250. št. 5. leto. Poštnina pavSalirana. posamezne številke 1 D. V Ljubljani, V nedeljo, 29. oktobra 1922
^arocuina za kraljevino SHS
"““ečno 15 p. Letno 180 a
inozemstvo:
Meseča 20 D. Letno 240 D
®Sl*si: enostolpna mm vrsta SO para, večkrat pop&s
SLAVI
HH Sm
Uredništvo:
Woliova ulica 1/L Telefon 3®
Uprava:
trg 8. Telefon 4*
h,
^a/ni/ vva<*)(»-
ra,,ko. mmfsM
Ljublj,
‘Hii.
Veslava neodvisnosti češkoslovaške
republike.
Pomembni govori predsednika masarvka. »zvestoba za
ZVESTOBO.«
Prasa, 28. oktobra. (Izv.) Četrta ob- j pridobiti.* — Nato je predsednik Masa-“talca proglasitve neodvisnosti češke- rVk sprejel jugoslovanske poslance, v
•jovaške republike se je po vsej deželi ve srno obhajala. Svoj poseben sijaj je tadobila proslava s prihodom 77 članov Jugoslovanske narodne skupščine pod Vodstvom njenega predsednika dr. Eda Lukiniča in 4 ministrov. Glavno mesto fc vse v zastavah. — Dopoldne je bil ha gradu svečan sprejem pri predsedniku Masaryku. Najprej je izrekel v ime-®u diplomatskega zbora njegov doyen Japešlii nuncij tnsgr. Micara predsedni-republike čestitke državnih poglavarjev. V svojem odgovoru je dejal Predse 3nik Masarvk: »Naša vlada bo z Vsem. sredstvi delovala za ohranitev thiru ra vestno in z vso vnemo sodelovala pri obnovi Evrope in zlasti Srednje Evrope,’ da dosežemo, da bo ta mir dolg, ? ko ne večen in da tako dosežemo Visoki cilj civilizacije človeštva.-. V Svojem odgovoru na pozdrav predsed Bikov obeh zbornic parlamenta je rekel 'Predsednik Masaryk: »Nam gre za obrambo avtoritete naše narodne skupščine. Demokratičen parlament varuje svojo avtoriteto le s stvarnostjo in s Svojimi načeli. To ne velja le za opozicijo, ampak tudi za viadne stranke.* V Odgovoru na čestitke praškega nadškofe. Kordača in posvečenega škofa dr. Glosauerja je izjavil predsednik, da so g dosego svobode rostale tudi vse cerkve svobodne. S to svobodo moreta in taorata prava pobožnost in nravnost
čijih imenu sta predsednik jugoslovanske narodne skupščine dr. Fdo Lukinič in finančni minister dr. Ko?+a Kumnnu li izrazila svoje čestitke povodom današnjega slavnostnega dne. V svojem govoru je rekel predsednik republike: »Vi in mi imamo veliko odgovornost do predsodkov, da Slovani niso zmožni tvoriti države. Z dejanjem moramo dokazati, da smo državni, državotvorni narodi«
Kasneje se je vršila v dvorani poslanske zbornice slavnostna skupna seja poslancev in senatorjev koalicijskih strank, katere so se udeležili tudi vsi ministri in jugoslovanski poslanci. Komunisti in člani slovaške ljudske stranke niso bili prisotni. Na nag /ora predsednika zbornice Tomaška in podpredsednika KMfača je imel predsednik jugoslovanske narodne skupščine dr. Lu-l/.nič govor, v katerem je izvajal med drugim: »Pri našem delovanju nas bo vodilo geslo: Zvestoba za zvestobo, tudi potem ako to trenotno ne bi bilo simpatično ali popularno in tudi tedaj, ako po površnem naziranju n0 bi odgovarjalo enemu od naših narodov. Z našo zvezo smo postavili Evropo na trdo podlago. Sedaj moramo z jasnimi očmi zreti v bodočnost in delovati.« — Po seji v poslanski zbornici je bila slavnostna seja v senatu.
Poizkus fašistovske revolucije v ifalili
Fašisti se folašča.io javne oblasti, objava in preklic
OBSEDNEGA STANJA PO CELI DRŽAVI. MANIFEST VLADE NA
PREBIVALSTVO.
London, 28. okt. (Izv.) Po vesteh, fa so jih prejele »Times* iz Italije, so fešisti začeli včeraj dopoldne na raznih krajih skupno akcijo. Sedaj so gospodari v nekaterih glavnih mestih, kakor V Florenzi, Pisi in Cremoni. Zveze rred severno, južno in sTednjo Italijo so prekinjene. V mnogih mestih so fašisti odstavili oblastva in prevzeli upravo. Zdi Se, da se jim nikjer nihče resno ne upira. Do spopadov ni prišlo, razen v Cremoni kjer je bilo šest fašistov ranjenih a streli. V Milanu je doslej vse mirno, ker se tamkaj nahajajo močni vojaški Oddelki. Iz drugih večjih mest ni doso daj še nobenih poročil.
Rim. 28. okt. (Izv.) Po uradni objavi I® vlada proglasila opoldne po vsej Italiji obsedno stanje, ki pa se je popoldne Sopet preklicalo.
Rim, 28. okt. (Izv.) V raznih mestih srednje Italije so skušali uvesti fašisti akcijo, da pritisnejo vlado, da se sestavi Po njihovi želji Kabinet je podvzel, da-
si se nahaja V deinisiji, energične korake, da vzpostavi red in mir. V Rimu, kakor tudi v skoraj vseh večjih mestih vlada sedaj zopet red in mir.
Rim, 28. okt. (Izv.) Od cnoči je ministrski svet v permanenci, da prejema vesti z dežele in da sklepa o primernih odredbah.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem izjavlja, da so se v nekaterih krajih Italije vprizcrile uporniške manifestacije v svrho, da se ovira izvajanje javne oblasti. Vlada bo storila svojo dolžnost in g vsemi sredstvi in za vsako ceno vzpostavila 'avni red v zaščito prebivalstva in ustavnih svobodščin.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) Kralj Viktor Emanuel se je včeraj povrnil v Rim, ravno tako bivši ministrski predsednik Orlando in vodja fašistov Mussolini.
Zemlloradniški kongres v Banlsitiki.
OBILNA UDELEŽBA IZ VSEH KRAJEV DRŽAVE. »ŽIVELO NARODNO EDINSTVO! ŽIVELA SELJAŠKA DRŽAVA S* NASTOP OBLASTI
PROTI KONGRESISTOM,
kluba zemijoradniške zveze. Doslej je
Banjaluka, 28. okt. (Izv.) Včeraj popoldne se je začel tukaj zemljoradniški kongres z otvoritvijo seje izvrševalnega odbora Izvrsevalni odbor smatra sklep g dne 20. septembra, s katerim je ba sklican kongres zemijoradniške stranke, kot zelo važen. Hkrati se smatra, da sklep ožjega izvrševalnega odbora od 3. in 22. oktobra nasprotujeta hravilom zveze zemijoradnikov, da se faradi tega razveljavljata. Kongres je Prejel mnogo brzojavk. Prišlo je tudi Precej delegacij iz Bosne, Dalmacije, «rbije, Vojvodine, Hrvatske, Makedo-hjte in Črne gore. Navzočih je bilo zelo *®ogo poslancev in članov izvrševal-°eXa odbora .posebno seljakov. Kongresu predseduje načelnik poslanskega
prišlo na kongres nad 380 delegatov, ki imajo vsa potrebna pooblastila.
Banjaluka, 28. okt. (Izv.) Kongresu zemljoradničke stranke predseduje Je-fte Drvenič iz Bosanske Dubice. Po pozdravnih govorih so se udeleženci kongresa strnili v sprevod, ki je korakal skozi mesto. Na čelu sprevoda, v katerem je bilo nad 3000 oseb, je jezdil oddelek konjenice. Neprestano so se slišali vzkliki »Živelo narodno edinstvo, živela seljačka država!« Oblastva so izvajala na udeležence kongresa veiik pritisk. Okoli Banjeluke je postavljen močan kordon orožnikov, ki ovira prihod Seljakov na kongres. Aretiranih je bilo tudi mnogo udeležencev.
Zbliianle med Bolgarsko in RumunUo.
STaMBOLIJSKI v BUKAREŠTI RADI ORUENTSKE MIROVNE KONFERENCE,
Bolgarijo in Romunijo. To zbližanje je,
Beograd, 28. okt. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Stamboiijski do-_Pe v soboto v Bukarešto, kjer ima konference z romunskim ministr-*tim predsednikom Bratianom in zuna-ministrom Duco. To njegovo poto-se spravlja v zvezo z ureditvijo ^ašanja bolgarskih šol v Dobrudži. »^drugih vesteh pa je cilj pjegovega rvt^ranja * Bukarešto jrbhženj« med
kakor zatrjujejo, za Bolgarijo zelo potrebno z ozirom na orientsko konferenco, ki se sestane dne 13. novembra v Lausannu.
Sofija, 28. oktobra. (Izv.) Zborovanje bolgarske socialistične stranke je sprejelo resolucijo, ki se izreka za pridruženi« stranke k drogi internacionali
SNOVANJE NARODNO - SOCUA-LiSTIČNE STRANKE V BEOGRADU.
Zagreb, 28. oktobra. (Izv.) »Slobod-na Tribuna* poroča iz Beograda: V Beogradu se snuje narodno-sociinli-stična stranka. Organizacijo bo zaenkrat vodil poslanec Ivan Deržič. Vsi znaki kažejo, da bo ta stranka dobila precejšen razmah, ker bodo vstbp li vanjo zlasti uradniki in razumništvo. Računa se tudi, da bodo v narodno-socijalistično stranko vstopili v velikem številu tudi srbski železničarji
DELEGACIJA DRUŠTVA NARODOV V BEOGRADU.
BeogTad, 28. okt. (Izv.) V pondeljek zvečer dospe v Beograd delegacija društva narodov, ki jo vodi generalni tajnik Sir Dramont, ter ostane v naši prestolici štiri dni in bo gost naše vlade.
ODLIKOVANJE ČEŠKEGA GENERALA.
Beograd, 28. okt. (Izv.) Snoči sta bila na dvoru češkoslovaški general in kapetan ki sta se udeležila kot zast o-nika češkoslovaške vojske kumanovske proslave. Kralj Aleksander ju je odlikoval z redom Belaka orla.
RUSIJA ZAHTEVA BESARABIJO.
Pariz, 28. okt. (Izv.) »Agence ria-vas« poroča iz Rigo, da je po vesteh iz Moskve včeraj imel revolucionarni vojni svet sejo, na kateri je razpravljal o nasilnem odvzetju Desarabije Romuniji. ako Rusija ne bi mogla pripraviti diplomatskim potom Romunije do tega, di bi ji povrnila to pokrajino.
POVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN V AVSTRIJI. •
Dunaj, 28. okt. (Uv.) Kakor se ura dno objavlja, se poš,ne pristojbine s L novembrom v Avstriji zopet povišajo.
V tuzemskem prometu znašajo pristojbine za pisma v krajevnem prometu 320, sicer pa 400 kron, za dopisnice 200 kron. Za pisma in dopisnice v Nemčiio veljajo iste C^stmbine kakor za tuzem-stvo. Za Italijo, Romunijo, Češkoslovaško in Madžarsko znaša pristojbina za pisma 1200 in za dnp:snice 720 kron, za pisma v svetovnem poštnem prometu (torej tudi za Jugoslavijo) pa 1500 in za dopisnice 950 kron. časopisne pristojbine se potrojijo.
NADALJNO ZNIŽEVANJE MEZD NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 28. okt. (Izv.) V Pragi so se dne 13. t. m. začela pogajanja o znižanju mezd med delavci in članicami zveze delodajalcev udruženja češkoslovaške kovinske industrije. Ker se pri teh pogajanjih obe stranki nista mogli sporazumeti, je morala posredovati centrala strokovnih organizacij, vsled česar je prišlo po obojestranskih koncesijah do mirne rešitve zadeve. Na ta način se je rešil spor v kovinski industriji na srednjem Češkem.
UVEDBA NADUR V NEMŠKI INDUSTRIJI.
Berlin, 28. okt. (Izv.) Včerajšnji govor Hilfferdingov na konferenci pri državnem kancelarju dr. Wirthu je izzval pozornost, ker je izjavil, da se mora dogovor z rudarji, ki vsebuje nadure, razširiti tudi na druge industrije. Zaradi tega se smatra, da so socialni demokrati opustili načelo glede osemurnega delavnika. Vladna kriza traja še dalje, dasi se je o znani devizni naredbi dosegel kompromis. Najbrže se boje socialni demokrati, da bi izgubili tal, ako se odločijo zn hadaijne kompromise.
PADANJE FRANCOSKEGA FRANKA.
Pariz, 27. okt. (Izv.) Snoči je notiral angleški funt v Parizu 63.15 frankov. Švicarji kupujejo angleške funte in dolarje in mečejo velike množine francoskih frankov na trg. Vsled tega borznega manevra Pacfe francoski frank iri vlada ne more proti temu ničesar ukreniti. __________________________
borzn« poročila.
Curih, 28. okt. Berlin 0.135, New York 553.50, London 24.72, Pariz 39.05, Milan 21.90. Praga 17.40, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.325. Bukarešta 3.65, VaT-šava 0.035, Dunaj 0.0072, avstrijske krone 0.0078.
Berlin, 28. okt. Dunaj 5.23, Budimpešta 159, Milan 16.209, Praga 13.007, Pariz 29.027, London 18.403.87, New York 4127.15, Curih 74.613.
Praga, 28. okt. Borza je bila danes zatvorjena radi narodnega praznika (proslava osvobojenja).
Zagreb, 28. okt. Borza je bila danes zatvorjena.
Dunaj, 28. okt. Danes borza ni potovala.
Danes pred štirimi leti.
