St. 96.
V Gorici*;¦ t sobooo dne 24. avgusta  1912.
Izbaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom
pošiljati a:
vse leto   .   *   15 K */3    ¦ „      .   .   1« „
V,     ^~-^.\"«3f*;2-</ Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOGA" ima naslednje  izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" -L in dvakrat v'letu »Vozni red železnic, paruikov in poštnih zvez". Na naročilu brez doposlane naročnine ze ne oziramo.
Tečaj XLIi
*V«e za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavtit.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. '— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
— Telefon št. 88.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov* J„ Pabčič) tiska in jsal.
o sloMsIei mnBči
i.
Dne 17. t. m. sem govoril z g. dr. K. Verstovškom, drž. poslancem gomjegraj-skega in šoštanjskega okraja (S. L. S.) o zadevi' 'Slovenskega vseučilišča, ki, je v zadnjih tednih ponovno postalo predmet' diskuzije v slovenski javnosti. Na mioja tozadevna vprašanja »mi je g. (poslanec blagovolili podati sledeča pojasnila:
»Gotovo je, da bo odjpor proti slov. fakulteti v Trstu v laških, nemških in vladnih kroigih -žeto hud. Vsekakor vztrajamo na starem stališču, da nasprotujemo laški tržaški fakulteti kakor sploh laški fakulteti v iPriniorju. Prepričan sem tudi jaz, da bi pedagoški slovenska fakulteta v Trstu koristila več, nego li v Ljubljani, in uvažtijem vaš razlog, da se v Trstu vseučiliščnik priuči trgovskemu ir* promet nenvu življenju, kar je gotovo naša narodna potrelba, in da bi tržaška (fakulteta iz tega vzroka bila za Slovence celo večjega pomena, nego je sedaj pražka. Tudi je ^nedvomno, da bi tržaško slovensko vseučilišče sila imnogo koristilo slovenskemu življu na jugu. Imam ipa pomislek, da 'bi severna meja ter vsa iKoroška in Štajerska imela premalo dobička od tržaškega vseučilišča, ki bi bilo oddaljeno od. severnih Slovencev. Druga dva pomisleka sta taktična. Meni je vseeno, ali stoji vseučilišče v Trstu ali v Ljubljani, glavno je, da ga hitro dobimo — raje nego nič bi celo sprejeti v Ljubljani slovensko vseučilišče z nemškimi paralelkami (!) saj sem celo stavil tak posredovalen predlog nemškim iiiaicioTialcam. In končno je mogoče, da nam vlada poreče, da sami ne vemo, kaj hočemo, -češ, tu leže kupi še nerešenih peticij in'resolucij občin, društev itd. ,za vseučilišče v Ljubljani, sedaj pa zahtevate naenkrat Trst ... Razume se pa, da je
vse, kar sem vam tu povedal, le moje osebno mnenje, ker nikakor ne morem v naprej vedeti, kako stališče bo v tem vprašanju zavzel naš »Hrvaško-sloven. klub«. Vsekakor se moramo ozirati tu važnost Trsta, ipa tudi na to, da moramo upoštevati hrvaške člane našega kluba, ki se rte morejo kar nič ogreti za iLjubljano... Tudi dela mnogo preglavic vprašanje re-ciprocitete zagrebškega vseučilišča. — V državnem zlboru pa le vsled tega nismo utegnili fonsirati vprašanja, ker to z »žirom na politično konstelaeijo ni bilo ugodno bi srno tudi morali čakati, kaj dosežejo iNemci, ki so v vseučiliškem vprašanju, zlasti pa v zadevi tržaškega laškega vseučilišča, mnogo mešetarili.«
Gosp. poslancu sem za njegova zelo informativna blag. izvajanja tembolj hva-Ježen, ker se skladajo z mišljenjem mnogih štajerskih in kranjskih Slovencev obelh strank o našem vseučilišikem vprašanju. Žal mi je, da moram konstatirati, -da je to mišljenje ne le .zelo konservativni), aanpak tudi nepolitično in napačno. V naslednjih vrstah prinesem nekoliko odgovora na zgorajšnja izvajanja dodatno k vsebini svoje vseučiliške »spomenice«.
II.
V naši javnosti je razširjeno mnenje: Raje nekaj, nego nič. Tudi če bi nam ga vlada postavila v Riedau ali Podvoloči-ško, mi bi tako lemberžaiisko vseučilišče pozdravili z velikim veseljem za narodno pridobitev in bi od onega dne šteli novo kulturno dobo. Vprašajmo se pa raje, čemu zahtevamo mi visoko šolo? Naša vse-učiliška zahteva je zahteva po narodni moči, po ustvarjenju take narodne organizacije kakor so si jo ustvarili Čehi: Mi smo danes narod, ki se izimed. avstrijskih najbolj izseljuje, mi, smo danes izpostavljeni nemškemu kapitalu in njega notranji kolonizaciji, mi izgubljamo meje, mi mV mamo dovolj inteligence, mi nimamo dovolj uradništva, — z eno besedo, mi nimamo niti dovolj odporne sile, da bi se ustavili raznarodovanju, kamoli da bi si' ohranjali narodno moč, si izvojevali v šo-
li in uradu ravnopravnost ali celo da bi uspešno konkurirali s tujim kapitalom, se ustavljali tuji asimilaciji ali celo sebi asimilirali tuje manjšine na svojem ozemlju. Vseučilišče nam mora vzgajati naraščaj, ki se ibo učil to delati, česar nam sedaj ne dela nihče, ono mora biti temelj našemu narodnemu preporodu v znamenju gospodarske; in politične utrditve Slovenstva. Že na drugem mestu sem dokazal, — in kdor hoče še več dokazov, mu jih rad podam — da se tega nauči naša mladina v Trstu. Ali pa se nauči naša mladina tega tudi kje drugod? Nikdar! Edino Trst je veliko mesto, ki uči po svojem namenu in po svojem bistvu to, kar nam manjka. Ljubljana, za Trstom edino slovensko mesto z 40.000 prebivalci, ni' industrijalno mesto. Večina njegovega prebivalstva tvori uradnik, srednji trgovec, obrtnik, malomeščan. Ljubljana nima niti veliko-mestnega, niti trgovskega, niti industrijskega značaja, ona ima značaj agrarnega mesta, t. j. mesta, zrastlega iz kmetov vsled akumulacije duhovenstva, plemstva in male trgovine, v 19. veku tudi uradni-štva, obrtništva in malomeščanstva. Tej socialni strukturi mesta odgovarja tudi kulturna kakovost njegove inteligence. To bi sicer za silo zadostovalo za tako vseučilišče, ki bi ne imelo drugega namena in pomena, nego kotiti uradništvo makar do nadprodukcije. Toda to nam — dasi je potrebno — ne zadostuje, nam ne more in ne sme zadostovati. Ljubljan-* ski pravnik bo morda dober pravoslovec; pa slab političar, slab manjšinski delavec, še slabši narodni gospodar, slabejši kolo-nizator brez podjetnosti, in najslabši kulturen osec in organizator. Vse to pa mora naš inteligent postati. iLjuhljansko vseučilišče b'': nam sicer bilo več ko nič, pa vseeno premalo. Tak »nekaj« pa, ki ne krije niti desetine potrebe, je slabši kot nič, ker damo vse bodoče uspehe iz rok za navideznega sedanjega. Če 'dobimo ljubljansko vseučilišče, dobimo tisti ne-, kaj, ki nam bo zaprl nadaljne uspehe: Tehnike v Trstu, trgovske visoke Šele aH kaj tacega nam vlada ne bo nikdar dala,
razven če'zahtevamo trgovsko visoko šolo v zvezi s pravno fakulteto, v obliki novega tipa vseučilišča, kakor so ga letos dobili skoraj Laflii na svoji Revoltelli.
Naziranje: »Bolje vseučilišče, v Ljubljani, nego nič« ima pomen: »Bolje d^nes vseučilišče v Ljubljani, nego čez deset let v Trstu. To naziranje pa je narodno škodljivo, proglašam' je naravnost iza narodni greh: Še 'bridko se bomo kesali, da nismo zahtevali vseučilišča v Trstu — pa če sedaj ne izpregledamo, ko ga še nimamo in je še čas, da popravimo zamujeno, bo zaman vse kesanje, in Ibomo s fakulteto izven Trsta imeli nadprodukcijo pravništva brez trgovske izobrazbe, brez produktivne ali pa organizalne vrednosti, — trgovske ali tehniške visoke šole pa dobili ne bomo. Ta čas bo kes prepozen.
