno govoreč: dobro; prav dobro; odlično; dobro; prav dobro; odlično;
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od
9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovora. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PnOSVETA"
Stan« sa celo leto $6 00. pol leta $3.00
Ustanavljajte n*va drottva.
D«set članov(ic) je treba ** novo dru&tvo. Nsslov ra list i' za tajništvo j«'
2657 S. Lawndale A v* CHICAGO, ILL.

ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRSTj PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI N *
as=
PROBLEMI NAŠjH KONCERTOV IN DRAMSKIH PREDSTAV
da napreduje. Odbor mora biti velikokrat požrtvovalen ne samo v delu, ampak tudi nema-
lokrat gmotno; končni uspeh,... , rt
Imu Je v zmluMenje ii. v plači-1"«" priredil« dne 2. »v*, na
i lo. Splošno članstvo naj pa tudi
O zletu,kluba št. 27 in avtni nesreči
Cleveland, O. — Piknik, ki
(H*Ulj*vanje s 3. strani.)
to to gibanje Sirilo, moramo elotni *»troj urediti tako, da ^ bo tastoja. Vsled tega je maic priporočilo, da naj bo seriji fl. tajnik JSZ le kot fi-nairfni tajnik Prosvetne matice Ker so po sedanjih pravilih nolff glavnega tajnika JSZ se L...	%, /\<lhr»ni Pm«vptnr»
sem dobro zapeta iz srca. kotiypo*teVtt trU(l in delo odborni-
pa polomljena arija iz kake!kov*	~ kar Je naJv^tt
opere, katero se sliši z odra. da i na4a '^l^ka — omalovaževati
bi človek najraje utekel iz dvo-! *torjtMlu delo» in nemalokrat ram,	neumestno kritiziranje in pred-
' Mi priseljenci počasi pa go- ^vtnje. Zadnje je že nema tovo izumiramo; nastajajo vr-*oknrt P«v«ročilot d zeli vsepovsod, in to se najbolj W«nwo mogli v društvi pozna v dramskih društvih in I odbornikov, ampak t
Mocilnikarjevi farmt klub št. 27 in soc. pevski zbor Zarja, je dobro uspel,
Oiu\ ki so se pripravljali, da pridejo na naš piknik, pa niso mogli, prosimo, da naj nam o-proste. Čakali so truka, a ga ni
I
SEARCHLIGHT
(Continued from Pujft' fi) emi-annuai meeting lart we«k.
ne Cankarjeve ustanove znaAa! Skuham se domisliti vseh
deset dolarjev. Vsa nafta na- predlogov, ki smo jih sprejeli
Vredna društva in posamezni- na prošlem zboru. Ob enem se;
ki, ki jim razmere to dopušča- na svoje stare dni Čudim, čemu their
jo, so prijazno vabljeni, da pri- se bi danes straš li vsake radi- ^^	of a*ivitt«»
. i	v ..	• . . . .	their h<mi' U»wnn. AII ajrrcH thut
stopijo cim prej. Na ve« na. kalne besede;	,	th(. Je.;,it>Jl of ffur co„v.ntfofc to re-
napredni živelj pa apeliramo, Ko sem iel v vlak in se vse- main »ffiliated with the 8ociali»t
da se v«ak posameznik ali dru- del v vagon, sem si mislil: "Za-
žina naroči na našo revijo, ki nimlv ubor je bil in velike važ-
jo bomo . žareli izdajati, čim nosti. Delali bomo, eni bolj,
bodo izpolnieni zgoraj ome-!drugi manj."'
P*rty wa« iiru^r aiui ju*t. Un*f»lia-tion vvould mean a lot of trouble an 1 eommotion we wer%» infjrmed.
Join us Sunday, Au*. 16 at Stezi-
ali zbora. Ne
pevskih «borih. Ako hočemo |l>ad "^ivnega društvi
i.... — ------i
u
torej kot naj-
Mani v odboru Prosvetn ■ ■	#I1„™ r.,.
Sfct naj bo «len od teh tr,h «"nai,ti te vrzeli, moramo or- -' S^ndentni tajnik, katere-' Mnls.Iratl mlajšo generacijo. de'
t0S£n »J bi bite bltl.Htal-	.S Z veze'na j |
da bi bila udeležba cim vecja.
e že nema- f fr , tt*MI1 ; .	njeni ustanovni pogoji. Z asa ne morem dosti obljub- nam Grove anJ picnic with the mem-
ia ne samo blI,)' daH| H.mol fa (,Kiasan.^aj	Naroi-.nina znaAa tri (|()iarjo ijati. Te*ka )etn s0 storil! <>f tht* »NPJ * th"ir a,muHl F<"
atvih dobiti Ve namerijo klubu, kajti kriv	, jn (|ollir in 75, za pa bom> kolikor mi dopuščajo^0'1 pUni^ Ad«l«ion U ajc .a;
x , ie voznik, ki se ie ustavil v	, . „ . \ 1 . .. v.	cludin* a tound trip bus ride. Com«
Ae celo raz- J. s', . , .	leta. Posamezne izvode se bo moje prestale moči.	, MmJ show your unity.
.....stva. kluba ^ tr,pu 1 n L . .	dajah po :$0c. V nedeljo 'M), avgusta se vrši__i__
glejmo na bese-!™' ni pa prišel pred Slovenski
izvršeno delo. ! "arodl» dwn na St'(1,air1 Ave'!
dasi smo mu naročili, da naj
mm
BO V
turnimi dopisov
i«meni ivezi i vnemi k	mladina nedostopna l^vrnj-e : u« tajniK /veze naj
t i	t !zad^mska društva in pevske bo finančni tajnik Prosvetne
ni mt da a i ni Kdor to trdi, je v zUti. mat,ce' '>d (^tahhv ,treh novati z njimi, uajau na-.	.........' ____leden oskrbnik arhiva Prosvet-
zanimanja za dramo kot ga je
itožba. da ni primernega	bll() med nami. ^ poslušajte
rijala. je nekoliko upravi-	lu r«Jena dekleta! Ali ni želja
Materijala radi tega	vfeh' Mrff bi *>ostale "^reen
... . ...	u l*< ' I 11 nmaaiiKitru nium m
iito tn pripor« i ila, zbirati Ako v	OfMttllitM n:i-
Jrimerno gradivo itd. Bil bilAo mladino, je v njej veliko več
tčKelj-
Pritožba materijala
pH*
si, ker ga ni bilo mogoče dobiti, in dobiti pa ga vsled tega ii bilo mogoče, ker ni bilo nobene odgovorne osebe, ki bi to imela v oskrbi. Od sedanjega tajnika Prosvetne matice, ki je obenem tudi gl. tajnik JSZ, se ne sme pričakovati, da bi vee to delo izvršil, ker mu . mogoče; ostali pa so bili rekoč le "posvetovalni
Kdor se zanima, mi bo ,......... , .... ...