Tiho gre mimo nas obletnica, ki je to= tike zgodovinske važnosti, da bi bHo vredno, da se poda na uiico vse naše ljudstvo in proslavi dan, ki nam le po dolgih stoletjih suznostl prinesel našo državno samostojnost in narodno svobodo.
Wi!sonowa spomenica §e ni dosegla naših ašes, ko se je v Zagrebu la Ljubljani konstituiral narodni svet, ki je jasuo in odločno proglasil narodno voljo do državne samostojnost;. Danes pred štirimi leti, 29. oktobra L 1913, pa je hrvatski sabor v Zagrebu soglasno sklenil, da pretrga vsako zvezo z ogrsko krono, proglasil Hrvatsko za suvereno državo, obenem pa izjavil, da kot nosltelj suverene hrvatske držav” stopa v edinstveno državo jugoslovansko, Jasno je takrat Izjavil hrvatski sabor, da se mora nova jugoslovanska država urediti na podlagi sporazuma med vsemi tre tri jugoslovanskimi narsdi, da v novi svobodni državi ne sme bit! sdkake majorizarijo H supre-macije enega naroda nad drugim, temveč, da se mora uveljaviti popolna ena' pravnost vseh treh narodov.
Zagreb je vThral v zastavah.
In Ljubljana.*
Jutranja megla je še ležala nad mest;«% ko smo prijezdili od barja sem k Vodnikovemu spomeniku, kjer je bilo zbirališče jtt* go slovanske dijaške zveze. Ne vesa, 5e I« bilo vsem Ijubljančanom tistega jutra tak« čudovito dobro in lahko pri srcu kot meni. Ko so nam dekleta ovila uzdo in vajeti It, narodnimi trakovi, okitila nas in konja s cvetjem, se nam je zdelo, kot da je vsa težka sedanjost zginila v preteklost. In zda-lo se mi je, da se je vsem godilo enako.
Ko se je premaknil sprevod — šolska mladica, narodne noše, ljubljansko prebiral stvo !n končno naši častniki — brezkončna pesem svobode je pela iz naših grl, naših duš takrat, in pred to pesmijo so se skril* madT-'rske in nemške kompanije.
Vsa Ljubljana je slavila vstajenj* sto-vensL””a rodu.
S.1.1 leta so pretekla od tega dne Ib tiho gre mimo nas obletnica, kot da nismo danes pred štirimi leti doživeli vstajenja naše državne samostojnosti in narodne svtfe bode.
F. 2.
m
Volilna vlada z DavidovKem ali Protiiem.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) »Beograjski Dnevnik«, ki stoji blizu Davi-doviču in dr. Veljkoviču, piše v svoji današnji številki, da Ljuba Davidovič ne misli niti za las popustiti od svojega stališča. Zahtevati hoče namreč brezpogojno odstop demokratskih mi-
nistrov. Vsled tega bo, kakor vse kuže, prišlo do krize vlade in s tem do razkola v radikalsko-demokratski koaliciji. List pravi nadalje, da ni drug«* ga izhoda kot da pridemo do volila« vlade, ki bi ji moral načelovati DaVt-dovič ali pa Protič.
Stani« SDorazuma Kalilo.
Beograd, 28. okt. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Rima je italijanska vlada proglasila opoldne obsedno stanje na vsem ozemlju kraljevine Italije. Ob 4. popoldne pa je to odredbo zopet preklicala. Jugoslovanska vlada stoji na stališču, da se mora počakati na nadaljni razvoj dogodkov, ker kabinet Facta še ni predložil definitivne ostavke in ker so ministri podpirali sporazum med Jugoslavijo in Italijo, sklenjen v St. Mar-gheriti. Šele tedaj, ako italijanska vlada, ki je ta sporazum ratificirala, ne bi hotela predložiti parlamentu tozadev-
nega zakonskega načrta, se bo riaš* vlada odločil^ za energične korake.
KONVENCIJE Z ITALIJO SO BILE PODPISANE 25. t. m.
Zagreb, 28. okt. (Izv.) »Riječ« javlja .iz Beograda: Vlada je sprejela poročilo, da sta italijanski minister za zto* nanje stvari Schantzer in jugoslovanski poslanik v Rimu Antonijevič podpt« sala dne 25. t. m. sporazum o konvencijah med obema državama in o izpraznitvi tretje cone v Dalmaciji, ki jo imajo še vedno zasedeno italijanski čete.
Trg. pogodba Poliske z Jugoslavijo.
PODPIS POGODBE NA FODLAGI NAJVEČJE UGODNOSTI ZA OBE DRŽAVI. IZVOZ VINA NA POLJSKO, UVOZ POLJSK. SLADKORJA.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Včeraj se je povrnila iz Varšave naša delegacija, ki se je tamkaj pogajala s poljsko vlado zaradi sklepanja trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko. To delegacijo sta tvorila gg. Jankovič in dr Scčerov. Trgovinska pogodba med obema državama se je podpisala dne 23. t m. na podlagi največje ugodnosti za vsako državo. Trgovinska pogodba traja eno leto in se potem avtomatično podaljša. V smislu te pogodbe je zagotovljen na Poljsko izvoz vseh vrst blaga, in sicer v okviru naredb in določb, ki veljajo na Poljskem. Naša država bo mogla sedaj izvažati na Poljsko tudi vino, kar je bilo desedaj prepovedano. Iž živahnejšega povpraševanja po našem vinu moremo sklepati.
da bo na Poljskem moglo konkurirati s francoskimi in madžarskimi vini, Ki so danes na Poljskem zelo draga in so zaradi tega' označena tudi kot luksuzhl predmet. Taksa na vina je na Poljskem razmeroma nizka in znaša 5 dinarjev na hektoliter. Na drugi strani pa bo naša država mogla v zmislu te trgovinske pogodbe dobivati iz Poljske večje množine sladkorja, ker ga bti po dosedanjih poročilih imela Poljska od letošnje letine približno 100.000 vagonov pripravljenega za izvoz. Ta sladkor iz Poljske se bo mogel v naši državi prodajati za nekaj dinarjev ceneje, ako odpade na prodajalce, pristojbine itd. ista odstotna mera, kakor' se zaračunava pri sladkorju Iz češkoslovaške in drugih držav.
AngiUa in Turiiia.
NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK BONAR LAW ZA KOREKTNO POSTOPANJE NAPRAM TURČIJI.
London, 28. okt. (Izv.) Novi ministrski predsednik Bonar Lav/ je imel v Glasgowu govor, v katerem je dejal, da
je prišel Čas, ko naj se mednarodne zadeve prepuste ministrstvu za zunanje posle in naj konference tvorijo le izjemo. Glavno vprašanje v zunanji politiki angleške države tvori sedaj bližnji vzhod. Zanesti se moremo na to, da bo novi zunanji minister lord Curzon storil
vse, kar mu je mogoče, da bo orieutska konferenca imela uspeh. Anglija bo šla na to konferenco in je odločena, da bo proti Turkom postopala korektno. Ravno tako pa je tudi odločena, da razprši neutemeljene nazore, kakor da — in tc je za Anglijo kot največio mohamedansko državo posebno važno — tudi proti Turčiji ne bi bila korektna.
MOČAN PREHLAD D’ ANNUNZTA.
Rim, 28. oktobra. (Izv.) D’ Annunzlo se je močno prehladil in ima hude bolečine v vratu, vsled česar mora zaradi mrzlice ležati v postelji. Boje se, da zaradi obolelosti ne bo mogel imeti dne 4. novembra svojega napovedanega govora na kapitoiu pri proslavi obletnice zmage.
POŽAR V BEOGRASKI USNJARNI TVRDKE ZDRAVKOVIC.
Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Snoči * ob 8. uri zvečer je izbruhnil v usnjar-
ni tvrdke Zdravkovič in drug med hotelom Moskvo in Balkanom požar, ki so ga pa v eni uri popolnoma pogasili. Škoda znaša nad en milijon dinarjev, ker so zgorele tudi Velike zaloge koi.
POKRAJINSKI KONGRES DRŽAVNIH URADNIKOV V BEOGRADU. Beograd, 28. okt (Izv.) UdruŽenje državnih uradnikov in nameščencev priredi jutri, v nedeljo dopoldne svoj pokrajinski kongres v Beogradu,
Kandidatna lista »Jugoslovanske iaiednice“ za občinske volitve v
Ljubljani.
KANDIDATI.
J. Dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik	1.
5. Tavčar Ivan, dr L nradnik	2.
3. Perant Anton, vrtnar	3.
4 PodbevSek Ferdo, žel. kovač	4.
8. Bonač Fran, trgovec	5.
6. Urbančič Karl, poštni nadoficijal	6.
7. dr. KuSel Rado, vseučlllškl profesor 7.
8. Rupnik Fran, strojevodja v p,	8.
9. dr. Šlajmer Edo, zdravnik	9.
10. Vidmar Stane, trgovec	10.
11. Arhlteht Costaperarla Josip, žel. nadz. 11.
12. Babnik Jakob, inštalater	12.
13. Miiller-Petrlč Ivan, inžener	13.
14. dr. Peterlin Viktor, profesor	14,
15. Skrilj Fran, učitelj	15.
16. VelepIČ Rudolf, pom. bančni uradnik 16.
17. Presl Mihael, profesor	17.
18. Ambrožič Josip, učitelj	18.
19. Jelačin Ivan, m L, trgovec	19-
20. Malgaj Tone. pleskar	20.
21. SnSnlk Rihard, lekarnar	21.
22. Pelan Vlado, knjigovodja	22.
23. dr. Hacin Josip, odvetnik	23.
24. Repovž Miroslav, mestni učitelj	24.
25. Pustoslemšek Rasto, urednik	25.
26. Šircelj Anton, žel. revident	26.
27. Pogačnik Fran, trgovec	27.
28. Fon Josip, trgovec	28.
29. Ooill Robert, prokurist	29.
30. Goli Jakob, posestnik	30.
31. dr. Vodušek Konrad, odvetnik	31.
32. Pip Uroš, knjigovodla elektr. žel.	32.
33. Zidarič Joso, rač. revident	33.
•4. Gorenc Fr. preds. stavb, delavcev 34. 35. Meden Viktor, trgovec	35.
86. Salehar Fran, višji pošt. oflcljal	36.
37. Martinc Anton, bančni blagajnik	37.
B8. Est Joško, natakar	38.
89. Speletlč Štefan, sobni slikar	39.
40. Tomec Albin, pollr	40.
41. Jeras Ivan, trg. ravnatelj	41.
42. Koprivec Ivan, žel. skladiščnik	42.
43. Košak Ivan, slikarski mojster	43.
44. Sadar Vendelln, učitelj	44.
45. Simončič Vladimir, knjigovodja	45.
46. Kovač Josip, žel. strugar	46.
47. Sega Ignacij, žel. ravnatelj	47.
48. Jesih Josip, postajni odpravnik	48.
49. Gabrijelčič Mihael, dvomi svetnik	49.
NAMESTNIKL
Zorko Karl, uradni sluga
Walland Robert, trgovski ravnatelj
Ivčevlč Matej, brivski pomočnik
Plnter Janko, trgovec
Zupan Joško, bančni uradnik
Pavle Avgust, tapetnik
Podpac Rudolf, postajni odpravnik
Škafar Fran, mizar In posestnik
Zajec Viktor, stavec
Kačič Metod, gostilničar
Vojska Drago, trgovec
Kajzel Bogumll, prokurist
Gale Franc, učitelj
Glavič JerneJ, trgovec
RltelJ Franc, poštni rač. oflcljal
Hrovat Jakob, trgovec
JermolJ Josip, progovni mojster
Križaj Evgen, poštni rač. svetnik
Buh Mihael, delovodja
dr. Pavlin Orli, zasebni uradnik
Fon Josip, žel. kretnik
Tavčar Fran, Inžener
Stopar Davorin, bančni uradnik
Brajer Ciril, trg. sotrudnik
Vran Anton, železničar
dr. Zupanc Fran, odvetnik
Brandner Anton, nar. poslanec
Vizjak Ivan, stavec
Zadravec Jakob, premikaš
Dolar Janko, blagajnik
Žorž Leon, kovinski strugar
Šuštarič Joso, bančni uradnik
Verbič Ivan, drž. uradnik
Sajovic Karl, višji nadzornik
Kranjc Janez, rač. revident
Hribar Ivan, tiskar v p.
Porenta Peter, delavec
Mencinger Leo, Inžener
Vrabec Ferdo, sluga
dr. Kokalj Alojzi), odvetnik
Devetak Fran, zidar
Lllek Anton, pivovar
Novak Alojzij, žel. vozni mojster
dr. Jenko Ivan, primarij
Petek Milan, žel. nadrevident
Rohrman Viktor, trgovec In posestnik
Fratina Ludovlk, žel. kancllst
dr. Bole Ivan, ravnatelj
Deržlč Ivan, nar.’poslanec
KrSianski socializem.
Znano Je, da Je katoliška cerkev socializem kot pregrešno zmoto preklela. Ko pa je socialistično gibanje postajalo zmagovito pri vseh evropskih narodih, je rimska kurija začela uvaževatl, kako bi se dalo socijallstično gibanje obrniti v smer in korist katoliške cerkve. Tako je nastal krščanski socijalizem.
