Spored od 27. X. do 2. XI. 19 4 0
Scena iz filma »želela sem si otroka«.
Zedttik so tadiafaHiia. (fiasita sioveaslcik tadiiskiU padušalcei/.
^zoležki Sp orede t) 'um zenukili p o s tal
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
11 Sottens: L. v. Beethoven: Simfonija št. V. 11.15 Italija I.: 4 orkestra Angelini. 11.40 Kopenhagen: E. Grieg: Sonata za klavir.
15	Sottens: G. Faure: Requiem.
19-25	Brno: A. Dvorak: Requiem -I. del.
20 Praga: Orkestralni 4. 20.45 Brno: Violinski 4. 20 50 Beromunster: A. Dvorak: Trio, op. 21. Ponedeljek:
1215 Italija I.: Zbor z orkestrom. 17 Beromunster: Orkestralni 4-17 Praga: B. Smetana: I. godalni kvartet (»Iz mojega življenja«). 19.30 Horby: 4 komorne glasbe.
20	Sofija: Simfonični «£.
20.20 Horby: A. Dvorak; Simfonija št. 5.
20-30	Sottens: Orkestralni 20.30 Italija I.: Simfonični L
Torek:
12.15 Italija II.: Simfonični 4. 16.45 Praga: Klavirski 4. 17 Beromunster: švicarski skladatelji.
17-20 Brno: 4 komorne glasbe. 1850 Kopenhagen: Orkestralni in solistični 4-
19	Sottens: Klavirski
19-50	Italija I.: 4 orkestra Arlandi. 19.35 Praga: 4 češke glasbe.
20-20	Beromunster: 4 Lisztovih skl. 20.30 Sofija: 4 na violončelu.
21	Brno: Orkestralni 4-
21.10 Horby: L. v. Beethoven: 4 za gosli in orkester.
Sreda:
13-25 BeromUnster: Lisztov 4-15-25 Praga: Handel: Sonata za violončelo in orgle. 16.50 Praga: A. Dvorak: III. simfonija.
17.05 Horby: Violinski in klav. 4. 18.15 Kopenhagen: Schubertov 4.
20	Beromunster: Orkestralni 4. 20 Sofija: Klavirski 4.
Četrtek:
16.55 Praga: 4 komorne glasbe. 19.20 Budapest: Klavirski 4. 19.55 Pragai: L. v. Beethoven: IX. simfonija.
20	Sofija: Haydnov 4-
21	Sottens: 4 Bachovih skladb. 21 Beromunster: Violinski 4-
Petek:
12.15 Italija II.: 4 orkestra Gallino.
16	55 Praga: Komorni 4.
17.30: Brno: Sonata za violo in klavir.
17.40 Praga: 4 češke glasbe. 20 Sottens: Orkestralni 4-20 Sofija: Simfonični 4 bolgarske glasbe.
20-20 Beromunster: Verdi: Requiem. 20.45 Sottens: C. Franck: Koral za orgle.
21.10 Italija I.: Komorna glasba. 21.15 Sottens: 4 duhovne glasbe. Sobota:
13.20 Kopenhagen: 4 komorne gl. 14.55 Sottens: Orgelski 4-16 Brno: Orkestralni
19	Kopenhagen: Orkestralni 4-
19-40	Budapest: Verdi: Requiem -I. del.
20	Sottens: 4 duhovne glasbe.
20	Italija I.: Simfonično-koralni 4-20.30 Sofijat: 4 na violončelu.
20-30	Praga: Fr. Schubert: Simfonija v h- molu.
20.50 Sottens: Pergolesi: »Orfej« -kantata.
21	Beromunster: L. Cahuzac igra na klarinet.
21-15	Italija II.: 4 resne glasbe.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
14 Beromunster: Narodne pesmi in
plesi v Švici. 16 Pragai: 4 zabavne glasbe.
18	Sofija: 4 lahke in plesne glasbe. 1805 Praga: Zabavni spored. 19-30 Horby: 4 Leharjevih skladb. 21-55 Sofija: Plesna glasba.
Ponedeljek:
14-45 Praga: Pisan 4-17.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 18.10 Budapest: Ciganski orkester. 19.35 Brno: Pisan spored.