d. je precej in še celo zelo do- k<>' dob£ Jlh moramo v dram-
brega materijala na razpolago *ka druf» bodLi za dramska društva in blh	ak" bom<»
klube ter pevskega materijala | Pravo taktiko. Ne smemo Jih vhnrp h« io vn- zapostavljati, ampak dati jim
stars?" In s pojasnjevanjem in primernim nastoptfn jih je prav lahko pridobiti za aktivne članice dramskih in pevskih zborov. Odvisno je od onih, ki imajo vodstvo društva v rokah. Prepričan sem, da bodo naši "mladi", t. j., tukaj rojeni si-
ramskim društvom in klubom j no£ ki s4° j;> ?r pevskim zborom razne na- , 1><>u
omu se je po i
• j)() zato jima je ta neprilika pose-
rosvet btU) nc^uba* £*P.rav krivdaN ni
ne matice, korespondtnčni taj-[ na5a: »«m žai.in prizadete
nik. ki haj ima v oakrbi dajati: »,ros,r opr,KH4M'n!a za neuRod' d
ter
* > , t pripetila tudi težka ne-svete, pouk, pripravlja ali po-1 '	, ....
m«Ka pripraviti programe. sre^a Ko so se se sodn.K. Sal-
skrbi ijfre itd., in katerega ^^V u M i ' ^'i
glavna nah^a naj bo tud os-	^ Ml1 "r '"j^"
l	; n .. i	domov, je njihov avto zadel v
krbovanje Prosvetne matice z	, ..1 \ .
. i . , i . • i i * i	karo u Učne železnice, ali kara dobrimi dramskimi deli v slo- .	. .
,	j »i • •,	v avto. Priče si niso na jasnem,
in angleškem i z:ik
*	ciinivriii ni d 11 K n i\ i 111	, ,	»	.	...
•	. . . , . j• m . . kako se je nesreča zgodila, in istotako tudi s potrebnim, .v. . . . xt.\. .
, . 4 11, va Obed, Mikse in Miller so do-pevskim materija om. Prosvfct- . ... .. .. .. 4 a, '
Boj za pokojnine
Na ta mike društev SNPJ,	v delavski dvorani na Povver
SSPZ, JSkJ in SDZ in. klubov	Po!ntu konferenca klubov JSZ
JSZ in na druge rojake, ki so	in društev Prosvetne matice z| V Montrealu ;v Kanadi so
pripravljeni nam i>omagati, a-	delokrogom v vzhodnem Ohiu I dne 28. julija prišle v veljavo
peliramo, da se priglasijo za	in zapadni West V^rginijj. S3- starostne pokojnine. Nad tisoč
pridobivanje naročnikov. Vsa-	drugi in somišljeniki, udeležite | starih ljudi se je drenjalo v u-
kdo, kdor nam bo poslal deset	se je! — Niče 2lemberger.
S socialistično stranko ni nič narobe"
celoletnih ali 20 polletnih naročnin, bo dobival revijo eno u leto brezplačno. Priglasite se na spodaj navedeni naslov.
Upamo, da se naša napredna ... . javnost v Ameriki v polni meri f V k«mentarju glede izjav
zaveda važno^i in pomembno- Ivana Molka 0	od-|
sti našega kulturnega podvzet-	soe' ^an1k.e.pl*e ted |
ja in potrehe napredne kul- nk , tenv ' k'	V"
turne revije za Slovence v A>,as |f) M™- * *™}i prvi ste-meriki ter doprinesla svoj de- l1"*} n*h »tram pod naslovom' le-z, da se bo lepa in koristna °d ^^^do tedna med dru-ideja počastitve spomina ne-	e t'e:	.	. ..
smrtnega Ivana Cankarja z u-	našt>^ ni',e,;!u VT'f
stanov it vi jo te revije čin. prej!	Branko, bodisi kakršna
uresničila	,e danf8' al1 Pa kakrfna je bila
zaenkrat Ae'pred l,ct:mi al- desetimi leti, ni
radu, kjer izdajajo aplikacije. Mnogi so se v gneči onesvestili, nekateri so se stepli in drugi krčali. Pač znamenje gnile kapital stične družbe.
1> IIIII ii IIII1
KLIKOV
•3m S.
ti pevske zbore. Treba je za dedovati in zbirati: Dramski
moramo vso priliko za razvoj
tfhiv Prosvetne matice je brez »Jih sposobnost,.
nro.ir.vntiin rprrnn i/r.Mlno Glavna naloea vseh naVib
^ . TJ	kulturnih druitev mora biti.
vehk, toda ena tretjina ni po- ....	. . ... , i
i i0i11Veb . wiri u',,^ ! ljudstvo izobraževati, in vsled ribna za delavske odre. Kup- .
Ijtnega je bilo veliko takozv«^^ ' rfmsk" <lru"
M»7"iUnda". in to le vsled *,vo 8,1 klul'	^ PJ0'
. . , . igram v pravem delavskem du-tett, ker se ni prej pregledalo,! ? VT 1 .	u
™ i____: r„	______ hu. Nemalokrat sem opa/.i) na
programih naših društev in klubov točke, ki niti najnfanj niso bile primerne in niso delale nobene časti društvu. To se največ tiče dramskih društev. Vsled tega resno priporočam vsem. da vprizarjajo vedno le take drame ali veseloigre, ki so
precej
ker prostovoljni prispev ki Prosvetni matici pridruženih dru-! štev te stroške ne morejo kriti, naj se od vsakega dramskega društva ali kluba zahteva povrnitev stroškov, ki so s prepisom, in dotifne note ali vloge
v nezavesti. Oba sta v mestni bolnišnici. — John Krebel.
Piknik mladinske šole Slov. nar. doma
Cleveland, O. — V nedeljo
Na društva, ki ne mislijo pristopiti k Cankarjevi ustanovi, pa apeliramo, da nam pomagajo s prostovoljnimi prispevki.
