Telefon št. 74. JPosamna številka 10 h. Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , „ četrt, , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ četrt „ „ 5, - , mesec „ l „ 70 „ Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Insorata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- žlfkih Mlicali SI. 2,1., 17. I) hiija vsak daniivzemii nedelje in praznik«, ob pol 6. uri popoldne. Državni zbor. Dunaj, 16. aprila. Koncem včerajšnje seje okoli 6. ure zvečer se je oglasil K 1 o f a č, da vredno konča obravnavo. Vprašal je namreč predsednika, kaj je ž njegovo interpelacijo glede nekega stotnika, ki je baje dne 4. svečana pri raportu rekel častniku v rezervi, da se zanj ne spodobi trgovina s steklom. Na galeriji in v zbornici zagrmi burna pohvala. Predsednik opominja galerijo, naj je mirna, sicer jo ukaže izprazniti: Klolač: Gospod stotnik, ne bodite nervozni! Nemcem vse dovolite, a če mi govorimo, ste nervozni. (Nemir). Gospcd minister za deželno brambo naj odgovori, ali sme častnik zaničevati može, ki si z dolom služijo kruh. Predsednik obljubi to željo sporočiti ministru. Volitev delegatov. Dne 6. maja se snideti avstrijska in ogrska delegacija v Budimpešti. Včeraj in danes so se stranke pogajalo gledo delegatov. Ker poslanci posameznih dežel volijo za-se določeno število delegatov in je v veaki deželi več strank, zato so pogajanja večkrat težavna. Tako je samo na Češkem 11 strank zastopanih v zbornici. Navadno pa češki poslanci v zvezi s konservativnimi veleposestniki sklenejo kompromis z nemškimi strankami. Češki poslanci so že določili svoje kandidate. Ti so : D r. H e r o 1 d, K a 11 a n, Kramar in dr. P a c a k ; za Moravsko dr. Začek. Danes so imeli nemški poslanci s češkega posvetovanje glede kandidatov, beja je bila baje jako burna. Zastopanih je bilo 13 Schonererjevcev po dr. Schalku, 5 Wol-fovcev po Wolfu samem, daljo 9 napred-njakov, 7 liberalnih veleposestnikov, 5 članov ljudske stranke, 2 nemška agrarca in 1 soc, demokrat. Wo!f je zahteval za Vsenemce kar dva mandata za delegacijo, in sicer enega za-se, drugi mandat je hotel »milostno« prepustiti Schouererjevcem. Dr. bchalk pa zakriči: To je otročarija! Wo!f seveda ni molčal in Schalku zapretil z dvobojem. Schalk pa je baje Wolfu povedal vpričo vseh, kar misli o njem. Volitev utegne biti velezanimiv8. Kranjsko bode v delegaciji zastopal dr. Susteršič, Koroško D o b e r n i g, Trsfdr. B a s e v i , Goriško dr. A n t o -n e 11 i, Istro P o 1 e s i n i , Tirolsko dr. Kathrein in dr. C o n c i, bolnograd dr. Sylvcster itd. Volitev so vrši da nes zvečer. Ob enem bode v večerni seji tudi volitev vkvotno deputacijo, za katero jo iz skupno zbornice zopet dolo-ločen ludi poslanec P o v š e. Nemška zahteva. Ker je vlada v proračun postavila 16 milijonov kron za vodovod, obrežne zidove in druge naprave v Pragi, začele so se vse stranke oglaSati za državne podpore. Samo Nemci in Italijani zahtevajo od vlade za svoja večja mesta okroglih 100 milijonov. Kakor da bi bankovci rasli na bukvah in leskah ! Iz političnih ozirov bodo seveda slovenski poslanci glasovali za podporo praškemu mestu, sicer pa se ustavili vsem na-daljnim »darilom«, ako Slovenci ničoea ne dobe. Sicer pa: čemu izjema samo za mesta ? Kmečke občine so večinoma v večjih stiskah, nego mnoga mesta. Mi gotovo nikomur ne zavidamo državne podpore, ali v tem oziru je potrebna ravnopravnost. Sicer pa Be nam zdi ta »luogo di tralfico« jako nevaren »preccdens«. če eden dobi, oglasi se jih 100 novih prosivcev. Danainja seja je trajala le do 2. ure, ker se ob 5. uri prične večerna seja, v kateri bode zbornica volila kvotno deputacijo in delegacijo. V razpravi o finančnem ministerstvu sta danes govorila samo rusinski poslanec Jaworski in nemški Luk s oh. Govor posl. Žičkarja. (Konec.) V razpravi o visokih šolah je poslanec dr. P o m m e r trdil, da se v mariborskem semenišču predava samo slovenski in ne sliši nemška beseda. Jaz tačas dr. Pommerja nisem posluša?, sicer bi mu bil stvarno odgovoril, ker sem bil v mariborskem semenišču. Po-praševal sem, kako je sedaj v Mariboru, ter sem to le zvedel: V mariborskem semenišču se predava 14 ur v slovenskem jeziku na teden in 17 ur v nemškem, v latinskem 34 ur. Tako je, gc spod dr. Pommer! Torej, če premestite gimnazijo iz Celja v Maribor, kakor hoče grof Sturgkh, ali mislite, da se bode okoli 40 učencev morda vsak dan 67 kilometrov vozilo v Maribor in zopet nazaj! Zato mislim, da noben razsoden Človek ne bodo glasoval za Sttirgkhovo resolucijo, ker bi ljudstvo in država imeli le nove stroške. (Odobravanje.) Vprašanje je torej tudi velikega gospodarskega pomena. Ako ima vsak učenec v Mariboru na mesec le 10 K več stroškov, znaša to za 150 učencev na leto 15.000 K samo za vožnjo od Celja do Maribora. Stroškov za stariše še ne štejem. In Vi šo trdite, da je vse eno, ali je gimnazija v Celju ali v Mariboru. Kdo pa našemu revnemu ljudstvu stroške povrne? Že iz teh razlogov mora vsakdo, ali je antisemit, liberalec ali Vsenemec, glasovati proti S urgkhovi resoluciji. (Tako je!) Vprašam pa Vas: Komu pa vstrežete, če gimnazijo premestite iz Celja v Maribor? Slovencem gotovo ne 1 Morda celjskim Nemcem? Nemški trgovci in obrtniki v Celju gotovo ne bodo veseli, če pride gimnazija v Maribor. Saj je naš tovariš, gospod Robič, v odseku nemške poslance klical za priče, da celjski Nemci sami ne žele, naj se gimnazija umakne iz Celja. To je bilo v časnikh in celjski Nemci niso ugovarjali. Zato, gospodje, ne bosto vstregli celjskim Nemcem, ako glasujete za resolucijo. Človek bi mislil, da bodo ravno napredne stranke Slovencem privoščile več napredka in omike ter ugovarjale, ako se že obstoječa gimnazija odpravi. Ali ravno takozvane napredne stranke hočejo gimnazijo odpraviti. To je nazadnja-štvo! Toda zajec tiči v drugem grmu ! Vse to nemške napredne stranke že!č, da bi čim preje vsa Štajerska bila nemška. Zato tudi s slovenskim denarjem podpirajo ponemče-valni društvi nemški „šulferajna in „Sil'.l-marko" ter ustanavljajo nemške šole, v katerih se slovenski otroci ničesa ne uče, ampak vzgajajo za odpadnike in janičarje. To je nemški napredek? (Tako je!) Ali ni čudno, da nam hočo vzeti celjsko gimnazijo član ustavoverne stranke? Ali je v duhu ustave, da hočete nam Slovencem obstoječo gimnazijo uničiti? Kaj pa pravi § 19. ustave? Čitajte in premišljujte! Na Štajerskem bivata dva naroda. Torej imamo že po § 19. pravico do šol s slovenskim učnim jezikom. In sedaj pride zagovornik ustave in nam v imenu ustavo LISTEK. 1281 Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. Slepec jo je prijel za roko začudeno in sočutno. Ta izbruh njegove mirne in vedno zmerne tovarišice je bil tako nepričakovan in nerazumljiv. Prisluškoval je ob enem njeno ihtenje in čudni odmev, ki so je ž njim odzivalo to ihtenje v njegovem srcu. Spomnil se je nekdanjih let. Sedel je na griču z isto otožnostjo, ona je pa jokala nad njim, prav tako, kakor zdaj .... Pa v hipu je oprostila roko in slepec se je spet začudil; deklica ee je smejala. »Kako sem vendar nespametna! Zakaj neki jokam?