22	Sofija: Plesna glasba. Torek:
16 Praga: Pisan 4. 19.10 Budapest: Ciganski orkester. 19.30 Horby: Kabaret. 20.30 Italija I.: Plesna glasba. 21-30 Sofija: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija!: Plesna glasba. Sreda:
12.15 Italija I.: Plesna glasba. 16 Brno: 4 lahke glasbe. 19.20 Budapest: Pisan 4. 19.25 Brno: Narodne pesmi in plesi. 19-30 Italija II.: Plesna glasba. 22 Sofija: Pisan 4. Četrtek:
16 Pragai: Pisan 4. 17.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 1910 Beromunster: Lahka glasba. 19-35 Brno: 4 zabavne glasbe. 20.30 Horby: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba. Petek:
16	Brno: 4 lahke glasbe.
16-30 Sofija: Natrodna in plesna gl.
19	30 Horby: 4 lahke glasbe. 21.55 Sofija: Plesna glasba. 21.40 Horby: Lahka glasba.
Sobota:
17	Sofija: Lahka in plesna glasba. 17 Sottens: 4 lahke glasbe.
17.30 Praiga: Pisan $.
1945 Horby: Kabaret.
22.05 Sofija: 4 zabavne glasbe.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
14 40 Italija II.: Operna glasba.
19 30 Italija I.: Donizetti: »Lucia di Lammermoor« - opera.
Torek:
14.40 Italija II.: Operna glaisba.
Sreda:
19.25 Praga: K. Zeller: »Tičar« -opereta.
19.30 Italija I.: Pizzetti: »Orseolo« -opera v 3 dej.
20-30 Sofija: Mascagni: »Cavalleria rusticana«.
Četrtek:
12.15 Italija II.: 4 operne glasbe.
19-15 Kopenhagen: C. Nielsen: »Savel in David« - opera v 4 dej.
19-30	Italija I.: Pizzetti: »Orseolo« -opera v 3 dej.
Petek:
19 40 Praga: L. Vycpalek: »Sirota«. Narodna pesem za mešani zbor s spremljavo viol in violončel.
20.35 Horby: Verdi: »Rigoletto« -(II. dej.).
Sobota:
19	25 Praga: Operni spored.
DRAMA IN ZVOČNE IGRE
Nedelja:
16-25 Praiga: B. Nčmcova: »Babica«, zvočna igra.
20.15 Italija II.: Komedija.
Ponedeljek:
19.40 Italija I.: G. D'Annunzio: »Ladja« - prizori z zborom.
Torek:
20	Sottens: Zvočna igra.
20-05	Brno: »Peter Pavel Rubens« -zvočna igra.
Sreda:
19.15 Beromunster: Zvočna igra.
Četrtek:
20 Italija II.: Komedija v 3 dej.
20 Beromunster: Zvočna igra.
Petek:
Praga: G. Hauptmann: »Hanica gre v nebesa«.
Sobota:
19.30 Italija I.: Komedija.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA
Ponedeljek:
16.30 Praga: Češka knjiga.
Sreda:
18 Brno: Iz književnega sveta.
Petek:
16-30 Praga: Iz književnega sveta.
Sohota:
16 Beromunster: Pogovori o knjigah.
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek:
19-20 Italija I.: Spomin »pohoda na Rim«.
Torek:
16-30 BeromUnster: Okrasitev grobov in pokopališč.
Petek:
19.55 Beromunster: Ali je življenje po smrti? Kaj pravi katolik?
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 44	J
Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally
Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, pol ali celo leto priznamo popust 2.— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60.— din, celoletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228.
JHladinsIze oddaje a našem radia a sezoni 1940-41
(Iz referata mladinskega referenta g. Nika Kureta.)