Cankarjeva ustanova, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, O.
potem »»stanejo last doUnega u] avgusta priredi Slovenska društva ali zbora. Ako se pri-
OB KANTONIH
šola pod pokrovitel jst v »m Slo-
venskega narodnega doma naj, Piney Fork, O. — Sedim, k*-lniti delavskemu gibanju kot
nič narebe. Tudi drugim delavski Ftruiam, bile že bolj ali manj radikalno orijentirane, ni po ebnega očitati, razen da so vbke in tozadevno neefektiv-ne, kar pa še ni greh. Vse to pa ne spremeni dejstva, da mi kot novi naseljenci, ali kot državljani "drugega razreda", dejansko ne koristimo niti sebi
pravLvet/ prepisov st roški niso - y - ^ -	- b j« kor navadno, čitam in premiš- takemu, če se postavljamo v
tako \etiki, kot pa če se pri- . ltUl	pikjuiv. m i oj UttVan V i w i	. • .....
kaj se kupi. In ako je ena ose-
ba določena samo za to, da se pmti temu delu, ki je precej lelilro, bo takoj veliko bolje.
Da primanjkuje aktivnih članov v raznih dramskih in pevskih društvih, je resnica, in temu smo krivi mi sami največ, oiiroma razni kritiki naših pri-
kokrat je nemojfoie' »rod i ~«Uv» drobnarij iz stareKa	. /.at« prav.m ponovno. *e<l.m
nuaiai je nt mogoče ugouiu	vo^mntnu	m	111 premisl iu tem vt se s prošle-
vsem, ki jih želijo imeti. Qsta- kraja ^čmoma suha ro- «	i
1» /iv«r /.|.»na lk(i| nru prnflV;fltno ba Plesalcem bodo igrali bra- 7r)()ld	s,e mi je«
Krištof. Dobra postrežlji- b« nekaj zaobrni o kolo tja,
ene ali kupine. Pisec precej časa ker je tako ker že
i V ozkem "	v Pr'*t konferenčne organiza-
Zato pravim ponovno, se lim ko!itaktu z veliko maso naših
V »ledečtm Minimu »o priredb«
klubov JSZ,, konferenčnih organisa* cij in tocialictičnih pevskih sborov. Ako priredba vašega kluba ni vklju- • cena, nam sporočil«.
AVGUST
LA SALLE, ILL. — Piknik kluba st. 4 JSZ dne 16. avgusta.
Waukegan, ILL. Zlet kluba »t. 45 JSZ v nedeljo 16. avgusta na Peter Stanovnikovo farmo.
CHICAGO, ILL. — V «oboto 29. avgusta zabava kluba st. 1 v SDC v prid klubove blagajne.
YALE, KANS. — Kampanjska prireditev kluba št. 21 JSZ v dvorani Yale v nedeljo 16. avgusta.
POVVER POINT, O. — V nedeljo 30. avgusta konferenca JSZ in Pro-svetne matice v Povver Pointu, Ohiu.
SYGAN, PA.—Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 23. avgusta.
SYGAN, PA—Zabava kluba st.
matice naj pomagata v kolikor|tje Kri*(»f- .Dobra postrežlj je potrebno bodisi pri kjrwJ vost goltom je jamcena.
primerne literature za društva Prosvetne matice. — Na ta način bo odbor Prosvetne iruatice v resnici odbor, ne pa samo na
redb, ker naša "stara lepa" ^««j"valne in podučne. ne pa pon(1enci ali prj dobaviTotreb. M».da je, pohvali vse. ako boi kak.h ne«lan,h burk m kome- ne(fa materijala in ,iri dobavi
. i • .u ji i»»	i dij. Sai imamo dobre veselo-
|a kaj tadlal , vzemi na piko . , . .. ,
.	, . .	-t i a gre, katerih humor ie v res-
•ebe ne pa igralce; prijatelje *
pohvali kolikor le zmoreš", t. "'ci pristen, ne pa kaka nea a-
5 j ... . . .... ... na burka. Dajmo ljudstvu to. U da največkrat kritik ne vidi . . . .	•••
" . . . . . . .	, kar potrebuje, ne pa vsiljevati
tre m igralce kot bi moral, , • ,	. ,, s. . 4\
' , r.. . u i 4	nekaj, kar vec škodi kot kori-
i»pak vidi le osebe, katere po- .. . .	. .
»v . .	, •. • *	sti. Načelo in princip vsake de-
lila. Dober stvaren kritik mora , .	/ .. . .
* , , . .. , • . .. , lavske organizacije je, čuvati — ako hoče napisati objektiv- jjU(jstvo )re(j stru >o i v k'\
ao oceno dramske predstave , . ..	,)<,m \ "
4u i . , , ' ... korsnikoli obliki, ne pa da bi ali koncerta, dobro poznati de-	. . 1
. .	* .	ga se priporočala.
Io, katerega se predstavi na	\ %
odru, in oceniti, kako je bilo Pn izdelavi programov se predstavljeno; predstavljati si I velikokrat opazi, da so predol-mora, da ne pozna nobene ose- i »i in utrudljivi. Vsak program te, ampak pred seboj vidi le nai no vzame vec časa kot na j-[ vajamo, tedaj bo v resnici Pro-ono, kaF si je pisatelj igre v«?č tri ure z vštetim potrebnim svetna matica to, za kar je bila predstavljal. Isto je s koncerti.' Presledkom, ki naj se pa tudi | ustanovljena. Ako je pa mi-toda žal, pri naših priredbah • tega ne izvaja, in vsled tega Ustanejo nesporazumi in aktivni člani odstopajo.
Se eno pereče vprašanje glede učiteljev, pa bodisi režiserjev ali pa pevovodij! Dobi naj ie osebo, ki bo-v resnici imela »misel in veselje do dela, ki bo t*til v sebi to, kar potrebuje dtlanko kulturno društvo, in ki bo imel v sebi zahtevane sposobnosti. In učitelj naj bo v j in pevskih zborov usmeriti po] Ameriki, in da bo ta ustanova reanici učitelj in duša društva, poti socialističnih načel in prin- v čast ne samo tukaj v Ameriki
Erazem Gorshe.
Konferenca in slavje kluba na Syganu
Sygan, P«. — V nedeljo 23. papirju, in vse delo' pa nalože- j avgusta se bo na S.vganu vršna no gl. tajniku Zveze. Ako imamo kak odbor, naj ga imamo
za delo, ne pa za čast. Pri delavskih organizacij-ah ne potrebujemo "častnih odborni-ških mest", ampak delavnih odborov, ako hočemo izvajati naš program.
