/Prim S/t/llA1 1 0 Št. 106 (15.833) leto LIH. 7096 AA OSREDNJA KNJI 2:NICA j- SREČKA VILHARJA TRG EEVuLUCIJE 1 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 'Dober-18. sep-i ‘Slove-'45 pa v številka. IK v za- 60090201 6001 KOPER jtovn Pridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! v____________________y TOREK, 6. MAJA 1997 Spomin, M ni samo spomin Sergd Premru Bilo je še za Časa an-gloameriške uprave; bil sem Se majhen fantek, pa se prav dobro spominjam razstave, na katero me je peljal oče, menda v mali dvorani Verdijevega gledališča. To je bila razstava o nacističnih taboriščih, kjer sem med drugimi grozotami zagledal - kos mila, Id so ga izdelati iz človeške maščobe! »Glej, kaj so delali iz ljudi, tega ne smeS pozabiti nikoli,« mi je dejal oče. In nisem pozabil; tisti košček sivkastega mila se mi je globoko vtisnil v spomin in verjetno celo v samo podzavest, kot nobena od preštevilnih stik, dokumentarcev in drugih pričevanj trpljenja ljudi za časa naci-fasizma, kar sem jih videl do danes, in nedvomno sem jih videl zelo veliko in tudi izredno srhljivih. Včeraj, na dan, ko smo se po vsem svetu pokloniti Soahu, je italijanska televizija predvajala poseben program, ki se je pričel že popoldne s pričevanji o trpljenju židovskih otrok za časa nacizma, in se zaključil zvečer s Spielbergovim filmom Schindlerjev seznam. Od anglo-amcriske razstave do sinočnjega sporeda je minilo kakih 45 let, oblika in sama vsebina medijske predstavitve sta se popolnoma spremeniti: ne več košček mila v vitrini, pač pa filmska uspešnica na televizijskem zaslonu. Sporočilo pa je Se vedno isto, in govori o grozi, ki ji ni enake v sodobni zgodovini, o trpljenju in smrti milijonov in milijonov nedolžnih, ki niso zakrivili ničesar, samo ker so biti »nižje rase«. Dan Soaha ni trenutek, ko bi lahko primerjali enkratnemu trpljenju zidovskega naroda tudi trpljenje drugih: vojna je pogoltnila kakih 20 milijonov trpinov v Sovjetski zvezi, več kot poldrag milijon v nekdanji Jugoslaviji, a načrtni, hladni, industrijski holokavst Židov je enkratna grozota, ki je ne bo mogel izbrisati noben revizionizem, kot je ne bo mogla obrazložiti v njenem najglobljem bistvu nobena zgodovinska in sociološka analiza. O nacizmu ne more biti dvomov, ° kolaboracionizmu z nacisti prav tako ne: obsodba je dokončna. Včerajšnje svečanosti po vsem svetu in tudi sam italijanski televizijski spored so pripomogli, da se je to sporočilo zasidralo tudi v srcu novih generacij, in dokazati, da to sporočilo nikakor ni zastarelo. ITALIJA / PO PRIHODU 1.223 OBUPANCEV NA KROVU STAREGA TANKERJA IRINI TO NEDELJO V BARI Zaskrbljenost zaradi novega vala albanskih beguncev Več političnih predstavnikov zahteva okrepitev pristojnosti mirovnih sil v Albaniji Danes zaupnica vladi o varčevalnem manevru RIM - Prodijeva vlada je zahtevala zaupnico glede dodatnega spomladanskega varčevalnega manevra za 15.500 milijard lir, da bi se izognila obstrukciji desnosredinske opozicije, ki je predložila več kot 400 popravkov na besedilo, ki ga je odobrila poslanska bilančna komisija, in v katerem so že zmanjšali za 1.000 milijard lir odvzem na pokojninskih skladih manjših in srednjih podjetij Glasovanje bo po vsej verjetnosti že danes popoldne v poslanski zbornici. Vse komponente vladne koalicije so tokrat strnjeno napovedale podporo Prodiju, da ne bi več zamujali, kot je povedal podpredsednik Veltroni, pri posegu, ki je odločilnega pomena za vstop Italije v evropski monetarni sistem. Na 2. strani RIM - Nov val albanskih beguncev zaskrblja deželne oblasti Apulije, kamor večina pribež-nikov prihaja prek Otra-naskega preliva, pa tudi osrednje oblasti v Rimu. Posledice albanske krize so v Italiji spet postale pr-vovorstna pereča zadeva še zlasti potem, ko je to nedeljo priplulo v Bari 1.223 obupancev na krovu starega tankerja Irini. Mnogi se sprašujejo, kakšen smisel pravzaprav ima mednarodna mirovna odprava v Albaniji, če nikakor ne uspe zajeziti niti vala ubežnikov. Na 2. strani DAN ŽALOVANJA / PROSLAVE PO VSEM SVETU Spomin na šoah Zidov JKRTT7.AT.KM - Včeraj so se po vsem svetu spomnili tragedije šoaha, holokavsta židovskega naroda, med katerim so v nacističnih progromih in uničevalnih taboriščih pobili približno 6 milijonov Židov. V Izraelu so posvetili dan javnemu žalovanju, med svečanostjo v jeruzalemskem muzeju šoaha so prebrali imena poldrugega milijona židovsloh otrok, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. Svečanosti so se odvile po vsem svetu, nadvse pozitivno je odjeknila berlinska proslava. Na 11. strani Odkrili kar 6 tisoč lažnih invalidov RIM - V zadnjih 6 mesecih so opravili okrog 41 tisoč tisoč pregledov, odkrili pa so kar 6 tisoč lažnih invalidov. Med glavnimi razlogi za odvzem pokojnin je skoraj vsakokrat popolno pomanjkanje potrebnih pogojev, a večino sumljivih primerov so ugotovili na Jugu. Vseh invalidskih pokojnin je 1,2 milijona, do konca marca 1998 jih bodo pregledali 150 tisoč. Silvio Berlusconi moral v bolnišnico MILAN - Zaradi »nenadnega, močnega ledvičnega vnetja« se je Silvio Berlusconi predsi-nočnjim moral zateči v bolnišnico San Raffaele v Milanu, kjer so mu zatem odstranili ledvični kamen. Poseg je povsem uspel in že v nekaj dneh se bo Berlusconi vrnil domov. Včeraj mu je voščila za čimprejšnje okrevanje posredoval predsednik države Oscar Luigi Scalfaro. »Operacija Primorski dnevnik« pred pomembnimi odločitvami Kot je znano, vsi problemi v zvezi z zagotovitvijo rednega izhajanja Primorskega dnevnika še niso rešeni. Prav v teh dneh namreč čakamo na odločitve v zvezi s ključnimi vprašanji finančne operacije, ki naj reši Primorski dnevnik. V prejšnjih dneh je občni zbor družbe Dom načelno odobril jamstva Zadrugi Primorski dnevnik za najetje predvidenega hipotekarnega posojila za odkup glave Primorskega dnevnika. Čeprav, glede na običajne bančne zahteve, ponujena jamstva ne krijejo v celoti potreb, je vsekakor zelo pomembno, da je do te formalne odločitve sedaj prišlo. Že ta teden naj bi Nova TKB odobrila omenjeno posojilo skupaj z drugimi finansiranji, ki so bila zamrznjena pri prejšnji TKB. Ta dva koraka sta pogoj, da lahko nadaljujemo postopek za rešitev Primorskega dnevnika. Obstaja še problem priliva kapitala v Zadrugo. Število elanov je že zadovoljivo, saj se bližamo 1500 prijavljenim. Pomanjkljiv pa je priliv kapitala. Doslej je zadruga zbrala nekaj več kot 160 milijonov tir, kar je nekaj več kot polovico vsote, ki smo si jo določili kot cilj do konca aprila. Da zagotovimo družbi Prae kolikor toliko stabilno delovanje, pa bi potrebovali vsaj 500 milijonov tir kapitala. Za 30. maj je bil sklican izredni občni zbor družbe Prae, ki bo potekal pred notarjem in bo moral formalno sprejeti usodno odločitev ali družbo likvidirati in s tem prenehati izdajanje Primorskega dnevnika, ati jo dokapitalizirati in ga ohraniti pri življenju. Da to izvedemo, moramo do tistega dne razpolagati z odobrenim bančnim posojilom in z omenjenim kapitalom. Ce bi bilo kapitala premalo, bi morali upravitelji izvesti operacijo z dodatnimi tveganji, na katera bi verjetno ne mogli pristati. Glede na kratke roke, ki jih imamo pred seboj, pozivam vse dejavnike manjšine, ustanove, podjetja in posameznike, da si prizadevajo, da se v najkrajšem času zberemo pohebni kapital, da lahko izvedemo operacijo po napovedanem načrtu. Boris Kuret, predsednik Zadruge Primorski dnevnik VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V TOREK, 6. maja ob 20.30 V STANDREŽU v Domu Andreja Budala bo informativno srečanje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Trst pred balotažo za izvolitev župana TRST - Trst bo v nedeljo, podobno kot pred štirimi leti, spet izbiral med odprto opcijo, ki jo pooseblja Riccardo Illy, ter zaprostjo, ki jo odraža desničarski Pol svoboščin. Ce bo prevladal Adalber-to Donaggio, bodo glavno besedo pri vodenju občine imeli razni Camberji in Menie. Desnica snubi slovenske volilce in pristaše Stranke komunistične prenove. Vodilni kader Severne lige pa kaže simpatije do Illyja. Dosedanji župan in Donaggio sta se sinoči soočala na Pomorski postaji. Na 5. strani Našli mrtvega izginulega dečka PESCARA - Včeraj popoldne so v kanalu blizu pescarskega pristanišča našli truplo 11-letnega Davideja Mutignanija iz Pescare, ki so ga pogrešali od 14. aprila. Izkazalo se je torej, da so bila zmotna pričevanja tistih, ki so v minulih dneh zatrjevali, da so dečka videli v Neaplju. Truplo je prva zagledala skupina otrok med ribarjenjem. Na2.strani Danes v Primorskem dnevniku SKGZ o špetrski šoli Poleg zadovoljstva v sebuje stališče tudi poziv vdlil-cem, naj se v nedeljo opredelijo za Slovencem naklonjene kandidate. Stran 3 SKR o Špetru in globalni zaščiti Slovenska komponenta shanke ocenjuje parifikacijo kot prvi korak in svari pred špekulacijami v zvezi z zaščitnim zakonom. Stran 3 Operete, tango in še marsikaj Program tržaškega festivala operete obsega tri klasične operete, plesno predstavo tanga, nastop slovite Zizi Jeanmarie, koncertno izvedbo skladb iz znanih musi-calov in pregled italijanske popevke iz let ’20 in ’30. Stran? Oljka svari volilce Lige Pred drugim krogom pokrajinskih volitev v Gorici Oljka svari volilce Severne lige naj ne nasedajo desnici in jih spominja na problem financarske vojašnice. Stran 13 Gorica brez avtobusne postaje Na goriški prefekturi bodo danes skušali najti začasno rešitev za problem avtobusne postaje, ki ga občinska uprava doslej ni znala rešiti. Stran 14 r RIM / POSLANSKA ZBORNICA Danes zaupnica Prodijevi vladi za varčevalni manever RIM - Poslanska zbornica bo (verjetno že danes popoldne) glasovala o zaupnici Prodijevi vladi glede dodatnega spomladanskega varčevalnega manevra za 15.500 milijard lir. Na besedilo, ki ga je odobrila poslanska bilančna komisija, je desna opozicija predložila veC kot 400 popravkov. Čeprav so že sprejeli vrsto popravkov, med katerimi je zmanjšanje odvzema na pokojninskih skladih podjetij za približno tisoC milijard lir (oproščena bodo podjeta z manj kot 15 uslužbenci, podjetja z manj kot 50 uslužbenci pa ne bodo plačala za prvih 10). Odobrili so tudpopravek, po katerem ne bodo izplačevali zaostankov dodatkov upokojencem z minimalno penzijo z državnimi vrednotnicami, pač pa v gotovini. Podpredsednik vlade Veltroni je pojasnil, da so se odločili za zaupnico, v kateri je zaobjet ves varčevalni manever, da ne bi več zamujali pri tako pomembnem problemu: desna opozicija v načelih sicer pravi, da je za vstop v Evropo, v dejanjih pa z obstrukcijo onemogoča, da bi potrebna zakonska določila izglasovali s pospešenim tempom. V večini, ki podpira vlado, so si tokrat složni, z izjemo poslancev skupine Socialisti italiani in Se-gnijevega pakta. Vendar sta tako Villetti (SI) kot Masi (Pakt) napovedala, da se sicer ne strinjata z določili o odvzemu sredstev iz odpravninskih skladov, vendar bodo poslanci obeh skupin vseeno glasovali za zaupnico Prodijevi vladi. Za predstavnika Zelenih Paissana je zahteva po zaupnici »neprijetna, a ni drugih poti« zaradi zadržanja opozicije. Zakladni minster Ciampi je v svojem posegu v poslanski zbornici pred zahtevo po zaupnici orisal dokaj ugodna predvidevanja za razvoj italijanskega gospodarstva oz. državnega proračuna: predvidevanja državne potrošnje za letošnje prvo polletje so za polovico manjša kot lani, po vsej Evropi beležijo gospodarsi porast in bo vlada storila vse, da se Italija pridruži temu pozitivnemu toku, k zmanjšanju deficita pa bo treba pristopiti brez zmanjševanja proračunskih postavk, pač pa z novim, smotrnejšim usmerjanjem razpoložljivih sredstev. Žrtev je dovolj, je dejal Ciampi, za gospodarski preporod države in za vstop v monetarno Evropo, primemo pa bi bilo, da Banka Italije čimprej znižala obrestno mero. Opozicija ostro kritizira vlado zaradi ponovne zahteve po zaupnici: doslej je zaupnico zahtevala že 20 krat, ugotavlja predsednik Nacionalnega zavezništva Fini, to je enkrat vsakih 16 dni. Tudi iz vrst ostalih zaveznikov desnosredinskega Kartela so protesti zelo glasni: Giovanardi (Forza Italia) je primerjal vladni sklep atomski bombi na parlament... ALBANSKA KRIZA / PO PRIHODU TANKERJA IRINI S 1.223 PRIBE2NIK1 NA KROVU Zaskrbljenost zaradi novega vala albanskih beguncev Italijanske oblasti nameravajo več desetin beguncev vrniti v Albanijo, mnogi pa zahtevajo okrepitev pristojnosti mednarodne mirovne odprave RIM - Prihod novih ablanskih beguncev na bolj ali manj zasilnih plovilih prek Otranskega preliva je povzročil nov alarm med javnimi upravitelji v Apuliji, pa tudi v osrednjih italijanskih političnih krogih.Vse več ljudi se sprašuje, kako je mogoče ustaviti val beguncev, pa tudi, kakšen smisel ima mednarodna mirovna misija v Albaniji, če ji ne uspe ničesar ukreniti v zvezi s tem vprašanjem. Posledice albanske krize so v Italiji znova postale prvovrstna pereča zadeva, potem ko je v nedeljo priplul v Bari stari tanker Irini s 1.223 albanskimi obupanci na krovu. Ladja je priplula iz Skadarja na sevem Albanije, se pravi z ob- NOTRANJA POLITIKA / V ZVEZI Z EVROPSKO MONETARNO UNIJO Oljka brani Scalfara pred napadi desnice Različna gledanja med bivšimi demokristjani - Zeleni: predsednik naj bo previdnejši! RIM - Levosredinska koalicija Oljke, z izjemo zelenih, odločno zagovarja predsednika republike Oscarja L. Scalfara, ki je v teh dneh, kot že večkrat doslej, tarča napadov desnice. Predsednik republike je, kot znano, »kriv«, da je javno kritiziral nekatere kroge Evropske unije, češ da ne dovolj upoštevajo prizadevanj Italija za sanacijo državnih blagajn. Voditelj Nacionalnega zavezništva Gianifanco Fini je Scalfa-rove besede tolmačil kot zagovor Prodijeve vlade, kar po njegovem nikakor ne sodi med pristojnosti državnega poglavarja. Scalfaro, je še dodal Fini, se v bistvu obnaša kot li-der vladnega zavezništva. Načelnik poslancev DSL Fabio Mussi pravi, da Scalfaro ni prekoračil svojih ustavnih dolžnosti, saj je prav, da predsednik zagovarja italijanske interese in hkrati tudi politično stabilnost. Desnica v resnici izkorišča predsednikove besede za svojo politično in volilno propagando. V to je prepričan tudi voditelj Ljudske stranke Franco Marini, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da so se nekatere komponente Pola svoboščin ogradile od Finijevih stališč. Marini očitno misli na stališča Krščansko-demokratskega centra (CCD) in morda tudi na Silvia Berlusconija, ki ni sledil Finiju v tej polemiki s Kvirinalom. Z voditeljem Nacionalnega zavezništva pa tudi tokrat soglaša tajnik CDU Rocco Buttiglione, ki je prepričan, da je Fini v tem primeru povedal to, kar po tihem mislijo mnogi Italijani. Zeleni pravijo, da so bile Scalfaro ve kritike Evropski uniji in drugim mednarodnim telesom precej utemeljene in umestne, predsednik pa bi moral biti vseeno previdnejši in nekoliko bolj rezerviran pri obravnavi žgočih političnih problemov. Lider Komunistične prenove Fausto Bertinotti pa daje prav Scalfara, ko govori in poseže o velikih etničnih ter moralnih problematikah, za vse ostalo pa ima predsednik republike na razpolago ustavno možnost, da se s poslanico direktno obrne na parlament. Gre za stališče - je še dodal Bertinotti -ki ga SKP dosledno zagovarja vsakič, ko prihaja do podobnih polemik in sporov. Nobena kritika Scalfara torej, a niti ne njegov zagovor. močja, v katerem doslej ni bilo posebnih nemirov, zaradi česar je od tam doslej tudi prihajalo manj pribežnikov. Kaže, da so prevozniki tanker Irini odkupili ali mogoče ukradli v Črni gori. Prevozniki so v resnici pod kontrolo mafijske ogani-zacije, ki se je razpasla na severu Albanije. Do nedavnega je bogatela z ilegalnim dobavljanjem orožja sprtim stranem v Bosni, zdaj pa izkorišča Albance, ki želijo pobegniti v Italijo. Poudariti je namreč treba, da vsak begunec plača za prevoz čez Otranski preliv povprečno milijon lir ali več. Pri tem tudi tvega življenje, saj gre za plovila, kot je Irini, ki se komaj držijo na morski gladini. Italijanske oblasti so že v nedeljo, takoj po prihodu tankerja v Bari, aretirale 7 elanov posadke pod obtožbo ilegalnega prevažanja ljudi v Italijo. Kaže, da bodo kakih 200 pribežnikov tudi vrnili v Albanijo v skladu z vladno politiko, ki jo je notranji minister Napolita-no zdaj potrdil, da bodo namreč v Italiji sprejeli le tiste begunce, ki so zares potrebni zatočišča. Kot uvodoma rečeno, pa prihod novih beguncev kljub temu vzbuja veliko zaskrbljenost tako v Bariju kot v Rimu. Predsednik dežele Apulije Distaso, podpredsednik poslanske komisije za zunanje zadeve Spini in drugi so včeraj zahtevali odločnejše ukrepanje za omejitev vala beguncev, tudi z okrepitvijo pristojnosti mirovne misije. BUKAREŠTA / OBISK ROMANA PRODIJA ORNA KRONIKA / ŽALOSTNI EPILOG Italijanska vlada odločno podpira vstop Romunije v NATO Prodi se je včeraj sestal s Ciorbeo in Constantinescujem Po 20 dneh našli Davidejevo truplo 1 i-letni deček iz Pescare verjetno utonil BUKAREŠTA - »Nepreklicna«: s to besedo je Romano Prodi označil odločitev italijanske vlade, da podpre prizadevanmja Romunije po vstopu v Nato s prvo skupino držav, za katere se bo ustrezni postopek pričel julija letos. Prodija, ki je v Bukarešto dopotoval včeraj, je na letališču sprejel romunski premier Victor Ciorbea (na sliki AP) . Po skoraj dveumem pogovora s Ciorbeo je sledil sestanek z romunskim predsednikom Constantinescujem. Poleg vprašanja Nata (po besedah Romana Prodija imajo zaenkrat zagotovljeno vstopnico samo Poljska, Češka in Madžarska) so bili v ospredju pogovorov dvostranski odnosi, zasti na gospodarskem področju. PESCARA - Včeraj popoldne so našli truplo Davideja Mutignanija, 11-letnega dečka iz Pescare, ki so ga pogrešali od 14. aprila in o katerem so mnogi pravili, da so ga videli v Neaplju.Očitno je šlo za pomote, saj so truplo našli v kanalu blizu pescar-skega pristanišča. Na osnovi prvih pregledov domnevajo, da je bilo mrtvo telesce v vodi kakih 20 dni, se pravi približno od časa dečkovega izginotja. Truplo je včeraj nekaj po 16. uri zagledala skupina otrok, ki je ribarila blizu pristanišča.Na njihove krike se je prvi odzval ribič po imenu Nicola Febbo, ki je tedaj splučajno plul mimo na krovu svojega motornega čolna. Ko se je približal kraju, na katerega so otroci kazali, je ugotovi), da gre za posmrtne ostanke mrtvega dečka. Takoj je poklical policijo in gasilce, ki so truplo prepeljali na obalo. Tu je Davidejev oče Alfredo Mutignani takoj prepoznal svojega sina. Truplo je res že precej razpadlo, vendar ne do takšne mere, da bi se ne dalo določiti njegove istovetnosti. Med dragim je bilo oblečeno. Na obrazu in na drugih delih telesa so bile vidne podplutbe. Zaradi tega je Alfredo Mutignani v prvem hipu obupano vzkliknil, da so njegovega sina pretepli. Toda pozneje so ugotovili, da naj bi podplutbe nastale po smrti. Najdba Davidejevega trupla je presenetila preiskovalce, še posebej pa pescarskega kvestorja Biagia Giliber-tija in namestnika državnega pravd-nika Giuseppa Bellelija. Kot sta povedala časnikarjem, sta bila prepričana, da je deček še živ in da ga bodo v kratkem lahko živega in zdravega vrnili družini.To prav na osnovi številnih domnevnih prič, ki so v minulih dneh zatrjevale, da so Davideja videli zlasti v Neaplju.Vest o najdbi trupla pa je razšalostila tudi papeža, ki je minulo sredo, ob koncu splošne avdicije, po posredovanju pescarskega škofa sprejel starša nesrečnega otroka. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA SLOVENSKA KOMPONENTA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE Zadnji dogodki nam vlivajo optimizem Zadovoljstvo ob parifikaciji špetrske šole in poziv pred drugim krogom volitev Nobenega izsiljevanja v zvezi z globalno zaščito! Parifikacija šole v Špetru zgodovinski, a prvi korak Slovenska kultumo-gospodaiska zveza je izdala tiskovno poročilo o aktaualnih temah, ki ga v celoti objavljamo: Dogodki zadnjih dni, ki zadevajo odnos vlade do manjšinske skupnosti, nam vlivajo večji optimizem in kažejo, da obstajajo možnosti, da bi naša skupnost vendarle dobila toliko pričakovani zaščitni zakon. Parifikacija špetrske dvojezične šole predstavlja enega najpomembnejših dogodkov povojne zgodovine naše skupnosti. Dejstvo je, da so italijanske oblasti, po desetletjih načrtne in na žalost tudi uspešne raznarodovalne pobtike, vendarle uradno priznale obstoj Slovencev na Videmskem. Zaradi tega parifikacija špe-trske šole zadobiva večje razsežnosti in jo je treba v tej luči tudi oceniti. Ravno tako vzpodbudno je dejstvo, da se je med našo skupnostjo in pristojnimi vladnimi strukturami zaCel konstruktiven dialog v zvezi z vprašanjem avtonomije slovenskega šolstva in problematik, ki so vezane na glasbeno šolstvo. Četrtkova avdicija pri pristojni komisiji poslanske zbornice bo prav tako izraz novih odnosov med vlado in našo organizirano skupnostjo. S tem v zvezi je SKGZ prepričana, da moramo kot Slovenci parlamentarni komisiji iznesti Čimbolj enotna stališča, da ne bodo naše argumentacije postale šibkejše tudi spričo dejstva, da bo poslanska komisija kasneje poslušala tudi nam nasprotne organizacije in združenja. Upati je le, da se tokrat ne bo ponovila slika iz prejšnjih avdicij, ko sta si tezi enih in drugih nekako izničili in izjalovili so se vsi nadaljnji koraki sprejemanja zaščitnega zakona. SKGZ si nadeja, da bo tokratna vladna sestava, ki smo jo večinsko podprli, se vedla drugače in znala primemo upoštevati argumentacije naših manjšinskih predstavnikov. Ker se bhžamo pomembnim balotažam za izvolitev županov občin Trst, Tržič in Ronke ter predsednika Goriške pokrajine, SKGZ ponovno poziva vse, naj se opredelijo za Slovencem naklonjene kandidate, katerih zmaga bo obenem pomenila tudi poraz desničarskih in nacionalističnih kandidatov, kar je še posebej pomembno za Občino Trst in Goriško pokrajino. Slovenska komponenta Stranke komunistične prenove je izdala tiskovno poročilo o parifikaciji Sole v Spetru in o pripravah na globalni zaščitni zakon. Poročilo objavljamo v celoti. Parifikacija dvojezične šole v Spe-tru Slovenov je nedvomno zgodovinski, a le prvi korak na poti priznanja pravic tistemu delu naše skupnosti, ki jih nikob ni užival. V okvim zaščitenega zakona mora temu slediti jasna procedura prehajanja k dvojezičnemu pouku v državnih šolah. Navsezadnje je privatna dvojezična šola nastala zato, ker je bil pouk slovenščine in domačega narečja v javnih šolah onemogočen. Pobudnikom špeterske šole in tistim, ki so ji omogočili preživetje, gre zato naše skupno priznanje. Sklep ministra Luigija Berlinguerja je prvi konkreten korak na poti uresničevanja obljub, ki jih je v imenu vlade izrekel skupnemu predstavništvu podtajnik Fassino. Sledilo bo, prihodnje dni, srečanje z ožjim odborom poslanske zbornice, ki obravnava osnutek zaščitnega zakona. Upah smo, da se ne bo ponovil scenarij z uravnovešenjem avdicij med Slovenci in predstavniki šovinističnih organizacij. Ne gre samo za film, ki smo ga že videh, niti samo za nov poskus nesprejemljivega zavlačevanja, paC pa za popuščanje na: sprotnikom itabjanske ustave, s katerim se ne moremo strinjati. To je isto, kot Ce bi se o novem kazenskem zakoniku pogovarjab z roparji, goljufi in morilci. Ce bo ožji odbor, v katerem ima levosredinska koabcija vendar večino, sprejel tudi predlog o "poizvedovanju na terenu" z župani, pokrajinskimi predsedniki in načelniki svetovalskih skupin, potem bo to dokaz, da zadnja protislovenska kampanja v lokalnem (Melzijevem) tisku ni naključna, paC pa odraz hotenja sredinskih sil, tudi znotraj koahcije, da bi zaščito Slovencev vsebinsko okmih na minimalno raven in še o tem izsbjevab Slovenijo (morda za nekaj hiš v Istri?). Srečanje z parlamentarnim odborom vsekakor ne bo odločujoče, dokler vlada ne bo povedala, ali namerava predločiti svoje popravke na obstoječi osnutek, saj ga le-ti lahko povsem spremenijo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se predstavniki Oljke še niso izrekli o predstavljenem osnutku. Slovenski komunisti podpirajo osnutek, ki so ga izdelale vse manjšinske komponente, in ga je v senatu dobesedno predstavila skupina SKP. Zal nam je, ker so pobudniki predstavitve osnutka v Montecitorju vnesli vanj nekaj vsebinsko sicer nespornih elementov, o katerih pa se niso posvetovali z ostalimi komponentami. Tako so osnutku odvzeli bistveno značilnost: namreč to, da stoji za njim vsa manjšina. Slovenska komponenta SKP se bo na napovedani seji skupnega predstavništva zavzela za to, da bi morebitna nesoglasja naglo premostili, ker si jih sedaj np moremo in ne smemo privoščiti. AVSTRIJA / KONČNO PREMIK V PRAVO SMER Vse stranke za ustavno določilo o raznolikosti Predlog Zelenih v Državnem zboru - Tudi svobodnjaki načelno za boljšo zaščito narodnih skupnosti DUNAJ - Skupni predlog vseh narodnostnih sosvetov, naj se Republika Avstrija tudi v svoji ustavi prizna k svojim manjšinam v obliki ustavnega določila o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti, so zdaj podprle vse v državnem zboru zastopane stranke. Vlogo o ustavnem določilu o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti so v državni zbor vnesh Zeleni. Predlagali so spremembo 8. člena ustave, ki določa samo nemščino kot uradni jezik v Avstriji. Državna poslanka in govornica za manjšinska vprašanja Zelenih, gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič (na sliki), je s tem v zvezi spomnila na dejstvo, da se je npr. Švica je že lani priznala k taki raznolikosti in je tako večjezičnost postala državni cilj. Stoisičeva se je zavzela tudi za novebzacijo 20 let starega in skrajno restriktivnega Zakona o narodnih skupinah in mdr. zahtevala uresničitev sledečih zahtev avstrijskih narodnostnih skupnosti: enakopravnost vseh manjšin, pospeševanje dvojezičnega izobraževalnega sistema, podpora dvojezičnim medijem, priznanje in konsekventno regionalno pospeševanje štajerskih Slovencev, prenova sosvetov ter postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem in na Gradiščanskem. Poslanec socialdemokratov (SPO) VValter Posch je v razpravi poudaril, da njegova stranka pozdravlja ustavno določilo, saj je »mnogo razlogov« za pospeševanje manjšin v Avstriji. Tudi šef kluba parlamentarcev Ljudske stranke (OVP) Andreas Khol je govoril o »pomembnem predlogu«, pristavil pa je, da je proti politiki, ki bi presegala »socialni konsenz« v državi. Poslanec svobodnjakov Ha-rald Ofner je prav tako pozdravil predlog, da se Avstrija v svoji ustavi priznava k svoji raznolikosti in predlagal, naj bi opustih pojem »manjšine« in se raje poslužili besede »narodne skupnosti«, besede, ki izraža enakopravnost. Za izboljšanje položaja narodnih skupnosti se je izrekel tudi predstavnik Liberalnega foruma in predlog označil za »pomemben korak naprej«, katji v manjšinski politiki ne sme ostati le pri »izložbeni dekoraciji«. Predlog o ustavnem določilu bo zdaj posredovan ustavnemu pododboru državnega zbora, kjer bo obravnavan v detajlju. Ivan Lukan Danes seminar o zastopanosti manjšin v izvoljenih telesih TRST - Danes bo v Marijanišču na Opčinah celodnevni seminar na temo »Zastopanost manjšin v izvoljenih telesih«. Prirejata ga Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti, katere članica je tudi SSk, ki je za seminar dala pravzaprav pobudo, in društvo Skupnost iz Trsta, udeležilo pa se ga bo veC desetin predstavnikov narodnostnih manjšin iz vse Evrope. Udeležence bosta ob otvotitvi ob 9. mi pozdravila predsednik SSk Bernard Špacapan in predsednik FUENS Romedi Arquint. Govorih bodo nato prof. Theo Oehlinger z Dunaja, prof. Stefano Ceccanti iz Rima in načelnik urada za narodnosti RS Peter VVinkler iz Ljubljane. Ob koncu bo okrogla miza, za katero bosta poleg dragih predstavnikov deželnega političnega življenja razpravljala tajnik SSk Martin Brecelj in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. V Gradcu razstava o nemških zločinih GRADEC - V avstrijskem Gradcu bo v prostorih graške univerze od 29. novembra letos do 11. januarja prihodnje leto na ogled razstava z naslovom "Zločini VVehrmachta 1941 -1945". Razstava vključuje tudi poseben tematski sklop o partizanskem boju na Balkanu. V okvira razstave naj bi potekalo tudi veC okroglih miz, delavnic in seminarjev, na katerih bodo izčrpno predstavili vlogo VVehrmachta v 2. svetovni vojni. (STA/APA) MARIBOR / OD JUTRI DO SOBOTE Simpozij o slovenskih mestih od 19. stol. do 1. svetovne vojne Posebno pozornost bodo namenili tudi Trstu in Gorici MARIBOR- Oddelek za zgodovino na Pedagoški fakulteti univerze v Mariboru v sodelovanju z mestnima občinama Maribor in Ljubljana ter drugimi pripravlja °d 8. do 10 maja mednarodni simpozij Slovenska mesta