V mladinski uri bomo uvedli letos zopet novost, ki jo bodo brez dvoma pozdravili tudi številni odrasli poslušalci. Eno celo oddajo 40 minut bomo redno mesečno posvečali učenju narodnih pesmi. Hudo mi je, če moram na tem mestu javno priznati, da med našo mladino čimdalje bolj gine poznavanje slovenske narodne pesmi. Tistih študentovskih druščin, ki so včasih celo med odmori v šoli ubrano prepevale narodne pesmi — sam sem tako prepeval v svojih dijaških letih — danes menda ni več. Voditelji izletov tožijo, da mladina ne zna več peti narodnih pesmi, zato pa da uvaja nam tuji enoglasni način petja šla-gerjev. Pa tega menda ne najdemo samo med dijaštvom. Med našo delavsko mladino je menda še slabše. Ne bomo iskali vzrokov za ta pojav, ker se morajo s tem baviti drugi, bolj poklicani krogi. Mi ta pojav samo z žalostjo ugotavljamo in smo trdno odločeni, da storimo to, kar je v naših močeh, da se mu postavimo po robu. Česar šola vkljub obveznemu petju in podobnemu ne zmore, bo morebiti v majhnem obsegu dosegla taka akcija v radiu. Za začetek in za irvo leto bomo zadovoljni tudi z majhnim uspehom. »Pojte z nami!« bo naslov teh rednih mesečnih oddaj, ki jih bo vodil naš znani izdajatelj slovenskih narodnih pesmi, skladatelj gospod Luka Kramolc. Pouk petja slovenskih narodnih pesmi bo zelo neposreden in zanimiv. Če se bo obnesla naša zamisel, bo imel gospod Kramolc v studiu nekaj mladih pevcev, katere bo učil peti. Istočasno z njimi se bodo lahko učili tudi tisoči pred svojimi
zvočniki. Vrhu tega bo g. Kramolc posamezne pesmi tudi razlagal, kolikor je pri običajni pevski vaji navada in potreba. Trdno sem prepričan, da bomo s temi oddajami, ako Bog da, da se nam posrečijo, storili nekaj zaslužnega za naše narodno življenje.
Poleg teh novih oddaj ostanejo na sporedu tudi oddaje, kakršne so nam znane iz lanskega leta. Vsako prvo sredo v mesecu bo na sporedu življe-njepisna igra. Gospod Arnošt Adamič si je za letos izbral naslednje naše narodne velikane: Slomška, Trubarja, Cojza, Bleiweisa, P. P. Glavarja, Langusa in Medveda.
Janša je na sporedu prihodnjo sredo. Te igre bodo potrdile naše prepričanje, da vse lepše in neposrednejše predočijo lik kake važne osebnosti kakor še tako spretno sestavljeno in zanimivo govorjeno predavanje. Te igre so gotovo vredne, da pridejo na spored tudi ob drugih prilikah, kar bo programsko vodstvo v novem letu tako ali tako tudi storilo.
Kot tretja vrsta oddaj v okviru mladinske ure omenjam naše reportaže. Podobno kakor igre so tudi reportaže mnogo bolj neposredne, žive in plastične kakor še tako dobro predavanje. Obiskali bomo tudi letos celo vrsto zanimivih obratov in naprav, katerih poznavanje bo razširilo obzorje in znanje naših mladih poslušalcev.
Četrta sreda v mesecu bo ostala na razpolago za predavanja. Od predavanj pride v novem letu v poštev nadaljevanje potrebnega cikla, posvečenega izbiri poklica. Spet bodo nastopali predstavniki različnih poklicev,
ki bodo našim mladim poslušalcem opisovali svoj poklic in razloge, zakaj so se zanj odločili. Drugo predavanje bo ob taki priliki kramljanje o ročnih spretnostih, namenjeno bo tistim, ki radi doma sami kaj napravijo, če se že razumejo na najobičajnejše orodje. Pri sedanjih težkih časih je treba pomagati Miklavžu in mu narediti doma kako igračo za najmlajše, potem pridejo tedni, ko bo treba pripravljati jaslice in podobno. Snovi zlepa ne bo zmanjkalo. O vsem tem bo kramljal naš že dobro znani sodelavec, gospod Miroslav Zor. V našem radijskem časopisju bo objavljal seznam potrebnega orodja in gradiva ter morebitne skice in načrte za vsako tako oddajo. Pri oddaji bo sodeloval tudi nekak zastopnik poslušalcev, ki bo delal sproti po navodilih gospoda predavatelja. Tako bo živo in neposredno podajanje zajamčeno.