Ako sprejmemo to in tudriz-
izralr. Ako je program 'pre- šljen je, da je najbolje, ako dolg. se občinstvo utrudi in iz- j ostane 'status quo", tedaj pa gubi vse zanimanje. Bolje je odbora Prosvetne matice sploh dati malo točk v program, pa treba ni. Upam pa, da bodete, tiste dobre, in vsaka naj bo do- sodrugi in sodruginje, sprejeli bro naštudirana in priprav- ta moja priporočila, katera Ijena.	4	sem podal edino z namenom,
Dramatika in petje je eno da Prosvetna matica s pomočjo izmed najbolj učinkovitih sred- dramatike in petjem širi socia-stev za propagando socialistič- listično misel, socialistične ide-nih idej, in vsled tega moramo ale, načela in principe med na-delovanje dramskih društev j mi jugoslovanskimi delavci v
kamor ne bi smelo iti. Pa sem rekel sodrugu Molku: Veliko prijateljev imaš in tudi vsi sodrugi so tvoji prijatelji. Glej, da jih ne izgubiš. Nasmejal se mi je, rekel ničesar in odšel od mene.
Hudo mi je bilo. Delal je on
konferenca klubov JSZ in dru-1 f° ,svoje 8 pere8°m' J;'z v Štev Prosvetne matice Prične ,acl" za eno m ,st0 stvar- A kietstvom. Izživljati se ne mo se ob 10. dop. Popoldne po karjiBenkrat ločitev — čemu re kot polno socialno bitje."
konferenci pa bo slavnost 25-letnici- kluba št. 13 JS/. Nate i "Vrplko delavsko občinstvo v zapadni jsem mu reke, ..G,ej da jjh ne
Pa je vljudno vabljeno da lwubi4>.. Vse to mi je prjlo na pnde na to slavje v d.mvečjem mise| k() sem bra, nje(fovo jz.
ljudi in z njihovimi dnevnimi, aktualnimi problemi. Zato je vedno naglašal pomen napredne kulturne akcije, možnost aktualnega ; političnega udej-stvovanja pa je odložil na tisti caš ko iz plasti ameriških mas vzide učinkovita delavska, far-mersko-delavska ali progresivna stranka.
Naseljenec v tuji deželi je obtcižen z enim velikim pro-
prijateljev imaš,"
Razstava Peruskovih .. slik v La Sallu
številu. Klub št. 13 je že veliko deloval in storil na delavskem polju in bo deloval v bodoče.
Na vse klube in društva apeliramo, da pošljejo na konferenco čim večje zastopstvo.
V klubu št. 13 sta člana od začetku sodruf*a Lorenc Kavčič in Frank Virant. Lorenc Kavči? je pred nekaj tedni zbolel in se šW zdraviti v bolnišnico. Upamo, da kmalu o-kreva — Poročevalec.
učitelj
n* pa, da bi se ga smatralo kot "hlapca". Odbor, katerega ima wtvo, naj bo z njim v ved-nem posvetovanju, kako mogoče druitvo izboljšati, in kaj je ™<>goče z društvom doseči. U-tftelj najbolj pozna, kaj je mo-Ktfedati v program, t. j., kak-^o dramo, kakšne pesmi. Naj -vp^ja napaka pri nas je, da velikokrat poskušamo z nemogo-t. j., da smo v iluziji,, ako v desnici izboren zbor ali P* dramsko društvo predstavi n*kaj, da smo tudi mi zmožni Dobro vprizorjena kratka n»vadna drama je boljša, kot
cipov. Da je jj>a to mogoče, mo ramo strogo gaziti, da ta društva, klubi in pevski zbori de-lujejp po navedenih smernicah, in da delujejo, je pa odvisno od odborov, katerim je poverjeno vodstvo. Odbori imajo teiko, toda hvaležno nalogo, in ako jo vršijo vestno, izvršijo mnogo dela za konečno uresničenje soc. programa. Ni vsakdo sposoben za take odbore, in vsled tega morajo društva iu zbori ter klubi biti previdni, koga izvolijo. Kdor ima veselje in sposobnost, naj se nikar ne brani sprejeti ponude-
bjvajočim Jugoslovanom; ampak tudi jugoslovanskim delavcem v stari domovini.
Vabilo na naročbo in k pristopu
P» težka drama, prenarejena nejca mu odbora. Odbor mora T tra«ikome<lij(i; boljSa je na- ne samo paziti, da Hruštvo ne
S\(	i U A \	. 1	PA.
Konferenca klubov JSZ in društev Pro-*vetne matice v nedeljo 23. avgusta. Po konferenci piknik v Morgan Parku. --			
Piknik Čikaške federa-„ cije SNPJ
V nedeljo 16. avgusta se vrši pri Stežinarju v VVillovv Springsu piknik čikaške federacije SNPJ. Vstopnice, ki so veljavne tudi kot voznina v busih v oba kraja, so po 35c, za tiste, ki se ne bodo V($pili z busi, pa je vstopnina 25c. Igral bo John Hočevarjev orkester. Busi, ki jih nnjame federacija, se bodo ustavljali tudi pri Slovenskem delavskem centru..
I Iti
A. V., Chicago. — B > pfiob-čeno veni prihodnjih številk.
F.P., Sygan; Pa. — Objavimo prihodnji teden.
Kot je naši javnosti že znano, smo pred kratkim v Clevelandu .ustanovili Ivanu Cankarju v spomin kulturno organizacijo Cankarjevo ustanovo, katere namen bo izdajati napredno kulturno revijo za Slovence v Ameriki, ki se bo imenovala Cankarjev glasnik. Revija bo prinašala povesti, črtice, pesmi, opise in članke izpod peres naših literarnih delavcev in člankarjev v Ameriki, poročila o delovanju naših kulturnih ustanov in naših gospodarskih organizacij, bo i<mela posebno mesečno um e* niško prilogo, ženski del itd. Revija bo res nekaj dobrega in zanimivega in jo bo več kot vredno vzeti v roke.