Wl.
Prav tako jalov je ugovor: Severna meja ne bo imela koristi cd tržaške fakultete. Naiprej si predočimo, kakšen dobiček so vseučiliščniki severni meji m narodnim manjšinam sedaj? Še sedaj, ko se šolajo v velikih mestih, ne morejo delati tako, kakor bi morali, ker imamo le peščico takih, ki so se učili manjšinskega de-Ja pri Čehih. Trst bi bila pa prava visoka šola manjšinskega dela. Ljutoljanskj pravnik ne bo hcdil na .mejo, tržaški bo pa hodil. Gospodje, bodimo pravični: koliko zanimanja pa je doslej 'Ljubljana kazala za štajersko in koroško severno mejo?' Dotičnih rubrik v »Slov. Narodu« ne bere *9% odstotkov. Ljubljančanov. iDpiga je pa \ š ¦ frstonii »Edinost« se mno^p/ več zanima za Koroško nego »Narod« in njeni članki o Koroški so v Trstu in Gorici predmet živahnim diskusijam. SIcer je pa Koroška (po bohinjski železnici) Trstu Mižja nego Ljubljani in bi ravno ta najbolj ogroženi del severne meje z vseučiliščem v Trstu več pridobil, nego z -Ljubljano.. Ljutomer, Št. Ilj, Slov. Bistrica so pa približno enako oddaljena od Trsta, kakor od Ljubljane, razlike je tri ure vožnje z brzo vlakom, gospodarski pa teži vse to na Gradec; Ljubljana ima tu ravno
Maksim Gorici.
FOMA GORD.TEJEV.
Roman.
(Dalje.)
Postalo mu je dolgočasno in neprijetno v družbi tega ravnodušnega človeka. Rad bi bil odšel, a ravno takrat se mu je zahotelo, reči Ljubi kaj razžaljivega o njenem bratu in čakal je, da Taras odide iz sobe. Ljuba je umivala posodo; njen obraz je bil pozoren in zamišljen, roki pa sta se gibali počasi. Taras, izprehajaje se po sobi, Je obstajal pred policami s srebrom, žvižgal si, brusil s Prstom po steklu in si ogledoval razne stvari ter mežikal z očmi. Nihalo ure je švigalo za steklom omarice, kako* širok, režeč se obraz in monotono odbijalo se-kuncie... Foma, ki je zapazil, da ga je pogledala Ljuba Le parkrat vprašujoče, neprijazno i a z nekakim pričakovanjem, se je zavedal, da ji je na poti in da komaj <-'aka, kedaj da odide.
»Prenočil ibom pri vas...« je rekel in se ji na-s'rteihnil. '»Govoriti moram s kutnom. iPa tudi dolgčas n".je samemu doma...«
»Potem pa pojdi in reci Marfuši, naj ti postelje v •s°oi na oglu« ... mu je naglo nasvetovala iLjubovj.
»Lahko...« ¦*,   Vstali je in šel iz ohednice   iter slišal takoj,   da je Mras "tiho vprašal sestro o nečem.
»O meni govorita!« si je mislil. Naenkrat anu je švignila po iglavi zlobna misel: »Dobro 'bi foilo poslušat], kaj bosta govorila ta dva pametna človeka ...«
Tiho se je zasmejal in, stopate po prstih, je šel brez šuma v drugo sobo, ki je ležala tik obednice. Tu ni bilo luči in le ozek pramen svetlobe je ležal na temnih tleh, prodiraje iz obednice skozi slabozaprta vrata.
Tiho, z utripajočim srcem in škodoželjno se smehljaje, je stopil Foma tesno k vratom in obstal ...
»Neroden >fant ...« je rekel Taras.
Zaslišal se je Ljubin glas, k: je potihoma in naglo pripovedoval:                                                , .
»0|ii je tu ves čas razuzdano živel ... Strašne škandale je delal! Kar naenkrat se je začelo to ... Najprej je pretepe1 v klubu podguvernerjevega zeta. Oče se je moral jako truditi, da je zadušil škandal; dobro še, da se je pokazalo, da uživa človek, ki ga je .Foma pretepel, jako slalb ugled ... Goljufiv igralec je ... in sploh sumljiva eksistenca ... A' vseeno je stala stvar očeta nad dvatisoč rublje v ... A dočim je imel oče skrbi zaradi tega škandala, bi !bil Foma skoro celo družbo v Volgi potopi!.«
»Ha — ha! To je čudna zverina! In om se še bavi ž razmotrivanjeim o smislu življenja ...«
»Drugikrat se je vozil na paroibrodu v družbi ljudi, kakoršen je on sam in lumpal ž njimi; naenkrat pa jim reče: »Priporočite se Bogu! Takoj vas poimečem v vodo, kolikor vas je!« Strašno močan je ... Ti so začeli kričati ... On pa pravi: »Storiti hočem uslugo domovini in rešiti zemljo vas, ničvrednih ljudi ...«
»No, to je bistroumno!«
»Strašen človek je! Koliko divjosti je napravil v teku teh let! Koliko denarja je zapravil!«
»A ... povej mi, ali ne veš, pod kakšnimi pogoji upravlja oče njegovo imetje?«
»Ne vara! iPopohio oblast ima ... Zakaj?«
»Tako .... Solidno'podjetje ae! Seveda je 'urejeno prav po ruskem vzorcu, namreč strašno ... A navzlic temu je izvrstna trgovina! Ako Ibi se kdo pečal ž njo, kakor se spodobi ..,. lahko postane najizdatnejši vir zlata ....«
»Foma ne dela prav ničesar ... Vse je v očetovih rokah ...«
»Tako? To je izvrstno ...«
»Veš, meni se zdi včasih, da je to Fomina zamišljeno razpoloženje, da so te njegove besede ... odkritosrčne in da zna biti tudi jako spodoben. Toda njegovega škandaloznega življenja ne morem spraviti v soglasje z njegovimi besedami in sodbami ... To mi je nemogoče!«
»Ni vredno, da ibi človek o tem razmišljal. Nepridiprav in lenuh je in skuša opravičiti svojo lenobo ...«
»Ne, vidiš, včasih je, kakor otrok ... Posebno poprej je bil takšen ...«
»Saj sem rekel, da je nepridiprav. Ali je vredno govoriti o nevednežu in divjaku, ki sam ne prikriva, da hoče biti nevednež in divjak? Saj vidiš, da sodi ravnotako, kakor medved v basni, ki lomi oje ...«
»Jako strog si...«
»Da, strog sem! Ljudje to zahtevajo ... Mi Rusi smo strašansko zanikrni ... K sreči teče življenje tako, da moramo najsi že hočemo ali nočemo, vedno bolj gledati nase ... Sanje so za mladeniče in dekletca, a za resne ljudi je resno delo ...»
(Palic p«':Vu)
tafcfMuato vp&va| kakor Trst, če tpa 'bo Slo -nekee^a tfgo^sk^ikoiiiktiTenco, bo Trst tijoj "za'le 'kraje imeroda$hejšL V 'Ljtutd-maru 'in 'Maribor« -bo tržaški trgovec lažje konkuriral, n«go 'ljubHanskt prekutpec iz tretfcTiri četrte rake. Organizacije tega gospodarskega bbfe še ,pa "naj vseučihsč-nik nauči; — kar je mogoče le- v Trstu. MaTibors^f In T>rles^"dy*ak bo v Trstu videl* več primer, kako naj deluje v svoji domovini, -negocjse bo naučil v Ljubljani.
Izsledek ipremotoivanfa ne more biti drugačeii: V-piliv1 vseučilišča je na severno mejo najmanjši, če stoji fakulteta tu aH tam. Vsekakor pa ima tržaška laikuteta poleg svojega velikega vpliva na Trst in Pnmorje tudi na severno .mejo neposredno, večji vpliv nego bi ga imelo ljubljanska   ¦
iPo!eg severne meje ie važna pa tudi južna, to pa delo v Kranjski sami. Tu pa postavljam tezo: Od Ljubljane do Trsta je daleč, od Trsta do Ljubljane pa blizu. Kdor količkaj ipozna razmere in ima kaj soli v glavi, ve, kaj to »pomeni.
