PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 275 (9580) TRST, četrtek, 25. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski D- 'E - \ zasuznje.n \ropi. KOMENTARJA GERARDA CHIAROMONTEJA IN VGA LA MALFE Komunisti in republikanci svarijo KD pred nepremišljeno pustolovščino Fanfani in De Carolis bi rada pod zastavo novega čelnega spopada združila vse reakcionarne sile - Odločilna bitka na decembrski seji vsedržavnega sveta KD RIM, 24. — Berlinguer je med televizijsko oddajo «Ring» jasno povedal. da so stališča Fanfanija in njegovih privržencev «če že ne blazna, vsaj zelo nevarna». Gerardo Chia-romonte in Ugo La Malfa pa v člankih, ki jih bosta objavila komunistični tednik «Rinascita» in glasilo PRI «Voce repubblicana» pa resno opozarjata KD, naj se ne spušča v nove nepremišljene pustolovščine. Zanimanje italijanskih političnih krogov je v tem trenutku osredotočeno na ostro bitko v vodilni skupini krščanske demokracije. Bitka bo očitno v naslednjih dneh čedalje ostrejša, saj vsi ostrijo svoja kopja pred napovedano «razčiščevalno» sejo vsedržavnega sveta stranke, ki bo sredi decembra, po Andreottijevem potovanju v ZDA. Toda zaostritev bitke lahko spravi v nevarnost tudi obstoj vlade. Zato se vsi sprašujejo, kaj se skriva za nenadnim oživljanjem desnice v krščanski demokraciji, ki upa morda, da bi pri morebitnih novih parlamentarnih volitvah dosegla nov uspeh, kakor ga je dosegla pri volitvah okrajnih svetov v Novari. Rezultat Novare pa je pomemben predvsem zato, ker se tam ni predstavila s svojimi listami MSI, njeni volivci pa so množično podprli KD. «V Milanu, a ne samo v tem mestu, obstajajo sile, ki bi rade premaknile na desno celotno politično os KD, da bi le-ta postala zvezda smernica za vse reakcionarne sile v Italiji», ugotavlja v slojem komentarju član tajništva KPI Gerardo Chiaromonte. Ugo La Malfa pa trdi v svojem uvodniku, da «so stališča Massima De Carolisa zanimiva, ker lahko v njegovi senci znatno pomembnejše osebnosti KD stopijo na pot, ki bi vodila v nepremišlje-ne pustolovščine». La Malfa dodaja tudi, da se je to v preteklosti že zgodilo in bi se torej ne čudil taki preusmeritvi KD. Massimo De Carolis, ki je svoj čas vodil v Milanu desničarsko «molčečo večino» in je sedaj zmagal na kongresu KD v Milanu, je namreč zasul italijanski tisk s svojimi izjavami, v katerih poudarja, da se pripravlja v Italiji «krut družbeni spopad», medtem ko Fanfani na istem tonu grozi socialistom z razpustom Parlamenta in novimi volitvami, če se ne vrnejo takoj v vlado. Kakorkoli že. prvi cilj desnice KD, ki se zbira tudi v senci neodločnosti in neenotnosti sedanjega strankinega vodstva, je zrušenje Andreottijeve ■ihiiiimm, n, mi,im, iiniiiiiiiiiiii vlade in okrnitev «loka vzdržanih». «Tisti, ki bi radi prišli do novega čelnega spopada», ugotavlja La Malfa, «mora že sedaj vedeti, kako se lahko konča. Naj zato ne govori o demokratičnih volitvah, ki bi jih spremljali krutj družbeni in politični spopadi». Svarila KPI in PRI so tokrat zelo ostra, očitno pa so tempirana na možnost premisleka v vrstah KD, ki je razrvana v globokih protislovjih. Chiaromonte očitno kaže s prstom na ta protislovja. Na eni strani je Andreotti, ki se skuša pogajati s strankami na levici, na drugi strani pa je Piccoli, ki izzivalno zahteva od socialistov, naj se vrnejo v vlado. Po mnenju komunističnega voditelja gre to pripisovati neodločnosti, nemoči, fatalizmu in sporom med skupinami, ki so zmagale na pomladnem kongresu krščanske demokracije. Tako pa so lahko desničarske skupine zadihale s polnimi pljuči, kjer se del KD upira misli, da bi — po 20. juniju — bil kdaj prisiljen spustiti iz rok del nakopičene oblasti. «Obstaja resen sum», poudarja Chiaromonte, «da skuša Fanfani zares sprožiti razpust parlamenta in nove volitve, ko bi vsa Italija bila postavljena na kocko». Očitno pa KPI še upa, da se bo v tajništvu KD kaj spremenilo. Zac-cagnini se je vendar zbudil in v Perugii «spregovoril odločno in dostojanstveno». Toda Moro molči in mnogi se boje, da bi utegnil premakniti tehtnico stranke, če bi se odločil za desnico ali šel na pogovore z njo. Zato si KPI «pridržuje končno oceno po seji vsedržavnega sveta KD». CANDIDA CURZI V torek dnevniki ne bodo izšli RIM. 24. — V torek v Italiji ne bodo izšli dnevniki, ker je federacija tiskarjev in grafičnih delavcev sklenila, da se pridruži stavki delavcev industrijskega sektorja. S stavko želijo tiskarji protest:rati zaradi zadržanja založnikov, ki napovedujejo strogo reorganizacijo založniškega sektorja z množičnim odpuščanjem delovne sile. ...........................IIHIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIMIMII.MIII1IIIIU.Ml.111111 II 1 r. II1111.III.IIIIIIIIIKIII11111111111111 lllllllllll DANES SREČANJE MED SINDIKALNO FEDERACIJO IN C0NF1NDUSTRI0 RAZPRAVA V ODBORU ZVEZNEGA ZBORA ZA GOSPODARSKE STIKE S TUJINO •sr sr TUDI V SKUPŠČINI SFRJ TECF POSTOPEK ZA RATIFIKACIJO OSIMSKEGA SPORAZUMA Posebna pozornost posvečena sporazumu o napredku gospodarskega sodelovanja med obema državama - 9. in 10. decembra razprava v odboru zbora republik in pokrajin za zunanje zadeve Nadaljevanje pega jan j o ceni dela in večji storilnosti v podjetjih Sindikati pričakujejo, da jim bo vlada kmalu sporočila načrt o naložbah in večji zaposlitvi - Srečanje med voditelji sindikatov in KPI Nepotrebno pokroviteljstvo Konkordat med Italijo in kato-'ško cerkvijo je star skoraj pol stoletja. V tem času so se mnoge stvari spremenile. Zrušen je bil ašizem, ki je prav s tem konkor-atom dosegel s cerkvijo premi-rie in sodelovanje. Tej pa je tedaj Uspelo prebiti laične pregrade iz ® IT|ešč!anskega preporoda in na-c|onalnega združevanja. Na ruševini* fašizma je nastala demekra-Jcna republika, cerkev pa je do-*IVaJa koncilsko obnovo in ute-le svoj nov odnos do družbe-fega dogajanja. Potreba po globoki spremembi konkordata je torej na dlani. O-i no je v odnosih med Italijo in atikanom potrebno urediti neka-®re zadeve. Sami Italijani so tudi 'cer prikazali, predvsem z refe-en umom o razvezi zakona, da je pretirano cerkveno varuštvo „le 'n ločujejo Civilno zakonodajo od moralnih in etičnih pravil, 'od« minilo je osem let poga-ln rezultati so še neznani. ‘ an se očitno noče odpovedi-' nekaterim posvetnim privilegi-Vnr med ludi opozoril na skorajšnji podpis v Beogradu «skupne izjave» med evropsko deveterico in jugoslovansko vlado, ki naj bi prispevala k še večjemu gospodaskemu in političnemu sodelovanju med EGS in Jugoslavijo. Forlani se bo jutri sestal s predsednikom vlade Callaghanom in s predsednici konservativne stranke Thacherjevo. (sl) Na sliki: Zunanji minister Forlani (desno) v pogovoru z britanskim kol? gom Croslandom. DUNAJ, 24. — Informiranje predstavnikov štirih sil podpisnic avstrijske državne pogodbe o jugoslovanski noti, poslani pred kratkim avstrijski vladi, ni internacionalizacija manjšinskega problema v Av-st.% Jlg^ujinenje je izrekel avstrijski zvezni kancler Kreisky v pogovoru s časnikarji. Pri tem je tu di dejal, da internacionalizacije ni mogoče pričakovati, saj «sile podpisnice nimajo potrebe, da bi kaj storile, dokler je Avstrija pripravljena izvajati svoje obveznosti iz državne pogodbe». Medtem pa je avstrijski zunanji minister d". Pahr na neko podobno vprašanje odgovoril, da bo avstrijsko zunanje mmstrstvo prihodnji teden odgovorilo na nedavno jugoslovansko nolo, svoj odgovor pa bo, kot je minister znova naglasil, izročilo tudi predstavnikom sil podpisnic državne pogodbe, pa tudi vsem drugim diplomatskim predstavnikom, ki so akreditirani na Dunaju. Današnji avstrijski tisk je namenil precejšnjo pozornost včerajšnjemu predlogu kanclerja Kreiskega, da bi dvojezične krajevne napise postavili v tistih krajih, kjer je med znanim jezkovnim popisom (preštevanjem manjšin) manj kot 75 odstotkov prebivalstva glasovalo za nemški jezik, časniki pa pri tem izražajo tudi začudenje in ostre kritike. Avstrijski kancler je namreč v pogovoru s časnikarji, ko je razložil novo «procentnc varianto», tudi dejal: «Če je kje 70 ali 30 odst. državljanov prijavilo nemški kot materin jezik, potem nemščina za ostale očitno ni materinščina. To je vendar logično.» Vladni časnik «Arbeiter Zeitung» brani danes ta predlog Kreiskega in piše. da bi število nemških glasovnic lahko vzeli za izhodišče pri ugotavljanju rezultatom popisa in ga primerjali s številom slovenskih, neveljavnih in tistih, ki jih niso izročili popisnim komisijam. List navaja tudi kanclerjevo izjavo, da bo to stališče prav gotovo «še povzročilo razprave». Takšne razprave, ki jih Kreisky očitno torej pričakuje, pa so se začele že danes v avstrijskem časopisju. Dunajski «Kurier» je namreč kanclerjev predlog priobčil pod ironičnim naslovom «Kreisky je našel čarobno formulo za rešitev dvojezičnih napisov». Časnik tudi ugotavlja. da je torej rezultate «na široko zgrešenega jezikovnega popisa» mogoče, kot kaže. uporabiti postavljene na glavo: namesto da bi zahtevali 25 odst. Slovencev, bodo upoštevali več kot 75 odst. nemških glasovnic. «Kurier» objavlja tudi karikaturo, in sicer je na šolski tabli napisana množica formul in rezultatov v obliki najnovejše procentne kombinacije. s podpisom «najvišja matematika». Glasilo KP Avstrije «Volksstime» meni. da je Kreisky v zagati, medtem ko «Salzburger Nachrichten» novi predlog avstrijskega kanclerja obravnava zelo kritično: «Namesto da bi priznali, da bi bilo ugotavljanje manjšin najbolje pozabiti, se lotevajo avanturističnih poskusov, da bi nesmislu dali smisel in rešili metodo popisa kot ključ za manjšinsko politiko. Po povsem nesrečnem jezikovnem popisu bi morda bila možnost za novi začetek pogajanj, ven dar to iskro upanja za rešitev s i pogajanji odgovorne sile naše države že na samem začetku nameravajo pokvariti z neresnimi argumenti». Salzburški časnik tudi piše. da je manjšinsko vprašanje za Avstrijo resen problem in da so bili doslej resni poskusi, da bi kaj storili, nato pa poudarja: «Včerajšnje izjave kdficlerja ne želimo vzeti ne resno, temveč zelo resno, namreč kot izraz nemoči, ki je prevzela celo tako izkušenega profesionalca». Začudenje nad načinom, kako zdaj kancler Kreisky skuša rešiti neuspe lo preštevanje, v delu tiska in med opazovalci pa je prisotno tudi pri političnih strankah. v. B. o celotnem zakonu. Po dosedanjih stališčih predstavnikov političnih strank, bo zakon gotovo odobren. Novi zakon bo omogočil večji razvoj ljudskih gradenj in preprečil nadaljnje velike špekulacije s stavbici, . RIM, 24. — Po odgovoru predstavnika vlade na posege med splošno razpravo o zakonskem osnutku o zazidalnih površinah, so da nes poslanci odobrili posamezne člene zakona. Jutri bodo glasovali RIM. 24. — Ravnatelj rimskih letališč je sporočil, da bo letališče «Leonardo Da Vinci» od 16. ure jutri do petka zjutraj zaprto za promet. Sklep je bil sprejet zaradi tega. ker ravnateljstvo ni dobilo zagotov ila, da bodo uslužbenci letališča poskrbeli za razsvetlitev pristajalnih letaliških stez. Sindikati so sporočili, da niso «negli tega zagotoviti ravnateljstvu letališča zaradi stavkovnega gibanja, ki je v teku rr.ed letališkim osebjem že nekaj dni. Družba, ki upravlja rimska letališča, je namreč nedavno odpustila 55 uslužbencev. itifiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniuiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiH DANES V POSLANSKI ZBORNICI ANDREOTTI BO POROČAL 0 REVIZIJI KONKORDATA Možna enotedenska odložitev razprave RIM. 24. — Predsednik vlade Giulio Andreotti bo jutri seznanil poslansko zbornico z okvirnimi smernicami revizije konkordata med državo in Cerkvijo, ki so rezultat dosedanjih pogajanj med Italijo in Vatikanom. Vsebina Andreottijevega sporočila ni znana, vendar je splošno mnenje laičnih strank, da bo mogoče oceniti napredek ali nazadovanje v pogajanjih z analizo stališč o cerkveni poroki, verski vzgoji in pravici Cerkve, da vzdržuje socialnoskrbstvene ustanove. Glede ostalega se namreč vsi strinjajo, da je treba konkordat korenito spremeniti. saj je to eden izmed zadnjih ostankov «kompromisa» med katoliško Cerkvijo in fašističnim režimom ter nikakor ne ustreza sedanjim potrebam države, kakor tudi pokoncilske