od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, kjer bodo predstavili dejavnosti iz političnega, gospodarskega, kulturnega, vsakdanjega in verskega življenja na Slovenskem v omenjenem obdobju. V Četrtek, 8. maja bodo ob 10. nri pripravili otvoritev simpozija, kjer bo pozdravne besede udeležencem simpozija namenil rektor univerze v Mariboru Ludvik Toplak in župan mestne občine Maribor Alojzij Križman. Pred razpravo bosta dr. Janez Cvirn in dr. Darko Friš predstavila kratek Pregled dosedanjih raziskav zgodovine mest na Slovenskem. Ob 14. uri pa bodo predstavili Politično življenje v Sloveniji, kjer bodo obravnavali teme socialnih in nacionalnih problemov. Ob 17. uri bodo simpozij nadaljevali s predstavitvijo gospodarskega življenja v Sloveniji in sicer s temami družbenega vzpona slovenske elite v Trstu, slovenskega gospodarstva v Gorici, Celovca, mesta na robu etničnih mej, rasti Ljubljane v gospodarsko središče Slovencev, gospodarstva v Mariboru in gospodarske podobe Celja pred prvo svetovno vojno. V petek bo ob 9.30 uri predstavitev kulturnega življenja v Sloveniji pred prvo svetovno vojno s predstavitvijo kulture kot mobilizacijskega faktorja tržaških Slovencev do začetka prve svetovne vojne, razcveta slovenske kulture v Gorici in v Celovcu, kulturne podobe Ljubljane, razmerja med nemško in slovensko kulturo v Mariboru in dveh jezikov, dveh kultur v enem mestu - Celju. Sle- dila bo še predstavitev vsakdanjega življenja s temami Svoji svojim? Slovenci v Trstu med narodno zavestjo in asimilacijo, Iz vsakdanjega življenja Gorice, Vsakdanje življenje v Celovcu, Nekaj drobcev iz ljubljanskega vsakdanjika in Mariborska črna kronika v letih pred prvo svetovno vojno ter Evropski pogled v slovensko provinco. Popoldne pa bodo strokovnjaki udeležencem simpozija predstavili še podobo verskega življenja v Sloveniji v tem obdobju in sicer versko življenje v Trstu in Gorici od leta 1850 do leta 1914, kulturnopolitični pregled celovškega cerkvenega dogajanja in katoliškega mišljenja, versko življenje v Ljubljani in Maribora 1848-1914, od multietnicnega do mul-tireligioznega mesta ter navzočnost Cerkve v vsakdanjem življenju Celja v letih pred prvo svetovno vojno. (STA) FOJBE / VECERNJI LIST Polemika s Pittitom ZAGREB - Večernji list v nedeljski izdaji objavlja daljši zapis z oznako ekskluzivno z naslovom Med pobudniki "primera fojb" v italijanski javnosti je faSist in vojni zločinec, v katerem se avtor med drugim - v luči razprave na rimskem sodiSču, ki bo 26. maja letos in na kateri bo odločeno ali bodo sodili hrvaškima državljanoma Ivanu Motiki in Ivanu Piskuliču, ki sta osumljena za usmrtitve Italijanov od 1943 do 1947 v Istri -sprašuje, kdo so avtorji številnih knjig o "fojbah" in pobudniki sodnega procesa proti Hrvatom in Slovencem v Rimu. Pri ustvarjanju pravega ozračja je najprej treba poudariti promocijsko delovanje nekaterih italijanskih političnih strank, organizacij in zvez, piše Večernji list in pri tem omenja, da MSI-DN, Nacionalno zavezništvo, Lista za Trst in druge desničarske politične stranke ter emigrantska združenja in društva iz Istre, Reke in Dalmacije že desetletja bombardirajo italijansko javnost s prepričanjem, da so "Slavi, Titovi komunisti storili, velike vojne zločine nad Italijani". Avtor zapisa v Večernjem listu pri tem zla- sti poudarja, da je omenjene politične stranke in organizacije o "fojbah " največ obveščal publicist Lui-gi Papo, direktor Centra za jadranske raziskave v Rimu in podpredsednik Zveze Istranov (Unione de-gli Istriani) v Trstu, ki je objavil številne knjige in članke o t.i. fojbah. Papo je bil po navedbah Večernje-ga lista med drugo svetovno vojno tudi častnik Črnih brigad in poveljnik fašistične policijske postaje v Motovunu, Jugoslavija pa ga je, še navaja Večernji list, po drugi svetovni vojni razglasila za vojnega zločina. Po mnenju avtorja članka je hujskaška propaganda proti italijanskim, hrvaškim in slovenskim antifašističnim borcem, razglašenim za morilce, ki je bila pravzaprav naperjena proti Hrvaški in Sloveniji, dosegla določen cilj. Avtor zapisa v Večernjem listu ob tem navaja seznam osumljenih oseb iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki naj bi med drugo svetovno vojno in do leta 1947 storili vojne zločine nad Italijani, ter zahtevo italijanskega tožilca Pittita hrvaškim oblastem po izročitvi dveh osumljencev, Motike in Piškuliča. (STA) 4 Torek, 6. maja 1997 MNENJA, RUBRIKE PRIREDITVE POGLEDI Kultura članstva Aldo Rupel Pod vtisom vtisov - v glavnem dobrih - s prvomajskih praznikov in prireditev v Steverjanu, se mi nekaj dni pred nadaljevanjem občnega zbora Slovenske kulturno gospordarske zveze vrtijo misli okrog vprašanja o kulturi Članstva. Naposrednega in dejanskega članstva v bilo kateri organizaciji, društvu, klubu, ustanovi. Menim, da nismo daleC od resnice tisti, ki po nekaj desetletjih več ali manj aktivne prisotnosti v družbenem življenju trdimo, da se je kultura članstva v zadnjih dvajsetih letih popolnoma spremenila. Skoraj povsod. Puberteto in mladostniško obdobje sem doživljal približno od srede petdesetih let do začetka šestdesetih. Iz tistega obdobja imam v osebnem arhivu shranjeno člansko izkaznico krajevnega prosvetnega društva, izkaznico Društva slovenskih srednješolcev in taborniško izkaznico Rodu modrega vala. Kakšno leto kasneje sem se vpisal v Tržaško planinsko društvo in seveda takoj prejel izkaznico. Drugačni Časi, drugačno pojmovanje pripadnosti, skratka drugačno pojmovanje Članstva. V obeh smereh: navadnih elanov do organizirane strukture in odborov teh istih struktur do elanov ali zgolj simpatizerjev, kot smo evfemistično zaceli imenovati vse tiste, ki so se udeleževali dejavnosti, srečanj in zbiranj, a niso plačevali Članarine. Prepričan sem, da se je prelomilo ravno pri članarinah. Najprej pri nekaterih elanih raznih društvenih odborov, potem tudi pri najortodoksnejših je začel prevladovati občutek nelagodja, ko se je na sejah obravnavalo pobiranje Članarin. Navadno je bilo na začetku sezone v jeseni ali takoj januarja, Ce je prevladovalo koledarsko leto. Bolj smo bili osebno in družinsko revni, bolj smo članarino Čutili kot dolžnost: pasivno in aktivno, tako da smo jo ali plačevali ali terjali. Bolj se je višala življenjska raven, slabše je postajalo s članarinami in izkaznicami. Potem je navada popolnoma odmrla, razen v nekaterih izjemnih primerih. V nekaterih okoljih so si pomagali vsaj tako, da so za pobiranje Članarin in lepljenje znamkic najeli nekaj dijakov, ki so za storitev prejeli maržo. Vse to o članskih izkaznicah in Članarinah seveda dojemam kot zunanji znak občutka pripadnosti, Ce hoCemo tudi poguma poistovetenja in predvsem občutka za skupnost. Dobro vem, da obstajajo pripadnost, poistovetenje in občutek za skupnost tudi brez izkaznic in članarin, a dobro vem tudi, da so se vse tri vrednote porazgubljale hkrati z zanemarjanjem izkaznic in plačevanja letnega prispevka, ki je bil vselej le simboličen. VeCinci te simbolike ne poznajo. Od množičnih pripadnosti organizacijam smo postopoma prešli v delegiranje iste pripadnosti odborom, vCasih zgolj ped-sedniku. Le deloma smemo to opravičiti z družbenimi silnicami, ki so vodile tudi manjšinsko okolje v sistem delitve dela zaradi večje učinkovitosti. V glavnem je šlo za komodnost in projekciranje želja na narodnoobrambnem področju v izvoljen odbor ali v trojko (marsikdaj le dvojico), ki je vlekla društveni odbor. Razlik ni bilo med kulturo in športom, med mladinskim krožkom in upravnim odborom odmevnejših ustanov. Pojavila se je krovnost v nasprotju s kulturo članstva. Ko v tem prispevku pravim krovnost, nimam v mislih le dveh najobšimejših organizacij. V mini oblikah je pojem krovnosti prevladal tudi v raznih zvezah, društvih, mestnih okoliših ali v vaseh. Ko se nihče ne Čuti vezan na neko strukturo, ker ne izpolnjuje niti na minimalni ravni osnovnih pogojev pripadnosti, pričakuje, da bo nekdo drugi, v mislih ima »višjega«, poskrbel za narodni obstoj in razvoj. Tisti »višji« spet računa na »višjega« ali »odgovornejšega« in tako naprej do »vrha«. Na »vrhu« pa imajo napihnjen občutek o tem, kako je vse bogato spodaj, ker menijo, da stoji za društvenim odgovornim brigada ljudi. Potem se zgodi, da pade odločitev o veliki akciji, o velikem projektu, o veliki proslavi. Kdor v to ugrizne, se zaprepašCeno zave, da je vse puhlo, da ni tiste mreže, ki jo ima v mislih še iz mladih let. hi vendar v glavnem funkcionira - bo kdo oporekal. Izkušnja mi pravi, da funkcionira, kadar funkcionira, ker se oprimemo vzvoda osebnih prijateljstev in zapriseg iz mladih let in stvar steCe, ker so ljudje v ekipi prijatelji, ne pa zato, ker bi razpolagali z »organizacijo«. Funkcionira, ker smo nekoC plačevali članarino in čutili pripadnost. Tisti, ki sedaj tega ne doživljajo, ne bodo Cez deset let enako poprijeli. Ce se v nekaterih ožjih okoljih še goji čut pripadnosti in ne le servisiranja ljudi - v športu, v knjižnicah, v glasbeni vzgoji itd., je to še vedno premalo, da bi smeli reci, da je to značilnost neke skupnosti. Naša širša skupnost tega ne pozna. Povejmo, da smemo iskati del vzroka za takšno stanje tudi v izbirah, ki so bile storjene, ko so bila zasmehovana tista okolja, ki so na vse navedene pojave gledala strožje, morda tudi neizprosno. Kakorkoli že, prehajamo v obdobje, ko si navideznega Članstva ne bomo mogli privoščiti v tolikšni meri kot doslej. Napor za časopisno zadrugo je le najvidnejši znak novih potreb. Ob vse večjih finančnih težavah ni daleC dan, ko si bomo zaceli šteti dejansko moC članstva, ne le tisto, ki izvira iz zgodovinskih zaslug ali navideznega imidža, zato da si bomo določali parametre podpor. Vem, da ni vpisano Članstvo z vplačanimi letnimi prispevki alfa in omega pri določanju kakovosti in nujnega poslanstva vseh mogočih dejavnosti, pa vendar postaja to eden izmed parametrov. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PISMI UREDNIŠTVU Selekcija za redarje v občini Devin Nabrežina Kaj pa slovenščina? V PD z dne 4.05.97 smo lahko prebrali krajši Clanek/obvestilo, da je občina Devin Nabrežina razpisala javno selekcijo za sprejem v službo občinskih redarjev za določen Cas. »Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev za opravljanje javnih služb diplomo višje srednje šole, vozniško dvoljenje B kategorije ter ustrezno zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju za opravljanje redarske dolžnosti« piše v članku. Mislim, da je po 43 letih od podpisa Londonskega memoranduma in 20 letih od ratifikacije Osimskega sporazuma, ki je od leta 1977 pravnomočni zakon Italijanske republike, skrajni Cas, da se ob raznih selekcijah in natečajih javnih uprav na območju Tržaške pokrajine za sprejem v službo novega osebja, določi del razpoložljivih mest za kandidate, ki morajo obvezno pisno in ustno dobro obvladati slovenski jezik. (Naj mi ne kdo ugovarja, da je to privilegij, kajti prepričan sem, da nobeden ne bi imel nic proti, Ce bi se za ta mesta potegovali tudi Italijani, ki dobro obvladajo slovenski jezik). Ker iz omenjenega sestavka v PD ni razvidno, ali je za del razpoložljivih mest za občinskega redarja predvideno tudi dobro ustno in pisno znanje slovenščine, prosim župana devinsko nabrežinske občine za pojasnilo, za katero se mu že vnaprej lepo zahvaljujem. David Malalan TRST Kulturni dom Danes, 6. t. m. in v Četrtek, 8. t. m., ob 10. uri predstava za Sole: J.W. Grimm »Palček«. Režija Marko Sosič. Danes, 6. t. m., ob 16. uri (red I) »Gledališče skozi Cas«. Sestavil in zrežiral Boris Kobal. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 6. t. m., ob 20. uri (red E) Rossinijeva opera »Šiviljski brivec« (II barbiere di Siviglia). Direktor Julian Kovatchev. Ponovitve: jutri, 7.5., ob 20. uri (red F); Četrtek, 8.5., ob 20. uri (red H); v soboto, 10.5., ob 17. . uri (red DS); v nedeljo, 11.5., ob 16. uri (red D). Pri blagajni Dvorane Tripcovich (urnik 9-12,16-19) je v teku prodaja vstopnic za vse predstave. Gledališče Rossetti - TS Festival Danes, 6. t. m. v Kulturnem domu »Mussolini e il suo doppio« Maria Prosperija; ob 21. uri v gledališču dei Fabbri »La coscienza di Ulisse« Silvia Fioreja; ob 21. uri v Avditoriju Muzeja Revoltella »Fosse piaciuto al ... cielo« Mauri-zia Donadonija. Jutri, 7. t. m., ob 21. uri v Kulturnem domu »Mussolini e il suo doppio«, ob 21. uri v Avditoriju Muzeja Revoltella »Fosse piaciuto al ... cielo«. Za abonente stalnega gledališča je vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dolce«,, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 6. t. m., ob 16.30: gostuje gledališče Carcano iz Milana s predstavo Nina Manfre- GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: v Četrtek, 8. maja, ob 20.45 Hummage Michelangelu An-tonioniju: »Neon«, predstava Anje Medved. dija in Nina Marina »Gente di facili costumi«. Nastopata Nino Manfredi in Lia Tanzi. Režija Nino Manfredi. Za informacije lahko pokličete na tel. St. 390613. BARKOVUE Sirena V Četrtek, 8. maja, ob 20.30: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale. GORICA Kulturni dom V petek, 9. t. m., ob 9. uri Manifestacija za višje srednje Sole v Gorici. Nastop zborov in folklornih skupin iz Avstrije, Slovenije in Nemčije; ob 20. uri Kultura post-PreSeren -Klepet o kulturni ustvarjalnosti Slovencev v Italiji. Prireja Smrek in KGM Gorica.. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega: »Norci iz Helma«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 6. t. m., od 9. do 18. ure »Dnevi slovenskega izobraževanja« (do petka 9. t. m.); ob 19. uri v Kosovelovi dvorani predavanje »Antarktika«; ob 19.30 v Gallusovi dvorani koncert Študentov orgel Akademije za glasbo v Ljubljani. Evropski mesec kulture: v Četrtek, 15. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani otvoritvena slovesnost s Slovensko filharmonijo, Laibach in akademskim pevskim zborom Tone TomSiC. V sredo, 14. t. m., ob 20.30 »Srečanje z avtorji«, gost bo Niko Kavčič in njegova knjiga »Pot v osamosvojitev«. Avtorja bo predstavil prof. Jože Pirjevec. KOROŠKA RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Da bi ne nasedali praznim obljubam lažnih prerokov Spoštovani, pismo uredništvu L.M., objavljeno 30.04.97, me je zelo razveselilo. Kot da bi se binkoštni Sveti Duh tokrat izjemoma spustil predčasno med nas, da nam odpre oCi. Da bi se dotaknil vseh onih, ki se še vedno bojijo biti samostojno misleci osebki in se raje potuhnejo v »komponente« te ali one stranke! Da bi jim omogočil, da bi znova vzljubil svoj narod bolj kot samega sebe! Da bi znova zaznali, da so njihove korenine v slovenstvu, ki ga velja ohraniti, kot so ga nam ohranili naši predniki! Da ne bi več nasedali praznim obljubam lažnih prerokov, temveč bili enotni v stremljenju za obstoj naše že dovolj preizkušene manjšine! S spoštovanjem Mirella Urdih Merkh Fotografsko srečanje štirih dežel Tržaški fotografski krožek prireja fotografski natečaj za fotoamaterje naše dežele, Veneta, Slovenije in Hrvaške. Na izbiro je bodisi prosta kot obvezna tema z naslovom »Umetnosti in poklici, kultura dela«. Kdor izbere prosto temo, lahko pošlje tako fotografije v Cmobeli ali barvni tehniki kot diapozitive, medtem ko je za obvezno temo možna samo Cmobela tehnika. Dela je treba poslati do 10 maja med 18. in 20. uro neposredno na sedeč krožka v UL Zovenzoni 4. Nagrajevanje, razstava prejetih fotografij ter projekcija diapozitivov bo 18. maja ob 11. uri, razstava pa bo odprta do 25. maja po naslednjem urniku: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih od 11. do 13. ure. Za dodatne informacije lahko kličete na tel. 635396. Kenka Lekovič po koprski TV Po koprski televiziji bo drevi ob 20.45 oddaja »Govorimo o...«, ki jo vodi Maurizio Bekar. Drevišnji gost bo reska pisateljica Kenka Leko-vič, ki bo obravnavala vprašanja razpada socialistične Jugoslavije, narodne identitete, mladih, družbene emarginacije TINJE Dom prosvete Sodalitas: danes, 6. t. m., ob 19.30 koncert »Harfa, violina, klarinet«. DUNAJ Klub Concordia (Bankgasse 8): jutri, 7. t. m., ob 11. uri predstavitev knjige B.K. Steinerja »Koroška - podzemeljska srečanja«. RIKARJA VAS VeCnbamenski center: jutri, 7. t. m., ob 20. uri koncert bratov smrtnik in tria Korenika -Utrinki s turneje po Argentini. VOGRČE Pri Florjanu: v Četrtek, 8. t. m., ob 19.30 koncert Nastopajo Oktet Suha, vokalna skupina Vox, DZ Nomos iz Škocjana, otroški zbor VogrC. ŠENTJANŽ V ROŽU K & k center: v soboto, 10. t. m., ob 20. uri »Večer domačih umetnikov«. CELOVEC Dom glasbe: v soboto, 10. t. m., ob 20. uri slavnostna akademija ob 40-letnici Slovenske gimnazije. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, VVagnerja in von VVeberja. Gledališče Miela Triestango in Piazzola: V nedeljo, 11. t. m., ob 21. uri koncert posvečen glasbeni ustvarjalnosti sodobnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Nastopa kvintet Triestango v zasedbi: Maurizio Marchesich (bandeneon), Carla Agostinello (klavir), Stefano Furini (violina), Fabian Perez Tedesco (vibrafon in tolkala), Angelo Colagrossi (kontrabas). OPČINE Prosvetni dom - SKD Tabor V soboto, 10. t. m., ob 21. uri koncert skupine »Paolo Paolin e i rocciosi«. GORICA SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 17. t. m., ob 19.30 »Dobar večer, tu Srednja glazbena skola Pavel Markovec Zagreb«. TRŽIČ Občinsko gledališče Zadnji koncert bo v petek, 9. t. m., ob 20.30. Nastopili bodo Voci bulgare »Angelite«, Huun-Huur Tu, Sergej Starostin, Mikhail Alperin. RAZSTAVE TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Umik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3): do 21.5. razstavlja Claudio Cerni-goi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bmna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar N. Zavagno. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 20.5. razstavlja Claudio Cosmini. REPEN Kraška hiša: na ogled je razstava Maria Magajne »S fotografskim aparatom po repenta-brski občini«. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij | Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih | od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni dom: v Četrtek, 8. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave goriškh umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova 3): do 17.5. je na ogled razstava Franceta Miheliča. Umik: od torka do petka 10-12, 14-17, ob sobotah in nedeljah 15.18. PORTOROŽ Avditorij - Bela dvorana: odprta je razstava obalnih likovnikov. KOROŠKA______________________ CELOVEC Galerija v mestni hiši do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Deželna galerija: razstavlja Fabio Mauri. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ROŽEK Galerija Šikoronja: do 11.5. razstavlja Alfred HrdliCka. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. PRED NEDELJSKO BALOTAŽO ZA NEPOSREDNO IZVOLITEV ŽUPANA llly odraz Trsta, ki nasprotuje vračanju v pretekle čase Bertinotti: Za SKP se je volilna kampanja v bistvu že končala Podobno kot pred štirimi leti (spopad Illy-Staffieri) bo v nedeljo Trst spet izbiral med odprto in zaprto usmeritvijo, med pogledom naprej in nazaj. Če bo zmagal Riccardo Illy bo lahko njegova uprava nadaljevala z že začrtanim delom v korist sožitja in razumevanja med vsemi mestnimi komponentami, če bo prevladal Adalberto Donaggio bodo o usodi Občine odločali razni Camberji in Menie. Zelo pomembni bodo v nedeljo glasovi volilcev Severne lige in pa predvsem Stranke komunistične prenove. Njen vsedržavni tajnik Faust o Bertinotti je vCeraj poudaril, da se je volilna kampanja za SKP zaključila. To velja za Milan in Trst, kjer sta Aldo Fumagalli (kandidat Oljke v Milanu, op. ur.) in 11-ly zavrnila volilno povezavo s komunisti, medtem ko je v Turinu prišlo do sodelovanja med levo sredino in SKP. Bertinottijeve besede pomenijo, da SKP pri nas gotovo ne bo pozvala svojih volilcev, da bojkotirajo nedeljsko balotažo. O zadržanju SKP bo drevi odločal strankin pokrajinski odbor, ki vsekakor dobro ve, da bo del volilcev (predvsem slovenskih) podprl II-lyja. In to tudi iz razloga, da bi morebitna Donaggiova zmaga odprla pot fašistom na krmilo Občine, upoštevajoč dejstvo, da je Finijeva stranka na Tržaškem le kontinuiteta fašistične MSI. Simpatije do Illyja kaže tudi pokrajinski tajnik Severne lige Massimilia-no Coos, ki je odgovornost za volilni poraz svoje stranke naprtil Umbertu Bossiju ter njegovim napadom na Trst in Tržačane. Coosu, ki tvega izključitev iz Lige, so izrazili solidarnost mnogi krajevni ligaški voditelji, ki menijo, da mora stranka še naprej zagovarjati pravice slovenske manjšine. Balotaža bo samo v nedeljo, ko bodo volišCa odprta od 7. do 22. ure. Na vo-lišCa je treba z veljavnim osebnim dokumentom in z odrezkom volilnega potrdila. Kdor ga je izgubil, ga lahko dvigne na volilnem uradu v PalaCi Co-stanzi. V nedeljo lahko gredo na volišCa tudi volilci, ki 27. aprila niso volili. Na soočenju llly uprt v razvoj, Donaggio pa v preteklost Poceni in tudi žaljiva volilna kampanja desnice Kdo je kriv, da je v Trstu manj kupcev iz držav nekdanje Jugoslavije? Illy paC. Kdo spodbuja redarje, naj tjavendan delijo globe avtomobilom onkraj meje? Bivši župan vendar, ki je tudi odgovoren, da so mnogi mladi Slovenci -spričo krize trgovskega sektorja - ostali brez dela. V to je prepričan predsednik Združenja trgovcev Terezijanske četrti in kandidat Nacionalnega zavezništva Francesco Giannella, ki poziva Slovence, da v nedeljo podprejo Adalberta Donaggia. Kaj je nekaj dvojezičnih tabel na Krasu proti nekaj tisoč izgubljenih delovnih mest, se še sprašuje nadebudni trgovec, ki je prepričan, da bo Trst zaživel le z zmago Donaggia. Mi pa smo prepričani, da se bo v primeru prevlade desničarskega kandidata zgodilo prav nasprotno. Trst se bo vrnil v zelo temne Staffie-riejeve Čase; z majhno razliko, da so bili takrat fašisti (Čeprav le formalno) v opoziciji, tokrat pa bodo zastopniki Finijeve stranke sestavni del večine in bodo, kot se dogaja na Pokrajini, imeli glavno besedo v občinskem odboru. Giannella zganja le poceni volilno demagogijo in škoda, da ne omenja svojega somišljenika Roberta Me-nio, ki napoveduje dva tisoč popravkov na zakonski osnutek za zaščito Slovencev. Giannella snubi slovenske volilce, Sergio Dressi pa volilce SKP, ceš da je Finijeva stranka zelo občutljiva za socialna vprašanja. Tudi volilci Komunistične prenove pa dobro vedo, kaj bi se zgodilo, Ce bo za župana izvoljen kandidat Pola svoboščin. Dovolj je, da pogledajo na Pokrajino in ocenijo »bleščeča« stališča, ki jih je o manjšini, sožitju, antifašizmu, slovenskih šolah itd. zavzel Codarinov odbor. Da je stališče Giannelle žaljivo do Slovencev je prepričan predstavnik D SL Igor Dolenc. To dokazuje, da smo Slovenci za nekatere dobri le za spodbujanje trgovskih poslov, vse ostalo pa jim je deveta briga. Poziv kandidata Finijeve stranke - pravi še Dolenc - naj bo v opomin tudi tistim Slovencem, ki mislijo, da med Illyjem in Donaggiom pravzaprav ni nobenih razlik. Razlike med njima so nasprotno zelo izrazite. Donaggio je kandidat, ki gleda nazaj, Illy pa kandidat, ki gleda naprej. Sinočnje soočenje med Riccardom Illyjem in Adal-bertom Donaggiom, ki so ga na Pomorski postaji priredili Slovensko deželno gospodarsko združenje, Zveza obrtnikov in vsedržavna zveza obrtništva in malih podjetij, je bilo zelo pouCno za boljše poznavanje obeh kandidatov. Medtem ko je kandidat desnice v glavnem napadal dosedanjega župana in njegovo upravo, je Illy dokazal, da ga zanima predvsemprihodnost, Čeprav ni ostal ničesar dolžan svojemu tekmecu. Donaggio je pokazal, da se boji velikih izzivov bodočnosti, kot npr. vstop Slovenije v Evropsko unijo, II-lyju pa ne manjka poguma za ambiciozne načrte. Dosedanji župan je ob obravnavi v glavnem gospodarskih vprašanj, dal vtis, da boljše pozna probleme od kandidata Pola svoboščin. Med razpravo je Illy vseskozi govoril o svojem programu in o svojih načrtih, Donaggio, zlasti ko se je znašel v težavah, pa se je zatekal v vsedržavno politiko. Ko ga je moderator soočenja (novinar Piccola Ful-vio Gon) vprašal, kaj meni o gospodarski situaciji v mestu, je Donaggio marsikatero krivdo naprtil Prodijevi vladi, Ceš da povzroča Italiji in torej tudi Trstu le škodo. Illy se ni spustil na to raven, niti takrat, ko je kandidat desnice prav pri obravnavi ekonomskih tem omenil bolnišnico, kot da bi bila to ustanova, ki jo je treba obravnavati s klasičnimi ekonomskimi merili. Donaggio je izrazil prepričanje, da bo morebitni vstop Slovenije v Evropsko unijo prinesel Trstu veC težav kot prednosti in olajšav. Omenil je uvozno-iz-vozna podjetja in trgovino na drobno. Zaskrbljenost je v marsičem upravičena, je podčrtal Illy, Trst pa res ne bo ustavil zgodovine. Vzpostaviti bo moral nov odnos do zaledja, njegove gospodarske strukture se bodo morale prilagoditi novostim, kar velja še posebno za trgovski in trgovinski sektor. Illy je dokazal, da verjame v to, kar govori in da bo nadaljeval na poti, ki jo je začel pred štirimi leti. Drugače pa je pri Donaggiu, ki ga, z razliko od Illyja, bremenijo močni strankarski pritiski in interesi, posebno nacionalnega zavezništva, ki sedaj o nekaterih stvareh previdno molči, v primeru zmage desnega kandidata, Pa bo naenkrat dvignilo glas. PRI KONZORCIJU MIB Razpisali 16 štipendij za sodelovanje na 8. tečaju Tržaški konzorcij MIB, menežerska šola, h kateri so poleg številnih podjetij pristopile tudi razne univerze (iz Trsta, Vidma, Benetk, z Dunaja, iz Bologne in z Reke) daje na razpolago skupno 16 štipendij za obiskovanje 8. izvedbe teCaja »Master in International Business« (akreditiorani master ASFOR). TeCaj traja skupno 12 mesecev (od septembra 1997) in je namenjen 40 italijanskim in tujim diplomirancem. Na razpolago je 8 štipendij po 18 milijonov lir. Od teh so štiri namenjene diplomirancem iz držav Srednje in Vzhodne Evrope, katerim bodo krili vse stroške sodelovanja. Osem štipendij pa bo po 9 milijonov lir, s katerimi bodo stroške krili le delno. Štipendije bodo podelili na podlagi ocene, ki jo bo posamezni kandidat prejel pri selekciji, pri Čemer bodo upošte- vali tudi navodila podjetij sponsorjev. Master, med katerim bodo posredovali vse potrebno znanje za vodenje podjetja na mednarodni ravni (menežerstvo, finance, marketing, organizacija podjetja, mednarodne zveze, globalna konkurenca itd.), vključuje tudi trimesečno obdobje (stage/project work), ki ga bodo udeleženci prebili v nekem podjetju v Italiji ali v tujini. Zaniteresirani morajo ustrezne prošnje za pristop k teCaju, h kateremu bodo prepuščeni po ustreznih selekcijskih izpitih (junija letos), predložiti do 31. maja. Za vsa potrebna pojasnila se lahko neposredno obrnejo na Konzorcij MIB, Ul. VVeiss 15 v Trstu (tel. 5708021; fax 5708031; e-mail: mib-@univ.trieste.it, stran WEB: http://www. spin. it./mib.) Predstavitev biografije Bruna Sanguinettija Danes ob 18. mi bodo v knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 (1. nadstropje) predstavili biografijo Bruna Sanguinettija »La storia di Bruno«, ki jo je napisala hci Paola. Knjigo je nedavno izšla v zbirki »Italijansko odporništvo« pri milanskem založniku Vangeli-sta. Sanguinetti je zrastel v našem mestu, bil je prijatelj Sabe ter eden najvidnejših predstavnikov odporništva v Firencah. Za vstop je potrebno vabilo, ki ga dvignemo pri blagajni knjigarne. Časopisi na šolah Odbor garantov FJK za informacijo o mladoletnikih in Časnikarsko združenje FJK prirejata »forum« na temo »Časopis v šoli, sredstvo za družbeno rast in solidarnost«. »Forum« bo 9. maja v Časnikarskem krožku s pričetkom ob 10.30. NOVICE »Čiščenje zidov« pri Sv. Jakobu Danes popoldne bo skupina mladih pripadnikov Združenja Razzismo stop, Odbora za nepriznane pravice in Radia Balkan izvedla »antinacistiCno in protirasisticno pobudo«; napovedali so, da se bodo zbrali ob 16. uri na Šentjakobskem trgu in počistili z zidov šentjakobskega rajona kljukaste križe in druge fašistične in rasistične napise. Po tej »Čistilni« akciji bo v Četrtek ob 18. uri v gledališču Miela javno zborovanje o vprašanju naraščanja fašističnih provokacij in nasilja v Trstu. Benečani zmagali na regati Katterpullen Reprezentanca navtične šole iz Benetk je zmagala letošnjo Katterpullen, veslaško regato z rešilnimi čolni, ki so jo priredili v okvira »Jadranskega pobratenja«. V finalni regati so beneški dijaki za las premagali mlade mornarje z Reke (7 sekund zaostanka na 800 metrih dolgi progi), tretji so bili dijaki navtične Sole iz Bakarja, četrti pa slovenski dijaki šole iz Portoroža. Peto mesto so osvojili