« Obrisala si je solzne cči, potem je pa izpregovorila s pretrganim in dobrim glasom : »Ne, bodiva pravična: oba sta dobra . . . Tudi to, kar je zdaj govoril, je — dobro. Pa to? seveda ni za vse.« hoče uničiti mali šolski zavod. Ali je ustava samo za Nemce? (Odobravanje.) Čudil pa sem Be tudi zastopniku soci-jalnih demokratov v proračunskem odBeku. Socijalni demokratje imajo najlepšo priliko, da glede šol izvršujejo svoj program. Gospod Pe mer storfe r je rekel v odBeku: Po našem programu ima vsak narod pravico do svojih šol. Tudi Slovenci so spoznali, d« potrebujejo takih šol. Zato se Slovenecm ne čudim, da zahtevajo v Celju tako šolo. Človek bi pričakoval, da bode rekel: »Zato glasujem, da nemško-BlovenBka gimnazija ostane v Celju!! In vendar, kaj je storil g. Pernerstcrfer? Rekel je: Jaz glasujem za Stiirgkhovo resolucijo — torej proti skromni slovenski zahtovi. Ali je to logično? Tega jaz ne mumem in drugi morda tudi ne. Zato upam, da bodo Perner-stoiferjevi tovariši bolje tolmačili svoj program, kakor on v odseku. V teku razprave so tudi krščansko pravičnost klicali na pomoč. V imenu te pravičnosti se tudi jaz obračam na vse stranke, ki stoje na verskem stališču. Saj pravi naša vera: »Vse, kar hočete, da vam drugi store, tudi vi njim storite, in česar nočete, da vam drugi ne store, tudi vi njim ne storite.« Torej ne delajte krivice malemu narodu slovenskemu. Ob času, ko je celjsko vprašanje vzdi-govalo toliko prahu, so nemški volivci od svojega poslanca zahtevali, naj se opraviči zaradi svojega glasovanja ter pojasni to vprašanje. Bilo je navzočih do 800 volivcev nemške narodnosti. Poslanec jo rekel: »V Celju so štirje nemško-slovenski razredi za ta-mošnje Slovence. Ker je to v redu in pravično, sem glasoval za gimnazijo. Le malo je, kar smo Slovenccm privolili.« In kaj so storili volivci ? Nemški možje so klicali: »Ubogi Slovenci!" Poslancu pa so soglasno izrekli zaupanje. In v današnjem „Vater!andu" sem čital: „Kato!iški centrum je včeraj z večino glasoval za češko tehniko v Brnu, in sicer iz treh razlogov: Prvič so ne morejo odreči državni prispevki za šolo, ki že tri leta obstoji; drugič bi Čehe razdražili, ko bi šolo odpravili, in kdo vč, kaj bi se potem zgodilo; tretjič se ne spodobi za konservativno stranko, da bi kaki narodnosti odrekali po- »Za vse, kdor more«, je rekel slepec. »Kake neumnosti I« je odgovorila veselo, pa v njenem glasu so se poleg smehu slišale še nedavne solze. »Saj se je tudi Makbim bojeval, dokler je mogel, zdaj pa živi, kakor moro. Pa, tudi midva . . .« »Nikar ne reci: m i d v a ! Ti — si vse kaj drugega . . .« »Ne, nič drugega«. »Zakaj no ?« »Zato ... No zato, ker sa boš ti z menoj oženil, in to pomeni, da bo najino življenje skupno«. Slepec je strmd obstal. »Jaz? ... t; teboj? . . . Torej, ti boš moja . . . žena?« »No, seveda!« je odgovorila naglo in vznemirjeno. »Kako si nespameten! Kaj nisi še nikoli tega mislil ? To ni nič posebnega! S kom so boš pa oženil, če ne z menoj?« »seveda«, je pritrdil z neko čudno sebičnostjo, pa takoj so je premislil. »Poslušaj, Veli,« je začel in jo prijel za roko. »Tam so ravnokar govorili: v večjih mestih ee uče deklico vsega. Tudi bi lahko imek lepo prihodnjest . . . Jaz pa . . .« »Kaj pa ti?« »Jaz . . . sem slep!« je končal popolnoma nelogično. In spet se je spomnil otroških let, tihega pljuskanja reke, prvega seznanka z Evelino in njenih vročih solz pri besedi »slep« . . . Instinktivno je začutil, da ji spet zadaje tako rano, in jo obstal. Nekoliko sekund je b lo vse tiho, voda je tiho in prikupno žuborela v zatvoraicah, Eveline sploh ni bilo slišati, kakor da je izginila. Njen obraz je res izpreletela krčevita izpre-memba, vendar so je deklica premagala in ko je izpregovorila, je njen glas zvenel brezskrbno in šaljivo. »Kaj pa je, če si slep?« jo rekla, »če pa deklica ljubi slepca, mora tudi vzeti slepca .... To je žo zmeraj tako, kaj hočemo ?« »Ljubi . . . .« je ponovil premišljeno in obrvi so so mu vzdignile — njegovo uho se jo hotelo privaditi zanj novim zvokom /LS £ ? znane besede . . . »Ljubi?« je ponovil z rastočim nemirom .... »Da, da! Ti in jaz, midva ljubiva drug drugega . . . Kako si nespameten! No, pomisli sam: ali bi mogel ti tukaj ostati Bam, brez mene? ...» Njegov obraz je naenkrat pobledel in vel.ke slepe oči so gledale nepremično. Vae je bilo tiho; le voda jo še vedno nekaj mrmrala, žuborela in zvenela. Včasih se je zdelo, da to mrmranje Blabi in zamira ; pa v hipu je postalo glasnejše in spet zvenelo brez konca in prestanka. Gosto drevje je šepetalo s temnim listjem; okoli dvorca je utihnila pesem, zato je pa slavec nad ribnikom zapel svojo .... »Umrl bi«, je rekel zamolklo. Njeno ustnice so zadrgetale, kakor pri prvem se-znanku, in izpregovorila je s težavo, s slabim, otročjim glasom: »Jaz tudi .... Brez tobe, sama . . . v daljnem svetu . . .« St snil je njeno malo roko v svoji. Čudno so mu je zdelo, da jo ona to sprejela drugače kakor prej; slabotno pregibanje njenih prstov so je odzi- a. 'rebne Sole, marveč mora pospeševati omiko tudi drugih narodov." Vse to velja tudi v celjskem vprašanju za Slovence. Celjska gimnazija je ie starejša cd češke tehnike v Brnu; torej se ne sme kar nenadoma opustiti. Ako so torej gospodje nemški konaervativci glasovali za češko tehniko, morajo tudi za slovensko nižjo šolo. (Pohvala.) Slovenski poslanci bomo torej poslušali gosp. ministerskega predsednika ter branili pravice slovenskega naroda. Zato prosim vse tiste poslance, ki še niso zatajili krščanske pravičnosti in žele mir in spravo med avstrijskimi narodi, naj glasujejo proti nesrečni resoluciji grofa Sturgkha. (Živahna pohvala. Govorniku mnogi čestitajo.) Kriza v nagodbenem vprašanju. Razni listi govore te dni o akutni krizi, ki se je pojavila mej obestranskima vladama povodom pogajanj o nagodbi in carinskem tarilu. Pravijo, da Koerber nikakor noče popustiti od Bvojega stališča in da raje od-Btopi, nego bi se udal mažarskim zahtevam. To se pa trdi, kar treba pomniti, le v avstrijskih nemško-liberalnih listih, mej tem ko ogrski listi to vest trdovratno zanikujejo. Posebno odločno dementira vest o kaki krizi »Magyar Nemzet«, ki pravi, da so take govorice le posledica nervozne nepotrpežlji-vosti javnega mnenja. Treba namreč pomisliti, da je pri razpravi o carinskem tarifu treba rešiti 4—500 postavk. Ni se torej čuditi, če razprava o avtonomnem carinskem tarifu zelo počasi napreduje, akoravno se tredno bolj približujeti stališči obeh mini-sterskih predsednikov. — Iz navedene izjave ogrskega lista je razvidno, da je vendar še veliko nasprotje mej mnenji obeh kabinetnih načelnikov in da bi konečno ne bilo ravno čudno, če se sedanja kriza še bolj pooBtri. Afera Schalk-Wolf. Wolf je že dobil sekundanta v osebi poslanca Walza in tajnika nemškonacional-nega društva pl. Stranskega, sinoči