Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 25. maja 1958
MARIBORSKI
Štev. 118. Leto XII. (XIX.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 f TcL uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. st. 11.409
99
JUTRA
99
CMD
Duh tujstva se v naših žilah še ni uplahnil. Potuhnil se je morebiti, usahnil pa ne. Vedno znova preži na naše duše, po katerih čuti tolike skomine. Vemo za* kaj. Preko naših trupel, naših duš gre pot k morju. Lepo je v tej zemlji, ki nam jo je usoda namenila: Marljivo ljudstvo, vinogradi, sadovnjaki, lepo obdelana polja. Bogastvo nad zemljo, pa tudi pod zemljo: Premog in druge dragocene rude. Tod tečejo evropsko pomembne silnice, tod se je v predvojni dobi razbesnel germanistični val, ki je pljusknil vzdolž južno železniške proge. V tisti dobi je naš rod, na katerega je zgrmel silovit pritisk raznarodovanja, potujčevanja ter vzgajanja janičarjev, izpričal svojo notranjo moč, svojo zrelost in odporno silo. Na barikadah žilave odpornosti je ponosno zavihrala zastava narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je zajela v svoj krog elito domoljubnega slovenskega izobraženstva.
Tudi na severni meji je zaplapolala zastava CMD. Tri leta po ustanovitvi CMD v Ljubljani so mariborski narodni veljaki in pionirji zgradili ob severni meji prvi iez germanskemu navalu: 1888 so ustanovili moško podružnico CMD v Mariboru. Letos poteka pol stoletja tega pomembnega dogodka, ki zbuja v nas spomine o črnih dneh, verigah, zaničevanju, mržnji ter nečuveni hudobiji, ki ji je bil izpostavljen naš rod, ko je v zdravi samoobrambi proti vsemu temu zadonel po valovitih Slovenskih goricah, ponosnem Kozjaku, šumnem Pohorju, rodovitnem Dravskem polju brambni klic CMD: Rešujmo naše duše.
V vztrajnem, sistematičnem organizač-nem delu je mariborska CMD v teku svojega polstoletnega narodu posvečenega snovanja pridno, neustrašeno vstavljala kamen za kamnom v naše severno obrambno zidovje, ob katerem so se odbile tuje skomine. Pred 30 leti je bilo, ko je narodno radikalno usmerjena mladina zanesla v vrste CMD novega poleta, zanosnega vzgona za družbine vzvišene cilje. Tista velika zmota, ki se je utiho-tapila ob prevratu med majhne ljudi, češ da je poslanstvo CMD dopolnjeno, se je kmalu razblinila, ko je kruta stvarnost sodobnosti izpričala ravno nasprotno. Ob stopnjevani pozornosti narod, manjšinam z druge strani, uveljavljenju sodobnih organizačnih metod, neprekinjenem miniranju naše nacionalne posesti in narodne zavesti je zorelo spoznanje, da je treba presojati naše obmejne nacionalne, kulturne, socialne in gospodarske proble-rro z izključnega vidika realnega tehtanja in motrenja. Sledilo je intenzivno delo zavednih pobornikov poslanstva CMD v Mariboru, med katerimi je v svetlem žaru zablestelo ime nedavno umrlega, nepozabnega dr. Ferda L a š i č a, ki je skozi dolgo vrsto let spretno in varno krmaril brod mariborske CMD. V prelepo
Londonski	tisk:
popustila, nevarnost pa še ni odstranjena
BERLIN, 25. maja. Nemški tisk prikazuje vprašanje Češkoslovaške tako, kakor da sploh ni bilo nikakšnega konflikta. Današnji listi pišejo, da ni Nemčija ničesar storila kakor Ie to, da je napovedala svoje zanimanje za usodo sudetskih Nemcev. Listi omenjajo angleški tisk, ki da je pripisoval sudetskemu vprašanju značaj prevelike nevarnosti.
RIM, 25. maja. Tukajšnji angleški poslanik lord Perth je vprašal zunanje ministrstvo, kakšno stališče zavzema Italija v češkoslovaškem vprašanju. Poslaniku so izjavili, da prevladuje v rimskih krogih mnenje, da ni to vprašanje tako komplicirano, da bi utegnilo povzročiti kakšne konflikte.
LONDON, 25. maja. Napetost radi Češkoslovaške je popustila, vendar pa ne-
varnost še ni odstranjena. V tem smislu pišejo vsi današnji listi, ki se obširno pečajo s češkoslovaškim problemom. Tisk naglaša, da se je zahvaliti dlplomatični intervenciji Anglije, da je bila odstranjena depresija, ki je zavladala od sobote do sestanka med dr. Hodžo in Henleinom. Nevarnost pa še vedno ni odstranjena, ker gre za neke vrste premirje. Londonski tisk naglaša, da je naloga, ki jo ima rešiti Praga, zelo težka, vendar pa se sme upati, da bo dr. Hodža, ki se je ponovno izkazal kot velik državnik, izpolnil svojo nalogo. V Londonu se je sinoči razširila vest, da se je Konrad Henlein iz Prage podal v Berlin, da informira ta-mošnje merodajne kroge o uspehih pogajanj, oziroma razgovorov z dr. Hodžo.
Uvedba smrtne kazni v Romuniji
BUKAREŠTA, 25. maja. Romunska vlada je sinoči sklenila uvedbo smrtne kazni In sicer za zločine atentata proti vladarju, kraljevskemu domu, tujim državnim poglavarjem, državnim odličnikom, nadalje za primere umora iz egoističnih vzrokov in končno v primeru po-
litičnega umora. Novi zakon stopi v veljavo leto dni po objavi. V političnih krogih opozarjajo, da potemtakem ne bodo mogli obsoditi na smrt vodje razpuščene železne garde Codreana, ki je obtožen veleizdaje.
Nemčija cdtegufe Kitajski svojo pomoč
HONGKONG, 25. maja. United Press poroča: Na podlagi nedavnega razgovora med nemškim poslanikom v Kitajski in na Japonskem ter generalnim majorjem Ottom bo Nemčija odpoklicala 39 nemških vojaških svetovalcev pri kitajskem vrhovnem poveljstvu, med kateri-
mi se nahaja tudi znani general von Fal-kenhausen, ki je imel na vodstvo kitajskih operacij pomemben upliv. Drugi rezultat te konference je, da bo Nemčija ustavila pošiljanje nemškega vojnega materiala v Kitajsko.
Lord Zetland: Zadoščalo bo, da samo pritisnemo na gumb...
LONDON, 25. maja. DNB poroča: Lord Mottiston je predlagal v zgornji zbornici ustanovitev ministrstva dobav za kopno vojsko, mornarico in letalstvo. Minister za Indijo lord Zetland je izjavil v imenu vlade, da so že oskrbljena vsa naročila glede potrebnih dobav z ozirom na razširjenje programa zračnega oboroževanja. Poleg zbiranja pšenice, sladkorja in
vin, o čemer pa ni treba širši javnosti ničesar vedeti. Glede vprašanja ustanovitve ministrstva municije je lord Zetland izjavil, da se nikakor ne omalovažujejo izkušnje iz svetovne vojne. Vlada je že končala z izdelavo svojih načrtov. Če bi prišel trenutek za naglo in drastično akcijo, potem bo, tako je dobesedno izjavil lord Zetland, zadoščalo, da samo pritisnemo na gumb in na mah bo vsa mašinerija v pogonu.
siavbo svojih nešVetTh uTpehov v usIvaT-1?™*«* fjjil v skladiščih so trnbavijenc ianju materialnih ter moralnih predpogo- !““» velike rezerve drugih vazn.h slro-iev za podporo pomoči potrebnim krvnim'	,	...	. v
bratom je vzidala mariborska CMD naj- J	mOblllZirS	Š©	milijon	i\lt0|C©V
lepše znamenje in dokazilo svojega ve-1	„	'*	„	.	,	,	„
1 ŠANGHAJ, 25. maja. Po vesteh iz Han-
kaua se je odločil maršal Čangkajšek, da prične takoj z reorganizacijo svoje vojsko in nove obrambne črte, ki bi se nahajala okoli Kajfenga. Po istih poročilih namerava maršal Čangkajšek mobilizirati
Hčastuega poslanstva z zgradbo nove narodne šole v obmejnem Gradišču.
Sedaj, ko izkazuje ves obmejni rod CMD svojo hvaležnost za materinsko toplo čuječnost v teku 50 let, ko prosiav-jia mariborska CMD svoj zlati jubilej z Jutrišnjo slavnostno akademijo ob 10. uri v Narodnem domu ter je njeno poslanstvo v hrambi naše krvi ob nedavnih dogodkih silno pridobilo na pomembni ve-
vojsko milijon vojakov, ki jo bo vrgel proti Japoncem z namenom, da ponovno zasede Sučov in na ta način prepreči možnost, da izkoristijo Japonci svojo zmago pri Sučovu.
idealom, h katerim so zrli pred 50 leti njeni požrtvovaln1 ustanovitelji in graditelji. Preteklost je tonila v nepovrat, okO'
•javnosti, se še tesneje, zberimo v njenih: liščine so se spremenile. Oprezne, žilave vrstah zvesto služeč onim vzvišenim i borbe za rodno zemljo pa ni konec. Ideali
so ostali. Sklenimo se v krog CMD, podprimo jo ter se z njo borimo!
To bo najlepša zaobljuba ob 50 letnici moške podružnice CMD v Mariboru.
NI dovolj...