Predno pa bomo mogli revijo začeti izdajati, potrebujemo naročnikov in primeren ustanovni fond, namreč tisoč plačanih naročnikov in dva tisoč dolarjev v ustanovnem fondu, katerega bomo zbrali * pomočjo pristopnine in prostovoljni^paragrafe, prispevkov. Pristopnica za čla
javo o odstopu. Sem sam, in težko mi je bilo. Stopical sem sem in tja ter se pri tem spomnil na kantone. Vse izdaje Majskega Glasa imam shranjene. Kaj smo rajše brali v, njih kakor Molkove spise! Vsri kdar sem bil ponosen nanj. C as imam in sem brskal po Majskem Glasu. Kna izmed prvomajskih revij Proletarca, ki se mi je posebno dopadla, je bila v letu 1925. In v nji najbolj še Molkov članek o kantonih, iz katerega bi rad tole ponovil: "Zdajpatzdaj je kdo omagal, stopil "na stran in obsedel na kantonu. Vidim jih. ko zrem naza j, kako sede še danes tam. Imeli smo sodruge, na katere bi bil prisegel, da ostanejo zvesti do groba. Pa niso. Majhen prepirček, neznatna kaprica, pa so šli. Kljub temu so naredili nekaj dobrega, več ali manj, dokler sfl delali — in to ne bo izbrisano, človek umre, delo živi."
Jaz ne verjamem, da je tudi moj sodrug Molek obsedel na kantonu, četudi sem se na zad-n.iem zboru JSZ bal takih presenečenj. Zase verjamem, da je trden sodrug in da ga ne bo ničesar omajalo v -njegovem prepričanju.
Ko sem bil še mlad in se začel uvajati v delavsko gibanje, so nas tudi strašili; da nas hod > zaprli, če ne bomo govorili natančno po postavah. Res so odgnali marsikoga in bil sem priča 'žandarskemu postopanju v marsikaterem slučaju. Ampak zaveden delavec, če je zaveden, se ne bo oziral samo na
Dne 26. in 27. sept, bo v La Sallu v Slovenskem domu razstava umetniških slik, ki so delo H. G. Peruška.
Proizvod zlata v USSR
Računa se, da ruski zlati rudniki v basen u Lene v Sibiriji hranijo še 750 ton zlata. To je ravno toliko, kolikor so ga dosedaj pridobili. Točni podatki sedanje produkcije zlata niso znani ali gotovo je, da je ista veliko večja kakor za časa carhtičnega režima, katera je znašala okoli 18 ton letno. Tekom več let in za časa prejšnjega režima je bilo zlato eks-ploatirano preprostim potom, med tem ko je po revoluciji neka angleška družba dobila koncesijo za izkoriščanje enega dela zlatih rudnikov. L. 1930. ji je bila koncesija odvzeta, tako, da se sedaj celotna produkcija zlata nahaja v domačih rokah. Proizvodnja teh rudnikov predstavlja rezervo zlata vlade, katera znaša danes eno milijardo rubljev. Ona zadošča, da si očuva stabilnost ruske devize.
cije v nedeljo 23. av(u«la.
SEPTEMBER
CHICAGO, ILL., — Piknik v ne-(k-ljo 13. sept'. pri Keglu v Willow Springsu v korist Proletarca.
VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kon-ferenčne organizacije JSZ za severni Illinois in VVisconsin v nedeljo 6. sept. v Možinovem parku.
OKTOBER CHICAGO.—V nedeljo 25. oktobra dramska predstava kluba it. 1 v dvorani CSPS.	*
CHICAGO. — V nedeljo 11. oktobra vprizori dram. odsek kluba it. 1 JSZ na priredbi druitva Delavec it. 8 SNPJ dramo "RdeČe rože".
NOVEMBER Waukegan, ILL. — t V nedeljo 1. novembra dramska predstava kluba
it. 45 JSZ v SND............ ..........
CLEVELAND.—V četrtek 26. novembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. zbora "Zarja".
CHICAGO.— V nedeljo 22. nov. koncert "Save" v dvorani SNPJ.
DECEMBER CHICAGO. — Silvestrova zabave kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
FEBRUAR 1937
CHICAGO.—Prireditev v kori»» Prolctarca v nedeljo 28. feb. v dv.-rani SNPJ.
Ako je v tem seznamu glede vaia veie organizacije kaka pomota, pro-simo, sporočite.
1 FEMI/S
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tal. Cravrford 13S*j
Pristna in okusna domača jedila 1 Cena zmerna. Postrežba točna.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURkt At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wedne.«day and Sund»y by ippointmrnti only Residenee Tal.t Crawford S440 If ao answer — Call A listin S700
..............u«.
Milwaukee Leader
Najvcfji AmcrlSki aocialiatlfnl dnevnik. — Naročnina: $0.00 na leto. IR.00 r.a pol leta, $1.50 ca tri mesece.
H" N»slov; 540 W. Juaeaa Ava.
: MILWAUKEE, WIS.
- BARETINCIC & SON ■
■ ■ ■ ■
Tal 1475
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.


A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
£U(JCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONWEALTH
NO. 1509.
Publiihed we«kljr al 2301 S. L«wndal« Aw.
CHICAGO, ILL., August 12, 1936.
VOI„ XXXI.
GROWING PAINS IN SPAIN
_ - «
Fascism Demonstrates How It Can Murder Innocent Workers And Bring The World On The Verge Of Another War
WHAT A W0RLD!
The left government in quite okay for our government France ii taking measures to to provide a ship for any prevent a rightist revolution in Americans vvho vvant to leave that eountry. VVhether these Sp iiri, but let them look out measures are sufficiently dras- for their ovvn property. tic or not, dces not appear.j If the counter-revolution The Fascist organizations should be cnnhed» the future should be d:stroyed, root amLof Spain vvill stili not be a bed branch. They are enemies notjof rosis.
only ot the French people but j The people\s front vvas a also of the human race. Fas-jJaiTgle of d sagreeing factions cism in Italy and Germany ha«,he'ore amply demonstrated hovv it can murder the innocent and bring the vvorld to the verge
As vve have said before, anv drastic mca uren that may follovv the counter-revolution vvill be ch .rgeable to the Fascist* vvho resorted to violence. You cannot have vicious aetion vvithout having some sort of reaction to it. The traitors vvill have to be remleml povverless in one wav or another. And let u* hope that the experience
Mother Earth Is In Turmoil VVith Revolts, Strikes And Strife. — But We Are Going Forward
By Chester M. Wright

of vvar.