sta poskušala Wolfova zastopnika izročiti Schalku poziv, toda Schalka ni bilo več v drž. zboru. Danes ga skoro gotovo dobita. Schalk bo na vsak začin zahteval častno sodišče in pravi, da bo temu sodišču predložil nov materijal, ki bo dokazal, da WoIf ne more dati satisfakcije. Schalk izjavlja, da njegovo očitanje ne meri na zadnjo Wolfovo afero, ampak da je mislil na vse kaj druzega. Z zadevo se bodo morala pečati tudi nemška akademična društva, katerih člana sta Wolf in Schalk. Umor ruskega ministra Sipjagina. Z umorom ruskega notranjega ministra Dimitrija Sipjagina se je revolucijonarno gibanje v Rusiji iznebilo enega najbrezobzir-nejih nasprotnikov, tako pričenjajo svoja poročila razni liberalni in revolucijonarnemu gibanju dokaj prijazni listi. Deloma je morda ta trditev resnična, ker Sipjagin res ni poznal nikake obzirnosti pri svojem nastopu proti vročekrvnim revolucionarnim elementom, a to še le tedaj, ko je videl, da je edino le s strogostjo mogoče ustaviti dr- valo v globini njegovega srca. Sploh je razen prejšnje Eveline, tovarišice svojih otročjih let, zdaj čutil v nji Se neko drugo, novo deklico. Sam sebi se je zdel mogočen in silen, ona se mu je pa zdela jokajoča in slabotna. Tedaj jo je pod vplivom globoke nežnosti z roko potegnil k sebi, z drugo je pa začel božati njene svilnate lase. In zdelo se mu je, da je v globini srca obmolknilo vse gorje in da nima nikakih teženj in želja in da biva samo ta-le trenutek. Slavec je nekoliko časa poskušal, potem pa zažvrgolel in se razlegal po tihem vrtu v krepkih trilčkih. Deklica je vztrepetala in v zadregi odvrnila roko Petrovo. Peter se ni protivil, izpustil jo je in vzdihnil iz polnih prsi. Slišal je, kako popravlja svoje lase. Srce mu je tolklo silno, pa zmerno in prijetno; čutil je, kako se vroča kri razliva po vsem životu z novo pomnoženo močjo. Ko mu je čez trenutek rekla z navadnim glasom: »No, zdaj se pa vrniva k gostom«, se je z začudenjem zatopil v ta mili glas, ki bo se v njem glasili popolnoma novi zvoki. (Dalje prih.) žavnemu redu nevarni tok. Toda, če mislijo gotovi krogi, da so z njegovim padcem na stežaj odprta vrata revoluciji, se groino motijo, ker mogočna Rusija bo imela pač je toliko moči, da bo preprečila krvavi upor. Sipjagin je bil rojen leta 1853 v moskovskem okraju, pravoslovne študije dovršil v Petrogradu ter potem takoj vstopil v notranje ministerstvo, ki mu je tedaj načeloval general Timašev. Sipjagin je pričel takoj z liberalnimi reformami. Pri vsem svojem delovanju je Sipjagin pokazal, da hoče biti pravičen in naklonjen kmetskemu prebivalstvu. Po umoru carja Aleksandra II. je bil pozvan v komisijo, ki je obsodila poli-tiške zločince, kjer se je pokazal odločnega nasprotnika nihilistiškega gibanja. Posebno priljubljen je bil Sipjagin carju Aleksandru III. Leta 1886 so ga poslali za podguver-nerja v Sarkov, leta 1888 je pa postal guverner Kurlanda. Tedaj se je pokazal odločnega nasprotnika mnogim nemškim težnjam. Ravno vsled tega je bil Nemcem vedno na potu. Pozneje je prišel v Moskvo, a je ostal tam le dve leti; leta 1894 je bil namreč že zopet v notranjem ministerstvu kot ministrov namestnik. Nekaj časa je bil Sipjagin šef carjeve pisarne za reševanje raznih prošenj in si je kot tak pridobil naklonjenost vse Rusije. Bil je vsestransko pravičen. Po Aleksandrovi smrti je postal guverner Volhinije. Dne 1. novembra 1899 je pa kot naslednik Goremykina postal notranji minister ter kmalu prišel v konflikt z dijaStvom. Pravijo, da je on vzrok vseh grozovitosti, ki so Be pojavljale lansko leto v raznih ruskih vseučiliških mestih. V koliko je mož prestopil pri teh nemirih mejo obzirnosti, se sicer ne da soditi, sme Be pa trditi, da toliko gotovo ne, kolikor dijaštvo samo. Pač pa je nasprotno znano, da se je Sipjagin ravno vsled tega največkrat zameril carju, ker ni kazal take brezobzirnosti, kot so morda želeli gotovi elementi. Sodi se torej v vseh treznejih listih, da revolucijonarna roka ni zadela prave osebe. Razmere v Belgiji. Napovedane revolucije v Belgiji sinoči še. ni bilo, akoravno je bila socialistiškim voditeljem že znana izjava vlade, da ne ugodi demonstrantom v nobeni zahtevi. Gotovi vodje pričakujejo sedaj, kakor pravijo, še izjave kralja, na katerega pritiskajo z vsemi mogočimi silami. Vse protikatoliško časopisje ga roti, naj odslovi katoliško vlado in razpusti parlament. V poslanski zbornioi se je včeraj pričel razgovor o reviziji ustave. Galerije so bile natlačene. Govoril je prvi zastopnik desnice Beernaert, ki je bral levite VBem nezadovoljnežem. Spominjal je, da se je ustava revidirala šele pred devetimi leti in tedaj je vse zagotavljalo, da je osiguran mir za dolgo dobo let. Sedanji volivni zistem popolno zadostuje. Zbornica, nastala po tem zistemu, je rešila mnogo socialnih zakonov, v zahvalo jej pa nezadovoljneži odgovarjajo s splošno stavko. Danes se gre za eksistenco Belgije. Vlada, ki bi se umaknila sili, bi ne spadala več na svoje mesto. Konečno govornik izjavlja, da liberalno stranko ne zadene nikaka odgovornost za sedanje nemire. — S tem govorom je bila seja zaključena. Vandervelde je opetovano motil govornika s svojimi mejklici. Ministerski svet se je celo dopoldne pečal z revizijo ustave. Na nekem shodu prejšnji večer je izjavljal Vandervelde, da bo liberalci in socialisti popolno edini in da bodo skupno zahtevali odpomoči od kralja. O kralju pa se govori, da namerava odstopiti. Liberalna stranka je vneta za revizijo ustave, kakor izjavlja nje zastopnik Neujean, obsoja pa vsako nasilje. Stavke se sedaj udeležuje po celi Belgiji okolu 150.000 delavcev, samo v Bru-selju stavka 60.000 ljudi. Stavkati je pričelo včeraj tudi 1500 delavcev državne orožarne v H e r-Btalu. Tiskarji so odločno odbili vsako sodelovanje pri stavki. Pogajanja v Pretoriji. Pri sedanjih mirovnih pogajanjih v Južni Alriki se je že pokazalo, da so Buri veliko bolj prijenljivi nego pa Angleži. Najnovejše vesti namreč javljajo, da so Buri voljni opustiti zahtevo po popolni neodvisnosti, katere bi jim v sedanjih razmerah bržkone itak nihče ne prisnal. Toda že to kaže veliko njihovo popustljivost, ker vendar niso premagani. Nasprotno jim pa angleški zastopniki niti ne ugode glede zahteve po premirju. Istotako Chamberlein še ni nikogar pooblastil, da bi in ugodil burski zahtevi po popolni amnestiji prekliou pregnanstva, akoravno so baje burski voditelji tudi v tej točki toliko popustili, da se kapskim vstašem v bodoče odreče volivna pravica. V angleškem ministerskem svetu so se vršile te dni precej burne razprave v zadevi premirja. Kabinet iam, v katerem ima Chamberlain še vedno večino, je sicer z večino zavrnil dotično zahtevo burskih vo diteljev, toda kralj Edvard s tem sklepom ni zadovoljen in je v tem oziru opetovano pozval k sebi 8alisburyja in Chamberlaina. Zdi se, da hoče kralj v vsem ugoditi burski zahtevi, če se le Buri odreko popolni samostojnosti. Upanje je torej, da Chamberlain konečno