Celjska »Nova doba« poroča v št. 21: »Kaj nam je najbol potrebno? Mi v Sloveniji imamo za seboj že več slabih letin. Nekatere druge banovine so si lani precej opomogle z dobro žitno letino in velikimi javnimi deli, ki jih izvršuje država. Mi se z vsem tem ne moremo pohvaliti. V zadnjem Času pa nas je kot žitno pasivno pokrajino zadela katastrofa prekomernega povišanja cene moke. Dvakrat bolj je torej upravičeno naše pričakovanje, da se začne pri nas z velikimi javnimi deli, da bodo ljudje z delom zaslužili za kruh in preživljanje. Ni dovolj, ako se doma grizemo in koljemo, nič ne koristi celoti, ako preganjamo tiste, ki nam po svojem mišljenju niso po volji. Živimo v usodnih časih, ki zahtevajo močne enotnosti in premišljenega dela, sicer si bodo z nami v bližnji bodočnosti tujci še lažje poigravali.«
Obrestna mera
»Trg. list« piše v štev. 56: »Zato je treba, da se tudi pri nas obrestna mera Narodne banke zniža. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker je napetost med debetno in kreditno obrestno mero pri nas izredno visoka. Vlagatelji dobe za svoj denar zelo nizke obresti, dolžniki pa morajo plačevati pretirano visoke obresti. Tako se dela škoda prav za prav na dve strani. Eden glavnih razlogov, če ne pride do oživljenja v poslovanju denarnih zavodov, je tudi v tem, ker je obrestna mera previsoka in se ne morejo kreditni posli razviti. Zato treba ponovno ponoviti zahtevo po znižanju obrestne mere.«
Največji narodni problem
»Nova Pravda« piše v št. 20: »Ali slične poizkuse, da se mladina obvaruje od največjega zla, ki more doleteti mladega človeka, stremečega po samostojnosti in ustvarjanju, — brezposelnosti, vidimo tudi pri drugih državah, med katerimi prednjačijo tako imenovane se-verno-evropske demokracije. Tudi v naši državi postaja vprašanje brezposelne mladine tem bolj aktualno, čim bolj se množijo njene vrste. Ali na žalost se zanj nihče ne zanima. Socialna zakonodaja se ga je samo dotaknila v zvezi z drugimi zakonskimi predpisi, ni pa pristopila h korenitim reformam, ki bi bile nujno potrebne, kajti zavedati se moramo, da mase brezposelnih državljanov vedno slabo vplivajo na ekonomsko in politično ureditev države. Na odgovornih mestih bi morali vedeti, da z rešenjem vprašanja mladinske brezposelnosti rešujejo najvažnejši narodni problem, ki more imeti usodne posledice za bodoči razvoj celotnega naroda.«
Vojvodinski separatizem
Osrednje glasilo JRZ »Samouprava« piše: »Najbednejša je vloga, ki jo vrši v naših krajih nekoliko separatističnih agitatorjev in agentov. Jugoslovensko prebivalstvo v Vojvodini je prepojeno z iskrenim rodoljubjem ter globoko razumeva pravi smisel našega narodnega in državnega življenja. To so sicer čutili vsi, ki so skušali propagirati separatizem ter razne avtonomije. Separatisti morajo končno uvideti, da nimajo ničesar več iskati v naših severnih krajih, ker pomeni njihova propaganda med vojvodinskim prebivalstvom direktno provokacijo.« Vse lepo v redu. Kaj, ko bi se »Samouprava« nekoliko pozanimala tudi za separatizem v dravski banovini
{ftasla
Zaključni glasbeni nastopi gojencev ,.Drave‘( in »Glasbene matice*:
HuMmue
Priprave za razstavo slovenske likovne umetnosti v Mariboru, ki bo otvorje-na v nedeljo 29. t. m. dopoldne v vseh delih velike unionske dvorane, so že v polnem teku. Prav tako prihajajo tudi že prve pošiljatve slik in kipov, ki bodo pokazali razsežnost in višino naše sodobne umetnosti vseh obstoječih smeri in struj. Razstava bo prirejena v okviru letošnjih proslav dvajsetletnice osvoboje-nja in bo za Maribor kulturni dogodek prve vrste.
Gozdarski vestnik. Izšla je v tisku Mariborske tiskarne št. 5 omenjenega spretno urejevanega mesečnega strokovnega lista za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Inž. Anton Š i v i c razpravlja o razvoju gozdarstva in lova v Sloveniji, inž. Alojzij Š t r a n c a r o urejanju hudournikov, inž. Anton Š i v i c o banov, gozdnem skladu. Vsebinsko bogato številko zaključujejo rubrike »Dopisna gospodarska posvetovalnica«, »Statistika«, »Zakoniti predpisi in okrožnice«, »Dopisi«, »Gradivo za slovenski gozdarski slovar«, »Lesna trgovina« ter »Oglasi«.
Misel in delo. Izšla je dvojna številka (april-maj) ugledne kulturne in socialne revije »Misel in delo« z bogato, poučno in aktualno vsebino, ki se nanaša na vse pereče sodobne probleme. O idejnih zaključkih uvodnega članka »Narodna koncentracija« smo poročali že v včerajšnjem uvodniku. Vsebina pravkar izišle dvojne številke je sledeča: Članki: B. Borko: Zagrebške in beograjske revija; dr. S. Bajič: Francoski moderni statut dela: dr. Fr. Derganc: Medicina in filozofija. Obzornik: t Franja Tavčarjeva (Inko); Katoliška cerkev in narodni socializem (Verko): Po anšlusu (dr. B. Vrčon); Nemški problem v ČSR (dr. B. V.); Notranjepolitični pregled (Verko); Socialni pregled (S. B.); »Slovenskega naroda« 70 let (Inko); Dokrina fašizma (P. P.); Revial-ni odmevi (B.). Poročila: L. Mrzel: Bog v Trbovljah (Inko); »Pravnikova« izdaja zakonov (B.); N. M. Butler (dr. P. Breznik); Odgovor Slovenske Matice. — Drobtine.
Najvišje gore na sveta
V Aziji: Mount Everest 8840 m; v Afriki: Kilimandžaro 6012 m: v Severni Ameriki: Mac Kinley 6190 m; v Južni Ameriki: Aconcagua 6960 m; v Evropi: Montblanc 4810 m; v Avstraliji: Mount Kosciusko 2240 m.
Besede v številkah
Človek rabi v svojem življenju zelo malo besed. Na Angleškem so prišli do zaključka, da rabi delavec približno 1000 besed za izražanje svojih misli, dijak 1500—2000, trgovec 3000—10.000, pisatelj do 12.000, novinarji velikih listov pa do 40.000 besed. Slavni angleški pisatelj Šekspir je rabil za svoje drame 24.000 besed, ameriški predsednik Wi!son pa 00.000.
QixaaesmmmmammKammBaaaammBammmmmmtam
ter ga tako okrcala, kakor je n. pr. vojvodinski separatizem?...
Par misli o noši
»Murska krajina« poroča v št. 21: »V zadnjem času so se pri nas udomačile razne noše, ki jih količkaj narodno čuteč človek gleda z obžalovanjem. Žalostno je videti naše fante, kako se postavljajo v oblekah z zelenimi našivki; s klobuki, ki imajo razne vrvice; pletenimi jopami, obšitimi z raznim cvetjem, posebno s planinkami; belimi dokolenkami in belimi vrvicami v čevljih. Mamice se ponosno sprehajajo s svojimi našemljenimi otroci, posebno padajo v oči strupenoze-leni klobuki z raznimi peresi. S poletjem se bodo pojavile dečve, seveda ne naše, ki jih imamo toliko na izbiro in s toliko lepimi vezeninami, temveč tuje, v vseh mogočih barvah, z zelenimi predpasniki, našitimi pasovi. Upravičeno misli tujec, ko pride k nam, da je zašel v nemške Alpe, ne pa med Slovence. Ni čuda, da nas naši južni bratje slikajo povsod kot nekake Tirolce. Drugi narodi so to nemško propagandno nošo odklonili, samo mi smo tako kulturno nesamostojni, da posnemamo vse kot opice. Predvsem naj bi bila naloga šole in raznih društev, da poučijo narod, saj velika večina se oblači tako iz nevednosti. Prav malo jih bo, ki bodo to zavedno delali.«
Vsakoletni glasbeni nastopi gojencev glasb, šole »Drava« in »Glasbene matice« so se vršili v prošlem tednu. Gojenci »Drave« so nastopili v veliki dvorani Narodnega doma na treh večerih; gojenci Glasb, matice pa v Kazinski dvorani istotako na treh večerih. Malo nerodno je bilo, da sta si oba zavoda izbrala za te nastope iste dneve, tako da se človek,ki zasleduje delo na obeh zavodih ni mogel pri najboljši volji udeležiti vseh teh prireditev na obeh straneh. V bodoče bi bilo priporočljivo, da se vodstvi obeli zavodov v določanju teh nastopov medsebojno sporazumeta. — Odveč bi bilo ponovno podčrtati važnost obeh rnarib. glasb, šol, ki sta vsaka v svoji smeri vzgojili že lepo število mladih glasbenikov. Glasbena matica vrši to svoje kulturno poslanstvo že od osvobojenja; njeni uspehi so od leta do leta lepši in popolnejši. Komaj pet let pa orje glasbeno ledino glasb, šola nar. želez. glasb, društva «Drava« pod vodstvom izkušenega glasbenika g. prof. H. Druzoviča. Komaj pet let in vendar beleži tudi ta zavod danes že lepe uspehe. Veselje je gledati na takšnih nastopih našo mladino, ki žrtvuje ves svoj prosti čas glasbi in nam na teh nastopih z zanosom in zdravo medsebojno konkurenco pokazuje plodove glasbenega dela. Na takšnih nastopih se odkrivajo glasb, talenti in marsikateremu tvorijo ti nastopi tudi osnovo bodočemu poklicu. Tu se tudi javno demonstrirajo rezultati raznoličnih glasb, metod in glasbenih smeri, ki jih zastopajo posamezni glasb, učitelji. V resnici: takšni nastopi pomenijo nekak praznik v krogu ljubiteljev glasbenega življa, katerega moramo z vsemi sredstvi podpirati, kajti danes je že dokazano, da tvori glasbeno življenje in izživljanje močno činjenico celokupne nar. kulture. Najlepše vzglede za to mojo trditev nam dajejo Čehi, Rusi, Francozi, Italijani in ostali kulturno zreli narodi.
I. »Drava«.
Pred petimi leti si je nar. želez, glasb, društvo »Drava« ustanovilo poleg zbora tudi lastno glasbeno šolo katere prvotni namen je bil, pritegniti glasb, pouku mla dino onstran Drave ter nuditi v prvi vrsti otrokom svojih članov glasb, nao-brazbe. Skromna zamisel pa je ob prvem šolskem jubileju prekosila vsako pričakovanje. Po kratki dobi je šola »Drave« pod iskušenim vodstvom svojega artističnega vodje gosp. prof. II. Druzoviča dosegla že zavidljivo lepe uspehe. — Na dveh nastopih, ki sta se vršila v petek 20. in soboto 21. t. m., je nastopila cela vrsta začetnikov in takih gojencev, ki so dosegli že znatno stopnjo. Naj navedem samo imena vseh teh mladih in nadebudnih violinistov in kla-viristov: Vokač, Kaloh, Čemer, Šauperl, Longino, Klaus, Balažič. Šebek, Oman, Terglee, Živko Dušan, Žigon, Pogorevc, Senekovič, Donko, Kuzmin, Hubi D. in M., Furlan, Petelin, Malenšek, Jesih, Kesler M., Pistor, Puks, Zupančič, Vrabl St, Slane, Golob, Šestag, Čeh 'A.. Gulič, Blažič, Arbanič, Obersncl, Novak, Mor-dej. Artič, Čeh H., Jakop, Mordej F., Sotler M., Hodžar, Šalamun, Štefančič, Papst, Žnidarič, Skačej, Gaberc, Kuster, Vrabl M., Vrabl Mir., Druškovič, Wicst-haler, Podlesek. Lindič, Lah, Weber, Orešič, Živko Drago, Kesler Am„ Hin-terlechner in Zadnik.