dijaki tržaške navtične šole, za njimi pa še dijaki iz Termolija, Ancone in Brindisija. Vsem so podelili nagrade, ki so jih izročili podžupan Damiani, predsednik deželne veslaške organizacije Deganello in hrvaški konzul SilobrCiC. Natečaj za poletno središče v devinsko-nabrežinski občini Devinsko-nabrežinska občinska uprava je razpisala javni natečaj za dodelitev delovanja v poletnem centru, ki bo julija in avgusta. Razpis je izobešen na občinski deski, za inforamcije so na razpolago na tel. številki 6703208. Prošnje je treba predložiti do 12. ure 19. maja letos. Dražba za nakup papirja za fotokopirne stroje Občina Devin-Nabrežina obvešCa, da bo dne 26. maja 1997 ob 10. uri javna dražba za nakup papirja za fotokopirne stroje in za računalniške tiskalnike in za nakup raznih pisarniških potrebščin. Zainteresirani se lahko obrnejo za navodila na Občino Devin Nabrežina - Nabrežina Kamnolomi 25 - Ekonomat tel. 040 6703321", kjer je na razpolago izvod celotnega razpisa in celota pogodbenih pogojev. Občinsko knjižnico bodo odprli 9. maja Zaradi vzdrževalnih del, popravil in notranje reorganizacije so vCeraj zaprli občinsko knjižnico. Ponovno jo bodo odprli v petek, 9. t.m., z običajnim umikom (8.30 -13.30 in 15.30 - 20. uri). Dela v občinski knjižnici potekajo istočasno s posegi za ustanovitev muzeja Svevo, tako da bi skrajšali roke in z njimi zmanjšali nevšečnosti za uporabnike. Realizacija muzeja Svevo pa bo omogočila valorizacijo pomembnega dela kulturnega bogastva v mestu. Danes zasedanje v muzeju Revoltella V muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 bo danes popoldne (ob 16. uri) zasedanje na temo »Adolfo Venturi in rojstvo umetnostne zgodovine v Italiji«. Predaval bo prof. Giacomo Agosti z Akademije Brera. Zasedanje organizirata tržaška univerza in institut za umetnostno zgodovino v sodelovanju z muzejem Revoltella. Zasedanje o sankcijah V Veliki dvorani tržaške univerze (Trg Evropa 1) bo jutri zjutraj (od 9. do 13. ure) mednarodno zasedanje, na katerem bo govor o kazenskih sankcijah. Srečanje prireja pravna fakulteta tržaške univerze, udeležili pa se ga bodo predstavniki raznih univerz iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Javni natečaj za 10 delovnih mest Tržaška občina je razpisala nateCaj za 10 delovnih mest, in sicer za »tehnične inštruktorje delavske koordinatorje«. Natečaja se lahko udeležijo bodisi italijanski državljani kot državljani držav Evropske unije, ki imajo vozniško dovoljenje (vsaj B kategorije), diplomo o opravljeni maturi in niso še dopolnili 41. leta starosti (razen z zakonom predvidenih izjem; za osebe, ki so že zaposlene v javni upravi, ni nobene omejitve). Prošnjo na posebnem obrazcu morajo zainteresirani vložiti neposredno v uradu za protokol (občinska palača na Trgu Unita 4 do 12. ure 6. junija letos) ali pa jih poslati s priporočenim pismom (v tem primeru bo veljal datum poštnega žiga). Za kopijo razpisa natečaja lahko zaprosimo po pošti, obrniti se moramo do Občine Trst - urad za razpise, 3. sektor - osebje, Trg Unita 4, priložiti pa moralo znamke v vrednosti 5 tisoC lir (za poštne stroške). Podrobnejše informacije lahko dobimo tudi po telefonu (urad za osebje: 6754312 -6754757; urad za stike z javnostjo: 6754850). Pre-selekcije bodo 25. junija ob 10. uri v tržaški športni palači v Ul. Visinada 7. ZGONIŠKA OBČINA / SPOMINSKA SVEČANOST_ Spomenik padlim kažipot v prihodnost Poudarjena aktualnost vrednot za katere so padli Kot veleva vsakoletna tradicija so se tudi letos v zgoniski občini poklonili spominu padlih v NOB. V soboto zveCer je potekal množični noCni pohod okrog vaških spomenikov v občini, ki ga je občinska uprava priredila v sodelovanju s krajevnimi, športnimi in kulturnimi društvi. Udeležilo se ga je preko sto ljudi, zaključil pa se je v prostorih kulturnega društva RdeCa zvezda v Saležu ob toplem Čaju in prijetnem vzdušju. V nedeljo zjutraj pa se je v Zgoniku pred občinsko stavbo ob res naklonjenem sončnem vremenu odvijala osrednja proslava ob 52. obletnici osvoboditve. Kot običajno jo je o tvorila godba na pihala s Proseka, ki jo vodi kapelnik Aljoša Starc. Ob spremljavi godbe so predstavniki občinske uprave in raznih organizacij položili vence na spomenik padlim. Nato so nastopili osnovnošolski otroci iz šol 1. maj 1945 in Lojze Koko-ravec - Gorazd s svojimi recitacijami in petjem. Glavni govor sta imela županja Tamara Blažina v slovenščini in senator prof. Fulvio Camerini v italijanščini. Slednji je poudaril predvsem pomembnost objektivnega ocenjevanja zgodovinskih dogodkov. Spomnil se je besed zgodovinarja profesorja Miccolija ob proslavi v Rižarni, kjer je dejal, da se ne moremo zaustaviti samo pri letu 1945 in istovetiti fojbe z Rižarno, kajti pri nas so' se fašistične grozote pojavile že v dvajsetih letih. Blažinova je podčrtala predvsem aktualnost vrednot, za katere so naši ljudje v drugi svetovni vojni žrtvovali svoje življenje in na katere v našem vsakdanjem življenju vse Spominska svečanost pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku (f. KROMA) PADRIČE / V RAZISKOVALNEM CENTRU Zaposlitev pod drobnogledom Predstavili knjigo o težavah zaposlovanja Možne so nove oblike zaposlovanja, kot tudi nove spodbude in možnosti za podjetnike. To je mnenje odgovornih Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Pa-driCah, ki so vCeraj javno predstavili knjigo “Per-corsi occupazionali nell’ Italia degli anni ’90” (“Poti zaposlovanja v Italiji v 90. letih”), v kateri je med drugim govor o raznih možnih odnosih med delavci in delodajalci, o alternativnih oblikah dela (glede na trajnost dela, umik itd.), o pobudah za podjetništvo, za neodvisno delo, združenja “no profit” idr. Knjigo, ki so jo napisali Nicola Archidiacono, An-tongiulio Bua, Massimo lesu in Fabio Petracci, je uvodoma predstavil predsednik centra Domenico Romeo, po katerem so se v zadnjih letih razvile nove oblike zaposlovanja, obenem pa je po njegovem vprašanje v tem, kako se zaposliti »na drugačen način.« Zaradi tega, je povedal, so po večmesečnem delu izdali knjigo, ki lahko predstavlja tudi »zanimivo sredstvo za porast zaposlovanja.« Nove “poti”, kot je dejal Archidiacono, lahko privedejo do »dinamičnega, ne več statičnega dela.« Gre v bistvu za alternativne oblike pogodb, ki bi “oblikovale” delovno pot delavcev. Nekatere od teh pogodb so že v fazi preučevanja. Kot je povedal Bua, ne »obstaja samo en naCin prepogosto pozabljamo. Kot primer je navedla polemike glede albanskega vprašanja, ki so odjeknile tudi v naših krajih. Namesto da bi se predajah individualizmu, bi morali pripomoči k ustvarjanju bodoče družbe, v kateri naj bi ne bilo prostora za rasne, narodnostne, spolne, jezikovne in verske diskriminacije. Ob zvokih godbe na pihala so nato nastopih mladi amaterske dramske skupine Kulturnega društva RdeCa zvezda, ki so brali verze Menarta, Kosovela in Gradnika ter odlomek in Dnevnika Ane Frank. Moški pevski zbor RdeCa zvezda je pod vodstvom Rada Milica ubrano zapel tri pesmi. Proslavo je slovesno zaključila godba na pihala. Vse udeležence pa je v prostorih zgoniške osnovne šole pričakovala še zakuska, (bis) BOLJUNCU / POBUDA FRIZERSKEGA SALONA ZA SKLAD M. CUK Pestra dobrodelna prireditev NOVICE Nadaljuje se Festival sodobne dramatike Dokaj pester program letošnje, druge izvedbe Festivala sodobne dramatike, ponuja danes nov naslov, in sicer delo Fosse piaciuto al cielo (Ko bi bilo pogodu nebu), ki ga je napisal in v katerem nastopa Maurizio Donadoni. Predstava, ki je prejela nagrado Riccione ATER 1991, bo na sporedu drevi in jutri v avditoriju muzeja Revoltella, obakrat ob 21. uri. Gre za veselo predstavitev sveta gledališčnikov, tistih, ki se prej srečujejo s kopico težav kot pa z obilico slave in denarja. Vsekakor pa bosta danes v okviru festivala, ki ga prireja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, na sporedu še dve predstavi. V Kulturnem domu bodo ob 18. uri ponovili delo Maria Prosperija Mussolini e il suo doppio (Mussolini in njegov dvojnik), ob 21. mi pa bodo v gledališču dei Fab-bri spet predstavili Fiorejevo delo La coscienza di Ulisse (Odisejeva vest). Filmi v Mleli V tem mesecu bodo v gledališču Miela v sodelovanju s filmskim krožkom Cappella Underground predvajah vrsto zanimivih filmov iz zadnjih sezon. Gre za filme, ki si jih je po oceni organizatorjev vredno ogledalti v drugo oz. bi jih moral vsaj enkrat videti vsakdo. Najprej bo na vrsti Car-penterjev Beg iz Los Angelesa (ZDA ’96), ki ga bodo predvajali jutri in v petek. Naslednji teden, in sicer v ponedeljek, sredo in petek, bodo predstavili dva filma: Cronenbergerjev Crash (Kanada ’96) in Stih alive (ZDA196) VValterja Hilla. V soboto zvečer smo v občinskem gledališču v Boljuncu doživeli posebno prireditev: pod naslovom New Look so se na odru in pod njim predstavile najrazličnejše skupine, od plesnih v slogu diskokluba in standardnih latinskoameriških plesov, do pevskih, kot sta 2PS S tu ledi in Tržaški oktet, od zabavnega monologa venderigle Tonce, ki je tokrat nastopila brez drugje zadržane prijateljice Vanke, do modnega defileja nočnega perila. Vse to je ob povezovanju Alde SosiC in Melite Malalan popestrilo prikaz različnih ženskih in moških pričesk boljunske-ga frizerskega salona Ceci-lie Melchionna, ki si je tovrstni veCer zamislila in ga nekako priredila v dobrodelne namene za Sklad Mitja Cuk. Poleg občinstva je svoj delež dala še krajevna uprava, ki je prireditvi dala svoje pokroviteljstvo. Frizerski salon posluje od lanskega novembra v starem predelu Boljunca, v Veliki ulci, njegova lastnica pa že nekaj let živi v vasi. Nepoznavanje domaCe govorice ji ni predstavljalo ovire, saj se je lepo uživela v vaško skupnost. Svojo dejavnost, ki jo postavlja stalno v stik z ljudmi, usmerja ne samo v goli posel, temveč tudi v človekoljubne namene, saj je za le-te zelo občutljiva. Prizadeva si, da bi bilo strankam v njenem salonu Čimbolj prijetno in da bi se ob pričeskah, striženju in barvah za lase spregovorilo tudi o takih problemih, ki so večkrat postavljeni na rob dogajanja. Prav to jo je spodbudilo, da je k sodelovanju pri organizaciji sobotne priredite pritegnila tako lepo število ljudi in upati je, da ne bo ta edina, temveč prva v seriji podobnih dobrodelnih pobud. zaposlovanja,« zato so v knjigi nakazana različna sredstva oz. možnosti povečanja števila delovnih mest. »V tem okviru bo odvisno od podjetij in posameznikov, Ce bo prišlo do sprememb oz. pobud,« je povedal in kot primer navedel “paket Treu”, ki med drugim predvideva mpžnost ustanovitev zadrug s samo tremi elani (ni obvezna ustanovitev upravnega sveta), spreminja pa tudi način dodeljevanja štipendij. Za Petraccija je problem zaposlovanja zelo obširen, saj je med drugim odnos “povpraševanj e-ponudba” zelo slab. Gre tudi za normativne težave, ki ne dopuščajo mladim takojšnjega pristopa do stvarnosti dela. Namen knjige, je dejal, je prav pomagati novemu rodu v tem smislu. O pravno-birokratskih zapletljajih je spregovoril lesu, po mnenju katerega cena dela predstavlja za podjetnike najveCjo oviro. O tem je v knjigi govor, toda avtorji se niso spustih v analizo neštetih birokratskih problemov. »Pravni normativi so zastarele, novosti je malo, dialog z javnimi uradi je težak,« pravi lesu, vse to pa demoralizira podjetnike, kar ne spodbuja odnosa med povpraševanjem in potiudbo. Predsednik centra Romeo upa, da bo predstavitev knjige sprožila vrsto srečanj o tej tematiki (prvo bi rad organiziral z Združenjem industrij-cev), obenem pa, da bi kdo finansiral njihove pobude. Aljoša Gašperlin IZŠLA ŠE ENA ŠTEVILKA GLASILA SKLADA MITJE ČUKA Škrat o športu »Škrat« - glasilo »Sklada Mitja Cuk« je tokrat izšlo z nekoliko zamude, vendar je njegova vsebina tako pestra in aktualna, da je prav, Ce jo zabeležimo. Tokratna številka je posvečena gibalni vzgoji, športu in agonizmu v otrokovem razvoju. V njej so objavljena mnenja zdravnikov, nekaj podatkov o športu v preteklosti, mnenja trenerjev, pa še vprašanja za starše in športnike. »Zanimalo nas je, kaj je pravzaprav šport in kaj naj bi bil danes, kaj je bil v preteklosti. K razmišljanju nas je spodbudilo branje kratkega Članka v neki znani tuje reviji o enotnem zdravniškem mnenju, da športna dejavnost v otrokovem in mladostnikovem razvojnem obdobju pusti na organizmu negativne posledice. Lahko pa ima seveda tudi zelo pozitivne,« je zapisala v uvod- niku Jelka Cvelbar. Številka, v kateri se s svojimi prispevki oglašajo razni strokovnjaki s tega območja, odgovarja na številna vprašanja, ki so za poznavanje te tematike izredno pomembna. V glasilu se poleg uvodnega Članka oglašajo Valentina Destri s prispevkom o razvojnem obdobju, Stanka Cuk o mladostnikovi identiteti, zdravnica Ljubica VuCe-lic - Zavrnik o poškodbah v športu, Tanja Tomažič s člankom »Nogomet je veC kot igra z žogo«, Branko Lakovič, ki je pripravil intervju s profesorjem telesne vzgoje Bojanom Pavletičem, Jelka Cvelbar, ki se je pogovarjala z Ivanom Peterlinom o stvarnosti in željah za našo športno dejavnost, pa še Branko Lakovič o mnenju naših mladih športnikov glede slovenskega športa. Sledijo še zanimivi članki, kot na primer »Pregled športnega udejstvovanja mladih na Tržaškem«, za nižje šole, s Članki, ki nosijo naslove »Narodnostno vprašanje« in »Trener tudi profesor«, članek Branka Lakoviča na temo, kaj pomeni biti temer in pa Zdravstvo in šport. Tudi rubrika o znamkah je namenjena športu, vodi pa jo Peter Suhadolc. Suzi Pertot je prispevala članek na temo »Preobremenje-vanje otrok«; številko pa zaključujeta še dva prispevka o atletiki, kot »kraljici« športa in Članek o Specialnem športu za specialno olimpiado. N.L. Arheologija spomina V krožku Zavarovalnice Assicurazioni Generali bodo danes popoldne ob 17.30 odprli razstavo del tržaške slikarke Nelde Stravisi. Poleg operet še ples in musical Za začetek Leharjeva Vesela vdova Tri klasične in zelo priljubljene operete v prenovljenem gledališču-Verdi in tri plesno-glasbene predstave v dvorani Trip-covich: to je letošnja glavna ponudba mednarodnega operetnega festivala, ki so ga pred nedavnim preimenovali v Trieste Ope-retta (Trst opereta). Operni hiši Verdi, ki je glavna nosilka pobude, je namreč na pomoč priskočil Sklad CRT, ki si med drugim zavzema, da bi kulturna prireditev zadobila širši okvir s tem. Tako bodo lahko letos, kljub težavam, v katerih se nahajajo vsa italijanska operna gledališča, predstavili kar štiri produkcije (tri operete in koncertno izvedbo sklad iz znanih musicalov) in dve pretežno plesno uravnani predstavi. Kot je na včerajšnji predstavitveni konferenci poudaril supe-rintendant Verdija Jorio, so se letos za povratek v domačo hišo odločili za klasične operete, večje novosti pa se obetajo za naslednjo izvedbo, še zlasti, če bo odziv dober, kot si obetajo. Letošnji festival bo 28. junija v prenovljenem Verdiju uvedla nova postavitev ene najbolj znanih operet, in sicer Lebarjeve Vesele vdove. Režijo in koreografijo so zaupali velikemu mojstru tega žanra Ginu Landiju, med izvajalci pa je veliko mladih pevcev. Se preden se bodo iztekle vse ponovitve nesmrtne vdove (vsako opereto bodo izvedli šestkrat), bo na tehnološko izpopolnjenem odru Verdija začela nastopati Kalmano-va Kneginja čardaša, ki so jo prav tako zaupali Ginu Landiju. Tretja bo na spo- Včeraj so predstavili program operetnega festivala FESTIVAL OPERETE / PREDSTAVILI PROGRAM r LJUBLJANA / V CANKARJEVEM DOMU n NA OPČINAH Dnevi slovenskega izobraževanja Plakat in video Dijaškega doma V ljubljanskem Cankarjevem domu bodo od danes do petka Dnevi slovenskega izobraževanja. Na prireditvi, ki bo pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in šport, bo sodeloval tudi tržaški Dijaški dom S. Kosovel, in sicer s plakatom, ki prikazuje delovanje Doma, ter z video posnetkoma o življenju v Domu in o lanskem odkritju spomne-nika Srečku Kosovelu v Ljudskem vrtu. Vsakoletna predstavitev dejavnosti slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, Sol za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, slovenskih vzgojno-izobraževalnih organizacij v zamejstvu, dijaških domov, društev, klubov, izobraževalnih in interesnih organizacij je ena izmed pomembnejših popularizacijskih dejavnosti slovenske vzgoje in izobraževanja, piše državna sekretarka mag. Teha Valenčič v predstavitvi ljubljanske pobude, in med drugim navaja, da je v štirih letijh na prireditvi Dnevi slovenskega izobraževanja sodelovalo več kot 400 vzgojno-izobraževalnih zavodov in organizacij; razstavljale so na 4.000 kv. metrih razstavne površine, v programskem delu pa so pripravile približno 400 strokovnih in kulturnih dogodkov, udeležilo se jih je več kot 40.000 obiskovalcev. Na letošnji prireditvi bo v sedmih dvoranah Cankarjevega doma več kot 100 strokovnih prireditev, predavanj, predstavitev in pedagoških delavnic; na ogled bodo tudi učbeniki, priročniki, učila in oprema. Razstavo bodo odprli danes, na ogled pa bo do do petka od 9. do 18. ure. Danes o knjigi Neve Lukeš Preproste in jasne besede, s katerimi nam je novinarka Neva Lukeš v svojem knjižnem prvencu skozi svoja doživljanja približala življenje naše skupnosti, dosegajo svoj cilj: naši ljudje so jim preko kulturnih društev pozorno prisluhnili. Številna društva so namreč že poskrbela za predstavitev njene knjige »Delčki našega vsakdana« in nekatera to še bodo. Prav danes ob 20.30 je na vrsti Knjižnica Finko Tomažič in tovariši, kjer bosta ob pesmi zborov Tabor o knjigi spregovorila Damia-na Ota in Danilo Japelj. redu ena najbolj znanih italijanskih operet, in sicer Dežela kragulj čkov Carla Lombarda, ki jo bo režijsko in koreografsko pripravil Roberto Croce. Kljub veliki pridobitvi, se pravi posodobitvi zgodovinskega gledališča Verdi, pa bodo prireditelji operetnega festivala še uporabljali dvorano Trip-covich. V njej bodo predstavili dve zelo zanimivi plesni predstavi, in sicer nastop velike francoske interpretke Zizi Jeanmaire in večer tanga Milonga Boulevard v izvedbi skupin Nueva Compagnia Tangueros in Orquesta Co-lor Tango. Med tema predstavama bo na vrsti še koncertna izvedba skladb in znanih musicalov Broadway Memories z orkestrom gledališča Verdi in solisti. Med spremnimi pobudami velja omeniti še kratek niz posvečen italijanski popevki v letih ’20 in ’30, ki se bo preko štirih večerov odvijal v avditoriju muzeja Revoltella. MAJENCA / PRIPRAVE NA VELIKO PRAZNOVANJE Čiščenje dolinskih ulic in trgov V soboto zjutraj je bilo po Dolini kar živahno: vaščani in vaščanke so se namreč zbrali, da počistijo vas pred velikim praznovanjem, ki Dolino čaka ta konec tedna. Skupine prostovoljcev so se razkropile na vse strani, zavihali so si rokave in v enem dnevu prečesali številne vaške ulice in trge. Od Sije do Suhorij, čez Gorico in Klužo po Sanci in do Križca je sedaj vse očiščeno: ob cestah ne raste več divja trava, zelene površine so pokošene, cestni jarki in vodna korita ščiščeni. Pobuda vaških organizacij se že drugo leto zvrsti pred majenco, z namenom, da vas ponudi svoje najlepše lice obiskovalcem ljudskega praznika. Po postavljanju topola, ki je vsako leto na vrsti na prvomajski predvečer, je sedaj prvi prireditveni dan petek, 9. t. m. Ob 20. uri se bo v dvorani Albina Grmeka v Mladinskem krožku začela pokušnja vin z ljudskim ocenjevanjem. Ob isti uri je na vrsti tudi odprtje razstav, ki spremljajo letošnjo majenco. V Torkli bodo na ogled fotografije Maria Magajne, ki je za to priložnost izbrskal iz svojega bogatega arhiva slike pod maji od leta 1955 do lani. V cerkvici sv. Martina pa bodo razstavljali umetnostni obrtniki in pa domači likovniki. Pobudnika razstavnih prireditev sta poleg fantovske in dekliške še dolinsko KD Valentin Vodnik in Slovensko deželnio gospodarsko združenje. V soboto, 10. t. m., bo ob 18.30 na vrsti uradna otvoritev letos že 41. občinske razstave vin, vso noč pa bomo doživljali postavljanje maja. Nedeljski kulturni spored obsega letos koncert Pihalnega orkestra Breg in narečni kabaret Vanke in Tonce s sodelovanjem godčevske-ga Tria Venturini. Po prvem plesu parterjev in parterc bo v nedeljo igral Kraški kvintet, v ponedeljek pa ansambel Califomia. V torek se bo majenca zaključila s tradicionalnim podiranjem maja. (dam) BOLJUNEC / OBČNI ZBOR SKD FRANCE PREŠEREN Glavni dmšlveni cilj je vključevanje mladih Ponovna oživitev dramske skupine in pevskega zbora, razširitev članstva, ureditev društvenega sedeža, oblikovanje pobud za skorajšnjo 100-letnico društva, več so-delovaja z ostalimi društvi v dolinski občini: to so bili med pomembnimi sklepi občnega zbora, na katerem so se pred nekaj dnevi zbrali člani KD France Prešeren v Boljuncu. Obračun opravljenega dela je obsegal kar dolgo dobo, saj je bil dosedanji odbor izvoljen na občnem zboru novembra 1992. O težavah in uspehih tega delovnega obdobja so v svojih poročilih spregovorili predsednik Igor Coretti, tajnica Dunja Pečenik in blagajničarka Suzana Sancin. Izčrpno je bilo tudi poročilo nadzornega odboru, v imenu katerega je nastopil predsednik Boris Mihalič. Predsednik Se je osredotočil predv- sem na vsebinsko obravnavo nekaterih poglavitnih vprašanj, ki so tesno povezana z društvenim delovanjem. Tajniško in blagajniško poročilo pa sta podrobno in izčrpno segli v obravnavo posameznih pobud. Ob zadnjem občnem zboru je vodstvo društva prevzel popolnoma prenovljen odbor, ki so ga sestavljali sami mladi vaščani. Kot nekakšna »rdeča nit« se je ta izbira odražala tudi v društvenem delovanju tega časovnega loka. Sicer je nastala skupina odbornikov uspešno dobila svoj skupni jezik, tako da je bilo njeno nastopanje in delovanje, čeprav na začetku nekoliko »omejeno« zaradi manjših izkušenj, le dovolj zanimivo za vaško skupnost. V kritičnih trenutkih je skupini mladih priskočil na pomoč ta ali oni »starejši« odbornik, izmenjava mnenj pa je botrovala k utrjevaju tradicionalnih smernic in nastajanju novih zamisli. Poglavitni cilj je bil v tem, da bi k društvenemu delovanju privabili čim širši krog mladih ljudi; v tem je boljunsko društvo tudi uspelo, saj je odbor, ki so ga izvolili na nedavnem občnem zboru, spet sestavljen iz pretežno mladih vaščanov. Kljub temu ni manjkalo pobud, ki bi ovrednotile stik s starejšimi vaščani: na obzorju so se tako pojavila novoletna koledovanja, prirejena sicer v sodelo- vanju z osnovno šolo, a vendar namenjena spoznavanju in obisku vseh vaščanov, predvsem starejših. Med pobudami, namenjenimi mladim, je tudi poskus obnovitve pevskega zbora: zamisel je sicer izzvala veliko za- nimanja, a zaradi raznih težav ni uspela. Na splošno je bilo delovanje usmerjeno v ohranjanje najbolj značilih pobud, kot so dan slovenske kulture, štefanovanje in vaška šagra ob sv. Ivanu. Kot zadnja uspešna pobuda te daljše mandatne dobe pa je bila oživitev pustnih plesov, ki so letos doživeli posebno dober odziv. Med težavami, s katerimi se srečuje boljunsko društvo, je razpoložljivost prireditvenega prostora: iz izjemo dolinskega KD Valentin Vodnik je namreč vsako društvo v občini preskrbljeno z dokaj primerno dvorano za društvene prireditve. V boljunskem primeru pa je mala dvorana premajhna, velika dvorana občinskega gledališča pa prevelika in preveč izdatna za običajno prireditveno dejavnost. Zato si bo novoizvoljeni odbor še dalje prizadeval, da reši vprašanje društvenih prostorov, v ta namen pa bo v kratkem sklican poseben občni zbor. Nadvse dobro je delovanje edinega društvenega odseka, in sicer tam-buraškega ansambla, ki redno in z uspehom nadaljuje na svoji poti nastopanja in izobraževanja mladih članov. Občni zbor KD France Prešeren sta kot gosta pozdravila dolinski župan Boris Pangerc, ki je člane med drugim spodbudil k ponovni ustanovitvi pevskega zbora, in Nerina Švab, deželna odbornica ZSKD, ki je poudarila pomembnost urejenega članstva in medsebojne povezanosti. Pred volitvami se je razvila živahna in več-stranka razprava, iz katere so izšle tudi nekatere smernice za bodoče delovanje boljunskega društva. (dam) LJUDSKI OBIČAJI Podiranje majev v breških vaseh Tradicionalno opravilo spremljale godbe Po običajnih pravilih je bilo minuli Boljuncu in Borštu (na sliki Maria Ma-konec tedna v Bregu na vrsti podiranje gajne). Podiranja je v vseh treh vaseh majev. Visoka drevesa, češnje ali bori, praznično razveselil nastop Pihalnega okrašena s svežim sadjem in zastavica- orkestra Breg iz Doline. Edino prvo-mi, so dobre tri dni simbolično poz- majsko drevo še stoji v Gročani, kjer so dravljali prihod plodnega letnega časa; navado uvedli lani in jo letos z nav-kot prvi je v soboto zvečer ob igranju dušenjem ponovili. V tej vasi na vaške Godbe na pihala padel maj v obronku kraške planote bodo maj po-Ricmanjih, v nedeljo popoldan pa so v dirali šele v petek, 9. t.m., ob 20.30, pozno popoldanskih urah po vrsti dogodek pa bo spremljala godba Long treščili ob tla maji v Prebenegu, v Zlunk. (dam) _______________VCERAJ-DANES Danes, TOREK, Lekarne odprte tudi od 6. maja 1997 ZDEMIR Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.12 - Dolžina dneva 14.21 - Luna vzide ob 6.05 in zatone ob 20.11. Jutri, SREDA, 7. maja 1997 DUNJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,1 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb pada, veter 11 km jugovzhodnih, vlaga 66-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giada Va-sques, Giada Schiavon, Martina Zacchigna, Natalie Su-stersich, Andrea Franforte. UMRLI SO: 71-letna Gio-vanna Simonetti, 90-letna Elda Tedeschi, 97-letna Maria lanesich, 83-letni Edoar-do Cumbat, 49-letni Gianli-vio Legovini, 81-letni Stefane Patacchi, 86-letni Vitto-rio Zerial, 75-letna Emilia Pečnik, 96-letna Carolina Bassa, 91-letna Caterina Brattich, 56-letni Franco Farnih, 92-letna Irma Ferigutti, 85-letna Maria Marcovich, 81-letni Carlo Maddaleni, 78-letni Edoardo De Vecchi, 60-letni Giorgio Fon, 67-let-na Bruna Frassinelli, 76-let-ni Bruno Dudine, 74-letna Angela Furlanic. L] LEKARNE Od PONEDELJKA, 5. do SOBOTE, 10. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecel-lio 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA - (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA - (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 20.00, 22.15 »Relic - Tevoluzione del ter-rore«, r. Peter Hyams. EKCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Un giomo per caso«, i. Michelle Pfeiffer, George Clooney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »II ri-torno dello Jedi«, r. George Lucas. AMBASCIATORI 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Bugiardo, bugiardo«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Lastan-za di Marvin«, i. M. Streep, D. Keaton, R. De Niro. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The ni-ght flier«, r. S. King, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Prove apparenti«, i. Andy Garcia. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutti giu per terra«, i. Valerio Ma-standrea. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Incontri particolari«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.00 »Space Jam«, i. Michel Jordan; 20.00, 22.10 »LTmpero colpisce ancora«, r. George Lucas. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Fargo«, r. Joel Coen, i. Steve Buscemi, Frances McDormand. LUMLERE - 18.00, 20.10, 22.15 »II senso di Smilla per la neve«, i. Julia Ormond, Gabriel Byme. ~J3 OBVESTILA ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v drugem sklicanju 7. maja letos, ob 20. uri v Kraški hiši v Re-pnu. Dnevni red obsega po- OBVESntO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 7997dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ut. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure Matjaž Kmecl POLNOČNO KRIČANJE (Levstikovo zmerjanje slovenskih veljakov) v izvedbi TONETA GOGALE in režiji MIT .ETA KORUNA V četrtek, 8. maja, ob 20.30, pri Sireni v Barko vij ah rocilo upravnega odbora, predstavitev bilance za leto ’96, poročilo nadzornega odbora, spremembo statuta v smislu zakona 59/92. KD VALENTIN VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu, da se prijavijo na tradicionalno razstavo v okviru letošnje majence: predhodno se oglasite telefonsko Davidu (227037) ali Damiani (635626)! Običajno srečanje bo v sredo, 7. maja, ob 20. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini. Vabimo vse, da ob tej priložnosti prinesejo s seboj tudi predlagana dela za letošnjo razstavo. Ze vnaprej hvala za dobrodošlo sodelovanje! SLOVENSKI KLUB vabi na VEČER V PRIČAKOVANJU IZIDOV v nedeljo, 11. t. m., ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani, UL S. Francesco 20. Že izvoljeni predstavniki A. Berdon, I. Canciani, N. Debenjak, I. Dolenc in P. Močnik bodo govorili o načrtih in možnostih njihovega dela, potem pa bodo prisotni sledili izidom na TV zaslonu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sk- licuje Redni občni zbor v petek, 16. maja 1997, v občinski knjižnici v Saležu, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. XII. SVETOVNI DAN MLADIH bo v Parizu od 18. do 25. avgusta. Informacije in prijave najkasneje do 10. maja na tel. št. 040/410860. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ob- vešča, da bo 24. maja, od 9.30 in 25. maja do 13. ure, na Homu nad Grižami zacet-no-nadaljevalni seminar za citre. Interesenti dobijo podrobnejše informacije pri ZKOS - Tel. 0038661/1262083, int. 23. Cas prijave do 16. maja. SK BRDINA obvešCa, da je še možno naročit Andraževe smučarske komplete in termovelurje (pile). Informacije na tel. št. 212859. ZA VSE LJUBITELJE la- tinsko-ameriških plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Maura vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo triestino in boogy-woogy. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacije in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. J PRIREDITVE KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, vabi da- OBVESTILO IZLETNIKOM NA HOLANDSKO Cenjene bralce, ki so se prijavili za potovanje na Holandsko od 17. do 21. maja prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v sredo 7. t.m., na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, od 9. do 13. ure. Obveščamo tudi, da so se zaradi bolezni sprostili 4 prostori. Morebitni interesenti naj se javijo v agenciji AURORA ali pokličejo na telefonsko številko 630261. nes, 6. maja 1997, ob 20.30, na družabnost z NEVO I.UKES ob izidu njene knjige DELČKI NAŠEGA VSAKDANA. Predstavitev: Da-miana Ota. Za Založbo Fontana bo prisoten Danilo Japelj. Sodelovala bosta MoPZ in ŽePZ Tabor. Prisrčno vabljeni! SD GRMADA vabi člane in prijatelje jutri, 7. maja, ob 20.30, v društveni sedež, bivša osnovna šola v Mavhinjah, na projekcijo diapozitivov o Hong Kongu Fabrizia Polojaza, ki bo obenem posredoval svoje vtise o tem neobičajnem mestu na prehodu. KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »Je več dne-vou ku klobas«, ki bo v Četrtek, 8. maja ob 20.30. Sodelujeta ZPZ Ivan Grbec in ZPS S tu Ledi. KD LIPA priredi v Četrtek, 8. maja, ob 20.30, v kinodvorani v Bazovici predavanje o bazovski jami Skilan. Diapozitive in spremna beseda: Clara Ferlatti. Vabljeni! SKD VIGRED in OSNOVNA ŠOLA »Stanko Gruden« vabita na ogled igrice ZVEZDICA ZASPANKA v izvedbi otroške dramske skupine Primorec iz Trebe, v Četrtek, 8. maja, ob 15. uri, v osnovni šoli v Sempolaju. KD RDEČA ZVEZDA Sa- lež priredi v soboto, 10. maja 1997 v Športno kulturnem centru v Zgoniku, ob rob dnevu slovenske kulture »Iz take smo snovi kot s(r)anje...« - večer slovenskih klamfarskih, okroglih in kosmatih. Scenarij napisal in veCer režijsko izoblikoval Sergij Vere. Asistent režije: Tomaž Kalc, likovna podoba: Alessandro Starc. Sodelujeta Mladinska igralska skupina in MoPZ KD RdeCa zvezda. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom vabi v soboto 10. t. m., ob 21. uri na koncert tržaške glasbene skupine PAOLO PAOLIN & I ROCCIOSI. Izvirna glasbena zamisel za szgošCeno poslušanje ne vezano na starostno dobo. Vabljeni! PD PRIMOREC-TABOR vas vabi na krstni nastop svoje otroške skupine v soboto, 10. maja, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. COS MILJE, OTROŠKI VRTEC in DSMO vabijo na slovesnost ob poimenovanju osnovne šole po novinarju Albinu Bubniču in na ogled razstave, v soboto, 10. maja, ob 15.30, v Slovenskem centru v Miljah (Ul. D’Annun-zio 62). TRIESTANGO in PIAZ-ZOLLA - v nedeljo, 11. maja 1997, ob 21. uri, v gledališču Miela koncert, posvečen glasbeni ustvarjalnosti sodobnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Nastopa kvintet TriesTango v zasedbi: Maurizio Marchesi-ch - bandoneon, Carla Ago-stinello - klavir, Stefano Fu-rini - violina, Fabian Perez Tedesco - vibrafon in tolkala, Angelo Colagrossi - kontrabas. E ČESTITKE Včeraj se je v Podlonjerju srečala z Abrahamom naša draga Marija Gec. Še na mnoga leta ji kličejo kukav-ce in vrzuote. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carduc-ci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. IZLETI KD SLOVAN Padrice, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled Čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh od 26. junija do 1. julija tl., potovanje v bivše zloglasno taborišče Ravensbriick. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Niirn-berga. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi št. 3 II. nad. - Tel. 661088. Uradni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040-7796333 MED ZGONIKOM IN REPNICEM se je dne 3. maja 1997 izgubila muca, Crnobele barve, okroglih oci z rumenim ovratnikom z zvončki. Sliši na ime Cesi ali Bimba. Najditelja vljudno zaprošamo, naj poklice na telefonsko številko 040/304585. Neskončno vam bomo hvaležni. KUPIM kmečko zemljišče. Pismene ponudbe: Primorski dnevnik - ši- fra ZEMLJIŠČE. KUŽKA, črnega z belimi tačkami, komaj dva meseca starega, je 3-letna deklica izgubila 1. maja na Konto-velu. Kdor ga je videl prosimo, da klice na tel. št. 040/630171. TRGOVINA CALZATU-RE PATTY v Sesljanu obvešča, da je v teku velika majska promocijska prodaja. FIAT 126 v prvovrstnem stanju, 8.000 prevoženih kilometrov, prodam. Tel. št. 040/362311, od 18. do 20. ure. PODJETJE išCe šoferja -starost do 32 let. Tel. št. 040/228530 ali 228341. NA OPČINAH za krajšo dobo ali sezonsko dajemo v najem opremljeno stanovanje v dvostanovanjski hiši z vrtom: 2 spalnici, velika kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št. 0338/8849147 v popoldanskih urah. GOSPA SREDNJIH LET išCe kakršnokoli delo, tudi ponoči - nego ostarelih in bolnikov, varstvo otrok, pomoč v gospodinjstvu. Marija Križnic, RoCinj 117, pošta RoCinj pri Novi Gorici. Tel. 0038665/50426. IŠČEMO VAJENCA za pekarno. Tel. 040/226171 od 9. do 13. ure, in od 16.30 do 19. ure. PRODAM OPEL ASTRA SW 1600, 16 ventilov, temno modre barve, letnik ’95, v odličnem stanju. Tel. št. 040/417234. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0338/8634644. TURISTIČNA AGENCIJA GEC TOURS na Škofijah ima na razpolago še zadnje vstopnice za koncert Vasca Rossija, ki bo 9. in 10. maja, v Športni dvorani na Škofijah. Cena 3.800 tolarjev. Poleg tega ne pozabite, da se poletje bliža in mi vam ponujamo sonce, morje in zabavo. Tel. 0038666/549588. PRODAJAM FIAT UNO 60 S v zelo dobrem stanju, letnik 1989. Tel. 226601. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO ima pri Sabljičih (Jamlje) Virgilij Ra-detic. Toči belo in cmo vino. OSMICO je v Sli vnem št. 12 odprl Maks Kralj. OSMICA pri PišCancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice. OSMICO ima Emil Puric (Repen 15). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta v farmi Kraljic v Prebenegu. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in Cmo vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je v Ricmanjih odprl Zdenko Corbatti. Toči belo in Črno vino. OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. PRISPEVKI V spomin na Viktorja Ferlugo daruje družina Kralj (PadriCe) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Luckota Kralja daruje NN 300.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Rudija Bandi darujeta Francka Zabrič in Mirka Gabrijelčič z družinama 100.000 lir za KD Valentin Vodnik in 100.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na Bogomilo Švab darujejo Vesna, Branko, Maruška, Fedor, Jurij in Liliana 60.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Marija Mikesch daruje 500.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Livia Voru-sa darujeta žena Graziella in Laura 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. Pepi s Kontovela damje 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Antona Pertota darujeta Erika in Pavel Fonda 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega tatka in nonota Karlota Cuka daruje Magda z družino 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Viktorja Ferluge damjeta Marcelo in Franko TauCer 50.000 lir za trebensko cerkev. V spomin na sestro Zoro Kalc vd. Cuk daruje Milko Kalc (Gropada) 50.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine. V počastitev spomina Viktorja Ferluge darujeta Rafko in Milena Grgič 50.000 lir za Godbo Viktor Parma. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Dne 2. maja nas je za vedno zapustila naša draga Milka Križmančič rojena Pečnik Pogreb pokojnice bo v petek, 7. maja ob 9. uri iz ul. Costalunga v bazov-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Josip, sin Aleksander, hči Marija z družino in vse ostalo sorodstvo. Trst, 6. maja 1997 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. E O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 SLOVENIJA / TISKOVNA KONFERENCA TURISTIČNE ZVEZE Izboljšanje storitev na meji naj bi povečalo priliv turistov LJUBLJANA - Predstavniki Turistične zveze Slovenije (TZS) so na novinarski konferenci skupaj s predstavniki ministrstva za notranje zadeve predstavili projekt »Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih Republike Slovenije«, v okviru katerega so spregovoriti tudi o skrbi za varnost tujih in domačih turistov v bližajoči se glavni turistični sezoni. V Turistični zvezi Slovenije že četrto leto teče projekt »Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih Republike Slovenije«, kajti zavedamo se, da je prvi stik turista na slovenski meji najbolj pomemben, pravi podpredsednik TZS Dino Pucer in poudarja, da je prav tako pomembno potovanje slovenskih državljanov v tujino. Zahvaljujoč dobremu sodelovanju mejnih organov je TZS uspela uresničiti osnovni namen projekta, to pa je, da se potnikom oziro- ma turistom na mednarodnih mejnih prehodih omogoči kakovostna in učinkovita ponudba. Turizem namreč potrebuje odprte in urejene meje, gostoljubje in gostu primemo in kakovostno ponudbo. Ta naj že na meji občuti, da je prišel v Slovenijo, kjer ga ljudje prisrčno in gostoljubno sprejemejo in kjer vlada mir in varnost, meni Pucer, ki se zavzema za evropsko raven gostoljubja, ponudbe in storitev ter dobrodošel sprejem gostov že na mejnih prehodih. Ob tem je Rajko Komat z ministrstvu za notranje zadeve, zadolžen za področje mejnih zadev poudaril, da se promet na mejnih prehodih vsako leto povečuje: na 151 mejnih prehodih je bilo lani okrog 200 milijonov prehodov, od tega je bilo kar 170 milijonov prehodov v mednarodnem prometu. Tudi letos pričakujejo povečane tranzitne tokove (za 5 odstotkov), po- sebno v glavni turistični sezoni, na katero mora slovenska policija biti pripravljena, pravi Komat, ki je na kratko spregovoril o tovrstnih pripravah in med drugim dejal, da bo poseben poudarek na korektnosti postopkov na mejah. Skupaj s carinskimi organi bo tako policija, denimo, s sprostitvijo vseh izstopnih oz. vstopnih pasov, omogočila lažji prestop meje brez dolgih vrst in čakanja. Njegov kolega Franc Bevc pa je dodal, da bo policija tudi v poletni turistični sezoni nadaljevala z že znanimi preventivnimi akcijami ("Hitrost ubija" in "Natakar taksi, prosim"). Poleg tega bo policija v turistični sezoni veliko pozornost namenila kriminalu, še zlasti ob slovenski obali. V tem smislu bo okrepila policijske enote, ki bodo učinkovito in hitro ukrepale v primeru kaznivih dejanj na škodo turistov. _______GORICA / POBUDA SOZ_____ Goriški trgovci obiskali blagovni center BTC Na obisku tudi predsednik SGZ Vid Primožič GORICA - Na zadnjem občnem zboru SGZ sekcije za malo trgovino si je komaj izvoljeni odbor zadal nalogo, da mora ponovno zaživeti sindikalno delovanje sekcije. Odločiti so se, da organizirajo izlet v Ljubljano na ogled znanega Blagovnega trgovskega centra, imenovanega s kratico BTC ter starega dela Ljubljane z gradom. Izlet se je odvijal v petek, 25. aprila. Izleta sta se udeležila tudi predsednik SGZ-ja Vid Primožič in načelnik sekcije G. Beni Kosič. Pri vseh zanimivih, zgodovinsko pomembnih ogledih smo imeli vodiča, kar je bilo izrednega pomena. Zvedeti in spoznali smo nekaj novega in koristnega. Posebno nas je seveda zanimalo zvedeti, kako se razvija mala trgovina v glavnem mestu Slovenije. Takoj ko smo se pripeljali v BTC, nas je res vljudno in toplo sprejel in pogostil direktor g. Vinko Kocjančič, ki nam je spregovoril in povedal nekaj uvodnih besed o nastanku in delovanju in o nadaljnem razvoju, ki se obeta temu centru. Srednja in starejša generacija se še spominja ogromnih Javnih skladišč na obrobju Ljubljane, kjer stoji sedanji, moderni, največji prodajni center v Sloveniji. Od nekdanjih Javnih skladišč, ki so bila ustanovljena marca 1954, razen obnovljenih starih zidov in ohranjenega letališkega stol- pa, ni ostalo skorajda nič. Vsak dan obišče BTC množica kupcev, ki jih privabi predvsem široka ponudba, kajti na enem mestu se lahko oblečejo od glave do pete, kupijo darila, kozmetiko in športno opremo, pa tudi ponudba avdio in video tehnike ter opreme za stanovanja je veliko, gradbeništvo, prehrana in še in še. Nihče ni verjel, da se bo kdaj tam kar trlo kupcev ali obiskovalcev, rekreativcev, ter da bo tam vsakdo našel kaj zase in še svojega konjička, lahko varno parkira, o čemer v središču Ljubljane in drugih tudi naših mestih, kljub vabljivi trgovski ponudbi lahko le sanja. Pohvalijo se lahko z bogato in raznolio gostinsko ponudbo, v središču centra je namreč pivovarna, kjer se kuha za sprotno porabo znano češko pivo. Udeleženci izleta so bili res navdušeni, zadovoljni z enkratno in pohvale vredno organizacijo in se priporočajo za bodočnost. Pri organizaciji izleta je sodeloval tudi direktor območne gospodarske zbornice iz Nove Gorice. Zal je lepi, sončni dan še prehitro minil, legla je noč in mi smo se morali odpeljati proti našim domovom; pozdravili smo se in se odslovili, ob tem pa smo se zaobljubili, da se bomo čimprej ponovno srečali na podobni prireditvi. LJUBLJANA / JUTRI NA GR Odprtje sejma informatike in pisarniške opreme LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bodo v sredo že devetič odprli mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme Informatika. Letos se bo na njem predstavilo 154 razstavljalcev iz 18 držav, med njimi 71 neposredno. Štiridnevni sejem bo v sredo, 7. maja, ob 10. uri odprl minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček. Sejem Informatika se bo raztezal na 2500 kvadratnih metrih razstavnih površin v halah A, A2 in C. V hali A se bodo predstavljala najpomembnejša podjetja s področja računalništva v Sloveniji, v hali A2 bo poleg računalništva na ogled tudi pisarniška oprema, v hali C pa bo potekala Internet delavnica. Ta bo, kot so na današnji novinarski konferenci zagotoviti organizatorji. Ljubljanski sejem in združenje za računalništvo in informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, ena večjih sejemskih zanimivostih. V Internet delavnici oz. Cyber Caffeju bo obiskovalcem za spoznavanje Interneta brezplačno na voljo blizu 50 mest. Za strokovno dogajanje, zanimivo za vse ljubitelje informatike, bo v Forumu poskrbelo Združenje za računalništvo in informatiko pri GZS. Pripravljajo vrsto predavanj o razvojnih trendih v komunikacijah leta 2000 ter o zaščiti prenosa podatkov, načrtujejo pa tudi okroglo mizo o problematiki razvoja informatike v Sloveniji. Ob sejmu se obetata še dve zanimivosti. Revija Monitor bo izbrala najboljše sejemske eksponate in jih nagradila, Računalniške novice pa bodo med hostesami izbirale miss informatike 97. V času sejma Informatika bo v Ljubljani potekalo tudi redno letno srečanje mednarodnega združenja sejmov informatike RIDEU. Namenjeno bo izmenjavi podatkov in izkušenj ter razpravi o tem, kdo so pravzaprav poslovni obiskovalci in kakšna bo vloga sejmov informatike v prihodnjem stoletju. (STA) ■ ijjj NOVICE 50 let Alitalie RIM - Včeraj j er minilo 50 let od prvega poleta Letal družbe Alitalia na progi Turin - Rim. Ob tej priložnosti je pooblaščeni upravitelj italijanske letalske družbe naslovil uslužbencem pismo, v katerim med drugim sporoča, da Alitalia te obletnice ne bo slavnostno proslavila, ker prav v tem času namenja vse napore sanaciji podjetja. Manj brezposlenih v Nemčiji NURNBERG - Število brezposelnih se je v Nemčiji aprila po pričakovanjih zmanjšalo za 100.000, vzrok za to pa so predvsem sezonske zaposlitve. Uradno bo podatke o številu ljudi brez dela nemški zvezni urad za delo v Niimbergu objavil v torek. Marca je bilo v Nemčiji na zavodih za zaposlovanje prijavljenih 4,477 milijona oseb, tako da je stopnja brezposelnosti znašala 11, 7 odstotka. V zveznih deželah nekdanje ZRN je brez dela 3,127 milijona oseb (10, 2 odstotka), v deželah nekdanje NDR pa 1, 350 milijona oseb (18,1 odstotka). (STA/dpa) Inflacija v Turčiji 79 odstotkov ANKARA - V prvih štirih mesecih leta 1997 so potrošniške cene v Turčiji narasle za več kot četrtino, v minulih 12 mesecih pa je inflacija v državi dosegla 79 odstotkov, je v Ankari sporočil turški statistični urad DIB. Lani so v Turčiji zabeležiti 85-od-stotno inflacijo. (STA/dpa) Aprilska inflacija v Rusiji 1 odstotek MOSKVA - Cene v Rusiji so se v aprilu povišale za en odstotek, kar je nekoliko manj kot v marcu, ko je inčacija znašala 1, 4 odstotka. V letošnjem letu se rast cen v Rusiji vztrajno zmanjšuje, saj je januarska inlacija znašala 2, 3 odstotka, februarska pa 1, 5 odstotka. (STA/AFP) Pogozdovanje v Vietnamu HANOI - V prihodnjih 14 letih naj bi v Vietnamu pogozdili pet hektarjev ozemlja in tako območje v državi, pokrito z gozdom, s sedanjih 28 povečati na 43 odstotkov. Les z omenjenih območij naj bi v prihodnosti med drugim uporabljali v papirni, pohištveni in gradbeni industriji. Stroški za omenjeno pogozitev naj bi znašali 2, 7 milijarde ameriških dolarjev.(STA/Xinhua) Evropejci privarčevali 1,1 bilijona mark MUNCHEN - Zasebniki v Evropi sb lani privarčevali 1, 1 bilijona mark ali 11, 5 odstotka svojega prihodka. Največ denarja so privarčevati Nemci -225 milijard mark, sledita pa Francija (225 milijard mark) in Italija (215 milijard mark). Po privarčevanem znesku na prebivalca v letu 1996 v Evropi vodi Francija (3880 mark), sledijo pa Italija (3750 mark), Avstrija (3440 mark), Švica (3370 mark) in Nemčija (3280 mark). (STA/dpa) Francoski šoferji stavkajo PARIZ- Francoski šoferji tovornjakov in avtobusov so včeraj začeti 24-umo stavko, s katero skušajo doseči izvajanje sporazuma o predčasni upokojitvi, ki so ga sprejeli po 12 dneh stavk novembra lani. Stavkajoči šoferji so na cestah v bližini Bordeamca na jugu, mesta Boulogne-sur-Mer na severu in Mulhousa in Amiensa na vzhodu postaviti več cestnih zapor, izvedli pa so tudi "operacijo polž", pri kateri so na avtocesti do Dankeiqua promet ovirati z izredno počasno vožnjo. Francosko ministrstvo za promet ocenjuje, da bo imela omejen učinek, saj so se ji za razliko on protestov novembra lani pridružili le šoferji izven Pariza. Šoferji zahtevajo predčasno upokojitev pri 55 letih, ki jim jo je vlada obljubila po novembrskih protestih, ko so z 250 prometnimi zaporami za 12 dni ohromiti avtocestni promet v državi. Šoferji avtobusov so se stavki pridružiti po propadu pogajanj konec aprila. (STA/AP) < X N 52 S ” £ S onrj 1 5. MAJ 1997 vLIF 1AU c«n 1 valuto nakupni prodajni j ameriški dolar 1690,00 1735,00 j nemška marka 979,00 999,00 j funt šterling 2745,00 2800,00 1 švicarski frank 1146,00 1176,00 j belgijski frank 46,94 48,94 j francoski frank 288,00 298,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 235,00 245,00 švedska krona 211,00 221,00 kanadski dolar 1219,00 1259,00 portugalski eskudo • 9,34 10,24 nizozemski gulden 864,00 889,00 avstrjski šiling 138,00 142,50 španska pezeta 11,23 12,33 grška drahma 5,92 6,72 irski šterling 2511,00 2591,00 I japonski jen 12,99 13,89 j avstralski dolar 1287,00 1357,00 j madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 j slovenski tolar 10,60 11,00 5. MAJ 1997 v Ul 1AH 5. MAJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1693.00 981.00 288.00 866,00 47,17 2727.00 2511.00 256,00 6,04 1219.00 1150.00 138,30 10,70 1723.00 999.00 298.00 891.00 48,97 2807.00 2606.00 266.00 6,64 1254.00 1175.00 142,80 11,10 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1710,570 1929,690 989,630 293,280 2771,640 879,880 47,959 11,737 259,810 2550,970 6,228 9,857 1238,020 13,529 1162,150 140,600 239,740 216,720 328.070 MILANSKI BORZNI TRG 5. MAJ 1997 INI DEKS MIB-30: -0,03% delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.667 +0,75 Montedison 1.114 -0,88 Bca di Roma 1.249 +0,40 Olivetti 491 +0,98 Bca Fideuram 4.390 +0,57 Parmalat 2.511 -0,27 Benetton 22.766 +1,36 Pirelli Spa 3.788 +0,79 Comit 3.697 -0,08 Ras 13.927 -0,02 Credit 2.423 +0,49 Rolo 17.418 -0,10 Edison 9.133 -0,32 Saipem 8.128 -0,56 Fiat 5.716 +0,43 San Paolo To 11.285 -0,33 Generali 29.196 +1,03 Sirti 10.536 +0,97 Imi 14.650 +0,71 Štet 8.244 +0,23 Ina 2.280 +0,48 TIM 5.389 -0,24 Italgas 5.851 -0,54 Telecom Ita 4.619 +0,39 La Fondiaria 6.059 -0,44 Mediaset 7.311 +0,48 Mediobanca 10.261 -3,63 Mediolanum 16.247 -0,19 Z SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA REVIJALNI TISK / BUZETSKI ZBORNIK Za zaključek lahkoživi ljudje Nino Manfredi avtor in izvajalec Zapisi o kulturnem bogastvu severne Istre Revija izhaja v Buzetu, prinaša tudi članke v slovenščini Za konec abonmajske sezone v tržaški dvorani Cristallo je gledališče La Contrada poklonilo svojemu občinstvu predstavo, ki mu je narejena po meri. S komedijo Gente di facili costumi (Lahkoživi ljudje) z Ninom Manfredi jem in Lij o Tanzi (na sliki) mu tako ponuja pomirljivo lahkotno komedijo s priljubljenim igralcem, ki ga vsi poznajo že veliko let, da je domaC kot družinski elan, s trohico dobrodušne, a ne preostre družbene kritike v podporo ustaljenim vrednotam, brez vulgarnosti, ki bi jo tematika lahko sugerirala, nasprotno; vse to pa je podano z visoko in do občinstva spoštljivo profesionalnostjo brez zanikrne približnosti, Ceš, saj bodo gledalci ob prisotnosti zvezdnika vse drugo spregledali. Komedijo je spisal sam Nino Manfredi v sodelovanju z Ninom Marinom že pred leti in v njej je že uspešno nastopil s Pame-lo Villoresi. Zgodba pripoveduje o tovarištvu med preprosto, neuko, a iskreno prostitutko Princi-pesso, M prodaja svoje telo in pri tem ne išče nikakršnega alibija, in pisateljem Armandom, ki je o sebi prepričan, da je nepriznan genij, a za preživetje piše pogrošne scenarije za film in televizijo. Armando živi pri Princi-pessi, potem ko je voda iz njene kopalnice zalila njegovo stanovanje. Kljub napetostim se med njima splete prijateljstvo in razumevanje, predvsem po zaslugi velikodušne Prin-cipesse. Na koncu se Armando zave ničevosti svojega znanja in kulture ter se ponižno pridruži Principessi, ki je opustila svoj poklic in kupila vrtiljak za otroke. Zamisel, na kateri sloni komedija, res ni kdo ve kako izvirna, kot tudi ne odkritje, da pristitutke veliko bolj pošteno opravljajo svoj poklic kot intelektualci, glede razpleta bi lahko omenili, da tu pa tam manjka logična povezava, vendar ne manjka duhovitih in zabavnih dialogov in opazk. Nino Manfredi, ki je predstavo tudi režiral, nastopa v vlogi Ar man da s simpatijo in pristopom, s katerima si je pridobil naklonjenost občinstva. Lia Tanzi je nadvse prepričljiva v vlogi prostitutke, ki je v sebi ohranila poštenost, poleg tega nikoli ne zdrsne v vulgarnost, kljub kostumu, v katerem radodarno razkazuje svoje Čare. Pri oblikovanju predstave sta sodelovala še Erminia Manfredi z barvito sceno in kostumi ter Silvia Pietranto-nio z glasbeno opremo. Gledalci, ki so na premiero v soboto kljub dolgemu prazničnemu vikendu in lepemu vremenu napolnili dvorano, so se res zabavali, saj so se ves Cas glasno smejali in na koncu navdušeno ploskali. Nino Manfredi, ki mu neposreden stik z občinstvom veliko pomeni, saj ga vztrajno išCe kljub televizijskemu uspehu in ne veC rosnim letom, jim je na koncu naklonil še dovtip. (bov) Slovensko-hrvaška narodnostna (in po novem tudi državna) meja v Istri je tisto področje, kjer se Hrvaška najbolj približuje Trstu. Čeprav so kraji vzdolž hrvaškega dela te meje razmeroma zelo blizu Trstu, pa so razna dogajanja na tem področju bolj oddaljena od nas, kot bi to pogosto zaslužila. Severni del hrvaške Istre je namreč izredno zanimiv, saj krije veliko kulturno bogastvo, ki se ne odraža le v arhitekurinuh značilnosti tamkajšnjih starih mestec, kot so RoC, Buzet (na sliki), Motovun in druga, ampak sega tudi na druga področja. Ce mimogrede omenim le alejo glagoljašev med RoCem, eno izmed pomembnih zibelk hrvaške književnosti, in »najmanjšim mestom na svetu« Humom, potem lahko zanesljivo reCem, da že zaradi nje posvečamo tem krajem premalo pozornosti. To pa tem bolj, ker je glagoljaško gibanje segalo na Primorskem vse do Trsta, torej v slovensko kulturno področje in je kot tako prav za kulturno zgodovino naših krajev še posebno zanimivo. Očitno je, da se pomembnosti kulturnega bogastva severne Istre globoko zavedajo tamkajšnji hrvaški kulturni delavci, o čemer priCa tudi Buzetski zbornik, revija, ki izhaja v tem obmejnem metecu z izredno bogato vsebino. Glavnemu uredniku mag. Božu Jakovljeviču je uspelo pridobiti izredno pestro in kakovostno ekipo sodelavcev, kar je najlažje razbrati iz Bibliografije Buzetskega zbornika, ki je izšla lani ob 20-letnici izhajanja te publikacije. Iz naslovov je mogoCe razbrati, da so prispevki obravnavali najrazličnejše vidike življenja Istre in Istranov s tega področja, ki niso zanimivi le za tamkajšnje razmere ampak pogosto tudi za kraje in ljudi na slovenski strani istrske meje. Obravnavane teme segajo na področje zgodovine, etnografije, gospodarstva, politike, arheologije, sociologije, športa, jezikoslovja, umetnosti, zdrav- stva, obravnavajo številne vidnejše osebnosti, ki so s svojim delovanjem bolj ali manj povezane s temi kraji itd. Zbornik občasno priobčuje tudi prispevke slovenskih avtorjev (v slovenščini) in sploh odraža povezanost področja vzdolž meje na najrazličnejših področjih življenja. Morda nam dodatno osvetli vrednost te publikacije podatek, da je doslej veC kot 150 avtorjev, v skoraj 300 strokovnih in znanstvenih prispevkih na veC kot 4.000 straneh, prispevalo pravo zakladnico vedenja o tem področju, zaklad, ki bi ga v mnogih primerih bodoče generacije ne mogle veC zbrati in obravnavati, saj, kot n.pr. narbCne in entografske ali foklorne značilnosti, zaradi vplivov sodobnega življenja tudi v Istri nezadržno tonejo v pozabo. Buzetski zbornik je vsekakor delo, ki se ga izplača vzeti v roke, saj ne nudi le obilice strokovnega, ampak tudi splošno zanimivega branja za vsakogar, ki se zanima za življenje v krajih, ki so nam domači, tudi z nekoliko širšim pogledom. Glavni urednik Buzetskega zbornika mag. Božo Jakovljevič, eden izmed stebrov kulturnega dogajanja v BuzešCini in v severni Istri (od koder izhajajo tudi številni Tržačani) je s to publikacijo vsekakor opravil (in opravlja) veliko in pomembno delo, ki bi vsekakor lahko bilo v Čast in ponos tudi večjim in močnejšim kulturnim središčem, kot je bu-zeško. Bojan Pavletič POPRAVEK V članku Jurija Paljka o razstavi umetnin Vena Pilona v go-riškem Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki smo ga objavili v sobotni številki, je bilo zapisano, da sta v Wal-tritschevo gostilno Pri konjičku zahajala Pilon in Spacal. V resnici je šlo za Pilona in Špacapana. Rock skupina Litfiba je z mehkejšimi zvoki nastopila v Pordenonu Najbolj priljubljeni rock band, florentinska skupina Litfiba, je ponovno na pohodu. V začetku leta je izdala novo plošCo z naslovom Mondi sommersi, v zadnjih tednih pa je najprej posnela dva videospota in potem temeljito pripravljala novo turnejo. Delno predpremiero smo lahko videli v Četrtek na televiziji, saj so, kot skoraj vsako leto, tudi letos elani skupine Litfiba nastopili na prvomajskem koncertu v Rimu. V živo pa smo jim lahko sledili tudi v naši deželi, saj so sinoči nastopili v Pordenonu. Litfiba so z zadnjim albumom delno spremenili svojo glasbo. Opustili so trdi rock in se spustili v iskanje novih ritmov, ki se približujejo karibskim oz. latinskim zvokom, tudi z uporabo modeme tehnologije. Tudi v živo so Litfiba dosledni tem zadnjim spremembam: Piero Pelu in Ghigo Renzulli, vodilni osebi skupine, sta namreč priredila glasbeno spremljavo starejših hitov. Skupina se na tokratnih koncertih predstavlja v petčlanski sestavi, scenografija je