podleže. Kralj in vsi trezni elementi bo namreč uvideli, da se je ravno zaradi neodvisnosti vnela sedanja vojska, ki traja sedaj že 30 mesecev in lahko traja še enkrat tako dolgo. Uvidevajo pa tudi, da bo neobhodno potrebno ugoditi zahtevi po popolni amnestiji, ker je ta podlaga nadaljnjemu miru in je popolna amnestija v navadi v vseh civiliziranih državah. Take in podobne miBli se razvijajo v vsem nepristransko sodečem časopisju, nasprotno se pa Beveda dobi še tudi mnogo takih, ki z vso silo pritiskajo na Bure, naj popuste še v nadaljnih zahtevah, grozeč jim z besedami ministra Balfourja, da »so Angleži voljni nadaljevati vojsko, naj stane kar hoče«. Iz brzojavk. Vatikan in Rusija. Rimski listi javljajo, da je državni tajnik Rampolla poslal ruski vladi noto, v kateri odločno protestira proti nastopu napram škofu v Vilni. — Za popolno odprivo ter -mino-kupčije z žitom se jez vsemi proti petim glasovom izjavil poljski klub. — Ministerska kriza na Norveškem. Vsi ministri so podali ostavko v roko prestolonaslednika. S so-stivo nove vlade je poverjen predsednik zbornice Barna. — »Nemško-češka p r o v i n c i j a«. Pritožbo češkega društva, da se odpošiljajo pošiljatve z naslovom »Provinz Deutschbohmen«, so oblastva odbila. S tem se dela za vsenemško stvar. — Nemiri v Perziji. V vsej Perziji pričakujejo povstanka splošnih nemirov. V Be-ludžistanu je upor že v polnem cvetu. Vojaštvo je odposlano v najbolj nevarne kraje. Kurdi so se uprli in kažejo veliko nezadovoljnost napram vladi. — Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor v okraju Pardubice je prodrl s 402 glasovoma Staročeh dr. Formanek proti prof. dr. H r a s k e m u , ki je dobil 351 glasov. V mestnem okraju Lito mišl-Polička je potrebna ožja volitev. Največ glasov je dobil Mladočeh D o s t a I. Dopisi. Iz Selške doline. Prišel je čas občinskih volitev v Selški občini. Ko bi ne bil »Slov. List« zadnji čas opomnil našega župana, da je čas delovanja obč. odbora že 6. febr. 1.1. potekel, bi bil skoraj gotovo obtičal na smolnatem županskem stolu. Tako prišli smo srečno do tega, da je imenik volivcev na ogled. Ves žolč izlil je radi teh opazk v »Slov. Listu« K. N. oproda od vseh spoštovanega župana? po dopisu v »Gorenjcu« — na vas Cešnjico, posebno na »Cočovega Franceta« in Novakovega Joža. No! mi mislimo, da bodeta ta dva moža take napade še najlažje prenesla ker jih je pisal mož, ki kakor piše »olov. Učitelj«, ni več zmožen, da bi mogel žaliti. Sploh pa imamo take napade od liberalcev za čast. Bog obvaruj, da bi »Gorenjec« koga izmed naših hvalil, takoj bi mu obrnili hrbet. Zaradi cestnega odbora je to čisto naravno, da bo pristaši liberalno stranke vsled silne agitacije našega župana zoper svojega svetovalca, ki ne mara njemu konja eedlati, in vsled zanikrnosti klerikalcev, iz cestnega odbora spravili F. D. Sicer pa zato njemu ni treha biti žal, bolje je, da Be za nas žrtvuje, kakor da bi kimal cestnemu načelniku. V občinskem odboru mi nisrrv opol-noma zadovoljni s T. D. Kot nepristranski kritiki moramo pripoznati, da je premehek. Treba bi bilo stopiti nekaterim na prste. Kakošno je knjigovodstvo ? Kje je blagajna knjiga, kakošne so druge knjige? O tem kot svetovalec nič ne ve. Pravi, da jih je treba dobro shraniti, da se kaj ne pomažejo. Mi pa mislimo, da bi bilo le tako, kakor je pisal »Slov. Li«U, da župan odbornikom še manj svetovalcem, ne zaupa. Vsa od naših liberalcev toliko zaničevana društva imajo dobro vpeljano knjigo^ vodstvo, knjige lahko vidi vsak ud. Kaj pa je z županstvom ? Nikar se ne pustite pre* kositi od svedercev! Mi bi svetovali, da na) župan prisili odbornike, da bodo pregledovali knjige. Od našega svetovalca pa zahtevamo, da naj koncem odborove dobe predlaga, da se računi temeljito pregledajo, potem še le odobrijo. Kakor gospodarska zveza nadzoruje račune naših društev, tako naj bi dež. odbor postavil uradnika, hi bi natanko pregledoval obč. račune. K. N. naj potem pomaga ali' zabavlja, njegov mogočen ukaz, »županstvo mora biti v Selcih«, nas ne bo nič motil. Mi kot napredni bomo kritikovali, dokler Be bo delalo po Btarem kopitu, če je župan Šliber, Cočov France ali Novakov Jože. Napredni kmetje. Dvestoletnica nršnlinskega samostana v Ljubljani. Slavni Windhorst je rekel 18. aprila 1. 1890 v nemškem državnem zboru: Redovi katoliške cerkve so cveti katoliškega duha in življenja; prav gojeni in pospeševani v razvoju so donesli neprecenljiv blagoslov za vse katoliško prebivalstvo«. Redovnicam, ki naklanjajo tak blagoslov stolnemu mestu naše dežele, je ustanovil v Ljubljani dom 1. 1702 ljubljanski meSčan in trgovec Janez Jakob S c h e 11 pl. S c h e 11 e n b u r g, rodom Tirolec. Dal je zadostno svoto, da so mogle goriške uršulinke napraviti nov samostan v Ljubljani, ki praznuje prihodnje dni dvestoletnico svojega obstanka. V dolžnost si štejemo o tej priliki priobčiti nekoliko zgodovinskih črtic o samostanu in vsaj nekoliko se ozreti na tiho, pa toliko bolj plodonosno dvestoletno delovanje ljubljanskih uršulink. I Zgodovinske črtice. Dolničar, ki jo pisal ljubljansko kroniko od 1. 1660 do 1718, omenja prihoda uršulink s temi-le besedami: »L. 1702, 22. apr. je prišlo šest uršulink opoldne na deželni ladiji po vodi (Ljubljanici) iz Gorice. Na bregu so izstopile. Sprejeli so jih knez Auer-sperg, vicedom in g. Schellenburg ter jih spremili v Schellenburgovo hišo na trgu, ker on je njih ustanovnik. Njih imena so : Eleonora, prednica, roj. Tirolka; Rozalija, gre lica Lanthieri, Otilija in Elizabeta, baronici Rossetti, Magdalena, roj. Goričanka, in neka spreobrnjena Monika« (Izvestja muz. društva, 1. 1901, str. 94, zadnja imenovanih je bila najbrž šele kandidatinja.) Prvi deželni in mestni dostojanstveniki so torej Bprejeli uršulinke, že tedaj slavnoznane učiteljice in vzgojiteljice ženske mladine. Dne 23. junija 1703 so se uršulinke preselile v hišo mestnega župana Ederja, kjer so 2. julija odprle šolo. Dne 21. aprila 1. 1707. na velikonočni četrtek, so sprejele v last Auerspergov in Eggenbergov vrt, posestvo bo obkolile z zidom in si tu postavile sedanji samostan in cerkev. Samostan je bil dozidan 1. 1717, sedanja cerkev pa 1. 1726, od znotraj in zunaj popolnoma urejena pa je bila 1. 1747. To leto, 17. julija, jo je posvetil škof Ernest Amadej grof Attems. Mej tem so uršulinke vspešno delovale v šoli. Odličnim mladim Ljubljančankam in Kranjicam sploh odslej ni bilo treba iskati v tujini izobrazbe, ker jim je zadostno omiko oskrbljeval ljubljanski uršulinski samostan. Kako hitro je šola napredovala in kako se je množilo število gojenk, kaže že to, da so — kakor poroča kronist Dolničar (Izv. leta 1901, str. 167.) — gojenke uršulink 24. maja leta 1712 predstavljale izredno igro, katere so se udeležile v zabavo k n e -ginja Auersperg in visoko plemstvo. Take prireditve so mogoče le v dobro urejenih zavodih. Ljubljančani so visoko cenili delovanje uršulink in to tudi dejanjsko kazali. Ko bo redovnice šestnajsto leto po svojem prihodu v Ljubljano, leta 1718, praznovale slovesno stoletnico v spomin, da je sveti oče Pavel V. leta 1618 potrdil njih red, se je te slavnosti ž njimi vred ^udeleževalo vse mesto. Pri veliki procesiji, s katero se je sklenila slavnost, je bilo tudi mnogo stanovskih oseb. (Izv. leta 1901, stran 185.) — Samostanska cerkev je postala Ljubljančanom kmalu priljubljeno svetišče. Ze kapelico, ki so jo imele uršulinke, preden je bila sezidana sedanja cerkev, so Bi izbrali ljubljanski zdravniki za praznovanje svojih stanovskih patronov, sv. Kozma in Damijana; v sedanji cerkvi pa so začeli 1. 