Cerkve. Ni še pa znano, ali bo Andreotti jevemu poročilu sledila razprava. Govori se namreč o možnosti, da bi diskusijo odložili vsaj za en teden in tako omogočili strankam, da globlje preučijo vsebino Andreottijevih predlogov in do njih zavzamejo svoje stališče. O tem so nad dve uri in pol razpravljali načelniki poslanskih skupin, a se niso dogovorili. Zato bo o morebitni odložitvi razprave sklepali takoj po Andreottijevem govoru poslanci sami z glasovanjem. Vsi so sicer pričakovali, da bo odložitev razprave zahtevala KD. a so demokristjani to odklonili po srečanju s tajnikom stranke Zac-cagninijem. Za odložitev razprave so trenutno republikanci, liberalci in socialisti, odločno temu nasprotujejo radikalci, medtem ko so komunisti sporočili, da jim je v bistvu vseeno, kdaj bo stekla razprava, saj so pogajanja med državo in Cerkvijo trajala celih osem let in bi morebiten enotedenski odlog res ne pomenil tragedije. O vsebini - revizi je konkordata so razpravljale laične stranke (KPI. PSI. PSDI in PRI) na seji. ki je potekala v uradih komunistične poslanske skupine. Ugotovili so. da se v glavnem strinjajo o načelnih spremembah konkordata, čeprav še ni jasno, kako bo revizija formalno izgledala. Nekateri so namreč za «okvirni konkordat», drugi pa za konkordat, ki naj ureja vsaj bistvene zadeve, vendar z določeno natančnostjo. O zadržanju PSI je razpravljalo tajništvo stranke. Socialistični poslanec Arfè je v svojem poročilu poudaril, da je glavno vprašanje kako se bodo spremenili dosedanj odnosi med državo in Cerkvijo. Ka toliški oporečniki so v svojem gla šilu «Com-Tempi nuovi» poudarili da bi bili načelno za odpravo kon kordata, saj bi Cerkev morala bit zgolj moralna sila evangelizacije ne pa ustanova, ki sklepa sporazu me s posvetno oblastjo in si z njo deli sfere vpliva. V glavnem pa so laične stranke za to. da bi konkordat čimbolj poenostavili in uredili vsaj temeljne probleme, ki jih ti odnosi ustvarjajo. Pri tem pa naj bi odpravili vse nepotrebne privilegije, ki so v nasprotju s sedanjim razvojem italijanske družbe (st.s.) Zahteva 12 poslancev o disciplinskem postopku proli De Carolisi! (KI)) MILAN. 24. — Skupina 12 demokr-ščanskih poslancev je zahtevala od nadzornega odbora KD, naj «suspendira» poslanca De Caiolisa članstva stranke in začne proti njemu disciplinski postopek. Dolžijo ga. da je s svojimi izjavami škodil strankinemu ugledu, kršil disciplino in žalil statutarne organe, kot je kongres KD. SREČANJE TRŽAŠKE IN MARIBORSKE GOSPODARSKE FAKULTETE V OKVIRU «ALPE-ADRIA» Znanstveno o gospodarskih aspektih industrijske proste cone na Krasu V uvodnih nagovorih predstavnikov univerz, dežele in občine poudarjen velik pomen gospodarskega sodelovanja med državama - Zamisel o letališču med Divačo in Vremsko dolino - Danes razprava o pravnih vprašanjih V okviru stalnega sodelovanja med gospodarsko fakulteto tržaške univerze in Višjo ekonomsko - komercialno šolo iz Maribora, se je včeraj v našem mestu začelo dvodnevno znanstveno srečanje z naslovom «Alpe Adria». S tem je tovrstna oblika sodelovanja med tržaško in mariborsko fakulteto dosegla svojo 5. ponovitev, saj se je niz skupnih znanstvenih srečanj začel že leta 1971. Medtem ko so na dosedanjih simpozijih obravnavali vprašanja podjetniške ekonomije, teritorialnega načrtovanja, splošnega meddeželnega sodelovanja v gospodarstvu ter v turizmu in prometu, je sedanje srečanje namenjeno skupni preučitvi ekonomskih in pravnih aspektov vprašanj, ki jih poraja ustanavljanje industrijskih prostih con. V tej zvezi naj takoj pripomnimo, da je včerajšnja razprava — kakor je bilo pričakovati — zavzela probleme, ki so povezani le z eno industrijsko prosto cono, to je s cono na meji med Italijo in Jugoslavijo, ki jo predvideva osimski sporazum. Glavna predavatelja in številni koreferenti' so v tem okviru orisali ustrezno problematik iz različnih zomih kotov; prevladali pa so izrazito gospodarski aspekti MUiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiuiHiiiiiM Boris Mrak 60- letnik Danes dopolnjuje 60 let svojega iivljenja Boris Mrak, znan povojni družbenopolitični delavec v Trstu in kasneje v Kopru, nazadnje do u-pokojitve politični komentator radia Koper. Boris Mrak se je rodil v Trstu l. 1916 in tu obiskoval meščansko šolo. Že tedaj, pred vojno, se je v letih 1936-37 začel vključevati v kroge naprednega delavskega gibanja in postal član komunistične partije. Zaradi te dejavnosti so ga a-retirali in zasliševali. Ker pa mu niso mogli ničesar dokazati, so ga kot jugoslovanskega državljana izgnali iz Italije v Jugoslavijo. Nastanil se je v Zagrebu, kjer je živela njegova sorodnica, in tam študiral, obenem pa tudi aktivno deloval v emigrantskem društvu «Istra». Študijsko se je največ posvečal marksizmu. Leta 1941 po okupaciji Jugoslavije in oklicanju Paveličeve «Nezavisne Hrvatske» so ga ustaši kot levičarja aretirali. Po dolgotrajnih mučnih zasliševanjih so ga zaprli najprej v zloglasnem taborišču v Stari Gradiški, kjer je moral z drugimi jetniki opravljati prisilno delo. Leta 1943 so ga končno s skupino nekaj desetin drugih taboriščnikov odpeljali v zagrebške zapore kjer so ga konec leta izpustili. Sredi leta 1944 je. potem ko je ilegalno deloval v mestu, navezal stik s partizani, katerim se je pridružil v Moslavini. Boril se je v raznih enotah Desetega korpusa in postal tudi komisar neke enote. Zaradi bolezni se je potem zdravil v raznih partizanskih bolnišnicah in po osvoboditvi Beograda tudi v Beogradu, po končani osvoboditvi Jugoslavije pa se je vrnil v Zagreb, od koder je v začetku junija 1945 prišel v rodni Trst. Tu se je takoj vključil v politično delo. Dodeljen je bil kadrovskemu odseku komunistične partije Julijske krajine in nato partije za. STO. bil je član centralnega komiteja K P STO in nekaj časa do razpusta sekretar mestnega komiteja. Obenem je delal v partijski šoli in predaval na raznih tečajih. Kasneje je bil član izvršnega odbora Neodvisne socialistične zveze do njenega razpusta. Nato se je leta 1962 vpisal na višjo poliVčna šolo v Ljubljani, na kateri je tudi diplomiral. Po diplomi je bil nekaj časa zaposlen v Ljubljani kot strokovni sodelavec ' pri sindikatih v komisiji za mednarodne zveze (za italijanski del). Od leta 1966 do upokojitve letos je delal v Kopru pri radiu kot urednik italijanskega programa. Tudi poslej še vedno aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah kot predavatelj marksizma na političnih šolah. Med drugim je tudi predsednik komisije za gojitev tradicij NOB pri obalno-kraškem odboru Zveze združenj borcev. Aktiven je tudi v obalno kraški komisiji predvojnih komunistov. Pri nas ga imajo v dobrem spominu zlasti bivši aktivisti in delavci v raznih organizacijah v težkih povojnih letih. Kot takemu in kot časnikarskemu kolegu mu ob njegovi 60-letnici iskreno čestitamo. medtem ko bo današnja razprava, s katero se bo simpozij tudi zaključil, veljala pretežno pravnim zadevam. številne docente iz Maribora in Trsta ter goste, med katerimi so bili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko s konzulom Srečkom Kovačičem, predsednik gospodarske komisije pri SK GZ dr. Vito Svetina in drugi, so pred začetkom razprave pozdravili dekan tržaške gospodarske fakultete profesor Calzolari, dekan mariborske fakultete profesor Danilo Požar, rektor tržaške univerze prof. Giampaolo De Ferra, župan Spaccini in podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper. Govorniki so poudarili pomen sodelovanja med kulturnimi in znanstvenimi u-stanovami iz naše dežele in iz SR Slovenije Prvo glavno poročilo o gospodarskih in finančnih problemih je prebral prof. Sartorati s tržaške univerze. Predavatelj je med drugim navedel, da bo v coni na Krasu našlo zaposlitev predvidoma okrog 30.000 ljudi, prebivalstvo okrog cone pa bo narastlo za okoli 75.000 enot. Za ureditev cone in ustreznih infrastruktur je treba računati na naložbe, ki jih danes lahko cenimo na 1200 milijard lir. Kar zadeva proizvodnjo v coni, se je govornik zavzel za uresničitev čim več obratov za sestavo najsodobnejših izdelkov, saj bo samo na ta način mogoče premagati konkurenco. Sledilo je drugo glavno predavanje s podobno tematiko, ki ga je podal prof. Leo Gusel z mariborske univerze. Tudi prof. Gusel je naglasil pomen kapitalno intenzivnih dejavnosti v coni. Po temeljitem pregledu gospodarskih, socialnih in organizacijskih problemov, ki jih bo uresničitev cone odprla na Sežanskem (mesto šteje 3.500 prebivalcev, novih delavcev pa bo kar 15 tisoč), je predavatelj načel vprašanje infrastruktur ter v tej zvezi navedel, da so pristojni zavodi že izdelali idejni načrt za novo cesto Razdrto — Sežana — meja in da OB ZADOVOLJIVI UDELEŽBI IN ZAVZETOSTI STARSEV Zavodska sveta liceja «F. Prešeren» poročala staršem o opravljenem delu Delo zavodskih svetov otežkočeno zaradi omejenih pristojnosti za avtonomno odločanje - Protestno pismo predsedniku pokrajine dr. Zanettiju zaradi neuresničenih obljub glede nadzidave Profesorja Calzolari in Požar Dušan Bobek iz Maribora (Banke in finansiranje dejavnosti v coni) ter prof. Pagnini iz Trsta in prof. Tine Lah iz Maribora (Vprašanja ekologije). O problemih onesnaževanja zraka in kraških voda je spregovoril tudi edini diskutant, Batti- sti, ki je posegel v razpravo. Na današnjem delu zasedanja bo govor o pravnih aspektih industrijske cone in njenega delovanja. Nastopila bosta zopet dva glavna predavatelja, predvidel . pa je še vr- ! ga šolskih svetov je zato, da kot sta štirih koreferatov. I izraz družbe vztrajno izvajajo svoj Včeraj popoldne je bil v prostorih liceja «France Prešeren» zelo dobro obiskan sestanek staršev dijakov znanstvenega in klasičnega liceja, ki sta ga sklicala predsednika obeh zavodskih svetov. Namen sestanka je bil poročati o opravljenem delu zavodskih svetov z morebitno razpravo in pa izbrati kandidate za dopolnitev zavodskih svetov, ki sta bila sicer izvoljena za dobo treh let in imata zato mandat še za tekoče šolsko leto. Po pozdravu Adolfa Lapornika je podala poročilo predsednica zavodskega sveta znanstvenega liceja Ju sti Racetova. V uvodu se je opra vičila, ker do podobnega sestanka ni prišlo že prej, kot razlog za zamudo pa je navedla predvsem ze lo omejene pristojnosti, ki jih imajo zavodski sveti, predvsem pa dejstvo, da še teh omejenih pristojnosti zavodski sveti ne morejo uveljavljati z avtonomnimi odločitvami. Glavna ovira pri tem je, da ne morejo odločati pri porazdelitvi sicer zelo omejenih finančnih sredstev ki so že vnaprej porazdeljena po navodilih državnih organov. Nadaljevanje s tako prakso, ki je bilo že pred reformo neopravičljivo, je sedaj dejansko protizakonito. Nalo- ....................................................m KLJUB PROTISLOVNEMU POSESU SOCIALDEMOKRATSKEGA SVETOVALCA Tržaški pokrajinski svet za takojšnjo ratifikacijo osimskih sporazumov Skupna resolucija KB, KPI, PSI, PRI in SSk prejela veliko večino glasov Za sinočnjo sejo pokrajinskega sveta, ki je bila namenjena politični razpravi o skorajšnji ratifikaci-.... , . . - ... ji italijansko - jugoslovanskih spo- se zdaj živo ukvarjajo z zamislijo, razumov iz Osima v rimskem par-da bi med Divačo in Vremsko do- J lamentìi, nismo napovedovali, in lino uredili novo letališče,^ v glav- ! kot mi ves ostali tisk, nobenih pre-nem za potrebe cone. Končno se je senečenj. Pa je v zadnjem trenut- dotaknil vprašanja tujih naložb . jugoslovanskih podjetjih in nakaza’ na možnost, da bi za skupne pobude v okviru cone dovolili tudi večinsko soudeležbo. Sledilo je devet koreferatov. Spregovorili so predsednik EZIT Ennio Antonini (Izbira in organizacija industrijskih pobud v coni), prof. Danilo Vezjak iz Maribora (Marketing in industrijska cona), deželni ravnatelj carine dr. A. Mastropa-squa (njegovo poročilo o carinskih problemih je v skrčeni obliki podal prof. Sambri, ker je bil predavatelj nujno zadržan), prof. Danilo Požar iz Maribora (Logistični problemi), glavni ravnatelj tržaške luke dr. Colautti (Pristaniške dejavnosti in industrijska cona), predstavnik Tržaške hranilnice dr. Piccini in prof. ku le prišlo do majhnega presenečenja, ki sicer ni vplivalo na stvarnost pozitivnega