Narodna šola na IBlanči se razširi letos v dvorazrednico.
Stariši, posebno oni bivajoči v dbLižju te šole, skrbite za to, da svoje šoiodolžne otroke vpišete v to Šoto.
Vsi narodi skrbijo za to, da se njihovi otroci ne potujčijo — ali se hočete katzatiVi manj zavedne, manj kulturne kakor so maši italijanski sosedje ali pri-vandrani Nemci?! Ne, nikakor ne! »Slovenski otrok v slovensko šolo« bodi naše gesto.
Slovenci rabimo svoje otroke zase, ne v oporo ošabnim Italijanom in nadutim Nemcem, "ki ,nas zato zatirajo in nam ne privoščijo niti ene ljudske šole, čeravno nas je v Gorici okroglo 10.000 (uradno štetje!)
Torej slovenski oče, ako nočeš,.da te bo kedaj tvoj sin zasramovail zaradi narodnosti s- kakim »p — ščavo« oziroma »Verfluatrter windisoher Hund«, zahtevaj, &a se tvoj-sm vzgoji v duhu tvojega naroda, da 'bo ljubil, kar ljubiš ti.
Potem bo šele tvoj s?n, koristen član tvojega naroda in blagoslavljal bo -nekoč -tvoj spomin___
(Dalje.) Javna telovadba v nedeljo dne 30, 6.11.
Tribune kakor prejšnji dan natlačeno polne, kakor prejšnji dan morajo oditi tisoči. Bo vspeh isti kakor včeraj? Saj je nemogoče! One čudovite, neizmerne vrste, ona harmonija, lepota, sfcni gibi tiso-čev, odmev koraka tisočev, .potem sijajno .makovo morje, <tako lepo in vse živo, vse •navdušenje stotisočev, to je bilo le en-- krat, je dar slučaja.
Občinstvo čaka. iNa visokem mostu Vaniček. 'Prikorakajo člani. Jekleni korak, kakor včeraj, nepregledni, kakor včeraj. Kakor včeraj zagrmi udarec rok, stoje v čudoviti skladnosti vse te dolge vrste, Pospešilova godba, vaje in odhod, navdušenje občinstva, vse kakor včeraj, skoraj Še lepše.   -
Za njimi ženske. Drobčkanj koraki, kakor včeraj dolge čete, nastop še boljši, vaje krasne hi čudovite, samo občinstvo skoro vse drugo, vendar ravno tako navdušeno. Sokoilfca -tekmuje s Sokolom, in to z vspebom.
Na nebu sijajno somce, članska tribuna vsa v škrlatu sokotekih srajc, tribune posute s cvetjem, toalet, klobukov, Sto-tišoči ploskajo, vriskajo, marsikatero oko je solzno. Včerajšnji vspdh <nt dar slučaja, enak trmi je današnji; oba sta posledica . dela, boja v telovadnicah, sad navdušenja, ! ljubezni in zvestobe. »Ne dobička, ne sfla-ve« je geslo Sokolov, nesebičnost in požrtvovalnost se je sama nesmrtno proslavila; <s svojim delom.
Telovadba gostov,
;, Francoski ^immasti, 82 po Številu, .nastopijo z vajami «na drogu in bradlji. 'Izvedba je bila elegantna in vrhunska kakor pozneje, ko so nastopili, 48 po številu, s hkratnim?   vajami na  osmero krogih.
Vsako   izvedbo je občinstvo navdušeno | pozdravljalo, pri odhodu   pa je završalo navdušenje kakor vihar,' vsklikanje in ploskanje ,|e odmevalo dolgo, ko so že odšli skozi vrata.
Za Firancazi nastopijo 'Rusi in sicer vaditefeki zlbor Sokola petrograjskega, 20 po številu, s posebnimi prostimi vajami in posebno godbo. V proste vaje so bili vpleteni prvki iv;'<.h narodnih plesov; v godibo ruska narodna pesem.
Za Rusi Amerikanci in Amertkanke s svojimi lepimi vajami od prejšnjega dne.
IPo končanih prostih vajah nastopajo raznje župes posebnimi vajami članic. S kiji, z obroči, ž dolgimi palicami, s srpi, z rutami itd. Rusinje z vajami na visoki bradlji. Človek ni vedel, kam bi gledal, toliko novega, raznovrstnega se je nudilo tu očem, in vse lepo .vzorno izvedeno.
Za članicami prikorakajo župa za žu-po člani. Župa Orliška s (hkratnimi va-s jami na 12 konjih, druga s sulicami, s puškami, z meči in ščiti, s sekiro, s kopjem. Koliko Se bilo tu življenja, koliko novega, lepega iti silnega?
Zadnja ie nastopila sokolska konjiča z redovnimi vajami. 92 jezdecev v štiri-stopm je izvajalo vse vaje z vzorno pravilnostjo in želo burno pohvalo.
Tako je končal drugi zletrti dan. Soln-ce se je nagibalo k zatonu, množice so se usipale iz velikanske arene, vsa srca so bila prevzeta. Vspeb je bil nepričakovan, sijajen, Sokolstvo je prebilo zmagovito svojo skušnjo. Od velike lepote so bile oči omamljene, le zapreti jih je bilo treba in veličastno sliko sem gledal tako živo kakor v resnici, zdelo se mi je, da čujem godbo in želel sem si, da bi mi to ostalo na vekomaj v spominu. iPa kai bi želeli, saj pozabiti ni niti mogoče. Val množice me je nesel sabo, in v vseh očeh sem videl kakor bi ugašal velik, silen plamen. :
Nemirno je mrmralo zlato mesto in se pripravljalo na zadnji dan. .Kakor bi »e pripravljalo na slovo, težko, z radostjo in tugo obenem, z radostjo nad svojimi krepkimi sinovi in hčerami, nad slavo Sckol-stva, češkega in slovan. imena, s 'tugo radi lločitve tisočev dralgih   sinov in   'gostov.
!Po vseb ulicah je vladalo živabno vrvenje, povsod so se bratili Sokoli Vseh slovanskih plemen. Tu si videt Ceha. z rusko,' ibulgarsko čepico, zopet Srba s češko, "Slovenca s srbsko. Yrtr~--*r "* šolah vsi menjavpli, ravno tako znake, vsak je hotel imeti spomin na zlet.
(Dalje.)
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. — (Raznoterosti.) — Trgovina s krompirjem je končana. Ljudje so zadovoljni z denarjem, ki so ga izkiipi-11 za ta najvažnejši pridelek kmetov iz goriške okolice. »Gospod, zadruga« je dosti pripomogla k dobremu gmotnemu uspehu. "Dobro bi bilo, če bi »Zadruga« organizirala tudi trgovino s sadjem, zelenjadjo, vrtninami itd. — C. tor. okrajno glavarstvo v iGorici je že vrnilo volilne imenike; starešinstvene volitve se bodo v kratkem vršile. — V torek so imeli vojaki pri nas vaje; napravili so vinogradnikom precej škode ma jedva zorečem grozdju. Kdo jo .povrne? — Naše ženske, ki soj si pustile od cigank »štorkljo klicati«, so šle v se, posebno, ko so jilh pristojni faktorji primerno in jasno poučili glede »štorklianja«. — Trgatev kaže dobro. Samo da toča ne pride. — Oni Malic, ki si je pognal svinec v glavo, je že okreval.
Iz Šempetra. — (Cesta Pulver-Pa-ludi in drugo.) Naše županstvo se peča iže več časa s vprašanjem, kako bi se dala sedanja družabna pot iPulver^Paludi uvrstiti :med občinske ceste. Že lansko leto so se vršila posvetovanja v ta namen in tudi zadnjo nedeljo so bili pozvani prizadeti posestniki iz Šempetra, Vrtojbe in drugod, v prostore ».Zadruge«, da se izrazijo o tej cesiti. — 'Prišli .so domačini in tiujci posebno interesirani posestniki iz Vrtojbe — a radi pramajbne udeležbe od strani Šempetercev se posvetovanje ni moglo vršiti. Seveda je bfflo dosti godrnjanja! radi tega; posebno ;nedoimačini so se Jezili, da se jih 'kliče najbrže samo za<to v »Zadrugine« prostore, da popijejo zadružno vino.   >In človek M rekel,   da
imajo skoro pr,av.jPri sklicavaniu takih sestankov bi trebalo boljšega vodstvu in drugačne organizacije.