Za tiste primere, ko bo izkazal mesec pet sred, pa ze imamo pripravljena razna druga zanimiva kramljanja.
V šolski uri bomo uvedli letos tudi nekaj novega. Da ustrežemo številnim prošnjam po popoldanskih oddajah, bomo odddajali dosedanjo torkovo šolsko uro v času od četrt na tri do treh popoldne. Tako bodo deležni šolskih ur menda zlasti poslušalci iz nižje stopnje, kar bo omogočilo še bolj smotrno in starostni stopnji prilagojeno oblikovanje sporeda. Dosedanja petkova ura bo ostala kot doslej v času od 11. do 12. Po vsaki oddaji sledijo še novice šolskega radia od svojih malih poslušalčkov iz vseh krajev Slovenije. Glede izbire
Opozorile mi um' n a ro en i ko m in prijateljem
Vse naročnike »Našega vala«, ki imajo naročnino poravnano še za november in december, obveščamo tem potom, da bodo za že vplačano naročnino prejemali revijo »Radio Ljubljana« brez vsakega doplačila.
Vse bivše naročnike »Našega vala«, ki so revijo odpovedali še pred fuzijo z revijo »Radio Ljubljana« in ki smo jim poslali na ogled že prejšnjo številko, pošiljamo pa jim tudi to, prosimo, da nam jo vrnejo, če se nanjo ne žele naročiti oziroma nam nakažejo naročnino, če žele po-
stati naši naročniki. Zadošča tudi obvestilo po dopisnici, kar bomo smatrali za naročilo in bomo vsem takim revijo odslej redno pošiljali.
Vse naše sedanje ljubljanske naročnike opozarjamo, da bomo začenši s 1. novembrom v Ljubljani naročnino inkasirali po našem pooblaščenem inkasantu. Ljubljanskim naročnikom v tej številki zaradi tega ne prilagamo položnic, pač pa jih prosimo, da poravnajo tekočo in zaostalo naročnino našemu inkasantu.
114 © IIIL 11 IIID M m
Od 27. (lidobra de 2. nevernimi
Simon
Jenko
NEDELJA 27 Kristus Kralj	1835 se je rodil na Podreči pri Mavčičah pesnik Simon Jenko. 1920 je umrl v Črni pri Prevaljah zgodovinar Anton Kaspret.
ponedeljek	
28	1874 se je rodil v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem pisatelj Franc Ksaver Meško.
Sim. in Juda a	
TOREK	
29	1918 se je proglasila v Ljubljani Narodna vlada za Slovenijo.
Narcis š	
sreda	
30	1862 se je rodil v Ljubljani pesnik in prevajalec Anton Funtek.
Klavdij m	
Četrtek 31 Volbenk š	1517 je bil začetek reformacije po Martinu Lutru. Reformacija je globoko zajela tudi naše kraje in zapustila zlasti na književnem polju vidne sledi.
petek 1	1922 je umrl v Ljubljani zgodovinar dr. Josip Gruden, pisatelj »Zgodovine slovanskega naroda«.
Vsi sveti	
sobota	
2	*
Verne duše	
sporeda morem reči le to, da se bo gibala približno v isti smeri kakor v preteklem letu.
Otroška ura, ki bo ob sobotah, v času od petih do tri četrt na šest dobro ustreza svojemu namenu, bo imela v novem letu v glavnem iste sodelavce kakor lani. Vsako prvo soboto v mesecu bo javna Pavlihova predstava v velikem studiu. Za vsako predstavo je na razpolago 20 brezplačnih vstopnic, ki se dobe v pisarni postaje na Tyrševi cesti 29-1. Spričo velikega zanimanja te vstopnice seveda vsakokrat prehitro zmanjkajo, zato se je treba pobrigati zanje pravočasno. Večje število drobnega občinstva je namreč težko dopustno, ker tvegamo pri nekoliko preživahnem sodelovanju —, ki nikakor ni izključeno —, da se nam zvočna podoba oddaje docela skazi. Edino ta ozir je merodajen, da je število vstopnic tako omejeno. Od naslednjih sodelavcev omenjamo malčke gdč.Slavice Ven-cajzove, dalje gdč. Manico Romanovo z njenimi pravljicami in ugankami, dalje prikupne oddaje skupine članic Narodnega gledališča v Ljubljani, ki bodo oddajale letos zgodbe o treh potepinih in še drugega kaj, dalje strička Matijčka in gospo Boltar-Ukmarjevo, ki zna tako lepo pripovedovati pravljice.