Višek svojih uspehov pa je pokazala šola na prireditvi, ki se je vršila v četrt-tek 19. t. m. Nastopili so izbrani gojenci višje stopnje, mladinski, ženski zbor in orkester. Najprej so nam zapeli naši malčki iz pripravljalnega oddelka navdušeno ob spremljevanju klav. (prof. Druzovič) Adamičevo »Kolesa«, Premr-lovo »Otroško kolo«, Osterčevo »Ančka bančka« in Čandrovo »Mak«. Za ne-neustrašeno in prisrčno izvajanje so bili malčki burno pohvaljeni. — Sledil je deški zbor, po številu močan, glasovno izenačen, ter nam pod vodstvom g. Alb. Živka podal zelo izčiščeno in z dovršeno dinamiko Adamičevo »Orač na Topoli«, Pregljevo »Ko jaz pridem vrh planince«, Špoljarjevo »Zvira voda iz kamena« m
Žganec-Pregljevo »Dildil-duda«. — Sledil je III. stavek Mozartovega »Concerto-na« v C-duru za dvoje gosli s spremlje-vanjem klavirja (g. H. Druzovič ml.). Tu sta se nam predstavila naša znanca iz prejšnjih nastopov, violinista C. Vero-nek in A. Keslerjeva. Podala sta nam mladeniškega Mozarta ognjevito z mladostnim zanosom in tehnično dovršeno. O. Papstova nam je z lepim podajanjem Adamičeve »Uspavanke« in Flajšmano-ve »Moje jutro« dokazala, da se na tem mladem glasb, zavodu goji tudi solopetje zelo uspešno pod vodstvom izkušene pevske pedagoginje ge. Druzovičeve. —
C. Verdonek, katerega srečujemo že več let zaporedoma na šolskih nastopih »Drave« nas je letos z drugim in tretjim stavkom Haydnovega violinskega koncerta v C-duru naravnost presenetil. — Gojenec Verdonek se razvija v muzikalnem kakor tehničnem pogledu z veliko naglico in prepričan sem, da bo ta učenec kedaj še ponos glasbene šole na kateri zajema svoje znanje. — Godalni orkester je podal pod vodstvom svojega učitelja in dirigenta g. H. Druzoviča ml. in ob štiriročnem spremlj. klavirja (Sotler, Weber) štiridelni Stamitzev »Orke-ster-trio« v B-duru in Gossecovo »Ga-voto« odlično, izčiščeno in pravilnim prednašanjem. Ta točka je pokazala prav gotovo v najlepši luči stopnjo, na kateri se že danes nahaja glasb, šola »Drave«. Pred sklepno točko je v lepih in zbranih besedah pozdravil navzoče občinstvo društveni predsednik g. Vokač, orisal petletno delo tega upoštevanja vrednega glasb, zavoda in podčrtava! velike zasluge šolskega vodje g. prof. H. Druzoviča, ki vodi zavod vseh pet let z najlepšim uspehom. — Ob sklepu nam ic lepo podal dvogl. ženski zbor s sprem-Ijevanjem god. orkestra in klavirja (Hin-terlechner) pod taktirko g. Druzoviča ml. Parmovega »Veselega pastirja« ter tako zaključil lepo in nadvse pričakovanje uspelo prireditev glasb, šole društva »Drava«.
' JI.
Glasbena matica.
Istočasno z nastopi gojencev »Drave«, so se vršili v kazinski dvorani nastopi gojencev Glasbene matice. V sredo, 18. t. m. popoldne so nastopili viol. in klav. učenci nižje stopnje: C. Ravnik, B. Pa-Škulin, S. Bratoš, B. Molan, B. Nebesa?,
D. Cotič, S. Kotnik, Cv. Mihelič, D. Kanič, N. Novak. S. Ortan, V. Lakner in B. Pipuš. Vsi nastopajoči so se dobro odrezali, pokazali so mnogo poguma in dobro šolo. Marsikaterega izmed njih bomo prih. leto gotovo že srečali na sporedu večernega nastopa. — V četrtek, 19. tm. zvečer so nastopili gojenci srednje stop-nie. Večer je olvori] matični mladinski zbor. Podal je brezhibno in lepo ubrano štiri nar. pesmi v zelo posrečenih priredbah: hrvatsko nar. »Majka Maru bije«, srpsko nar. »Tam preko Dunava« in dve belokranjski v priredbi E. Adamiča »Prošel je vuzem« in »Jurjevo«. Zborček, ki se je letos tudi številčno okrepil, je pod vodstvom svojega vodje g. O. Baideta, (katerega je na koncertu radi obolelosti nadomestoval g. ravn. M. Kozina) dosegel v kratki dobi prav lepe uspehe. Sledila je zopet cela vrsta violinskih. klavirskih in gojencev oddelka za solopetje, ki so pa vsi odra že bolj vajeni. Nastopili so klaviristi: B. Molan. M. Dekleva, Iv. Brenčič, D. Zavodnik, S. Merčun, B. Velikonja in Lj. Vodeb; violinisti: V. Selih, B. Nebesa?, A- Požun, F. Ostapowicz in V. Lah: Čelista: VI. Požar ui Br. Menih ter pevki C. Karba in M. Gradišnik. Prostor mi ne dopušča, da bi podčrtaval zmožnosti posameznih solistov in utise. katere so napravile na nas v veliki večini brezhibne izvedbe. Ne morem pa mimo mladega pianista Lj Vodeba, ki ie brez vsakega strahu, zrelo m temperamentno prikazal zbranemu oounstvu v zelo modernem slogu pisano skladbo »Allegro barbaro«, naj večjega sodobnega madarskega .skladatelja Bele Baitoka. ■ V petek, 20. t. m. zvečer se je pa vršil nastop gojencev višje stopnje.
I u smo pa imeli opravka z učenci, ki so s svojo dobro pripravo, odlično tehnično
spremo in dokajšnjo umetniško zrelostjo nudili s svojimi izvedbami zbranemu občinstvu že precejšen užitek. Prireditev je otvoril dijaški godalni orkester (sstavljen iz matičnih in zunanjih učencev), ter izvedel pod vodstvom g. T. Poljanca 1. (Allegro) in IV. (Rondo-allegro) staven štiridelne Mozartove »Serenade« ser. 13. Izvedba je bila tehnično brezhibna, stala je na precej visoki glasb, stopnji m v dokajšnji oddaljenosti od običajnih šolskih izvedb. Sledili so klavirski gojenci g. ravn. M. Kozine: Iv. Pall (M. Logar »Pastorale« in »Rondino«); gdč. L. Se-rajnikove: Kovačec Vlasta (Grieg »Poletni večer« in Barwinski »Humoreska«) ter Plaskan Mila (Stojowski »Dumka) in Chopin »Mazurka«); gdč. M. Finžgarjeve: Maroh Milka (Richter »Toccatina«), Petrič Elza (V. Novak »Triste« in »Arno-roso«) ter g. dr. R. Klasinca: Golubovič Saša (Liszt: »Rigoletto« parafraza). Dalje violinski gojenci prof. K. Pahorja' Lipovšek Avguštin (Kreisler, »Ljubavm* pesem«) in g. T. Poljanca: Ostanek Mira (Bohm »Canzona« in Drdla »Serenada«), Rogi Dušan (Čajkovski »Canzonetta« iz viol. koncerta in Wieniawski »Mazurka«), Pall Ivan (Sch\vendsen »Romanca« in Schubert »Čebelica«. Iz violončelske šole g. O. Bajdeta je nastopil Škofič Srečko (Stransky »Allegro moderato«). Oddelek za solopetje, katerega vodi na zavodu prvo leto gdč. Z. Ropasova. pa so prikazale gojenke Udovič Zora (B. Ipavic »Na poljani« in Beethoven »Jaz ljubim te«), Kalan Marjanca (O. Dev »Ptičku« in B. Smetana »Arija Marinke« iz opere »Prodana nevesta«) in gojenec Zunec Hieronim (Pavčič »Pred durmi« in Prochazka »Tak’si lepa«). Bogati spored so zaključili matični gojenci: D. Rogi (I. viol.), Iv. Pall (II. viol.), V. Lah (viola) in S. Škofič (čelo) s I. stavkom Mozartovega god. kvarteta št. 1 (Allegro moderato). — Kar so pokazali matični gojenci na tem večeru, je stalo v celoti nad vsako povprečnostjo ter so nas z dovršenimi izvedbami naravnost presenečali. Zavod si šteje lahko v čast, da razpolaga s tako odličnim učnim osobjem, ki ume držati nivo zavoda na višini- kakor so nam jo prikazali gojenci na teh nastopili. Na zavodu je v tem šolskem letu razen ostalih, že dobro poznanih matičnih učnih moči, poučevala na novo še gdč. P. Kančeva (absolv. praškega konservatorija), v kateri smo spoznali prvovrstno učno moč. Dalje je na zavodu ponovno oživela oddelek za solopetje znana pevska pedagoginja gdč. Z. Ropasova. Že dolgo vrsto let sc na Glasb, matici oddelek za solopetje ni mogel prav razmahniti. Ali se solopetja sploh na zavodu ni gojilo, ali pa v prav malem obsegu. Zato so nas letos pevci-solisti tem prijetneje iznenadili. Da je poverjen pouk odlični učni moči so nam pokazali vsi solisti (pet po številu, celoten oddelek pa šteje bajč 20 gojencev). Uspehi, katere je med ostalimi pevci pokazal tekom enoletnega šolanja upr. komaj 16 letni tenorist H. Žuncc, ki je s svojim pol n itn in lepim glasom napolnil dvorano, so nam dokaz, da tiči za tem mnogo-obetajočim pevcem prav gotovo prvovrstna učna moč — da ne govorim o gojenki ge. Kalanovi, ki razpolaga že z vsemi pevskimi vrlinami operne pevke. — Če preletimo avtorje, ki so bili zastopani na programih vidimo, da sledi tudi naša Matica vestno tradicijam ljublj Matice in konservatorija, da uvaja v šols* programe že tudi domačo in slovansko glasbo. Poleg bolj znanega Čajkovskega, Drdle itd. naj omenimo Viteslava Novaka, ki je bil zastopan na sporedu s štirimi deli, katera sta izvedla odlično goje-UCC m' Brenč|č in sojenka Elza Petričeva. Moderno je zastopal poleg že omenjenega Madžara Bartoka, jugosl. skladatelj Mihovi! Logar, katerega »Pastorale« m »Rondino« je prav dobro podal Iv. Pall. — Uspelo prireditev je zaključil društveni predsednik g .dr. Ravnik z navdušenim nagovorom in pozivom marib. občinstvu, da podpre tudi v bodoče vsestransko koncertno in društveno delo naše Glasbene maetie.
To ni dokaz.
V kupeju za nekadilce: — čujte, gospod, tu se ne sme kaditi.
Kaj se pa razburjate, saj ne kadim.
Kako to, ne kadite, saj imate pipo v ustih!
Imam tudi noge v čevljih, oa ne hodim.
Bes iz ruskega ujetništva
CPo svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Nekega dne pa dospe od kralja razglas, da ne bo vojne in nemško odposlanstvo more neovirano odpotovati. Ta koj se je ustavilo nadaljnje izobraževanje vojaštva. Konje, ki so nam bili dotlej na razpolago, so nam še pustili. — Nemški oficirji so nam pri kralju izposlovali, da smo dobili redno plačo. Hoteli so najprej doseči, da bi z njimi odpotovali v Nemčijo, a vsi koraki so bili zaman.
Angleški vohuni so o vsem poročali v Indijo. Od tam so kmalu poslali ogromne vsote denarja in z njim poročilo na afganistanskega kralja, naj internira tuje elemente, ki v njegovi državi delajo nered in kalijo mir. Kralj Ahabidulahan je to tudi storil. Odvzeli so nam konje in orožje, tudi naše lastno ter nas premestili v tričetrt ure oddaljeni seraj, nekdanji harem kraljevih žena, ki jih je baje bilo osem sto. Zastražili so nas z dve sto vojaki. Dovoljeno nam je bilo iti kamor koli, vendar pa le v spremstvu dveh vojakov. Začeli smo snovati načrte, kako bi si zopet priborili svobodo. —
Sklenili smo, da izkopljemo podzemski rov, ki bi po njem neopaženo izginili. Začeli smo preiskovati prostore v sera-ju. Na zapadni strani smo v eni izmed sob odkrili, da se spodaj nahaja votlina. Tla so bila pokrita s kamenitimi ploščicami, Ko smo eno privzdignili, smo opazili, da se nahaja spodaj klet. Tu smo začeli kopati navzdol, da podkopljemo do dveh metrov debeli zid. Za zidom pa je bilo dvorišče, mnogo nižje od tal v kleti, zato smo morali kopati krog pet metrov globoko, preden smo prišli pod zid. Slučajno so imeli vojaki prav aa tem mestu dvorišča postavljene šotore. Morali smo delati skrajno previdno, da bi nas kak močnejši ropot ne izdal. Kopali smo samo ponoči. Delo je napredovalo polževo počasi, a kljub temu smo skopali devetindvajset metrov dolg rov. Pričeli smo kopati navzgor.