1727 obhajati ljubljanski pravniki god Bvojega zaščitnika, sv. Ivona. Zlasti pa se je Ljubljančanom omilil Marijin oltar, posvečen •Kraljici miru«. Po 1500 do 1600 sv. maš se je darovalo na leto pri tem oltarju. Hudi časi ao prišli za samostan ob času francoskih vojsk. Že za prve zvezne vojske se je napravilo v samostanskih prostorih žitno skladišče, 23. maroa 1797 pa so se morale uršulinke umakniti v V e 1 e s o v o , kjer je bil leta 1782 zatrt samostan dominikank. General Bernadotte, ki je ob prvem prihodu Francozov v naše kraje gospodoval nekaj tednov v Ljubljani, jih je poklical že meseca aprila istega leta nazaj v Ljubljano. Tudi za časa druge zvezne vojske 84 je moral šolski pouk prekiniti, y tretji zvezni vojski pa, ko so Francozi prišli v drugič v naše kraje, od 28. novembra 1805 do 4. januvarija 1806, je zadela samostan še hujša nesreča: samostansko cerkev so porabili sovražniki v skladišče za seno, večje sobe v samostanu so morale uršulinke prepustiti ljubljanski normalki. Ko so Francozi leta 1809 zasedli našo deželo, so se kmalu prepričali, koliko koristi ima ljub Ijansko mesto od uršulinskega samostana, in zato niso uršulink dalje nadlegovali. Oddahnile so se pa redovnice še le, ko je Kranjska (leta 1813) zopet prišla pod milo vlado cesarja Franca I. Z navdušeno zahvalno pesmijo so proslavile ta dogodek. Meseoa maja leta 1816 jo prišel cesar Franc I. v Ljubljano ter je počastil tudi uršulinski samostan s svojim najvišjim pohodom. Pri tej priliki je obljubil prednici poskrbeti odškodnino za izgube, ki jih je trpel samostan v vojnem času. Ko je isti presvetli vladar leta 1821 radi knežjega kongresa dalj časa bival v Ljubljani, je o nedeljah in praznikih b cesarico Karolino Avgusta prihajal v samostanski oratorij k sveti maši. V samostanski cerkvi sta tudi cesar in cesarica prejela velikonočno sveto obhajilo. Naš presvetli cesar Franc Jožefi, je odlikoval samostan dvakrat s svojim visokim obiskom, 14. junila 1. 1883 in 7. maja L 1895. (Natančneje poroča o zgodovini samostana knjiga »Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samostana v Ljubljani«, ki so jo izdale uršulinke in po kateri smo posneli zgodovinske črtice.) (Dalje prih.) Izpred sodišča. Radi motenja vere je sedel na zatožni klopi Janez Prepeluh, zidarski pomočnik iz Bizovika. Dne 2 svečana je namreč v gostilni Fr. Erbežnika v Dobrunjah pobil nekaj kozarcev in eno steklenico Ko ga je krčmar miril, postal je nakrat krvoločen in začel je vabiti krčmarja z laškimi kletvami k boju. Sodišče je obtoženca oprostilo, ker je spil tiBti dan toliko kvantiteto raznih alkoholnih tekočin, da ni mogel premotri vati pomena in dalekosežnosti dotičnih be-sedij, posebno pa, kar je obtoženi sam odločno zanikal, da zna govoriti laško! Drž. pravdnik si je pridržal proti Jakobu Ben-celju pravico sodnijsko postopati, ker je pri obravnavi drugače izpovedal, kakor pa preiskovalnemu sodniku. S plesa v zapor. Poročali smo, da je 18. jan. t. 1. bivši iurist Karol Lebrman ukral v Ljubljani pri starinarju Prekuhu 95 gld. Karol Lebrman si je ubil v glavo, da mora na ples »Ljubljane«. Da dobi v ta namen nekaj krajcarjev, prinesel je k Prekuhu prodajat neko knjigo. Starinarja ni bilo -doma in ker njegova žena ni hotela knjige kupiti, čakal je Lehrman, da pride domov starinar. Ko se je starinarica za trenotek odstranila iz prodajalne, pale so Lehrmanove oči na Wertheimovo blagajnico. Odprl jo je hitro in vzel iz nje 95 gld. S tem denarjem si je naročil šopkov za ples in se veselo v maski Fausta zabaval v »Narodnem Domu«. Del denarja je dal shraniti igralcu Lovšinu, ki ga je začudeno vprašal: »Koga si pa ubil ?« Lehrman ga je potolažil b tem, da mu je dejal, da je dobil posojilo za pot na Dunaj pri »Mestni hranilnici« in da se hoče še enkrat dobro imeti, predno odpotuje na Dunaj. Lehrman je krokal dalje in ko so ga čez dva dni prijeli imel je pri sebi šo 30 gld. Pred sodiščem je včeraj Lehrman dejal, da se ni zavedel, ko je vzel denar, da se je še-le drug dan spomnil, kaj je storil, in da se dolgo časa ni mogel spomniti, kje je dobil toliko denarja. Navedel je tudi nekaj prič, ki so deloma potrdile, da je imel v svojem življenju trenotke nenormalnega Človeka. Zdravniki so dejali, da je sicer podedovana bolezen, da je mogoče, da je semtertje nenormalen, toda, ako bi ne imel namena krasti, bi denar, ko se je zavedel, nesel nazaj. Ker tega storil ni, sledi iz tega, da je dejanje storil, ne da bi mu bil duh omračen. Lehrman je bil obsojen na štiri mesece težke ječe. Višji poštni ofioijal pred po rotnikl. V Trstu je stal včeraj pred porotniki višji poštni ofioijal Henrik Zuccoli, tožen, da je spoliral neko pismo. Ž njim je std pred porotniki njegov sin Aurelio, da je skušal bankovec za pet funtov sterlingov, ki je bil v pismu, spraviti v promet b tem, da je ponaredil neko nakazilo na »Banca commerciale Triestina«, pri kateri je bil v službi, in da je tako banko oškodoval za 5000 kron. Obtoženca sta bila oproščena. Porotniki so bili mnenja, da se je proti obtožencema podalo premalo dokazov. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. »prila. Prememba v ljublj. škofiji. Za župnijo Preserje je prezentiran č. gosp. Matija Gerzin, župnik v Fari pri Kostelu. — Na župnijo L i p o g I a v je bil danes kanonično vmeščen č. g. Janez Godec, tamošnji župni upravitelj. Za dvestoletnico je uršulinski samostan dobil iz Rima sledeči telegram: Vdeležujoč se veselja istega samostana ob priliki druge stoletnice ustanovljenja sveti oče blagoslovlja vse tiste, ki Be bodo udeležili verske slavnosti prihodnjih dni. — M. kard. R a m p o 11 a. Občni zbor '»Katoliške družbe sa Kranjsko« bo danes zvečer ob 8. uri v »Katoliškem domu«, na kar vnovič opozarjamo. Sestanek „sodalitatisu za semiško dekanijo bode 29. aprila v Podzemlji, ne pa 21. aprila, kakor je bilo prvotno določeno. Svobodomiselnost „naprednja-ikega« učiteljstva. Iz Prevalj Be nam piše: Nastop koroškega »Lehrerbunda« v Beljaku nasproti vrlemu nadučitelju gosp. Ellerju iz Zilje, ki se ne sramuje svojega materinega jezika, je bravcem itak znan. Nekaj sličnega zgodilo se je tudi pri nas. Zadnji teden pokopali smo mladeniča Bogomira Sestričnika. Cujte, kaj se je dogodilo! Učitelj g. Krebs bil je toli predrzen, da se je pri mrtvaškem sprevodu pridružil duhovnikoma in pel »Miserere«. K žalostnemu dogodku na Lešah je vse molčalo, sedaj pa tako jadikovanje med šolskim Izraelom. Kaj bo ? »Na eni strani m e ž n a r, na drugi pa učitelj«, tako so zdihovala nežna šolska ustica. Hm, mračnjaštvo se vrača — I Razdivjanost mladine. Iz Prevalj. Ne mine skoro teden, da bi ne bil krvav pretep. Komaj bo enega radi poboja položili v zemljo, puščali so si zadnje dni zopet fantje z noži svojo prevroči kri. Neki C*de$ zaupal je Fortinu, da se ga ne boji, a ta mu v dokaz zasadi nož v vrat; samo en centimeter daljša rana, in izkrvavel bi bil na mestu. Niti preje, ko so delali še v vseh fužinah in je bilo kakih 900 delavcev več, ni bilo toliko razgrajanja. Ali so pač to res tako hvalisani »sadovi« naše šestrazrednice ? Saj je vendar popolnoma nemška šola, ta bi pač morala mladeži vcepiti dovolj »omike!