V ostalem bi priporočali našemu 'županstvu, da že vendar enkrat poskrbi za ureditey skladovne ceste pred1 cerkvijo, ki klžčefin vpije po temeljiti popravi. Ves ta teden lije cel veletok gnojnice iz pognane hiše — o'tem smo že enkrat pisali — pred? cerkvijo po cesti, kjer se nahaja že prava struga s pravilnimi bregovi in za katero bo najbnže županstvo dalo v kratkem napraviti uravnavne načrte (namreč za uravnavo toka gnojnice po javni cesti) mesto za .uravnavo Vrtojbice. Pravijo, da se bo vršila v kratkem dražba za oni gnoj, ki se naihaja na tistem mestu, kjer priteka gnojnica iz kanala :na cesto. Za dober vagon ga bo že, vsaj danes — v petek — ko to pišem, ga je toliko.
Gospod župan, poskrbite za red, ne oziraje, se ne na svašrvo me na kaj drugega — drugače pa na svidenje!
Domače vesti.
Umrl je v Brežalh na .Koroškem na domu svoje soproge g. Fran Kocjančič, veteposestnik v Podgori. Bolehali je že več časa na želodcu; podvrgel se je operaciji, ki se je posrečila, aili podlegel je posledicam operacije. Mlad, komaj 36 let star, mora ¦v grob. Pokojni Franc Kocjančič, iz znane rodbine, je bil Jako spoštovan kmetovalec, izobražen mož, ki je užival povsoldi ugled; bil je prijazen in dober in zato povsodi priljubljen; Bil je v odboru Gor. ljudske posojilnice in Trg. obrtne zadruge v Gorici. Deloval je tudi pridno tudi v Gor. kmetijskem društvu. Pni zadnjih državnazborskib volitvah je kandidiral v državni ;zfoor. Zapušča vdovo in dva sinčka. Pogreb bo jutri popoldne. Pokopljejo ga v Brezah. Naj počiva v miru! Preostalim naše sdžalje!
Darovi »Dijaškej kuhinji«. Karol Hlode, Št. Ferjan, 40 K vsled poravnave dr. Podgornika; gosp. V. Dominko, ravnat, v pokoju, namesto vstopnine k 'zabavnemu večeru goriških učiteljiščnikov 5 K; gosp. Ivan Kodermac, Sovodnje, 10 K; c. kr. okraj. šol. svet v Sežani 50 K; c. kr. okr. šol. svet v Tolminu dvakrat po 75 K; šempeterski dijaki 70 K 40 v, t. j. čisti dobiček veselice z dnč 11. avgusta t. 1.:
V pokoj ie stopil g. .Miroslav pl. Be-nigni, vodja pisarne pri tukajšnjem c. kr. gozdarskem in domenskem ravnateljstvu, ter dobil tem povodom naslov cesarskega svetnika.
IV. narodno-radikalni shod se bo vršil v dneb 13. iii 14. septembra v Ljubljani s tem-le vsporedom: Ivan Sajovic: 'Pomen in bistvo na rodnost i; Albin Ogris: Narodni radikaliizem in verstvo; JLavo (Oermelj: V s e u č i -liščno vprašanje; I. Zorman: Organi z a c i j a, d a n a š n j e g in o t n o stanje sdovensk iga visoko-š o.il c a. Shod bo važnega pomena za nadaljnji razvoj   narodno-radikrine   struje.
I. obrambna razstava v Ljubljani se otvori dne 15. septembra. Razstava pokaže naše slabosti in nedostatke v pojmovanju obrambnega dela, udejstvovanje in prodiranje pamgermanističjie ideje na naših mejaih, naše propadanje na severu, krivični šolski sistem, posledice izseljevanja, pomen zopetne priboritve mest na slovenskem ozemlju itd.
Shod naprednih abiturientov se bo vršil v Liubljani dne 15. in 16. septembra.
Knjižnica »Narodne Prosvete« kaže zelo razveseljivo dejstvo napredovania> Vseih knjig je 1636, večinoma beletristič-ne, pa tudi precejšnje število znanstvene vsebine v sledečih jezikih: slovenskem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, češkem in ruskem.
Knjižnica, ki se nahaja v »Trgovskem domu«, je namenjena v prvi vrsti delavskim slojem in je odprta olb sredab od 6—7 in nedeljah; od 10—12. Na razpolago so tudi tiskani seznami knjig. V iminolem polletju se je razposodilo 1651 knjig, za kar je knjižnica prejela 115 K 30 v<
Omeniti bi bilo treba še nekaj. ;Mnog', ki si izposodijo natoriljubljenejše knjige, jih ne vračajo mesece in mesece, kar seveda ozlovolji druge člane italko, da sploh teostanejo, češ, saj nimajo nobenih knjig.
Dotiični se ne zmenijo za noben oponv tako da bo knjižnica prisiljena priti por' i cijskim pcitom do svoje lastnine, kar |y ^seveda izzvalo precej zamere.    '   '    '
74 let star mož na Triglavu. — jC)S1 Novak, revident užitninSkega davka, j|! I Šturij pri Ajdovščini je bil dne 20. t. tn jia Triglavu. Še tisti dan je šel čez Ko^na-rčo, mimo 7 jezer, v Bohinj. Friscnauf je ! bi! na Triglavu v svojem 60 1. Starejšega 1 turista od Novaka, ki ima sedaj 74 i^j j menda ni bilo na Triglavu.                   ' '
V Gorici boče neka tvrdka pod zaščito mestnega magistrata vpeljati vporabo ' prašnega   stroja »Vaeuum Cleaner«   te- i nabira v to svfho priporočila   tukajšnjih zdravnikov. — Kako predrzna je laška ne- I sramnost, sledi iz tega, da je zastopnik i 'tvrdke predlažil dotično izjavo, sestavljeno le v iaščini, tudi   našim   slovenskim I zdravnikom, češ, da se reflektira tudi na nje, ker hoče biti podjetje nepolitično. Sa-moobsebi umevno so naši zdravniki odklonili vsako priporočilo podjetja, ki že i vnaprej žali inarodni čuit Slovencev. Gu. riški Lahi se menda prej ne spametujejo, dokler jim ne bo'župariovail' — Sloveneei
Županska zveza v Gorici bo imela j posvetovanje v Gorici ipri »Jelenu« dne j 29. avgusta 1912 ob 10. uri dopoldne, j Dnevni red: 1. »Trgovsko-obrtna zadru. i ga v Oorici« — v likvidaciji. 2. Razno, j terosti.                                                1
Ponesrečil ie Štefan Markič iz An-hovega, rojen leta 1827; padel je z mosta ] kake 3 m igloboko ter se poškodovail tako, da je vsled poškodeb umrl. Pokojni se je 1 tideležil vojne v Italiji v letih 1848 jn 1849. i Pdgreba se je udeležila   četa lovcev-\ jakov iz Kanaiia z oficirji m Kanalsko veteransko društvo.
»Tičji semenj«. — Danes 24. avgusta je semenj sv. Jerneja, takozvani tičji j semenj. Tičev pa je malo na trgu sv. Antona, kakih 30 kanarčkov, drugega nič. Lep prodajajo po K: 1'60 kig. Na Travniku j prodajajo razno robo. Kupčija slaba. Lani so bili izpustili tičarjem raznit; prinesene tiče; odtod letos malo število pri-1 nesenih tičev. — Udeležba z dežele ki- 1 kor navaden tržni dan v mesecu. — Ne- j kdanjega tičjega semnja ni več!