Razen oficirjev nas je bilo triindvajset mož in razen treh smo nameravali vsi pobegniti. Da bi Afganci ne prišli na sled, bi ostali trije takoj za nami rov pri izhodu zasuli. Istočasno bi zadelali vhod v sobi.
Nismo pa bili enakega mišljenja glede smeri. Eni so hoteli v Bagdad, drugi proti indijski meji. To so različni rodovi: Mamans, niže Afridis, še dalje Ve-zirs in še drugi. Čeprav spadajo po večini v Indijo in so pod angleško nadoblastjo, vendar ne plačujejo davkov. Angleže sovražijo in se upirajo vsaki civilizaciji na svoji zemlji. Mamans sami štejejo 20.000 mož. So zagrizeni borci !n jim v teh divjih pokrajinah ne moreš do živega. Angleži so obrnili taktiko in so jih začeli rajši podpirati z denarjem, da bi imeli mir pred vpadi. Za vojne pa so postali zopet predrzni in vpadom ni bilo ne konca ne kraja. Radi tega so bili Angleži prisiljeni vzdrževati ob meji obmejne čete.
Naši oficirji so silili h graničarjem. Nekaj jih je bilo na njih strani. Vsi drugi smo hoteli v Bagdad.
Take in enake načrte smo imeli, preden je bil rov navzgor predrt. Primanjkovalo nam je zraka, zato smo mogli delati le v presledkih po dve uri.
Ko sem bil nekoč zopet na vrsti m sem že eno uro kopal, me iznenada pokliče madjarski narednik. Nekam preglasen je bil in že sem zasumil, da ne more biti vse v redu. Počasi sem lezel iz rova. Tedaj zagledam nad seboj svetle škornje in svitlo sabljo.
— Le podvizaj se gor, smo že gotovi!
Ko sem se potegnil v sobo, sem stal pred komisijo. Izdal nas je zahrbtni Tu rek, doma iz Beludžistana, a je služil pro sto^oljno v Turčiji Afganski general me je potrkal po ramenu ter v perzijskem jeziku vprašal, Če sem kaj utrujen.
— Seveda sem, saj je pa tudi mučno delo!
Nato mi ukaže, naj stopim vstran.
— No, sem pa zopet ujet!
(Dalje prih. sredo.)
K 20. obletnici radgonskega
upora
V petek dne 27. majnika t. 1. ob 14. uri popoldne poteče 20 let, ko so počili prvi streli, s katerimi je črnožolta avstrijska soldateska v Radgoni ugonobila življenje prvih dveh mladih idealnih junakov, ju* goslovenskih nacionalistov, 26-letnega Melihna Andreja in 24-Ietnega Ukoviča Rudolfa, ki sta umrla z vzklikom na ustnicah: »Naj živi Jugoslavija'«. Njima so sledile nato še ostale žrtve 29-letni Švab Anton, 37-letni Fraj Marko, 25-letni Hvala Peter, 27-letni Velan Liberat, 29-letni Rihard Freb in 30-Ietni Janez Maniako. Ustreljeni so bili na istem prostoru dva
dui pozneje t. j. 29. majnika 1918 ob 14 uri. Vsi so šli junaško v smrt, kakor njihovi tovariši-junaki iz Muraua, Judenburga, Admonta, Kotora, Pulja in Ko-droipe: Za svobodo velike Jugoslavije.
Dne 7. majnika 1935, po dolgih 17 letih so bili smrtni ostanki padlih junakov položeni v naročje materi domovini na pokopališču Sv. Petra v G. Radgoni. Ob 20. obletnici pa bo pripravljalni odbor postavrl za svobodo domovine padlim junakom primeren spomenik, za Jugoslavijo padlim junakom!
plačuje le mestna uvozoina, ki znaša le nekaj par za kilogram. Pri tej vrsti blaga je bila doslej zunanja konkurenca najbolj občutna in bo poslej več ali manj razlika v cenah odpadla.
Škodo od selitve mesne indastrije is Maribora ima le mestna občina sama, ker noče znižati klavnine. Občina bo imela škodo tudi na izpadku mestnih' davščin in drugih dajatev, ki so v zvezi z uspehom mesne industrije. Konsument sam pri tem ni tangiran, ker se cene zaenkrat niso spremenile navzgor. Ob naraščanju konkurence med zunanjimi pre-kajevalci pa je računati s tem, da se bodo cene še nekoliko znižale. Tudi v tem primeru se vidi, da pretirane pristojbine le škodujejo.«
SaKolstvo
mm
Oš 6etosk§em nastopu	$oko&a
Gangl: Krepimo se v duhu Tyrševega Sokolstva
Zelja vseh narodno zavednih Mariborčanov je, da se nedeljski telovadni nastop našega neumorno delujočega m uspešno razvijajočega se matičnega Sokolskega društva pretvori v pravo manifestacijo sile in volje mogočne jugoslo-venske sokolske armade, ki zbira v svojih vrstah neustrašene borce sokolske miselnosti in jugoslovenskega narodnega edinstva. Potrebno je, danes bolj ko kdajkoli, da se ob vseh tovrstnih prireditvah da povdarek vzvišeni sokolski ideji, ki zbira v svojem krogu vse, ki jih preveva topla ljubezen do domovine.
Sokolstvo vzgaja v svoji vzvišeni in plemeniti vseslovanski misiji vse pripadnike v zavesti in dolžnosti, da vsa svoja dejanja podredijo koristi in slavi skupne domovine Jugoslavije. Sokolstvo vzgaja vse svoje pripadnike v telovadnicah in na telovadiščih v telesno in nravno močne Slovane. Sokolstvo je oni činitelj, ki se v najtežjih trenutkih narodne zgodovine ni odpovedalo optimizmu in veri v boljšo bodočnost našega naroda. V strnjenih vrstah, s pozitivnim delom, vrši že desetletja svojo vzvišeno nalogo, ka-
tere uspehi niso doslej nikdar izostali.
Mariborsko sokolstvo bo v nedeljo na svojem javnem telovadnem nastopu pokazalo zbranemu občinstvu sadove svojega pozitivnega dela in prizadevnosti. Letošnji nastop bo po izvedbi, kakor tudi po številu nastopajočih prekašal vse dosedanje. V pester spored nedeljskega nastopa so uvrščene tako za članstvo, kakor tudi za naraščaj prvenstveno one vaje, s katerimi bodo naši Sokoli nastopili na letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi. Letošnji mariborski nastop bodo izvajali vsi oddelki. Pester spored je izpopolnjen z nekaterimi novimi, po načinu izvedbe svojevrstnimi in učinkovitimi točkami prostih in redovnih vaj ter orodne telovadbe.
Nedeljski telovadni nastop bo prava revija telesnovzgojnega dela. ki zasluži pozornost vseh onih, ki jim je naše sokolstvo pri srcu.
V nedeljo vsi na letno telovadišče, da skupno z nastopajočimi manifestiramo za sokolsko idejo in narodno edinstvo! — Zdravo!
Beg mariborskih prekajevalcev v okolico
»Trg. Ust« objavlja v št. 56 sledeči aktualen članek:
»Mesna industrija je nedvomno v Mariboru zelo razvita. Zlasti je ta panoga predelavanja agrarnih proizvodov cvetela prva leta po vojni, ko je Jugoslavija izvažala ogromne množine svežega in še v večji meri prekajenega mesa v Avstrijo in tudi druge države. Takrat se je v Mariboru naselilo nekaj večjih podjetij te stroke, ki so vsa delala lepe dobičke. Kasneje so se razmere precej spremenile, v veliki meri tudi zbog nastale gospo darske depresije.
Dočim se je prva leta po vojni opažal nagel dotok zunanjih prekajevalcev, se vrši sedaj baš obratni proces in se tvrdke selijo iz Maribora. Vzrok je v prvi vrsti iskati v neprimerno visokih javnih dajatvah, zlasti mestnih, ki absorbirajo velik del dobička. Predvsem velja to za mestno klavnico, ki je visoko aktivna, to pa predvsem na račun konsumentov mesa. Mariborska klavnica je res moderno urejena in v higienskem oziru na višku, res pa je tudi, da morajo mesarji zato, da morejo v njej klati svojo živino, plačevati visoke pristojbine in oglednl-no. Za živinče, pa najsi bo pitan vol ali mršava krava, znaša pristojbina 75 din, kar jc vsekakor mnogo preveč. Za svinje nad 50 kg teže se plačuje s trihinoskopi-jo vred 33, za manjše živali in za teleta po 20 dinarjev. Ni čuda, da ima mariborska klavnica v proračunu okrog milijon dinarjev dohodkov, dočim so izdatki mno go manjši. V primeri z mesarji zunaj mesta morajo mariborski obrtniki ob isti kakovosti prodajati blago skoraj za dinar draže, kar seveda zelo zmanjšuje nji hovo konkurenčno sposobnost.
V Maribor dovažajo zunanje mesne industrije vedno večje množine mesa, zla-
sti prekajenega. Ta podjetja imajo doma lastne klavnice in ne plačujejo skoraj ni-kakih občinskih klavnin, ali pa so te pristojbine tako nizke, da sploh ne prihajajo v poštev. Razen tega pobira mariborska klavnica prometni davek ob zakolu, in to tako natančno, da se niti kilogram žive teže ne more odtegniti obdačenju. Pri tem se dogaja anomalija, da je treba žival dvakrat tehtati, ob prodaji, da se izračuna teža, in ob odmeri prometnega davka, pa najsi med prodajo in obdače-njem preteče le par minut. Živinski sejem v Mariboru je poleg klavnice in na tamkajšnji mestni tehtnici se mora stehtati vsaka žival, ki se ali proda na trgu, ali pa da v zakol v klavnico. Pri tem se pobira visoka tehtnina, ki za dvakratno tehtanje znaša pri živinčetu 24 in več di-nrjev.