Tako sem torej v kratkem očrtu pokazal, kaj naš mladinski radio za novo leto pripravlja. Videli smo, da se marsikaj, kar se je obneslo ali kar se je uveljavilo, pa se še ni končalo, letos nadaljuje. To je prav in potrebno.
Želeli bi zdaj samo, da bi ves naš trud tudi pravi sad rodil. Zelo nas veseli, če nam najrazličnejši ljudje javljajo, da tako radi poslušajo stvari, ki so namenjene mladini. Toda s tem mladinske oddaje svojega namena niso dosegle. Mladinske oddaje morajo imeti svoje mlado občinstvo in odrasli, ki so jim naše mladinske oddaje všeč, bi prav storili, ko bi poskrbeli, da naše mladinske ure posluša doraščujoča mladina in da otroci poslušajo svoje otroške ure. Mero-dajni faktorji po posameznih krajih pa bi storili zaslužno delo, ko bi preskrbeli domači šoli radijski aparat. Danes stavlja v veliki večini učitelj-stvo svoje aparate na razpolago za poslušanje šolskih ur. Dvomim, če bo pri sedanjih življenjskih prilikah število učiteljskih aparatov naraščalo v istem razmerju kakor doslej. Je pa le velika škoda, če se lepe oddaje zamujajo!
Mladinski radio je mladini namenjen. Mladina poslušaj ga, ostajaj z vodstvom v stiku, izražaj svoje mnenje, sporočaj svoje želje. Če bomo mogli, bomo radi ustregli, saj smo zato tukaj. Bog nam daj srečo — vam pa korist od našega dela.
(Verdi:
Ker ima naša postaja na dan Vseh svetnikov v okviru reproducirane glasbe na sporedu odlomke Verdijevega Requiema in ker bodo v tem času tudi druge postaje izvajale deloma v celoti, deloma v odlomkih to veličastno glasbeno delo, prinašamo nekaj opomb o postanku in značaju Verdijevega Requiema in celotno besedilo.
*
Ob smrti Rossinija (1868. leta) je predlagal Verdi svojemu založniku, naj bi največji italijanski komponisti skupno napisali v njegov spomin »Re-quiem«. Vsi pozvani komponisti so se odzvali z veseljem, vsak je prispeval svoj del, Verdi sam je napisal »Libera me«. Maša naj bi bila izvedena samo enkrat v Rossinijevem rojstnem mestu. Plemeniti Verdijev načrt je propadel radi zavistnih, ozko-srčnih intrig... Štiri leta kasneje je izpopolnil Verdi »Libera me« v celoten »Requiem«. Pobudo za to mu je dala smrt Aleksandra Manzonija, velikega pesnika nesmrtnih »Zaročencev«. Odlomek iz nekega Verdijevega pisma najlepše ilustrira njegov odnos do pesnikovega dela, značilen je pa tudi za človečansko veličino in plemenitost Verdija: » ... Znano Vam je, kako zelo občudujem tega moža, ki je napisal po mojem mišljenju ne samo najlepšo knjigo naše epohe, ampak eno najlepših knjig, kar jih je sploh kdaj zasnovala človeška misel. To ni le knjiga, to je tolažba za človeštvo. Star sem bil 16 let, ko sem jo čital prvič: toda moje navdušenje za to knjigo se ni zmanjšalo, celo naraščalo je, ko sem spoznal ljudi globlje. In sicer radi tega, ker je ta knjiga »resnična« tako, kakor »resnica« sama. Ce bi mogli umetniki poj-miti to resnico, ne bi bilo več glasbe preteklosti in prihodnosti; ne bi bilo verističnih, idealističnih, realističnih slikarjev in ne klasičnih in romantičnih pesnikov, temveč samo pravi mu-ziki, pravi pesniki, pravi slikarji...« »Requiem« je bil prvič izvajan na obletnico Manzonijeve smrti, zatem si je pa hitro osvojil ves svet: po svoji globini, silni elementarni izraznosti, kolosalni, arhitektoniki, predvsem pa po svoji resničnosti in prepričevalno-sti sodi med prva dela duhovne muzi-ke.