., Zbliževanje med kmetovalci goriške j občine in goriške okolice hudo bode laške liberalne kaporijone. To zbliževanje je J pričela Zadruga iz Vrtojbe. .Zato je dandanašnji ime Vrtojba strab in groza za laške j liberalce, ki gospodujejo v Gonci v nje j velikansko škodo.   Njihovo glasio »Cor-riere« se je obrnilo te dni do laških kle-1 Tikaieev, naj za božjo vdljo ne dopustijo.. • da bi se bratili laški kmetje goriške o čine, kar (jih prištevajo h klerikalni stran- j ki, s slovenskimi kmeti iz okolice. »Oot-riere« pravi, da če že nočejo, • da so ti ] laški kmetje pri laškem liberalnem taiet-skem društvu, naj ustanovijo laški ¦klerikalci za svoje kmečke pristaše svoje 'dru- | štvo, samo Bog ine daj, da bi se bratili s j slovenskimi kmeti iz okolice;    ne smejo j prodati goriškega kmeta tujou-izkorišče-valcu. — Naš okdlilčan,   ki redi goriške i Lahe, je torej tujec-iakoriščevalec! — Iz-1 koriščevalec ni bil naš okoličan,   ampak j dobrotnik goriškemu Lahu; ta slednji iei bil izkoriščevalec. Sedaj pa .ponehuje to I izkoriščevanje,   ker se okoličanski kmeti otresa izkoriščevalcev in se samostojno ] organizira.   To irmponiira tudi goriSkem« kmetu, in sicer tako, da ni dvorna, ida $ j goriški mestni kmet in okoličanski '^' .žarta v svoje dobro,   v dobro mesta, v škodo pa vladajo9h '»sfruttatorjev« mesta! j Le proč ž njimi! Nočemo ii'h več!
HRoII-ov Seidlitz-prašek
j«> m nn *p!oi1m trpofe ncprolcosljivo sredstvo
k.»uro ima prednost pred  vsomi dragimi «r»
stičnimi Čistil, kroglicami in grončioami.
Cena orig. škatlje K2'—
Ponarejanje 3e sodnljsko ztsledBije.
Moilo-vo Franc, žganje in sol
H ribanje iivnta. - Bolečine olajšujoče in okrepčutoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjo thbIcp vrve, Ovlrr.steklftiibHK 2--   „
Na prodaj po vseh Ickarunli ,-,ž
in mfrodllaioah. (Jiavna lekarna IJ
1. MOLI, c, In kr. dvorni taloin!*, DOnaJ'
Tuonlauben 9.                   ..
Zaloaa v aorioi v lekarni;  A. fUronooHi G. Criatofoletti.
Banket" v Čast cesarju v Gradišču ob Sodi odpovedan, ker ni vabljencev. —¦ IV nradi§ču ob Soči letos prvič ni ibilo oibi-•-tijfiega baniketa na cesarjev rojstni idan Ja t, m. Župan, župnik in poslanec Bu-iratto, ki se nahaja v Oraidiišču, so se od-zva'i*edini vabilu .dkrajnega 'glavarja k banketu, drugili povabljencev ni bito. Zalo se banket ni mogel vršiti!
10 kilograni0v.-KoJ*ajtia zaplenjenega m meji pri Višku. — Unč 2&1 m**po|šLif ludne okoli 5. ure se je pripeljala iz 'Pal-menove neka gospa, elegantno oblečena; s seboj je imela služkinjo in dva otrdka. finančni uradnik g. Štrosar jo je vprašal, & ima s seboj kaktfdacu podvrženo* relfv rekla je, da nič. Vendar pa se je malce čudno obnašala, tako da je dal preiskati' g. Štrosar'voz, lin dobili so zavitke s kolkai-nom. Gospa je predložila fakturo za 'blago, naslovljeno na ¦v-rdfoo >Ettcre Butiti v Trstu, rekla je, da je njegova zona, potem izpovedala, da se piše Pregelj. Iz fakture je bilo razvidno, da je zavitkov 100, oddanih pa je bilo le 67. Žafco so peljali gospo v Ajelilo in jo tam preiskali in res nagli še ostale zaviitke v 'njeni oble!ki. Finančna oblast je bila obveščena o slučaju irzojavno. Pregilovka in Butti sta v sodni i preiskavi. Strup je iz Milana.
Krivo pričevanje. — Pred časom se je vršila ored okrajno sodnito v Tolminu razprava radi žaljenja »časti proti Ignacu Seliaku s Ponikev; tožil je Ivan Ruitar. Selfak je bil obsojen pa je vložil vsklic in navedel za pričo svojo 14 letno služkinjo Marijo Hvalo. Pri rapravi je bil oproščen. Ali na to se je dognalo, da je bilo pričevanje 14Ietne 'Marije Hvale krivo in da jo je napeljal h krivemu pričevanju Selja>k. Pred okrožno sodnijo v iGorici je bil Se-(jak obsojen na 3 mesece težke ječe s postom, Marija Hvala pa na 5 dni zapora.
Povožen otrok. — V Trnovem pred hišo št. 9. |e prišla pod voz 2 leti stara hčerka Peršičeva, Oče J ust iPeršič je tekel otroku na-pomoč, ali otroku je šel voz čez noge ter ga ta'ko poškodoval, da je umrl v goriški (bolnišnici.
Fotografični aparat kam s seboj vze-ti v naši deželi je nevarno, ker orožniki in rmančni -stražniki so strašno   radovedni, J kak fotografični aparat in zakaj ga ima ; kdo s seboj. V iDevinu je pobral finančni j stražn-ik ljubljanskemu fotografu Berthol- , du že'star aparat; 50 K 'kavcije je moral j dati, da mu ga je vrnil. Q. ©. se nahaja z družbo na odpečitku v Devinu.
Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu priredi jutri 35. t. m. tombolo z dvema dobitkoma, .čMkvina K 100, tombola K 200. Srečke se prodajajo po 40 vin.
Na Dunaju so aretirali 19 letnega Al. Lenardlča iz Št. Ferjana, ker je baje ogoljufal dva trgovca zsl 900 K. Izdajal se je •za častnika in aviaitika. Pred 'časom je bil na realki v Gorici.
Bik je umoril v Bodešeah pri Bledu 68 let starega Hlapca pri (posestniku Va-lantu Janeza P.irba z Grahovega. Na paši se je zaletel' vanj in ga usmrtil.
Dvokolo ukradeno, — Danes popoldne ob 1. uri je neznan uzmovič ukradel izpred trgovine g. Mazzdlli ,g. Fr. Doljaku, gostilničarju v St. Mavru, stooraj novo •dvbkolo.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne 'bosta odprti v Gorici lekarni Cristofolet-tiJKttraer.-V tdH/dveh lekarnab bo tudi ponočna služba v času od 35. t. m. do 1. septembra.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: 1 poslovodja, 1 potnik, 1 skladiščnik, b pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki železniške stroke, 1 pomočnik manufakturine stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 3 kontoristinje, 1- bla-pj^^jv^killk^-učem^a^ 2 u-
cenk^~'S)užbe išče: 3 knjigovodji,*3 ko-i ešpondenti; 4.kontpristi, 4 poslovodje, 3 potniki, ?'.'skladiščnikov, 24 pomočnikov ¦mešane stroke, '4 -pomočniki železniške stLQke,,7 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki .modne in galanterijske stroke, 25 tatoristmj, 19 blagajn i čark, 16 proda-jnllk, 7 učencev, 5 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce. Člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Nove cigare In cigarete. — Tobačna režija pripravlja*' nove finejše vrste' cigar in cigaret, ki jih bo začela prodajati v pozni jeseni. Nove vrste že zdaj poskušajo. Večjo množino teli cigaret, ki imajo vse tanko obliko, je dala režija na razpolago jokejskemu k|uibu na Dunaju. Nove vrste cigaret so: »Aonnerte«' po 9 I vin., »hebe« po 8 vin., »moriš« po 7 vin. Nove vrste cigar so podolgaste oblike z imenom »palme« po 16 vin., »palmida« po 12 vin. V promet bodo prišle meseca decembra. Obenem nameravajo odpraviti "izdelovanje nekaterih vrst cigar in cigaret, 'ki jih manj kade.
Bojkotiranje mesnic na Virtetnber-škem. — Poroičajo, da radi podraženja \ mesa je pričelo na več krajih na Virtem-berškem bojkotiranje mesnic. (Mesarji so določili globo 1000 mark, ako bi ikdo znižal cene mesa.