Posledica tega je, da se mariborski prekajevalci selijo iz mesta v okolico. Največje podjetje te vrste v Sloveniji in eno največjih v državi, tvrdka Hermann VVogerer, se že mnogo let nahaja v Krčevini poleg Maribora, kjer ima urejeno moderno klavnico. Več manjših prekajevalcev se je preselilo v predmestne občine, kjer tudi koljejo doma. Sedaj si je tudi tvrdka Anton Tavčar, drugo največje podjetje te stroke v Mariboru, zgradila novo tvornico v Bohovi pri Hočah, kjer ima tudi svojo lastno klavnico. Podjetja si obetajo od preselitve precejšnje koristi, ker bodo javne dajatve neprimerno nižje. Pri svežem mesu, ki ga dovažajo v mesto, cena ne bo mnogo nižja, ker se mora vse uvoženo meso pregledati v mestni klavnici, kjer se zahteva oglednina v istem znesku kot klav-nina, pa najsi bo tudi žival zaklana drugod. Drugačna je stvar pri prekajenem mesu, ki ne pasira klavnice in se zani
Cakovački SK ali SK Železničar
Jutri na praznik Vnebohoda gostuje v Mariboru odlična enajstorica Čakovač-kega SK, ki nastopi na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti proti SK Železničarju. Jutrišnja tekma je eminentna važnosti za oba nasprotnika, ki sta sedaj kandidata za naslov prvaka LNP. Oba nasprotnika se bosta prav gotovo na vso moč prizadevala, da si priborita nadaljnji dve točki, ki bosta odločilni za končni placement. Če se posreči SK Železničarju, da odvzame Čakovačkemu SK oba točki, potem bo padla odločitev za prvo mesto v prvenstveni tabeli LNP na tekmi med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki bo v nedeljo 29. maja, ko bosta oba nasprotnika odigrala preostanek prekinjene prvenstvene tekme z dne 17. aprila. Tekma med ČSK in SK Železničarjem bo prav gotovo zanimiva in napeta, ker se oba nasprotnika nahajata v odlični formi. Tekma bo ob vsakem vremenu.
Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Za sojenje teke ni dne 26. t. m. so delegirani ss. gg. Kotrič in Kopič ter sod. kand. gg. Jenko, Murko in Eppinger. — Plenarni sestanek mariborskih nogometnih sodnikov bo v torek. dne 31. t. m. ob 20. pri »Zamorcu^. — Tečaj za sod. kandidate se nadaljuje drevi, kraj m čas običajna. — Poverjenik.
Srednješolski lahkoatletski dvoboj med
Mariborom in Ljubljano je zopet pretočen zaradi zaprek, ki so nastale v zadnjem hipu. Izveden bo najbrže dne 6. junija.
Jugoslavija: Belgija. V nedeljo 29. ma*a bo v Bruslju meddržavna nogometna tekma Jugoslavija:Belgija. Barve Jugoslavije bodo zastopali: Glaser, Hiigl, Du-bac. Lcchner, Jazbec. Kokotovič, šipoš, Antolkovič, Petrovič, Tomaševič in Per-lič.
w	"M •	M
Ogromna škoda v Pomurju
Šele v ponedeljek okrog 10. ure zvečer je bil opaziti zastoj vode in v torek okrog 2. ure zjutraj je pričela počasi vpadati. Po Spodnjem grisu je še v torek ves dan obratoval rešilni čolnič. Gasilci svojega reševalnega dela še niso dokončali in so morali v torek dovažati k raznim hišam, v katerih čakajo odtod vode številni stanovalci, vžitno vodo, ker so vsi studenci okuženi s poplavljeno Muro in Pa nedostopni. — Vsi, ki pomnijo poplavo iz leta 1916, pravijo, da je letošnja no svoiem obsegu in škodi katastrofalnejša. Škoda v Obmurju je ogromna ter gre v milijone. Vzdolž toka od Hrastje Mota naprej je preplavila vse bregove, da je izgledalo proti Dobji Lendavi kot veliko morje.
Vedno pri stvari.
Neki nogometaš sc je bil zaročil. »No, pa ste svojo zaročenko potem tudi poročili?« — »Ne. Po prvem polčasu sem odstopil.«
Na sodniji.
Sodnik: »Vaše ime?« — Obtoženec: »Oustl Bric«. — Sodnik: »Stari ste?<? —. Obtoženec: >40 let«. — Sodnik: »Poklic?« — Obtoženec: »Čevljar.« — Sodnik: »Samostojen?« — Obtoženec: vNe I — seni oženjen-!«
Mvue
hmHmm
Imej čista usta!
Ze od nekdaj cenimo ljudi, ki imajo čista usta
in blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvefvr zobno ščetko in Chlorodont, pa zobe očistiti 7 vseh smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod.
Z rotovža je zaplapolala žalna zastava. Upoma se je razvedelo po mestu: Umrl Ivan Kejžar, zaslužni, neustrašni na-odni borec iz predvojne dobe, vzorno lelavni večletni mestni svetnik mariborski, predsednik ter ustanovitelj številnih ■ acionalnih in domoljubnih organizacij.
Življenje pokojnega Ivana Kejžarja je ilo ena sama neprekinjena veriga dela i naporov, žrtvovanja za narod in skupnost. Pokojni Ivan Kejžar ni mnogo milil nase. Vse njegove misli in vsa njegova prizadevanja so šla za tem, kako 'osvetiti vse svoje moči ter odlične spo-obnosti v prid stanovskim tovarišem, v ilagor celoti, kateri je pripadal.
Pokojni je po rodu iz Sorice pri Železnikih. Šolal se je v Škofji Loki, v Kranju n v Ljubljani, kjer je maturiral 1892, po-
Mek26.maiaobl0.uri
tem pa je nastopil službo pri južni že-ieznici. Prvo njegovo mesto je bilo v Sa-gradu na Goriškem, kjer je takoj vstopil v prvo vrsto bojevnikov za naše narodne pravice. Iz Sagrada, ki je bil hudo poitalijančen, se je selil v Divačo in je bil drugi slovenski uradnik, ki je prišel tja med zelo zavedno ljudstvo. Potem je služboval na Rakeku, od leta 1902 v Ljubljani, od 1906 pa v Mariboru, kjer je bil zaradi svojega nacionalnega delovanja silno neljub nemškim mogotcem na magistratu. Ti so izposlovali, da je bil v prvem letu svetovne vojne premeščen kot višji revident v Leoben, od koder pa ;'e prišel malo pred preobratom v Ljubljano, kjer je stopil v pokoj ter se nato stalno naselil v Mariboru.
Kakor mnogim nacionalnim organizacijam se je požrtvovalno posvečal tudi stanovski organizaciji. Železniški uradniki so bili nekdaj organizirani v zvezi, ki je imela popolnoma nemško centralo »Ei-senbahnbeamtenverein«. Ko je bil Kejžar predsednik lokalne organizacije v Ljubljani, je takoj uvedel v njenem področju slovensko uradovanje ter si s tem nakopal zamero, ki mu je povzročila mnogo gorja in škode. Udejstvoval se je tudi v ljubljanski komunalni politiki Ljubljane. Pri tem pa je pomagal ustanoviti splošno uradniško organizacijo, ki je izdajala svoje glasilo »Naša zveza«. Kot zastopnik uradništva je prišel tudi v ljubljanski občinski svet. Svoje delovanje v nacional-
ni to še iz skrajne magdalenske periferij •
— še dalje hoditi na oddaljeno tržnico do sedanje dravske vojašnice, kjer nameravajo postaviti tržnico. Računati ir ramo prizadete ne samo z oddaljenostjo in zamudo časa, ampak tudi z utrujenostjo in stroški. Zato predlagamo, da se uredi; tržnica za nas na desnem bregu Drave in;
bi bil za to najprimernejši prostor, ki bij	---- - - • - •---------------777T"
prišel v poštev, ob državnem mostu v j Martin Žnidarič za zidavo enonadstiop-Taborski ulici. Tam je menda že projektne stanovanjske hiše v Beograjski ul. 33 tirana preureditev Taborske ulice s (245.000 din). Nadalje bančni sluga Aloiz škarpo od starega mostišča. Za podaljšek; Uhl za zidavo visokopritlične stanovanj-bi se podrle stare občinske lope in bi bil ske hiše v Parmovi ulici 10. Gradbeni to lep in primeren prostor brez orahu in stroški znašajo 127.048 din. - Učitelj Jer-tu	predsednik	podružnice	stanovske	or-!	dovolj velik Ker teren visi, bi sc tržišče inej Čebul za zidavo visokopritlične sta-
ganizaqije.	Takrat	se	je	začel	med	žele/.- i	st0pn:evaj0 <<	'novanjske hiše v Boltenkovi ulici 4 (stro-
niškim osebjem mezdni boj in je bil Kej-j ‘ '	"	________ gfo	znašaio	95.000	din).	—	Julijana	Piš
žar med voditelji tega pokreta, ki je več- j RafJ. iutrišniega aznika izjde prihpd. krat prirejal shode s tisočerimi udelc ;	»Večemika
zenci. Ko so zelezmcaru izvojevali svoje j .
.	cajni	uri.
pravice s pasivno resistenco, je Kejžar i b0t0v§
z nekaterimi zavednimi tovariši začsl!	odpotoval	v Beograd, da interve-
borbo za nacionahzacio stanovske orga- \ nizacije. Leta 1910 je ustanovil podružnico »Zveze jugoslovenskih železničar- nje?oye odsolilosti ga zastopa podžupar
F. Zebot.
Belizar Sancin k ljubljanski operi. Ka-
nem in stanovskem področju je v polni meri nadaljeval v Mariboru in je bil tudi
jev«, ki je iinela svojo centralo v Trstu. Tej organizaciji je predsedoval, dokler ni bila v začetku vojne razpuščena.
Od njegovega nacionalnega delovanja naj navedemo samo še nekaj važnih mariborskih društev, v katerih je bil med ustanovitelji in ves čas na prvih mestih. To so Bralno društvo. Slovensko politično društvo, Slovanska čitalnica, Olepševalno društvo za magd. mest. okraj in Dra
VSI V NARODNI BOM
stopnjevalo.«
liega prazni
v petek ob obi-
Rotovške novice. Mestni župan dr. Ju jdpotoval v Beograd, da inte nira v nekaterih nujnih komunalnih zadevah mestne občine Maribora. Za časa
kor poroča današnje »Jutro«, je naš mariborski tenor g. Belizar Sancin podpisal za prihodnjo gledališko sezono angažma pri ljubljanski operi oziroma opereti. Mariborska opera oziroma opereta izgubita z njim dragoceno pevsko ter igralsko moč.
Iz sodne službe. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je .imenovalo na novo ustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti, i ki prične uradovati dne 1. junija, za dnev-
matično društvo, kateremu je bil pred-, sednik, tajnik in povrh še režiser. Ob j prevratu je bil član Narodnega sveta, poleg tega je napravil s tovariši ves načrt'jničarje-zvaničnike: Ivo Nefimovo, gim-za železniško službo ob demobilizaciji, j »azijsko abiturientko iz Bratoncev pri 1 a načrt, ki se je v najtežjih razmerah j Beltincih, Antona Sereca iz Murske So-izborno obnesel, je zgodovinskega pome- J bote, Magdaleno Gostiševo, gimnazijsko na. S pokojnim dr. Verstovškom je bil i
za zidavo enonadstropne stanovanjske hiše v Betnavski ulici 1 za 280.000 din.
60QD
je pozdrav na Škotskem, v deželi, kjer 8 mesecev v letu dežuje. Alj 12 mesecev v letu jedo Skoti odlični novi bonbon
505 S ČRTO1
ki je tam, kakor po vsem svetu znan in priljubljen.