bolj skopa glede na dmge skupine, saj Litfiba pravijo, da jih zanima predvsem odnos publike do njihove glasbe, ne pa presenečanje publike s svetlobnimi triki, laser žarometi ali video posnetki. Koncert traja približno dve uri, poleg skoraj vseh skladb zadnjega albuma Mondi sommersi pa lahko poslušamo del številnih hitov, ki so jih Litfiba napisali od daljnjega leta 1980. Ce ste pordenonski koncert zamudili, naj vas spomnimo, da se bodo Litfiba v našo bližino vrnili še enkrat, in sicer 26. maja v Treviso. Aleš VValtritsch GRAD PREM / 22. JUNIJA Literatura in trg Že 11. srečanje primorskih književnikov Združenje književnikov Primorske bo 22. junija na gradu Prem nad Sežano pripravilo 11. tradicionalno srečanje. Ob okrogli mizi bodo obravnavali nekatere poglavitne nevarnosti svobodnega trga, ki vpliva tudi na kakovost književne ustvarjalnosti. Spregovorili bodo o tezah, ki jih je predsednik Društva slovenskih pisateljev Edvard Fliser predstavil na februarskem obenem zbom draštva v Ljubljani. Prireditelji srečanja izhajajo s stališča, da sedanji trg sicer zagotavlja svobodo, ne pa enakopravnosti, pravic in pravičnosti. Se zdaj naj bi se kazala nevarnost, ki jo prinaša poslovna igra in ki vodi pisca k dobičkonosni naravnanosti. V tem spopadu s svobodnim trgom je literatura vse bolj nemočna in podvržena nekakšni tiraniji pravil tržnega obnašanja. In pri tem je tudi knjiga komaj kaj veC kot le tržno blago. In v takšnih pogojih literatura kot umetnost nima možnosti kakovostnega in suverenega preživetja. S tem pa je v nevarnosti tudi suveren pisateljski in umetniški poklic. Ce je bila prej ena skrajnost hibridno ideološko gojena umetnost, se zdaj pojavljata "plahnenje duha iz tržnih razlogov in mutiranje povprečnih pisateljev v proizvajalce literarnega kiča", menijo prireditelji omenjenega srečanja. Na napovedanem srečanju naj bi med drugim govorili o upadu namenjenega denarja za knjižnice, pri čemer je na drugi strani vse več knjig, ki bi jih morale knjižnice kupiti, pa tega ne zmorejo. Med temami okrogle mize pa bodo še zapiranje knjigarn, hiper-produkcija založnikov, slabi prevodi ter visoke cene knjig. (STA) LJUBLJANA / PRVI MEDNARODNI FESTIVAL Nastop neodvisnih ustvarjalcev Včeraj začetek z modnimi performansi, danes film in ostalo Ta teden, in sicer od včeraj do sobote poteka v Ljubljani prvi mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev Break 21. Prirediteljica festivala je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Omenjeni festival je nastal z namenom predstavitve ustvarjanja umetnikov mlajše generacije, ki delujejo zunaj institucij in so tudi produkcijsko od njih neodvisni, hi prav zato je pogosto oteženo ali celo onemogočeno njihovo aktivno predstavljanje širšemu občinstvu. Festival zajema film, glasbo, scensko-gleda-liske umetnosti, modno oblikovanje in arhitekturo. Festival se je zaCel sinoči v Klubu K4 z avtorskimi predstavitvami modnih performansov, danes pa bodo v Kinoteki predvajali Češki kratki film Ropaci režiserja Jana Sveraka, vizualno poezijo Ara-chna Jugoslovanke Vesne Tokin in slovenski eksperimentalni film Ocean beat Andreja Zdravica. V KUD France Prešeren bodo odprli razstavo stripa The Beau-tiful People, na večernem koncertu pa bosta nastopili skupini Zidar betonski iz Splita in Urlaut iz Trsta. Jutri opoldne bodo v Klubu K4 predstavili aidorje s področja odrskih umetnosti festivala. V Kinoteki bodo predvajali dva kratka filma (Hingerichtet Michaela Baumanna iz Nemčije in Psalm Vuka Janiča, Sarajevo/Amsterdam), videoinstala- cijo Untitled 1 Kazuka Ohtsuka iz Velike Britanije, nemški animirani film VVoelfe in der Stadt Ralpha Trommerja in pa slovenski dokumentarni film Nej gre use u P.M.D. neodvisne skupine Tralala. V galeriji SOU Kapelica bo koncert Tomaža Groma, v Klubu K4 pa spoznavni veCer udeležencev festivala. Četrtek, 8. maja, bo v Kinoteki ponudil pet predvajanj, in sicer štirih kratkih filmov (norveški The Observer Sune Maro-ni, nemški Hingerichtet Michaela Baumanna, bosansko-nizozemski Psalm Vuka JaniCa in Češki Ropaci Jana Sveraka) ter vizualno poezijo Arachna Vesne Tokin iz ZRJ. Na Prešernovem trgu bo ulični performans Print Lare Badurine, v KUD France Prešeren pa koncerta skupin End of Silence iz Koblenza in Scrawl iz Potsdama. V petek, 9. maja, bo v Klubu K4 predstavitev izbranih avtorjev filmskega dela festivala, v tunelu pod Ljubljanskim gradom bo razstava instalacij z naslovom Telesni pridelki telesu, v Lutkovnem gledališču Ljubljana bo modna revija Meta-morphosis, v Klubu K4 pa bosta nastopila skupina PureH iz Nove Gorice in D.J. Trevor Rockliffe iz Velike Britanije. Prvi mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev Break 21 se bo sklenil v soboto, 10. maja, z nastopom skupine Gi-napajo iz Vicenze. (STA) SVET Torek, 6. maja 1997 SPAH / SPOMINSKE SVEČANOSTI PO VSEM SVETU Spominski dan na 6.000.000 žrtev židovskega holokavsta V Jeruzalemu in Berlinu prebrali imena žrtev pogromov in taborišč JERUZALEM - Včeraj so se v Izraelu in po vsem svetu spomnili šoaha, židovskega holokavsta, s katerim je Hitlerjev režim skušal dobesedno iztrebiti ta narod, in med katerim so nacisti in njihovi pomagači pobili okrog 6 milijonov Zidov v uničevalnih taboriščih in v množičnih pokolih. V Izraelu je bil dan javnega žalovanja: zjutraj je bila svečanost v Yad va-Seimu, jeruzalemskem muzeju šoaha, v katerem so že v nedeljo pričeli brati imena poldrugega milijona židovskih otrok, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. Včeraj so ob 10. uri turobno zapiskale sirene po vsej državi, medtem ko se je v Izraelu ustavila vsakršna dejavnost. Med svečanostjo v Yad va-Seimu je prišlo do incidentov s skupinico židovskih skrajnežev, ki so demonstrirali v podporo li-derju ultraortodoksne stranke Sas, vpletenemu v preiskavo o podkupninah Hebrongate: ker niso imeti rofonom na VVittemberg-platzu in brali imena žrtev, od Aala do Zyzmana, ki so jih vpisali na 1.453 straneh posebne knjige zgodovinskega oddelka univerze Freie Univesitaet Berlin. V Berlinu je leta 1933 živelo približno 160.000 Zidov, več kot 90 tisoč se jih izselilo pred začetkom vojne, skoraj vsi ostali pa so umrli med holokavstom: preživelo jih je samo nekaj sto. Na Poljskem je 2.500 mladih prehodilo pot med zloglasnima uničevalnima taboriščema Au-schwitz in Birkenau: večina je bila mladih Židov z raznih strani sveta, pridružila se jim je skupina mladih domačinov s transparentom »Poljski prijatelji Izraela,« kar je prijetno presenetilo udeležence pohoda, saj je bil protise-mitizem globoko zakoreninjen v poljski družbi. Izraelski ambasador v Varšavi Gerson Žohar je med zaključno svečanostjo med drugim dejal: »Niso vse žrtve bili židje, a vsi Židje so biti žrtve.« dovoljenja za manifestacijo, so jih policisti razgnali, demostranti pa so jih opsovali z »nacisti«, kar je nekadnji predsednik Kneseta (parlamenta) Sevah Weiss, ki je preživel nacističnemu uničevanju, ocenil kot povsem nesprejemljivo. V izraelsi javnosti je mučno odjeknil intervju s skupino dijakov telaviv-skega liceja, ki so po radiu izjaviti, da jih kot potomce Sefarditov (Zidov iz južne Evrope, severne Afrike in Bližnjega Vzhoda) holokavst sploh ne briga, saj so nacisti pobivali v glavnem Askenazite (Žide iz srednje-vzhodne Evrope). Spomniske svečanosti so včeraj bile po vsem sve- tu, Se zlasti pomembna je bila v Berlinu, kjer so že v soboto ponoči pričeti javno branjee imen vseh 55.696 berlinskih Zidov, ki so jih pobiti med pogromi in v deportaciji. »Vsak človek ima svoje ime«, so naslovili manifestacijo, med katero so se vidni predstavniki in preprosti ljudje zvrstili pred mik- ZAIR / KABILA ZAVRNIL PREDLOG O PREMIRJU Za upornike edina rešitev takojšen odstop Mobutuja NAIROBI - Dogodki v Zairu se v zadnjih dneh bliskovito odvijajo in tudi spreminjajo, vesti o njih pa so večkrat nasprotujoče. Po pomirjujočih informacijah o okvirnem dogovoru med dosedanjim predsednikom Mobutujem in vodjo njegovih nasprotnikov Kabilo, na njem je kot posrednik nastopil južnoafriški predsednik Mandela (na sliki v sredini med zairskima predstavnikoma, f. AP), so se včeraj dopoldne razširile vesti o radikalnejših stališčih enega in drugega. Laurent Kabila je v Lubumbašiju, južnovzhodnem zairskem mestu, ki so ga uporniki zavzeli že prejšnji mesec, izjavil, da bodo Mobutuja »izgnali in ponižati«, če ne bo odstopil do prihoda uporniških sil v glavno mesto KinSasa. V primeru, da predsednik takoj odstopi, bi njemu in njegovim svojcem zagotovili varen odhod, je še rekel Kabila, vsaj tako poročajo verski krogi v Nairobiju, ki so v stalnem stiku z mestecem Kenge, oddaljenim približno 200 kilometrov vzhodno od Kinšase. Mobuto pa naj bi izjavil, da potrebuje nekajdnevno premirje za razmislek o odstopu, vsekakor te možnosti ne zavrača povsem. Uporniki pa zahtevi o »času za razmislek« nikakor ne namrevajo ugoditi. Dolgoletni zairski predsednik, ki je včeraj dopoldne pripotoval na mednarodno kinšasko letališče, pa se je obvezal, da v najkrajšem času razpise predsedniške volitve, katerih se ne bi udeležil (med drugim je tudi težko bolan). VB napovedala »nov« odnos z EU BRUSELJ - Britanski minister za Evropo Doug Henderson je včeraj popoldne v Bmslju na pogajanjih v okviru medvladne konference o prihodnjem sporazumu Evropske unije napovedal »nov začetek britanskih odnosov z ostalo Evropsko aitijo«. Minister je navedel vrsto vprašanj, pri katerih se želi Britanija v prihodnje tesneje povezati z ostalimi članicami unije, zlasti na področju socialnega poglavja maastrichtske pogodbe o EU, politike zaposlovanja in skupne zunanje politike. Opozoril je tudi na vprašanja, pri katerih bo Britanija "trdo zastopala svoje nacionalne interese", zlasti na področju nadzora nad svojimi mejami v okviru EU ter na področju pravosodne in notranje politike, kjer žeti nova britanska vlada ohraniti načelo medvladnega sodelovanja. Glavne naloge nove britanske vlade, ki so jih britanski laburisti, zmagovalci prvomajskih splošnih volitev v Britaniji, opredeliti že v svojem manifestu, so dokončati skupni evropski trg, začeti naslednjo fazo Širitve EU proti Vzhodu, opraviti potrebne spremembe skupne evropske kmetijske politike in rešiti vprašanje brezposelnosti s povečanjem prožnosti trga delovne sile v Evropi. Medvladna konferenca EU, ki naj bi se končala čez šest tednov na vrhunskem srečanju petnajsterice v Amsterdamu, je po Hendersonovih besedah "priložnost za resnične dosežke". Britanska vlada žeti medvladno konferenco končati v predvidenem roku, da bi lahko EU pravočasno začela s Širitvijo, je poudaril. Henderson je napovedal "pozitiven pristop" na pogajanjih z evropskimi partnerji, hkrati pa bo laburistična vlada "trda" v pogajanjih o vprašanjih, ki so za Britanijo nacionalnega pomena. 'Evropa je za novo britansko vlado priložnost, ne grožnja," je poudaril. Minister je v Bruselj prinesel sporočilo, da je Britanija pripravljena na delno razširitev večinskega glasovanja na področju skupne zunanje in varnostne politike EU, zlasti v luči priprav na širitev, zaradi katere mora EU prenoviti svoj mehanizem odločanja. Podprl je tudi povečano soodločanje ministrskega sveta EU z Evropskimi parlamentom na tistih področjih, kjer je v veljavi večinsko glasovanje. Dodal je, da je treba spremeniti tudi način tehtanja glasov v EU, ker so se razmerja zaradi širitev skupnosti na več novih članic tekom desetletij obstoja spremenila. (STA) V Albaniji še ni soglasja o volitvah TIRANA - Tudi drugi pogovor med dvema najmočnejšima albanskima strankama, demokratsko in socialistično, se je danes neuspešno končal, saj nobena stranka ni spremenila svojih stališč v zvezi z bližnjimi parlamentarnimi volitvami. Kot je danes poročal Radio Tirana, soglasja nista dosegli niti v eni sami točki. Predsednik Demokratske stranke Tiran Su meni, da so glavna ovira v razpravi o parlamentarnih volitvah in novem volilnem zakonu odbori upornikov na jugu države, predsednik albanskih socialistov Fatos Nano pa demokrate obtožuje oviranja iniciative in meni, da so prav oni odgovorni za predvolilno krizo v Albaniji. Glede na dejstvo, da obe najmočnejši stranki še nista dosegli soglasja glede bližnjih volitev, je premier albanske vlade narodne sprave Bashkim Fino sklical sestanek vseh desetih političnih strank v državi. Na dnevnem redu sestanka bo vnovič volilni zakon za parlamentarne volitve, ki naj bi potekale 29. junija. Ce soglasja ne bodo dosegli, bo albanska vlada sama pripravila volilni zakon. V primem, da ga albanski parlament, v katerem tvorijo večino predstavniki Berishove Demokratske stranke, ne bo sprejel, bo premier Bashkim Fino skupaj z vlado ponudil odstop. (STA/Hina) Začetek konference Cefte NEW YORK - Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur bo na plenarnem delu konference članic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), ki se je udeležuje preko 200 predstavnikov ameriških podjetij in jo je včeraj odprl predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, predstavil Slovenijo. Kot so sporočili z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, bo našo državo predstavil kot stabilno gospodarsko okolje, ki ameriškim poslovnim partnerjem in investitorjem nudi pestre možnosti gospodarskega sodelovanja. (STA) Podobnik: Avstrija podpira vstop Slovenije v EU DUNAJ - Avstija podpira vstop Slovenije v Evropsko' unijo (EU), je po pogovorih s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem v krajši izjavi za Slovensko tiskovno agencijo dejal predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki se z delegacijo mudi na dvodnevnem uradnem obisku v avstrijski prestolnici. Na pogovorih se je predsednik DZ Podobnik zavzel za okrepitev stikov med obema parlamentoma tako na najvišji ravni kot tudi na ravni delovnih teles. Pobudo je podprl tudi predsednik avstrijskega parlamenta Fischer. V zvezi z nekaterimi odprtimi vprašanji, ki se dotikajo statusa slovenske manjšine v Avstriji, je Podobnik, kot je še dejal v izjavi za STA, v pogovoru z avstrijskim kolegom posebej izpostavil vprašanje TV pretvornikov in dobil zagotovilo, da so tehnični problemi rešeni. Zvezna vlada mora namreč le zagotoviti manjkajoča Cnančna sredstva, da bodo Slovenci na avstrijskem Koroškern po mnogih letih vendarle lahko gledali oba nacionalna programa slovenske televizije. Sogovornika sta spregovorila tudi o problematiki dvojezičnih vrtcev, statusa glasbenih šol in zastopstva v deželnih parlamentih. (STA) ŠTANPREŽ / NOVA DRAGOCENA PUBLIKACIJA BANKE / TISKOVNA KONFERENCA UPRAVITELJEV KINO Knjiga o 60 letih samostojne uprave Knjigo z naslovom Štandrež samostojna občina 1866-1927je napisal dr. Damjan Paulin Goriška hranilnica rahlo utrdila položaj Čisti dohodek je znašal 9 milijard - Kmalu na tržišču 10 odstotkov delnic Fundacije Prof, Lučana Budal in avtor, dr. Damjan Paulin Bogati zbirki publikacij, ki so izšle v zamejstvu v zadnjih dveh letih in ki obravnavajo polpreteklo dobo, se je prejšnji teden pridružila nova knjiga. PD Štandrež je izdalo knjigo Štandrež samostojna občina 1866-1927. Napisal jo je dr. Damjan Paulin, predstavih pa so jo v torek v župnijskem domu. Medtem ko je bila kulturna in prosvetna dejavnost v Standrežu doslej kar izčrpno prikazana v raznih publikacijah, je Paulin v novi knjigi predstavil področje, ki mu doslej nismo namenjali posebne pozornosti. Šestdeset let obstoja samostojne občine Štandrež je bilo velikega pomena, da je kraj ohranil svojo jezikovno in narodnostno podobo, pa čeprav v stiku in dotiku z mestom. Spojitev z mestno občino Gorica leta 1927 je pomenila konec nekega obdobja in začetek drugega obdobja, ki smo mu priča in v katerem so se in se še zmeraj dogajajo veliki posegi v prostor, ki nujno posegajo tudi v narodnostno sestavo prebivalstva. Na nastajanje občin, tudi majhnih, kakršna je bila tista v Standrežu, in na krepitev krajevne avtonomije je odločilno vplivala pomlad narodov leta 1848. Obdobju skoraj desetletnega absolutizma je sledilo obdobje reform tudi na področju javne uprave, čeprav je bilo treba za uvedbo splošne volilne pravice zatem počakati še nadaljnih petdeset let. In prav v sredino šestdesetih let prejšnjega stoletja se uvrščajo uspešna prizade- vanja za upravno osamosvojitev štandreške skupnosti. Šestdeseta leta pomenijo tudi izreden korak na področju narodnostnega osveščanja. Ni naključje, da je bila tudi čitalnica v Standrežu ustanovljena leta 1869. leta. Avtor je dogajanje v času samostojne občine Štandrež prikazal po izsekih oziroma poglavjih. Natančneje je obdelano obdobje v dvajsetem stoletju, spričo dejstva, da je ohranjen celotni arhiv. Posebna pozornost je namenjena begunstvu in povojni obnovi, gospodarstvu itd. Zanimiva je zbirka žigov (občinskih in drugih ustanov), ki ponazarjajo usodo, ki jo je raba slovenščine doživljala v različnih časovnih razdobjih, do končne ukinitve. Avtor je na predstavitvi posebej podčrtal ugoto- vitev, da je občina kot ustanova v predvojnem obdobju dosledno poslovala v slovenščini in da je bila to predvsem zasluga občinskih tajnikov, ki so bili po navadi tudi učitelji. Posebno poglavje je namenjeno dvanajstim štan-dreškim županom oziroma osebam, ki jim je bilo zaupano upravljanje občine. Knjiga je bogato ilustrirana, ima pa tudi daljši povzetek v italijanščini. Predstavitev knjige, katere izid sta podprla tudi Zadružna kreditna banka Sovodnje in rajonski svet v Standrežu, je bila v torek v župnijski dvorani. O publikaciji sta spregovorila prof. Lučana Budal in avtor, ki je udeležence seznanil z nizom zanimivih ugotovitev in spoznanj, do katerih se je dokopal med preverjanjem gradiva. V zelo hudi in ostri konkurenci, ki se je še povečala s prihodom in agresivnostjo bank od drugod, je Goriški hranilnici lani uspelo ne le rahlo povečati ampak celo utrditi svoj položaj na Goriškem. Zbrali so 2.203 milijarde lir hranilnih vlog, dali pa 1.485 milijard lir posojil. Za 2, 29 odstotkov so povečali vloge, za 2, 61 posojila. Njihov kosmati dohodek je bil 15, 5 milijard, čisti pa 9 milijard lir. Od tega je 6 milijard šlo v rezervo, tako da se je njihovo čisto premoženje povečalo na 217 milijard lir. 2.931 milijonov so dali delničarjem (predlanskim 2.765 milijonov). Devetdeset odstotkov delnic ima Fundacija Goriške hranilnice, preostalih deset pa banka Cariplo v Milanu. Na videz je uspeh minimalen, v resnici pa je rezultat zelo pozitiven. Njihov delokrog namreč ne zajema le nekega točno zaokroženega prostora. Poslujejo v vsej goriški pokrajini, kjer imajo 17 poslovalnic, nadaljnih 10 imajo drugje v deželi. Znano je, da je že nekaj časa gospodarstvo Goriške v velikih težavah. Se zlasti trgovina in industrija kažeta znake stagnacije. Vrh vsega se tudi pri nas odpira vse več bančnih okenc, kar seveda pomeni, da si banke odjedajo kliente bolj kot kdajkoli prej. Proces se ni še zaključil. Tudi zanje ne. Goriška hranilnica namerava v kratkem odpreti še dve okenci v Tržiču in še kje drugje v deželi. Lani jim je uspelo, pa čeprav le za las, zmanjša- ti vrednost težko izterljivih posojil, od 6, 01 na 5, 87 odstotkov vseh danih posojil. To je manj od vsedržavnega povprečja, ki presega 10 odstotkov. Na tiskovni konferenci, na kateri so včeraj govorili predsednik banke Tri-pani, podpredsednik Gruden, predsednik nadzorstva Palumbo, generalni ravnatelj Bragaglia in podravnatelj Milocco, so povedali, da bodo postopoma šli v privatizacijo. Pri Fundaciji naj bi za 30 milijard lir kupili eno desetino delnic - začetno bi jih spremenili v obligacije - in jih počasi prodajali na tržišču. Te obligacije bi v naslednjem času lahko postale delnice Fundacije. Na tak način bi lahko tudi v Gorici varčevalci postali delničarji te najstarejše in tudi največje goriške banke, kot se je že zgodilo drugje. Vseh delnic Fundacije je sedaj 7.658.200. Kot že rečeno je Cariplo lastnik 10 odstotkov, nadaljnih 10 odstotkov naj bi prodali na domačem tržišču. Za sedaj ni na vidiku kakšnega novega partnerja. Cariplo sicer ima, če bi to smatrala za potrebno, možnost predkupa dodatnih delnic. Veliko je v tem oziru odvisno od razvoja poslovanja med Gorico in Slovenijo ter drugimi državami. V sodelovanju z deželno upravo imajo, zahvaljujoč se svojim izkušnjam, vodilno mesto za finansiranje samostojne ter zadružne gradbene dejavnosti. Na voljo je vsega skupaj 161 milijard lir, za izgradnjo 2.000 stanovanj. Njihov delež v tem poslu je 19-odstoten. Marko VValtritsch FIIM / NOCOJ WOODY ALLEN Tudi nagradni natečaj za gledalce kina Vittoria V kinu Vittoria se po torkovem srečanju z režiserjem Otarjem losselianijem nocoj nadaljuje spored avtorskih filmov. Vrteli bodo najnovejši film Woodyja Allena »Tutti dicono I love you« z Julio Roberts v glavni vlogi. Predstave bodo ob 18., 20. in 22. uri in sicer nocoj v veliki, jutri pa v mali dvorani. Poleg že napovedanih filmov za otroke ob petkih in sobotah ob 16. uri (ta teden je na vrsti film»Microco-smos«- pogled na svet skozi oči mravljic) in prav tako petkovega in sobotnega nočnega sporeda “after hour” (naslednji film bo»Mission impossible«Briana de Palme s Tomom Cmisejem in Emanuelle Beart) je uprava kina uvedla tudi nagradno pobudo za gledalce. Po go-riških javnih lokalih so razdelili bele kartončke s sporedom ciklusa “Vittoria oof”. Kdor izpolni kartonček in ga odda pri blagajni kina, bo ob ogledu filma dobil v dar vrečko pop-coma, poleg tega pa mu bo uprava kina dostavljala na dom informacije o novih sporedih. Za zaščito potrošnikov in bolnikov Združenje za zaščito potrošnikov Federconsumatori in predstavniki razsodišča za pravice bolnikov so te dni razpravljali o skupnem nastopanju ter o izmenjavi informacij, da bi bili posegi obeh ustanov uspešnejši. Podrobno so preučili ministrski dekret (objavljen 18. januarja 1997) o pokazateljih za ocenjevanje kakovosti storitev v zdravstvu. Predstavniki obeh združenj so poudarili, da imajo omenjeni kriteriji pomen, le če so z njimi podrobno seznanjeni pacienti oziroma vsi uporabniki, ki jim je javna zdravstvena služba namenjena. V prihodnje bodo skušali sodelovanje razširiti. ŠTEVERJAN / V PRIREDBI KD BRIŠKI GRIČ, OBČINE BRDA, BORCEV, ZSKD INZSŠDI Na 18. pohodu Steverjan ■ Gonjače je bito udeležencev več kot tristo "Igre brez meja" navdušile obiskovalce - Neznanci odstranili venec Preko tristo udeležencev se je udeležilo 18. Spominskega pohoda Steverjan - Gonjače v organizaciji KD Briški grič in Občine Brda, Zveze borcev, ZSKD in ZSSDI. Udeleženci so odšli na deset kilometrov dolgo pot z Dvora. Pred začetkom pohoda je delegacija bivših borcev položila venec pred spomenik na Trgu Svobode, kasneje pa še v Gonjačah. Po številu udeležencev so se tokrat odrezali domačini: 60 članov je štela skupina s Huma, 55 članov skupina KD Briški grič, prav toliko SPDG. S 50 člani se je na 4. mesto uvrstila Sekcija Zena Kojsko, peti pa so bili člani Društva slovenskih upokojencev iz Gorice (36). Ob prijetnem vremenu so se popoldne v Dvoru odvijale "Igre Srez meja” družabne igre in tekmovanja. Prirediteljem je z izkušnjami priskočil na pomoč prof. Aldo Rupel. Med desetimi ekipami so največ točk zbrali Sovo-denjci (ekipa Mladinskega odseka), zatem Silec, Vržoti itd. Zanimiv je bil tudi kultumo-rekreacijski spored z nastopom deklet skupine ”Show dance” ter deklet ki vadijo v sekciji za ritmično gimnastiko pri SZ Dom pod vodstvom Damjane Ceščut. Za prijetno razpoloženje pa je poskrbel Kvintet mi. Dobro je bilo urejeno za gostinsko ponudbo, ljubitelji žlahtne kapljice pa so lahko pokusili odlična briška vina lanske letine. Skratka, lepa prireditev, ki je ne more zasenčiti niti dogodek, ki se je pripetil v nedeljo ponoči. Neznani storilci so namreč odstranili in odnesli venec, ki ga je delegacija borcev položila pred spomenik. GORICA VITTORIA 1 18.00-20.00-22.00 »Tutti dicono I love you«. Woody Allen. I. Juha Roberts. VITTORIA 3 17.30-19.50-22.10»I1 ritomo dello Jedi«. Film G. Lucasa, i. Harrison Ford. CORSO 8.00-20.00-22.00 »Bugiardo, bugiardo«. Jim Carrey. J PRIREDITVE SKRD JADRO vabi v četrtek, 8. maja, ob 2Q.30 na sedež v Romjanu na srečanje s psihologom dr. V. Ščuko. Govoril bo na temo Spolna vzgoja pri otrocih. KD KRAS DOL-POLJA-NE vabi v četrtek, 8. maja, ob 20.30 na predvajanje firna “Idealist” v nekdanji šoli na PalkišCu. ^3 OBVESTILA OBČINSKA ZVEZA SINDIKATA SPI-CGIL v Sovo dnj ah obvešča, da se upokojenci danes od 9. do 12. ure lahko zglasijo v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer bo poverjenik na razpolago za sestavo davčnih prijav obrazec 740. KD O. ZUPANČIČ vabi v torek, 13. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na občni zbor. KD O. ZUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert ROCK SKUPINE U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 537525. PRI KMEČKI ZVEZI GORICA (ul. Malta 2, tel. 531644) deluje pooblaščeni Center za fiskalno pomoč in svetovanje. S IZLETI SPDG priredi v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Golico in obisk Blejskega Vintgarja. Zmerne hoje preko cvetočih travnikov (narcise) bo približno poldrugo uro, za obisk Vintgarja pa eno uro. Prijave na sedežu jutri od 11. do 12. in v četrtek od 19. do 20. ure. Vpisovanje do 15. maja. SKD KREMENJAK in VZ-H JAMLJE-DOL vabita na izlet dne 25. maja na Cerkljansko, Idrijsko in Vipavsko z ogledom idrijskih znamenitosti, partizanske bolnišnice Franje ter vipavske kleti s pokušnjo vrhunskih vin. Prijave: Lučo Kobal (tel. 44556), Ettore Moro (73351), Marjo Krošelj (419948) in Nataša Soban (419963). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV namerava septembra prirediti izlet na Poljsko. Polet do Varšave, obisk Krakova, Au-schvvitza, Censtohove. Interesenti naj se čimprej javijo odbornikom ah na sedežu. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-suhchll7, tel. 711315. POGREBI Danes: 9.00, Fedora Sarto-ri vd. Babudri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Giorgina Bregant vd. Di Cola iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Lina loan iz bolnišnice Janeza od Boga v Gonars. VOLITVE / OBSTAJA DOGOVOR DESNICA-L1GA? GORICA / ZASKRBLJUJOČI PODATKI ZDRU2ENJA ANMIL Oljka svari volilce Uge: Kaj pa financarska šola? "Agresivni" Devetog se veseli podpore skrajne desnice V pričakovanju drugega, odločilnega kroga pokrajinskih volitev v nedeljo, 11. maja, se ton volilne kampanje zaostruje. Kandidata leve sredine -podpirata ga Oljka in SKP - Giorgio Brandolin in desne sredine (AN, FI, CCD in CDU) Antonio Devetag skušata prepričati volilce, ki so že glasovali zanju v prvem krogu, naj svoj glas potrdijo tudi v drugem, predvsem pa skušata pritegniti nove glasove. Razlika samih 5 odstotkov v prvem krogu pušCa odprto možnost vsakršnega razpleta. NajveCja pozornost velja volilcem Severne lige, ki jih je v prvem krogu bilo približno 15%. V nedeljo je zapadel rok za formalne povezave. Kot je bilo pričakovati se Severna liga uradno ni povezala z nobenim od kandidatov, to pa še ne pomeni, da bo v drugem krogu povsem nevtralna. Govorice o nekem bolj ali manj prikritem dogovoru med Ligo in desnico krožijo že dalj Časa in so se v zadnjih dneh Se razširile. Obstaja namreC možnost nekakšne politične kupčije med vodstvom Kartela svoboščin in Severne lige. Slednja naj bi tako na goriških pokrajinskih volitvah kot na občinskih v Tržiču podprla desničarska kandidata, v zamenu pa naj bi desnica na občinskih volitvah v Pordenonu podprla kandidata Lige, ki se bo pomeril s kandidatom Oljke. Na možnost takega dogovora je dokaj odkrito namignil odgovorni za Severno ligo v TržiCu Franco Braida, četudi kaže, da je v ligaški bazi precej odpora do take rešitve. Oljka jemlje v poštev nevarnost dogovora med Ligo in desnico, po drugi strani pa svari volilce Severne lige pred očitno špekulativnimi predvolilnimi operacijami desnice. O tem so spregovorili na srečanju z volilci na Kornu v nedeljo dopoldne, ki so se ga poleg predsedniškega kandidata Giorgia Brandolina udeležili senator Darko Bratina, poslanec Mario Pre-stamburgo in predstavnik Zelenih Renato Fiorelli, ki bo v primeru Brandoli-nove zmage izvoljen v pokrajinski svet v severni mestni četrti. Prav Fiorelli je opozoril na problem financarske vojašnice in se vprašal:»Kako lahko volilci Severne lige glasujejo za Devetaga, ki se je vedno zavzemal za vojašnico, ki ji je Liga nasprotovala? « Brandolin je Devetaga obtožil, da sploh nima st- varnega programa za reševanje realnih problemov Goriške, temveč si v volilni kampanji polni usta z votlimi in pogosto žaljivimi gesli. Omenil je zlasti ostre tone na račun katoličanov, ki so se čutili užaljeni zaradi izjav kandiodata desnice. Senator Bratina je opozoril na Devetagovo nedoslednost, ko vsake tri minute govoriči o Evropi in odpiranju, potem pa v isti sapi obnavlja mrke nacionalistične izpade, ki so tuji goriški tradiciji strpnosti in sožitja. Zanj, je dejal Bratina, je zaščita slovenske manjšine “grožnja”, pozablja pa, da je spoštovanje manjšin eden od temeljev združene Evrope. Toda Antonio Devetag ostaja gluh na te obtožbe in nadaljuje s svojo agresivno in vedno bolj desničarsko opredeljeno kampanjo. V nedeljo je brez vsakršne zadrege, celo z neprikritim zado- voljstvom komentiral vest, da mu v drugem krogu napoveduje podporo tudi neofašistična “Fiamma tricolore”.Dejal je, da je ta podpora naravni izraz antikomunizma, ki povezuje skrajno desnico in Kartel svoboščin. Sicer pa se Devetag v tem zaključnem delu kampanje rad poslužuje tudi drugih argumentov, ki se zdijo povlečeni iz kake zaprašene kaSCe. Ob tožarjenju za izgubljeno financarsko vojašnico, ki bi bila pripeljala v Gorico “tisoč Italijanov”, so med njegovimi najljubšimi argumenti napadi na zaščito manjšine, klici k obrambi ogroženega ita-lijanstva in žolčne obtožbe o stalinizmu in kato-komunizmu, s katerimi obsipava vse, ki niso na njegovi strani. Očitno ima povezava s skrajno desnico pač svojo ceno. Na sliki (foto Bumba-ca) z nedeljskega srečanja Oljke na Kornu Lani več kot 4 tisoč nesreč na delu Predlog o pripravi zakonskega osnutka da bi v šolah uvedli pouk o varnosti na delu Število nesreč na delovnem mestu narašča, kljub zakonskim predpisom o varnosti. V letu 1996 se je na Goriškem zgodilo preko štiri tisoč nesreč, največ v industriji (3.562). Na drugem mestu je kmetijski sektor (243), žrtve nesreč na delovnem emstu so tudi državni uslužbenci (203). Ob zaskrbljujočih podatkih je treba vendarle sprejeti konkretne ukrepe, je na včerajšnji slovesnosti ob Dnevu invalidov, poudaril predsednik pokrajinskega združenja Claudio Dreossi. Dosledno je treba izvajati zakonske predpise, kar pa še ni dovolj; pomemben doprinos bi lahko dala šola. Na zborovanju v pokrajinski sejni dvorani je predsednik pokrajinskega združenja ANMIL povabil senatorja Bratino in poslanca Prestam-burga naj pripravita osnutek zakona o uvedbi obvezne vzgoje o varnosti in preprečevanju nesreč na delu. V svojem poročilu je predsednik Dreossi opozoril tudi na zapostavljanje delovnih invalidov s strani države, kar zadeva socialno varnost. Na zborovanju, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblasti je bil govor o specifičnih vidikih skrbstva, solidarnosti itd. Salvinu Chianditu in Valentinu Urdichu iz Sta-rancana, Annamariji Gre-co in Dinu Monettiju iz Tržiča, Fabiu Edalucciju iz Krmina in Fabianu Knezu iz Steverjana so na nedeljskem zborovanju, ki se je pričeloz mašo v stolnici, izročili priznanja. (foto Bumbaca). KRVODAJALCI / V LJUBLJANI Obisk pri RK Slovenije Izmenjava izkušenj in sodelovanje Pred kratkim je bila v Ljubljani, na obisku pri RK Slovenije, delegacija združenja krvodajalcev FIDAS iz naše dežele. Na srečanju s predstavniki Rdečega križa Slovenije je bil govor o organiziranosti krvodajalstva v Sloveniji in v Italiji oziroma v Furlaniji -Julijski krajini, o ugodnostih, ki jih država priznava aktivnim krvodajalcem, pa tudi o tem, kako bo to dejavnost treba organizirati v prihodnje. S tem v zvezi, so ugotovili, bi bilo treba poenotiti kriterije, ki bodo veljali na celotnem območju Evropske unije. Iz tega vidika se bo v prihodnjih letih zagotovo marsikaj spremenilo. Precejšnjo pozornost so na srečanju namenili oceni povezovanja in prijateljskih stikov med posameznimi območji in sekcijami. Sodelovanje je utečeno in pestro zlasti med sekcijami na Tržiškem in Goriškem (sodelujejo tako s krvodajalci v Sloveniji kakor na Hrvaškem), medtem ko bi kazalo to obliko prijateljstva razširiti tudi na društva v Furlaniji. Ob tem velja poudariti pomembno vlogo "ambasadorja”, ki jo na tem področju opravlja društvo krvodajalcev iz Doberdoba. Njegov predsednik Jožef FerletiC se je udeležil tudi nedavnega srečanja v Ljubljani. EKPOMEGO / OBRAČUN SEJMA Obisk je bil dober Skupno našteli 10 tisoč obiskovalcev V nedeljo se je na goriškem sejmišču sklenila letošnja 27. izvedba mednarodnega vzorčnega sejma Expomego. Tudi zadnji dan je bil obisk dokaj dober. Skupno si je sejem letos ogledalo veC kot 10 tisoč obiskovalcev, ugotavljajo organizatorji, ki pa še nimajo točnega obračuna. Dan največjega navala je bil 1 • maja, sicer pa so sejemska ponudba in številne spremne prireditve vse praznične in predpraznične dni privabile obiskovalce ne le iz Gorice temveč tudi iz širše okolice. Veliko so k temu prispevali tudi nastopi klovnov (na sliki - foto Bumbaca) in druge prireditve za otroke. VOLILNA KRONIKA Žreb za vrstni red na glasovnicah: zgoraj Devetag, spodaj Brandolin Včeraj so na goriškem sodišču izžrebali vrstni red dveh kandidatov za predsedstvo pokrajine na glasovnicah, ki jih bomo volilci dobili na drugem krogu pokrajinskih vobtev v nedeljo, 11. maja. Tako kot v prvem krogu bo na prvem mestu Antonio Devetag, na drugem pa Giorgio Brandolin. V pravokotniku pod imenom vsakega kandidata bodo simboli strank, ki podpirajo enega oz. drugega. Do formalnih zavezništev s Severno ligo, ki je izpadla v prvem krogu, ni prišlo. Devetaga zato podpirajo AN, FI, CCD in CDU, Brandolina pa Oljka in SKP. Volilci bodo izbirali tako, da prečrtajo ime izbranega kandidata. V Tržiču Persi, nato Stagni, v Ronkah Novelli, nato Biasiol Včeraj so izžrebati tudi vrstni red na glasovnicah za drugi krog občinskih volitev v Tržiču in Ronkah. V Tržiču bo na prvem mestu dosedanji župan Adriano Persi, ki ga podpirajo DSL, Ljudska stranka in “Cittadi-ni per Monfalcone”, na drugem pa Franco Stagni (AN, FI, “Obiettivo Monfalcone”). V Ronkah je žreb določil sledeči vrstni red: na zgornjem delu glasovnice Enzo Novelli, kandidat liste “hisieme per Ronchi” (Forza Itaba in drugi), spodaj pa Pieteo Biasiol, kandidat Oljke in SKP. Giorgio Brandolin bo nocoj srečal volilce v Sovodnjah Predsedniški kandidat Oljke za Pokrajino inž. Giorgio Brandolin bo nocoj v Sovodnjah. Ob 21. uri se bo v gostilni pri Francetu srečal s tamkajšnjimi upravitelji, predstavniki kulturnih, športnih in drugih organizacij ter seveda z volilci, ki so vabljeni, da se srečanja udeležijo v največjem številu. DOBERDOB / PO OBSEŽNIH PRENOVITVENIH DELIH Pri Andreju so spet odprti Sprejmejo do osemdeset gostov - Urejen prostor na odprtem V Doberdobu so v zadnjem času znatno izboljšali gostinsko ponudbo. V soboto so po desetmesečnem zaprtju ponovno odprli znano gostilno Pri Andreju (na sliki - foto Bumbaca). V prenovljenem in posodobljenem lokalu lahko sprejmejo do 90 gostov. V večji dvorani je prostora za okrog 70 sedežev, v manjši pa 16. Nekaj prostorov so pridobili in uredili tudi zunaj, na odprtem. V Času prenovitvenih del so primemo uredili in opremili tudi obsežno parkirišče. Ponovno odprtje lokala je imelo pretežno delovni in manj slavnostni poudarek. Gostilno so, po blagoslovitvi domačega župnika Kodelje, izročili namenu. Gostitelji so številne goste, ki so se pomembnega dogodka udeležili, toplo sprejeli. NOVICE Štandrež: informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik Na pobudo KD "O. Zupančič”, PD Štandrež, športnih društev Juventina in Val, Kmečkega društva in sekcije VZPI/ANPI bo drevi ob 20.30 v domu Andreja Budala informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik. Cilje in potek pobude bosta pojasnjevala elana upravnega odbora zadruge; pred in po srečanju bo tudi včlanjevanje. Udeleženci naj prinesejo s sabo osebno izkaznico in davčno številko. Niz predavanj o parku Dolomiti friulane Tržiška sekcija alpinističnega kluba (CAI) je pripravila niz torkovih srečanj o zaščitenih območjih v Furlaniji Julijski krajini. Prvo srečanje je bilo 22. aprila, drugo 29., tretje pa bo na sporedu drevi, ob 20.30 in na njem bo govor o floristiCnih vidikih parka "Dolomiti friulane”. Drevi bosta govorila Mi-chele Zanetti in Bruno Asquini. Naslednje srečanje bo 13. maja, zatem pa 18. maja še voden obisk na območje naravnega parka, v dolino Celline. TV Primorka o dejavnosti KD O. Župančič in Briški grič V oddaji Med SoCo in Nadižo na TV Primorka, bo danes ob 19.15 govor o delovanju KD O. Zupančič ter KD Briški grič, s posebnim poudarkom na prvomajske prireditve. S Saro Hoban in Zvonko Bednar Koršič se bo pogovarjal Livio Semolič. Aktivnosti na strelišču pri Doberdobu Županstvo v Doberdobu nas je obvestilo o koledarju dejavnosti na vojaškem strelišču nad Selcami. Vaje bodo danes, jutri in 8. t.m.; od 13. do 15. maja; 20. in 21. maja ter 27. in 28. maja. V omenjenih dneh je od 8. do 17. ure prepovedan dostop na ožje in širše območje strelišča, ki bo označeno in zavarovano. Srečanja z avtorji: 14. maja Niko Kavčič Niko Kavčič bo v sredo, 14. maja gost goriškega Kulturnega doma in Slovenske ljudske knjižnice Damir Feigel in to v okviru tradicionalnih SreCanj z avtorji, ki jih uprava doma prireja že vrsto let. Ob tej priložnosti bodo predstavih knjigo Pot v osamosvojitev; avtorja pa bo predstavil prof. Jože Pirjevec iz Trsta. Predstavitev knjige in srečanje z avtorjem Nikom Kavčičem bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) s pričetkom ob 20.30. V Štandrežu že šestič turnir “beach volleya” KD Oton Zupančič in OK Val prirejata 6. turnir “beach volleya” za elane in nečlane. Turnir bo potekal od 26. maja do 13. junija na plošči doma A. Budal v Štandrežu, ul. Montello, 9. Prijave: v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20) tel. 33288 od 17.30 do 19.30 in v veCemih urah v domu A. Budal v Štandrežu in se zaključijo 20. maja v domu A. Budal, kjer bodo organizatorji sporočili potek tekem. AVTOBUSNA POSTAJA / DANES SESTANEK NA PREFEKTURI APT pričakuje odgovor goriške občinske uprave Edina rešitev je začasna odložitev selitve, potem pa mora občina zagotoviti primerno alternativo Na prefekturi bo danes ob 11.30 srečanje, na katerem bodo vpričo prefekta De Matteisa skušali razrešiti probleme, ki so se pojavili zaradi izgona pokrajinskega avtobusnega podjetja APT z dosedanje avtobusne postaje. Srečanje so zahtevali sindikalni predstavniki osebja, udeležili pa naj bi se ga poleg vodstva APT in Mestnih podjetij za storitve tudi predstavniki Goriške občine in Pokrajine. Kot smo poročali je družba Ribi kot lastnik kompleksa, kjer je doslej delovala avtobusna postaja, že veC let zahteval sprostitev objekta. Goriška občina, ki bi morala zagotoviti alternativo, je avtobusnemu podjetju ponudila povsem neustrezno rešitev in sicer parkirišče na ulici Manzoni tik za dosedanjo avtobusno postajo. Prejšnji petek, ko je zaCel veljati ukrep, so se že takoj pojavile neznosne težave, kar je izzvalo ostre proteste potnikov, zlasti 4 tisoC dijakov, ki se vsak dan z avtobusi pripeljejo v Gorico v šolo, pa tudi sindikalnih predstavnikov osebja. Tako eni kot drugi so protestirali zaradi pomanjkanja vsakršne varnosti, da o udobju za osebje in potnike sploh ne govorimo. Ravnatelj pokrajinskega avtobusnega podjetja APT inž. Bruno Pascoli je spričo težav na lastno odgovornost odločil, da se bodo še nekaj dni posluževali stare postaje, kjer imajo potniki vsaj streho nad glavo in kjer se lahko avtobusi premikajo, ne da bi ob vsakem metru tvegali, da koga povozijo. Inženirja Pascolija, ki povsem soglaša s protestom sindikatov in ne prikriva kritik na račun goriške občinske uprave, smo vprašali, kaj pričakuje od današnjega srečanja. »Začasna rešitev bi morala biti ta, da župan ali prefekt odločita, naj lastnik dopusti upo- rabo dosedanje avtobusne postaje še za nekaj mesecev, vsaj dokler ne bo zagotovljena sprejemljiva alternativa. Zal moram ugotoviti, da smo glede tega v veliki zamudi. Prav te dni je minilo točno eno leto, odkar sem na srečanju na prefekturi že opozoril goriško občinsko upravo, da se bo postavil ta problem, in sem upraviteljem toplo priporočil, naj zato pravočasno poskrbijo za rešitev. Očitno so podcenjevah problem, tako da se je mesto kar naenkrat znašlo brez primerne avtobusne postaje.« Če je odložitev selitve iz stare postaje kratkoročno najverjetnejša in obenem edina izvedljiva rešitev, je še odprto vprašanje, kako stvari urediti za naprej. Občina je menda po-. verila načrtovalcu nalogo, naj pripravi načrt za vsaj zasilno ureditev parkirišča v Ul. Manzoni, ki naj bi ga delno pokrili z lopo in z montažnimi elementi postavih vsaj dva pokrita prostora za sanitarije in najnujnejše storitve, s katerimi . mora razpolagati avtobusna postaja. »Taka rešitev bi za silo ustrezala«, pravi inž. Pascoli, »ne more pa biti dokončna. V občinskem regulacijskem načrtu je primerna dokončna rešitev že nakazana. Predvidena je celovita preureditev območja za sedežem in skladišči Mestnih podjetij za storitve, kjer bi bilo mogoče urediti funkcionalno avtobusno postajo. Potrebna pa je seveda primerna investicija, zagotovitev vseh naprav, ki so danes neobhodno potrebne za tak objekt in tudi preureditev prometa na bližnjih ulicah, tako da bi vhod za avtobuse bil z Ul. Manzoni, izhod pa na Ul. Angiolina. Razume se, da bi ulici morali v tem primeru postati enosmerni. Kot avtobusno podjetje seveda nismo pristojni, da odločamo o tem. Ker pa so se v prejšnjih letih občinski upravitelji že izrekli v tem smislu, pričakujemo, da se bo sedanja občinska uprava konkretno in ne le z besedami zavzela za rešitev problema. Doslej, žal, ni bilo tako.« Kako bo naprej, bo najbrž pokazal že današnji sestanek na prefekturi, glede katerega inženir Pascoli upa, da bo obcinstka uprava sodelovala in da bo tudi prevzela svoje odgovornosti. H GLASBA h 15. srečanje gojencev obmejnih glasbenih šol Koncert bo jutri ob 7 7. uri v centru L. Bratuž Za jubilejno, 15. srečanje mladih slovenskih glasbenikov obmejnih glasbenih šol so si organizatorji izbrali Gorico in sicer veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž. Prvo srečanje gojencev obmejnih glasbenih šol je bilo leta 1983 v Cankarjevem domu v Ljubljani, naslednja pa so bila izmenično v Celovcu in Trstu oziroma na Opčinah. Ideator te prireditve, prof. Lovro Sodja, sedaj sekretar Sveta za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, si je prireditev zamislil ne le kot koncertni dogodek ampfrk kot resnično srečanje dobrih prijateljev, ki naj ob glasbi tudi krepijo svojo narodno zavest. Kot večletni pedagoški vodja Glasbene šole na Koroškem je prof. Sodja tudi od bliže spoznal problematiko zamejstva in je v svoji občutljivosti želel, da bi mu matična domovina konkretno stala ob strani. Na jutrišnjem srečanju, ki bo s pričetkom ob 17. uri, se bodo predstavile poleg gostiteljskih glasbenih šol Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel še zamejska Glasbena šola na Koroškem in glasbene šole iz Nove Gorice, Sežane, Jesenic, TržiCa, Radovljice, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca. Gre torej za pisano družbo, ki bo predstavila prav tako pisan program instrumentalne in vokalne glasbe: srečanje bo gotovo lepa priložnost, da se mladina spet enkrat združi ob glasbeni govorici in da naveže nova prijateljstva. Priložnost je tudi za pedagoge in odgovorne pri glasbenih šolah, da si izmenjajo svoje izkušnje in da navežejo in utrdijo prijateljske stike in strokovno sodelovanje. Sicer pa bo srečanje odprto občinstvu, ki ga pričakujejo v Cimvečjem številu. Poslušalci bodo z mladimi poustvarjalci gotovo preživeli poldrugo uro prijetne družbe. DOBERDOB / OBČINA JO BO ODKUPILA Kapelica v spomin na madžarske vojake Kapelico so med 1. vojno postavili Madžari Madžarske vojaške osebnosti že nekaj Časa prosijo občino Doberdob, naj bi omogočila popra-vitev kapelice v Vižintinih (Dol), tako da bi ta postala spomenika v spomin na padle madžarske vojake. Ti vojaki so jp sami zgradili v Času 1. svetovne vojne z namenom, da bi nedaleč od bojišča posvetili svoje duše, potem ko so doživeli blazne grozote bitk. Tega pa niso utegnili uresničiti, ker se je vojna končala, preden bi oni kapelico posvetili. Ta kapelica je sedaj v posesti vižintinovih domačinov imenovanih “Gorkni”, zato je madžarska vlada prosila občino Doberdob naj poseže in odkupi kapelico, ki naj bi jo v prihodnosti obiskovali Madžari v spo- min in počastitev padlih spomenika, ki bo priCe-med prvo svetovno voj- val o grozotah vojne, v no. Občina Doberdob bo kateri so se Madžari, in po končanem odkupu in ne samo, bojevali na stra-obnovitvi poskrbela tudi ni Habsburžanov, za dostojno ohranitev * A.G. KRONIKA / V LJUDSKEM VRTU 17 - letno dekle padlo z drevesa Zdravi se v Vidmu Plezanje po drevesih, Četudi v mestnem parku, je lahko nevarna zadeva. To je na lastni koži poskusila 17-letna M.F. iz Gorice. Trenutno je na opazovanju in zdravljenju v videmski bolnišnici zaradi poškodb, ki jih je zado-bila pri padcu z drevesa. Zdravniki še niso izrekli dokončne prognoze. Poškodbe pa kot se zdi, niso tako hude, kakor je zgledalo takoj po nesreči, ko je ekipa za hitro pomoC zaprosila za poseg helikopterja. Helikopter je dejansko pristal in to v neposredni bližini kraja nesreče, na Battistijevem trgu, kjer so že Čakali reševalci z nosili in tako dodaten prevoz do primernega mesta za pristanek he- likopterja z rešilnim avtomobilom ni bil potreben. Po do zdaj razpoložljivih vesteh naj bi se M.F. s skupino vrstnikov v nedeljo popoldne zadrževala v ljudskem vrtu, na Verdijevem korzu. Malo za zabavo, malo da bi pregnali dolgočasje, malo pa najbrž tudi iz mladostniške razposajenosti so se lotili plezanja na drevesa. Podvig se je žal zaključil nepredvideno, z zelo trdim pristankom na tleh. Dekle je bilo po trdem pristanku pod moCnim šokom, vendar pa še kar prisebno, bati pa se je bilo notranjih poškodb. Prav zaradi teh okoliščin so se reševalci odločili za prevoz ponesreCenke na specialistični oddelek bolnišnice v Vidmu. GORICA / V SOBOTO ZVEČER Bmno Zofi umrl preddomom Bil je iz znane družine v Podturnu Dober mehanik za kmečke stroje V Podturnu pa tudi drugod, zlasti na briškem območju je močno odjeknila vest o-tragični smrti 49-letnega Bruna Zoffa. V soboto, nekaj po 23. uri, ga je obšla usodna slabost na pragu domače hiše v ulici Cravos. Na tleh ga je našel brat, ki je poklical zdravniško pomoC, vendar pa je ekipa, ob prihodu na kraj ugotovila, da je ponesrečenec že mrtev. Bruno Zoff se je rodil v kmečki družini v Podturnu 27. avgusta 1947. Kot vajenec se je zaposlil v znani goriški mehanični delavnici Pascotto, potem pa se je zaposlil v sanatoriju. V zadnjem Času je pomagal bratoma, ki še zmeraj vodita kmetijo. Bil je dober in predvsem izkušen mehanik za kmetijske stroje in orodje. Kot "strokovnjaka” so ga poznali tudi izven domačega Podturna, kjer so Zoffi zelo znana družina. Bil je odprtega značaja in je rad tudi s koristnim nasvetom priskočil na pomoC. Datuma pogreba še niso določili. KOŠARKA / Al Danes prva tekma za naslov Benefton gosti Teamsystenn TREVISO - S spopadom med Benettonom in Team-systemom iz Bologne se bo danes v Trevisu (ob 16.30, neposredni prenos po RAI 3) zaCel finalni dvoboj za naslov italijanskega košarkarskega prvaka. Igra se na tri zmage, morebitno peto odločilno tekmo pa bo Benetton igral doma. Za ekipo iz Trevisa je to Četrti nastop v finalu, doslej pa je Benettonu le leta 1992 uspelo osvojiti naslov. Takrat je s 3:1 v zmagah premagal Scavolini iz Pesara. Za Fortitudo, ki nastopa pod imenom Teamsystem, je to drugi (zaporedni) nastop v finalu. Lani je bil nasprotnik Bolonjcanov milanski Stefanel, ki je nato tudi osvojil naslov s 3:1 v zmagah. V tabora Teamsystema so prepričani, da lahko letos prvič osvojijo državni naslov. »Odločilna bo prva tekma v Trevisu,« pravi Erič Murdock. »Ce jo dobimo, potem lahko slavimo tudi s 3:0, saj bosta druga in tretja tekma pri nas,« je prepričan. Optimistično je razpoložen tudi Carlton Myers, ki igra svoj tretji finale v zadnjih štirih letih (prvega je igral s Sacvoli-nijem) in si močno želi prvi državni naslov. Zanimiv bo tudi »dvoboj« med trenerjema Vale-riom Bianchinijem (Team-system) in Mikeom D'Anto-nijem (Benetton). Današnje bo njuno 18. srečanje, vodi pa D’Antoni z 10:7 (od tega 4:0 v play offu). Šestič doslej (v 21 končnicah) bosta o naslovu odločali ekipi, ki sta bili po rednem delu na prvih dveh mestih, le trikrat (Roma 1983, Scavolini 90, Virtus Bologna 1994) pa je zmagala tista, ki je bila prva tudi po rednem delu. KOŠARKA / KONČNICA V NBA Miami v polfinalu z NY Knicks, Atlanta pa z »tiki" iz Chicaga Veselje Ricka Mahoma in Dikemba Motumba (AR) NEW YORK - Ekipi Atlanta Hawks in Miami Heat sta si v severnoameriški poklicni košarkarski figi NBA zagotovili nastop v drugem krogu, v polfinalu na vzhodu. V dragem krogu, v polfinalu na zahodu, pa je Utah Jazz premagal Los Angeles Lakers s 93:77 in povedel z 1:0 v zmagah. V sinočnjih petih odločilnih tekmah prvega kroga so košarkarji Miamija premagali Orlando in se bodo v nadaljevanju merili z ekipo New York Knicks, igralci Atlante pa so ugnali Detroit Pistons s 84:79 in bodo v drugem krogu naleteli na branilce naslova Chicago Bulls. Najboljši igralci Miamija so bili Alonzo Mourning (22 točk in 12 skokov), Vo-shon Lenard, ki je 13 od 19 košev dosegel v tretji četrtini, ter Lary Brown (12 košev in 14 skokov). V vrstah Orlanda, ki je iz rok izpustila priložnost, da bi postala šesta ekipa, ki je kljub zaostanku z 0:2 prišla v drugi krog končnice, je bil prvi strelec Penny Har-daway (33 košev, 10 skokov in 6 podaj). V Atlanti se je Havvksom uspelo izvleči iz prepada. Atlanta je zaostajala že z 1:2, nato pa je dobila dve tekmi zapored. Tretja tekma je bila zelo izenačena. Ob polčasu je bilo 42:42, na začetku zadnje Četrtine pa so gostje povedli za osem točk. V zadnjih 12 minutah je Dikembe Mutombo dokazal, da ni zaman dobil naziva najboljšega obrambnega igralca fige, dotlej najboljši posameznik Pistonsov Grant Hill pa je v zadnjem delu povsem odpovedal in ni zadel niti točke. V prvi tekmi polfinala na zahodu je Utah pregazil Los Angeles Lakers s 93:77. Karl Malone (23 točk in 13 skokov) je po tekmi dejal, da se veseli nepričakovano lahke zmage, da pa pričakuje v četrtek na dragi tekmi drugačno sliko in pravo vojno med obročema. John Stockton in Jeff Homa-cek sta dodala po 10 točk. Prvi strelec Lakersov je bil Nick Van Exel (23), eden najboljših centrov fige Sha-quille 0‘Neal pa je bil izjemno neučinkovit. Zadel je le 17 točk, iz igre pa je metal 6:16. Ekipa Seattle SuperSo-nics je v prvem krogu končnice v severnoameriški poklicni košarkarski figi NBA premagala Phoenbc Suns s 116:92 in se s 3:2 v zmagah uvrstila v drugi krog, kjer se bo na štiri zmage pomerila s Houston Rockets. Prva tekma je bila že danes ponoči. Za tretjo zmago Seattla, ki je po prvih treh dvobojih zaostajal z 1:2, so bili najzasluž- nejši Nemec Detlef Sch-rempf (24 točk, 9 podaj), Shawn Kemp (21 točk, 11 skokov), Gary Payton (19 točk, 10 podaj) in David VVingate (19 točk, 10 skokov). V vrstah poraženega Phoennca so se izkazali Wesley Person (26), Kevin Johnson (20), Jason Kidd (17 točk, 8 podaj, 7 skokov) in Rex Chapman (16). V dvoboju Seattla in Houstna je slednji po predvidevanjih v prednosti. Tris zvezdnikov Hakeem Olajuvvon, Clyde Drexler in Charles Barkley je imel v prvem krogu v spopadu s Timbervvolves veliko pomoč v Mariu Elieju in Mat-tu Maloneyju. Peterici se uspešno pridružuje tudi Kevin VVillis, kar daje napadu raket smrtonosen učinek, ki mu bodo tudi talentirani igralci Seattla težko kos. To se je videlo že v rednem delu, v katerem je Houston dobil tri dvoboje. H BAViSELA 97[- tekači zase Množična udeležba la. Več kot 3.000 ljubiteljev teka in hoje se je udeležilo malega maratona »Dveh gradov« (od Devina do Trsta). Ob progi tvi še Glede tekmovalnega teka so seveda imeli glavno besedo afriški tokaci. ki so »potegnili« že na samem začetku. Bili so za vso ostalo konku- močni, Zmagal jg jxG~ nijec Josephat Kipro-no z novim rekordom proge (1.02:13) (1.02:16) in Tanzanijcem Ergobertom Naalijem (1.02:24). Odlično se je izkazal tudi Tržačan Roberto Cafegna. ki je osvojil 10, mesto. V ženski konkurenci je slavila sibirska tekačica Anastazija Dančinova vo (1.15:5), tretja pa je bila Italijanka An-tonella Bizioii (1.16:23). Nedeljske prireditve sta se udeležila tudi zmagovalca newyorških maratonov Orlando Pizzola-to, kot spremljevalec, in Giacomo Leone, kot starter. Organizatorji menijo, da bi lahko postala »Bavi-sela« ena izmed najuspešnejših športnih prireditev v naši deželi sploh. | | 8 ii ii ” s NOVICE Kasparov v drugi partiji priznal premoč računalnika NEW YORK - Računalnik IBM Deep Bine je sinoči v New Yorku premagal svetovnega šahovskega prvaka Rusa Garija Kasparova in izenačil rezultat dvoboja, v katerem bosta igrala šest partij, na 1:1. Naslednja partija bo danes, zmagovalec pa bo prejel 700.000 dolarjev. Kasparov se je predal po slabih štirih urah in po 45 potezi, ki jo je izbral računalnik. Druga partija v petintridesetem nadstropju nebotičnika na Manhattnu je trajala le nekaj minut manj, kot prva, v kateri se je predal računalnik po prav tako 45 potezah. Računalnik je tokrat vodil bele figure, s katerimi je drugič premagal Kasparova. Prvič mu je to z manj zmogljivim programom uspelo v prvi partiji prvega dvoboja, ki se je lani v Philadelphiji končal s končno zmago človeka nad strojem (4:2). Do drage zmage je stroj, ki preuči 200 milijonov pozicij v eni sami sekundi, prišel že v otvoritvi španske partije (otvoritev Ruy Lopez), ko je prišel do pozicijske prednosti, zaradi katere je bil Kasparov primoran v pasivno igro, ki ga je pripeljala do poraza. (STA) Trapatfoni ostaja pri Bayemu MUNCHEN - Giovanni Trapattoni je včeraj zgodaj dopoldne telefonsko obvestil predsednika Rome, da bo ostal pri bayemu, s katerim ga veže dveletna pogodba. Zdaj bo morala Roma iskati trenerja drugje, med kandidati pa sta Ranieri in Zeman. Ravanelli poškodovan MANCHESTER - V zaostalem srečanju prve angleške nogometne lige med Manchester Unitedom in Middlesbroughom (3:3) se je precej hudo poškodoval Fabrizio Ravanelli. Prva diagnoza je celo govorila o pretrganju kolenskih vezi, bolj verjetno pa gre za nategnjeno stegensko mišico. Prva mesta na ATP nespremenjena MONTE CARLO - Na moški svetovni teniški lestvici ATP je prva šesterica glede na vrstni red, ki je bil objavljen prejšnji teden, ostala nespremenjena. Po denarnih nagradah je prvi Muster, ki je na turnirjih letos zaslužil 751.284 dolarjev, drugi je Sampras (737.378), tretji pa Chang (717.899). Lestvica: 1. Sampras (ZDA) 5.118 točk, 2. Chang (ZDA) 3.704, 3. Muster (Avt) 3.254, 4. Kafelnikov (Rus) 3.023, 5. Krajicek (Niz) 2.885, 6. Ivaniševič (Hrv) 2.710, 7. Rios (Cii) 2.240, 8. Enqvist (Sve) 2.176, 9. Moya (Spa) 2.154, 10. Ferreira (JAR) 1.935,... 