576 To in ono. junaki so udni ljudje, ki nosijo svoje pravo na ostrini svojega mea". Nateli so do 1200 zvezkov njegovih romanov. Pisal je kar sproti za podlistke raznih asopisov, in po tiri romane hkrati. Seveda je pri tem iskal bolj zunanjih efektov, kakor pa notranje dovrenosti, in zato so njegove romane z veliko slastjo itali. Z nravnega stalia seveda niso vredni priporoila. Dumas je zasluil ogromne svote, a jih je vse tudi hitro zapravil z razkonim ivljenjem. Vekrat je sam sestavil samo osnovo romana z glavnimi zapletkami, a podrobno izvritev prepustil drugim. Umrl je zapuen in uboen 1. 1870. Angleki kralj Edvard VII. Po smrti kraljice Viktorije (glej Dom in Svet" 1901, str. 192.) je prevzel angleko vlado njen est-desetletni sin Edvard kot angleki kralj in indijski cesar. Edvard je bil rojen dne 9. novembra 1841 v palai Buckingham kot drugi otrok kraljice Viktorije in princa Alberta sako-koburkega. Pri krstu mu je kumoval pruski kralj Friderik Viljem IV. e v prvi mladosti je mnogo potoval po Evropi in po Vzhodu. Za politiko se ni menil toliko, kolikor za port in za vsakovrstne zabave. Dne 10. marca 1863 se je poroil z devetnajstletno princezinjo Aleksandro, starejo herjo danskega kralja Kristijana IX. Prestolonaslednik je princ Jurij, vojvoda vorki. Novi kralj je odlaal s kronanjem, dokler se ne kona vojska v Juni Afriki. Hotel je kot zmagovavec sesti na prestol. Dolgo je akal. Slednji so se Buri vendar vdali. Z velikansko slovesnostjo so hoteli Ang-glei praznovati takoj dne 26. junija kraljevo kronanje. e so prili zastopniki zunanjih vlad v London, e so se dvigali dragoceni slavoloki. A teka bolezen je poloila Edvarda na bolniko posteljo, in morali so kronanje odloiti. Ko je kralj nekoliko okreval, se je izvrilo v Londonu slovesno kronanje v westminsterski opatiji, a z mnogo manjim sijajem, nego so nameravali izpoetka. Kronal ga je nadkof canterburysk:, ki ima po postavi to pravico izza davnih dni. Pridigoval pa je kof londonski. Kralj je prisegel, da bo branil zapovedi boje, narodne in anglikanske dravne cerkve ter da bo varoval prava duhovine in ljudstva. Nadkof ga je mazilil z blagoslovljenim oljem, potem mu je izroil dravne insignije s prstanom sv. Edvarda, kralja anglekega. Slednji mu je dal na glavo kraljevo krono, prose Boga, da kakor se zlata krona blii na njegovi glavi, tako naj se tudi njegovo srce obogati z nebekim blagoslovom". Zdaj zadone trombe, ljudstvo pozdravlja kralja, in topovi zagrme na Toweru. Ko vse utihne v cerkvi, opomni nadkof kralja: Bodi pogumen in dobrega duha, izpolnjuj boje zapovedi in hodi po njegovi sveti stezi! Bojuj dobri boj in tvoj smoter bodi veno ivljenje, da bo na tem svetu kronan z uspehi in astjo, ko pa kona telesno ivljenje, da zadobi krono pravice, katero ti naj da oni dan Bog, pravini Sodnik." Nato mu izroi krasno vezano Sveto pismo", da se iz njega ui modrosti in zakonov pravice". Po Zahvalni pesmi" sede kralj na prestol in sprejme poklonitev svojih podlonikov. Ta obred je jako star in sega dale nazaj v prvotno katoliko dobo angleke zgodovine. Sestavil ga je Egbert, vorki nadkof, ki je umrl 1.737. Kraljevi znaki nosijo vsi ime sv. Edvarda Angleki kralj Edvard VII. in so iz XI. stoletja. Ko so angleki kralji odpadli od rimske cerkve, so pod vplivom protestantizma izpustili iz obreda sv. mao in namesto nje vstavili protestantovsko obhajilo". Do XIV. stoletja je moral prisegati angleki kralj, da bo varoval postave slavnega spoznovavca sv. Edvarda". Sedanjo prisego pa je sestavil kof Compton v prolem stoletju. Ker se v nji naglasa tudi razkolno stalie anglikansko in verska nestrpnost proti rimski cerkvi, so katoliani njo nezadovoljni, in skoro gotovo je Edvard VII. zadnji angleki kralj, ki jo je rabil. Naa slika nam ga kae e v krepki moki dobi. Zadnja bolezen pa ga je jako potila, tako da je komaj prestal kronanje.