Albanci hočejo, da sultan Muhama j V. odstopi /ter da bo proglašen za sultana princ Jussuf Izzedin. Duhovščina podpira to agitacijo. Vse revoludjonarske organizacije v Srednji in Južni Albaniji klf2e|o Albance na vstrajanje v boju za neodvisnost Albanije. Albanci iz Ditre in Ohrida hočejo marširati v Monastir. Vlada je dala ukaz, naj se Albancem pohod v mesto za-brani. — V Jpeku so se polastili Albanci
zalog orožja.                        ,-.....„,,-  .«.
Ogrski poslanec   Kovacs    ostanem I preiskovalnem zaporu. — Tako je določila najvišja sodna instanca, do katere sfc je Kovacs obrnil z rekurzom   proti razsodbi kazenskega isenata.
Čuvaj. —Čuvaj je imel z Lu-kacsetr* daljšo konferenco. Sodi se, da se odpravi v kratkem komisariat ter se razpišejo saborske volitve.
Berchtold ne bo zdravil Turčije. Turška vlada odklanja.njegov predlog za lire— ditev notranjih razmer v Turčiji, <čc&, da je to, nedovoljeno umešavanje tuje vlasitiv* njene notranje zadeve. 'Kaj ibo 'bolnik zdravil bolnika. — Avstro-Ogrska vladf* iiiaj odpravii turške razmere v Avstro-Ogrski.
in
mOJflSTHRH
izkuSnja je in ostane, da je najboljše sred-' stvo za odpravo poletnih izpahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lllljno mleCnato milo. Znamka konjiček tvrdke Bsrgtnan & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema „Manera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. i tuba Btane 70 vin. Dobiva se povsod.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danfca« vabi vse one igg. člane, ki se ne udeleže jutraj-šnje kol. slavnosti v Idriji, da se udeleže v polnem številu tombole v Solikanu, katero priredi koi. dr. »Solkan«.
Razno.
Govorilo se je, da Tevfk-paši <je poverjen pričetek mirovnih .pogajanj. T« p^ se je izkazalo za neresnično. Ali sonato*-Azarih, ki spremlja turškega prestolonaslednika po Evropi, ima iposebno iivisijo. Za čas pogajanj bi se ustavilo vse volne operacije. — Glede sklepanja mini pravijo baje Arabci, da ne pripoznajo italijanske suvereniitete, marveč bodo n«iila-ljevali vojno, tudi če bi v Carigradu drugače sklenili; turški oficirji so ž njim i,— Troškov iza vojno imajo Turki obilo. Laški viri pravijo, da -pride Čez tuniško ničlo denarja za turško vojsko na mesec 8 milijonov.
Razne vesti.
odri*in jeirtnekaVeliko- veselje,daje spra- ¦ ' vila "otndce s sveta. Orožniki svo io pri-j J -eK in jo zročiili sodTii-ii Ud©težba pri po-| Srebiu Je bila velika. Vse Je bilo ginjeno..
Itoio. — V TaSkemtu te ibilo . radi t-evoite  dbsoj^niilj is vojakov na smrt na -vešL*lili>  112 v prisilno- dello, 79 v ječo in *5 J3ih i*vr&tij0' v^bazejiisiki batali-ou. — Jz ¦JLvo^a poročajo, da so> prebivalci treh iga-¦JL-iškiai dbčin radi spora 5 katoliško cerkvijo ©refi&topSttk pravoslavni v-eri — Tvoirnica smcHlnika v Sedle^u na Cešikem. slavi te <dni ^vojo s-tdletnioa — V Jnsterburgu na JMeiriškatm 'so obgliaviti .m-orilca: 'KruicJkega, fci Je toislio-jesea ustrelil svojo ženo.  — ^ots-esiii stuiki okoli tfVtaiarskega morja ^e liad^liui-ejo. Kar je -še -ostalo "hiš, se po-Klira.jo, — "V Kirchfe&rgu je -uniči1!   požar -veJUco l^sno zalogo, tSfkode je 200.000 iK. — \ cirkusu J^imgtog je 22. t m. nastala "veliJsa panika jned dbeinstvom, ker je iz-3)rutinil požar. Obilo x)sejb je- pomečkanih -in težk-o ranjenih, -r- V.KruppovMi tovar-=aialt v iKsenu" se je podrl strop; en dela-vec: jg mrtev, 6 je ranjenih'. — 2 drevesa je Padla v Stoocrjami pri Mokronogu žup-aikciva kuharica Ana (Leskovec; ostala je na  mesto jnrtva. - V VeHikem Lošinju jnfSoli seda tujcev-lctoviztekov. — CKbe-«il <sc Se župani Nageler v Weissensternu na Korošk-emv   — V Opatijo je dospelo okoli l{)0 francoskih  zdravnikov,   ki se naltajaj«na po-užnem pot-ovatiju po Sredo-zenciiskfeni Jiiorju.  — V srednjih šola/h v Srbiji *ivedefo v sedmem in os*niem razredu potiiiik ruščine za olbligatinJ predmet. --KJlODljetiko so na&M v "Vribskem jezeru; štora te okoli 55 let, kdo je, ,se še ne ve.
Listnica   uredništva:
kom: 'Prihodnjič.
P. n. dopisni-
ridut
Sokol v Biljah. Opozarjamo ponovno vse čitatelje na veselico Sokola v Biljali ^ne 1. septembra. Vsak, ki ljubi lepe prireditve m lepo zabavo, na1} se odloči za Bi-|ie. Saj je lepa pot te lOOrice in zveza iz Volčjedrage. Če bo mogoče, se ibo preskrbelo ,za vozove. 'Prijaitelji društva, pridite in bodite prepričani, da vas sprejmemo z odprtimi rokami in da vam ne bo I varjeni, ko se vrnemo domov, bo govorilo žal p.,tj| ¦•••¦-¦:•,;-.                               I orož^                                       \C'i
Politični pregled.
Albanci. — Turški minisiterski svet je sklenil odposlati iz Smirne šest divizij vojaštva v Makedonijo, da bi branili mejo proti Bolgariji in ČriiiigOri. k Skoplja poročajo, da večina ibojlgarsikega prebivalstva je zapustila mesto. Dalje poročajo, da so Albanci naskočili vojaška skladišča in zaloge v iPeči, Djakovu in iPdzrenu; orožje so si razdelili med seboj. 'Revolucionarni ikomite za Srednjo Albanijo je izdal prokiamacijo za splošno vstajo. Oklic pravi: Prišel je čas, da osvobodimo domovino. Svobodo in avtonomijo zahtevamo. V Velesu in okolici je koncentriranih sedaj 27 ibataiijonov turške vojske.
• O sporazumu med Albanci in Turki se poroča, da so bili albanski voditelji siljenj reči, da se vrnejo Albanci domov. V Skoplju so jih prevarili Turki, ker so jih obkolili z vojaštvom in če bi se ne ibili udali, bi bidi .najibrže ob življenje. Ibrahim paša jim je velel: Vrnite se domov, bolgarska vojska je na meji, Črnogorci so prodrli do Berane. Domov vam pošljemo 50.000 pušk .najnovejšega- sistema. Isa BoJjetinac je na javnem trgu v Skoplju izjavil: To je bil zadnji poskus, da se mirno pobotamo z vlado. Odhajamo pre-
V' Puliu so aretirali  vodjo   mieiStii^ elektrarne Chlistovskega. S tem je mara-stlo število aretiranih radi sleparij mestM občini na škodo na 28. .
Skozi južno Afriko brez nog. — Angleška igralka Stephens se je vrnila w London s potovanja po južni Afriki. Tei igralka Stephens je bila plesalka, aH pr i neki železniški nesreči je prišla ob ote mogi. Qr.topedični zavod v Olasgowu 'P 2 je napravil umetni nogi in s tema je prepotovala južno' Afriko ter se srečno vrnila v London. Ona seveda ni več plesalk*, marveč nastopa v dramatičnih ulagah.
Naislarejši Amerikanec. — Najsterei -ši prebivalec amerikanskih Združenih držav je glasom (poročila zveznega nradsi Indijanec Cherokee BiH v Grand jnaictL-on, ki je postal 30. .junija star 115 let. Kljub visoki starosti je še jako trden; <leki v neikem njujorškem skladišču.