« Pri nas opazujemo pa ravno nasprotno. Komaj stopi fantek iz šole, komaj pričaka dan, da dopolni 14. leto, pa ne pozna več učitelja, ne kateheta. To je torej dokaz hvaležnosti za ves — trud ! S kakim prav »lepim« priimkom ga tu in tam še pozdravi. In višje oblasti vidijo »vspehe« in — molčijo. Enorazrednica na Suhoru pri Metliki se bode razširila v dvorazrednico. Javna dražba bo 24. t. m. ob 10. uri dopoludne. Zidanje se pa začne s 1. junijem. Bog daj svoj blagoslov! Nove Šmarnioe: »Premišljevanje o Srcu Marije«, po o. Hattlerju napisal o. La dislav Hrovat, bo v Ljubljano došle prav oni dan, ko je njih spisatelj, obče priljubljeni »pater Lacko«, ležal na mrtvaškem odru. Lepa knjižica nam podaja prav prisrčna premišljevanja o Marijinem Srcu, ponižnem, lepem, močnem, usmiljenem itd. Vsako premišljevanje se konča z zgledom, naukom in molitvijo. Premišljevanjem za vse dni meseoa maja je pridejana v slovenskem prevodu maša, kakor jo bero mašnik na praznik Srca Marijinega, pa lavretanske litanije. Čedno natisnjena in v platno jako lično vezana knjižica je dobiti pri založniku J. Kraje nasl. v Novemmestu, pa tudi v Ljubljani v »Katoliški Bukvami« in v prodajal-nici H. Ničman. Cena: 1 K 80 h, po pošti 10 h več. Umrla je 15. t. m. v Dobrepoljah Ana Ž n i d a r S i č, vzgledna krščanska mati župnika osilniškega, č. g. Antona Žnidaršiča in bogoslovca Josipa, katero priporočamo znancem in prijateljem v pobožni spomin. Pogreb raj. Jož. Voh h-'' j , kakor se nam iz Maribora poroča, u.ijo nedeljo popoldan nenavadno sijajen. Udeležili so se ga še premil. knezoškoi dr. Napotnik, vsi v Mariboru navzoči preč. gg. kanoniki in 15 domačih in tujih čč. gg. duhovnikov v ko-retljih. Cč. šolske sestre so bile pripeljale svoje gojenke k sprevodu, za katerim je šla dolga vrsta mestnih gospa in gospodičin, pa tudi mnogo gospodov. Maribor že baje davno ni videl lepšega sprevoda! Preč. g. kanoniku J. Voh naj ta sijajna manifestacija vseh slojev mesta Mariborskega služi kot neko zadoščenje za neosnovane napade, katere je od zdivjanega dela slovenskega časopisja moral prenašati, ko je bil nastopil to odlično svojo služba. Gotovo je ta ne-čuvens surovost v srce pekla tudi njegovo pokojno sestro, ki je dotičnemu poročevalcu mnogokrat z največjo ljubeznjivostjo stregla pri gostoljubni mizi svojega častivrednega brata. Ali ima ta človek še iskro poštenosti v svojem telesu ? Kedaj bo šel va-se ? Slovenci v Rimu. Iz Rima, dne 15. aprila. Nekaj nad 100 Slovencev romarjev se nas je zbralo v Korminu, od koder smo se podali ob f/»5- zjutraj včeraj proti Rimu. Došli smo danes zjutraj ob */« 8. uri zjutraj v Rim, kjer oBtanemo menda šebk dni. Združili smo se z Benečani ter bomo imeli avdijenco v četrtek. Danes je sprejel sveti oče Ogre v posebni avdijenci na posebno slovesen način. Nagovoril je papeža Bedmograški škof grof Maylath ter v prekrasnih besedah izrekel željo, naj bi poslednja enciklika nikakor ne bila tudi oporoka Bvetega očeta, marveč naj bi doživel veselje, da bi dosegel zopet prostost svete cerkve in posvetno oblast. Na krasni nagovor znanega cerkvenega kneza je v navdušenih besedah, katere je razumel najoddaljenejši lahko, odgovoril papež. Govoril je latinski skoro deset minut, naposled pa je neki duhovnik še prečital po ogrsko pozdrav papežev. Iz Jeruzalema 9. aprila 1902. Dne 24 marca so došli v Jeruzalem visoki knez Oton Windischgraetz s svojo soprogo. Bivali so večinoma v šotorih zunaj Jeruzalema. V velikem tednu so bili navzoči pri obredih v cerkvi božjega groba. V četrtek je bil knez med apostoli pri umivanju nog. Sprejeli so tudi sv. zakremente na gori Kalvariji. Obiskali so enkrat tudi avstrijsko gostišče, potem Jeriho, Jordan in mrtvo morje, Betlehem in s v. Janeza v Puščavi. Dne 3. aprila so se odpeljali nazaj v Jafo in odtod nazaj v Ale-ksandrijo. Ljubljanske novice. Trgovino g. Jos. Petriča prevzame g. Bahovec. — 8 01 e tn i c o praznuje danes oče znane trgovske rodbine g. Fr. Jakopič. — Park pred inianterijsko vojašnico se olepša in se ondi nastavijo klopi. — Aretirala je meBtna policija okolu se pote-pajočo knjigovodkinjo Karolino Brodbeek iz Strassburga, ker je nekega trgovskega potnika, v katerega družbi je obiskala razne gostilne, okradla. — V Ljubljanico padla je 76letna postrežnica Marija Mam, a so jo rešili iz vode. — Gostilno pri »ribiču« prevzame z dnem 20. t. m. g. Makso Lavrenčič. — Dijakom in profesorjem se nudi v mejnarodni razstavi ta teden ugodna prilika, da si ogledajo krasne grSke stavbe v Atenah. Podo-barski izdelki v narodnem muzeju in pa razvaline Akropolisa so posebno zanimivi. Železniške zgradbe Zgradba predora skozi Karavanke se je oddala tvrdki Gross & Comp., ki je napravila najugodnejši ofert. V kratkem se oddajo dela za bohinjski predor. Pomnoženje garnizije v Trstu. V »Reichs\vehr« (torej v listu, ki je baje v dotikah z vojaškimi krogi) se čita: Štab in 2 bataljona 47. pešpolka, potem 8. lovski bataljon se baje trajno premeste v Trst. Istotako tudi poveljstvo 28. divizije pehotnih čet iz Ljubljane. V resnici se nahajajo že v Trstu provizorično, poleg stalno garnizije, 2 bataljona 47. polka iz Gorice in 1 batali-jon 27. polka iz Ljubljane. Smrt v plamenu. Predsinočjim ob pol 11. uri zvečer nastal je ogenj v hiši št. 1 ulice Arcata v Trstu. Na upitje stanovalcev so prihiteli gasilci, ki so v kratkem pogasili ogenj in izvlekli iz sobe, kjer je bil navstal ogenj, ožgano mrtvo truplo 70 letne Antonije Constantini iz Palmenove. Truplo novorojenca so dobili p /.du pri Črnivcu, okraj Radovljica. V • morilko iščejo. Poskušen samomor železniškega uradnika. Včeraj zjutraj ob 6. uri se je na kolodvoru v Podgorju (blizu Kozine) ustrelil iz samokresa železniški poduradnik P odloga r. Uzrok temu činu je bil baje ta, ker ga je ravnateljstvo premestilo iz Trsta v Podgorje. Preakošališče za kuriva. Tukajšnji trgovski in obrtniški zbornioi je liberška zbornica naznanila, da je 1. aprila otvorila na svojem zavodu za pospešitev obrta pre-skušališče za kuriva. Najnovejše od raznih strani. Umor ruskega ministra. Morilec ruskega ministra notranjih stvarij se imenuje pravilno dijak Malyšew, ki je bil pri zadnjih nemirih relegiran in poslan v vojake, a potem pomiloščen. Zadnje besede ministrove so bile: »Zakaj me more? Jaz se ne zavedam, da bi bil komu kaj žalega storil « Ko so napadalca prijeli, je ranil še nekega slugo. Predno je izvršil umor, je stopil napadalec k ministru z besedami: »Tvoja ura je prišla!