stališča velike ve čine tržaškega demokratičnega javnega mnenja in strank, ki ga v tem svetu zakonito predstavljajo do nujne potrditve osimskih sporazumov, je pa povzročilo dokajšnjo nevoljo in zamudo. Tik pred sejo je namreč edini socialdemokratski svetovalec Devescovi predstavil samostojno re-soluc’jo in ni podpisal skupne resolucije demokratičnih strank, enake oni, ki jo je tudi PSDI podpisala in zagovarjala pretekli petek v tržaškem občinskem svetu. Najbolj čudno in protislovno je pri tem bilo, da se ta resolucija ni niti v bistvu razlikovala od skupne, ker pač odobrava čimprejšnjo ratifikacijo sporazumov v celoti in naspro- .......................mi.,i.mn,immumu,,,,,,.......... SEJA DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Na glavam nabrežinskem trgu spominska plošča L Cankarju Potrjeno poimenovanje treh slovenskih šol Ostavka svetovalca SSk Bojana Brezigarja Sinoči se je sestal v Nabrežini ob-, ob 20. uri v openskem Prosvetnem činski svet, ki je nadaljeval razpra- | domu javno razpravo o nerešenih .....J------------■'- šolskih problemih. Razpravljali bo- vo v zvezi s prejšnjim dnevnim re dom z dodatkom nekaterih točk. Najprej je župan prebral pismo svetovalca SSk Bojana Brezigarja o ostavki, nato pa je odgovori) na nekatera vprašanja s prejšnjih sej. Prva točka, o kateri so razpravljali, je bilo podaljšanje pogodbe za dobavo vode od podjetja Acegat, ki jo je občinski svet odobril, kakor je odobril spremembo 8. člena občinskega pravilnika za pobiranje odpadkov. župan je nato sporočil, da misli občina namestiti na trgu v Nabrežini spominsko ploščo ob stoletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Preden je občinski svet glasoval, sta svetovalca Slovenske skupnosti in PSI pozdravila to pobudo in obenem na kratko orisala lik Ivana Cankarja. Proti tej pobudi je nastopil misovski svetovalec, češ da Ivan Cankar nima nobene zveze z devinsko-nabrežinsko občino. Občinski svet je moral nato izraziti mnenje glede poimenovanje treh osnovnih šol s slovenskim u-čnim jezikom. Za vse tri je izrazil povoljno mnenje. Gre za šolo v Šempolaju, ki bo dobila ime po Stanislavu Grudnu, borcu, ki je padel v NOB, za šolo v Sesljanu, ki jo bodo poimenovali po Karlu Štreklju, znanemu slovenskemu jezikoslovcu, in za šolo v Medji vasi. ki bo poimenovana po Josipu Stanti, učitelju. ki je dal pobudo, da so v tej vasi zgradili prvo šolsko poslopje. S tem se je zaključila sinočnja seja, kajti odbor je sprejel predlog krščanske demokracije, da se. razprava o sekcijskih svetih za otroške vrtce prenese na prihodnjo sejo občinskega sveta. Javna razprava o šolskih vprašanjih Osrednji odbor združenj staršev didaktičnega ravnateljstva na Opčinah prireja v jutri, 26. novembra, do o slovenskem šolskem okraju, o avtonormji naše šole, o pristojnosti deželne komisije za šolstvo ter o nalogah izvoljenih šolskih organov. Izrecno so vabljeni člani med-razrednih, razrednih in šolskih svetov, predstavniki združenj staršev in vsi, ki jim je pri srcu usoda naše šole. Srečanje demokratičnih sil za pripravo zakona o obnovi Furlanije Kot smo na kratko že poročali, se je v torek deželna delegacija KPI sestala z izrednim vladnim komisarjem Zamberlettijem. s katerim je razpravljala o najbolj perečih problemih prizadetih krajev zaradi potresa. Predvsem so podčrtali vprašanje montažnih hiš in nujnosti čimprejšnjih pobud, da se premostijo težave ter prepreči zavlačevanje sprejetih obveznosti in o-bljub. Druga delegacija, ki so jo sestavljali poslanca Cuffaro in Liz zero ter deželna svetovalca Colli in Magrini, pa se je sestala s predsednikom Comellijem in odbornikom Maurom, katerima je izrazila zaskrbljenost prizadetega prebivalstva zaradi zakasnitev pri dobavi montažnih hiš Glede naloge, ki jo ima dežela za sestavo omenjenega zakona, je deželna svetovalska skupina KPI, kot je znano, povabila vse demokratične skupine v deželnem svetu na skupno srečanje, da bi proučili načine in cilje akcije, tako da bi deželni svet imel glavno vlogo v prizadevanjih za dosego vsedržavnega zakona za obnovo in Furlanije. Demokratične sile so pozitine od govorile in izrazile svojo pripravljenost za skupni sestanek, ki bo danes popoldne. tuje odpiranju vsakih ponovnih pogajanj, pač pa izraža izključno tehnično neprimernost področja za industrijsko cono in predlaga tehnično preučitev lokacije. Predstavniki demokratičnih strank so sicer opozorili socialdemokrata na možnost, da morebiti poudari svoje skrbi in predlog, da po ratifikaciji ustanovljena pristojna meddržavna komisija skupaj s krajevnimi činitelji poglobi primernost področja v glasovalni izjavi, toda brez uspeha. Ne gleda na dejanske nagibe., nepremišljenosti ali zgrešenih političnih računov, so pač bili prisiljeni predlagatelji skupne resolucije obžalovati to protislovno dejanje in možnosti inštrumentalizacije, ki jih nudi kvalunkvističnim kampanjam in krogom, ki so se z vseh vetrov zbrali, da pod pretvezo nekih skrbi za pravilno uresničevanje gospodarskih dogovorov skušajo dejansko zavirati prijateljske odnose med sosednima državama. Po uvodnem posegu predsednika Zanettija so najprej liberalec z znanimi ekološkimi in nekaj gospodar skimi argumenti zagovarjal s svojo resolucijo hitro odobritev političnega dela sporazumov, nova pogajanja pa za gospodarski del. Indipendentist in misini so nasprotovali sporazumom v celoti iz običajnih razlogov. Svetovalec Foscarini za PRI, Brezigar za Slovensko skupnost, Volk in Carbone za socialiste, Martone in Iskra za KPI ter Perini in Locchi za KD so pa v daljših utemeljenih posegih, ki jih bomo zaradi pozne ure povzeli v jutrišnji številki, zagovarjali koristnost sporazumov, ki tvorijo celoto, ki odpira našemu mestu nove perspektive produktivnega razvoja v okviru okrepljenega sodelovanja ob meji in v Evropi. V tem okviru mora tudi najti hitro rešitev globalna zaščita, ki naj ustvari naši narodnostni skupnosti pogoje za njeno dejavno vključevanje v novih gospodarskih in družbenih razvojnih perspektivah. Pri glasovanju so druge resolucije prejele samo glasove predlagateljev, skupna resolucija KD, KPI, PSI, PRI in Slovenske skupnosti pa je prejela 22 glasov od prisotnih 27 svetovalcev. Sindikalno zborovanje na strokovni šoli Včeraj je zborovalo šolsko o-sebje na slovenski strokovni šoli v Matteottijevi ulici. Sestanka se je udeležil ves profesorski zbor, saj so se nekateri profesorji vpisali v sindikat celo med samim zborovanjem. Tajnika sindikata prof. Franca Škerlja je v imenu prisotnih pozdravil prof. Rudež, ki nadomešča na šoli ravnatelja italijanskega zavoda «Galvani», kateremu je še danes popolnoma krivično podrejena slovenska strokovna šola. Tajnik sindikata je v svojem nagovoru omenil glavne probleme slovenske šole. bližnje volitve v deželno komisijo za slovensko šolo in še občni zbor sindikata, predvsem pa je vzpodbudil prisotne naj bi s svojimi posegi prispevali k osvetlitvi težav, v katerih se po krivdi občinskih in šolskih oblasti še danes nahaja slovenska strokovna šola. Glavni del posveta je bil zato posvečen problemom strokovne šole in soglasno so zborovalci odobrili pobude, ki bi bile potrebne, da bi prišlo do čimprejšnje rešitve vseh težav, v katerih se nahaja strokovna šola, da bi dobila tako samostojnost, katero so ji oblasti že večkrat obljubile. vpliv na šolo, da se bodo reformni zakoni in pooblaščeni odloki lahko učinkovito izvajali. Justi Racetova je po teh uvodnih besedah orisala delovanje zavodskih svetov, ki se je nanašalo na izvajanje notranjega pravilnika zavoda, na delovanje knjižnic in rabo opreme, na obnavljanje didaktičnih pripomočkov in njihov nakup v mejah za to nakazanih finančnih sredstev, na zavzemanje, da mora biti pouk samo v dopoldanskih urah in na izvajanje obšolskih, medšolskih in izvenšolskih dejavnosti, kar pa je bilo otežkočeno tako zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, kot zaradi težkega zbiranja dijakov s tako obsežnega področja. Kljub temu, je poudarila govornica, so se številni dijak; udejstvovali aktivno v športu in v prosveti, organiziranih je bilo več izletov in potovanj kot na primer zimovanje nižjih razredov, šolski izleti po Italiji in Jugoslaviji, številna je bila udeležba na Kosovelovi proslavi v Sežani, dijaki in profesorji so priredili lastno Cankarjevo proslavo, srečanje s pisateljem Torrazzo z razpravo o njegovi dramatizaciji «Martina Kačurja» itd. Posebej je Justi Racetova omenila še srečanje dijakov s Tržaškega z onimi s Primorske v okviru proslav 30-letnice osvoboditve z vsemi ustreznimi prireditvami, kar je bilo pomembno zlasti za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj med slovenskimi šolami na obeh straneh meje; o-bisk kočevske gimnazije in njen kulturni program; srečanje s koroškimi študenti in dijaki ir pomen tega srečanja v trenutku, ko bijejo koroški Slovenci težak boj za svoj obstoj. Prav tako sta se zavodska sveta vključila v splošno zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem o-kraju v okviru boja za avtonomijo slovenske šole, kakor sta bila v prvih vrstah, ko je šlo za pravice Slovencev v Italiji, predvsem kar zadeva rabo slovenskega jezika. Zavodska sveta nista nadalje zamudila nobene priložnosti, da ne bi v številnih razgovorih z državnimi in pokrajinskimi funkcionarji prikazovala probleme zavoda in še zlasti pereče probleme pomanjkanja prostorov, okvare strehe in pomanjkanja pomožnega osebja. Seveda pa je bila v ospredju njunega zavzemanja nadzidava poslopja, ki pa se kljub obljubam in zagotovilom še ni začela. .Ker se je nadzidava tako zavlekla so obljubii, da bodo za silo popravili streho. Toda tudi s temi delj go.gačeli šele v teh dneh. Po mnogih intervencijah so državni organi dodelili klasičnemu liceju pomožno osebje — tajnico in dve slugi tako, da je stanje s romožnim osebjem sedaj zadovoljivo. Po poročilu in razpravi, v kateri je bilo največ govora prav o nadzidavi poslopja, je bil sprejet sklep, da predsednika obeh zavodskih svetov v imenu staršev naslovita pismo na predsednika pokrajinske u-prave dr. Zanettija z zahtevo, da IIIIUIIIIIIIIUIIIIIII|l||||||||||||||||||||||||l|l||tl,|,|,,,||II|ll|,|rlini||||||||||||m|||||||||||||||m||||||v|||||u|||||||||| PRED DNEVI V PROSTORIH STARE UNIVERZE «Demokratična psihiatrija» za nove načine zdravljenja Ustanovnega občnega zbora so se udeležili predstavniki zdravstvenih in podpornih ustanov, KPI in PSI ter nekaterih krajevnih uprav STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU PRELOŽENA NAPOVEDANA PREMIERA Iz tehničnih razlogov se pre miera krstne izvedbe igre Franc ka Rudolfa «Koža megle» pre loži na 10. december. Ker ni bi lo mogoče prenesti že doge v o rje nega gostovanja Slovenskega ljud skega gledališča iz Celia, ki bo prihodnji teden gostovalo pri nas v abonmajskem programu z o-dlično predstavo Cankarjevega «Pohujšanja v dolini šentflorjanski», smo bili prisiljeni premakniti termin že napovedane premiere na 10. december. Prosimo vso našo publiko za dobrohotno razumevanje. sprejme 5-člansko delegacijo obeh zavodskih svetov (ta delegacija je bila tudi izvoljena), ki mu bo znova prikazala sedanje nevzdržno stanje poslopja in nujnost takojšnje nadzidave in pa seveda izrekla ogorčenje staršev, dijakov in profesorskega zbora, da to vprašanje še ni bilo urejeno. Pismo bo odposlano danes. Končno so bili starši seznanjeni s pismom ravnateljice zavoda o programu volitev v nekatere svete na zavodu, ki bodo 12. decembra. Cbžadka, knfigaifta prireja razstave knjig in plošč: Danes, 25. novembra, v Srenjski hiši v MAČKOLJAH od 17. do 20. ure V ponedeljek, 29., in torek, 30. novembra, v društvenih prostorih PD «Slavec» v RICMANJIH od 16. do 20. ure V sredo, 1., in četrtek, 2. decembra, v društvenih prostorih PD «Slovenec» v BORŠTU od 17. do 20. ure V petek, 3„ in soboto, 4. decembra, v društvenih prostorih PD «V. Vodnik» v DOLINI od 17. do 20. ure Včeraj-danes Danes, četrtek, 25. novembra KATARINA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.08. — Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 20.48. Jutri, petek, 26. novembra KONRAD Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.8 stopinje, najnižja 5,1, ob 19. uri 7.8 stopinje, zračni tlak 1018,1 mb pada, brezvetrje, nebo 9/10 poobla-čeno, vlaga 64-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. novembra se je v Trstu rodilo 11 otrok; umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 65-letni Mario Marzio, 80-letni Giuseppe Trevisan, 86-letna Giovanna Saccarola vd. Rigo, 66-letna Maria Cantarella, 37-letni Silvano Viscovich, 70-letna Elisabetta Sor-nig por. Cattunari, 66-letni Severino Tomasin; 87-letna Marianna De Feo vd. Ressi, 78-letna Flora Ruzzier por. Ruzzier, 65-letni Remigio Cervai, 76-letna Stefania Trampuš por. Tendel-la, 73-letna Santina Peios por. Devescovi, 56-letni Giudio Predonzan, 82-letni Nicola Scher, 75-letni Luciano Maiola, 82-letni Antonio Ragazzi, 73-letni Eros Strazzeri, 57-letni Angelo Petroni in 65-letna Štefanija Grilanc por. Pirc. Gledališča AVDITORIJ Jutri, 26. t.m„ bodo uprizorili delo Nikolaja Erdmana «II. Mandato» (Mandat). Dramo bo uprizorila gledališka skupina «Gruppo della Rocca». ROSSETTI Nadaljujejo se predstave «Idealista», ki ga je dramsko priredil Fulvio Tomizza, režiral pa Francesco Macedonio. V jutranjih urah igra skupina «La contrada» otroško igro «Un teatrino, tre pulcinelle, due carabinieri e uno spazzino». VERDI Danes bodo ob 20. uri ponovili operi «Kačji pastir» Pavla Merkùja in «La Manna» Fabia Vidalija. * * ie Jutri ob 19. uri bodo v CCA, Ul. S. Carlo 2, gostje prijateljev opere interpreti oper «La Manna» in «Kačji pastir». Srečanja se bodo udeležili tudi dirigent Giacomo Zani in avtorja Fabio Vidali in Pavle Merkù. SPD TABOR - OPČINE ponovi zadnjič, danes, 25. t.m., ob 16.