Veliko poneverjanje. — te. Beroliaia i-e pobegnil Friderik Kloe, uradnik za^vod^a »Sdhafftiausner Bank«; poneveril je «ato*i 100.000 mark. Kloča so aretirali.
30 let je že prebil v ječi, sedaj je po^ miloščen neki Prelesnik. Obsojen je My dosntrtrto ječo. V kaznilnici v Mariboru i*e dočakal sedaj pomiloščenje.
Naborniki in alkohol. — V Avstriji j * bilo leta 1875. od 1000 nabornikov nespo». sobnm za vojaško službo 398; ieta 188*. že 462 od 1000; leta 1885 :pa že 568. Ui lat.. ko dalje. Osrednja statistična kornisiia n^a Dunaju povdarja; da je nazadovanju kri V v glavnem alkohol. Država, ki hoče i^eti dobre in krepke vojake, bi morala omeje^ vati uživanje alkohola; ali aiamesto tegs išče vedno nove davke iz alkohola za državne potrebščine!
Morilka svojih otrok. Neža Burjz»,fci je na Bledu zaklala svojih četvero ortofc«
I in potem pobegnila, se je povrnila na sv*g dam. Bila je skrita v senu ,pod streho, to-. mor je bila nesla seboj hleb 'kruha. lGos< '. je vrnila, so se je ljudje ;kar vstrašili, tak«D '* strašna je bila. Obleko je imela vso aania-1 zano od posušene krvi. Neža Burja je po-' vedala, da je hodila ponoči gledat s-voj^ zaklane otroke,   ležeče   na  mrtvaškem
Književnost,
Ontilaolina. IX. 5/<j, Vsetoina: NaSi -dnevi,-—Boitoča gencfa^ija. — iMaske in profili. Mh A, Ogris: Jifi iKarasek ze L\^Qvic. — W. Tuck-erman: iBedingt die •Klciilscbslavisclie Sprascb&rcnze elne kul-tur^eogtrap^iiisGhe Sdli«eidung? — Časopis m obmejne Slovence^. — Sttdmarkino {lelo. — P^odporino društvio na Dunaju. — Uiis-tro vani- Tednik. —: IBdlernika. — Ob-¦rairaiiii  vesta-rk. — Slovenskio    dijaštvo.
-   Srediiješolslfi1 vestnik:. — Dijaško-so-ciafeni vesttiik. — Knji-žev^ost jn umetnost.
- šolstvo. — ;Razno- —
Zahvala.
Po>*lpfcsano vodstvo izreka tem potom najisknenelšo zahvalo v&em- onian, ki so nriDombogli, da- je XKIV. tglavna skupščina,. .»Z^ve^e avstrijskih ju^oslova«nsfkii|i ,n8i-teliskJr^ društev« 'dne 10. in 11. avgusta ¦. L v Celin uspela ta&o -lepo. prav -posebno se zali val j-uje pripravljalnemu odboru, posebno njegovemu načelniku tovarišu Fr^mi BrimarJu m njegovi giospej soprogi, n Slm trud, ki .ga je imel s pripravami za Zavezimo zborovanje; savni »'Posojilnici« v Celju n -prepustitev prostorov v Narodnem domu za zborovanja; gg. dr. Iv^nu Lahu, Engeibertu Cianglu, Karlu Kv^drti in Jl«Hnorju iRi^nialu za njihova izb«cni5a temeljita poročila; tov. Franu Bri-narjii na navdušen g-ova*r »n iskren po-zdrrav, ki iga je teprcigrovorH v imenu- »Celjskega u5:teljsl<ega društva«; g. dr. Veflco-sla^vu slikoven, ki na« je pozdravil vimenu nar-cdnoiiiapredner stranke na ^tajer-sketm; g. ravnatelju H Schrehierju za lepe
Dalje na i strani.
Na prodaj je
we<5 vagonov
cespelj in sena.
Sa.tai)2ueje j^oiavedbe pri
I, Iiioceute,
Postojna,
besede, s katerimi nas je vzpfoobujal k vstrajnemu, jiemnornermi delu na šolskem pfflju; tovarišu Viktoriniiu za pozdrav, ki ga nam je izrekel v imenu češkega učitelj-sva; 'g. Antonu Fiali za pozdrav v imenu »Jugoslovanske narodno - socialne stranke«; damam pevkam in tovarišem pevcem ze lepo petje na učiteljskem koncertu ; vsem onim, .ki so brzojavnim in pismenim potom .pozdravili naš sihod, vsem ¦dragim m milim gostom neuciteljem, ki so prihiteli tmed nas, in spldh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila »Zaveza« tako impozantno.
Vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Tajnik:                  IPredsednik:
VILIBALD RUS h r.       L. JELENC i i.
sprejem kar najugodneje vpilival na tujce. Vlak je vodil osebno gospod podravnatelj državnih železnic dr. O. Auredniček in so se udeležili vožnje glavni ravnatelji ame-rrkanskjh železnic. Zastopniki največjih svetovnih listov, ravnatelji svetovnih potovalnih pisarn, amerUoanski, angleški in dunajski žurnalteti. Vsa avstrijska minis-terstva so bila zastopana. Ta železnica bode prinašala ncve vire tujskemu prometu in vsled tega je gotova zasluga ravnatelja deželne Zveze gospoda dr. V. Kri-sperja, ki je z vso vnemo in veliko spret-nostjo aranžiral sprejeme, iki so napravili na tujce najugodnejši utis.
Otvoritev razglednih vozov Ganadian Pacific Raiiway.
V torek zjutraj so vozili prvikrat novi razgledni vagoni amerikansike Ganadian Pacale železnice po naših deželaih. Kranjski deželni glavar dr. Ivan Šusteršič se je peljal odličnim amerikanskim gostom že do Solnograda naproti. Kranjska Deželna Zveza za tujski promet je skrbela, da se pozdravijo amerikanslki in angleški tujci na naši meji kolikor mogoče slovesno. Tiskala je nalašč v ta namen angleško reklamno brošuro in pripravila blizu« 3000 raznih reklamnih brošuric, okusno opremljenih, za razdelitev. Prvi sprejem se ie vršil na Jesenicah. Rudarska godba dame v narodnih nošah pričakovali so vlak in ga pozdravili s petjem in godbo. Tu so pozdravili odlične tujce podpredsednik državnega zbora gospod Jos. Pogačnik, deželni poslanec Piber in dr. Benedik ki so stopili v vJak, ter spremljali družbo do Bleda. Na Bledu se je zbralo na kolodvoru na tisoče lecovi-ščarjev. Zapazili smo kneze Robert in Ernest WindJsdhigratz, posianika groia Welserslieimb s soprogo, komi poveljnik pl. Seefranz, turški konzul Bondy-Bey in mnogo drugih. Zdraviliška godba, blejski pevski 2b©r pod vodstvom dr. Kimov-ca in 8 idražestnih gospic v narodni noši s cvetlicami so pričakovali prihod vlaka. Ko je vlak pridrdral na postajo zaigrala je godba angleško itamno, vse je pozdravljalo in klicalo ter mahalo z robci. Gospice so delile cvetke, med tem ko so zastopniki, ravnatelj deželne zveze dar. Krisper, blejski župan 1. Rus, predsednik zdraviliške komisije major L. Stuchlv, župnik Oblak, predsednik Prometnega društva dr. G. Hočevar in prejšni canadJanski konzul .g. dr. Jong Sohwegel »hiteli .pozdravljati ravnatelje Canadian Pacffica g. ministra Brovtfna in ig. Altmana. Vsed velike za-. mude, ki jo je imel vlak, niso mogli izstopiti goste ida bi raz prostora na kolodvoru ogledali Bled. OLe ravnatelji in glavni prireditelji vlaka so si pod vodstvom sprejemnega komiteja ogledali Bled. Med tem je zapel blejski pevski zbor narodno pesem »»Otok Bleski« in navdušeno so ploskali (tujci lepi pesmi. Amerikanski kinematograf je razpostavil svoje aparate ter fotografiral vso družbo, posebej pa še dame v narodnih nošah. Ko se je dal signal za odhod, je zasvirala godba našo cesarsko pesem m znova, so doneli živio-ikllci v slovo. V vse vagone razdelili so kuverte z angleškimi reklamnimi brošurami.