Tudi na Slovenskem smo dobili krščanski socijalizem kot protiutež proti socijalnl demokraciji. Oče krščanskega socijalizma na Slovenskem je bil katoliški duhovnik dr. Krek, katerega politično delovanje je bilo podrejeno nadzorstvu ljubljanskega škofa, kot predstavniku katoliške cerkve. Krščanski socijalizem je na aocijalno-gospodar-Skem polju deloval sicer s hvalevredno vztrajnostjo In je dal tudi nekaj resnično socijalno mislečih mož, ki pa niso pokazali toliko doslednostjo in energije, da bi bili zagotovili krščanskemu so-cijalizmu samostojen razvoj. Krščansko aocijalistično gibanje je tako ostalo v organjčni neodvisnosti od klerikalne politične organizacije S. L. S., katere glasilo je »Slovenec«. Vidimo, da krščanski socijalci niso nič drugega, ka-
kor politični organiziranci S. L. S., t. J. klerikalci. Eni in isti ljudje so to, ki nastopajo zdaj pod firmo krščanskega socializma, ko je treba natresti »peska v oči« delovnemu ljudstvu«, potem pa zopet pod firmo S. L. S., kjer imajo besedo pobožni kapitalisti in drugi neso-cijalni elementi klerikalne stranke. Fni in isti ljudje, ki so še pred kratkim časom pisali »Novi Cas«, pišejo danes »Slovenca«, v katerem so priobčili tudi svoj proglas »Ljubljanskemu delavnemu ljudstvu«. Današnji možje krščanskega socijalizma so navadni politični uslužbenci klerikalne stranke, ki jih je pri občinskih volitvah poslala kot svoje zaupnike na bojišče in jih tudi pri sedanjih občinskih volitvah kandidira le zato, ker mora Imeti pač zagotovilo, da besede in obljube krščansko socijahiih mož nikoli ne bodo postale meso. Tako so lahko pobožni tovarnarji in drugi kapitalisti, ki finansirajo klerikalno stranko, lahko brez skrbi zaradi socialističnih načrtov, ki jih je naznanila krščansko misleča »Zveza delavnega ljudstva«.
Ako bi klerikalci resno jemali
krščanski socijalizem, bi morali najprej v lastnih vrstah pomesti s kapitalistič. politiko, in bi ne bili pritisnili k tlom onih par mož, ki so hoteli resno smatrati socijalizem in poskušali v »Novem Casu« razvijati socijaiistične nazore. Klerikalna stranka je s tem, da je »Novi Cas« kratkomalo zadušila, jasno pokazala, da je postala nepomirljiva nasprotnica resničnega socijalizma, ki bi se ne ujemala s kapitalističnim nazira-njem katoliške oligarhije. Splošno bo znano, da klerikalno pojmovanje socijalizma zavrača med drugim razredni boj in obsoja samoobrambna sredstva delavstva, kot je n. pr. štrajk. Tega ne zamorejo prikriti nobene fraze o dolžnostih krščanske ljubezni delodajalcev in gospodarjev, ki so za take opomine ostali do danes trdovratni grešniki in nepoboljšljivi izkoriščevalci delovnega ljudstva.
Ako pomislimo, da katoliška hijerar-hija od nekdaj predstavlja bojevno organizacijo proti načelom demokratične kulture, bomo lahko razumeli tudi njen vztrajen odpor proti temeljnim zahtevam socijalizma. Njen odpor proti agrarni reformi v naši državi je le en konkreten slučaj tega nesocijalnega mišljenja. Katoliška organizacija sama v sebi je nesocijalna naprava, in v duhovniškem stanu vlada danes vse polno kričečih socijalnih krivic, ki jih katoliška hijarhija trpi pač samo zato, ker ji je socijalistično čustvovanje tuje.
Klerikalizem hoče uživotvorlti izgubljeno nadvlado kat. hierarhije nad delovnim ljudstvom. Njen ideal je duhovniška diktatura, ki je jo v srednjem veke neomejeno izvrševala katoliška cerkev, katera predstavlja danes vse to, proti čemur je nastal socijalizem kot glasen protest zatiranega in izkoriščanega ljudstva.
Da zakrije klerikalizem svoje za današnje čase skrajno nepopularne cilje, se poslužuje vseh mogočih modernih gesel in naslovov od »vseslovanskega«, »ljudskega«, »demokratičnega«, do »jugoslovanskega«. Tako se tudi klerikalizem na Slovenskem skuša polastiti delavskega gibanja v obliki krščanskega socijalizma, da bi delavsko gibanje napravil neškodljivo na noben način kakor, se je v obliki orlovstva polastil osovražene mu sokolske ideje, ko je uvidel, da se ji ne more več ustavljati.
Krščanski socijalizem je torej za vsakega doslednega socijalista neiskren in neresen pojav dotlej, dokler se bo gibal le v dopustnih mejah klerikalnih političnih organizacij, ki temelje na reakcionarnem in protisocijalnem svetovnem naziranju rimske kurije, ki je vedno ščitila kapitalizem. Za to krščanskega socijalizma tudi ni mogoče prisojati ločeno od klerikalizma. Danes je krščanski socijalizem še tof kar klerik alizenL
Nova nasilja fašistov.
Trst, 25. oktobra.
V nedeljo so se izvršila zopet velika nasilja nad našim ljudstvom v Pulju in v Bistrici ter okolici.
V Pulju je imela hrvatska »Istrska hranilnica in posojilnica« svoj redni občni zbor, ki ga je tudi javila oblasti in je naprosila za varstvo, da bo mogoče nemoteno zborovati. Orožniško poveljstvo .je obljubilo najstrožjo paž-njo, da se izvrši zakonito zborovanje hranilnice in posojilnice v miru in redu.
Med zborovanjem pa je udrla v zbo-rovalne prostore tolpa fašistov ter pričela neusmiljeno pretepati z debelimi gorjačami zborovalce. Vsi zborovalci, razen enega, ki je zbežal skozi okno, so bili pretepeni kakor živina. Štirje zborovalci so obležali na mestu težko ranjeni in so jih pozneje odpeljali v bolnišnico; eden izmed nesrečnikov je bil najprej pretepen, nato pa vržen po stopnicah, da si je zlomil nogo. One-sveščenega so odnesli v bo^gišnico in ni mnogo upanja, da okreva.
Orožništvo ni držalo besede! Pojoč svoje himne so prišli fašisti do zboro-vališča in orožništvo ni skušalo preprečiti napada. Nasprotno! Umaknilo se je in se pojavilo šele takrat, ko so fašisti zopet odkorakali skozi mesto v svoj se-dei. —- Aretiran ni bil nihče 1 *
V Bistrico so prišli fašisti z avtomobili in naznanili županu, da so nekateri vojaški grobovi na tamkajšnjem pokopališču poškodovani. Prišli so, da se maščujejo in da operejo oskrunjenje grobov. Vsi prebivalci Bistrice in okolice (Trnovega in nekaterih drugih vasic) se morajo zbrati in se udeležiti ceremonij. Ako se bodo upirali in ne ugodili zahtevam, zažgejo Bistrico in vse vasi v okolici.
Ljudstvo se je moralo zbrati, pozdraviti odkritih glav fašistovske prapore in nato odkorakati v cerkev, kjer
je moral duhovnik moliti nekatere molitve. Nato se je moralo podati vse prebivalstvo, z županom na čelu in razkritih glav na pokopališče ter tam poklekniti v blato. (Ves čas Je silno deževalo!) Duhovnik je moral blagosloviti vojaške grobove, ki so bili po mnenju fašistov poškodovani. Ljudstvo je moralo nato vse grobove okrasiti z zelenjem in cvetjem ter zaklicati trikrat »eviva 1’ltalia«.
Ali so bili vojaški grobovi resnično poškodovani? Bistričani ne vedo ničesar o tem. Fašisti so si kar tako izmislili samo da lahko Izvajajo nad našim ljudstvom svoje orgije!
Ako udari strela v spomenik (slučaj na Krnu!) — nosi posledice naše ljudstvo; ako podere burja strohnel pregnit lesen križ — ga je naše ljudstvo poškodovalo. Zmerjajo nas s hijenami, psujejo nas z divjaki, tepejo nas, ponižujejo v blato — kar tako, iz samega sovraštva do slovanskega plemena, iz samega šovinizma, ki zavzema že histerične dimenzije, iz demonsko - sadističnega naslajanja, iz instiktivnega strahu pred Jugoslavijo!
Tu je naše ljudstvo brez zaščite, pripuščeno milosti in nemilosti fašistov-skih banditskih tolp, ki jim vlada podaja roko.
Jugoslovanska vlada naj že vendar enkrat nekaj ukrene l
Doslej se je vedno samo nekaj govorilo, storilo pa še čisto nič! Kdaj se vendar zgane Jugoslavija. Kadar bo vse požgano, pobito in poitalijančeno. Takrat ne bo več treba nobenih korakov, nobenih ukrepov. Zdaj je čas!
♦
V	danes došli »Jugoslaviji (št. 422.) čitamo v intervenciji nar. poslanca Antona Brandnerja pri zun. min. dr. Nin-čiču zaradi zaščite slovanskih manjšin v tujih državah ter izjavo ministra, da se osnujejo v ministrstvu zunanjih del posebni oddelki, ki bodo posvečali vso
pozornost na jugoslovanske manjlln* *
Italiji in drugod.
Posvečanje pozornosti ln ustanavljanje raznih oddelkov še ne zadostuje. Potrebni so nagli ukrepi, fakti! *re“a je zaropotati, pokazati pesti! Škoduj« Italijanom in Italiji kjerkoli se da, ma-terijelno in moralno, potem se morda spametujejo! Kadar bodo čutili udare® na svoji koži, bodo morda popustili' Ukrenite pač nekaj, pokažite, da niste hladni, kadar pretepajo vaše brate onkraj meje, da Še niste pozabili nanje, da še niste pozabili na Primorje, na Po* stojno in Idrijo, na pol milijona bratovi Ne ostanite tako mirni in le pri puhlih besedah. Te nam ne morejo pomagati!
O	nar. poslancu Antonu Brandnerju pa bodi mimogrede povedano, da je našemu ljudstvu v zasužnjeni Primorski znan ves njegov trud za neodrešene brate in da mu ostane ljudstvo hvaležno ter ga prosi, naj se še nadalje trudi za njegovo odrešenje!
»
Ko je bilo gornje poročilo o divjanja fašistov v Pulju in Bistrici že napisano, je prišla z Opčin pri Trstu vest, da so fašisti udrli danes v tamkajšnje kon-sumno društvo ter razbili vso opravo. Istočasno so napadli tudi stanovanje £• Andreja Coka, voditelja slovenske pri-: vatne ljudske šole pri Sv. Jakobu (bivše Cirll-Metodove šole), razbili vsa stekla na oknih ter zagnali v stanovanje dve ročni granati, ki pa k sreči nista eksplodirali. — Aretiran nihče!!
Zbliianfe Francila in Rusije.
Ce hočemo pravilno razumeti sedanje ednošaje med Francijo In Rusijo, se moramo ozreti nazaj v predvojni čas in pregledati takratno razmerje med obema državama.
Znano je, da je hotel Bismark pri* dobiti Rusijo za zvezo z Nemčijo in sicer približno tako, da bi vpregel Rusijo meu disciplinirano Nemčijo, Avstrijo In Ogersko kot nekakega neukrotenega konja med starejše in zrele konje. Toda pri svoji politiki Je napravil veliko napako. Vznemirila ga je ruska zmaga nad Turki in prisilil je Rusijo na berlinskem kongresu, da se je morala odreči marsikaterim pridobitvam Sv. Štefanskega miru. To njegovo postopanje seveda ni ostalo brez vpliva na vodilne petrograj-ske kroge, pri katerih je od tega časa prevladovala orientacija proti Parizu nad simpatijami za Berlin. Zbližanje med Rusijo in Francijo je pospešil pozneje še podpis trozvezne pogodbe in pa oholost in borbenost nemške diplomacije in je doseglo svoj višek deset let pozneje v podpisu vojaške konvencije, ▼ kateri sta si obedve državi medsebojno obljubili izdatno pomoč v slučaju, da bi bili napadeni. Ta konvencija se je udej-stvila leta 1914, ko je Francila brez ozira na svoje želje po ohranitvi miru &' polnila lojalno vse svoje zavezniške dolžnosti. Tudi Rusija je pozneje storila vse, da bi olajšala stališče antantnih vojska na , preobremenjeni zapadni fronti.
Po revoluciji pa se ruska armada ni hotela več boriti in boljševikl so poz* neje pred Nemčijo kapitulirali v Brest Litovsku. Od tega časa se je francosko javno mnenje poplnoma spremenilo, ker boljševiki se niso nikdar smatrali In se niti sedaj ne smatrajo za predstavnike ruskega naroda. Ta okolnost In pa ne*
Ivan Deržič:
Desetletnica kumanovske bitke.
Desetletnica slavne bitke je bila proslavljena na svečan način. Priprave .so bile po vesteh iz vladnih krogov ogromne in le razcepljenosti v naše’n notranjem političnem življenju je pripisati, da obisk ni bil tak, kakor Je bil pač moral biti.
Niša politična javnost se je za to proslavo zadnje tedne zelo interesira-Ift tudi iz posebnega vzroka. Listi so namreč poročali o takozvanem paktu med demokratskim poslancem Angjell-Ženi in Radičem. No, po čegavi krivdi je Radič, oziroma hrvatski blok izostal, na tem mestu nočem razmo-trlvatl Udeležil se je proslave dr. fiiusler — desident Radičeve stranke.
Za oflcijelne zastopnike parlamenti, Vlade in drugih reprezentantov sta bila določena dva vlaka. Prvotno bi »e bili morali poslanci iz deputacije dpeljati v nedeljo, dne 22. t. m. po-Ctii iz Beograda In priti ponedeljek _ ečer. Nekateri hudomušneži — no-marji trdijo, da radi tega, ker novo-rvoljenl predsednik skupščine dr. Edo Luklnlč ni imel cilindra. Tako sta od-^la oba vlaka v ponedeljek zvečer; 'ladni ob 18. url, drugi s poslanci in ieputacijami ob 18. uri 40 minut zvečer.
Udeležba s strani poslancev je bl-f- zelo pičla. Priglašenih je oilo 40, a i.išlo Jih Je komaj 30. Od Slovencev j.ta bila 2 SKS, 1 ^>LS in 1 NSS. JDS
ni bila zastopana, tudi ministra dr. Žerjava ni bilo. Tudi JSDS ni imela zastopnika. Iz kakšnih vzrokov so poslanci izostali, ne vem, vendar sem mnenja, da je kumanovska bitka mejnik v historiji celokupnega Jugoslovanstva in vredna pozornosti vsakega iskrenega Jugoslovana.