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah otroško igro ČUDEŽNE GOSLI (Ernest Tiran) Režija Leli Nakrstova Vljudno vabljeni Šolske vesti Srednja šola S. Gregorčič v Dolini vabi starše in prijatelje mladine na proslavo ob 70-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča, ki bo jutri, 26. t.m., ob 11. uri v šoli. Na proslavi bo nastopil šolski pevski bor; članica SSG iz Trsta Mira Sardočeva bo recitirala Gregorčičevi pesmi; slavnostni govor pa bo imel dr, Fran Ju-riševič iz Kopra. Na pobudo pripravljalnega odbora je bil v soboto, 13. in nedeljo, 14. novembra, v prostorih stare univerze ustanovni občni zbor tržaškega odseka «Demokratične psihiatrije» (Psichiatria demoratica). Občnemu zboru je predsedoval član državnega vodstva dr. Casagrande, uvodno poročilo pa je v imenu državnega tajništva imel dr. Roteili, nato pa se je zvrstilo več govornikov s svojimi poročili. Občnega zbora so se med drugimi udeležili tudi predstavniki zdravstvenih, psihiatričnih ter podpornih ustanov, kot so psihiatrična bolnišnica pri Sv. Ivanu, javna ustanova «Gaspare Gozzi», ECA, CEST, podporne ustanove za mladoletne kot so Palutan in druge, razni sanatoriji, ustanova «Rittme-yer», predstavniki kolektiva tržaških študentov psihologije ter še mnogi drugi. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki KPI, PSI, sindikatov ter občin Milje in Nabrežina. Iz poročil in raznih, posegov je bila razvidna potreba večje povezave med zdravstvenimi u-službenci iz tržaške pokrajine, ki hočejo delovati v smislu ustanovitve nekega novega, odprtega ter demokratičnega zdravstvenega konzorcija. Po drugi strani so prisotni o-stro grajali tiste ustanove, ki delujejo na bolnika represivno in je njihovo delovanje le socialno nadzorstvo, ne pa pravo zdravljenje. In prav v tem smislu lahko uokvirimo delovanje «Demokratične psihiatri-) je», ki se bo borila v smislu demokratizacije in odprtja raznih bolnišnic in zdravstvenih domov ter proti mišljenju, da je bolnik številka v nekem bolniškem dnevniku, ne pa skrbne nege potreben človek. skovni konferenci so novinarjem predstavili glavne igralce in spregovorili o težavah, ki jih pri snemanju imajo. Režiser in producent filma sta se pritožila, da jim občinska uprava ne gre dovolj na roko. Za snemanje bi, na primer, ra-bili, da bi kako staro ir karakteristično tržaško ulico zaprli za promet, a jim nc uspe, da bi to dosegli. Režiser Grimaldi se je nato zahvalil raznim ustanovam, ki so pomagale pri snemanju. S posebnim poudarkom je omenil Stalno slovensko gledališče, ki je omogočilo svojim igralcem, da so sprejeli manjše vloge in prišli večkrat na snemanje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15; Inam — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska uli ca 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627. Včeraj zastoj prometa na Opčinah Včeraj je bila cesta, ki pelje od Opčin do mejnega prehoda pri Fernetičih zaprta za promet, ker se je pri mejnem prehodu nabralo toliko tovornjakov, ki so popolnoma onemogočili vsakršen promet. Tovornjaki so ustavljeni že od torka, ko je bila stavka javnih uslužbencev, torej tudi carinskih delavcev, ki so tako povzročili prometni zastoj. Promet so z Opčin začasno preusmerili proti mejnemu prehodu na Pesku ali pa na Škofije. Promet bi moral spet steči predvidoma danes. V Trstu snemajo film «Eolsko leto» V Trstu snemajo televizijski film «Un anno di scuola», ki je vsebinsko osnovan na istoimenski povesti Giovannija Stuparicha. Film režira Franco Grimaldi. Na včerajšnji ti- Mali oglasi ZA V NAJEM iščem kmečko hišo na Krasu. Kupim ali v najem na Krasu hlev ali majhno skladišče, tudi zapuščeno. Tel. 755-926. CARLI VIRGILIO vas vabi, da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupé 69, 127 71. 75. 128 71, 72, 0-pel 1000 71. 1300 66, 124 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71. 124 coupé 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEI. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 PD LONJER — KATINARA slicuje za danes, 25. t.m., redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Dnevni red: L Otvoritev 2. Poročila 3. Razprava 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve novega odbora 6. Razno Kino BANCA Dl CREDITO D! TRIESTE TRŽAŠKA KREDlfNA BANKA' S. P. A. TRST - ULICA F. FILZMO - ' 61-A48 TEČAJI VALU1 V MILANU DNE 24. 11. 1976 Ameriški dolar: debeli 864,50 drobni 835.— Funt šterling 1431.— Švicarski frank 354,50 Francoski frank 172,50 Belgijski frank 23,- Nemška marka 359,50 Avstrijski šiling 50,10 Kanadski dolar 855,— Holandski florint 342,- Danska krona 143.— Švedska krona 200,- Norveška krona 160.— Drahma: debeli 18,- drobni 18,- Dinar: debeli 41.- drobni 41.— MENJALNICA vseh tujih valut DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI La Cappella Underground 19.00 «Identificazione». Režiser Lugossy. 21-30 «Dove siete, signora Dery». Režiser Maar. Barvna bolgarska filma. Ariston 16.30 «Ad occhi bendati»-Bolgarski film. Mignon 16.00 «Toccalo porta fortuna»-Roger Moore. Barvni film. Nazionale 16.00 «Storia segreta di 1111 lager femminile». Robert Hofmann-Prepovedan mladini pod 18. letom-Grattacielo 15.30 «L'eredità Ferramenti». Dominique Sanda, Fabio Testi in Anthony Quinn. Barvni film. Pre" povedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Il corsaro della Giarna'-ca». Robert Shaw in Peter Bori® Excelsior 15.30 «L'inquilino del terzo piano». Igrata Isabelle Adyani ® Mervin Douglas. Barvni film. Pre~ povedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «La dottoressa del distretto militare». Igrata Edwige Fenech in Mario Carotenuto. Barvni fil®* Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00-19.00-22.00 «Novecento — atto II». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Classe mista». D. Las-sander. Barvni film. Capitol 16 30 «W.H.I.F.F.S. La guerra esilarante del soldato Frapper». gra Tatum O'Neil. Barvni film-Cristallo 16.30 «Stupro» Dina de Lau" rentiisa. M. Hemingway in A. Barn croft. Barvni film. Prepovadan mia-dini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Usa, la belva dell® SS». Barvni film. Prepovedan ®'a" dini 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Reportage ® giovani modelle in un atelier svede-se». Barvni film. Prepovedan ®'a" dini pod 18. letom. Impero 16.30 «La supplente». C. ^ lani. Barvni film. Prepovedan ®la' dini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «La bestia»- S®' pa Lane in Guy Trejan. Barvni fB®' Prepovedan mladini pod 18. leto®' Ideale 16.00 «Chicago anni 30 — via col piombo». Jack Palance. Abbazia 16.00 «Mani sporche sU . città». E. Gould m R. Blake. Bari® film. Prepovedan mladini pod * letom. Radio Revija znanstveno-fantastič®.. filmov. 16.00 «Nel 2000 non sorge d sole». Barvni film. Astra 16.00 «Soldato blu». CandF® Bergen in Peter Strauss. Bari"® film. Prepovedan mladini pod 1 ' letom. Volta 16.00 «Un animale chiama® uomo». Vasilij Karis. Razstave V PD «Ivan Grbec» v Skednju ra' stavlja Jože Cesar. Razstava Je prta vsak dan do 28. t.m., 0(1 do 20., ob nedeljah pa cd 11- f*0 ure. Ob smrti tov. Štefanije Pirc sekcija KPI «Just Pegan» občine Zgo- nik iskreno sožalje tov. Alojzu PircU in družini. Občinska uprava Zgonik izreka g*® boko sožalje bivšemu županu Alojzu Pircu ob izgubi drago Štefanije. žefle S SEJE ŠKEDENJSKE RAJONSKE KONZULTE Odločna zahteva po vključevanju handikapiranih v šolsko tkivo Konzulta se obrača na krajevne uprave, šolske oblasti ter šolske svete z jasnimi predlogi in zahtevami _ Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo je na svoji zadnji seji sprejela daljši dokument, v katerem se odločno zavzema za reševanje perečega problema vključevanja handikapiranih in problematičnih otrok v šolsko tkivo. Problem, ki so ga do nedavnega obravnavali le v okviru ožjih specializiranih organizacij in ki je marsikoga «dobromislečega» človeka nemara škandaliziral, prodira danes z vedno večjo silo v družbeno zavest in se o njem čedalje vztrajneje govori. Škedenjska konzulta se je obravnave tega vprašanja lotila ob prisotnosti dveh kvalificiranih upravnih predstavnikov, to je pokrajinskega odbornika Mitrija in občinskega odbornika Zaninija, ki sta iznesla svoja stališča ter orisala predvidene pobude krajevnih uprav glede zdravstvene oskrbe na šolah ter v širšem smislu. Ravno nanju, kakor tudi na šolske oblasti, se je zato obrnila z jasnimi zahtevami. V dokumentu je namreč rečeno, da je treba vprašanje vključevanja handikapiranih v šolsko tkivo reševati v širšem okviru, v katerem je treba usklajevati šolske strukture in zdravstvene službe s stvarnimi potrebami posameznih krajevnih območij. Pri vsem tem pa je potrebna jasna družbeno -Politična izbira, in sicer ta, da se tudi handikapiranim priznajo vse tiste pravice, ki jih uživajo drugi državljani. V tem okviru se torej škedenjska konzulta obrača z jasnimi predlogi na pristojne oblasti. Od občinske uprave zahteva okrepitev šolske zdravstvene oskrbe, kar predpostavlja ustanovitev zdravstvenega konzorcija, s katerim se vse preveč zavlačuje. Ravno tako mora občina Pri načrtovanju šolskih gradenj u-Poštevati načela enakosti, kar pomeni. da je treba premostiti stare predsodke ločevanja «zdravih» od «bolnih» z arhitektonskimi pregradami, kar narekuje tudi posebni državni zakon št. 118 v svojem členu št. 27. Na pokrajinsko upravo se konzulta obrača z zahtevo, naj zagotovi čimveč usposobljenih operaterjev ter naj čimprej sklene s šolskimi oblastmi konvencijo za operativno delo. I-stočasno konzulta obsoja sklep pokrajinske uprave o zapori zavoda Palutan, ne da bi v zameno ustvarila ustrezne šolske zdravstvene strukture. Od občinskega zdravnika zahteva Posredovanje, da bi šolske oblasti čimprej izdelale konkreten načrt za vključitev handikapiranih v šolo. Tržaško šolsko skrbništvo je dolžno dosledno izvajati vse postavke že omenjenega zakona in v tem okviru Poskrbeti, da bi število učencev v razredih z dvema handikapiranima otrokoma ne presegalo dvajset. Ob-enem je dolžno ustrezno usposobiti učno in vzgojno osebje. Na koncu se konzulta obrača tudi na šolske svete in od njih zahteva uajvečje sodelovanje pri uresničenju tega pomembnega načela. S ** * * * voje strani pa konzulta zagotavlja, da bo z raznimi pobudami vestno spremljala izvajanje vseh teh postavk. NA SEJI PRVE KOMISIJE Začetek razprave o deželnem proračunu Prva deželna komisija, ki ji na-Ce*uje svetovalec Ginaldi, je začela Pr-oučevati deželni proračun za leto *n srednjeročni naložbeni načrt “16/1979 'rioračun in načrt vsebujeta nekaj novosti in bo vsaka ko-misija, pred razpravo v deželnem svetu izrekla svoje mnenj. Seje pr-e komisije so se udeležili tudi Predsednik deželnega odbora Comel- li, odbornik za načrtovanje in proračun Mauro ter odbornik za finance Tripani. Odbornik Mauro je obrazložil sestavo tekočih izdatkov in pri tem pripomnil, da socialni sektor absorbira skoraj 85 odst. skupnih izdatkov in da se bo z uveljavljanjem reforme v glavnih socialnih sektorjih (javni prevozi, zdravstvo in skrbstvo) in decentralizacijo pristojnosti ter sredstev krajevnim in medkrajevnim ustanovam ta značilnost deželnih posegov še bolj uveljavila in utrdila. Odbornik Tripani je pripomnil, da ♦ Danes, 25. novembra, ob 19.30, bo v devinski župnijski dvorani srečanje z raznašalci in naročniki Primorskega dnevnika iz Sesijana, Devina, Medje vasi, Cerovelj, Vižovelj, Štivana, Prečnika in Mavbinj. Vljudno vabljeni. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika predvideni dohodki v letu 1977 znašajo približno 514 milijard in pol, od teh 124 milijard in 560 milijonov od davkov, 26 milijard in pol od posojil itd. Predvideni dohodki v šti-riletju (1976/79) znašajo približno 1728 milijard, med katerimi 115 milijard od posojil. Za tekoče izdatke naj bi šlo približno 847 milijard, 880 milijard pa za gospodarske naložbe. V ZGONIŠKI OBČINI Sprememba urnika avtobusa Odbornik za prevoze v zgoniški občini obvešča prebivalstvo, da je zaradi tehničnih razlogov (veza z avtobusom, ki pelje iz Nabrežine v mesto) prišlo do sledeče majhne spremembe v urniku javnoprevozne službe: zadnji avtobus odpelje iz Samatorce pet minut prej, se pravi ob 20.45, iz Saleža ob 20.50, iz Zgonika ob 20.52, iz Gabrovca ob 20.55 s prihodom na Prosek ob 20.58. -bs- Pismo uredništvu u K predlogu o ponedeljskem Primorskem dnevniku Spoštovani tovariš urednik! Kot zvesti pralci in naročniki našega lepega Dnevnika se čutimo dolžne povedati naše mnenje kako izboljšati kakovost našega lista. Večina nas, ki vam pišemo, se aktivno ukvarjamo s športom ali pa zvesto sledimo športnim prireditvam. Toda kaj se dogaja? če hočemo v ponedeljek zjutraj zvedeti za ne deljska športna in tudi nešportna dogajanja ali za izid nogometne stave, moramo kupiti italijanski dnevnik «Il Piccolo». Mi smo Slovenci in smo ponosni, da imamo edini drugojezični dnevnik v Italiji. Ne razumemo rja, zakaj moramo biti prikrajšani zanj prav v ponedeljkih in moramo za športne vesti izvesti šele v torek? Verjetno bi bilo z izdajanjem lista ob ponedeljkiji več .stroškov, toda vprašujemo se, ali iih nismo vredni? Ali ne kupujemo Primorskega dnevnika tudi takrat, ko so same slike in reklame? Prosimo vas tov. urednik, če bi to pismo objavili pod rubriko «Pisma uredništvu». Mogoče bi se oglasil še kdo, ki misli kot mi. Hvala za uslugo. Skupina športnih in nešportnih čitateljev nabrežinskega okraja Dragi prijatelji! Kot vidite vaše pismo v celoti objavljamo. Pred vsem najlepša hvala za laskavo o-ceno dnevnika in za vašo dobro voljo, da bi prispevali k izboljšanju njegove kakovosti. Ker je to tudi naša želja, smo takih pisem veseli. Vaša želja, da bi dnevnik izhajal v ponedeljkih, je s stališča predvsem športnikov razumljiva, kajti prebiranje nedeljskih švortnih dogodkov v torek je res zakasnelo glede na druge vire informaci), ki poročajo že v ponedeljek ali celo istočasno (radio in televizija), čeprav je po drugi strani tudi res, da o nekaterih naših domačih športnih dogajanjih poroča samo Primorski dnevnik, ki se oslanja na veliko število rednih zunanjih sodelavcev. Toda vprašanje ponedeljkove številke ni tako enostavno, da bi ga >>l,"",'llmllllll„a,,,l,IIIIIII,,Mlllt|lll|)l|tlllllllllBII.. LEP JUBILEJ V LONJERJU 50 let skupnega življenja Zorke in Mirka Čoka Dr-,rka *n Mirko čok (Županova) e,, „nui.e,ta danes v Lonjerju, v kro-iuhn ^J1*1 domačih, vesel in visok nia let skupnega življe- 1Q9r j °*' ot^ daljnega 25. novembra narv,°° Burno poslovno razpoloženje, ki ga vi lahko izkoristili. Večer s šajte prebiti v veseli družbi. VODNAR (od 21. 1. do 19'JA Nekdo se skriva v vaše P°s zp zadeve, da bi vas spodkopal-te na nesporazume, ki bi zna 1 stati nevarni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3;) prll"»■■."m., ..........m......imun..............................mu, h „„„„„„ NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE BOKS Vrsta odgodenih srečanj okrnila potek tekmovanja Treknskcmu Primorcu je šlo vse po sreči - Poraz Sovodenj s teniškim izidom KOŠARKA POKAL R. HORAC Zaradi mraza in burje je bilo nogometno prvenstvo 3. amaterske lige v nedeljo precej okrnjeno. Na Tržaškem so od 14 napovedanih tekem odigrali točno polovico, to je sedem. Sedem tekem pa so odgo-dili na poznejši datum. V skupini N je v nedeljo šlo vse ja le za tri točke za Primorcem, ki bo v nedeljo počival. Omenili bi še zmago Rozzola nad Chiarbolo, s katero so se predstavniki Rocola vrinili na tretje mesto začasne lestvice. V skupini O je ekipa Virtusa izkoristila počitek ekipe Campanell (s katero je delila prvo mesto i po godu trebenskemu Primorcu, ki (s estero je delila prvo mesto na SEUL, 24. — Korejec Yom Tong : je z dvema 11-metrovkama Maura I lestvici) in s pičlo zmago nad Espe-Gyun je v Seulu osvojil naslov sve- l I.-,.., 1 : „ — 1...1-r t._ : o - rin ST. «n nrpHcfavnilH Vir+ii- OBVESTILO Smučarski odsek SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za smučarski tečaj, ki ga priredi ob nedeljah, 5., 12. in 19. decembra na Nevejskem sedlu. Cena za vse tri nedelje za učitelje in avtobus je 14.000 lir, samo za avtobus 10.000 ter samo za tečaj 5.000 lir. Vlečnice in žičnico plača vsak posameznik sam. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI nepreklicno do ponedeljka, 29. novembra. Plačati je treba ob vpisu. Kralja spravil na kolena Union. S i rio SL s° sedaj predstavniki Virtu-tema zadetkoma je napadalec Pri- sa sP£t sami na vrhu lestvice. morca dohitel na vrhu lestvice najboljših strelcev gajevca Bolcicha, ekipa Primorca pa je s to zmago utrdila svoj položaj na vrhu lestvice in celo povišala svojo prednost pred zasledovalci. Drugouvrščena S. Anna je namreč doma nepričakovano klonila Roianeseju in s tem so morali Tržačani prepustiti drugo mesto ekipi Duino, ki je z golom razlike premagala novinca Valpada-na Cave. Poleg S. Anne so Devin-čani pustili za seboj tudi Gajo, ki v nedeljo ni igrala in sedaj ekipa Duino, ki ima tekmo manj, zaosta- g..................................................................... .................................................. ■ • • • ■■ ■■ ■ >■... •<... >:• ..v...v.v.-.v.v.v.v.\v.v...x':.:.a....-:.:.:.xv....,.:..;.:-:.'.v.v.v.v.v.v.v...v.......v.v.... aja ^na sliki med tekmo z Roianesejem) je trenutno na 4. mestu prvenstvene lestvice amaterske SKUPINA N IZIDI 7. KOLA Primorec - Union 2:0 S. Vito - Gaja odg. S. Anna - Roianese 0:1 Duino - Vaipadana Cave 3:2 Rozzol - Chiarbola 1:0 Kras - Donatori prek. Esperia Pio XII - S. Andrea odg. LESTVICA Primorec 12 Duino 9 S. Anna in Rozzol 8 Gaja in S. Andrea 7 Inter SS 6 Esperia Pio XII, Roianese in S. Vito 5 Union, Donatori in Chiarbola 4 Vaipadana Cave 2 Kras 0 PRIHODNJE KOLO (28. 11.) S. Andrea - Inter SS Donatori - Esperia Pio XII Chiarbola - Kras Vaipadana Cave - Rozzol Roianese - Duino Gaja - S. Anna Union - S. Vito SKUPINA O IZIDI 7. KOLA Rabuiese - Giarizzole (odgodena), CGS - Modiano 0:1, Campanelle -Barcola (odg.), Esperia SL - Virtus 0:1, Baxter - Artigiani 3:1, GMT -Campi Elisi (odg.), Don Bosco -Ginnastica (odg.). LESTVICA Virtus 12, Campanelle 10, Esperia SL 8, Campi Elisi in Baxter 7, GMT in Domio 6, Giarizzole in CGS 5, Barcola, Rabuiese in Modiano 4, Artigiani in Ginnastica 3, Don Bosco brez točke. B. R. V 7. kolu 3. amaterske lige na Goriškem so Sovodnje doživele pekoč poraz (0:6) proti Staranzanu. Ekipa Mladosti je v nedeljo počivala. IZIDI 7. KOLA Vermegliano - Medeuzza 4:1 Poggio - Azzurra 0:0 Staranzano - Sovodnje 6:0 Borgo Fasulli - Piedimonte 0:0 Edera - Fogliano 1:1 San Lorenzo - Capriva 0:0 Romana - Brazzanese 3:2 LESTVICA Staranzano 12 Vermegliano 11 Azzurra 9 San Lorenzo, Romana, Fogliano 8 Mladost, Capriva, Poggio 7 Edera 5 Medeuzza, Brazzanese in Borgo Fasulli . • 4 Piedimonte . 2 Sovodnje 0 PRIHODNJE KOLO (28. 11. ob 14.30) Mladost - Edera Vermegliano - Poggio Brazzanese - Piedimonte Borgo Fasulli - Romana Sovodnje - Medeuzza Azzurra - San Lorenzo Staranzano - Fogliano Počiva: Capriva P. R. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v sredo, 8. decembra 1976, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9 6. REDNI ORČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Izvolitev volilne komisije 4. Poročila 5. Pozdravi in diskusija na poročila 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitve novega odbora 8. Razno Snaidero in Bosna izločila Bolgare Videmčani so premagali Balkan, Sarajevčani pa ekipo CSKA V povratnem kolu osmine finala evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal R. Korač sta tako videmski Snaidero kot sarajevska Bosna premagala bolgarski ekipi ter sta s tem tudi napredovala v četrtfinale. Videmčani so doma s hitro in z u-činkovito igro premagali bolgarsko moštvo Balkan iz Botevgrada kar s 101:76. Bolgari pa so bili domačinom v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, saj se je prvi del tekme končal pri 53:50 za Videmčane. V drugem polčasu pa je Snaidero predvsem po zaslugi odličnih Američanov Fleischerja in Melchionnija povsem onemogočil nasprotnikovo o-brambo in tako je tudi visoko slavil. Fleischer je dal 25 točk, Melchionni pa 20. Od gostov sta bila najuspešnejša Petkov in Radoulowsky, ki sta zbrala po 20 pik. Sarajevska Bosna je bila v tekmi z bolgarskim moštvom CSKA iz Sofije pred izredno težko nalogo. V prvem srečanju so namreč Bolgari doma premagali Delibašiča in tovariše kar s 17 točkami razlike. No, v povratni tekmi pa so imeli Sarajevčani le toliko moči, da so premagali neugodnega nasprotnika s 24 pikami razlike, kar je bilo navsezadnje še «preveč», da so napredovali v četrtfinale. IZIDI POVRATNIH TEKEM OSMINE FINALA Snaidero Videm (Italija) — Balkan Botevgrad (Bolgarija) 101:76. Kvalificiran: Snaidero. Bosna Sarajevo (Jugoslavija) — CSKA Sofija (Bolgarija) 102:78 Kvalificirana: Bosna. PRVENSTVO PRIMORSKE BOKS V finalu v Lipici Koper in Tolmin MALAGA, 24. — Italijanski boksar Marco Scano bo 25. decembra v Malagi izpostavil svoj naslov evropskega boksarskega prvaka vel-ter kategorije proti Špancu Pa-checu. Letošnje tekmovanje ekip v šahu .je bilo razdeljeno v dve skupini. Medtem ko je bilo v južni skupini zaključeno že prejšnjo nedeljo, so v nedeljo, 2i. novembra odigrali v Tolminu še preostali dv>. srečanji. Pomerili sta se najprej ekipi Idrije in Tolmina, kjer so zmagali Tolminci s 6:4. Moštvi pri članih sta bili izenačeni, saj sta dosegli neodločeno 3:3. Na drugih deskah, dveh ženskih, je bil rezultat 2:0 za Tolmin, neodločeno je bilo na mladinskih z rezultatom 1:1, kar je prineslo domačinom zasluženo zmago. V drugem srečanju sta se pomerili ekipi iz Idrije in Nove Gorice. V tem tekmovanju pa Nova Gorica ni imela na sedmi in osmi deski ženskih tekmovalk in je obe točki predala. Vendar je tudi to srečanje potekalo zanimivo in doseženi rezultat 3 1/2:6 1/2 ne pove vsega. Na prvi deski je zmagal po izredno zanimivi igri Rusjan nad Kovačem in tudi na drugih so bili gledalci priča ostrim in do konca zanimivim igram. Tako je v severni skupini zasluženo zmagalo moštvo Tolmina z 11 točkami, ki ima tudi najbolj izenačeno moštvo, predvsem pa dobre ženske igralke in tudi na mladinskih deskah igrajo mladi in talentirani šahisti. Tolminu je treba k temu u-spehu čestitati, saj dela društvo že vrsto let sistematično s šolsko mladino, kea- prirejajo po šolah predavanja in pouk o šahovski igri. Zato tudi sedaj uspehi tako načrtnega dela niso izostali. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Idrije z 10 1/2 točke, ki ima tudi na splošno dobro in izenačeno moštvo. Tretji so bili šahisti iz Nove Gorice, ki imajo zelo dobro ekipo članov, manj dobri pa so iz vrst mladine in tudi na ženskih deskah nimajo dovolj igralk. Močno se pozna, da se sistematičnemu delu z mladino v Novi Gorici po šolah ni posvečala vsa leta potrebna. skrb. Tudi društvo ni uživalo pomoči s strani Občinskega odbora za telesno vzgojo, — kjer je bil šah postavljen v zadnje vrste med športi. Šahovski delavci so tu ostali brez potrebnega razumevanja in bili prepuščeni sami sebi. Finalno srečanje bo 5. decembra v Lipici, kjer se bosta pomerili e-kipi iz Kopra in Tolmina za prvenstvo Primorske šahovske zveze. B F. NOGOMET V tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal je Rijeka odpravila Napredak z 1:0. Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa št. 9 v okviru delovanja SPDT 2. planinski večer in sicer predvajanje filma Bruna de Lugnanija o vzhodnih Dolomitih. Večer se bo začel ob 20.30. Sestanek smučarskih odsekov v zamejstvu Jutri bo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu sestanek predstavnikov vseh športnih in prosvetnih društev, ki imajo svoj smučarski odsek ali pa redno pošiljajo svoje tekmovalce na vsakoletne zimske športne igre. Ta sestanek je v okviru koordinacije dela med vsemi zamejskimi smučarskimi odseki, saj je zimska sezona pred vrqti in je koordinacija potrebna za uspešnejše delovanje vsega smučanja v zamejstvu. Mednarodno prvenstvo v «skaiolazen ju» Pred kratkim smo pisali o «ska-lolazenju», to je tekmovalnem alpinizmu, ter povedali našo negativno oceno o tem pojavu. Alpinizem je predvsem borba s samim seboj ter z naravo v obliki skale in kot tak ne sme biti tekmovalen. Dogodki so nas prehiteli, saj se je pred kratkim na Krimu v Sovjetski zvezi odvijalo prvo mednarodno prvenstvo ZSSR v skalolazenju, katerega so se, poleg domačih ekip, u-deležili tudi predstavniki Poljske, obeh Nemčij, Romunije, Avstrije, Francije, Japonske in Bolgarije. Predstavniki Planinske zveze Jugoslavije so vabilo odklonili ter tako dokazali, da je načelo, da alpinizem ne sme biti tekmovale.-, nedotakljivo. Po pričakovanju so bili najboljši sovjetski tekmovalci, od gostov pa je bil najboljši Poljak A-leksander Lvov. Planinske rubrike v Jugoslaviji Zagrebški Vjesnik je trenutno e-dini dnevnik izven Slovenije, ki vsak teden ob sredah objavlja planinske novice pod naslovom «Planinarski izleti». če pomislimo, da ima skoraj vsak slovenski dnevnik svojo tedensko rubriko o planinstvu in alpinizmu, vidimo, koliko je ta rekreacijski šport pri nas razvit in koliko ljudi se zanima za planine, gore in naravo sploh. Slovenski dnevnik iz Ljubljane «Delo» ima dve tedenski rubriki o planinstvu in sicer ob sredah «Planine in ljudje», ki govori na splošno o delovanju slovenskih planinskih društev ter o raznih mednarodnih novicah in zanimivostih ter v četrtek «Alpinistične novice», ki so posvečene samo domačim, in mednarodnim alpinističnim podvigom. ATLETIKA ZA OI V MOSKVI Borzov že trenira MOSKVA, 24. — Valerij Borzov, o katerem so menili, da bo celo o-pustil atletiko po delnem neuspehu v Montrealu, pa je te dni izjavil, da bo že sedaj pričel s treningi za olimpijske igre, ki bodo v Moskvi leta 1980. NOGOMET SVETOVNI KLUBSKI POKAL V prvem srečanju zmaga Bayerna z 2:0 MONCHEN, 24. - Le 18.000 gledalcev je prišlo na olimpijski stadion v Miinchnu, da bi si ogledalo prvo nogometno tekmo za svetovni klubski pokal med evropskim prvakom Bayernom in južnoameriškim prvakom Cruze ro iz Belo Horizonte. Po predvidevanju so zmagali domačini, in to z 2:0. Zmaga zastopnikov ZRN pa nikakor ni bila lahka, saj je Bayern dosegel oba gola le v zadnjih desetih minutah. V 80. minuti je bil namreč prvič uspešen Mulle-, tri minute kasneje, pa je Kapellmann dosegel še drugi gol. Postavi: BAYERN MÙNCHEN: Maier; An-dersson, Schwarzenbeck' Becken-bauer, Horsmann, Durnberger; Tor-stensson, Kapellmann, Rummenigge, Miiller, Honess. CRUZEIRO BELO HORIZONTE: Raul: Morais, Ozires; Vanderley, Nelinho, Piazza, Eduardo. Ze Carlos, Jairzinho, Palinha, Joaozinho. KAREL PRUSNW - GAŠPER Gams! na plazu so nas je zadel še nov, težak udarec: fašisti bregu n tud* dva na^a čolna, ki smo ju skrili na severnem tudi un'ra‘Ve" ^veza Je kda Povsem prekinjena. Izgubili smo TnH^6’ da. j° .b°mo lahko vzpostavili v kratkem času. Dravo r t° bil osamljen dogodek v težki borbi za Od Žili Keka je zahtevala vsak dan nove in nove žrtve, hzansi/u Pi3 d.0 Dravograda, povsod so posejani grobovi par-j ’? kurirjev, ki so vzdrževali zvezo čez Dravo, tri dom1 -■ ^em nov načrt. Nameraval sem mobilizirati kurirto a^ne *z okokce Grebinja in jih postaviti za legaine ga obkimi - 1Zmed nJih -ie bil tudi kmet Gradišnik, ki sem krat nrvm ,Ze- Preh°du čez Dravo. Z njimi sem se vedri zarir7.?°'ar,a ’ da bi jih poučil o potrebni konspiraciji, Grad — !Pr-ed fašisti in ° na§i taktiki. Napadli /Sn . le . 1 zaveden protifašist. Večkrat so ga že spodarstv^ pret.ePb- Oblast ga je ves čas terorizirala, go-Katarine p1?1^6 ProPadlo. Le vztrajnosti in pridnosti žene slovenska etnc se moramo pravzaprav zahvaliti, da je to NWm£°SeStV‘? se ostal° v domačih rokah, hišnik nitrir s?seda sta vedno dobila državno pomoč, Graje niesW „’ CePTaV je Plačeval iste davke kot drugi. Zato gospodarstvo bilo zastarelo: brez elektrike, brez modernih strojev, brez greznic, živina pa je bila v blatnem, temnem in vlažnem hlevu. Pri sosedu, ki je bil hitler-jevec, je že davno svetila elektrika. Gradišnik pa je gospodaril z orodjem, ki ga je pokupil pri sosedih in ki so ga ti zdavnaj zavrgli. Njegova hiša je bila lesena, stara tristo iet. Lesenih sten niti beliti ni mogel. Večkrat je poizkusil modernizirati hlev, pa so šovinisti naščuvali oblasti in te so mu prepovedale obnovo. Vedno so ga obiskovali tujci — Nemci in ga silili, naj proda posestvo, kajti na njem lahko gospodari le človek, ki ima še drug vir dohodkov ali pa še drugo, večje posestvo. Gradišnik pa se ni uklonil. Prav te dni se je prostovoljno vključil v partizansko vojsko in, ko smo se sestali v gozdu, je živo pripovedoval o dolgih letih zatiranja. Stiskal je pesti in s svojimi žulja-vimi rokami grabil po puški, pri tem pa govoril: «Z ženo sva imela sedem otrok. Delala sva noč in dan. Kako sem srečen, da je vendar prišel- dan, ko lahko s puško v roki preganjam tujce in sovražnike Slovencev z domače zeml j e ! » Ko smo jasnega oktobrskega dne sedli nad Grebinjem na sončni poseki, od koder si videl daleč po dolini tja do grebinjskega samostana, je Gradišnik stegnil svojo koščeno roko in pokazal na velike bele hiše: «Gospodarji so sinovi trdnih Slovencev. Toda danes so zagrizeni nacisti. Stari oče je bil še narodno zaveden, oče je bil Slovenec, toda že je omahoval zaradi nemške gospodarske politike in raznih posebnih pravic, ki so jih imeli šovinisti; sinov pa že ni več vzgajal v slovenskem duhu. Ponemčile so jih osnovna šola, kmetijska šola in višja šola v Celovcu ter Gradcu. Ko so se vrnili, so bili odpadniki, strupeni janičarji... In one bele hiše so si postavili prav ti. Toda hiš se lepi kri zavednih Slovencev, kajti njihovi gospodarji so vsa leta zatirali zavedne Slovence, sestavili so sezname izseljencev in še danes pošiljajo v v smrt vse, kar je slovenskega...» Gradišnik je kazal odločnost, ki jo najdeš pri starih partizanih. Imel pa ni izkušenj in ni bil dovolj previden. Izrecno smo mu prepovedovali, da bi se vračal v svojo hišo ali pa celo, da bi v svoji hiši spal. Nekega dne, bilo je 30. oktobra zvečer, pa je kršil disciplino in odšel na svoj dom s tovarišema, ki smo ju predvideli za kurirja čez Dravo. Tam so se vsi trije spravili spat v seno. Zgodaj zjutraj je domačijo obkolila policija in jih našla. Gradišnikova usoda je bila zapečatena. Odšel je v Dachau, kjer je umrl. Podobna je bila usoda ostalih dveh tovarišev. Izpodletel je naš najnovejši načrt o vzpostavitvi zveze čez Dravo. V tem času smo med Granitztahlom in Grebinjem ter Rudo razorožili landvahovce. O vsem tem sem pisal tudi v dnevniku: «31. oktobra. Ko sem vzpostavil zvezo čez Dravo, sem obiskal veliko kmetov, Slovencev in Avstrijcev. Zdi se mi celo, da se Avstrijci bolj zanimajo za partizane kakor Slovenci. Sicer sem našel ogromno zanimanje tudi pri Slovencih- Nabavil sem pisalni stroj in precej tehničnih potrebščin, tako da bi že kar nujno rabil svojo strojepisko. Pošljite mi jo po končanem kurzu. Z zaščito petih tovarišev sem ze mobiliziral šest tovarišev, enega celo domačina iz Grebinja. Razorožil sem landvahovce. Zaplenil 8 pušk, 200 nabojev, dva daljnogleda in več druge vojaške opreme. Od Golovice dalje, kjer je že čisto avstrijsko prebivalstvo, in do Drave sem se kretal po jezikovni meji. Vse zanimivosti mojega kontrolnega potovanja opišem podrobno prihodnjič. Sovražnika še nisem srečal; le ko sem bil v Grebinju so mi malo svetili z raketami.» Isti dan sem pisal tudi Oblastnemu komiteju in pripisal: «Nujno potrebujem propagandnega gradiva! Avstrijske- ga in slovenskega. Pošljite takoj in veliko. Zanimanje na obeh straneh ogromno. Pšenica je zrela! Čez dva dni, 1. novembra, sem ponovno pisal Oblastnemu komiteju: «Upam, da mi je uspelo vzpostaviti legalno zvezo prek Drave. Osem dni sem čakal v bataljonu zvezo s Krištofom, a 21. oktobra- odšel s petimi možmi nazaj proti Dravi. Nameraval sem vzpostaviti zvezo, a ko so prišli naši na javko, ni bilo nikogar z južne strani. Tako smo zopet popolnoma odrezani. Sicer je prav zanimivo. Ljudstvo nas sprejema zadovoljivo. Povsod nam postrežejo s tistim kar si želimo. Sinoči sem se pri nekem kmetu celo skopal in razkužil obleko. S policijo se še nisem srečal. Organizacijsko delo se živahno razvija, ker je ljudstvo res prav dobro. če bi le dobili zvezo s Krištofom! Skrbi me, ker širijo vesti, da so policisti okoli 25. oktobra pobili pri Dravi 16 partizanov, nekje v vznožju Svinske planine, proti Labitski dolini pa petdeset. Koliko je na tem resnice, ne vem. Pretirano je, to je jasno; a nekaj je vendar na tem resnice, ker ni zveze ne s Krištofom ne z Bojem. Tudi Nemcev je padlo nekaj, ker so jih vozili z avtomobili. Ker je bataljon drugje, nimam radijskih poročil in ne vem, kaj se godi po svetu. Torej, če bo zveza (legalna) 'zafunkcionirala', vam bom poročal vsake le dni. želim, da bi tudi sam prejel poročila, zlasti glede svetovne politike. Počutim se zelo dobro, svinjsko pečenko jemo za malo južino, zraven pijemo mošt in snope.» NEPRIČAKOVANO SNIDENJE Spet smo se povzpeli nazaj proti Svinški planini. Hodili smo ponoči, podnevi smo počivali. Pot nas je vodila mimo Spodnjih in Zgornjih Krčanj ter Kneže k planinskim kmetom visoko v Golovico. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 Mr — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din DNEVNIK DZS - 61000 Ljubljana, Za STRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/il nad. telefon 22207 Oglas! Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 25. novembra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska -H Član italijanske zveze časopisnih Jr$t založnikov FIEG NAJMOČNEJŠI SUNEK JE PRESEGEL 10. STOPNJO MERCALLIJEVE LESTVICE Katastrofalen potres v Turčiji terjal na tisoče smrtnih žrtev Nad prizadetim področjem divja neurje - Vse zveze so trenutno prekinjene - Potres so zabeležili tudi v tržaškem geofizikalnem zavodu - Turška vlada organizirala prvo pomoč NA PROCESU PRED POROTNIM SODIŠČEM V NOVARI Branilci skušajo prikazati ugrabitelje Cristine Mazzotti kot neuravnovešence ANKARA, 24. — Turški radio je sporočil, da je katastrofalni potres, ki je danes opoldne prizadel turške pokrajine ob meji z Iranom in Sovjetsko zvezo, najbrž povzročil več tisoč smrtnih žrtev. Uradni podatki sicer govorijo za sedaj o 60 žrtvah, gre pa omeniti, da so zveze s prizadetim območjem prekinjene. Organizacija «Rdeči polmesec» je že P'slalu šotore, odeje, poljske kuhinje in zdravila, ki pa jih bodo prepeljali na področje, ki ga je razdejal potres le z veliko težavo, ker nad vso pokrajino razsaja tudi izredno neurje in ne izključujejo možnosti, da bo v kratkem začelo tudi snežiti. Potresni sunek so zabeležili skoraj vse seizmološke postaje na svetu. Opazovalnica v Franciji, v Stras- bourgu in opazovalnica na Dunaju sta ocenili jakost potresa na približno 7. stopnjo Mercallijeve lestvice. Tudi geofizikalna opazovalnica v Trstu je zabeležila sunek in ga ocenila na 10. stopnjo. Da gre za izredno močan sunek je potrdil tudi osrednji seizmološki zavod v Rimu, kjer se je naprava, ki beleži sunke, pokvarila, ker je jakost presegla 10. stopnjo Mercallijeve lestvice, ki sicer obsega samo deset, stopenj, rabijo pa tudi 11. in 12. če gre za sunek izrednega, katastrofalnega učinka. Pri sunku, kot je tisti, ki je prizadel danes Turčijo menijo izvedenci, da je nemogoče, da bi ostalo karkoli nepoškodovano na prizadetem območju. Najbrž je opaziti tudi razpoke v zemlji. Naj omenimo, da je sunek, ki je NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI V AFRIKI Ponoven rodezijski vdor na ozemlje Mozambika Vedno več najemnikov v vrstah Smithove vojske - Ženevska konferenca še vedno v zastoju SALISBURY, 24. — Rodezijska rasistična vlada čedalje bolj stopnjuje napetost v vzhodni Afriki, saj so njene čete prav danes ponovno vdrle na ozemlje neodvisnega Mozambika pod pretvezo, da zasledujejo rodezijske gverilce, ki se borijo proti rasističnemu rež:mu Jana Smitha. Pri tem je treba omeniti, da se bori v vrstah rodezijske vojske čedalje več najemnikov, predvsem Britancev, A-meričanov in Kanadčanov. Vlada v Salisburyju o tem vztrajno molči, namesto nje pa govorijo prav plačanci. Eden od teh, Karl Von Goetz, ki je kljub, značilnemu nemškemu imenu, ameriške narodnosti, je dejal, da se bori zato, da bi Rodezija ostala «bela» država in da bo odšel kakor hitro bo oblast v Rodeziji prešla v roke afriški večini. Na isto noto so uglašene tudi izjave drugih plačancev, ki se borijo v Rodeziji proti «komunističnim tolpam». Omenjeni Karl Von Goetz je mednarodnim varnostnim organom znan po tem, da je bil kot plačanec prisoten v Biafri in v Čadu. Gre očitno za na-c sta, čigar rasistična ihta prihaja ! do izraza vsakokrat, ko se je treba j postaviti po robu upravičeni želji afriških narodov po neodvisnosti. Ženevska konferenca o bodočnosti Rodezije pa je, kljub optimističnim izjavam britanskega veleposlanika Richarda, v zastoju. Spor zadeva predvsem datum, ko naj afriška večina prevzame v Zimbabveju o-blast in proglasi neodvisnost. Tudi tokrat je načrt ameriškega državnega tajnika najprej dal upati v u-spešno rešitev tega vprašanja, nato pa se je izkazalo, da je površen in da se zastopniki prebivalcev Zimbabveja nikakor ne morejo strinjati z njegovimi predlogi, za katere menijo, da koristijo samo beli manjšini in ji dajejo na razpolago več časa, med katerim se lahko obdrži na oblasti. Na konferenci v Ženevi se je pokazalo, da so tudi predstavniki ljudstva Zimbabveja razklani. Na eni strani sta Jošua Nkomo in Robert Mugabe. Prvi je vodja notranjega krila afriškega nacionalnega sveta, drugi pa vodi gverilske organizacije, ki se z orožjem v roki borijo proti Smithovemu rasističnemu režimu. Oba zahtevata zelo kratko prehodno obdobje, ko naj bi oblast imela mešana vlada, v kateri bi bili predstavniki bele manjšine in afriške večine. Druga dva predstavnika Muzoreva in Sithole sta bolj popustljiva in pripravljena pristati na kompromisne predloge britanskega veleposlanika Richarda. Naj omenimo, da je član ameriškega kongresa Charles Diggs, ki je afriškega porekla ter je bil izvoljen v Michiganu, izjavil, da v ameriških vladnih in političnih krogih prevladuje mnenje, da bo osvobodilnim gibanjem Zimbabveja uspelo strmoglaviti sedanji rasistični režim v prihodnjih 18 mesecih, če bo ženevska konferenca spodletela. Diggs je prispel včeraj v Dar Es Salaam, glavno mesto Tanzanije v okviru svojega potovanja po Afriki, ki traja že mesec dni. Ameriški poslanec je tudi omenil možnost, da se osvobodilna gibanja uveljavijo tudi v samo šestih mesecih, če bi jim pomagali Kubanci, kot se je zgodilo v Angoli, (ig) Za okrepitev grško-jugoslovanskih odnosov BEOGRAD, 24. — Delegacija socialistične zveze Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Dušan Petrovič, se je danes vrnila z večdnevnega o-biska v Grčiji, ko je vrnila obiska voditelja demokratičnega centra maja razdejal nekatere vasi Furlanije dosegel jakost 8,5 Mercallijeve lestvice. Turški minister za obrambo Fe-rit Melen je omenil možnost, da število smrtnih žrtev doseže tudi 3.000. Izrazil je sicer upanje, da so poročila, ki prihajajo iz vzhodne Turčije, nekoliko pretirana. Dejstvo pa je, da je mestece Muradiye, ki leži prav v srcu prizadetega področja, popolnoma porušeno. Morda se je ohranilo 5 odst. poslopij. Predsednik vlade Sulejman Demirei ni omenil številk, je pa dejal, da je stanje na vzhodu zelo zelo slabo. Območje jezera Van, kjer je baje bil epicenter potresa, leži ob me-1 ji msd Turčijo, Sovjetsko zvezo in Iranom. S sovjetske strani se nad njim dviga biblijska gora Ararat, ki je visoka 5.165 metrov. Seizmično je to območje zelo nevarno, (if) V Parizu pokopali ' velikega francoskega pisatelja Malrauxa PARIZ, 24. — V ozkem družinskem krogu, ob prisotnosti kakih deset sorodnikov in. prijateljev ■ so danes pokopali francoskega pisatelja Andreja Malrauxa. Zjutraj so se poklonili spominu pokojnega Malrauxa predsednik francoske vlade Barre, plesalka Ljudmila Tcherina in igralka Jeanne Moreau. V soboto se bo celotna francoska vlada udeležila slovesnosti v čast bivšemu ministru za kulturo, ki bo v louvrski palači. Prihodnji teden bodo posmrtne o-stanke velikega francoskega pisatelja prenesli v majhno pokopališče v vili De Vilmorin, kjer je Malraux Mavroša in šefa vsegrškega socialističnega gibanja Papandreuja v Jugoslaviji. Petrovič je po vrnitvi izrazil zadovoljstvo nad pogovori z grškimi funkcionarji. Zastopniki socialistične Lzy.eze se v Atenah niso pogovarjali samo s predstavniki političnih strank, katerih voditelja sta obiskala Jugoslavijo, temveč tudi z . .... ..... ----- drugimi političnimi osebnostmi, spre- i preživel zadnjih petnajst let svojega jel pa jih je tudi predsednik repub- življenja, like Cacos. Petrovič je; v izjavi po vrnitvi v Beograd dejal, da je Grčija veliko dosegla v minulih dveh letih demokratičnega razvoja. Izrazil je upanje, da bo v grško - turških odnosih prevladal. duh tolerantnosti in da. bodo našli rešitve za obstoječe probleme. Nacisti grozijo francoski vasi PARIZ, 24. — Kot kaže se afera v zvezi s smrtjo bivšega esesovskega polkovnika Joachima Peipera še ni zaključila. Bivšega nacističnega zločinca so neznanci v noči med 14. in 15. julijem živega zažgali. V zadnjih treh mesecih so namreč prebivalci francoske vasi Tra ves, kjer je Peiper živel zadnja leta, prejeli vrsto grozilnih pisem, ki so jih podpisali «maščevalci». Prejšnjo nedeljo je nekdo na pročelju cerkve napisal «Peipera bomo maščevali REX». REX je kratica nacističnega gibanja, ki ga je ustanovil med zadnjo vojno Belgijec Leon Degrelle, kasnejši poveljnik vsefr esesovcev v Belgiji.' V pismih, ki so jih prejeli prebivalci Tra vesa je med. drugim rečeno, da bo 30. novembra zapadel rok, ko morajo izročiti Peiperove morilce pravici. Trije izmed obtožencev na procesu zaradi ugrabitve in umora Cristine Mazzotti (Telefoto ANSA) .............................................................................................iimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHniii PREISKA VA 0 UMORU SODNIKA 0CC0RSIA KORZIKA BAJE CENTER ROVARJENJA EVROPSKIH PREVRATNIŠKIH GIBANJ Do tega zaključka sta prišla policijska funkcionarja po dvodnevni misiji na otoku - «Ordine nuovo» si je spet lastil odgovornost za umor rimskega sodnika FIRENCE, 24! — Namestnika državnega pravdnika Vigna in Pappalardo, ki vodita preiskavo o umoru rimskega sodnika Occorsia, sta. danes preučila rezultate, ki jih je o-brodila misija načelnika političnega oddelka florentinske kvesture dr. Fasana in vodje varnostne službe za Toskano dr. loeleja na Korziki. Policijska funkcionarja sta v soboto in nedeljo zbrala vrsto indicov, ki potrjujejo dosedanje domneve preiskovalcev. Gre predvsem za dejstvo, da je Korzika postala skoraj obvezno stičišče in križišče vseh evropskih pre. vratniških gibanj. K temu brez dvoma prispeva zemljepisni položaj o- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii imun iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnu iiiiiiin nini iiiiiiiu!:i:iiui n iimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiii n mulini iiiniiiiiii n iiiii iiiiiiih Huda nesreča na delu v Neaplju t i toka, ki je skorajda enako oddaljen od Italije, Francije in. Španije, brez dvoma pa je pomembno tudi dejstvo, da je prav . to glavni štab francoske tujske, legije in da delujejo na otoku ludi skrajnodesničarska avtonomistična gibanja. K temu gre dodati še dejstvo, da si prevratniki lahko poiščejo zlahka zato zatoči šče. ker med drugim ni nihče obvezan, da se 'v hotelu prijavi. Dr. Fasano in dr. Ioele sta nadalje zbrala vrsto pričevanj in dokazov o delovanju in premikih italijanskih desničarskih skrajnežev na otoku. V prvi vrsti gre seveda za Maura Tomeia. pripadnika «ordine nuovo», ki ie organiziral Tutijev beg v Francijo, m ki je, kot vse kaže, pomagal tudi domnevnemu Occor-siovemu morilcu, da je po zločinu brez težav zapustil Rim. Ni naklju čje, da se je pri njem nekaj dni pred podlim zločinom oglasil Peppi-no Pugliese, gledališki agent, ki je v okviru prevratniške organizacije zadolžen za stike s pajdaši, razstre-senimi po vseh zahodnoevropskih državah. Pugliese — njegovo prisotnost na Korziki potrjuje 1 med drugim globa, ki jo je moral plača ti zaradi prometnega prekrška — je ukazal Torneili, naj omogoči Con cutellijev beg iz Italije. Tornei, ki je bil zaposlen kot vratar pri ravnatelju korziške podružni ce «Peugeota» in uri katerem je kot kuharica zaposlena tudi prevratnikova mati, ie bil aretiran pred tednom dni. Kaže, da so ga fran coski policist; že odvedli y Marseille, kjer bo moral pristojni sodnik odločati o njegovi izročitvi italijanski pravici. Zelo verjetno je, da bo sklep francoskega sodstva pozitiven. Kaj več o rezultatih misije dr. loeleja in dr. Fasana na francoskem otoku ni bilo mogoče zvedeti, že navedeno pa kaže, da. gre preiskavo o rovarjenju italijanskih, fašistov na otoku poglobiti. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da sta sodnika že pripravila zahtevo ' francoski policiji, naj poglobi zlasti finančno plat vprašanja in preveri vrsto tekačih računov..’ , Medtem se približuje rok, ko bosta morala dr. Vigna in dr. Pappalardo formalizirati preiskavo ter prepustiti vodstvo,- preiskovalnemu sodniku.- Vse kaže, da bosta dotlej Mlada delavca sta včeraj zgubila življenje v nesreči na delu v predmestju Neaplja. Pločevinasta stena hranilnika peska je popustila ped težo in pokopala pod sabo delavca, ki sta bila na mestu mrtva. Na sliki: gasilci vlečejo izpod peska trupli nesrečnikov. (Telefoto ANSA) • MIMIIIMIIIIIMIMIIIIMIIIIIIIllllllllllllllllllIMMMnillllUIIIMIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllUTinillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiMMMIIMIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIMIIIIIlinimillllMIII UGIBANJA O BODOČI AMERIŠKI POLITIKI CARTERJEVI SODELAVCI POD DROBNOGLEDOM Politični opazovalci ugotavljajo, da si novoizvoljeni predsednik zbira sodelavce med najbolj odločnimi nasprotniki Fordove uprave WASHINGTON, 24. — Ameriški politični opazovalci z največjo pozornostjo sledijo vsakemu dejanju bodočega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, da bi tudi iz drobnih stvari razbrali, kakšna bo njegova notranja in zunanja politi ka, ko bo čez manj kot dva meseca ustoličen v Beli hiši. Zate ni čudno, da so politični izvedenci skrbno proučili in analizirali seznam 132 sodelavcev bodočega pred sednika, ki so ga objavili prav danes. Gre za ljudi, ki bodo 'meli važne funkcije ne samo v prehodu oblasti od Fordove vlade na Carterjevo, pač pa tudi v oblikovanju politike novega ameriškega predsednika. Skoraj soglasen sklep opazovalcev po branju tega seznama je bil, da namerava Jimmy Carter vnesti do- kajšnje spremembe predvsem v «stilu» vodenja ameriške politike, pa tudi v sami usmeritvi, ki naj bi bila bolj «napredna», vsaj v ameriškem smislu. Velika večina Carterjevih sodelavcev, ki so navedeni v omenjenem seznamu, velja namreč za pripadnike «napredne» struje, druga njihova značilnost pa je mladost, saj je njihova poprečna starost okrog 34 let. Mnogi izmed njih pa so znani prav po tem, da so v preteklosti