« Nato je UBtrelil. Pri aretaciji je dejal morilec: »Metode, katere žrtev je bil Mac Kinley, som se z vspebom poslužil.« Cenzura o umoru je jako stroga. Morilec je bil poročen s kneginjo W)odecki. Pogreb umorjenega ministra se vrši danes. — Eksplozija v rudniku. V rudniku v Mostu je eksplodiral dinamit. En nadzornik in šest delavcev je težko ranjenih. — Ropar Musolino. Musolino, ta grozni sloviti ropar, je prišel v torek pred poroto v mestu Lucca v Italiji. Časnikarskih poročevalcev je prišlo nad 40. Prič je povabljenih 186. Odvetnikov braniteljev je deset, državna pravdnika sta dva. Civilna to-žitelja sta dva in trije civilni branitelji. Proti Musolinu je naperjenih nič manje nego 18 obtožb za različne zločine. — Predsedstvo dunajskega »J o k e y - k 1 u ba« je demisijoniralo radi znane hazardne zadeve. — Razburjeni cesarski p o s 1 a n i k. V Rjasanu je včeraj poslanik ruskega carja, Nikolski, trikrat ustrelil na Bvoje tri prijatelje, ki bo se nekoliko iz njega norčevali. Eden prijateljev je ranjen. — Tovarna za steklo v ognju. V Char-leroi je udarila strela v tovarno za steklo. Vsa skladišča je ogenj uničil. V skladiščih je bilo tudi 20 vozov v Rusijo namenjenega stekla. — Sodnika ustrelil. VAden-bergu na Nemškem je ravnatelj banke iz Badna ustrelil sodnika Beckerja, ker je leta neko preiskavo za banko nepovoljno vodil. — Dejanje blaznika. V Cavalere je neki blazni človek napadel svojo teto in jo toliko časa suval z glavo ob zid, da ji je popolnoma razbil črepinjo. — Srbska vojska se pomnoži tako, da bo v miru štela 17.000 mož. — Pot peš okolu sveta je s svojo ženo nastopil Bolgar Bo-nev. — Gledališko društvo, ki naj bi skrbelo za vzdrževanje opere, se snuje v Zagrebu. — Moet se je porušil. V New Yorku se je porušil most za izkrca vanje, ravno ko je mnogo ljudi šlo na avstrijsko ladijo »Szigetvar«. 28 OBeb je padlo v vodo, a so bile rešene. Društva. (Slov. planinsko društvo) priredi v soboto 19. t. m. v spodnjih prostorih »Narodnega doma« predavanje in sicer bode predaval gosp. Anton Gregorec o »grafičnih umetnostih: o avtotipiji in cinkografiji« ter pojasnjeval to z različnimi izdelki in ilustracijami. Ker se je g. A. Gregorec lansko leto vežbal v tej stroki v Monakovem in Frankobrodu, opozarjamo na to zanimivo predavanje p. n. člane in prijatelje društva, osobito pa one, ki se bavijo s to stroko. Začetek cb 8. uri zvečer. Telefonska In brzojavna poročila. Dvoboj Steinwender — Walz. Dunaj, 17. aprila. Danes se je tu vršil dvoboj mej poslancema Steinwen-der in Walz. Steinwender je dobil udarec s sabljo in sicer na čelo. Udarjen je s ploskvo in ne z ojstrino ter krvavi. Tudi Walz je dobil nekaj udarcev s ploskvo. Vzrok dvoboja je bil naslednji: Ko je Bareuther v zadevi češke obrtne šole v Budjejevicah in nemške v Hebu predlagal ločeni glasovanji, je Steinwender glasoval z desnico. Walz mu je zaklical: ,.Sramujte se. da to storite kot nemški mož." Steinvven-der je na to napovedal Walzu dvoboj. Dunaj, 17. aprila. (C. B.) Naučni in pravosodni minister sta pričetkom današnje seje odgovarjala na razne interpelacije. Nato se je nadaljevala razprava o „finančni upravi". Govoril je prvi finančni minister. Dunaj, 17. aprila. Ob 2. uri popoludne se je pričel pogovor dr. Kor-berja z načelniki nemške ljudske stranke glede strankinih zahtev. Od izida tega pogovora je odvisno nadalnje strankino stališče. Parlamentarni meteorologi pravijo, da se vreme jasni. Dunaj, 17. aprila. V zadevi 16 milijonske subvencije Pragi bodo odločili skoro gotovo Lahi in socijalni demokratje. Dunaj, 17. aprila. Nemška ljudska stranka jo vložila danes nujni predlog za odškodovanje občin za dela v prenesenem delokrogu. S tem namigava stranka na obstrukoijo iti hoče od vlade izsiliti zase razne ugodnosti. Nujni predlog pride jutri v razpravo. Kršč.-soo. so se odločili glasovati za ta predlog. Dunaj, 17. aprila. Priče Schalkove in Wolfove so imele danes sestanek. Schalkove priče so povdarjale, da se mora sestati častni sod, ki naj odloči, ako je Wolf sposoben dati satiafakcijo. Dunaj, 17. aprila. Zi Štajersko sta delegata grof Stiirgkh in Posch Petrograd, 17. aprila. Ruska vlada je prepovedala zbiranje darov za sv. očeta povodom njegovega jubileja. Bruselj, 17. aprila. Po noči se mir tu ni kalil. Iz province se poroča o nekaterih spopadih. V Liittichu je množica policijo ometavala s kamenjem in steklenicami. 23 oseb je bilo aretiranih. London, 17. aprila. Kabinet vsak čas pričakuje odločilnih vesti od Kitche-nerja o vspehu zadnjih pogajanj. Narodno gospodarstvo. Pristojbinski namestek od občinskih lovov. Naša kranjska dežela je ubožna, in vendar sa razni davki iztirjavajo večkrat z večjo natančnostjo, kakor to tirjajo osrednji davčni organi na Dunaju. Tako se v novejšem času pošiljajo županstvom priznanico, da prijavijo letne dohodke obč. lovov v svrho odmere za pristojbinski namestek, kateri se dosedaj od občinskih lovov ni plačeval. Pa ne samo to. Zahteva se celo izkazov iz prejšnjih dece-nijev, da se naknadno iztirja pristojbinski namestek tudi za minula tri desetletja. Ako se po celem Kranjskem tako postopa, potem ni to z:s dežalo nobena malenkost. Vseh občin je približno 300. Vzemimo, da bi znašala lovsUa zakupnina po posameznih občinah povprek na leto 200 K, v nekaterih občinah nese res manj, pa nese v drugih več — potem bi nesel lov na celem Kranjskem 60.000 K. Ker se ti dohodek pri izračunavanju namestka ima s 5% kapitalizirati, narasel bi 1'/»% pristo]-binski namestek s 25% doklado za jedno desetletje za 22 500 K. In ako se bi računalo jednako dohcdke za preteklo trideset letje, odšteti bi morala županstva naenkrat 67.500 K samo za preteklo dobo, torej več, kakor bi v jednem letu od lova dobili. Ker nimamo v tem hipu pri rokah zanesljivih podatkov, bi utegnile naše številke biti morda nekoliko previsoke, a za mnogo previsoke ne. Vsekakor je zahteva c. kr. davčnih organov za občinske blagajne jako občutljiva. Vprašanje je, je li je postopanje davčnih oblasti postavno utemeljeno. Mi dvomi mo o tem : 1. Ukaz c. kr. finančnega miniaterstva z dne 14. julija 1900 drž. zak. štev. 120 o priznavanju imovine, zavezane pristojbin-skemu namestku, se v § 2ž. glede lova nastopno glasi: »Ce se donos lovske pravice ne po-razdeljujo na zemljiške posestnike, ampak ga cbč>na poteguje za se. je pristojbinski namestek cd vrednosti za zemljiške posestnike pripadajoče lovske pravice ket sestavino premične občinske imovine odmeriti samo, uko in v kolikor so zemljiški posestniki lovski donos odstopili občini kot taki formalno in trajno (ne pa morda na odbt«k občinskih prikladov, ki jih zadevaio, ali proti preklicu«. Formalno in za trajno pa menda občinski posestniki niso nikjer izročili lovskega donosa občini ket taki, marveč povsod so lovski dohodek obrača v pokritje občinskih naklad. Zato postopanje kranjskih davčnih organov nasprotujo besedilu zgoraj navedenega ukaza finančnega miniaterstva." 