S poldrugo urno zamudo smo dospeli ob tri četrt na 8. uro zjutraj na Kumanovo. Tam so čakali avtomobili in vozovi, da nas takoj popeljejo na vzhodno stran mesta, na tla, kjer se je bila pred desetimi leti prva, a tudi odločilna bitka med srbsko in turško vojsko.
Približno 2 km severovzhodno od mesta je bil na koti 305 improvizijo-niran šotor za vrhovno komando manevra. Mesto Kumanovo samo leži nekako v sredini kumanovskega polja. Kumanovsko polje precej spominja na našo belokrajlnsko kotlino, samo, da so v dolini mali grički, valoviti ln ob robeh nekoliko manjši hribi, ki pa so večini goli, oziroma poraščeni z grmovjem, posledica turškega gospodarstva in gospodstva, ki je posekalo v južni Srbiji in Macedoniji skoraj vse gozdove. Vasi so v krogu nekako pritisnjene na porobke hribovja in jih je po pripovedovanju prijatelja dr. Šuška-lovlča okoli 150. Iz hribčka, kjer Je bila vrhovna komanda, je bil krasen razgled čez celo polje. Tam je bil ob našem prihodu že kralj z vlado in reprezentanti, kakor tudi s celim štabom. Ze med vožnjo so se Culi posamezni topovski streli. Takoj po prihodu poslancev in deputacij okoli pol 9. ure pa se je borba pričela. Manevri so
se vršili strogo po poteku kumanovske bitke in so imeli popolen značaj reprodukcije. Radi tega tudi o njih ne morem pisati iz kakega posebnega vojaškega stališča. Interesantni so bili pojavi čet na srbski strani, ki so na vseh straneh severovzhoda hiteli po polju proti koti 305 in »Zebrnjaku«, kjer je pred desetimi leti srbska pehota z naskokom prebila centrum turške armade znanega Zeki-paše.
Ob 11. uri je bil konec. Eno uro so se zbirale potem čete in ob 12.10 je pričelo defiliranje. Interesantno ie bilo gledati korakanje čet. Natančno se je po hoji moglo sklepati, iz katerih pokrajin so čete. Najboljši utis je nare-dcl skopljanski polk št. 21, ki nosi ime Češkoslovaški. Sami veliki krepki fantje. Zraven mene stoječi polkovnik je Ponosno vzkliknil — »eto Slovenaca«. Sele v Skoplju sem zvedel, da Je pri polku ogromna večina Hrvatov in le nekaj slovenskih podčastnikov. Pomote mojemu sosedu ne zamerim, napravil je utis dobrega poštenega starejšega častnika, ki pač v svojem življenju ni Imel časa baviti se še z drugimi stvarmi, kakor s puško in sabljo. Konjiča je v lahkem diru zaključi, la defiliranje.
Potem je bila mala zakuska, orire-jena od kralja glavnim zastopnikom in častništvu. Prvi je govoril kralj o pomenu kumanovske bitke ln se v vzne-šenih besedah spominjal padlih junakov. Za njim je vojni minister general Vašič obširno poročal o kumanovski bitki in njenem pomenu, ne samo za takratno malo kraljevino Srbijo, temveč za vse južne Slovane in za ce-
lo krščanstvo sploh. Kot tretji je govoril novi predsednik skupščine dr. Lukinič. Poznalo se mu je, da malo težko nastopa in je osobito med parlamentarci vzbudil njegov nastop precej zaslužene kritike. Potem smo se odpeljali nazaj v mesto, kjer so nam bili pri načelništvu odkazana stanovanja. Ljudstva iz okolice je bilo ogromno. Priznavati moram, da so se Ku-manovci potrudili in spravili vse pod streho. Dobil sem stanovanje pri domačinu, malem usnjarju Macedoncu. Cela rodbina je prišla takoj pozdravit in kmalu smo bili v prav prijateljskem razgovoru. Gospodar hiše je mož 40 let in mora preživljati devetčlansko družino obstoječe iz žene, štirih otrok, 70 let starega očeta In dveh sester. Govoril, oziroma zboril je po — mašinskl in povdarjal, da govori celo ljudstvo jezik, ki ni ne bolgarski, ne srbski, ampak šopaški. Razumela sva se dobro, govoril sem nalašč čisto slovenski. Tožil je nad zelo velikimi davki, ker so se mu za letos predpisali davka 2740 D vzlic temu, da nima razven par kvadratnih metrov zemlje z malo hišico nobene druge posesti. Uprav naivno je pripovedoval o svojih doživljajih in vedno povdarjal samo eno, da je narod po tolikih stoletih vendar enkrat rešen turškega jarma in razuzdanosti raznih a g in begov. Iz svoje mladosti je povedal svojo zgodbo, ko ga je mati kot malega otroka poslala v trgovino po kruh in ga je na cesti pred trgovino oklofutal 10 letni sin turškega uradnika, potem pa še, ker se je jokal, je pristopil turški vojak in ga do krvavega pretepel. Sedaj je vsemu temu
kenec, narod je svoboden, svobodno se posveti lahko svojemu delu. Edino kar je potreba, popraviti upravo in spoštovati zakone, živeti pa v slogi« pri poštenem delu in svobodi, poten* bode Jugoslavija bogata in močna. Povedal je tudi, da je pristaš velikega človeka, Cike Davldoviča, kateri J® tako lepo govoril o veliki Jugoslavli* kjer ni boja ne med Srbi in Boli«11* niti Hrvati in Slovenci, ampak složno delo na lastni rojstni zemlji. Rekel I®* da so bili Turki gospodarji, potem bi, potem nekaj časa Bolgari in Nem* ci, narod pa je ostal in bode ostal ve“ dno zvest svoji zemlji in onemu, ki 5U* va pravico, zakone in svobodo. N* glavnem trgu pred občinsko hišo J* bilo celi poopldan narodno veseli® Igrala je domača kumanovska civiln* godba same domače macedonske made in razna kola. Narod je plesal ko* lo, pozdravljal vse in strme ob^0«,, razne deputacije iz drugih P°^rTT Guslar pa je pel o kraljeviču Mar^“j carju Dušanu in njegovi prest011 Skoplju, o kosovski bitki, robstvu sr ske raje in osvobojenju. Narodno veselje je trajalo do noči, skoraj <» * ure. Dan je bil lep in tudi zvečer
redi*
bilo nebo posuto z zvezdami Ob osmih zvečer je občina Pri1 la večerjo na čast gostom. Yežer'fii0u je udeležil kralj, knez Arzen in 230 povabljencev. Predsednik. novske občine g. Toma Glig°:v0ru nazdravil kralju in v lepem slavil kumanovsko bitko,	a
re srbskega naroda za osvo turškega jarma ln ujedinjenje močno državo Srbov. Hrvat
®anje razmer od strani Francozov, Jasnjuje simpatije Francije do Kolča-? ® Denikina in samovoljno Milleran-, v0 gesto, s katero je priznal Wrang-. 0 vlado. Ko je razvoj dogodkov od-storiene napake, je bilo razočaranje RUJ Zoblje.
Toda tudi drugi strani, Rusiji se ni *~o bolje. Vsaj pomenja komunizem oljJevike le blago, ki je določeno za Ž nikakor pa ne za domačo potre* j.'. 0 Je danes splošno znano in pri-jr110* Zato se da pri ruskih voditeljih jW®v boljševiških, konstatirati nekako ki izhaja iz ponižanja Rusije in ®2ovitosti Francije, nekako ljubo-^Dost na simpatije Francije k obrobji; ^^avam, Poljski in slovanskim dr-Vain srednje Evrope.
spora med obema bivšima za-pfa sta trpe^ °*}e strani Mir je ^ Prav izrabila anglosaška rasa in vaj slavni Clemenceau je danes potoka ^ reproduciramo samo nazor katerih francoskih listov, če rečemo,
l	Je to zgodilo vsled tega, ker je bi-. rrancija izolirana brez pomoči Rusi-Italija je imela preveč lastnih
.Tudi Rusija Je doživela več razoča-Jr1; Zanašala se je na Anglijo, toda tr-. vtoa $e je morala umakniti PulitikL r*5tednjega člena pogajanj z Anglijo, Urquhardt - Krasin, Rusija m n ratificirati radi angleškega stali* J* * vprašanju Dardanel, tako je bil v /°*kvi informiran Herriot
e-
*** » imena celokupnega krščanskega ljudstva.
k shodu, ki ga je priredila »Zveza lovnega ljudstva«; je nastopil tudi K°sluli gosp. Kremžar, ki je po poro-^ »Slovenca« pozdravil »zborovalce «tienu krščansko-socijalne delavske ionizacije in govoril v imenu celo* j^hega krščanskega ljudstva«. Ta go-ima posebno veselje nastopati na »''hih shodih »v imenu celokupnega kr* Tinskega ljudstva«, kakor da ne bi e<Jeli, kako ščiti slovenska ljudska Jtanka kot politična organizacija tega ganskega ljudstva interese zatiranih 'oJev. V Ljubljani si je v zadnjih letih f^idala najbohotnejše palače, njene r^ike čuvajo največji bančni kapital •ovenije. Poleg tega je slovenska ljud-J5a stranka kot predstavnica »krščanska ljudstva* v isti sapi stranka kronskih bogatašev, trgovcev, bankirja* obrtnikov, veleposestnikov. Ali mo* ? trditi gosp. Kremžar odkrito in ne J* bi zarudel od sramu, da deluje sionska ljudska stranka s programom '•elovnega ljudstva in da bije načelen Jboj proti izkoriščanju, za svobodo žalnih slojev? Dokler slovenski krščan-socijalci ne bodo razčistili svojega P^erja do slovenske ljudske stranke, ? Je zaenkrat še zastopnica slovenskih ?joličanov brez ozira na socijalno opre-r*htev v bogatine in reveže, v zajedav-I ? Jn izkoriščevance, bo ves njih govo-jenje o programu delovnega ljudstva j^iagoška laž. Že v prvih besedah se vso notranjo neodkritosrčnost gosp. ^ttnžarja, ko si upa v enem stavku go-.0liti v imenu »delavskih« organizacij J; Pa celokupnega »krščanskega ljud-Za pametnega delavca je jasno, so krščanski socijalci samo politi-Privesek slovenske ljudske stranke.
L,ncev. Na pozdravu se je zahvalil 9*lj v toplih in priprostih besedah, njim je govoril še predsednik ob-Topola, ki je slavil slavnega — Karadjordja«, ki je z nekoliko baki leta 1804 iz Orašca razširil pr-jnj. smotreno vstajo proti turškemu in se spominjal muk in dela pr-^etašev in pozneje celega srbskega fpda _ seljaka pod vodstvom Kale w?r(bev 2a osvobojenje. Ob 11. uri ve^eria končana. Doma me je t]?, moj hišni gospodar in pri sko-|^c* Črne kave mi je povedal marsi-ftin r° z2odbico iz svojega življenja in jjOvedko iz življenja macedonskega izza turškega robstva. rago jutro so se vršile molitve v 0(j ^hovski cerkvi ki jih je opravljal SN~\Ure naprej patrijarh Dimitrije ob ^odstvu več vladik. Točno ob 11.
Prišel kralj s kraljico, knezom ** le11001 in Princom Pavlom, na kar D*<j. vršila svečana zadušnica za vse ia,el borce. Po končani molitvi je
V	D Patrijarh dolg cerkveni nagovor a toplih besedah. Pobile povdarJal siogo VSeh «rs2 bit n6 na vero *n narodnost za dobro-ž^to°inov‘ne* Na to je kralj po'ožil ha s ‘°vorovo vejico na pokopališču hak0 0nienik padlim kumanovskim ju-^ d l* Po kratki molitvi so položile Sr! ce, Srbkinja, Hrvatica in Slo-v$e t‘. Vence na grob. Le žal, da niso ifi bila K®Vor‘le svojih govorov, čemur
^alhv precei oster veter in pa btbUnp . določni spored. Iz posebne
Je ministrski predsednik Nikola
^Voij PreČital kratek potek borbe za
lenje 2 zahvalo vsem padlim in
Tudi razmerje med Rusijo in Nemčijo ni dosti bolje. Rapallska pogodba ni boljševikom prinesla do sedaj tako rekoč nobenih ugodnosti in tako se Rusija prav hitro streznuje iz svoje goreče ori-jentacije napram Nemčiji, katero je zastopal Trocky. Zato so številni poizkusi za zbližanjc med Francijo in Rusijo samo posledice te situacije, katera je za obe strani težavna. Mnenja smo, da so bile pomladanske ponudbe boljševikov Poincareju mišljene ravno tako resno, kakor ponudbe, stavljene sedaj Ilerrio-tu. Toda Poincare je oprezen. Ne pozablja, da je bila vsled krivde boljševikov podaljšana svetovna vojna, ne pozablja na dosedanjo lahkomiselnost, s katero so boljševiki sklepali in razdirali pogod-ikbe, da nočejo pripoznati obvez starega režima in vsled tega se noče spustiti v nikako pustolovstvo. Zato o kakem političnem pogajanju za enkrat ne more biti nobenega govora. Drugače pa stoji stvar v trgovini in industriji. V teh dveh važnih strokah pa se opaža radikalna sprememba v pogledih na ruski problem. Predlaga kreiranje mesta »trgovskega poslanika« za Rusijo in razmišlja se o intenzivnejšem razvoju trgovskih stikov. Herriotova pot prinese v tem pogledu gotovo uspehe in pripravi teren za gospodarsko zbližanje. In politično zbližanje? Dosti je, če pokažemo samo na vprašanje Dardanel, kjer se interesi obeh držav popolnoma krijejo. Skupno stališče v tem vprašanju sicer še ne pomeni sodelovanja, toda prej ali slej bo prišlo tudi do tega.
Belo-rdečl spomin na dogodke na Zaloški cesti.