Verdi ie realist in dramatik, zato njegova muzika ni dogmatična. Iz njegovega »Requiema« diha preprosta, naivna iskrenost naturnega človeka. Vprašanje smrti in večnosti rešuje v sedmih slikah, doživetih iz nezmotljivega instinkta pravega dramatika, slikanih z vso obširno skalo občutenja, od širokega verdijevskega melosa v liričnih solospevih »Recor-dare« ali »Ingemisco« do temperamentne dramatike v »Dies irae«; enostavnim, subtilnim mestom, kot »Re-quiem« kontrastirajo strogo linearno
<HeqALiem
peljani fugirani zborovski stavki, osmeroglasni »Sanctus« in široko zgrajeni »Libera me«.
Velika odlika tega dela je, da poslušalcu v dojemanju ne stavija nobenih ovir: pri prvem poslušanju ga more vsak notranje pregledati. Za italijansko cerkveno glasbo znači »Re-quiem« velik dogodek. Že dolgo ni od tam izšlo nobeno pomembnejše delo, ki bi bilo osvojilo širše glasbene kroge: po Rossinijevi »Stabat mater« je operni skladatelj Verdi sloves italijanskega imena tudi na cerkvenem
polju znova dvignil in potrdil.
*
REQUIEM IN KYR1E
Zbor :
Requiem aeternam dona eis, Domine, et lux perpetua luceat eis. Te decet hymnus, Deus in Sion, et tibi reddetur votum in Jerusalem. Exaudi orationem meam, a d te omnis caro veniet. Requiem aeternam dona eis, Domine, et lux perpetua luceat eis.
Gospod, daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti. Hvalna pesem se ti spodobi, o Bog; na Sionu naj ti spopolnjujejo obljube, tebi, ki uslišiš vsako molitev. Krivda vsega človeštva pride pred te. Gospod, daj jim večni mir in večna luč naj jim sveti.
Soli in zbor:
Kyrie eleison; Christe eleison.
Gospod, usmili se; Kristus, usmili se.
Zbor :
Dies irae, dies illa solvet saeclum in favilla, teste David cum Sybilla. Quantus tremor est futurus, quando judex est venturus, cuncta stricte discussurus.
Strašen dan bo dan plačila, zemlja v prah se bo zdrobila: priča David in Sibila. Kolik strah bo vstal v naravi, ko Sodnik v mogočni slavi na odgovor vse postavi!
Tuba mirum spargens sonum per sepulcra regionum, coget omnes ante thronum.
Tromba silno bo zapela, do vseh mrtvih zadonela, jim pred sodni stol velela.
Bas:
Mors stupebit et natura, cum resur-get creatura, judicanti responsura.
V grozi smrt se bo čudila, ko bo stvar se spet zbudila, da pred sodbo bo stopila.
{iiuseppe Verdi.
Alt :
Liber scriptus proferetur, in quo totum continetur, unde mundus ju-dicetur.
Judex ergo cum sedebit,
quidquid latet apparebit, nil inultum
remanebit.
Knjiga k sodbi prinesena, hrani dela razvrščena, dobra, kakor zadolžena. Dano svetu bo spoznanje, in za vsako zlo dejanje Bog prisodi maščevanje.
Zbor :
Dies irae . . . Strašen dan ...
Sopran, alt, tenor:
Quid sum miser tunc dicturus Quem patronum rogaturus, cum vix justus sit securus?
Kam se čem takrat dejati, kje zavetnika iskati, dobrim komaj bo obstati.
Soli in zbor:
Rex tremendae majestatis, qui salvandos salvas gratis, salva me, fons pietatis.
Kralj neskončne visokosti, ki rešuješ iz blagosti, reši me, vir vse svetosti.
Sopran in alt:
Recordare Jesu pie, quod sum causa tuae viae, ne me perdas illa die.