2. Iz tacega ravnanja bi tudi sledilo, da bi se od jedne in iste reči dvakrat procenti plačevali. Vsaj vže zemljiški posestniki sami od dohodkov svojih zemljišč, med katere se mora šteti tudi lov, plačajo procente, in pač ne more biti opravičeno, da bi sa procontni namestek zahteval še od občine. 3. »Premična imovina društev in za vodov /a učno, dobrodelno in ljudomile namene« — je po postavi prosta pristoj-binskega namestka. Znano pa jo itak, v kake namene sj občinski dohodki uporabljajo: največ za občinske uboge in šolske potrebščine. To zadnje mora biti jeden razlog, ne glede na to, da občino razpolagajo večinoma z jako skromnimi rednimi dohodki. Naša županstva lahko pri slučajnih pri-živih navedena dejstva uvažujejo. Ako ne bo drugače, primorani bodo gospodarji zahtevat1, da se dohodek lova vsako leto porazdeli na posamezne posestnike ; tako bodo vsaj kak krajcar dobili za obilo škodo, katero jim divjačina po vrtih napravlja. Sicer pa priporočimo zadevo v premislek slavnemu dež. odboru in našim poslancem, vsaj se gro za tisočake deželnega imetja. SI ms rl i a o: 16. aprila Josip Pristov, poštnega slug* sin, 7*/j leta, Hrenove ulice št. 5, davica. Alojzij Bayr, c. kr. računski svžtuik v p., 76 let, Slomškove ulice št. 23, jetika. V bolnišnici: 14. aprila. Marija Jeran, gostija, 74 let, j'.-tika.— Franc Dolenc, delavec, 37 let, leceratio pedis sepsis. a 101-BB 101-40 120 35 99-b0 120— 97-60 1603-— 674 50 24050 117-37'/, 23-46 1908 93 45 1128 Dtiiiiijska borz du6 17. aprila. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4% .... Ogerska zla'a renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%>..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoieondor)...... Italijanski bankovci . . . •..... C. kr. cekini........... Žitne cene dnž 16. aprila 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad .... » » maj . . » n jesen ..... Rž za pomlad..... . „ maj....... „ „ oktober..... itoruzu, za maj-junij . . . „ „ oktober .... Oves za pomlad..... „ „ oktober..... Na budimpeštanski ?Senica za april..... » » maj..... „ „ oktober .... Sž za april...... » » maj ...... s „ oktober..... Uves za april...... „ »maj...... „ „ oktiber..... Koruza za mai..... » julij..... „ „ oktober...... (Efektiv.) Dunajski trg Pfienica bamiSka...... južne Jel....... RŽ n ,...... Ječmen r „...... „ ob Tisi ...... Koruza ogerska, stara..... A » » cova ..... Cinkvant „ stara .... „ r nova .... Oves srednji........ Fižol........... Metaafoiogida« porodilo. fiSUsa sa« utrnem H06 Ž« 4»taitlak '1 5-32 » 7-22 n 7-24 7-20 n 7-21 d borai: . K 916 do 9-13 > 9 94 n 9-95 • n • n 7-28 >» n 7-29 v 6 55 » 6-i6 • n % 7 05 n » 7f 6 • D 5-81 n 6-82 r> — n — • a 4 87 n 4 88 • n 5-02 D 5 04 K 9-35 do 10-85 9 45 10-85 7-50 7-75 7-20 830 n 685 7-75 5-55 5 65 » 5-25 » 5'30 JJ — 71 — 6-35 6-70 n 7-35 7-60 775 » 10-75 * § i Ofts opr.-fovanift jinuje 1MO' v mra. matura po Celijo Vekrti- ^ -'i f ^ 16| 9 zve«, j; 734-2 90 sr. sever oblač. 22 17| 7. zjntr. popol. 734 2 734 2 8-4 15 0 si. vzh. si. svzh. oblač. pol oblač. Srednja včevajSnja temperatura 12 9 normate 9 8 Učenca ali praktikanta takoj sprejmem v svojo prodajalnico s špecerijskim in rnanufakturnim blagom pod ugodnimi pogoji. Franc Ksav. Goli, 450 3-3 trgovec v Idriji. „Slava Bogu!" IT. zvezek. Cerl^uene pc^mi. 23 Marijinih za mešan zbor, zložila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. II. natis 48t 5--1 Cena partituri 2 K, vsak glas 30 h, za pošto 20 h več. Dobiva so pri vratarju frančiškanskega samostana fr. Petru Rešeta v Ljubljani. Barve za učence BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 19 11-8 Vnanja naročila proti povzetju. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so f o svojem zdravniku prof. dr. Lsponi-ju gospodu ltk.rnarju G. Ploooli-Ju v Ljubljani prisrčno zahvalo z* iU,poslan« Jim steklen čice mar tinkture la želodec w in so njemu z diplomo dnd 27. novembra 1897 podelili naslov „Dvorui založnik svetosti". imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in d"ktorji zapisujejo bolehavim O. Piccoli Jevo želodčno tinkturo, katera kr< pfa želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila vspiejema proti povzetju in točno izvršuje G- PiCCOli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cest. Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatolj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 stekl. za gld. 2 !0, po 36 za gld. 3 50. po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 1030. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 5 25 -8 Uijudno naznanjam, da sem prevzel in otvorim z dnem 20. t. m. na novo opravljeno gostilno „pri Ribču" Polenjska cesta hiš. štev. 4. i« St:: «... •••• O." o... t::: :::: •••• S::i :::: «... i::: it*. «... «... o... o... A iiii :::: Prijetni gostilniški prostori in krasen vrt so cenjenim gostom na ra/puiag", kakor tudi prostjr za igro na krogle »Balin« Točil bodem le najboljša, garantirano pristna vina in iz,borno pivo, ter skrb ;! za postrežbo ukusnih jedil, mrzlih kakor gorkih. Zagotavljajoč nizke cene in točno postrežbo vabim slavno občinstvo iz mseti in dežele k prav pogoetaemu obisku tur b ležim z odličnim spoštovanjem 483 3-1 • •• JVIakso LtaVt*etičič. :::: :::: •••i :::: :::: :::: p Št. 13.420. 476 3-1 Pii ljubljanskem mestnem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo v znesku 200 K, osnovano po občinskem svesu 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veiičanstev. Prošnje za podelitev to ustanove, do katere imajo pravico štirio ubr'!?i obrtno šolo obiskujoči učenci, ki so lepega vedenja, vložiti je do lO. maja letos potom šolskega ravnateljstva Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. aprila 1902. Dobiva se povsod po Slovenskem in Hrvatskem. •to «0 § «0 S •■o v % O fe s* O Si aC S. « •to S Si •to S m m m .\ ^ ££ i '•A* V« % . ; '. • ; V . . -, lis? Kdor hoče v resnici dobro črno ali mlečno kavo piti, poskusi naj novo pristno domačo 479 s-1 kav no primes v prid družbi sv. Cirila in Metoda ki je izmed vseli najboljša ter jo izdeljuje domača Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani. MJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefib, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese ziv vtako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Metijarična delniška družba „M EBCU I., Wollzeile 10 in 13, Cnri3tt. I-, Strubelgasse 2. 66 a^gr Pojasnila v vsth gospodarskih in finančnih atvareh, potem o kuranih vrednostih vseh upokulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varoosli naloženih glavnlo. 134 37 Izdajatelj: J)r. Ev|ss Lsir|i«, Odgovorni mdaik: IVfr^takovBO, Tisk gKatoličke Tiskarno t Ljubljani