Klerikalni program za občinske volitve v Ljubljani je bil natisnjen na belem in rdečem papirju. Program na belem papirju so dobili korarjl fajmoštri, dr. Perič, Pollack, in krščanski »soci-jalisti«; program na rdečem papirju so pa dobili Fabjančič, dr. Gosar, Makuc in drugi komunisti v spomin na krvave žrtve nasilja, ki se je zgodilo takrat, ko je vodil v Beogradu naš promet sveti železniški minister dr. Korošec, na deželni vladi v Ljubljani je pa sedel dr. Brejc, katerega desna roka je bil Remec. Sami katoličani (krščanski socija-listi), pridigarji Kristusovega nauka in dobrega življenja vsem bednim ljudem na zemlji. — In še ena zanimivost: raz-našalci so pomotoma izročili rdeči program duhovnemu svetniku Kalanu, ki ga pa je ogorčen zavrnil, ker vse, kar je rdeče sovraži od tistega časa, ko je bil na Zaloški cesti od komunistov tepen..
Obisk misije Društva narodov v Beogradu.
V	nedeljo zvečer prispe v Beograd posebna misija Društva narodov, ki jo vodi Sir Erik Dramont, glavni tajnik Društva narodov. Ta misija Društva narodov bo imela nalogo, da prouči nacijonalne, politične in gospodarske razmere naše države. Tako se glasi brzojavna vest iz Beograda. Ne moremo si kaj, da ne bi pri ti priliki izprego-vorili glede tega obiska nekaj besedL Društvo narodov zavzema čezdalje pomembnejše mesto v evropski politiki. Organizacija, ki je prvotno izgledala kot nekaka platonska institucija svetovnega miru, si y poslednjem času postavlja pod spretnim vodstvom praktičnih Angležev konkretnejše naloge. To smo izkusili tudi mi Jugoslovani zadnjič v
dinastiji Karadjordjevičev. V imenu skupščine je v dolgem in lepem govoru prvi podpredsednik Vujinič podal sliko gigantskega, več stoletnega boja srbskega kmečkega ljudstva za osvobojenje izpd tujega jarma. Za njim Je govoril priprost kmet iz kumanovske okolice in končal s prošnjo na skupno pošteno in smotreno delo za procvit nove velike domovine.
Treba je bilo hiteti, ura je bila že pol dveh, a ob dveh je bil določen že odhod prvega vlaka z vlado, drugi s poslanci je bil določen za 3. uro. V hotelu »Srbija« smo dobili precej dobro in ceno kosilo. Potem pa sem vzel slovo od svojega gostitelja, žal, le v kratkih besedah z obljubo, na svidenje.
(Dalje prihodnjič.)
Nedeljski pomenki.
VII..
Pred Vsemi svetniki...
Žalostno je vse okrog nas. Pozna jesen se vlači preko naših polj in gozdov, pozna jesen leži na naših ulicah in pozna jesen, Vsi svetniki in Verne duše ; tišče in duše naša srca ...
Nekaj mrtvaškega je v vsej naravi ' in nekaj mrtvaškega je tudi v vseh srcih.
Saj se še vsi spominjamo našega Telovega. Ravno danes štiri leta je menda bilo, ko smo z razpetimi banderji, med petjem in potrkavanjem trgali okove ter pijani veselja in zmage razglašali svoje osvobojenje in svoje zedinjenje, zedinjenje v združeni Sloveniji in
Londonu, ko so Bolgari spravili pred Društvo narodov vprašanje makedonskih četašev. Celo tako politično vprašanje, kakor je finančni polom avstrijske republike, se je odstopilo Društvu narodov, ki ga je rešilo na splošno zadovoljnost. Ni dvoma, da bo torej ta organizacija igrala še veliko vlogo v evropski mednarodni politiki. Posebno pa bodo nanjo navezane države, ki so, kakor Jugoslavija ogrožene od nepomirljivih sovražnikov. Ali pa je naša središnja vlada zapopadla pomen te institucije in ali je delegirala v njeno generalno tajništvo primerne, strokovno in politično podkovane osebnosti? Kolikor nam je znano, delujejo v Društvu narodov trije Jugoslovani, ki nimajo nobene politične ali znanstvene kvalifikacije. Najboljši dokaz je to, da se je odpravila njena posebna komisija v Beograd, da se na licu mesta informira o naših socijalnih, gospodarskih in političnih prilikah. Morebiti so vmes tudi prsti Radičeve propagande. Na centralnih oblastih je sedaj, da izrabijo priliko in da to misijo vsestransko odkrito pouče o naših zadevah. Naše oblasti imajo dovolj gradiva, da inostrane goste prepričajo, da smo država z veliko politično in kulturno bodočnostjo, da pa trenotno preživljamo notranje borbe. Posebno pa naj opozorijo misijo, da je Italija tista zunanja sila, ki zavira naš gospodarski razvoj na Jadranskem morju. Posebno to vprašanje naj se misiji Društva narodov predoči v sistematični, zgodovinski obliki, kako misli Italija prijateljske in sosedne odnošaie z našo državo.
Gospodarstvo
Dinar v očeh Inozemskih politikov.
Ravnatelj ene Izmed največjih švicarskih bank, v Evropi zelo poznan finančni strokovnjak, se je nedavno izrazil o vrednosti našega dinarja približno sledeče:
Vrednost valute kake države zavisi v glavnem od aktivne trgovske bilance in od njenega zdravega državnega gospodarstva in kredita.
Pokritje denarja ima za vrednost valute samo drugoredni značaj. Gospodarske prilike so se za časa vojne in po vojni tako izpremenile, cena produkcije, stroški delovne sile so se pomnožili v taki meri, da potrebujeta promet in življenje danes 20- do 30krat več novčanlc v prometu, kakor pred vojno. Toliko zlate podloge, da bi mogla pokriti to količino novčanic, pa nima ves svet. Država, ki bi po zastarelih in preživelih predvojnih načelih ne preskrbela življenju in prometu dovolj novčanic z ozirom na to, da nima pokritja, spravlja deželo v eno izmed najopasnejših kriz.
Jugoslavija, ki je s svojim naravnim bogastvom brezdvomno eden izmed aktivnih faktorjev v Evropi, preživlja in trpi krizo. To krizo pa je treba odstraniti, ker moti vsakršen polet in produkcijo, a brez tega država nikdar ne bo mogla doseči aktivne trgovske bilance, niti ne bo mogla sanirati državnih financ in gospodarstva. Da pa vrednost dinarja ni v skladu z bogastvom države in z njenim kreditom v inostranstvu, je treba iskati vzroka še v gotovih specijelnih prilikah.
Iz Jugoslavije dobivajo zdravo valuto vse obrobne države s slabo valuto, Romunija, Bolgarska, Madžarska in zlasti Avstrija. Dinar ima v primeri z valutami teh držav še vedno največjo
zjedinjenje v združeni Jugoslaviji. Ni bilo ne klerikalcev in ne liberalcev, zgolj in samo Slovenci in Jugoslovani smo bili vsi in vse drugo je bilo daleč proč, daleč za nami. In vsi smo se sramovali dnevov, ki smo jih tu in tam preživeli, sramovali smo se Malovrhov in vsi smo si na tihem obljubovali, da ne sme in ne more priti do tega nikdar več.
Ne, saj nismo tako naivni, da bi se s kakimi sentimentalnimi Profesorji jokali nad »narodovo neslogo« in »bratomornimi boji«, saj dobro vemo, da je bila najbolj negativna doba našega političnega in kulturnega življenja ona, ko smo živeli v takozvani »slogi« ter so stari in mladi navdušeno napivali drug drugemu. Samo v boju, v zdravem tekmovanju je življenje, je napredek.
Toda to, kar se godi dandanes okrog nas, to ni ne boj in ne tekmovanje, to je gnusoba, ki smrdi in kriči do neba.
Dvestotisoč podpisov se je nabralo
1.	1917 po naših mestih in vaseh, nad petdeset tisoč manifestantov je vriska-
lo,	ko smo trgali avstrijske kokarde in jih zamenjavali z jugoslovanskimi trobojnicami, kajti verovali smo v lepoto naše svobode.
A kje so danes stotisoči? Moj bog, po delavnicah, za plugom in za pisalnimi mizami škripljejo z zobmi in stiskajo pesti ter pošiljajo obupne kletve proti nebu iz svojih razočaranih in prevaranih src.
Saj so tako lepa in mehka ta slovenska srca, le poglejte njegove narodne pesmi, a vendar kolnejo, iz obupa in stiske kolneja
kupno moč. Zdrava valuta, ki Jo iznašajo iz države iz Zagreba in Beograda, se ne nabavlja z izvozom, ampak z dinarjem. Ta javna in tihotapska trgovina požre ogromne količine dinarjev. Poleg tega se velike svote dinarja še tezavrirajo, ker se v splošnem smatra dinar kot zdrava novčamca.
Jugoslovanski finančniki morajo stremiti za tem, da premagajo denarno krizo v državi. Treba je dvigniti produkcijo, eksploatirati prirodna bogastva, povečati izvoz in predvsem urediti državno gospodarstvo in zavarovati tuje devize, ki prihajajo v državo, izključno za domačo potrebo in dinar bo ne samo dosegel češko krono, ampak bo dosegel vsaj ono Vrednost, ki jo ima italijanska lira in francoski frank.
Predvsem pa je potreba premagati denarno krizo. Kjer ni denarja, ne more biti niti dela, niti 'napredka.
+ Ljubljanski trg. Padanje cen se vrši nadalje. Moka št. 0 se prodaja po 21 do 22 K kg na drobno. Izgleda, da se bo za kratko dobo ustalila cena na 20 K za kg št. 0. Kasneje smemo pričakovati zopetnega padca močnih cen. Slanina na drobno 100 do 106 K po kvaliteti na debelo 90 do 95 K kg, domača mast 120 K, amerikanska 106 K. Smemo pričakovati, da bo cena slanini kot masti v kratkem še bolj padla. Debeli prašiči se plačujejo v Ljubljani pri oddaji v posameznih komadih po 58 do 64 kron kg žive teže po kvaliteti. Mesa vseh vrst je na trgu dovolj: kvaliteta povoljna. Cene so ostale na prejšnji višini vsled nenavadnega padca cen surovih kož. 15. oktobra so se plačevale težke goveje kože še po 70 K kg, lahke po 60 K, telečje po 75 K, današnja cena težki goveji koži 50 K, lahki 40 K, telečji 60 K. Pocenjenje kož bo imelo za posledico pocenitev usnja. — Današnje cene špecerijskega blaga so sledeče: kristalni sladkor 60 K, v kockah 70 K, namizno olje 88 K. jedilno 78 K, kava Portoriko 192 K, Santos 128 K, Rio 116 K, riž I. vrste 38 K, II. vrste 32 K, testenine I. vrste 56 K, II. vrste 48 K.
+ Nova ruska valuta. S 1. okt. so izgubile vsako vrednost bankovci ru-
— Izrednega kongresa drž. nameščencev v Beogradu se udeleži poleg že navedenih delegatov tudi g. Benedičič, detektiv v Ljubljani, kot zastopnik vseh strokovnih organizacij neuradni-ških skupin.
— Prva mednarodna razstava časopisov v Pragi. V mesecu decembru t. 1. prireja novinarsko podjetje A. J. Pav-lik spol. Praga II, Vodičkova ul. 41 pod protektoratom društva čeških žurnali-stov prvo mednarodno razstavo v Pragi. Vsled tega se obrača imenovana tvrdka z javnim apelom na uredništva vseh časopisov, političnih, strokovnih, beletrističnih itd. s prošnjo, da odpošljejo svoje časopise in revije na zgoraj navedeni naslov. Ker pa je v interesu slovenske javnosti in tiska, da bi bil dostojno zastopan, upozarjamo naše merodajne kroge na razstavo in jih pozivamo, naj prošnji ugodijo.
— Spalni vozovi! Pisarna Wagons-lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31, tel št. 106, nam javlja, da vozijo spalni vozovi redno vsaki dan i. s.: Ljubljana-Zagreb-Beograd brzovlak, ki odhaja ob 16.10 uri iz Ljubljane, i. s. ima spalni
Tretjina nas je ostala onkraj mo-dro-belih-rdečih mejnikov, kjer jim režeta kruh fašist in volksverovec, ostanek, obsekan in oplenjen je pa ostal osupel tu ter do zadnjega veroval in upal.
V	svoji čistosti in poštenosti je upal samo dobro, lepo, kajti jetnik v ječi ie že pozabil na to, da živita trpljenje in zloba tudi zunaj tesnega zidovja. V ječi je delal in garal, a komaj so padle z njega verige je bil oplenjen od svojih lastnih sinov, ki so čakali pred vrati ječe kakor hijene, da mu skočijo za vrat.
In sedaj mu sede za vratom ter mu pijejo kri, uničujejo njegove zadnje sile.
Kaj res ne bo konca, kaj res ne vlada sveta več Nemesis? Bič in škorp-jon, laž in zlato tele, to je signatura današnjih dni. Davi, uničuj, kradi, goljufaj in laži, pa boš med prvimi, ki se svetijo danes na prestolih in režejo kruh temu ubogemu, že stokrat oplenjenemu, tisočkrat križanemu in milijonkrat prevaranemu narodu, ki se poti in strada Po tehle solnčnih slovenskih gričkih.