The civil vvar in Spain is not yet concluded, and the outcome is not yet eertain, but at the moment the chances look favorable for the erushing of the Fascist cnunter-revolution. This vvould be pleasing nevvs for ali vvho vvish vvell to the Spanish peiple and vvho vvant the vvorld to move forvvard in-stead of stumbling backvvard.
The left government has made a move tovvard control-ling industry, and it is said that there is fear in Washing-ton lest indu-trial properties ovvned by Americans in Spain should be endangered.
Who asked American indus-trialis\s to go to Spain and n-vest their money? Certainly our government did not re-quest them to do so. They vvent there of their ovvn accord. Fur-, thermore, they have known,t for at least half of a decade, that the country vvas in a vola-1 tile stute vvhere anything vvas liable to happen.
In other vvords, they took a chance in order to make mo-ney, and it is not any part of our governmenfs duty to bother about their property. If they lose it, let them lose it like any other gambler. It is
the c >unt3r-revolut on j w II teach the left factions to drove th m into solidarity. vvork together better than Once the danger from the hitherto, and that a nevv and common enemy is vvithdravvn, higher social order may be the factions vvill be snarling at established. ' each other again.	The Milvvaukee Leader.
THE DEMOCRATS AND LABOR
fr
By Norman Thomas
The same vvorking class «olidarity and self reliance vvhich led to the organization of the CIO ought, vve think, to have prevented progressive labor leaders from becoming a tail to a Democratic kite. That ia what Labor's Non-Partisan i League for Roosevelt i*. That is vvhat its crea-ture, the so-called l,abor Party in New York State must be. It ww avo-wedly formed to make it easier for "from 75 thausand to 100 thousand vvorkers" accustomed to voting a vvorking class ticket, to vote for Roosevelt and Lehman.
The same logic vvhich makes the endorsement of Roosevelt and Leb-man a condition for the membership rn the nevv party, vvill make it ne-cesiary for that nevv party to en-dorse most of the Democratic can-didates (or Congress and Legislature. Othervvise Roosevelt and I>ehman vvill say to it, "You have nullifie I the effect of your endorsement of us bp ?plitting the vote for our legis-lators and making it easier for Republican« to get in."
If the one essential for this labor party is the reeleetion of Democrats to the highest offiees in the nation and in Nevv York state, it cannot dravv the line at any Democrats ex-cept a few vvho may be anti-labor.
Chicago. — The regular meeting of our Social Study Club vvill be held Friday night, Augu»t 14, at the Slovene Labor Center. It is of utmost importance that every member at-tends. We have a lot of vvork in con-neetion with the Lawn Party vvhich vvill be held Saturday, August 29., solicrting signatures on party peti-tions, raising campaign funds and other matters that need th» \vhole-hearted support of every member.] Don* t fail to be present and bring
ytfur friends along.
*
Lawn Partjr. We ask our Chicago friends not to forget the I>awn Part.v that wfll be given by branch No. 1 JSF on Saturday afternoon and evening, August 29, at the Slovene Labor Center. This out-door affair vvill be something nevv to ali of t^s. Th:? lawn vvill be decorated with lights, table« and chairs for your con-venience. In the upstair« hali there vvill be good music for dancing. Out doors balina games in progress and probably a short comical program. The main foature vvill be the dravving for a beautiful bicycle that vvill be given away. Be sure to come and have your friends spend the evening vvith you. There vvill be no admission cbarge.
La Salle. — Our comrades in this distriet have begun to shovv a little activity. On Sunday, August 18, their branch vvill hold a picnic at John StreM'« Farm. The arrangenient committee invites ali friends an I
sjrmpathizcrs. A good time is as^ured. #
Waukegan. — There has been a
chango in the picnic date of branch No. 45 JSF. It vvill be held on Sun-day, August 16, instead of the 23rd j as previously announced. John Za-1 kovsek says there will be plenty of entertainment for everybody. Truek ' transportation, lcaving from the Slovene National Home for Peter Stanovick'« farm vvhere the picnic
vvill be held, has .been provided.
* _ :
JSF Conferences. — VVithin the next fevv vveeks several JSF distriet conferences vvill be held. One of piese vvill take plače in Sygan, Pa., on Sunday, August 23. Another vvUl be heM iti Povver Point, O., a vveek later. The dirte for the Illinois-VVisconsin distriet has not yet been de* cided. AU of these conferences vvill be important and our branches and lodges in these terrorities are urged to .have rupresentatives present. \Ve should not forget that this is a pre-sidential campaign year. Mass meetings, raising funds and plans to in-crease the distribution of Socialist leaflets and the circulation of our publicatiorvH, should be some of the main topics at these conferences.
Proletarec Picnic. — It is not t'»o early to remind our Chicago frlen<ls and symjvathizers of Proletarec's picnic t<» be held on Sunday, September 18, at KegeTs Grove in VVillovv Springs. We plan to have an excel-lent program, featurng jrames, con-tests and vvhat not. Last year the ibaVina rla.vers from VVaukejran chal-lenged our Ohica^o comrades an<l several g^od games vvere plaVed. Hovv about having a similar conte^t at this picnic?
The party vvill be rather feeble an-nex to the Democratic Party. We do not challenge the good faith of the men vvho have founded it; vve que> tion their judgment. If any of them ever supported the S<»ci«liHt ticket in 1^16 against Woodr<xw Wilson they should apologize. If any of them ever eriticized the German Social Democrats for supporting -.. H in len-burg, tliey »houJd repe nt ihsackcloth and ashes.
If in epite of this tincompromising start, this ne<w part.v should some time break away from its Democratic moorings, nobody vvill be glad-der than vve. But it is an inauspicious beginninjr for a real labor party to start it in order that Socialists an 1 near-Socialists may fin<l ft easier to vote the I>eniocratc ticket.
Political Circu* in New York
One amusing thing aln>ut the political circus is to . contemplat^ the plight of our "W«^|manite frieni«. They said t Hit they If-ft the Socialist party to avoid contact with communist« vvho had got into the party or vvere friendly to the party!
They vvill find far more communist« in the one to vvhich they jro than in the one they left. For the Communist«, although they will not get into the labor party as a communUt party, are very friendly to it. Many of them vvill be active in it a* members of trade unions or of in.nocents clubs. Well, that's ali rijrht vvith us. Our objeetion to the neviv labor party is not to tbe communist* vvho vvill be in it but to the Democrats. Stili it will be amusing to hear hovv the VValdmanites vvill explain things.