Tudi na Bohinju je bil vlak slovesno sprejet. Zastopnik Deželne Zveze gospod L. štracel in ipostajenačelnik I. Sdklič so aranžirali poseben originalen sprejem. Trop Bohinjskih lovcev je streljalo gostom* v pozdraiv? (Bohinjska dekleta v narodnih nošali so delile razglednice, pevski zbor je pel narodne pesmi in zastopniki- občine*,„ Prometnega društva in šttvilno občinstvo je napravilo, da je <tudi
Zakonski načrt o pospeševanju
(Konec.)
Proti temu zakonskemu načrtu so os- • tro nastopili jta občnem zboru »Goriškega kmetijskega društva« letos.
V resoluciji, sprejeti soglasno, čitamo med drugim to-le:                                  '
»Preziranje in odrivanje našega; '• društva se zapazi tudi v določbah zakonskega načrta o pospeševanju govedoreje v poknežend grofiji Goriške-Gradiščanski, ki je ibil priobčen v eni številki uradnega glasila deželnega odbora goriškega, namreč v »Samoupravi«. Dočim je namreč v zakonu z dne 13. maja 1903, štev. XVI. deželnega zakonika pridržana ingerenca c. kr. Terezijanskemu kmetijskemu društvu, koja se je priznala tuidti že našemu društvu ipo njegovi ustanovitvi, na sestavo dopuščevalne komisije pri nakupu in vzdrževanju bikov plemenjakov itd., je v omenjenem zakonskem načrtu, ki ga je sprejel deželni zbor goriški v svojem preteklem zasedanju in je sedaj pri visoki c. •kr. vladi za izposlovanje Najvišjega ipo-trjenja, izključeno sodelovanje »našega društva pri ipovspeševainju govedoreje, ker nima niti pravice vdeležiti se dopuščevalne komisije. Po tem zakonskem načrtu sestoji namreč dopuščevalna komisija iz dveh odposlancev deželnega odbora, iz odposlanca c. kr. namestniŠtva in iz praktičnega govedorejca, ki ga določi deželni odbor sporazumno s c. kr. namestrii-štvom.                                                   |
Jasno je, da taka sestava komisije ne "s more nuditi irikakoga jamstva za pravo povzdigo govedoreje in da še hoče odvzeti našemu društvu na ta način zelo važni delokrog, ter odvzeti povzdigi govedoreje strogi gospodarski in ji podeliti nekak politični značaj.
Zato se sprejme resolucija:                !
»Visoka c. kr. vlada se nujno prosi, ' da naj ne izposliije Najvišjega potrjenja zakonskega načrta o pospeševanju govedoreje, sprejetega v preteklem zasedanju goriškega deželnega zbora, ker se v njem popolnoma prezira obstoj in dosedanje vspešno delovanje slovenskega goriškega kmetijskega društva v Gorici in ne daje
nameravani način sestave dopuščevalne komisije nobenega jamstva za vspešno in strogo gospodarsko delovanje in ker je tako preziranje našega društva in manjšanje njegovega delokroga, sposobno vzeti društvu ugled in zaupanje našega ljudstva, ter mu provzročiti gospodarsko škodo, katera bi bila nenadomestna — tudi po samem visokem deželnem odboru goriškem.«
Razpis natečaja.
Podpisano županstvo razpisu jo s 1. oktobrom t. 1. službo občinskega tajnika z letno plačo 500 K.
Čas za vlaganje prošenj, ki morajo biti pravilno opremljene, je do 15. septembra 1912. Nadaljne informacije se dobijo pri županstvu ob uradnih dneh. —                                               j
V Vrtojbi, dno  18. avgusta  10IG2.
Zupanstoo Vrtojba.
Župan :   FRAN  pl.  LOCATEUJ.
Posestvo na prodaj
na novo zgrajeno, na Bledu 5 minut cd jezera, blizu farne cerkve, obstoječe iz vrta, hiše z 8 mirni sobami, urejeno za 4 stranke za letovičarje, tudi pripravno za vsako obrt,  ali kupčijo.
Naslov v upravništvu  „Soče".
Disok zaslužek.
Po vseh mestih in krajih s*e vspivje-rnajo pridne osebe kot samostojni prodajalci za velikansko pau-ntovano novost. Vipok stalen zaslužek. Prodajalna in glavnica nista potrebna. Pojasnila v tehnični pisarni gosp. Friderika Kieniz, Via Ascoli 20.
Nanut i Bregant
autorizouana stavbena tvrdka
$ dioFici ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu   za v>a
stavbena  dela.   Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Zobozdravniškl in zobotehniški atelje
Dr.l.
60RICH
Jos. Uerdi fekaliSfie Sf2o. 37,
Umetno zobe, zlato zobovje, zlate krotil
zlate mostove, zobe nukuučukove plošče
uravnavanje krivo .stoječih zob. Plombi
vsake vrste.
Drdlnira o suolem ateljeja
od 9. ure dop. do 5, are pop.
Continental
je najboljši  pisalni stroj.
Primcrjajt«! in prepričali  se bodete, da j je to res.
Zastopstvo in zaloga Ivrdke VVander«.
Werke   nkc.   družba   v   A h en mi t z-
Se h on a u
M. Eil. Roeper - Gorica j
Magistralna ulica št. 15.
Dobi se use stroje za pisarne J in druge potrebščine.
A. ni Berinii
Gorica, Šolska ulica št 2,
oelika zaloga = I = oljkinega olja]
prve vrste
najbiljših tvrdk iz Istre, Dalmacije R!olfeHe,Bari talki j
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104,1% 120, 128,  1-36, i'44, 1*60, !"80, 2'-, 2fl j za loči pu 72 vin.                   j
------    Na debelo eene ugodne.    —• I
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se '
pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po j
vporabi se spet zameni s polno.         j
Pravi  vinski   kis  in navaden.  Zaloga j
--------------- mila in sve2.----------
Cene zmerne«
Mali oglasi.
lajnatjia pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obselaejii «6 raJuna za vsako besedo 3 vi D. Hajprlpravnejie Insertranje za trgovce in obrtnike.
Kolik«Je mmjčih trgovcev In obrtnikov t Gorlol, katerih na deteti (in celo r mestu) nihče ne pozne, ker -------------------- jo. Skoda -' --««¦-
nikjer a* Iieerirajo
¦ ni majhna.
dobe jako dobro stanovanje in hrano ' pri družini v bližini  Sol.   Govori  se slovensko in nemško. "Naslov pri upravništvu.
CfflufijAfiji za tri navadne hiše z malini vrti-Ofnf Ulova gem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni._____________________________
QlnU0l1(>t/O 6iuilfO se priporoča cenjenim dlUIKlIdMI M Vlilo damam in gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserrna St. o, III. nad.
14 — 16 let star  za trgovino z mešanim blagom.      Naslov pove naše npravništvo.
Iščfi se deček
W  11178 I  Povsod priznano slovito in priljubljeno domače zdravilo. mu '                                         naročilih izdaten popust.
Pri vep'
Lekarnarja H. THIERRY-ia BSILSfim
UMarrviiiPrtanMia
Samo pravi  z   zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji dni^i balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuj«-] Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organoVj kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno \M influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtjiii zobobolu in obolesti v ustih, trganju po uuih, pri opeklinah, izpuščaji it'' je edino imenovani  bal/.am   ia/2 ali 6/1  1 vel. posebna  steklenica K ''«
Lekarnarja R. THIERRY-JH
samo pravo C E \ T i I O L J I A O HI * Z I LO
zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ruiah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenju in vnciju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči vpčkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. s> škatlji 3-0O.
ZALOGA: Lekarna pri Angelju varhu A. Tlnerry-ja Pregrada pri Rogatcu.
Dobi se po lekarnah. —  Na debelo po   med. mirodilnicah.
Podružnica
»elnlika aiavnica K 8,000.000.------
- PODRUŽNICE) i Celje,
..Ljubljanske kreditne banke"
— se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po b\% vloge v tekočem računu po dogovoru.
Centrala u LiubllanL
Celovec, Gorica, Sarajevo,
v GORIC
- Resservni zaklad K 800.000. -j
Split, Trst