Jesen je vsenaokrog, mrtvaški dih diha narava in mrtvaški dih dihajo srca. Pa — še dihajo, še, še, še in ne bodo i^ahnila še zadnjega. Mine jesen, minila bo tudi zima, ki se nam še obeta, a potem zasije solnce zopet, velikonočni zvonovi zapoio in obhajali bomo vstajenje in osvobojenje: tiste, ki čepe danes za našimi vratovi, pa, ne samo tiste, temveč tudi vse one, ki jim kakorkoli pomagajo, bo pa zadelo narodovo prokletstvo in maščevanje. Da, proklet-stvp in maščevanje kliče že danes ves narod nad njihove glave, prokletstvo
skega carskega režima In provlzorn® vlade, serije in zadolžnice državne blagajne, kuponi procentnih papirjev, posojilo svobode, bankovci iz leta 1918, papirni denar iz let 1919 do 1921 In to od 1 do 25.000 rubljev in zadolžnice na belem papirju za 5000 rubljev iz leta 1922. Od 1. okt. t. 1. velja papirnat denar iz 1922 izvzemši bankovce po 5000 rubljev, zadolžnice iz leta 1921, v vrednosti enega, 5 in 10 milijonov rubljev, zadolžnice iz leta 1922 v vrednosti 10 tisoč novih rubljev, t. j. 100 milijonov starih, papirnat denar po 50 in 100.000 rubljev izdaje leta 1921. Pred kratkem se je vršila v Rusiji konferenca zastopnikov valutnih borz, kooperativnih bank, državnih trustov in privatne trgovine ter industrije. Zedinili so se v tem, da se more sedanji ekonomski položaj Rusije izboljšati samo na ta način, da se uvede nova močna valuta, ki jo bo Evropa priznala. Papirnati denar j« izgubil vso kupno moč.
H* Zabrana Izvoza bencina. Romunska je prepovedala od 9. L m. izvoz bencina iz države.
+ Deficit češkoslovaških železnic bo znašal v tekočem letu okrog 1000 milijonov Kč. To je za 360 milijonov več kakor v pretečenem letu.
+ Konferenca Južnoevropskih železničarjev, ki bi se imela vršiti še 15. maje t. 1. v Veneciji, se bo vršila tekom prihodnjega meseca. Konference se bodo udeležili tudi predstavniki naših železničarjev.
-f- Izvozna carina na moko in otrobe. 25. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca, v kateri se je razprav^alo o reviziii izvoznih carin na moko, Ih otrobe. Konferenca se je vršila na tai-cijativo zveze mlinov.
+ Nov kovani denar. Vlada je pooblastila finančnega ministra, da da kovati nov denar in sicer za 21 milijonov dinarjev nikljastih novcev po 25 para in za 13 milijonov dinarjev po 5 in 10 para. Finančni minister bo odredil, koliko se ima kovati novcev po 5 in koliko po 10 para. Komadi po 25 para se bodo delali iz zlitine kabronita (75% bakra, 25% nikla), komadi po 5 in 10 para pa iz game.
voz od Zagreba drž. kol. dalje, Ljubija-na-Dunaj brzovlak št. 10, odhod is Ljubljane 0.32 uri, Ljubljana-Trst brzovlak št. 13, odhod iz Ljubljane ob 24. uri, Ljubljana preko Trsta v Pariz S. O. E., vsak odhaja vsaki dan iz Ljubljane ob 15.50 uri. Pri vseh go raj navedenih spalnih vozeh je prvi razredi Vsa pojasnila, kakor tudi predprodaja železniških kart za tu- in inozemstvo V gornji pisarni.
—	Amerikanska nevesta je vsekakor Franja Kovač iz Ihana. Ona je natnreS v nekem ameriškem časopisu čitala ženitne ponudbe. Brž je vzela »pero v svojo desno roko« in napisala kar dvema kandidatoma, naj ji pošljeta vozni listek in seveda tudi gotovo štev ilo dolarjev. Prefriganka ie kmalu nato prejela iz Amerike od enega 10, od drugega pa 80 dolarjev. Ko je imela to lepo vsotico v rokah, je pokazala Ameriki — figo. Toda vse pride na dan in tako bo Francka za to figo sedela 6 mesecev r ječi
—	Smrtna kosa. Na Brodu pri St Vidu je umrla gospa Marija Cesea. —
V	Zagorju je umrl posestnik in gostilničar g. Ignacij Bajcar. N. v m. p.I
nad njihove žene in otroke in otrok otroke.
Tudi sovraštvo ie lepo, če prihaja iz
čistega srca.
KOSTA VOJ ANO VIC:
Ljublianski izprehodl.
O svobodi so pisali že največji duhovi in mnogo so pisali, jako mnogo. Takrat je svoboda še veliko pomenila, bila je kakor zlato jabolko, po katerem je vse hrepenelo. Toda zlatega jabolka so se polastili duševni pritlikavci in pričeli so z njim branjariti. In takrat je bila svoboda zapravljena; kdor se je bolj za* grizel vanjo, se je bolj dušil v njej ter Je skušal še druge omrežiti, zaviti, oplesti in omamiti da je ostala od svobode samo še beseda, ničvredna znamka, in ko maj zavesten spomin na resnično, dejansko svobodo...
V	ljubljanski socijalni demokraciji se vrši že dolgo zanimiv razkrojevalnl proces. Socijalna demokracija je bila pred desetletji po vsi kulturni Evropi očarljiva znanilka svobode in pod tem geslom je zmagovala. Spoznanje je prišlo prehitro, pod nesrečno človeško roko je ta svoboda okostenela in kot hladen, negibljiv okostnjak je legla na one, ki so prinesli blagovest. Ljubljanska organizacija socijalne demokracije Je le mala sličica velikega umiranja te stranke po Nemčiji, Franciji in ItalijL Gospod Etbin Kristan je svoječasno veliko in lepo govoril, nato je odšel v Ameriko in se zopet vrnil v domovino, katero je pred kratkim zapustil, ker je dolarska valuta krepkejša in zapeljiv«j-
Politične vesti.
Dnevne vesti.
•— Za pokrajinskega namestnika za
»osno ln Hercegovino je imenovan Lj. Vulovlfi.
— 8 104. Ko Je pripravnik finančne kontrole pregledoval neko trgovino v ljubljanski okolici, ga je tam uslužbeni Alojzij K. nahrulil s smrkovcem ter mu zažugal, da ga bo oklofutal. Zato »prijaznost« mu je sodišče prisodilo 3 dni nagrade.
— Požar v pivovarni v Sisku. V torek ob 4. popoldne je izbruhnil v pivovarni v Sisku požar, ki je uničil podstre-Ije sodarske delavnice. Ogenj je nastal v sled tega. ker se je prevrnil kotel, v katerem so delavci kuhali smolo za mazanje sodov, vsled česar je nastala eksplozija ter zanetila streho. Posreči-
lo	se je požar lokalizirati. Škoda znaša okrog 100.000 kron in je krita z zavarovalnino.
— Nesreča z mlatllnim strojem. V Zabreženku so pri nekem kmetu mlatili žito in pri tej priliki je 13 letni deček Ciril Reven prišel preblizu mlatil-nega stroja, ki mu je odtrgal levo roko.
— Tatovi povsod. Pred par dnevi so se vozili štirje delavci s Hrvaškega domov. Ker so bili trudni, so v vlaku sladko zaspali, ko so se pa čei kratek Sas zbudili, so s strahom opizili, da jim je neznan tat pobral ves denar.
— Ukraden! uhani. V Ormožu sta bila nekemu ruskemu beguncu ukradena 2 zlata uhana z velikim rubinom, vredna enčetrt milijona kron.
Ljubljana.
*= Automobnnl promet na pokopališče. Automobilna Frometna d. d. v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo vozili za časa praznikov, t. j. v nedeljo In torek ropoldan in sredo celi dan, autoomnibusl iz mesta na pokopališče. Postajališča: kavarna Evropa, mitnica na Vidovdanski cesti, ob mitnici na Zaloški cesti pri sv. Petra cerkvi. Cena: Od kavarne Evropa na pokopališče ali obratno D 5.—. Od Vidovdanske ceste oz. Zaloške ceste na pokopa-1155« ali obratno D 4.— za osebo. Vozilo se bode vsake pol ure.
*= Značilno. Očividec nam pripoveduje: Bil sem v neki ljubljanski manu-taktumi trgovini. Istočasno se je nahajala v trgovini tudi neka gospa, žena državnega uradnika. Cul sem, kako je milo prosila trgovca, naj ji vendar kreditira za en plašč blaga. Sveto je zatrjevala, da bo plačevala redno v mesečnih obrokih. Trgovec pa se ji je bridko nasmehnil in rekel: »Gospa, to je nemogoče. S:imi veste, da vsa ue-sečna plača, ki jo zasluži vaš pospod soprog, znaša komaj za polovico plašča. !n če mož d& par mesecev res \so plačo meni, s čim, vprašam vas, bo pa živela med tera vaša družina? 'Oprostite, dokler državnim uradnikom ne zvišajo njihovih beraških plač, vam pod nobenim pjgojem ne morem kreditirati!« — In gospa je žalostna zapustila trgovino. t;es, daleč smo prišli.
= Nova lokarna v Ljubljani Mr. Ph. R. Ramor je otvoril lekarno na Mi-kloičevi cesti 36 tik glavnega kolodvora. Opozarjamo na tozadevni današnji oglas.
= Požar v Komenskega ulici it 26. Ob peti uri 38 minut zjutraj je bil alarmiran mestni gasilski urad, da je izbruhnil požar. Čuvaj na gradu je dal zna-
menje z dvema streloma. Na lice mesta je takoj odšla mestna poklicna gasilska straža, ki pa je stopila le deloma v akcijo, ker so donuči požar pravočasno lokalizirali Pod stopnjiščem, ki vodi v podstrešje je bil spravljen pepel v neki posodi. V istem prostoru so bile razne cunje in nekaj drv. Ogenj je vžgal stopnjice, ki so zgorele ter vrata, ter prešel v podstrešje. Požar je začutil tamkaj stanujoči dijak, ki je slišal zjutraj okoli pete ure prasketanje in pokanje v kuhinji ter opozoril stranko na to Na alarmne strele se je takoj odzvalo ljubljansko prostovoljno gasilno društvo.
— Koni 7. vozom vred je bil ukraden včeraj dopoldne na Vodnikovem trgu posestniku Babniku iz Viranka. Babnik ima preko 20.000 kron škode. Storilcu so že na sledu.
— Da ne bi zmrzovali, so se začeli razni dolgoprstneži v zadnjem času zelo zanimati za obleko. Tako je bil 26. t. m. iznad vrat trgovine Franc Lukiča Pred Škofijo ukraden črn dežni plašč s kapuco vreden 2800 kron, v Novakovi gostilni v Stepanji vasi pa gozdarju Zajcu rujava pelerina s kapuco, vredna 1600 kron.
= Večni ženin v luknji Vrtnar Alcjzij Mušič je posebne vrste »ptiček* ki je mnogim možitveželjnim deklicam peval na uho pesem o sladkem in srečnem zakonu. Ta pesem je trajala dotlej, da semu je posrečilo svojo Žrtev okrasti, ali na kak dragi način izvabiti iz nje ves prihranek. Potem jo je zapustil in poskušal svojo srečo drugje. Sedaj je te njegove »pesmi« konec. Večni ženin bo odpotoval — ne na ženitovanje — ampak za 15 mesecev v težko ječo.
= Oj ta prešment;:na ljubezen! Pred TišlerjSvo gostilno v Kolodvorski ulici je v četrtek ponoči streljal v zid neki Gustelj Jeršek. Ko ga je vsled tega prijel stražnik, je Jeršek skesano izpovedal, da se je mislil iznebiti, ker ga je zapustila njegova »punca«. Na vprašanje, zakaj je potem streljal v zid, je odgovoril, da je poskušal, če revolver dobro funkcijonira. Stražnik je Jerška odvedel na policijo, kjer so mu odvzeli samokres.
— Kluo »Ideal« v Ljubljani predvaja fantastični film v dveh delih — I. del od pondeljki. do srede, II. del od četrtka do vštevši nedelje » K a b i r i j a « ali »Boj zn svetovalo gospodarstvo.« Film je delo večletnega truda, tako v naravnih posnetkih kakor v tehničnem oziru. Dejanje vrši se v III. stoletju v bojni dobi Rima napram Kartago in je eden največjih filmov, ki so do sedaj izšli. V tehničnem oziru je osobito pomembno: izbruh Aetna, razpad palače Battona, razprk zemlje in so posnetki povzeti ob izbruhu Stromboli v letu 1913. Seuzacijonalen je tudi prehod Hanibala črez Alpe s sloni in kamelami črez lednike Simplona, po^r vojnih ladij rimske mornarice pri Syrakus, obleganje trdnjave Syrta, p<v'pr vojnega ležišča Syphax. V tem filmu igra na na tisoče osobja in to delo ?koraj nad-kriljuje filme: »Zadnji dnevi Pompeja« in »Quo Vadiš«.
Maribor.
Sreča v nesreči V neocijo se je precej pozno vračal 321etni Novak po strmi ruški cesti domov v Limbuš. Nosil
Je poln nahrbtnik z vinom In žganjem
napolnjenih steklenic. Ker pa je imel tudi glavo precej napolnjeno z vinom in žganjem, mu je na strmi poti izpo-drsnilo in mož je padel in se valil do tretje ceste navzdol. Pri tem »potovanju« si je močno razbil glavo, toda steklenice so ostale vse cele.
Pokvarjen mladič. Komaj 171etnl Dominik Lavrenčič prav rad popiva, lazi za dekleti in je tudi zelo bojevit. 22. julija je sunil lastnega očeta s kolom v prsa in mu nato vrgel kamen v glavo, ter ga na ta način lahko poškodoval. Vsled te svoje surovosti je bil malopridni sin obsojen te dni na dva meseca ječe, ki jo je moral takoj nastopiti, ker je oče izjavil, da ga doma ne potrebuje.
Celie.
Mestno gledališče v Celju. V torek, 31. oktobra drugo gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča. Vprizori se H. Ibsenova štiridejanka »Hedda Gabler«. Poslovenil V. Mole. Igro režira Fr. Lipah.
Mestni magistrat celjski objavlja razglas, ki prinaša pojasnilo glede povišane carine na posamezne izvozne predmete oziroma o ukinjeni carini na živila, ki se uvažajo v svrho pobijanja draginje.
Proštov, ga*, društvu v Gaberju je gostilničar g. Pristovšek na Sp. Hudinji podaril dobiček svojih dveh veselic v znesku 1390 K.