387. Urh (Slo), 415. L Božič (Slo) Sanchez Vicario ni več med prvo peterico LONDON - Španka Arantxa Sanchez Vicario je na svetovni teniški lestvici WTA prvič po dolgih letih izpadla iz prve peterice. Izgubila je dve mesti in je sedaj le sedma. Na vrhu so še naprej Švicarka Martina Hingis pred Nemko Steffi Graf in Američanko Moniko Seleš. Lestvica WTA: 1. Hingis (Svi) 4.960, 2. Graf (Nem) 4.249, S.Seleš (ZDA) 3.517, 4. Novotna (Ceš) 3.313, 5. Davenport (ZDA) 2.910, 6. Martinez (Spa) 2.797, 7. Sanchez Vicario (Spa) 2.780, 8. Huber (Nem) 2.700, 9. Majoli (Hrv) 2.617, 10. Coetzer (JAR) 1.947,122. Mulej (Slo) 198,175. Križan (Slo) 117. rTKOSARKA / PLAV OFF V A2 h Goriška Dinamica za napredovanje v Al z Reggio Imilio Z zmago v četrti tekmi v Pozzuoliju so se košarkaiji goriške Dinamice uvrstili v finale končnice za napredovanje v Al ligo. Njihov nasprotnik bo CFM iz Reggia Emifie, ki je s 3:0 izločil IMolo. Prva tekma bo v nedeljo 11. maja ob 18. uri v Gorici, igra nalu za napredovanje se bosta pomerila Koncret Rimini (3:0 je premagal Caserto) in CHC Montccatini 6:0 ploU LiLSr-vmlm i-kmi bosta 15. maja, tretja tekma 18. maja tv. zmago Goričanov Michele Mian, M je v nadaljevanju poskrbel za break, kile bil na koncu odločilen. Ekipa Serapida se ni predala do konca, vendar pa so Serapide - Dinamica 64:73 (34:36) no, Embiy 6, Middleton 23. Dinamica Gorizia: Stores 6, Fumagalli 7, Beason 7, Cambridge 20, Foschini 11, Mian 22, Gilardi, PM: Serapide 5:9; Dinamica 17:21; MET ZA 3 TOČKE; Serapide 5:15 (Busca 1:2, Nicoletti 0:1, Delta Valentina 3:5, Causin 0:1, Dalla Libera 0:2, Middleton 1:4); Dinamica 6:12 (Fumagalli 1:3, Beason 1:1, Foschini 1:2, Mian 3:6) NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... Nogomet V A ligi Parma zmanjšala zaostanek za Juventiisom IZIDI 29. KOLA: Atalanta - Parma 1:2, hiter -Vicenza 0:1, Juventus - Sampdoria 0:0, Perugia - Fiorentina 1:1, Piacenza - Bologna 1:1, Reggia-na - Cagliari 0:3, Roma - Lazio 1:1. Udinese -Milan 1:1, Verona - Napoli 2:0. VRSTNI RED: Juventus 56, Parma 52, Inter 48, Sampdoria 45, Lazio in Bologna 44, Vicenza in Udinese 42, Fiorentina 40, Atalanta 39, Milan 38, Roma 37, Napoli 34, Cagliari in Piacenza 30, Perugia 28, Verona 26, Reggiana 19. PRIHODNJE KOLO: Bologna - Cagliari, Fiorentina - Udinese, Lazio - Perugia, Milan - Reggiana, Napoli - Roma, Parma - Vicenza, Piacenza - Atalanta, Sampdoria - hiter, Verona - Juventus. C2 liga Po novem porazu Triestina vedno bližja play outu Triestina - Temana 0:1 (0:0) Strelec: Rossi v 84. minuti Triestina: Vinti, Birtig, Benetti, Aubame, Co-rino (v 85. Staži), Grandini, Camporese, Pava-nel, Spilh, Polmonari (v 73. Scattini), Nzamba (v 55. Marsich). IZIDI 32. KOLA: Arezzo - Massese 1:2, Fano - Giorgione 1:1, Forli - Maceratese 1:1, Iperzola - Piša 1:1, Ponsacco - Baracca 1:1, Pontedera -Sandona 1:2, Rimini - Livorno 0:2, Tolentino -Vis Pesara 0:0, Triestina - Temana 0:1. VRSTNI RED: Temana 65, Livorno 64, Maceratese 49, Giorgione in Arezzo 45, Piša 43, Baracca in Sandona 40, Tolentino 39, Vis Pesa- ro in Fano 38, Triestina in Massese 37, Rimini 36, Ponsacco 35, Pontedera in Iperzola 34, Forli 31. PRIHODNJE KOLO: Massese - Triestina Bliga IZIDI 32. KOLA: Bari - Pescara 2:1, Castel-sangro - Venezia 1:1, Cosenza - Lecce 0:0, Em-poli - Reggina 1:0, Foggia - Cremonese 1:2, Ge-noa - Torino 3:0, Padova - Cesena 1:0; Palermo - Lucchese 1:1, Ravenna - Chievo 1:2, Salemita-na - Brescia 4:1. VRSTNI RED: Brescia 57, Empoh 55, Lecce 54, bari 50, Genoa in Ravenna 47, Chievo in Torino 46, Pescara 44, Foggia 43, Padova 41, Venezia 40, Reggina in Castelsangro 37, Saler-nitana 36, Cosenza 34, Cesena in Lucchese 33, Cremonese 31, Palermo 30. Slovenski šport Košarka Smelt Olimpija v finalu za naslov s Kovinotehno V finalu za državni naslov se bosta v Sloveniji pomerila Smelt Olimpija, ki je z 2:0 v polfinalu izločila postojnsko Republiko, Kovinotehna Savinjska Polzela4 pa je z 2:1 v zmagah premagala Pivovarno Laško. Seveda so izraziti favoriti za naslov Ljubljančani, ki bodo igrali že šesti finale v samostojni Sloveniji. Tenis: Slovenija - Gruzija 3:2 V uvodnem dvoboju II: evropsko-afriške skupine za Davisov pokal je Slovenija v Tbilisiju premagala Gruzijo s 3:2. Odločilna sta bila prva dva nedeljska dvoboja. Najprej je v igri dvojic par Borut Urh in Marko Por premagal gruzijski par Gabričidze/Hashavara s 7:6 (8:6), 7:5, 6:7 (2:7), 6:2, nato pa je tretjo točko Sloveniji zagotovil prvi igralec Borat Urh, ki je premagala Margalitadzeja 6:2, 6:2, 6:0. Tako peti dvoboj med Kraševcem in Gabričidzejem ni več odločal o ničemer, dobil pa ga je Gruzijec s 4:6, 7:6 (7:2), 6:2. V naslednjem kolu se bo Slovenija od 11. do 13. julija v Novi Gorici pomerila z Norveško. Nogomet Maribor Branik utrdil vodstvo IZIDI 29. KOLA: Maribor Branik - SCT Olimpija 5:2, Publikum - Primorje 0:0, HTT Gorica - Rudar 0:0, Mura - Beltinci 2:2, Koper -Korotan 0:0. VRSTNI RED: Maribor Branik 57, Primorje 53, HTT Gorica 49, Publikum 42, Mura 38, Rudar 37, SCT Olimpija 35, Korortan 34, Beltinci 28, Koper 20. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 2XX X2X XII X1X2; DOBITKI: 13 (87 dobitnikov) 94.003.000 lir; 12 (2416 dobitnikov): 3.382.000 lir. Totogol: za osmico nad 5 milijard PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-2-10-12-14-21-23-25; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 5.214.917.000 lir; 7 (845 dobitnikov) 4.628.000 lir; 6 (36625 dobitnikov) 105.900 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: IX12 X2 12 IX XI; DODATNA DIRKA: 5 - 9; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 439.819.451 lir); 12 (17 dobitnikov) 25.871.000 lir; 11 (473 dobitnikov) 929.000 lir; 10 (4.284 dobitnikov) 102.000 dobitnikov. B ELITNA LIGA / ZADNJE KOLO Štandrežcem ni zadostovala zanesljiva zmaga v Ogleju Aquileia - Juventina 1.q fl-nl JUVENTININA _______3. AMATERSKA LIGA / ZADNJE KOLO_ Po 28 letih Mladost v 2. AL Doberdob slavil vso noč Doberdobsko moštvo doma premagalo Vermegliano Predsednik D. Zanier navdušen: »Slavila je zares vsa vas« STRELCA: Zagato 2, Montina 1. JUVENTINA: Zup-picchini, Kaus, Bastia-ni, Macuzzi (Romano), Villani, Trampuš, Gam-bino, Milotti (Zorzi), Tabaj (Zagato), Montina, Braida. Kljub zmagi v zadnjem kolu v Ogleju je Juventina obtičala na predzadnjem mestu in tako izpadla iz »elitne lige«. Za uteho naj dodamo, da standreško moštvo ni obtičalo na zadnjem mestu. V prvem polčasu naše moštvo ni igralo najbolje in je tudi zasluženo izgubljalo. Gol a je dal minuto pred oncem prav bivši igralec štandreškega društva Devetak. V drugem delu tekme pa je Juventina zaigrala kot prerojena. Odločno se je vrgla v napad in v 55. minuti izenačila z Zagatom, ki je pet minut prej vstopil na igrišče in zamenjal poškodovanega Tabaja. Standrežci se niso zadovoljili z neodločenim izidom in so še naprej napadali. Priložnosti za zadetek so se vrstile kot na tekočem traku, dokler ni v 75. minuti Montina dosegel še drugi gol. Usodo domačinov je pet minut pozneje zapečatil Zagato, ki je dosegel svoj drugi zadetek. »Nismo končali na zadnjem mestu lestvice in smo tudi na tekmi proti Aquileii dokazali, da bi lahko še naprej igrali v tej ligi. Med prvenstvom pa smo imeli veliko smole in smo nazadovali v promocijsko ligo le za dve točki na lestvici. Ko nazaduješ, si seveda vedno razočaran, toda nazadovanja ne jemljemo tragično. Ze sedaj se moramo lotiti dela za prihodnjo sezono,« je dejal predsednik Juventine Dario Prinčič. Juventino čaka že 16. maja turnir v Mošu. V kvalifikacijski tekmi bo štandreška ekipa igrala proti Vilfanovi, (bi) 1. AL/V ČEDADU Vesna končala nastope s porazom Naša ekipa ni zaslužila poraza Cividalese - Vesna 1:0 (0:0) VESNA: Santoro, Ban-del, Giovini, Malusa, Soa-vi, Cutrara, Lakoseljac, D. Pussini, Fonda (C. Pussi-ni), Sedmak, Šušteršič (Germani). Na zadnji prvenstveni tekmi, ki sicer ni odločala o ničemer, si Vesna poraza gotovo ni zaslužila. Po prvem polčasu, ki je bil precej dolgočasen, se je nato igra razživela, ko so Cedaj-ci pvoedli že v 5. minuti drugega poolčasa. Odtlej je pobudo v svoje roke prejela Vesna, ki je silovito napadala vse do konca srečanja. Ustvarila si je tudi številne priložnosti za gol, sodnik pa je povrhu še spregledal čisto enajstmetrovko v korist Križanov, tako da se izid do konca srečanja ni več spremenil. Valzano iz 11-m, Deste in Padoan; ZA PRIMORJE: Pescatori iz 11-m. ZARJA: Ellero, Dussoni, Donaggio, Štrukelj, Valzano (Ravalico), Sclaunich, Deste, Kalc, Padoan (Buoso), Fajt (Tognetti), Pettarosso. PRIMORJE: Savarin, Crocetti (Emili), Braini, M. Stoka (Guštin), Mislej, P. Stoka, Leghissa, Auber, Pescatori, Kuk (Minatelli), Blanos. Številni gledalci, ki so se v nedeljo zbrali v Bazovici na derbiju in obenem na zadnji tekmi tega prvenstva, so res uživali. Tekma je bila lepa, kakovostno na visoki ravni, padlo pa je kar pet zadetkov. Naj omenimo, da sta si nedeljsko tekmo ogledala tudi bivši tržaški župan Riccardo Illy in odbornik za šport Degrassi (na sliki KROMA). Prvi polčas, kot kaže tudi izid, je bil dokaj izenačen. Prvi pa so v 21. minuti igre povedli gostje s Pescatorijem iz enajstme- Mladost - Vermegliano 2:1 (0:1) STRELCA ZA MLADOST: Mania 11-metrovka, Ar-gentin. MLADOST: Harland, Ar-gentin, Pellicani, Kobal, Zin, Sita, Mania, Fontana, Devet-ta R., (Blason), Marušič, (Sartori), P. Gergolet. Mladost je napredovala v drugo'amatersko ligo. Potrebnih je bilo 28 let in končno se tudi v Doberdobu lahko veselijo. Pred gledalci in navijači, ki so se ves teden vestno pripravljali na ta dogodek, pa so Argentin in ostali odigrali verjetno najslabšo letošnjo prvenstveno tekmo. Prišla je na dan trema in posledica so bile številne napake in živčnost. V prvem polčasu so gostje dobesedno gospodarili na igrišču. Igrah so sproščeno in umirjeno, saj niso ime- trovke. Zarjin branilec Donaggio se je namreč v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. Pescatori bi lahko kmalu zatem podvojil, toda njegov strel je šel mimo vrat. Zarjani so stanje izenačiti iz enajstmetrovke. Tekla je 34. minuta, ko so gostje v kazenskem prostoru zrušili Kalca. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Valzano. V drugem polčasu so več od igre imeli gostitelji, ki so že v 10. minuti podvojili rezultat s Padoanom, kmalu zatem pa je Deste z lepim udarcem tretjič ugnal gostujočeva vratarja Savarina. Primorje pa se ni dalo: reagiralo je in se odločno vrglo v napad. Najprej je Pescatori zadel vratnico, nakar je Blanos v 30. minuti zmanjšal na 2:3. Tekma je bila prav do konca zanimiva in obe moštvi sta imeli še nekaj priložnosti za zadetek. Izid pa je ostal nespremenjen. Sovodnje Zadružna kreditna banka - Luninim 2:0 (0:0) STRELCA: Devetak in Vitturelli. ti kaj izgubiti. Tako je v 20. minuti po naivni napaki domače obrambe prišlo do vodstva gostov. V drugem polčasu so se SOVODNJE: Tomma-si, Černič, Devetak (Go-mišček), Sambo, Bregant (Bernardis), Martucci, Zotti, Interbartolo, Ce-scutti, Vitturelli (De Co-melli), Businelli. Sovodenjci so tudi na zadnji tekmi proti Luci-nicu, ki so ga zanesljivo premagali, dokazali, da nazadovanja v nižjo ligo ne zaslužijo. V tem prvenstvu pa so, predvsem v zadnjih kolih, zamudili preveč priložnosti (Staranzano, Cussignac-co) in tako se morajo, žal, seliti v nižjo ligo. Njihova neposredna nasprotnika za obstanek v ligi, Aiello in Manzano sta igrala namreč neodločeno v Koprivnem oz. v Mošu in sta tako prehitela naše moštvo s točko razlike. Sovodenjci, za katere je bila nedeljska tekma »življenjske važnosti«, so v preveliki želji po zmagi v prvem polčasu igrali neorganizirano in v napadu povsem neučinkovito, čeprav so imeli številne priložnosti domačini le zdramiti. Tekla je 60. minuta, ko si je Devet-ta priboril žogo, stekel v kazenski prostor, kjer ga je branilec zrušil. Enajstmetrovko za gol. Drugi polčas se ni začel najbolje za Sovo-denjce, saj je bil zaradi dvojnega opomina izključen Cescutti. Okoli 20. minute pa je sodnik izključil tudi gostujočega igralca. Le tri minute zatem pa so domačini povedli z golom Devetaka. Gostje si še niso opomogli, ko je Vitturelli dve minuti pozneje dosegel še drugi gol za Sovodnje in tekme je bilo konec. je uspešno izvedel Mania. Doberdobcem je zadetek vlil novega elana in deset minut pred koncem so prišli v vodstvo. Fontana je streljal, vratar je žogo odbil, najhitreje pri njej je bil Argentin in jo potisnil v vrata. »Takšnega slavja v Doberdobu ne pomnijo, vsaj zadnja leta ne. Slavila je zares vsa vas. Veliko je bilo vaščanova, ki so prvič prišli na igrišče, veliko tudi takih, ki so se po mnogih letih spet pojavili na tribunah. Skratka, bilo je nepozabno. Pri tem pa bi se rad zahvalil vsem navijačem, ki so prišli navijat za našo ekipo, predvsem pa vsem odobomikom in drugim vaščanom, ki so pred in med tekmo dobesedno garati, da bi pripraviti jedačo in pijačo za vse, ki so biti na igrišču. Pripraviti so namreč kar 350 paštašut, da o pijači ne govorimo,« je dejal predsednik Mladosti Dario Zanier. Slavje se je začelo takoj ob končnem sodnikovem živžgu in je trajalo do zgodnjih ur dan kasneje. (D. G.) izidi in lestvice Elitna liga IZIDI 30. KROGA: Aquileia - Juventina 1:3, Farma -Itala San Marco 0:3, Manzanese - Sevegliano 1:1, Pozzuolo - Centro Mobile 1:0, Ronchi - Gradese 4:3, Sacilese - Sangiorgina 2:1, San Sergio - Pro Fa-gagna 5:1, Tamai - Rivignano 1:0. KONČNI VRSTNI RED: Tamai 53, Rivignano 51, Sacilese 48, Manzanese 46, Sevegliano 45, San Sergio 44, Itala San Marco 40, Gradese 37, Pro Fagagna in Ronchi 36, Centro Mobile in Sagiorgina 35, Pozzuolo 34, Farma in Juventina 32, Aquileia 30. Tamai je napredoval v meddeželno ligo, Rivignano bo igral dodatne tekme za napredovanje, Juventina, Farma in Aquileia so izpadle v promocijsko ligo. Promocijska liga IZIDI 30. KROGA: Capriva - Aiello 1:1, Flumigna-no - San Luigi 2:1, Maranese - Trivignano 3:2, Mos-sa - Manzano 0:0, Ponziana - Cussignacco 2:0, San Canzian - Staranzano 2:2, Sovodnje - Ludnico 2:0, Zarja - Primorje 3:2. KONČNI VRSTNI RED: Mossa 61, Capriva 55, Lu-cinico 49, San Luigi 45, Ponziana 44, Trivignano, Zarja in Maranese 39, San Canzian in Flumignano 37, Primorje 35, Manzano in Aiello 34, Sovodnje 33, Staranzano 28, Cussignacco 26. Mossa je napredovala v promocijsko ligo, Sovodnje, Staranzano in Cussignacco so izpadli v 1. amatersko ligo. 1. amaterska liga IZIDI 30. KROGA: Cividalese - Vesna 1:0, Como -Reanese 0:0, Costalunga - Zaule Rabuiese 3:1, For-garia - Union 91 0:1, Opicina - Medeuzza 0:1, Pa-gnacco - Tavagnacco 2:1, Tarcentina - Torreanese 2:0, Valnatisone - Riviera 2:3. KONČNI VRSTNI RED: Pagnacco 61, Tarcentina 57, Costalunga 56, Cividalese 49, Torreanese 46, Valnatisone 45, Vesna in Riviera 43, Como 41, Union 91 36, Tavagnacco 35, Reaneše 34, Opicina 31, Medeuzza 30, Forgaria in Zaule Rabuiese 21. Pagnacco je napredoval v promocijsko ligo, Tarcentina bo igrala dodatne tekme za napredovanje, Medeuzza, Forgaria in Zaule Rabuiese so izpadli v 2. amatersko ligo. 3. amaterska liga IZIDI 26. KROGA: Azzurra - Terzo 1:1, Buttrio -Villa 0:3, Fogliano - Pieris 3:3, Grado - Begliano 0:3, Mladost - Vermegliano 2:1, Romana - Paviese 4:1, San Vito - Strassoldo 2:4. KONČNI VRSTNI RED: Mladost 57, Villa 56, Be-gliano 50, Strassoldo 47, Vermeglinao 46, Fogliano 40, Azzurra 38, Paviese 35, Romana 33, Pieris 30, Terzo 23, Grado 20, San Vito 14, Buttrio 13. Mladost je napredovala v 2. amatersko ligo, Villa bo igrala dodatne tekme za napredovanje. H MLADINSKI TURNIR h Danes v Štandrežu začetek Memoriala P. Padovanija SD Juventina bo ta teden priredilo v spomin na svojega prerano umrlega nogometaša mladinski nogometni turnir za Memorial Paolo Pa-dovani. Turnir se bo začel že danes s prvo polfinalno tekmo. Ob 19. uri se bosta namreč v Štandrežu spoprijela Pro Gorizia in Lucinico. Jutri se bosta v drugi polfinalni tekmi v Štandrežu pomerila domača Juventina in Sovodnje. V četrtek, 8. t.m. se bodo ob 16. uri vse nastopajoče ekipe udeležile žalne slovesnosti na pokopališču, kjer je pokopan Paolo. V petek, 9. trn. pa bo ob 19. uri v Štandrežu finalna tekma med zmagovalcema na obeh finalih. Sledilo bo nagrajevanje ekip. Tekme za 3. mesto ne bodo igrali. Paolo Padovani (letnik 1976, na sliki) je bil zelo priljubljen pri Juventini. Bil je zelo dober nogometaš, predvsem pa odličen fant, ki je vsem rad pomagal. Igralsko kariero je začel pri goriški Azzurri, nato pa je prestopil k Pro Gorizii. 9. septembra 1994 je prvič oblekel Juventinin dres. V sezoni 1995/96 je bil eden od stebrov mladinske ekipe, ki je v deželnem prvenstvu osvojila odlično 6. mesto. Imel pa je tudi 4 nastope s člansko ekipo. Umrl je 31. maja lani v prometni nesreči. ____________PROMOCIJSKA LIGA / ZADNJE KOLO____________ Derbi v Bazovici navdušil gledalce Sovodencji izpadli v nižjo ligo Zarja premagala Primorje po zelo lepem in razburljivem srečanju Sovodnje premagalo Lucinico, a je ligo končalo komaj na 13. mestu Zarja - Primorje Adriaker 3:2 (1:1) STRELCI, ZA ZARJO: ŠPORT Torek, 6. maja 1997 ŠAH / 12. ZAMEJSKO PRVENSTVO V boju za naslov Bednarik in Bajc V medsebojnem dvoboju sta remizirala Odločitev o prvaku bo padla v soboto V soboto so v Trstu odigrali prvih pet kol 12. rednega zamejskega šahovskega prvenstva, ki je veljavno za 8. memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se odvija po več kot dveletni prekinitvi, na njem pa so se zbrali vsi najboljši zamejski šahisti, ki uspešno nastopajo v raznih šahovskih klubih. Tu mislimo predvsem na mojstrskega kandidata iz Gorice, 23-letnega Jana Bednarika, in mojstra Pina Lakoviča, ki je že preko 30 let v samem vrhu državnega šaha. Sobotni izidi so potrdili napovedi. V boj za prvo mesto, se je, kot je že običaj, poleg obeh omenjenih glavnih favoritov, vključil Drago Bajc, tako da ne moremo pri njem več go- voriti o presenečenju. Poleg Bednarika ima namreč samo še on možnost, da poseže po naslovu. Bajc in mladi mojstrski kandidat sta namreč medsebojno partijo remizirala, ostale pa zmagala. Bajc pa mora še igrati z Lakovičem, ki ima doslej tri zmage in dva poraza. Prijetno je presnetil tudi Benedetič, ki je že zaključil svoj turnir. Prvenstvo se bo končalo v soboto ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ko bosta na sporedu zadnji dve koli. Takoj po koncu partij bo uradna razglasitev pra-vaka in nagrajevanje. Dosedanji izidi 1. kolo: Prašelj - Bednarik 0:1, Franko - Benedetič 1:0, Lakovič - Jelinčič 1:0, Rudež - Bajc 0:1; 2. kolo: Bednarik -Bajc remi, Jelinčič - Rudež 1:0, Benedetič -Lakovič 1:0, Prašelj -Franko 0:1; 3. kolo: Franko - Bednarik 0:1, Lakovič - Prašelj 1:0, Rudež - Benedetič 0:1, Bajc - Jelinčič 1:0; 4. kolo: Bednarik - Jelinčič 1:0, Benedetič - Bajc 0:1, Prašelj - Rudež 1:1, Franko - Lakovič 0:1; 5. kolo: Lakovič - Bednarik 0:1, Rudež - Franko 1:0, Bajc - Prašelj 1:0, Jelinčič - Benedetič 0:1; vnaprej odigrana srečanja naslednjih kol: Bednarik -Benedetič 1:0, Franko -Bajc 0:1, Benedetič -Prašelj 1:0. Trenutni vrstni red: Bednarik in Bajc 5, 5; Benedetič 4; Lakovič 3; Franko 2; Rudež 1, 5; Jelinčič 1; Prašelj 0, 5. 12. zamejsko šahovsko prvenstvo je postreglo z zanimivimi boji, glavni favorit za naslov Pa je poleg Bajca 23-letni Jan Bednarik (na sliki Foto Kroma spredaj levo) KOŠARKA / V 27. KOLU D LIGE Dom Agorest Rob Roy je z veliko težavo strl odpor Chiarbole Domovci zaigrali dobro v drugem delu Dom Agorest Rob Roy : Chiarbola Conca Doro 83:94 (45:35) Dom: Košuta 3 (1/2 pm, 1/1 2T), Corsi 23 (9/10, 1/2, 4/6), Di Cecco 22 (4/5, 9/14, 0), Franco 19 (5/6, 7/12, 0), Gej 0 (0/1), Podbersich 8 (4/8, 2/3, 0), Ambrosi 5 (1/2, 2/4, 0), Jarc 14 (6/8, 4/7, 0), Kocjančič. SON: 20, 3T: Corsi 4; Sodnika: Rizzi GO, Tiziani TS. Domovci so z neverjetno težavo izbojevali važno zmago proti nizkouvrščeni Chiar-boli. Marsikdo je predvideval težave tako zaradi neugodnega umika kot tudi zaradi zelo motiviranih nasprotnikov, ki se krčevito borijo za obstanek. Belo-rdeči so posebno slabo igrali v prvem polčasu, ko so dopuščali nasprotnikom lahke mete z razdalje in neovirane prodore na koš. Ob tem pa so domovci tudi izgubili res veliko žog. V tem delo so naši zaostajali tudi za 16 točk (38:22 v 14. minuti) in le v zadnjih minutah so uspeli zmanjšati zaostanek na 10 točk. Drugi polčas so belo-rdeči začeli z večjo samozavestjo in bolj organizirano. Corsi in Di Cecco sta bila uspešna v napadu in naši so se takoj približali nasprotnikom, zaradi nepazljivosti v obrambi pa si niso uspeli priigrati odločilne Di Cecco je dosegel 22 točk (Foto Kroma) prednosti. Srečanje je bilo par točk. Domovce bi tokrat tako izenačeno vse do po- pohvaliti le za drugi del igre, slednjih treh minut, ko pa je ko sta se predvsem Di Cecco ponovno prišla do izraza in Jarc prebudila. Vsekakor pa izkušenost belo-rdečih, ki so so naši preveč tvegali, saj je odločno pritisnili na plin in lahko zdaj vsak poraz odločil-tako pospravili izredno važen ne važnosti. (Livio Semolič) KOŠARKA/IZIDI IN LESTVICE Moška B liga Skupina za obstanek IZIDI 9. KOLA: Jadran - Argenta 88:85, Scame - Piove di Sacco 65:74, Valdamo - San-filippo 61:63. VRSTNI RED: Scame Bergamo 12, Piove di Sacco in Valdamo 10, Sanfitippo Collegno in Argenta 8, Jadran 6. PRIHODNJE KOLO: Argenta - Scame, Piove di Sacco - Valdamo, Sanfitippo - Jadran. Skupina za napredovanje IZIDI 9. KOLA: Borgomanero - Šesto 62:67, Gesteco - Siena 83:76, Ronaldi - Maggiore 104:75. VRSTNI RED: Rinaldi PD, S. S. Gio-vanni in Maggiore 10, Siena, Borgomanero in Gesteco Čedad 8. PRIH. KOLO: Maggiore - Gesteco, Šesto - Rinaldi, Siena - Boigomanero. Moška D liga IZIDI 27. KOLA: Arte - Libertas 67:59, ChiarbolA - Dom Agorest Rob Roy 83:94, Ci-cibona Pref. Marsich - Largo Isonzo bo 13.5., Grado - Bor Radenska 73:85, Lega Nazionale -Inter 1904 65:61, Momo Gio - Infoter prekinjena v 37. minuti, Ronchi - Acli TS 70:71, Santos - Kontovel 62:58. VRSTNI RED: Dom Agorest Rob Roy 44, Santos 42, Bor Radenska 38, Arte GO 36, Ronchi in Grado 30, Infoter in Inter 1904 28, Libertas 24, Kontovel 22, Cicibona Pref. Marsich 20, Lega nazionale, Momo Gio in Chiarbola 18, L. Isonzo 16, Acli TS 12. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Ronchi, Cicibona Pref. Marsich - Kontovel, Dom Agorest Rob Roy - Grado. H V KRMINU h Granzotto z najbolj mimo roko Lokostrelec Zarje na DP? Zarjin lokostrelec Moreno Granzotto je zmagal med elani na 3. trofeji Le Mura v poljskem lokostrelstvu s 24 tarčami. Trofejo je v Palmanovi priredilo krminsko društvo Arcieri Cor-mons, na njem pa so nastopili tekmovalci iz Triveneta in Slovenije. Granzotto je svojo prvo zmago v letošnji sezoni oplemenitil z zelo dobrim rezultatom 310 točk. Bil je najboljši tako v lovskem kot v poljskem krogu. Obakrat je dosegel po 155 točk. Rezultat mu verjetno že omogoča nastop na državnem prvenstvu v začetku julija v Gortini, kljub temu pa bo Granzotto skušal ta rezultat še izboljšati v nedeljo na tekmovanju v Castel-francu Venetu. Velja povedati, da je bil Granzottov nastop v Palmanovi do zadnjega negotov zaradi vnetja ramenske mišice. Kljub temu le za dve točki ni izenačil svojega osebnega rekorda. V Palmanovi je nastopili tudi Bogdan Stopar. V konkurenci okrog 30 tekmovalcev je dosegel zelo dobro 7, mesto. Od slovenskih tekmovalcev velja še omeniti tretje mesto Marka Truka, sicer elana tržaškega društva Ascat. Vrstni red: 1. Granzotto (Zarja) 310 (155+155), 2. Vladimir Rosa (Ankaran) 305 (153+152), 3. Marko Turk (Ascat) 302 (151+151), 7. Bogdan Stopar (Zarja) 275 (140+135). _____NAMIZNI TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO_ Zgoniški Kras svoji zbiiki dodal Se tri nove naslove V nadaljevanju deželnega prvenstva posameznikov in dvojic so v soboto in nedeljo v Zgoniku nastopali igralci 3. in 4. kategorije. Kras je k že osvojenim sedmim deželnim naslovom'v mladinskih kategorijah dodal še tri, osvojil pa je še štiri tretja mesta, od katerih tri v individualni konkurenci in enega v igri dvojic, ki so bile združene za obe kategoriji. V tretji kategoriji je Kras slavil v ženski konkurenci z Nino Milič in pri moških z Andreo Bertolot-tijem. Zmagovalne stopničke so bile pri ženskah v znamenju belo-rdeče Krasove barve, saj sta si 3. in 4. mesto razdelili Biserka Si-moneta in Martina Milič in od 5 -8 mesta pa sta sledeh še Jasmin Kralj in Irena Rustja. Preboj iz skupine se ni posrečil Barbari Santini, ki pa se je izkazala v svoji 4. kategoriji. Svoje nasprotnike je neizprosno podiral Andrea Bertolotti, ki je bil odločno boljši tudi v finalnem boju z Gabrielom Barbarit-tom iz videmskega CUS-a. Več smo morda pričakovali od Kraševega veterana Edija Boleta, ki je po porazu s Carlom Rosettijem iz Latisane pristal med osmerico. V četrti kategoriji je nekdanja prvoligašica Biserka Simoneta svoj povratek za zeleno mizo proslavila z zmago. V polfinalu je nadigrala tudi klubsko tovarišico Barbaro Santini, ki bi brez Biserke upravičeno naskakovala deželni naslov, saj je bila tudi prva nosilka finalnega tekmovanja. Kras je imel tu še dve tekmovalki: Carla Blasina je prišla med prvo osmerico, Nadia Blasone pa je bila 12. Pri moških je mladinec Chia-dina Stefano Di Cosimo z zmago med četrtokategorniki prekrižal račune marsikateremu izkušenejšemu igralcu. Krašovci niso posegli v borbo za kolajne. Edi Bole in Marjan Milič sta se uvrstila med prvih 16. Bojan Simoneta pa je imel v skupini kasnejšega finalista Callegara iz Latisane in se ni prebil in skupine. V igri dvojic je Kras osvojil bron z moško dvojico Bertolotti - Bole, pari Si- moneta - Robi Milič, Kralj - Rustja, Martina Milič - Nina Milič in Santini - Blasone pa so se uvrstili od 5. do 8 mesta. Deželno prvenstvo bo doživelo svoj višek v nedeljo 11. maja z nastopi v absolutni kategoriji. UVRSTITVE 3. kategorija, ženske: 1. Nina Milič (Kras), 2. Francesca Gambi-ni (CUS Videm), 3. - 4. Biserka Simoneta in Martina Milič, 5. - 8. Jasmin Kralj, Irena Rustja (vse Kras); moški: 1. Andrea Bertolotti (Kras), 2. Gabriele Barbatitto (CUS Videm), 5-8: Edi Bole (Kras). 4. kategorija, ženske: 1: Biserka Simoneta (Kras), 2. Eufemia Feisa (Fincantieri), 3 - 4. Barbara Santini Kras, 5.-8. Carla Blasina, 12. Nadia Blasone (vse Kras); moški: 1. Stefano De Cosimo (Fincantieri), 9. - 16. Edi Bole, Marjan Milič (oba Kras). Dvojice: 3. in 4. kategorija, ženske: 1. Butelli - Polh (Chiadino); moški: 1. Rosetti - Callegaro (Lati-sana), 3-4. Bertolotti - Bole (Kras). J. J. NOGOMET / KOROŠKA Po novem porazu se SAK vse bolj bliža nevarnim vodam CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v nadaljevanju nogometnega prvenstva v avstrijski regionalni ligi-sredina (3. divizija) doživeli še en poraz. Tokrat je slovenska enajsterica v gosteh podlegla Pliberku, predzadnjemu na lestvici, z 1:2 (0:1). Pred lepo kuliso tisoč gledalcev (!) so domačini z golom legionarja Lisica povedli že v 5. minuti, za SAK je v 66. minuti izenačil Omerovič, toda samo štiri minute kasneje je Pliberk dal zmagoviti gol. Strelec je bil spet Lisic. Medtem ko je Pliberk z zmago osvojil dragocene točke v boju za obstanek v ligi in je s 16 točkami na 12. mestu, se SAK po novem porazu nevarno bliža 11. mestu, torej ekipam, katerim grozi izpad iz lige. Slovenski nogometaši so s 24 točkami iz 19 tekem samo še deveti, prednost pred 11. mestom pa znaša samo še 8 točk. Na sporedu je še sedem tekem. Se naprej vodi enajsterica iz Welsa (Gornja Avstrija) s 46 točkami, ki si je več ali manj že zagotovila napredovanje v 2. avstrijsko notometno ligo. Najbolje uvrščeni koroški klubi so WAC iz Wolf-sberga na 2. mestu (39 točk), beljaški VSV na 3. mestu (34 točk) in celovška Austria (6./30 točk). (I.L.) USTANOVITEV KOŠ-Celovec prvi samostojni slovenski košarkarski klub na avstrijskem Koroškem CELOVEC - Koroški Slovenci imajo svoj prvi samostojni šolski košarkarski klub - KOS Celovec (Košarkarski klub na Slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu). Na ustanovni skupščini je bil za prvega predsednika izvoljen dolgoletni mentor z ustanovitvijo novega kluba ukinjene košarkarske sekcije SAK, učitelj telovadbe na Slovenski gimnaziji mag. Anton Malle. Njegov namestnik je Bojan Jager, v ožjem predsedstvu pa sta še Kristijan Zeichen in Danilo Prašnik. KOS Celovec uspešno tekmuje z dvema ekipama v koroškem šolskem in tudi klubskem prvenstvu. V okviru šolskega prvenstva so igralci KOS-a iz nižje stopnje Slovenske gimnazije pred nekaj tedni postali koroški prvaki in v teh dneh zastopajo Koroško v avstrijskem finalu v Salzburgu, v klubskem prvenstvu pa je juniorska ekipa osvojila naslov viceprvaka. Novi klub bo postal tudi elan Slovenske športne zveze (SSZ), krovne organizacije vseh slovenskih športnih klubov na avstrijskem Koroškem. (I.L.) ŠPORT Torek, 6. maja 1997 JADRANJE / DP IMS-OV Cupina Founet na odličnem drugem mestu Posadka jadrnice Nadie Canalaz se lahko res meri s profesionalci Na krovu kajutne jadrnice Founet je bilo prejšnjo nedeljo razpoloženje zelo veselo. Čupin IMX 38 je na državnem prvenstvu IMS-ov v Chioggi osvojil izvrstno drugo mesto". Prvenstva se je udeležilo štirideset jaht, ki so se med sabo pomerile v šestih regatah. Posadka Founeta je že takoj na začetku zasedla drugo mesto, ki ga v naslednjih regatah ni več izpustila iz rok. Ostali dve jadrnici istega modela, IMX 38, iz tržaških klubov Triestina della Vela in Adriaco, ji nista bili kos in sta zasedli 7. in 29. mesto. Izvrsten rezultat je očitno poplačal trud na kakovostnih treningih, ki jih je opravila posadka Nadie Canalaz. Krmar Fattori je pokazal, da se s svojo posadko lahko uspešno meri s profesionalnimi krmarji kot so Montefusco, Pelaschier, D'Ali in Ferrarese, ki so tudi bili med konkurenti minulega prvenstva, kateremu so s svojo prisotnostjo zagotovili visoko kvalitetno raven. Prav zato pa ima rezultat Cupine jadrnice še večjo vrednost. (Nada Čok) Na sliki (F. Pozzar): jadrnica Founet ODBOJKA / DRŽAVNE IN DE2ELNE LIGE Napetost v boju za obstanek v B2 in D ligah se še stopnjuje Usodo borovcev odvisna tudi od slogošev Z razpletom sobotnega kola v odbojkarskih ligah ne moremo biti zadovoljni. Nasprotno, razlogov za zaskrbljenost je kar precej. Obračun sicer ni bil posebno slab (pet zmag, pet porazov), toda razen Espegove v moški D ligi, so bile zmage v bistvu samo prestižnega pomena, edini poraz, ki ostaja brez posledic pa je Imsin v B2 ligi, čeprav pomeni konec nepre-maganosti Ferija in tovarišev na domačih tleh. Posebno zaskrbljeni so ta čas pri Slogi, kjer še trepetajo za vse tri svoje ekipe (skupaj z Borom kar se tiče združene ekipe). Moški drugoligaš še vedno ostaja v primežu neizprosnega boja proti play outu, prav neverjetno pa je, kako se je poslabšal položaj združene ekipe in Slo-ginih četrtoligašic. Brez skrbi -kljub zmagi - ni niti Espego. Sobotno kolo je pomenilo tudi konec deželnih tretjih lig. Oznaka C2 z letošnjo sezono izginja iz zemljevida italijanske odbojke, nadomestila pa jo bo enotna C liga, v kateri pa ima za sedaj od naših šesterk zagotovljeno mesto samo 01ympia CDR. Argumentov je torej kar precej, pojdimo po vrsti. V B2 ligi je po Valovem napredovanju vsa pozornost usmerjena v boj Koimpexa. Gladek poraz Argentaria proti Mec & Gregory’su je seveda dobrodošel, vendar pa samo navidezno odrešilen. Za slo-gaše bi bilo namreč bolje, ko bi izgubila Santa Giustina, to pa zato, ker je moštvo iz Belluna edino s slabšo set razliko od slogašev. Argentario ima v zadnjih dveh kolih ugoden spored tekeme: najprej bo igral pri že obsojenem Copparu, za slovo pa doma proti Fossoju. Lahko mu pripišemo štiri točke, kar pomeni, da bodo slogaši zagotovo pred njim samo, če bodo do konca obakrat zmagali. De VValdersteinovo moštvo bo v prihodnjem kolu v Repnu gostilo vedno nevarni Mec & Gregory’s (ki se še otepa z direktnim izpadom - skupaj s Cordenonsom, ki je - spet neugoden rezultat - premagal Mo-gliano), prvenstvo pa končalo z gostovanjem pri Lagunaligh-tu, ki bo v prihodnjem kolu igral v Rivieri. Santa Giustina bo naslednjo soboto igrala v Moglianu, ki je v zadnjih tednih precej popustil, na koncu pa še doma z že rešeno Riviero. Položaj je torej še vedno napet in negotov. V ženski B2 ligi je Godigese z zmago v Roveretu (3:2) spet »odprl« boj za play out. Godigese in Rovereto imata zdaj samo dve točki manj od Koim-pexa, kijev Schiu izgubil četrtič zapored. Spored zadnjih dveh kol je sledeč: Koimpex (set razlika 42:53) igra doma z Novento in v gosteh z Moglia-nom, Rovereto (48:47) igra pri že izpadli Porcii in doma z Albatrosom, Godigese (45:50) igra z moštvoma, ki sta napre-dovah v višjo ligo: doma s San-giorgino, nato pa v Schiu. Če bi bili rezultati do konca normalni, bi moral Godigese ostati tam, kjer je (in torej izpasti), v nasprotnem primeru pa mora Koimpex spet začeti zmagovati, pri čemer pa niti ena zmaga mu sama po sebi ne garantira obstanka v ligi! V Gl ligi je že vse že zdavnaj odločeno, končno pa nas je spet prijetno presenetila Soča Sobema, ki je gladko zmagala proti ekipi Ponte nelle Alpi. Med ženskami je La Goriziana Zadružna kreditna banka dosegla v Martignaccu nedvomno prestižno zmago (celo nekoliko nepričakovano, glede na slabše nastope, v drugem delu), Kmečka banka K2 šport pa je z uspehom v Gradišču še enkrat potrdila, da je trenutno na Goriškem druga sila za tržiškim Fincantierijem (še pred nekaj leti je imela pred sabo celo vrsto društev), ki pa bo v prihodnji sezoni igral v isti ligi kot Goričanke. V moški in ženski C2 ligi se je prvenstvo končalo dva tedna pred ostalimi. 