505
BONBON EVROPE
PR! m PROIZVAJA SAMO JltiOlT, ZAGREB
je
delegiran tudi v Gradec, da doseže z Avstrijo sporazum glede poštnega prometa. Bil je tudi med prvimi našimi predstavniki v Beogradu kot delegat Narodne napredne stranke. Ena od mariborskih ulic nosi njegovo ime v počastitev njegovega vzorno požrtvovalnega delovanja na področju mariborske komunalne politike, pa tudi nacionalne prizadevnosti. Bil je tudi med vodilnimi pristaši samostojno demokratske stranke, pozneje Jugoslovetiske nacionalne stranke. Dolgo vrsto let je bil iniciativen predsednik krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj.
Z Ivanom Kejžarjem, ki je sinoči ob 18. uri v 66. letu svoje dobe za vedno zatisnil svoje oči, izgublja Maribor markantno osebnost. Njegove zasluge, združene z neprekinjenim, vzornim delovanjem, bodo trajno zapisane v zgodovini Maribora in vsega obmejnega ozemlja, čast in slava njegovemu imenu, žalujočim naše toplo sočutje!
abiturientko iz Ljubljane, Zoro Ledniko-vo, absolventinjo meščanske šole iz Ljubljane in Antonijo Križmanovo, gimnazijsko abiturientko iz Trzina pri Domžalah.
Za dnevničarja-služitclja sta imenovana pri istem sodišču Fran Matjašič iz Maribora in Ignac Žunič iz Črenšovcev. Za dnevničarja zvaničnika pri sreskent sodišču v Ormožu je imenovan absolvent meščanske šole Stojan Grom iz Novega mesta.
t Josip Ingolič. Po dolgi, težki bolezni je preminil v 63. letu svoje dobe vpoko-jeni strojevodja Josip Ingolič. Bil je vzoren mož, skrben oče, poštenjak, ki so ga vsi spoštovali. Blagemu, vrlemu možu ohranimo časten spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sočutje!
Iz obrtniških vrst. Mojstrski izpit iz urarske stroke je položil pred izpraševal-no komisijo v Mariboru g. Ivan Crnobori,
Kljukasti križ pri nas
Kljukasti križ je postal službeni znak nemške države, kakor je starorimska butara (fascis) simbol sedanje Italije. Iz tega sledi čisto naravno, da ne sme na našem ozemlju noben naš državljan nositi ta znak, ker se s tem proglaša za pripadnika tuje države. Narodna javnost vidi po pravici v skriti ali očiti nošnji kljukastega križa nedovoljeno proti-državno veleizdajniško agitacijo, ki ^e sposobna temeljito porušiti dosedanji narodnostni mir. Drugo je vprašanje, ali smejo avtomobili, ki prihajajo iz Nemčije, po naši državi imeti zastavice s kljukastim križem. Pravijo, da naši avtomobili mimo vozijo po Nemčiji z našo državno zastavico, kar pa bi bilo treba šele točno ugotoviti, in po našem miroljubnem značaju je verjetno, da se nad takimi nemškimi avtomobili pri r.as niti v Ljubljani nihče ne razburja. Obmejni Maribor pa ne vidi v kljukastem križu samo navadnega znaka nemške drž. pripadnosti, zato imajo države na avtomobilih vsaka svoj mednarodni znak, n. pr. Y, -tS, D itd., temveč tudi propagandni namen. Zato bi se naj to vprašanje avtoritativno rešilo. Po našem mnenju naj bi smeli imeti kljukaste križ na našem ozemlju samo taki nemški avtomobili, ki prihajajo iz Nemčije k nam oficielno in vozijo oficielne osebe (znak CD — corps diplomatique), vsem drugim pa bi naj
zijo z našimi državnimi zastavicami po Nemčiji, to po svojih posledicah še davno ni isto, kakor če se tukaj ob meji spričo znanih revindikacijskih teženj demonstrativno kaže kljukasti križ.	A.	Do.
OBLIKE
velika izbira pri
JAKOBU LAHU, MARIBOR
Narodni Maribor in bližnja okolica!
Jutri — praznik Vnebohoda — je ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma povodom 50-letnice moške podružnice CMD slavnostna matineja. Pripravljeno je vse: slavnostna beseda, Živkov sep-tet, mladinski kvartet realne gimnazije, solist-goslač, koncertna pevka, priznani pianist in zbor »Drave« z odličnim solistom. Koncertni klavir da na razpolago tvrdka Brandl. — In mi? Narodni Maribor z okolico, pokaži svojo dobro voljo in razumevanje za polstoletno delovanje podružnice CMD z obiskom, ki bo časten za nas — vse skupaj! Točno ob 10. uri na proslavo vsakdo, ki mu je mar naše stvari! Vstop je prost.
Posestva iz rok v roke. Tovarnar Herman Berg je prodal mestni občini mariborski 2118 m2 zemljišče ob državnem j mostu za 700.000 dinarjev. — Vinarska in sadjarska šola je prodala zdravniku dr. Adolfu Ramšaku iz Crnc 1723 m2 veliko parcelo v koroškem predmestju za 129 tisoč 225 din. — Gjuro Valjak je prodal odvetniku dr. Francu Tomšiču 4048 m3 veliko parcelo v Grajski ulici za 179.200 din. — Mestna občina mariborska je kupila od posestnika Jerneja Školča 1600 m-zemljišče za ceno 16.000 din, od posestnice Josipine Lorberjeve pa 2082 m2 veliko zemljišče v magdalenskem okraju za 31.220 din. — Posestnik Ivan Merki je prodal Jerneju Cebulu 162 nr veliko zemljišče v magdalenskem predmestju za 4950 din.
Magdalenska tržnica
Prejeli smo: »Zainteresirane gospodinje opozarjamo merodajne faktorje mestne občine na nujno potrebno tržnico za magdalenski mestni okraj, ki dosega gotovo do 20.000 prebivalcev. In razširjeno mesto na desnem bregu Drave se naglo veča od leta do leta. Računajmo torej z
Foto-kopije samo 50 para
Prima izdelava. Razvijanje v tankih z drobno-zrnčastim in izenačevalnim razvijačem.
Filmi od Din 10‘— naprej.
DROGERI3A KANC
Nove gradnje. V teku tega meseca so dobili gradbeno dovoljenje: Gjuro Valjale za zidavo trinadstropne stanovanjske hiše in kino obrata v Grajski ulici 5. Gradbeni stroški znašajo 1,250.000 din. — Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug za gradbo dopolnilnega
Olepševalno društvo za magdalensko predmestje vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba velezaslui-nega predsednika društva g. Ivana Kejžarja, ki se vrši v četrtek ob pol 17. iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče.
Gostilna Krempl. Vsak čas piščanci in specijalno pripravljeni raki, sortirana vina, Tscheligijevo pivo.
Mariborsko Sokolstvo opozarjamo na proslavo 501etnice obstoja Ciril-Metodo-ve družbe, ki bo v četrtek 26. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu ter na njen občni zbor v petek, dne 27. maja ob 20. uri. Obeh prireditev se udeležite polnoštevilno. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev.
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru.
Vabimo vse naše prijatelje, ki hočejo v nedeljo, dne 29. maja prisostvovati nastopu Sokolskega društva Maribor-mati-ca popoldne ob 3. uri na letnem telovadišču, da kupijo vstopnice v predprodaji pri blagajni »Putnika«. S tem preprečijo naval pri dnevnih blagajnah na zletišču.
Motoklub Maribor v Benetke. Moto-klub Maribor priredi binkoštni izlet v Benetke. Start na binkoštno nedeljo ob
6. uri na Glavnem trgu. Prijave radi nabave brezplačnega italijanskega izletniškega viza pri predsedniku Salomonu Radio Maribor, Glavni trg, telefon 26-48. Gostje dobrodošli.
Društvo »Jadran« poziva vse s vole članstvo, da se polnoštevilno udeleži proslave 501etnice CMD v četrtek dne 26. t. m. ob 10. uri dop. v Narodnem domu.
Sokoli jezdeci jutri ob pol 13. zbor! Odjezdimo čez Kamnico v Selnico.
Naši Anki k rojstnemu dnevu krepki sokolski zdravo!
Proslava oOletnice mariborske podružnice CMD. člani Zveze Maistrovih borcev in Narodne_ odbrane se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo pomembne proslave dne 26. maja ob 10. uri v Narodnem domu. Predsednik.
Mariborsko sokolsko okrožje. Za četrtek napovedani tajni izlet je preložen na poznejši čas.
Članice Ženskega društva v Mariboru se udeležijo polnoštevilno jutrišnje slavnostne matineje CMD ob 10. uri dop. v Narodnem domu.
»Toti list«, humoristični list za Slovence, izhaja v Mariboru dvakrat mesečno.
7. številka izide v sredo, dne 1. junija zjutraj. Na prodaj v vseh trafikah. Cena Din 1.50. Naroče se pri: B. Podkraj-š e k, Maribor, Cvetlična ulica 12.
Branlbor, podružnica v Marlboni opozarja vse svoje člane in prijatelje, naj se v čim večjem številu udeležijo proslave 501elnice obstoja mariborske moške po-
bilo že ob prestopu meje to prepoveda-. bodočnostjo. Preveč bi no. če res naši avtomibili nemoteno yo- gospodinj in pomočnic,
zahtevali od nas'prizidka predilnice v Tvorniški ulici družnice Cirilmetodove družbe, ki bo juda bi morale (gradbeni stroški 6^0.000 diij). Železničar tri na Vnebohod ob desetih dopoldne X
Kino Union. Najkrasnejši film sezone »Poulični pevci« (Wienersangerknaben).
Sreda, 25. maja: Zaprto.
Četrtek, 26. maja ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 27. maja: Zaprto.
Sobota, 28. maja ob 20. uri: »Sreča d. d.«. Red C.
Nedelja, 29. maja ob 20. uri: »Dalibor«. Ob rojstnem dnevu gospoda predsednika ČSR. Zadnjič.
»Pod to goro zeleno« — zadnjič in ob znižanih cenah se vprizori na praznik Vnebohoda.
Narodnem domu. Obenem opozarjamo na občni zbor mariborskih podružnic Ciril-metodove družbe, ki se bo vršil v petek dne 27. maja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. — Pokažimo, da znamo dostojno ceniti veliko in zaslužno delo bratske narodnoobrambne organizacije.
Nastop Sokolskega društva Selnica ob Dravi je nepreklicno jutri v četrtek. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 13.30. Pričetek nastopa je ob 15. uri. Upamo, da bodo mariborski Sokoli in ostalo občinstvo posetili Selnico ter lako dali priznanje društvu, ki praznuje ta dan 25-letnico svojega obstoja. Zdravo!
Jutri ob ugodnem vremenu koncert v mestnem parku od 11.—12. ure. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Jiranka.
Jutri vsi na izlet v Jarenino, ki ga priredi Jadranska straža — železničarji. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 13. uri z vlakom do Pesnice, nato peš do Jarenine. Povratek poljuben. Društveni prijatelji vabljeni. Odbor.
Udeležencem jutrišnjega telovadnega nastopa in otvoritve letnega telovadišča Sokolskega društva v Selnici je na razpolago mestni avtobus, ki odhaja z Glavnega trga ob 13. uri, dočim vozi vlak ob (3.38. Člani, ki imajo kroje, v krojih, ostali v civilu z znakom! Zdravo! Sokol matica.