Spomni se, o Jezus mili, da so zame te umorili, prosim, tisti dan se usmili.
Quaerens me sedisti lassus, redemi-sti crucem passus, tantus labor non sit cassus.
Da si iz ljubezni same, utrujen vzel svoj križ na rame, naj ne bo zgubljeno zame.
Juste judex ultionis, donum fac re-missionis ante diem rationis.
Maščevalec vse krivice, čuj skesane moje klice, kadar pride dan pravice.
Tenor:
Ingemisco tamquam reus, culpa ru-bet vultus meus; suplicanti parce, Deus.
Qui Mariam absolvisti, et latronem exaudisti mihi quoque spem dedisti.
Preces meae non sunt dignae, sed tu, bonus, fac benigne, ne perenni cremer igne.
Inter oves locum praesta, et ab hoedis me sequestra, statuens in parte dextra.
Da grešil sem, se sramujem, krivdo svojo obžalujem, »Prizanesi, Bog« zdihujem.
Duše si iskal zgubljene, reševal si spokorjene, reši, prosim, tudi mene.
Nisem vreden odpuščenja, varuj pa me pogubljenja, milostno, Gospod življenja.
Varuj grešnih me levice, ter mi mesto daj desnice, kjer boš svoje zbral ovčice.
Bas:
Coniutatis maledictis, flammis acri-bus addictis, voca me cum benedictis.
Oro supplex et acclinis cor contri-tum quasi cinis, gere curam mei finis.
Ko boš pahnil pogubljene, in sprejel blagoslovljene, sprejmi k sebi tudi mene.
V prahu k tebi, Bog, zdihujem, srce strto ti darujem konec ti priporočujem.
Zbor :
Dies irae . . Strašen dan . . .
Soli in zbor:
Lacrymosa dies illa, qua resurget ex favilla, judicandus homo reus.
Huic ergo parce Deus, pie Jesu Domine, dona eis requiem! Amen.
O, pregrozni dan jokanja, ki iz grobnega nas spanja k sodbi grešnike prisili:
Ti se nas, Gospod, usmili! Ljubi Jezus, ti nam daj rajski mir na vekomaj! Amen.
DOMINE JESU
Soli :
Domine Jesu Christe! Rex gloriae! Libera animas omnium fidelium de-functorum de poenis interni et de pro-fundo lacu! Libera eas de ore leonis, ne absorbeat eas Tartarus, ne cadant in obscurum: sed signifer sanctus Mi-chael repraesentet eas in lucem sanc-ctam; quam olim Abrahae promisi-sti et semini eius.
Hostias et preces tibi, Domine, lau-dis offerimus. Tu suscipe pro ani-mabus illis quarum hodie memoriam iacimus: fac eas, Domine, de morte
transire a d vi tam, quam olim Abrahae promisisti et semini eius.
Gospod Jezus Kristus, kralj veličanstva, reši duše vseh vernih umrlih kazni pekla in globokega brezna. Reši jih iz levjega žrela, da jih ne pogoltne pekel, da ne padejo v temo. Vodnik sveti Mihael naj jih privede v večno luč, ki si jo nekoč obljubil Abrahamu in njegovemu rodu.
Hvalne darove in prošnje ti prinašamo, o Gospod; ti jih sprejmi za one duše, ki se jih danes spominjamo: naj se preselijo iz smrti v življenje, ki si ga nekoč obljubil Abrahamu in njegovemu rodu.
SANCTUS
Dva zbora:
Sanctus, sanctus sanctus Dominus Deus Sabaoth! Pleni sunt coeli et terra gloria tua! Hosanna in excelsis!
Benedictus, qui venit in nomine Domini. Hosanna in excelsis!
Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog nebesnih čet. Nebo in zemlja sta polna tvoje slave. Slava na višavah!
Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem. Slava na višavah.
AGNUS DE I
Sopran, alt in zbor,
Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, dona eis requiem. Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, dona eis requiem sempiternam.
Niko Kuret se je rodil 24. aprila 1906 v Trstu, kjer je bil njegov oče
Prof. Niko Kuret.
poštni poduradnik. V ljudsko šolo je začel hoditi v Trstu, dovršil pa jo je zaradi vojne v Celju. V Celju je obiskoval gimnazijo in 1926 maturiral.