Dogotovljera je prezidava bivše Jet-ntinice na dvorišču mestnega magistrata. V torek, 31. t. m, se v te prostore preseli iz Vrvarskj ulice policijski oddelek okr. glavarotvp.. Hišo, katero je imela zasedeno policija, se bo prodalo stanovanjskim svrham.
Policijski urad v Celju v torek 31. t. m. radi selitve uradnih prostorov ne bo uradoval.
Konfekcijsko Lgcviuo je opustil na Spodnji Hudinji v celjski okolici trgovec Zalokar. .
Za nadučitelja na deški okoliški šo-
li	v Celju je imenovan g. Fran Vogl&r.
Z zlato kolajno odlikovan je bil od cenilne komisije na mariborski obrtni razstavi celjski krznarski mojster g. Martin Orehove.
Polkraiissa,
Žiri. Tu se je vršil v nedeljo, 22. okt. ustanovni občni zbor »Kola jugoslovanskih sester«. V šolskem poslopju se je zbralo mnogo zavednega narodnega ženstva, kar nas prepričuje, da bo naša podružnica ravno tako uspešno delovala, kakor vse druge podružnice tc humanitarne in narodne ustanove. V prisrčnem govoru je pozdravila zbo.o-valke s. Mira Engelmanova od glavnega odbora v Ljubljani. Posebno so se nove »Kolašice«, katerih se je vpisalo v društvo 55, zanimale za ustanovitev gospodinjskih tečejiv. Sklenilo se je ustanoviti tudi pevski zbor. Želimo mladi podružnici kar največ lepih uspehov!
Zagorje ob Savi Zagorje v zadnjem času zelo napreduje. Sredi decembra dobimo električno razsvetljavo, zato je vendar enkrat že načel cestni odbor popravljati naše ceste, da ne bodo v električni razsvetljavi izgledale, kakor kaki strelski jarki. — Da se odpomore stanovanjski bedi, bo najela občina poldrugmilijonsko posojilo in postavila
na svojem svetu stanovanjsko hI3o za
12	družin. — »Trboveljska* zida hišo za pet uradniških družin in dve hiši za cca. 12 delavskih družin. Toda kaj se bo to poznalo pri 150 prosilcih, ki so primorani, stanovati po raznih luknjah itd. Izredno veliki smisel za socijalni položaj svojega nameščenstva so pokazali gospodje pri ravnateljstvu družbe s tem, da so vložili protest proti odločbi stanovanjske komisije, ki je nakazala nekemu uradniku z 9 otroci (vsa rodbina šteje 12 oseb), ki je dosedaj stanoval v neki kuhinji z celih 25 kvadratnih metrov površine, že nad tri leta prazno stanovanje v hiši bratovske skladnice.
Škofja Loka. Pri nas vlada splošno začudenje, kam gre denar za ceste. Te so v takem stanju, da le z veliko težavo priplavaš po visokem blatu, preko lukenj in jam do kolodvora. Oni, ki so poklicani, da bi vzdrževali ceste, sc seveda vozijo v kočijah in jim ni treba gaziti blata do kolen. Merodajni faktorji zganite se, da ne bo Škofja Loka kar naenkrat odrezana od celega sveta.
Žužemberk. Pišejo nam: Žužemberk napreduje. Pa ne morda trg sam na sebi. ampak tukajšnji trgovci s cenami. Samo en primer! Neki tukajšnji trgovec je prejel pred nekaj dnevi pletene steklenice, ki jih je prodajal zjutraj po 130 kron. opoldne istega dne po 160 in zvečer pa že kar po 230 kron! Ravnotako je z drugimi Življenskimi potrebščinami. Moka št. 2 je še vedno po 29—30 kron. Drugič vam pošljemo imena teh pijavk in oderuhov. Treba bi bilo velike metle, da se napravi red!
Sokolstvo.
Sokolsko društvo Ljubljana II priredi na praznik ujedinjenja dne 1. decembra 1922 op V28. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so: telovadni nastop, predavanje, pevske in godbene točke. Vstopnina za osebo Din 10.—, za otroke Din 5.—, za člane Sokolskih društev v predprodaji pri br. Milko Krapežu, urarju, Jurčičev trg po Din 5.—.
GlesfaiiSče in glasba.
Pevci! Danes dopoldne ob 11. uri pevske vaje za tenorje, ob tri četrt na
11.	uro za base ljubljanskih v »Zvezi« včlanjenih zborov v pevski dvorani Glasbene Matice. Nove nagrobnice! Vsi in tečno! — Odbor Zveze slovenskih pevskih zborov.
Ženski zbor Moravskih učiteljic iz Brna, ki nastopi v nedeljo, dne 5. novembra v dvorani hotela »Union« šteje 30 članic pod vodstvom gcnijalnega dirigenta prof. Vacha. Zbor je do sedaj v dobi 10 letnega obstoja nastopil v 80. koncertih in dokazal, da S3 da z ženskim zborom doseči ravno tako lepe uspehe, kakor z moškim zborom, kajti krasota in milina ženskih glasov je isto veliko vredna, k^kar vznešena moč moškega zbora. Ženski zbor sicer ne vpliva na poslušalca po svoji moči, vendar pa ga popolnoma pritegne nase vsled svoje miline in ljubkosti Sedeži za ta koncert v predprodaji v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Marionetno gledališče. Danes ob 15. in 18. uri se igra poslednjikrat v tej sezoni »Prolog« in bajka v 6. prizorih:
»Kraljevič Rožencvef iti efface**
lijana«.
Em« Adamič:	Mladinsko
Enoglasni zbori in samospevi , ^ virjem. Izdala in založila UČiteljs ^ karna, 1922. Cena 30 Din. — Zve^rlii. lični obliki velike četverke in 2 nalno štiribarvno risbo na n strani vsebuje na 40 straneh & . glasnih pesmi, ki jih je sklaclatei.! mič izlil iz neizčrpnega zaklad globoko čuteče glasbene duše 1	^
delil v dva dela: 1. Otroci matefl-j v pesmi, ki naj jih pojo ntlaoi P ^ zboru ali posamezno - in II. Mau ^ kom — 12 pesmi, ki naj jih P« ^ odrasli. - Ta zbirka je razveseli^ jav na glasbenem polju in . «tera-prirastek v slovenski glasbeni turi! Hvaležni smo zanje I?ar # pa skladatelju Adamiču, v drugi vr tudi Učiteljski tiskarni, ki jih J® ^ žila in jim preskrbela tako dajo. Tovariši! Najtoplejše pripor
St,
skB'
v nabavo to zbirko, ki bo jak° došla v šoli in pri šolskih pr*re f ^ Zato pridno sezajte po nji, dok« kaj zaloge, ki ni ravno velika^
Drmsfvesie vesti.
Dramatični odsek »Bratstva4
cuje za ponedeljek ob 8. uri ses ^ vseh članov, ki so sodelovali Pn * minu«.	^
Otvoritev plesno sezone hao ^
uradništva pod pokroviteljstvo*"^, ravn. Tykač-eve in častnega ga komiteja, prične v soboto, novembra v veliki dvorani Naro ^ doma ob 20. uri s sodelovanjem Dravkse divizije. — P. n. bivše P° ^ nike plesnih vaj uljudno vabimo«^, nas počaste z obilno udeležbo. »S y plesne vaje vsako sredo ob 20. _velJ. veliki dvorani Narodnega doma. tuelne informacije daje »Zveza bf 1 v uradnikov Jugoslavije, podružnic* Ljubljani«. Odbor.	^
Šport in turistB*
Ilirija : Slovan. — Na športnem P ^ štoru Ilirije pred drž. kolodvorom* vrši danes ob 15. uri nogometna te med Slovanom in kombiniranim štvom Ilirije. Slovan je bil pred 1® sen lokalni tekmec Ilirije. Pre* * leto je nazadoval vsled Izgube sV najboljših igralcev, letos pa zopc* ^ napreduje in ni Izključeno, da ^oS ^ spomladi zopet prvorazrednost. deževnem vremenu tekma odpade-
DANES ATLETIKI, CELJE : PRIMORJE OB 15. NA lORlS PRIMORJA, DUNAJSKA
Pletene jopice
rokavice, nogavice
po iliil mi pii:
OinlioviG n.*! So®
Ljubljana, Mestni trs
ša kakor jugoslovanska svoboda. Gospod Anton Kristan je odšel med veleposestniške ekonome, ki računajo s težkimi milijoni. Rodbina Kristan je zapustila svoje duševne otToke v Ljubljani In v njihovem varstvu tudi že dokaj posušeno svobodo. Njuni otroci so pričeli v Imenu svobode neusmiljeno čistiti svoje vrste. Kdor ne plača strankinega davka: hajdi na cesto, kdor ne misli tako kakor pet ali šest mož krajevne organizacije, ne pozna discipline: na polje z njim v imenu zlate svobode. Sedaj je ostala samo še rodbina Bernot, ki ima svoje oficijelno naziranje, mili-metersko natanko umerjeno svobodo, ki sega prav do črevesnih in želodčnih sluznic. Nekoč pa se morda zgodi, da tudi gospoda Bernota postavijo na svobodo in takrat ostane samo še dr. Milan Korun, ki Je neizpodbitno telesno in duševno najzmožnejša sila, da ostane čuvar svobode, ker sigurno najbolj pozna ves dvomi ceremonijel, ki je potreben za očuvanje tako dragocenega bitja kakor je svoboda...
Svoboda? Družinski oče jo pusti v družini, nekdo drugi Jo zapravi pri gostilniškem omizju, tretji v večjem družabnem krogu, tam oni Jo je izgubil v ljubezni in najbolj gotovo Jo Izgubiš v stranki, ki je vedno nasilna, toda pretkano, nalahko, da se niti ne zavedaš. Komaj pogledaš naokoli in že nimaš več svoje misli, svoje želje in svojega hotenja, avtomat postaneš, tvoj sosed misli mesto tebe ln ti za njega. Le krepkejši duhovi m najmočnejše energije morejo doseči osebno, individualno svobodo, toda takrat plane celota po njih, ker sovraži Izrazitejšega poedinca. Pojav dr. Ravniharja in še marsikoga drugega v našem političnem življenju mi Je psihološko popolnoma razumljiv. Vsakdo naj sam napravi ta-le poizkus: Otresi se poljubne družbe, v društvu, v
organizaciji ali stranki zagovarjaj svoja načela, plavaj proti vodi in kmalu boš posebnež, nergač In po potrebi tudi neznačajne?., uskok ali colo izdajalec. Ako uveljavljaš svoje nazere v družini ali — to še prav posebno — napram svoji ženi, boš v najugodnejšem slučaju brezobzirnež ali surovež. Taka je približno svoboda v vsakdanjem življenju in podobno razmišljevanje je privedlo morda tudi gospoda Bernota, da je prišel do prav samoniklega pojmovanja svobode, ki jo že nekaj časa s prav posebnim zanimanjem opazujemo pri njegovih organizacijah. To pot je še boli originalen kakor takrat, ko je tako zapeljivo govoril o pšenični valuti...
Gospoda ministrskega predsednika Pašiča sem prvikrat videl letošnje polletje na balkonu ljubljanske univerze. Nedeljski pomenkar v »Jugoslaviji« je sicer že lepo pisal o ljubljanskih bradah, toda na najlepšo jugoslovansko brado, ki jo pozna ves kulturni svet in je v posesti gospoda Pašiča, je oči-vidno pozabil ali jo pa še ni videL Neizbrisno mi je ostala v spominu, a do globokega spoznanja, da jo gospod Pa-šič tudi res zasluži, sem prišel še-le zadnje dni, ko sem čital presenetljivo vest Iz ministrskega sveta, ki jo Je sporočil predsednik veselo presenečenim gospodom ministrom, da namreč dobimo — panteon za trideset milijonov. Ce frnajo panteon Francozi, zakaj bi ga ne imeli tudi Jugoslovani? O najnujnejši potrebi take stavbe smo prepričani vsi, tudi protidržavni elementi. Zakulisna borba za panteon se je že pričela. Centralisti hočejo, da ga postavijo v Beogradu na Kalimegdanu, slovenski avtonomisti in separatisti pa bi ga radi spravili na naš prelepi Rožnik, odkoder je najlepši razgled po slovenski domovini. Svojo zahtevo utemeljujejo zlasti s tem, da imaio v Beogradu že gospo-
da Pašiča in Puclja in je v Sloveniji procentualno najVeč narodnih mučenikov, skoraj več kakor navadnih državljanov in temnih elementov. Narodnim mučenikom in za domovino zaslužnim možem pa bo panteon v prvi vrsti namenjen. Kdo je narodni mučenik? Kdor je od dolgočasja zazdehal, ker niso Avstrijci že prvi dan vojne pohrustali Srbije, je danes narodni mučenik, komur se je ustavila karijera tik pred durmi gospoda Frana Josipa, kdor je pridno nabiral avstrijska vojna posojila, dasi ga ni nihče silil in je pri tretjem litru vina morda samo mislil, da naj Srbija zmaga — sami narodni mučeniki, ki bi danes radi udobno živeli od svojega mučeništva. Za državo najbolj zaslužni pa bodo med Slovenci oni in teh je tudi nekaj, ki bodo slovesno izjavili, da Slovenci sploh niso nikoli eksistirali in da tudi ne eksistirajo, ker se jih je Avstrija samo — izmislila kakor Cehe in Poljake. Gotovo bi bilo umestno, če bi država te mučenike in za domovino zaslužne može na ta način podprla in jim skazala svojo globoko hvaležnost in udanost, da bi določila posmrtno mesto
v panteonu zanje in njihove potomce do petega kolena, česar ni podcenjevati, ker so pogrebi danes silno dragi. Panteon bi bilo treba razdeliti v več oddelkov, in sicer za radikale in demokrate, dalje poseben oddelek za spokorjene protidržavne elemente Iz vrst zemljo-radnikov, klerikalcev, republikancev in zagrebških kongresistov, za kar jim je dal najlepšo spodbudo radičevski poslanec gospod Hfiusler, v podstrešje pa bi lahko polagali okostnjake onih državnih uradnikov, ki bodo iz ljubezni do ujedinjene domovine pomrli od gladu. V to svrho bi morali takoj ustanoviti posebno ministrstvo za posmrtno oskrbo narodnih mučenikov in za državo zaslužnih mož. Ministrstvo naj bi prevzel
nevtralec in sicer najbolje gospod Šap-la, ki je že sedaj ravnatelj ljubljanskega pogrebnega zavoda in ker pri nas brez pomočnika ne gre v nobenem ministrstvu, bi moral postati njegov upravni pomočnik gospod Fran Govekar, magi-stratni nadsvetnik, pisatelj, žurnalist in bivši predsednik .'»Samopomoči«, M bi imel predvsem nalog, da bi pisal otož-no-sentimentalne nekrologe za umrlimi narodnimi mučeniki In za državo zaslužnimi možmi, ki bi dobili brezplačno mesto v panteonu na Rožniku. Ta pomočnik bi tudi zaupno zbiral vse potrebne podatke o življenju in delovanju še živečih panteonskih kandidatov...