Majniška krožna vožnja po Slovenskih goricah na praznik, dne 26. maja s »Put-nikovim« moderni mavtokarom Maribor - Št. IIj - Cmurek - Gornja Radgona -Slatina Radenci - Kapela - Sv. Lenart -Sv. Peter - Maribor. Cena le Din 50.— za osebo! Izkoristite ugodno priliko, prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor.
Izlet v Postojno! Binkoštna nedelja, dne 5. junija — posebni vlak »Putni-ka«. Ob prijavi je predložiti 2 sliki, dovoljenje pristojne politične oblasti in točne osebne podatke. Prijave sprejemajo do zaključno 29. maja biletamice »Put-nika« v Mariboru, Celju, Ptuju in Gornji Radgoni.
400.(100 dinarjev škode je po ugotovitvah strokovnjakov povzročila železniška nesreča v Breznem.
Z roko v stroj je prišla po nesrečnem naključju 351etna delavka Terezija Šraj iz Sp. Radvanja, zaposlena v tuk. Ehrlichovi tekstilni tvornici. Strgalni stroj ji je zmečkal levo roko v zapestju in so jo mariborski reševalci odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Huda kazen. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 24!etnega delavca Ivana Bratka na 2 leti in 8 mesecev robije, ker jc dne 10. januarja t. 1. vlomil v delavnico Petra Mlinariča v Kajžerjevem vrhu ter odnesel razno »odarsko orodje v vrednosti okoli 1600 dinarjev. Soobtoženi 231etni viničarski siti Srečko Galica pa je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. pogojno za dobo 3 let.
Vlom v tvornico za usnje. V skladišče tvorničarja Ignaca Šinigoja v Ljutomeru so se v uoči na 13. maja 1937 splazili tatovi. ki so odnesli usnja v vrednosti nad 3000 din. Kot storilci so bili aretirani 27-letni viničar Karel Horvat. 421ctni viničar Imbre Petek in 261etni hlapec Karel
} Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri sledeče vreme: Pretežno jasno, nobenih bistvenih temperaturnih razlik.
Ternek. Vsi trije so se morali danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in so bili obsojeni: Horvat na 6 mesecev strogega zapora, Petek in Ternek pa na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 3 let.
Obdukcija. V Ormožu je umrl nenadno otrok Marije Kokotove. Mrtvoglednik je opazil na otrokovem truplu znake nasilja in je o tem obvestil orožnike, ki so uvedli preiskavo. O zadevi je bilo obveščeno tudi mariborsko državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo trupla.
Putnikova poslovalnica v Rogaški Slatini se ob novi sezoni zopet odpred dne 28. t. m.
Nezgode brez konca in kraja. Na Pobrežju, Stražunska cesta, je padel z lesenega stavbnega ogrodja 371etni zidar Friderik Habjanič, ki je zadobil pri padcu težje notranje poškodbe in si obenem zlomil desno roko. — Pred Vlahovičevo gostilno je hotela prekoračiti cesto 461etna posestnica Elizabeta Kelbič iz Malečnika pri Sv. Petru. V istem hipu je pridrvel neki kolesar in jo podrl na tla. Zadobila je pri padcu težje poškodbe in odrgnine po glavi. Ponesrečenca so odpremili v tuk. splošno bolnišnico.
Na torkov živinski sejem v Mariboru
dne 24. t. m so prignali 17 konjev, 17 bikov, 120 volov, 415 krav in 33 telet, skupno 602 komada živine. Povprečne prodajne cene: Debeli voli od 4.60—5.75 din za kg., poldebeli voli 3.50—4.60, plemenski voli 5.75—6, biki za klanje 3.75— 5, klavne krave debele 4.50 in 5.25, plemenske krave 3.50—4.50, krave za klo-basarje 2.75—3.50, molzne krave 3.75—5, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4.60—6.—, teleta 5.50—7.50 za kg. Prodanih je bilo 288 komadov. Mesne cene: volovsko meso 1. vrste od 10—12 din za kg., volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14. Prihodnji živinski sejem bo 31. maja.
Tudi cena papirju narasla. Z včerajšnjim dnem so sc v Zagrebu zvišale cene tiskovinam in pisarniškim papirjem za 5%.
Veliki dobiček Škodovih tvornic. V
smislu poslovnega poročila Škodovih tvornic znaša čisti dobiček za pret. leto 60.9 milij. Kč, kar predstavlja rekord. Zaposlitev se je napram letu 1936 povečala za 39%. Bruto dobiček je znašal 240.6 milij. Kč napram 164 milij. Kč v letu 1936.
Porast našega pomorskega prometa. V
naše luke je v preteklem letu prispelo 102.548 ladij, ki so imele skupno 20.85 milij. neto registrskih ton. V letu 1936 je prispelo v naše luke 100.146 ladij z 19.42 milij. ton.
Cene pšenici in koruzi še vedno popuščajo, in sicer jonujajo pšenico po 185 do 215, koruzo pa po 113 do 114 din za 100 kg.
Situacija na vinskem trgu. Od 1. januarja pa do danes so cene dalmatinskemu vinu narasle za 40%. Šibenik kot središče vinske trgovine v Dalmaciji plača ss-daj za črno vino v kleteh 4 do 4.50, beto vino pa po 4.50 do 5 din za liter. Zaloge so zelo male.
Naša trgovinska bilanca letos pasivna. V prvih 4 mesecih 1938 smo izvozili blaga v vrednosti 1569.5 milij. din, uvozili pa smo blaga v vrednosti 1743.85 milij. din, tako da je letos v prvih štirih mesecih naša trgovinska bilanca pasivna za 174.3 milijona din. Lani je bila naša trgovinska bilanca v istem razdobju aktivna za 334.6 milijona din.
Nova delniška družba se jc ustanovila v Beogradu in sicer pod imenom »Tesla« tvornica žarnic. Delniški kapital znaša 2 milijona din.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo In Nemčijo, ki se vršijo v Berlinu, trajajo že 14 dni. Doslej je dosežen sporazum o ureditvi obmejnega prometa, o veterinarski konvenciji in o carinskih tarifah. Vprašanje ureditve plačilnega prometa i:i kontingentov pa še ni rešeno in se bodo
pogajanja o teh vprašanjih še zelo zavlekla, tako da ni pričakovati, da bi bila pogajanja končana pred 1. junijem.
Sto/tata
V nedeljo so vprizorili Sokoli v Slivnici igro »Micki je treba moža«. Videlo se je, da se igralci niso zaman trudili. Vse prisotno občinstvo je z velikim zadovoljstvom spremljalo potek igre. Da so igralci res zadovoljili, je pokazala publika sama, ki je viharno aplavdirala igralcem. S polno nežnosti in živahnosti je podala tip kmečkega dekleta Micke s. Dre-venškova Stanka, Janeza, ki je zelo posrečeno igral dohtarja in kmečkega fanta, je igral br. D o c a n e r. Br. Š n u-d e r 1 je izdelal lik pristnega očeta Matevža, ravnotako s. Plakolmova vlogo dekle Urše. Mnogo odobravanja in navdušenja je žela tudi Repla, vaška kle petuija, ki jo je predstavljala s. Špure-jeva. Tudi Nacla (B r e g ant o v a), Nacek (D o c a n e r A.), Jurij (Bregant) in ostali igralci so popolnoma ustrezali. Da smo želi razen tega še lep gmotni uspeh, se moramo v prvi vrsti zahvaliti br. društvom iz Frama, Hoč, Rač, Razvanja, Polskave, razen tega na šim vrlim Skokolanom ter. članom slivniške »Vzajemnosti«. Zdravo!
h šurtjenja m sveta
Birobidžan
Pred desetimi leti je bil določen eden najbogatejših krajev sovjetskega Daljnega vzhoda Birobidžan po sklepu sovjetske vlade za židovske naseljence. V aprilu 1928 so se odpeljali prvi židovski kolonisti na Daljni vzhod. V Birobidža-nu pridobivajo zlato, železo, premog, azbest, grafit in marmor. Tudi zemlja (e tam rodovitna. Vse to naravno bogastvo so morali ljudje pridobivati iz zemlje, tako da je pomenilo prvih deset let za nje deset let težkega dela. V teh letih se je naselilo v Birobidžanu okrog 20.000 Židov. Leta 1934 je bil Birobidžan po sklepu sovjetske vlade reorganiziran v avtonomno židovsko oblast.
V Birobidžanu obratuje zdaj mnogo državnih industrijskih podjetij. Tudi poljedelstvo se lepo razvija. Židovskim kolonistom so dodelili 50.000 ha zemlje. V avtonomni židovski oblasti je zdaj 120 šol, kjer se uči okrog 15.000 otrok. Ra-
zen tega ima Birobidžan 4 tehnike, glasbeno šolo za otroke in baletno šolo. — Glavno mesto te oblasti Birobidžan je bilo na novo zgrajeno.
Za frank - krasna palača
Neverjetno se sliši, da bi bila ogromna palača sredi Pariza na razpolago za en frank in vendar je tako. Sredi naj-elegantnejšega pariškega okraja stoji krasna doudeauvillska palača in najemnina za njo znaša letno samo en frank. Kdo pa je srečni najemnik, ki mu lahko zavidajo vsi drugi najemniki na svetu? To je italijanski kralj, čigar poslanik bo stanoval v tej palači že v začetku junija ali najpozneje po počitnicah. Dosedanja palača italijanskega poslaništva v Parizu ne ustreza več svojim namenOm, zlasti bi pa ne mogla biti primerna v bodoče za poslanika abesinskega cesarja. Zlasti vrt v rue Grenelle št. 50, kjer je zdaj italijansko poslaništvo, je premajhen, dočim ima nova palača krasen velik vrt.
Stara navada je že, da si velike in stare države tako medsebojno posojajo krasne, razkošne palače, kjer prebivajo njihovi poslaniki. Tako plačuje tudi Fran cija za krasno palačo Farnese, kjer je sedež francoskega poslaništva, samo eno liro letne najemnine. Prav za prav je njena najemnina večja, če računamo tečaj franka in lire.
Drobne - poučne
Irska je imela prvo bolnišnico v za-
padni Evropi. Ustanovila je to bolnišnico kneginja Macha kot zdravstveni zavod za vsakogar, dočim so bile prej take ustanove le za plemenitaške rodbine. Največja bolnišnica na svetu je menda v severni Amerikiv mestu Los Angeles. V njej je prostora za 8500 bolnikov.
Zdravilno moč elektrike je prvi spoznal že rimski zdravnik Skrbionij. Že v 1. 48. pred Kr. r. je namreč bolnikom, ki so trpeli na revmatizmu ali dolgotrajnem glavobolu, nasvetoval drgnjenje s trepetlikovino, katere električna moč je sam izčrpno preiskava!. Šele 1. 1744. so začeli uporabljati električni stroj vzdra vilstvu.
Prvo transfuzijo krvi iz človeka na človeka je izvršil 15. junija 1667 francoski zdravnik Jean Denis. Proti tej transfuziji pa je nastalo splošno nerazpolo-ženje in sam parlament je nato prepovedal prenašanje krvi.
Razno
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč in ostalo kožuhovino Vam shranim čez poletje najskrbneje. ob enem Vam temeljito popravim po znižani ceni Peter Semko, krznar in izdelovateli unit. čepic. Maribor, Gosposka uli ca 37.	2633
POKROMANJE, PONIKLO-VANJE VSAKE VRSTE,
dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5.	2S21
B1RMSKI BOTRI
Molitveniki od din 6— naprej- Papirnica No\vak. Gosposka ul- 9.	3009
Za letošnjo sezono sprejmem LETOVIŠČARJE NA HRANO IN STANOVANJE.