Spain hup a rebelUon. The old re-ictionaries can't vvin with vote« or argumertls, so they start shooting.
ifere at home Reminrjlon Rani ki ep.s rt thinking thoughts just like those of the Spanish grandees vvho have lost their povver.
A judge limita picket* to four at a time.
And we do not know whether some vvho had planm-d t«» buy Remington Rami < Ifice equi|nnent havu, change 1 tiieir mirni after looking at the com-l*any's policy.
There is strife in the land, and a good deal of it i« in the interest of economic public health. -
In many a manufacturing piant the private guarda may right now be in-t^pcctin? aiui eleuning the rifle^ and
s tac k in g tbe ga.s bomb«.
#
She4l Oil (in California) is tryin»r to mak.* a compaajp union vvear the look of the real thinjf. It doean'1 vvork, of course. At WoikI River another member of tbe same Shell family L* doing the .grarulee stunt.
Bourbonism dies hard, vvhether in one royal faniily or in another.
And labor sticks to its guns. There are strikes that have been on as long as six months an<l the picket lines have been mamtained through every day of that time.
One nevv thing in the vvorld right novv is the inereasing militanjy of labor.
And business, more pro^perou'« than at any time Ih six years, doe*n't knovv uhy it is prosperous and is willing to wrmg the neck of the ma-ternal producer of the Kolden egjf. which has always been a goose to expe<ct understanding or any kind of
decency from big business. , *
And vvhile the vvorld rolls alomr in ita turmoil, the nevv French government nlationalize« its munitions
plants, telling the vvorld that munitions p!ant« loot the very nations lhey aiv sup|K»sed to protect—as if wc didii't knovv it.
But that'« the trouble. WK knovv it, but VVK don't' do anythinu about it.
And we even suffer the indignity of a spectac.le in vvhich admirals go into th- halls of Congress and lobby FOR the munitions makers and the htnpbuilder«, these tvvo being ali in one family.
There are plenty of Americans— plenty of American vvorkers, sad to say—who »erve reaction in one guise or another.
Some go dovvn the river just for fun, o- in ignorance; and some seli themselves dovvn the river for a priče.
j
VVhat a vvorld!
But it is a vvorld tryinjr' to get better. The agony is terrible. And sometimes the blunders are prctty terrible.
The battles are fearsome Ind the losses are stagirering.
But l.< re and there gain* are made.
Strikes are won. The steel induy«try doe«n't vvant to get too doggoneT s(vvell-beade<l.
Big business i« lining up for a grt-at strujncle which it ho pes vvill smasb lalnir forever. That'« a fa<t. Amerc » is in for something dramatic, Kome thing prrtfoundly important —-as important as the War for Inde-}K*ndence, 6r tbe War Betvveen the States.
It might b<' a good idea for the lord« »nd mahters of Bourbonism to take a look acro.«< the vvater before they sjk»nd too much money on guns »Mid too much time on organizin« mercenary legions.
Something tells u« that the vvorld is goia£ forvvard and that America isn't going to be at the tail end of the jmrade.
THE ROLE OF ENGLISH
SECTIONS IN THE JSF
» *
A Report Submitted to the XI. Regular JSF Con-vention By Betty Bogatay of Cleveland, Ohio
PRAVS FOR KNOX! - WILL VOTE FOR THOMAS
A dietator need not to be a srreat man. Ali he needs is a fevv million people vvho say "Yes sir."
It wasn't easy for the Republican l»arty to find a rabfci vwho vvould sa.v , a prayer at the ceremony informinu ' Frank' Knox, that he was the GOP candidate for vice president.
The committee in charge see med unable to find one Chicajro rabbi vvho vvould officiate exce|H Felix A. Levy, vvell-knovvn liberal thinker. The conrmittee knew that Rabbi Levy was ori>o»e<l to the Hearsit-sponsore J Republican cami.dates because he told them so. But they insisted that he pmy just the -ame.
"I fi»el it my duty to pray for any-one w-!io nee^s pra.ver," I>evy de-
clared, "and the Rcpublicans certain-ly nee.l it. But I think. I shall vote for Norman Thomas."
At Socialist campaign headquar-te rs, 549 Randolph St., Chicago, Cla-rervce Senior, campaign manager, said, "VVe vvelcome tbe siipport of Rabbi Levy. We are sure that in line vvith their noble heritage many of the Jevvish people wi|l cas*t their lot wit\i the only party which realiatic*al-ly fightf. fascism and war and stand^ for m nevv system based on justice, freedom and equality; they vvill vote Socialist."
X MARKS THE SPOT
THE HOPE OF THE VVORKERS
Br Morris Hillqutt The two old partiea now in control of the government in aH ita departmenta are managed and financed by the ^realthy privileged claasea and represent the intereata of theae claaaes. They are not l»kefy to legialate their ovvn claaa out of exiatence or even of economic privilegea.
The hope of the workera, therefore, liea in a political party of their own, challenging the povver of the old capitalist partiea and eleeting their own representatives to legialative and adminiatrative bodiea in numbers strong enough to ccntrol or at least influence their policies.
The role of Krtglish sections in the Jugoslav Socialist Federation is one of great importance—mainly for the reason that Knglish section« are composed of the youth element, and that the youth of today vvill be the vvorkers, voters, politicians, the un-emploved and disinherited of t >-monovv. They shall govern and pur-ha(>s.ruin this potential good vvorl l, or, they vvill be its salvation. j
In the light of |»ast accomplish-nvents of the older generation, it vvould seem that vve can no longer depend ®olely ufH»n them. Hovv muny of yo.u Comrades vvho have vvorked speading the Socialist phil<jso.phy, have l»een reararded vvith loud laugh-ter and with sneer« by those you have been trying to help? Hovv many have spent their time, money an 1 energy knovving aH the time that for 2c, as the old, wel!-worn saying goes, they vvould be betraye<l by those they have been trying to help? That is why I say the future depends uj)on our youth. Youth should be educated and shown the way out of this abo-minabld mesa vve find ourselves in today. The purpose of our organization should be to unite into one"»oli l body ali young people in the interest and betterment of the vvorking class. We should provide means for sprea 1-ing tbe f hilo«ophy of Socialism. Sure-ly, young minds are far easier to mold and develope than tbose more advanced in age vvho are set in their beliefs and purpose«. Our youth should and must be taught the prin-ciples of Socialism —- International Socialism—as vvell as being trained to assist in Socialistic propaganda and in the political field. Sueh is the foundation vve must build to insure und.ving interest in our cause and its vvork. Until then little can be ex-peeted.