Za vse one, ki so resnično trpeli in delali za domovino, pa itak ni potreba državne oskrbe, ker si navadno satni pomagajo tudi v težkih dneh ter navadno — molče.
Že zopet stara pesem! Trije ali eden? Nekateri ljudje si pri nas kar manejo oči, ko začujejo, da smo Slovenci — tudi narod. Tako so se reveži že uživeli v svojo izmišljeno teorijo o enem narodu — v Avstriji so ob vsaki slavnosti dejali, da smo — vsi Avstrijci —da že več ne ločijo resnice od laži. Saj teoretično lahko proglasim ves človeški rod za en narod, če bodo le ljudje hoteli — verjeti. In vendar bi bilo toliko prav lepih dokazov za tako teorijo: vsi ljudje irnajo po dve roki in nogi, vsi po eno glavo, če je tudi ta ali ona nekoliko debelejša, ta ali ona nekoliko brihtnejša ali neumnejša in še nešteto drugih dokazov bi govorilo za teorijo, da je človeštvo en narod. Toda priznati je, da vsak konj lažje vleče en voz kakor tri, kar pa ne pove, da bi ne bilo mogoče peljati treh vozov v isto smer. Ce ne more speljati en konj, bom pač upregel tri in močne, nikakor pa ne bom morda zato razbil dveh vozov, ker sem si slučajno zabil v glavo, da hočem
------------------------------------------d»
peljati le en voz. Nerazumljive' pri nas nekateri ne morejo aksioma da tudi najduhovitejša * /Ji skoprni v nič kadar zmaga re , nrŽ4' delajo to namenoma ali v zmoti? va mora biti zgrajena samo na f ^
Gospod urednik! O ljubiJa°s^pis**
činskih volitvah bi vam lahko ^ m napolnil vsaj dve številki. pre-bodo pisali drugi in najbrž nino* jjn* več in ker imam v zadevi čisto j nazore, bom molčal. Vsa znaifl^ $ež žejo, da svojih častitih slovensK ^tiU* in navad za sedaj še ne botao °'g pri-ker streljanje in psovanje se i* el»' čelo na vseh straneh z največ^ o*-norn. To bo čedna slika naše J
ljane tja do začetka decembra*
to prebral, bo lahko Pn |0h nis ^
vse LU	uu ioiuvu - j.
pričanja, da v našem mestu SP1 poštenega človeka. Ali bo kai Za svojo osebo bi najrajši P] šest tednov...	,	s*
Velikega slavlja v Kutnanov ^ nisem udeležil, dasl me je ze iri da P Ljubljanski občan sem, zato ve ’ tudi mene zastopal dr. MU™” sp kot odposlanec občine. O	^
ne vem ničesar dobrega ah si njegove gledališke kritike pr i* poznam, dalje njegovo leP°, hna om
pa brado, ki je čudovito pod ^jg. ki je v lasti gospoda Adolfa ^ ^ 4*0« Tega gospoda srečam sk.ora*VnV v vo* ko stopa samozavestnih kora	kie^
galno hišo na Kongresnem prebiva njegov prijatelj m p dr. Žerjav.	.	„e	ln	s*
Ljubljana že dva ™ese^lonil še f potaplja v vodi in blatu.	dniK, d*
sem, zato upam gospod	^ 0sus>
vam zopet kaj naplse”J’	^
sedanje ljubljansko solnce.. k
Okrožni zdravnik
Enkratna objava 1% din.
j| Piiporočalo se sledeče tvrdke
na debelo se išče za Slovenijo prvovrsten, podjeten in vpeljan
J.KA. Rtu Mčvanja ogl.
kisline. Vsaka potrata izkliuisna. Popolno jamstvo. Razpofilja proti povzetja S. KOKKGUT
Wlen XIX, Welnzing. 3. AbtS.
potnik
proti proviziji. Ponudbe na Anon. zavod DRAGO BESEUAK, Ljubtiana
Sodna ulica št. 5.
Sprejmem
3. Reiner. Zagreb
Nlkoltteva ulica br. 14 — Telefon 23—55.
Specijelna torta
9Sm|SWBWikuiiUH w»#isaiw jMgvviv ■ hiruuiu uimhmui« ■ “J—
preje ..Kranjska deželna banka"
Javlja, da bo pričenil z dnem 1 novembra 1922 obrestovala stare In nove
u!ap na knjižice s tistimi 5°|o obresti.
Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti tri* ali Šestmesečni odpovedi.
J kavcij o v malo gostilno v Ljub-feii. Naslov v upravi tega lista
Obrtna hranilnica in posojilnica
Kranj (krojaški oddelek) -----------
se priporoča za naročila:
Stalno sortirano skladišče vseh vrst pletenega in vezanega blaga.
Solidne cene! Samo na telo. Hitra postrežba!
Usnjate obleke
M |f\«. »|	#111	II	v	i	v	.	t	|
^oJke (obleka, hlače, čepice) ter damske iope. — Cene zmerne, delo solidno.
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska nadjetja in razpečava:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
Nova lekarna v Ljubljani
'Ur. Ph. R. RflMOR vljudno naznanja, da je otvoril
novo lekarno
 Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 36 v neposredni
bližini glavnega kolodvora.
Oddaja zdravila tudi članom bolniške blagajne. — Po-^no pripravno za one, ki se jim mudi na kolodvor.
amerikansko blago štev. 43, še nič obrabljene, proda za K 3000’— R* Brovet, Trebnje, •eeoe« •©*©••©
Rezervni zakladi
K 6,500.000*-
Delnlška glavnica
K 20,000.000*-
Največji davki,
katere plačate Vam nastanejo. ako ne gledate na to, kje nakupujete,, zgubite denar In imate poleg tega večkrat Se sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanim katalogom tvrdke H Suttnei (imetnik Henri Malre) v Llubllani, Mestni trfl 8. Ta Vam svetuj® resnično dobre ure. spe-ci/alne znamke ..IKO" 12 lastne tvornice v bvlcl. kakor tudi druge dobre žepne ure. la pest ne ure. svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, ne* mi2no orodje, krstna in birmska darila In vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi pornbne predmete, kakor n pr. škarje. no*e. britve, lasestrižne in brtvške stroje,
,	steklorezce. doze za tobak, svaltice in
smodke, nežigače In denarnice kupite U	dobro in ceno pri tvrdki
“. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Llubtian! št. 8.
wnwnffls:!""w.m7- RmmnminninnminiKKiininminiiHiPngariinimi
==: IVAN IAX IN SIN sss
UUBUANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2,
Šivalni stroji,» stroji >. pletenje
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Pisalni stroji ..ildler**. Kolosa iz prvih tovarni
Dfirkop
<niminill‘i:'li";'
3S1
3Bi
jadranska banka- Beograd.
Delniška glavnica; Din 60,000.000.
Podružnice i
Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg n o vi Jelša
Rezerva: Din 30,000.000,
Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
amerikanski oddelek.
J	Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York C?ty.
BANKO YUGOSLAVO DE CH1LE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir.
&
©
S*	najboljše
J6| kakovosti v sodčkih vsake veličine In prisino
štajersko čebulo
laspošilja v vsaki množini "**
S
Išče se lokal o LjuiiP
rnflltf
primeren za kako trgovino, na razmeroma pr°
nem kraju. Ponudbe ood „lokaI“ na upravo
L SOT, krznarstvo
l \ u b I j a n a, Gradišče štev. 7*
Priporofa zalogo lastnih krznarskih iideli^
tSr lisičje M u lurmoderuBjšili barunh. j«
Kupuje in sprejema v stroj, barvo in. popplao lavo vse vrste kože divjačine.
Cene
Sjire:ema tnoaemiziraniel
waffenrad.
e*
t
i
H. KUŠTRIN, umuTna:
Tehniško in. elektrotehniško podjetja Trgovina 3 tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumati^e. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Mardny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2=
Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta Štev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Jurčičeva trt. štev. 9. Telefon štev 133.
Beograd, Knez Mihailova ulica broj 3.
„£> O X A »OMEGA“
ure ure
za železničarsko službo.
F. ČUDEN
Liubljana
Prešernova ul. 1.
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED • AMERICAN - LINES • INC
prevaža potnike z na jnovejšimi brzoparniki preko:
Umi Mirnu in Homa
v New-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
SIMON KMETEC zastopnik za Slovenijo. Ljubljana. Kolodvorska ulica 26.
SINTA'
Splošna Industrijska \n trgovska družba z o.
LJUBLJANA. MSkžošifeva cesta 15
Z našega skladišča v Ljubljani nudift*®' dokler traja zaloga:
Podkove za konle „StyrIa“ kavice mlinčke Vile, lek ene* z 4 roglji 12” dolge Kladiva za gramoz CSchotterschlUseD Cveke za pete, v zabolib po 50 kg Svinčnike, znamke „Staedler”
#sPi!Ch“ kolesa.
Cene zelo ugodne S
EM»4n*e*U«XM
cma%u osama
i
i
:
9
Z
9
9
9
9
9.
Izvršujoč sklep konstruirajočega glavnega zborovanj* od 28. maja 1922 ter pozivom na
sklep seje ravnateljstva od 17. julija 1922 objavlja podpisani odbor s tem
Piv na vplal m lisijg delnic Jplonli ivtta S. t“
In to od Din 1,500.000'- na Din 2,500.000-z izdalo noih 100.000 delnic po nom. Din 100*—.
Emisija delnic se bo izvedla pod sledečimi pogoji:
1. Stari delničarji imajo pravico na vsako staro delnico po eno delnico nove emisije po tečaju od Din 100‘— po komadu, ter Din 10‘— vpisnine po delnici.
2. Z delnicami, katere po starih delničarjih ne bodo optirane, razpolaga Upravni Odbor na ta način, da jih prepusti subskribentom nove emisije, ki dosedaj niso bili delničarji ..Jugeslovenskog novlnskog d. d •• po nominali ter Din 15 — vpisnine po delnici, pri tem si Upravni Odbor pridrži pravo reparticije.
3. Delničarji, kateri žele izvršiti svoj* pravice opcije, dolžni so predložiti svoje stare delnice na prekolkovanje v času od 1. do 30. septembra 1922 in sicer pri onem denarnem zavodu, pri katerem so do sedaj Vplačevali za naše društvo ali pri enem od zavodov, pri katerem se vrši vpis sedanje emisije.
4. Vpisovanje nove emisije delnic „Jugoslovenskog novinskdg d. d." začenja S 15. septembrom t. 1. in traja do 31. decembra 1922.
5. Vpis in vplačilo nove emisije vršilo se bo na sledeči način: pri vpisovanju se vplača 50% od vsake delnice ter Din 10 — oziroma Din 15 — vpisnine po komadu; vplačilo preostalih 50 % mora sledeti najpozneje do 31. januarja 1. 1923.
6. Na položena vplačila se bo izdalo začasno potrdilo, a pri vplačilu celokupnega iznosa delnica društva.
Ta emisija je deležna dobička tekočega leta.
7. Za uplačevanje fungira: „Jadranska banka d. d.*, Beograd; „Prva Hrvafefca Stedioniea“, Zagreb; „Francusko-Srpska banka A. D.“, Beograd; „Hrvotska Eskomptna banka d. d.“ Zagreb; „S!avenska banka d. d.“ Zag rek; ’-igo sla venska banka d. d.** Osijek ter vse njihove podružnice.
ZAGIZEB, dne 5. septembra 1922.
....
Gjiai Oioi JhsoMos mm i i' v
z
9
9
I
©
©
I
©
9
©
©
©
miiiiimiiiiiiiiiiiuniiiimiimiiimiiiuuiti
ZOUPNO MESTO!
Višji častnik v pok., absolvent tehn. voj. akadem. na Dunaju, 38 let star imo-ien slovan., nem., in ital. jezika Išče primerne, če mogoče vodilne službe. Ponudbe pod: „Zaupno mesto*" na upravništvo.
iittitiiiniiinmnimintiiiiimmnmiiiiiiiii
AUTO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila.
Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
Zimske suknje
vseh oblikah in olike najboljše kakovosti
priporoča
po nizkih cenah
oblačilna industrija A. KUNC, UubUana
Gosposka ulica štev. 7.
Suhe gobe
in kitmno
kupuje
im E Ca,r;
Wolfova ulica 12.
«
©
i
1
.9
V
Bradbeno podjetje
a mi
Boboriiafa ul. 20.
se priporoča z a vsa v to stroko spadajoča dela.
••••**••• Zimska sezifa!
Velike množine Zimskega blaga ravnokar došle
Mestni trg E
••••••e«*
0
^9 sta Sila te oMefee V
ADAM in EVA
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame In otrok®
v trgovini	zL
o. bernatovic
Ljubi)atis, Mestai trg
Oglasi v „3ugoslaviii“ imajo velik uspeh!
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
izdaja »Jugosiov. oovinsko d. d.«.
T! a »Zvezna tiskarna*