Hiša stoji v sredini sadnega vrta, oddaljena od vode Drete 15 korakov, enako od glavne ceste, po kateri vozi dvakrat dnevno v avtJDusna pošta na postajo šmirtno ob Paki. V bližini je lep smrekov gozd, pošta v hiši. franc Ježovnik, Kokarje, Mozirie. 3050
LEŽALNI STOLI
od din 48.— naprei pri tvrdki »Obnova« E- Novak- Jur-čičeva 0.	3102
ŽGANO APNO
vagotis^ količine naročite pri Kmetijski družbi. Melje 12. telefon št. 20-83.	3114
VINOTOČ HABAKUK
odprt-	3127
ZA BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Veliko izbiro in po nizkih cenah pri poroča Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	3129
VINOTOČ MAJOR ZENKO-VIČ
Razvanje-Pivola, odprt. 3130
DšN 500— DAM ONEMU
ki mi preskrbi stalno službo. Naslov v upravi.	3142
Posest
STAVBENE PARCELE
v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Val jak, kino »Union«. Maribor. 1317
Pet minut od posta.ie Hajdina, prodam
LEPO HIŠO
novo zidano- Albin Vnuk. zidar, Sp. Breg. Ptui- 3124
ENODRUŽINSKO HIŠO
1000 m2 zemlje, prodam. Zg-RaflvaniP. Fimiova %	3137
ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA
vili slična, naprodaj- Cena din 130.000. Potreben kapital din 100.000. Vprašati Franko panova 35 Divjak- 3139
NOVA HIŠA
z gospodarskim poslopjem, vr tom, njivo in vodnjakom naprodaj v gotovini. Vprašati v gostilni »Pri Amerikancu« Zrinjskega ul. 1, Studenci pri Mariboru. Posredovalci izključeni.	3105
Prodam
MOŠKO KOLO
v dobrem stanju, poceni naprodaj. Some. frizer. Studenci, Aleksandrova cesta- 3145
Sobo odda
ODDAM SOBO
in shrambo. Beograjska 18-___________1328__________
SOBO
kuhinjo in opremljeno sobo s štedilnikom takoi oddam- Naslov v upravi.	3154
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo, kakor tudi par oseb na hrano-Krakar. Livada 5-	3120
ENOSOBNO STANOVANJE
s 1. VI. 1938 oddam v Krčevini, Praprotnikova 18. Ogled dne 2b. V- 38 med 10-30. do It.30 ure. 	3134
SOBO IN KUHINJO
oddani takoj drž. nastavljen-cu brez otrok. Glavni trg 3. 3153
Stanovanje išče
JEDILNICA
pohištvo. tudi posamezno in različno poceni na prodaj: j Maistrova ul- 3 pritličje, de-j sno-	3121
MLADEGA PSA
pasin: doberman, prav poceni oddam v dobre roke- Pobrežje. Aleksandrova 99.
3131
Moderna KUHINJSKA KREDENCA
naprodaj pokromani okovi, plošča 140X60. Mizarstvo Gregorčičeva 8-	3144
IŠČEM STANOVANJE
dve sobi s kuhinjo in vrtom
v okolici Maribora oziroma predmestju. Plačani tudi polletno naprej. Naslov v upra-
vi »Večernika«.  3097
GOSPODIČNA
išče stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini. Ponudbe pod »Takoi« na upravo. 3122
Službo dobi
KROJAŠKI POMOČNIK
boljša moč. za velike komade, ki ima lasten stroj, dobi stalno službo pri večji tvrdki. Naslov v upravi. 3125
msM
Mlado, marljivo
DEKLICO za trgovino sprejme čarna F. Weiler.
cvetli-
3138
PRODAJALKO
aktivno športašico. sprejmem Pismene ponudbe s sliko na upravo tega lista pod »22222« 3143
ŠIRITE »VEČERNIH«!
Dobrega
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj- Kralj, Melj-ska cesta-_____________ 3146
HIŠNO POMOČNICO
z letnimi spričevali, pridno in pošteno, ki zna samostojno in dobro kuhati sprejmem-Papirnica Brišnik. Maribor, Slovenska ul. 11-	3149
Vse za
Perilo
Moda
Krojaški
pribor
birmo!
Svilo za obleke, otroške kom-
bineie, nogavice, rokavice
kupite najcenejše pri	2439
F. Kramaršii
Maribor, Gosposka ulica 13
birmo
svileno blago, venčki, spodnje perilo, nogavice, rokavice, otroške srajce
prinaša
Maribor, Gosposka ul. 14
Spomnite se CMDI
•MtHSNMceMoee«
Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje v Mariboru
javlja tužno vest, da je umrl njegov dolgoletni, velezaslužni predsednik
Eva rt Keliar
viiji revidont juž. železnic v pok.
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 26. maja 1938 ob 7,,17.uri iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče.
Odbor.
spet ljubljenec mode
Najsi bo pulover iz svile ali iz volne -- v njem sle vedno lepo oblečeni. Pulover je pripraven za vsak Jport in zadovoljuje tudi najbolj razvajene žene. Dobro pristoja vsaki osebi, nosi se ga lahko ob vsaki priložnosti in predvsem: zlahka se ga opere! V blagi, obilni peni milnih lusk Lux postane vsak pulover zopet kot nov: niti se uravnajo, a barve požive.
namizni pril
indantren
Potrti, neizmerne žalosti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni atek, stari atek, brat, stric, tast in svak, gospod
Dosip Ingolič
strojevodja v pok.
v torek, dne ‘24. maja ob 20. uri po dolgi, muke polni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 63. letu boguvdano preminul.
Zemeljski ostanki nenadomestljivega pokojnika se bodo v petek, 27. maja 1938 ob 15. uri položili k večnemu počitku iz mrtvašnice mestnega pokopališča v rodbinsko grobnico na Pobrežju.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto, 28. maja ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Magdalene in pri Sv. Martinu pri Vurbergu.
Sv. Martin pii VutilMgll, Marenberg, Maribor, 25. maja 1938.
Žalujoče rodbine: Kostajnšek-Brudei mann
Maribor, Gosposka ul. 14
mirite „Večeniik“
«99*9
Rešite se revme v
Celokupno zdravljenje to je: stanovanje, žvep ene ah blatne kopeli, prvorazredna preskrba v prvi kopališki restavraciji s taksami stane do 15. junija dnevno od
Din 6C-—
Zahtevajte, dokler še imamo sobe na razpolago prospekte in pojasnila od ravnateljstva radioaktivnega žveplenega kopališča	2104
im
V globoki žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je včeraj, pozvan od Vsemogočnega, zapustil v 67. letu starosti ljubi in dragi soprog, oče, dedek, brat, stric, zet in tast, gospod
Ivan Kefažar
sišji revidont j. žel. v p., bivši član pr. narodne skupščine
Pogreb sc vrši 26. maja ob '/s 17. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo opravila 27. maja 1938 ob 7. uri v mariborski stolnici.
Maribor, 25. maja 1938.
Amalija, soproga dr. Mirko, sin Ivanka, hčerka Jana, vnukinja Alojz Kandl, zet, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
£enKa
O, ljuba gospodična Marinka, ti gospodje filozofi so vzdignili tak rebeljon, da ne bo nič —
Spina st je oddahnil in lovil kljuko, da vstopi, toda v tem so se odprla vrata druge sobe in naglo se je pojavil Fribort, ta drzni smeli Fribort. — Vsemu je bilo konec.
Spini je omahnila roka. — Poleg te čeljusti se ne more postaviti, za to ni imel korajže; vedel je, da bi pogorel, (irenkoba zavisti ln ljubosumnosti mu je zalila srce .Stal je še vedno upognjen pri vratih in moral gledati, kako je gospodarjeva Marinka presenečena zadrhtela in zardela.
»Dobro, da greste, gospod Fribot —« in gospodična Etis je na kratko povedala Marinkino željo.
>S slavnimi majales sicer slabo kaže, ali ker si jih želite, jih priredim jaz, pa bodo tako glasni in veseli kakor druga
»Bomo videli, če ste tako vsemogočni!«
»Stavimo; za kaj?«
»Če stavo izgubite, vam bom dala šop kopriv —.«
»Če jo pa dobim, pa šopek vijolic, tak kakor —« in pomenljivo umolknil.
»Dobro, torej šopek —« mu je hitro segla Marinka v besedo in se plaho ozrla na gospodično Elis.
Spomin na poljub, ki ji ga je Fribort na stopnicah ukradel, je zbudil rožnato senco tiste udečicc, ki je tokrat polila njeno mehko lice.
Spina je bil kakor na trnju. Vse izrabi la Honak, česa si le ne izmisli! Ljubosumnemu filozofu je bilo zdaj še prav, da je Marinka z lahnim pozdravom zbežala iz sobe.
Zunaj se je namreč slišal glas hišne go spodinje, ki je klical Marinko domov.
Ko je kmalu nato Fribor stopil v sobo, je trčil med vrati ob Spino, ki je nekam hitel.
Odgovorilo mu je nerazumljivo mrmra nje.
*
Nastal je večer pred sv. Filipom in Jakobom.
Prijeten večer, toda brez luči na nebu. Zato pa je na poliških višavah, pri strokovskih gozdovih in vseokoli počeli pokrajini, zaviti v sivo, tajinstveno odejo, zagorela množica gorečih grmad. Mladina in odrasli so prihajali iz vsega mesta na plan, gledati kako sežigajo čarovnice. Največja truma se je zbrala na griču pri znamenju sv. Prokopa, nad katerim je mlado listje stare, košate lipe šuštelo. Malo dalje je gorela velika grmada, okoli katere so poskakovali živahni fantje, vriskali in prepevali.
Ob strani je stal Vavrena, obrnjen od ognja. Ni sc pridružil svojini tovarišem, ki so se tu zbrali. Iskal je samoto.
Zamišljen je gledal proti nedošinjskem gaju, ki je črnel v večernem mraku prostran in tajinstven. Izmed temnega drevja se je dvigal bol, gosposki dvorec, kakor tih, zapuščen gradič in v dolini, ka-
mor niso segale dolge, mračne sence temnega gaja, je bliščala jasna gladina širnega koširskega ribnika.
Za gajem po vrhovih na obzorju pa so plapolale grmade in migljale lučice.
Večer, grmade, svetloba in kriki, vse je spominjalo Vavreno na dom. Nehote jc zašel v mislih v otroška leta, ko je postavljal na griču grmade, jih zažigal, ska kal preko ognja in vriskal. — Roj spominov mu je zablisnil v glavi kakor pršeče iskre.
»Ne vem, kaj imajo na tem!« se je za-čulo ob strani.
»Oh, preprosti narod!«
Po glasu je spoznal gospo Ronbinkovo in iz dodatka gospodično Loti. Ni se niti obrnil, da bi ga ne spoznali, odšel je in se brez misli spustil ob meji proti polju. Dame so šle naprej, hrup in krik sta med lela, dokler nista skoro utihnila.
Vavrena se je spet predal mislim. — Hladen vetrič je zapihal preko mlade set ve. Orošena trava je bila mehka kot baršun.	(Dalje.)
leta
»Kam pa tako urno?«
konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA- Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.