01ympia CDR je z zmago proti Torriani potrdila končno 2. mesto za Prevenirejem, kar je njen najboljši rezultat v tej ligi po izpadu iz Cl lige v sezoni 1988/1989. Kljub temu v taboru 01ympie nad tem rezultatom niso navdušeni, saj so letos po svoji krivdi zamudili priložnost, da bi osvojih končno prvo mesto in to na »tragičnih« gostovanjih proti povprečnima Mossi in Torriani. Poraza v Moši in Gradišču sta jim preprečila, da bi se na do- datnih tekmah potegovali celo za napredovanje v B2 ligo. Prihodnje leto bo še težje zasledovati ta cilj, ker bo C liga gotovo kvalitetnejša. Usoda borovcev ostaja s končnim 6. mestom negotova. Če bi bili peti, bi zanesljivo ostali v G figi, tako pa je zdaj njihova usoda v bistvu odvisna od rezultatov Koimpexa in Cordenonsa v B 2 ligi. Če se slogaši rešijo, bi to (zaradi verižne reakcje) moralo veljati tudi za Bor. Povsem brez možnosti pa so sokolovke, ki so po porazu proti Gonarsu obtičale na predzadnjem mestu. Povratek v D ligo po sedmih letih je neizbežen. Espego je proti Rozzolu dosegel zelo važno zmago v boju za obstanek, ni pa še rešen, ker sta zmagala tudi tržaški San Sergio in La Grotta iz Artegne. Tile ekipi imata na lestvici le dve točki manj od Goričanov, ki se bodo v zadnjem kolu doma pomerili prav z Artegno, še prej pa bodo igrali v Trstu proti ekipi NPT Spofford. V ženski D ligi so mlade slogašice povsem nepričakovano izgubile proti zadnjemu na lestvici in si zakomplicirale svoj položaj, še posebej zato, ker je tržaška Ginnastica zmagala v Fontanafreddi in zdaj spet ogroža slogašice, Fontana-freddo in Azzurro. Poleg tega ima Ginnastica precej ugoden spored, saj bo dvakrat igrala doma proti nemotiviranemu Cecchineseju in že izpadlemu Staranzanu. Slogo čaka v soboto derbi z Virtusom, prvenstvo pa bo končala z nastopom v Rivignanu. Da same odločajo o svoji usodi, morajo slogašice zmagati še enkrat. Na slikirvalovci so v soboto v gorišld športni palači prazo-vali napredovanje v B2 ligo. ODBOJKA/M ED DEŽELNA FAZA ZA MLADINKE ra Teodora premočna za Koimpex Emilijska šesterkaže 17. na DP! - Slogašice med 16 najboljših Teodora Ravenna - Koimpex 3:0 (15:8, vo šesterko, ki prav v končnici prvenstva 15:1,15:6) lovi napredovanje v Al ligo. Koimpexove KOIMPEX: Babudii 0+0, Cauter 0+0, igralke so pričele tekmo brez treme in zelo Furlan 2+1, Kalc 0+1, Kobau 0+0, Ko- zavzeto, saj so celo povedle s 3:0 in 8:5, ko cijančič 1+0, Mamillo 3+3, Mauro 1+0, je domači trener že:izkoristil dva time-ou-Molassi 2+4, Obad 0+0, Sosič 1+1. ta. Teodora pe jB nato svoje vrste uredila, Koimpexova pot v italijanskem mla- začela silovito napadati predvsem s cone rimskem prvenstvu se je, kot jo bilo 2, v veliko krizo pa je naše igralke pričakovati, zaključila v nedeljo v Raven- spravljala s silovitim servisom v skoku, ni, kjer se je naša ekipa pomerila z zmago- kakršnega na tukajšnjih mladinskih tek-valcem iz Emilije Romagne Olimpio Teo- mah malokrat vidimo. Teodora je povsem doro. Poraz je bil pričakovan, saj je šlo uveljavila svojo boljšo vsestransko pripra-tokrat za ekipo, ki z uspehom nastopa v vo in tekmo zaključila v svojo korist, enakem sestavu v B2 ligi. Poleg tega gre za Z uvrstitvijo naše šesterke smo izjemno rutiniranega nasprotnika, saj si je vsekakor lahko zelo zadovoljni. Slogi-Teodora z zmago nad slogašicami že 17. na mladinska ekipa se je tako po dol-zapovrstjo zagotovila nastop na državnem gih letih spet prebila izven meja naše finalu. Gre za ekipo kateri sledi pet dežele in se uvrstila med 16 najboljših strokovnjakov, M ima vsak svojo zadolži- v državi. Igralke pa so tako na najboljši tev. Glavni cilj vsekakor je skrb za razvoj način zaključile svojo kariero v mla-igralk, ki bodo v kratkem prestopile v pr- dinski kategoriji. (INKA) Obvestila SD MLADINA-rolkarski odsek vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkarjem v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in četrtkih, ob 16.45. SD MLADINA-rolkarski odsek Organizacijski odbor vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspeSni izvedbi mednarodne rolkarske tekme Grand Prh, ki bo 18. maja 1997, na sestanek v dom A. Sirka danes, 6. t. m., ob 20.30. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obveSCa, da bo prvo srečanje s tečajniki plezanja in hoje po zavarovanih poteh v Četrtek, 8. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. Vpis je možen samo še na kraju samem. Za informacije tel Petru Rasmanu na tel. št. 414894. JKCUPA vabi danes, 6. maja na predavanje prof. Luciana Giacomija o novem jadralnem pravilniku. Predstavitev na društvenem sedežu bo ob 17.30 za otroke in ob 19.30 za odrasle. Toplo vabljeni dani in prijatelji. SKBRDINA obvešča, da je se možno narod-ti Andraževe smučarske komplete in termovelurje (pile). | Informadje na tel. št. 212859. ODBOJKA / IZIDI IN LESTVICE V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH LIGAH Moška B2 liga IZIDI 24. KOLA: Red Level - San Miguel 3:0 (15:10, 15:7, 15:7), Argentario - Mec & Gregory‘s 0:3 (9.15,13.15, 9.15), Cordenons - Mogliano 3:1 (12:15,15:8,15:5,15:9), hn-sa Kmečka banka - Riviera 2:3 (15:12,15:1, 12:15, 9:15, 14:16), Santa Giustina - Fosso 3:2 (7.15, 15.8, 15.7, 9.15,15.9), Chioggia -Kohnpex 3:1 (15:12, 10:15, 15:3, 15:6), La-gunalight - Copparo 3:0 (15.5,15.7,15.3). VRSTNI RED: Red Level Isola 46, Imsa Kmečka banka 40, Bina San Miguel in De-bei Chioggia 36, Riviera in Mogliano 26, Lagunalioght, Koimpex in Santa Giustina 22, Argentario 20, Mec & Gregoiy‘s in Cordenons 14, Fosso 12, Copparo 4. PRIHODNJE KOLO: Red Level - Imsa Kmečka banka, Koimpex - Mec & Gregory’s. Ženska B2 liga IZIDI 24. KOLA: Albatros - Porcia 3:0 (15:4,15:7,15:6), Conegliano - Noventa 3:2 (14:16,15:10,16:14,12:15,15:10), Rovereto - Godigese 2:3 (15:13, 15:13, 9:15, 5:15, 13:15), Alloys - Cavazzale 0:3 (7:15, 9:15, 13:15), Sangiorgina - Camst 3:1 (15:4, 17:15, 12:15, 15:13), Schio - Koimpex 3:1 (11:15,15:3,15:11,15:12), Mogliano - Mar-zola 3:0 (15:10,15:10,15:8). VRSTNI RED: VVuber Schio 44, Sangiorgina 40, Albatros Tv in Camst UD 36, Noventa VI 32, Oroleader Cavazzale 26, Špes Veltro Conegliano 24, Koimpex 22, Fait Rovereto in Godigese 20, Marzola 16, Mogliano in Domovip Porcia 10, Alloys Tržič 0. PRIHODNJE KOLO: Koimpex - Noventa GirlsVI. Moška Cl liga IZIDI 24. KOLA: Ponte nelle Alpi - Soča Sobema 0:3 (8:15, 9:15, 10:15), Pallavolo Trieste - Mussolente 1:3 (11:15, 15:13, 10:15, 7:15), Livenza - Povoletto 3:0 (15:3, 15:9, 15:7), Soave - Pasquato 1:3 (13:15, 11:15, 15:11, 15:17), Buia - Eltor 2:3 (9:15, 15:9,15:12,11:15,13:15), Nova Gens - Fin-cantieri 3:0 (15:12, 15:13, 15:10), Vivil -Oderzo 2:3 (8:15,15:5,9:15,15:2,13:15). VRSTNI RED: Nova Gens PD 46, Pallavolo Trieste in Electron Oderzo 38, Pasqua-to Chioggia 32, Armet Mussolente 30, Livenza Piave 28, Eltor San Giovanni al Nati-sone in Vivil Latterie Friulane 26, Soave 20, Fincantieri 18, Idealsedia Buia 16, Soča Sobema in Ponte nelle Alpi 6, Flebus Povoletto 4. PRIHODNJE KOLO: Soča Sobema - Livenza. Ženska Cl liga IZIDI 24. KOLA: Torriana - Kmečka banka K2 šport 2:3 (15:12, 13:15, 15:7, 13:15, 11:15), Bmeters - Cordenons 0:3 (13:15, 11:15, 16:17), Sartori - Fontane 3:1 (12:15, 15:1, 15:8, 15:6), Martignacco - La Goriziana Zadružna kreditna banka 0:3 (11:15, 6:15, 12:15), Colombo - Dolo 0:3 (4:15, 11:15, 10:15), Edi Mobili - Gemona 3:0 (15:11,15:3,15:1), Codogne - San Carlo 3:2 (15:7, 6:15,15:10,10:15,15:11). VRSTNI RED: Sartori 48, Dolo, Cordenons in Edi Mobili TS 38, Gibus San Carlo 34, Codogne in Bmeters 30, Kmečka banka K2 šport 20, Colombo VR18, La Goriziana Zadružna kreditna banka 14, Libertas Martignacco 12, Carigo Torriana 10, Fontane Tv 4, Gemona 2. PRIHODNJE KOLO: Kmečka banka K2 šport - Sartori, La Goriziana Zadružna kreditna banka - Codogne. Moška C2 liga IZIDI 24. KOLA: 01ympia CDR - Tomana 3:1 (15:4,12:15,15:8,15:6), VBU Videm - Bor Fortrade 1:3 (15:12, 11:15, 8:15, 15:17), Itely - Mossa 1:3 (15:13, 9:15,11:15, 6:15), Rojalese - Grado 3:1 (15:10, 15:9, 7:15, 15:8), Prata - San Vito 0:3, Corno -Prevenire 0:3 (8:15, 5:15, 7:15). KONČNI VRSTNI RED: Prevenire TS 36, OIympia CDR in San Vito 34, Rojalese 32, Mossa 30, Bor Fortrade 24, Leyland Tomana 20, Como 18, Itely Fojda 16, Prata 10, VBU Videm 6. Ženska C2 liga IZIDI 24. KOLA: Cus Videm - Ristorante del Doge 3:1 (15:10,15:13, 9:15,15:13), Ca-stenetto Sedie - Mercato di Selz 3:0, Vivil -Sattec PN 3:2 (15:3, 15:5, 11:15, 14:16, 15:5), Sokol - Gonars 2:3 (9:15, 15:8, 15:9, 7:15, 13:15), Tarcento - Farra 3:1 (15:8, 15:17, 15:11, 16:14), Fiume Venelo - Asfjr Čedad 3:1 (15:13,15:6, 7:15,15:10). VRSTNI RED: Castenetto Sedie 42, Tarcento 38, Carfriulana Vivil 36, Asfjr Čedad 32, Fiume Veneto 30, Farra 26, Sattec PN 16, Gonars in Cus Videm 12, Ristorante de Doge in Sokol 10, II Mercato di Selz 0. Moška D liga IZIDI 24. KOLA: Maniago - Cordenons 3:0 (15:12, 15:11, 16:14), Roveredo - Acli Ronchi 1:3 (13:15, 15:8, 11:15, 9:15), SanPAndrea - Artegna 1:3 (15:10, 5:15, 5:15, 2:15), Ina Assitalia - Travesio 3:0 (15:11, 15:5, 15:4), Shangri-La - NPT 3:2 (15:3,12:15, 16:14,11:15, 15:12), San Sergio - Corridoni 3:0 (15:6, 15:2, 15:11), Espego - Rozzol 3:1 (15:11, 16:14, 13:15, 15:7). VRSTNI RED: Ina Assitalia in Maniago 38, Azimut Rozzol, Spofford NPT in Shangi-La Club Altura 30, Roveredo in Travesio 28, Acli Ronchi 22, Espego in Cordenons 20, San Sergio 18, La Grotta Artregna 16, SanfAndrea 10, Corridoni 6. PRIHODNJE KOLO: NPT Spofford -Espego. Ženska D liga IZIDI 24. KOLA: Fontanfredda - Sgt 0:3 (9:15,10:15, 8:15), Aquileiese - San Lorenze 3:0 (15:10, 15:12, 15:7), Fiumicello -Sloga 3:2 (14:16, 16:14, 15:7, 8:15, 19:17), Paluzza - Staranzano 3:0 (15:8, 15:1,15:9), Virtus - Altura 3:0 (15:1, 15:7, 15:6), Az-zurra 94 - Cassacco 1:3 (9:15, 7:15, 15:11, 8:15), Cecchinese - Danone 3:1. VRSTNI RED: Cassacco 42, Di Emine Sedie Paluzza 40, Virtus 38, Aquileiese 32, San Lorenzo 30, Danone Rivignano in Cecchinese 28, Azzurra, Sloga in Fontana-fredda 18, Appiani Viaggi Sgt 16, Staranzano 12, Altura Lnvicta 10, Fiumicello 6. PRIHODNJE KOLO: Sloga - Favento Virtus. TV SPORED Torek, 6. maja 1997 RAI 3 slovenski program S RAM 6.30 6.45 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.05 15.55 17.30 18.00 18.10 18.45 19.20 20.00 20.35 20.50 23.10 23.15 0.00 0.30 j Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Mille frecce per il re (pust., ZDA ’67, i. Bar-rie Ingham) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Veriga portretov (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Velika dolina - Potres Dok.: Kvarkov svet - Gorilo Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes nan. Lassie in risanke Alladin Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zveCer Variete; Luna Park (vodi M311y Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Aktualno: Pinocchio (vodi Gad Lerner) Dnevnik Variete: Singoli (vodi Edwige Fenech) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Aktualno: L’ alba della Repubblica - La costitu-zione italiana RAI 2 Variete za najmlajše Nan.: Lassie Aktualno: Iti scrivo, tu-scrlvi - jaz pišem, ti pišeš Nad,: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vedlamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter (i. Fred Dryer) Variete: Go-Cart Dnevnik TV film; Racket (dram., It. ’96, i, M. Placido, V. Vertova, N. Grimaudo) Variete: Macao Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport Jaz pišem, ti pišeš m, RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.00 18.00 18.30 19.00 19:55 20.15 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 1.15 Jutranji dnevnik, vreme Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (pon.) Rai edubational: Tema- magazine Dnevnik Rubrika: Telesogni (vodi Claudio Ferretti),13.00 Media/Mente, 11 grillo Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo Športno, popoldne: zenski tenis Dok. oddaja: Geo Magazine, vreme Nad.; Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art'e Variete: Blob Aktualna odd. : Chi l’ha visto? Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Drug Stories, 23.55 Italians, cioš italia-ni (vodi B. Savagnini) Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario Tenis gg RETE 4 ITALIA 1 8r* Slovenija 1 {f* Slovenija 2 Nad.: Angelica TV film; Konrad (dram., ZDA ,84, i. H. Fox) Nad.: Vendetta d’ amore <51 Aktualno: Peste e corna iniili Nad.: Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Aroma de cafd, 11.45 Milagros, 11.30, dnevnik Variete: La mota della lori u na - Kolo sreče Dnevnik Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Due nonne e un bebd (kom., ZDA ’91) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi). Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dokumenti: La macchina del tempo Ciak- Filmske novosti Film: Miriam si sveglia a mezzanotte (srh. ’83) CANALE 5 Na prvi strani, vreme : Dok. oddaja o naravoslovju: Galapagos TV film: Come una mam-ma (dram., It. ’91, i. Ste-fania Sandrelli, Massimo Dapporto, 2. del) J Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) ES Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani ^ Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. KeIIy Lang) Aktualne teme: Uomini e dorine - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Variete za najmlajSe Bim Bum Bam in risanke Aktualna kronika: Veris- Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.L, 11.30 Mc Gy-ver Aktualno; Planet Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Lupin, 14.25 Free Pass Aktualna odd.: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete za najmlajše: Pro-ve su strada di Bim Bum Bam I Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Edizione straor-dinaria! (vodi E. Papi) Studio aperto - Odprti studio Film: Fuga dal mondo del sogni (fant., ZDA ’92, i. Kirn Basinger) Film: Tutto in una notte (kom., ZDA ’85, i. J, Goldblum, M. Pfeiffer) TELE 4 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Nad,: La ribelle Košarka Aktualne teme: Zoom La sfera di cristallo Film Zoom - Sindikalne teme Film MONTECARLO m Vremenska panorama Euronevvs iro Včeraj, danes, jutri IfflM Videoring Tedenski izbor; nan. Jake in debeluh (ZDA, 5. ep.) [Irm Film: Paganini (Švica) H Korenine slovenske lipe: Osoje (3. oddaja) Poročila TV igrica: Lingo (ponovi- tev) Videostrani Tedenski izbor: Po dmače, 15.15 Svet na za- slonu, 16.05 Oddaja o turizmu: Homo turisticus Mostovi Videostrani Obzornik Otroški program: Taborniki in skavti, 17.25 nan. Željko (Avstralija, 9. epi- zoda), 17.50 Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji TV prodaja TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Dok.oddaja: Palete - Rembrandt - Zrcalo para- doksov, Vermeer - Zrno svetlobe (Fr., 2. del) Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nemška nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (r. R.W. Fassbinder, i. G-Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukowa, 6. del) Svet poroča Studio City (ponovitev) Videoring TV jutri, videostrani 0.40 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor: Sobotna noč, 13.10 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Oddaja TV Koper: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brown ZDA (16. epizoda) Osmi dan Dokumentarna oddaja: Nebeška bitja (VB) Slovenski magazin Tedenski izbor: Nemška nanizanka: Komisar Rex (10. epizoda) Ameriška nanizanka: Simpsonovi (78. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska pobcija (18. epiz-da) Volja najde pot Francoska nanizanka: Izzivalci (9. epizoda) Včeraj, danes, jutri Ciklus filmov Luisa Bu-nuela: Fantom svobode (Fr. 1974, i. bemard Ver-ley, Adriana Asti, Jul len Bertheau, Jean-Claude Brialy, Adolfo Celi) Včeraj danes, jutri Obiski Ameriški film: Izgubljeno obzorje 1937, r. Frank Capra, i. Ronald Colman, Jane Wyatt, Edvvard Eve-rett Horton) Obiski (ponovitev) Koper simo - Tutti i coiori della cronaca mu? Variete: Tira & molla (vo- 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- di Paolo Bonolis) nik, 13.00,19.50 Šport Dnevnik TG 5 Due ‘come voi Variete: Striscia la noti- Strettamente personale zia Hm Film: 52 miglia di terrore Variete: La notte dei Te- (dram., ZDA ’67) legatti - VN televizije ’97 Variete: Tappeto volante (vodita Pippo Bando in Variete: Zap zap, risanke Milly Carlucci) Aktualno: Candido Dnevnik Aktualno: Check Point Film: Oh, Serafina (kom,, It. ’76, r. A. Lattuada, i. Film; L’ ultimo imperato-re (biog., ’87, r. B. Berto- R. Pozzetto) lucci, i. J. Lone) Euronevvs Dokumentarna oddaja: Beyond Evropski kulturni magazin: Aliča TV šola Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Nedeljska reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nočni sodnik, 19.50 Dok. oddaja, 20.15 Alpe Jadran Pogovorimo se o..., 21.15 Rhythm & News (vodo Andrea F.) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Potovanje z Internetom (S. Premra) Nad.: Luisiana (i. M. Kidder, J. Charleson, 1. del) Vsedanes - Tv Dnevnik "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10,00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.40 Podoknica; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7,30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Stas - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16,05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.55 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14,30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Modri Vai svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem Metom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11,00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aleksandrinke, nato Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Ana Korenina (prevod G. Jakopin, 11. del); 9.45 Sobne rastline; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Utrinki; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni zbor Ave; 18.00 Veseloigra: Mutec (D. Bole, r. A. Rustja); 18.40 Mode in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital,; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i, Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax,0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišča v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |pj| Torek, 6. maja 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r _ . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA O 6 66 6A6 USI 8 6 2S C A r ...i-m,,,. S _ „ O Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Prva hladna fronta se pomika cez Slovenijo, za njo sta se dve. Z jugozahodnikom doteka k nam vlažen in Se razmeroma topel zrak. 1020 '0/10 3 6 6/ 6 z HELSINKI -2/6 OSLO STOCKHOLM s^0>^ ° 2/n o 1010 990 " - K0BENHAVI) - . , 6/11 ,,0' r 'QC"16 ^ K0BENHAVf? -z. . A ^ . 6/12 P A V 3/8 AMSTERD AMi 12/17 BERLIN 13/21 VARŠAVA»/16 =bruseu(5 'A oPARU 0 ,3/2^ 1030 d LIZBONA 15/22 P MADRID 12/27 o Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri, 13/21 A DUNAJ 10/23 UUBUANA 13/18 MILANC '6 BEOGRAD 13/27 o ' A |PUT °SOFIJA 13/27 -SKOPJE o 102O'-- !-v r v A X /, n \ ,ATENE_15/22"* 1010 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.12. Dolžina dneva 14.21. LUNINE MENE \ Luna vzide ob 6.05 in zatone ob 20.11. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 13,7 stopinje. J PLIMOVANJE Danes: ob 4.05 najnizje -60 cm, ob 10.18 najvisje 37 cm, ob 15.55 najnižje -33 cm, ob 21.59 najvisje 57 cm. Tutri: ob 4.37 najnižje -62 cm, ob 10.56 najvisje 37 cm, ob 16.28 najnižje -28 cm, ob 22.28 najvisje 54 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ BIOPROGNOZA Vrme bo na vremensko občutljive ljudi vplivalo obremenilno in jim povzročalo vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, razdražljivost, nemir, potrtost in utrujenost. Tudi ^ njihovo spanje bo mojeno. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 16 2000 m 5 1000 m 11 2500 m 2 1500 m 8 2864 m 0 ii TRBIŽ O CELOVEC O »/17 ČEDAD—«*-13/150 O VIDEM 14/20 ^N. GOR,CA GORICA rj 14/19 O KRANJSKA GORA ^ 9/15 O TRŽIČ 10/16 O KRANJ MARIBOR o 14/20 O PTUJ UUBUANA 13/18 N. MESTO 12/17 O O ‘S Slovenija: Danes bo oblačno. V zahodnih krajih bodo padavine, delno z nevihtami, ki se bodo Cez dan postopno razširile nad vso Slovenijo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju pa jugo. Sosednje pokrajine: Oblačno bo, občasno bodo padavine, ki bodo popoldne zajele tudi kraje vzhodno od nas. Ob Jadranu bo pihal Jugo. JUTRI GRADEC 12/16 m M. SOBOTA O 12/16 TRBIŽ CELOVEC O 6/14 O KRANJSKA GORA „ MARIBOR O 12/16 PTUJ OVIDEM 12/16 7/11 *N. GORICA TRŽIČ 8/13 GORICA 0 12/16 O TRST 13/16; 'UUBUANA 10/15 N. MESTO 10/15 POSTOJNA o O 9,16 KOČEVJE * O CRNOMEU ZAGREB 10/I6 O £ ORTOROŽ V sredo in Četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo padavine, delno kot plohe. Hladneje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Računalniki preprečili izstrelitev VANDENBERG- V nedeljo popoldne - ob 17.01 in štiri sekunde po srednjeevropskem Času - bi morali v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji izstreliti ameriško nosilno raketo delta 2. Toda izstrelitev so morali znova preložiti. Vzrok za tretjo zaporedno preložitev v zadnjih treh dneh je tokrat tehnične nara-ve.RaCunalniki so samo tri sekunde pred napovedano izstrelitvijo samodejno ustavili odštevanje. Zaznali naj bi neko komunikacijsko težavo. Delto 2 bi morali izstreliti že 2. in nato 3. maja, vendar so polet obakrat preložili zaradi premočnega vetra. Se prej so napovedovali izstrelitev za 1. maj. Vzrok za prvo preložitev ni znan. Gre za prvo izstrelitev po 17. januarju letos, ko je natanko 13 sekund po vzletu, iz doslej še vedno ne povsem jasnih razlogov, razneslo nosilko enake vrste z vojaškim navigacijskim satelitom Nav-star 2R 1. Ni znano, Ce bo današnja preložitev kaj vplivala na polet delte, 2 napovedan za 11. maj. Takrat naj bi prav v letalskem oporišču Cape Canaveral, kjer je spodletelo zadnji delti, izstrelili telekomunikacijski satelit Thor2 A. Nosilna raketa delta 2 je prej veljala za najzanesljivejšo ameriško nosilno raketo za enkratno uporabo. Z enako raketo so novembra in decembra lani na pot proti Marsu uspešno utirili ameriški vesoljski sondi Mars Global Surveyor in Mars Pathfinder. Naslednji poskus izstrelitve bo najverjetneje danes popoldne po srednjeevropskem Času. Če bo današnjaizstrelitev uspela, bo v zgodovino astronavtike zapisana kot prvi korak v novo obdobje svetovnih brezžičnih telekomunikacij. Gre za utirjenje prvih petih od predvidenih 66 satelitov vrste iridium, ki bodo -razporejeni v Sest različnih ravnin glede na ekvator - sestavljali svetovno telekomunikacijsko omrežje za uresničevanje glasovnih, podatkovnih, telefaks in pagerskih telefonskih prenosov kjerkoli in kadarkoli na celotnem planetu. (STA) Papež beatificiral Roma Ceferina Jimeneza Mallo VATIKAN - Papež Janez . Pavel H. je beatificiral Španskega Roma Ceferina Jimeneza Mallo. Ta je v španski državljanski vojni leta 1936 priskočil na pomoč mlademu duhovniku, ki so ga ogrožali pripadniki anarhistične milice, ti pa so Mallo zaprli in ga kasneje ubili, ker se ni hotel odpovedati svoji veri. Prvič v zgodovini cerkve se je zgodilo, da je papež beatičciral kakšnega Cigana. Malla, kijev Španiji bolj znan kot El Pele, se je najverjetneje rodil leta 1861 v Kataloniji. Na nedeljski slovesnosti na trgu svetega Petra v Vatikanu je papež poudaril, da je "blaženi Ce-ferino Jimenez Malla zanesel harmonijo in solidarnost med Rome", njegov primer pa kaže, da "Kristusova usmiljenost ne pozna meja rase ali kulture". Slovesnosti se je udeležilo ve- liko število Romov, Se zlasti Papež je sicer v nedeljo iz Španije, ki so dogodek beatificiral še dva italijanska obogatili s tradicionalnimi duhovnika, španskega škofa romskimi pesmimi in plesi. in gvatemalsko redovnico. Indijanci v Arizoni bodo uvedli cestnino FTAGSTAFF- Indijanci iz plemena Navajo iz Arizone nameravajo uvesti plačilo cestnine na cesti, katere 160 kilometrov vodi prek njihovega rezervata proti Grand Canyonu, eni od najpomembenjsi turističnih znamenitosti v ZDA. Omenjeno pleme namreč meni, da zvezna država Arizona ne prispeva dovolj denarnih sredstev za vzdrževanje ceste številka 89, ki povezuje Flagstaff z jezerom Povvell in severnim delom Grand Canyona. (STA/Hina) Južno od Kaira odkrili novo piramido KAIRO - Skupina francoskih arheologov je južno od Kaira odkrila ostanke doslej nepoznane piramide, katere nastanek naj bi segal v obdobje 2300 let pred našim Štetjem. Omenjena piramida naj bi sodila v okvir grobnice kraljic na območju Saqqare. V obsežni grobnici s prek sto piramidami so najbolj znane tri piramide v Gizah.(STA/AFP) 35 let pande Dudu PEKING - Nedavno je panda Dudu, najstarejša živeča panda na svetu, v nekem živalskem vrtu v osrednji Kitajski praznovala 35 let. Ker je izgubila že skoraj vse zobe, je za darilo za rojstni dan dobila le mleko in mehko torto. Povprečna življenjska doba pand je sicer pribbžno 25 let. (STA/Hina) Leta 2010 človek na Marsu? COLORADO SPRINGS - Vodja ameriške uprave za aeronavtiko in vesolje NASA Daniel S. Goldin je na ameriškem vesoljskem posvetovanju v Colorado Springsu v Koloradu izjavil, da bi Človek načeloma lahko stopil na Mars že do leta 2010. Za takšen cilj pa so po njegovih besedah potrebne nove tehnologije, ki bi bistveno znižale ceno daljnega vesoljskega poleta. Koncem osemdesetih let so ocenjevali, da bi stroški za polet vesoljske ladje s človeško posadko na Mars znašali 450 milijard dolarjev. Zdaj menijo, da bi bib lahko precej nižji: 20 do 30 milijard dolarjev.(STA) Britanski cariniki zasegli 250 kilogramov heroina LONDON - Britanski cariniki so nedavno v Londonu zasegli pošiljko z rekordnih 250 kilogramov heroina, katere vrednost ocenjujejo na 32 milijonov ameriških dolarjev. V okviru dvomesečne preiskave te tihotapske mreže so britanski cariniki aretirali tudi dva Turka. (STA/AFP)