prišli navzkriž s Fordovo upravo. To je recimo primer Josepha One ka, ki mu ie Carter zaupal nalogo, da pripravi prebod oblasti v departmaju za zdravstvo in socialno skrb stvo: gre za znanega odvetnika ki je v preteklosti sprožil vrsto pravd z vlado in nekaterimi mogočnimi industrijskimi družbami. Isto bi lah- ko rekli za Jerryja Jasinowskega, izvedenca v vprašanjih gospodarstva in dela, ki ga v ZDA poznajo predvsem po tem, ker je pripravil zakonski osnutek o polnem zaposlovanju. S Carterjem bo v reorganizira-nju zvezne vlade sodeloval tudi Har. rison Wel'ford, eden najbolj uglednih članov tako imenovanih «akcij skih čet», ki so se pod vodstvom znanega odvetnika Ralpha Naderja borile v obrambo interesov potrošnikov. Zelo zgovorna je tudi Carterjeva izbira sodelavcev na področju zu nanje politike: v glavnem gre za ljudi, ki so se v prejšnjih letih izrekli proti ameriškemu vmešavanju v- Vietnamu in so bili v ostrem sporu s sedanjim zunanjim ministrom Kissingerjem. Eden od Carterjevih sodelavcev j je . na primer Anthony Lake, bivši Kissingerjev sodelavec, ki je nato zapustil svojo funkcijo v znak protesta proti ameriškemu bombardiranju kamboškega ozemlja. Še vedno je v teku sodni postopek, ki ga je Lake sprožil proti zunanjemu ministru pod obtožbo, da je naročil nezakonito telefonsko prisluškovanje v njegovo škodo. Lakeu bo pomagal Richard Moose, aktiven funkcionar zunanjepolitične komisije senata, ki je znan po svojih preiskavah o vladni politiki v Vietnamu in v Laosu. Ko smo že pr: zunanji politiki, na,j še omenimo, da se seznam domnevnih naslednikov Henryja Kissingerja iz dneva v dan daljša: trenutno so na prvih mestih preferenčne lestvice, poleg Cvrusa Vancea in Paula Warnkeja, senatorji Edmund Mus-kie, Dick Clarck in Alan - Cranston. mlada pravdnika nekoliko popravila zaporne' naloge, ki sta jih podpisala za aretirane prevratnike in jim bosta, naprtila še hujše obtožbe. Jasno pa je, da gre zaenkrat le za govorice, ki jih sodnika ne moreta uradno potrditi. Kaže nadalje, da je sodnik dr. Santoli, ki vodi preiskavo o Tutije-vem begu in kateremu bi najbrž zaupana tudi formalna preiskava o OccorSiovi smrti, medtem dobil ;To-meievo spomenico. V glavnem gre za samozagovpr, saj naj bi obtoženi prevratnik priznaval - stike s Tu-tijem, odločno pa zanikal, stike z drugimi neofašišti. Ob koncu ncij omenimo štv da si je «ordine nuovo» znoVa prevzela odgovornost za umor rimskega sodnika. V dokumentu, ki je! bil poslan iz Španije in ki ga bo ; v prihodnji številki objavil * tednik ' «Panorama», Organizacija trdi, da je bil Occorsio ubit, «ker je bil hlapec buržujske diktature, ne pa predstavnik italijanske pravice.» «S tem — pravi še dokument — je organizacija zavrnila odlok o razpustitvi. Nazaj ni mogoče. To je vojna napoved bur-žujski Italiji.» NOVARA, 24. — Na procesu pred novarskim porotnim sodiščem zaradi ugrabitve in umora mlade Cristine Mazzotti so imeli danes glavno besedo branilci obtožencev, ki so s postavljanjem cele vrste ugovorov in zahtev skušali na vse načine zavlačevati ugotavljanje resnice. Odvetniki so se sklicevali predvsem na položaj obtoženca Libera Ballinarija, ki je s svojimi delnimi priznanji privedel preiskovalce na pravo sled. Ballinari, ki je med drugim omogočil, da so našli truplo uboge Cristine na smetišču pri Galliateju, je zaprt v Švici, novar-ski sodniki pa so ga sedaj proglasili za odsotnega. To naj bi po mnenju odvetnikov bilo protizakonito, češ da ni Ballinarijeva krivda, če se ni javil na sodni obravnavi. Potem ko je predsednik porotnega sodišča dr. Caroselli pojasnil razloge proglasitve odsotnosti, so nato branilci sprožili vrsto zahtev po psihiatričnih pregledih raznih obtožencev, ki naj bi bili neuravnovešeni ali umsko bolni. Tako so na prime" potegnili na dan, da je obtoženka Rosa Cristiano (ena od «paznic» uboge Cristine), kar trikrat poskusila napraviti samomor. Na to so odvetniki družine Mazzotti oporekali, da ne gre zamenjati živčne izčrpanosti s psilrčno boleznijo in da nikakor ni nekaj nenormalnega, da je bila Rosa Cristiano hudo potrta, potem ko so jo a-retirali pod tako težkimi obtožbami. . Branilci so zahtevali psihiatrični pregled celo za Antonina Giacobbe-ja, vplivnega mafijskega prvaka, ki je iz Kalabrije organiziral ugrabitev. Očiten je torej poskus, da bi tolpo kriminalcev prikazali kot navadno skupino neuravraovešencev, težko pa je verjeti, da bi tak manever lahko uspel. IMMIIIlilllllMMIIIIIIIMIIIIMmilllllllllMIIIIIfirHIllMIllllllllllllMimiimimMlllllllinilllllllllllMMIMIMIIIIimi PO TRDITVAH NEKEGA LIBERALNEGA POSLANCA Vlada kriva za zamudo pri izročitvi Sindone Funkcionarji pravosodnega ministrstva naj bi pri zahtevi o ekstradiciji namenoma zakrivili nekatere nepravilnosti RIM, 24. — če ameriška vlada še vedno ni izročila italijanskim o-blastem bančnika Micheleja Sincjo-na, se je to zgodilo po krivdi italijanske vlade oziroma pravosodne: ga ministrstva, katerega funkcionarji’ so pri pripravi zahteve po ekstradiciji namenoma zakrivili _ hude nepravilnosti. To hudo obtožbo je izrekel v svojem poslanskeip vprašanju liberalni parlamentarec Costa. Na današnji seji poslanske zbornice je podtajnik v pravosodnem ministrstvu Speranza'zavrnil tfe obtožbe, češ da je bilo delovanje funkcionarjev ministrstva v vsej zadevi brezhibno. Nasprotno, je trdil predstavnik vlade, je ministrstvo poslalo ameriškim sodnim oblastem še dodatno dokumentacijo, na osnovi katere so Sindono priprli. Če bančnika še niso izročili italijanskim oblastem, je dejal Speranza, je to predvsem zaradi razlike med ameriško in Italijansko zakonodajo glede ekstradi cije. Posl. Costa ni bil zadovoljen z odgovorom podtajnika: dejal je, da je bilo početje italijanske vlade, če že ne: nepravilno, pa vsaj neučinkovito, kot dakazuje dejstvo, da je Sindona še vedno v ZDA. (trn) Izvenparlamentard pretepli časnikarja BOLOGNA, 24. — Skupina levičarskih izvenparlamentarcev. ki je včeraj zasedla poslopje v Ul. Gallie-ra je napadla danes zjutraj fotoreporterja italijanske tiskovne agencije ANSA Franca Fiorentina in pa časnikarja bolonjskega dnevnika «Avvenire» Sandra Bosija, ki je za-dobil tudi - nekaj telesnih poškodb, o katerih se bodo morali izreči zdravniki. Do neljubega dogodka je prišlo danes približno ob 11. uri, ko so nekateri časnikarji v spremstvu fotoreporterja Fiorentina prišli na ti-škovno konferenco, ki so jo Sklicali izvenparlamentarci. Fiorentino je hotel posneti nekaj slik prisotnih mladeničev, ko je iz skupine planil nanj eden od prisotnih in ga brcnil. Fotoreporterja je napadlo še pet ali šest vročekrvnežev, ki so mu razbili aparat. Časnikar Bosi je skušal poseči v njegovo obrambo, je pa dobil udarec v obraz, ki mu je povzročil, kot so kasneje ugotovili zlom zobne proteze. Zdravniki, k so ga pregledali v bolnišnici Santa Orsola so izrekli prognozo okrevanja v 9 dneh, ■Prisotni so bili tudj nekateri agenti političnega urada bolonjske kvesture, ki sb prenapeteža identificirali, niso pa ga priprli, ker zakon tega ne predvideva. Nova podražitev avtomobilov fiat RIM, 24. — Fiat je sklenila ponovno podražiti svoje avtomobile. To je že peta podražitev v letos njem letu: zadnjo so zabeležili 25. junija, ko je cena poskočila za 6 odst. Koliko bo znašala nova podražitev, ki še ni bila uradno napovedana in ki bi morala stopiti v veljavo v petek ali najpozneje prihod nji ponedeljek, še ni znano. Govori se o 4 do 6-0dstotni podražitvi, ki pa bo zajela prav vse modele, vštevši 126 «personal», ki so ga predstavili na torinskem avtomobilskem salonu. TRŽAŠKA KRONIKA V KROŽKU «P. TOMAŽIČ» Vojmir Tavčar o «Koroški danes» Sinoči je bilo v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v okviru predavanj krotka za družbene in politične vede «Finko Tomažič», predavanje časnikarja našega dnevnika jjtijmirja Tavčarja z naslovom «Koroška danes». Tavčar je bil za časa preštevanja jezikovnih manjšin na Koroškem kot posebni dopisnik našega dnevnika ter je neposredna sledil dogodkom, v Avstriji. Glavno jedro, okoli katerega se je sukalo predavanje je to, da je bojkot preštevanja jezikovnih manjšin «posebne vrste», ki so ga avstrijske oblasti izvedle 14. t.m., da bi tako popolnoma zatrle zahteve manjšin, predvsem slovenske, popolnoma propadel. Tavčar je analiziral razloge tega poloma, tako z zgodovinske kot tudi družbeno gospodarske plati, ki so privedli do takega stanja, v katerem je avstrijska vlada mora. la priznati svojo diskriminacijsko politiko kot nedonosno. Po zaključku predavanja so prisotni odobrili naslednjo resolucijo: «Tržaški Slovenci, zbrani v krožku za družbene in politične vede «Pivko Tomažič» na predavanju z naslovom «Koroška danes» dne 24. novembra 1970 pozdravljamo uspeh, ki so ga koroški Slovenci dosegli pri bojkotiranju jezikovnega preštevanja 14. t.m. Doslej znani izidi štetja potrjujejo, da so se koroški Slovenci skoraj v celoti dosledno in enotno odzvali pozivu vodstev obeh manjšinskih organizacij, da bojkotirajo preštevanje «posebne vrste». Obenem pomenijo ti izidi jasno nezaupanje v dosedanjo politiko avstrijskih oblasti glede. manjšinskih vprašanj in odločen odgovor nakanam reakcionarnih in šovinističnih sil v Avstriji. Prepričani smo, da st bodo . naši koroški rojaki z enotnimi akcijami in nastopi tudi vnaprej priborili pomembne uspehe v svojem boju za narodnostne pravice. V tem boju koroški Slovenci niso sami. Uživajo podporo vseh naprednih sil Avstrije ter pomoč in solidar_ nost matične domovine. Na njihovi strani stoji celotna, v Itali« *’’•«* ča, slovenska narodnostna skupnost. L). J* Voda iz počene cevi preplavila Ul. della Tesa Dobršen del Ul. della Tesa je včeraj preplavila voda. ki je kot hudournik prihrumela iz Ul, del Veltro. Tu je namreč nenadoma počila P1*' marna vodovodna cev in voda je P0" močnim pritiskom privrela na dan ter se v deroči reki razlila navzdol čez železniško progo na Ul. della česa. kjer je vdrla v podzemeljske 'n pritlične prostore nekaterih hiš tei povzročila tudi večji zemeljski usad- Gasilci z glavne tržaške postaje imeli seveda polne roke dela, ki s® je od približno 18. ure, ko so jj“ bili obvestili o poplavi, nadalje''8'0 pozno v noč in se v trenutku ko P°‘ ročamo še nadaljuje. V raznih delovnih izmenah so * posebnimi napravami črpali vodo 1 poplavljenih kleti. Iz varnostnih raZ*° gov so odredili tudi izselitev tre družin iz enonadstropnih ooslopij s hišnimi številkami 43. 45 in 47. Precej dela so imeli tudi z od stranitvijo usada. Pri tem se je £a silec Gaetano Cozzi iz Ul. F. Sever, 76 tudi laže ponesrečil. Kamenje' se je nenadoma odkrušilo s podpor nega zidu. ga je potolklo po desne8 delu telesa in so ga zaradi tega ° peljali v bolnišnico, kjer so ga spie^ jeli na ortopedskem oddelku s P10” gnozo okrevanja v 10 dneh. Milanski «turisti» v rokah policije Leteči oddelek tržaške policije i® včeraj formalno prijavil sodišču obtožbo tatvine ter poneverbe . nega Albina Oleeseja iz Milana, cer brez stalnega bivališča in sta . službe, ki je pred dnevi v družbi letnega Sergia Gerlija ter 16-letne brielle Alberi iz Milana prešel 1 ^ jansko-jugoslovansko mejo z ukrade^,,, mercedesom. Trojico so prei njim izročili jugoslovanski m tržaškim kolegom na mejnem Prl •d včeraj® lilični^1 •ehodu pri Pesku v okviru sodelovanja m<-d bema upravama javne varnosti- ^ se je imel pri sebi dokumente imeni Mariana Sforze iz Milana Paola Nerija iz S. Moritza. rjati se bo moral zato tudi zai idteni jdaša posestva lažnih dokumentov, me' ko se bosta morala njegova PajCl^ zagovarjati pod obtožbo sodelov ^ pri tatvini. Preiskovalci sklepaJ0^,., gre za odkritje novega člena v gi mednarodnega trgovanja z denimi luksuznimi avtomobili- Tragičen in pretresljiv dogodek.^, vznemiril včeraj stanovalce v lu Castagneto 6. Priletna ženska, letna Gemma Silvestri vd. kazzaUya v trenutku tegobe in obupa s pad-skozi okno devetega nadstropja- ^jja la je na parkiran avtomobd ter na mestu mrtva. • Zdravstveni urad tržaške obed1 ^ za teden od 15. do 21. novembra znal sledeče nalezljive bolezni-primere škrlatinka. en primeI\^e,.a sa. tri primere noric, dva P1 aa. ošpic, 12 garij, eden otroškega stroenteritisa, eden malteške K' 12 vnetja obušesne slinavke.