I vvill attempt to prove in my report of the activities of Knglish Section 27 the neces«ity of sueh a foundation. Our group vvas reorganized two yeais this past April. During our first year very good vvork vvas ac-complished. There was unbounded interes^ in every issue—unbegrudgcd energv vvas given to every venture. Menvbers accepting assignments as delegate^ and appointments on cany mittees fulfilled their duties vvith zest. Ot course, there vvere a fevv members vvho did a little more than the rest—hovvever. This situation Ls found in every organization. For the year 1935 our English Section had only one failure marked against it. VVe tried to organize a juvenile gnvup, but vvith our lack of interest time ar.d ahility our efforts vvere feeble nnd finally "petered out". On the other hand, 85% of our member-^ihip co>perated at'*the May Day De-
monstrutiofo. During the eleetion« for mayor and councilmon our group did inemorable vvork obtaining signa. tures on petition«. VVe sponsored a auceef*ful raffle,' uutings and several fairly successful sociab;.
For the year 1930 it is a different' story—a sad story. Committee« did not funetion, members elected delegates attended their allotted meet-ings once or twice, anjd then quietly " forgot about them. We had to di»-continue a dramatic class sponsored by the VVPA, because of disinterest and inattention. Efforts to uponsor an ecoiM mtes class aiso mei with !'a Vre for the same reason«. At p e nt, every Wednesday .night, we are having a cla in vvhich we are given <ots on psychology and social intelligence. I am sorry to «ay we are having sueh i*>or attendance thst vve may be forced to give up tiiia ventttre, also.-
I feel that the trouble lies in our lack of understanding the true value of education. 1 am glad that I have thi*; opportunity to appeal to thii convention' to% help us—the youth is general. We need your help as much as the Socialist movement needs us. Our gfoup feels that a National You<th Office should be set up vvith s National Director (vvho could pos-sibly act a.s National Youth Oigan-izer) »nd believe that in this wsy much more could be accomplished vvith the youth, There should be sn organizer to cooperate vvith the youngcr generation in the variocs distriet« to aid them in getting the fnoper start. There should also be a national director to keep in con-stant contact vvith these groups— notifying them of nevv developments and direeting them along the line of Socialist education and political sc-tivity. Comrades, I knovv these gestions vvill take finance«, time and energy, but, won't the resuHs be vvorth it?
In closing I wish to say that I am delighted to be present at this the 11 th biennial convention of the JSF. It is a rare treat to be among you vvho have given your best yetrs tovvard the establishment of a sane and v a better vvorld. At times I feel that life, as it involves me in the dav to dsy struggle vvith .setfi.-hness, ignorance and greod, has little in store for ni°.—And Comrades,.at time« it makes me feel sad and lonely knov-ing th it in comparison vvith the grest numbers being oppressed. thoae who have revolted are fevv indi»ed. But, novv—«1 I look about me I realiie that though vve are fevv, there i» much vve can do. Ves. I am happy to be vvith you vvho feel the strifo—*rho are ready for it; and better yet, my Comrades, vvho feel the hope of s better 3 if e for ali of us.
miiii"'	'i
Searchlicht
I Ml i ........
•'Vil
Donald
. J Lotrich
lih.......A
Socialists and radicals can take a lesson from the horrid struggle in Spain. It's not a fight betvveen ra-| dicals and reactionar^es at aH. It\s a fight of ali of the progressive ele-menta vvho vvant a republican form of government rgainst the elerico« militarist-fascist cli«iues vvho Miek a stringent povverful military dietator-s-hip similar to Italy or German.v. The question enters as to vvhy the lying capitalist press1ab«>ls the loyal-ist forces red« and Communist«? Is it «invply because they vvant to turn the outaide vvorld against the Spanish government an«l sympathy for the
clerico-military fascists? Precisely!
*
Whicli bring« the question clearly before us! Is it possible that the cle-1 i o-military-.fa>cist alliai^e vvill be ordered to do elsevvhere as they have in Spain? Is it really possiblt to usher ir a democratic Socialism thru peaceful means? Thru the ballot? Penhaps it Ls! But is it also possible for sueh a democratic Socialism to avoid a catastrophe similar to the Spanish revolt? Can a restored democratic form of government sur-vive sbould the Spanish republic surr vive? I am inclined to believe Jhat tbe p»rasite« vvill not rellnqui«h hol I of their stolen title«, {»ovver and pro-perty. I am inclined to believe that in each čase the.v* vvill use up their re«ource« to thvvart off su<h a change rather than give them up. I feel thal tbe ricber the country the less |H)ssibility theie vvill be for a peaceful tranafoimation . to Socialism. Certainly Sjiain is proving that tbor^ughly.
*
The Chicago Tribune of« recent date printed an important and mean* ingful .cartoon on »ts front page. It «bowe>«l the fight in Spain vrith France and Russia pulling for
the Spanish lovalists and Italy snd Germany on the side of Sjmnish re-a tion vvith Knglnnd leaning tov*-ard3 the F-anco-Russian lineup and our Unele Sam just looking on. It was » significant eut perf ectlv d epi c ted. It'« going to be e it her Socialism or Fascism. Tbal's the mcaning * m ca nt to infer.
# ■
Surprising how timely the csrtoon vvas. Surprising that so few know it's real vvorth and mcaning. The day, at least in Kurope, seems to w rspidlv approa hing vvhen the work-ers vvi ll have to "make up t heir nun J« for one of the tvvo. Either Socialism vvill rule or else Fascism will rcign. Hitler nnd Mussolini are trickey an<t aggressive. They dare and chsllcnr overvbodv and anyl»ody. They sre sticking their psws into the SpsnisB hot fire too bv helping tHe reaction-arv militarv clique in the hope tA« the.v vvill eatablish another powcrloi stop and stopping plače for the fss-cist<. Nothing but a miracle can stop the onrusbing conflict hctwecn tw tvvo philosophies. A <leadly, bljo<iy conflict, H vvill be and the ivorkers, unless pre pare d vvill suffer tremen^-ousl.v. Is tbere any cliancc oa »veri-
ing sych a conflict?
*
We mingled vvith pome of ^ member, of the Board while they assembled
Continued on page 6). , i-----— '
NOTE
More English reporti and Articles on
Pa g(%5