Jagnje božje, ki od jemlješ grehe sveta, podeli jim mir. Jagnje božje, ki od jemlješ grehe sveta, podeli jim večni mir.
LIBERA ME
Sopran in zbor:
Libera me, Domine, de morte aeter-na in die illa tremenda:
Quando coeli movendi sunt et terra:
Dum veneris judicare saeculum per ignem:
Tremens factus sum ego, et timeo, dum discussio venerit, atque ventura ira.
Quando coeli movendi sunt et terra.
Dies illa, dies irae, calamitatis et miseriae, dies magna et amara valde.
Dum veneris judicare saeculum per ignem.
Requiem aeternam dona eis, Domine et lux perpetua luceat eis.
Libera me . . .
Reši me, Gospod, večne smrti tisti groze polni dan:
Ko se bosta majala nebo in zemlja;
Ko prideš sodit svet z ognjem.
Zatrepetal sem in bojim se, preiskava pride in prihodnja jeza.
Ko se bosta majala nebo in zemlja.
Tisti dan, dan jeze, stiske in bede, veliki in silno grenki dan.
Ko prideš sodit svet z ognjem.
Gospod, daj jim večni pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Reši me . . .
Nato se je posvetil na ljubljanski univerzi študiju romanistike in komparativne literature ter 1930 diplomiral. Svoje znanje francoščine je izpopolnjeval 1928 v Parizu, naslednje leto je prepotoval južno Francijo in Španijo. Pri študiju komparativne literature se je posvetil zlasti srednjeveški drami in se v študijske namene 1930 dalje časa mudil na Dunaju in v Munchenu. Še poprej (1928) je potoval tudi po Poljskem.
Jeseni 1930 je nastopil suplentsko službo na gimnaziji v Kranju, kjer je bil 1932 kot žrtev takratnih preganjanj prvikrat, nato pa 1933 neposredno po poroki drugikrat odpuščen iz službe. Posvetil se je zasebnemu poučevanju francoščine, bil korektor Mohorjevih publikacij in se preselil v začetku 1935 v Ljubljano, kjer je dobil službo tajnika v Jugoslovanski knjigarni. Naslednje leto je bil reaktiviran in postal sprva sup-lent, nato pa profesor na bežigrajski, pozneje na poljanski gimnaziji, kjer tudi sedaj službuje.
Prof. Kuret se predvsem mnogo ukvarja z gledališčem. Že kot osmo-šolec je začel prevajati Moliera in tudi izdal »Scapinove zvijače«, pozneje še »Skopuha«. Iz navdušenja do srednjeveške drame je poskusil 1928 spraviti na oder misterij o Theophilu in
(prajL Qlik& JCuret
(Referent za mladinske in zabavne oddaje Radia Ljubljane.)
Univ. prof. dr. Ivan Rakovec:
H $ml&lki kadi v aUauUt Sfevenije
Med številnimi kartami, ki jih bo vseboval Atlant Slovenije, bo tudi
mikrofon stari škofjeloški pasijon iz 1. 1621. V Kranju se je mnogo udej-stvoval kot režiser in inscenator.
Fes čas je študiral moderno gledališko literaturo in podvrgel strogi kritiki zlasti naše ljudske odre. Začel je nov pokret, ki hoče vrniti ljudsko gledališče njegovemu pravemu bistvu in poslanstvu ter ga iztrgati brezidej-nemu diletantizmu. V ta namen je ustanovil 1934 »Založbo ljuds. iger,«, začel izdajati revijo »Ljudski oder« in novo zbirko iger, kjer so izšle njegove priredbe škofjeloškega pasijona in Drabosnjakovih iger, poleg nekaterih prevodov.
Pripravlja obsežno disertacijo o ljudskih smereh v sodobnem gledališču, kjer upošteva religiozni-tradici-onalistični, nacionalistično-rasistični in marksistični krog. Izdelal je načrt za ustanovitev Instituta za ljudsko gledališče in čaka možnosti za realizacijo. ■— V zadnjem času se posveča lutkarstvu, s katerim se je seznanil že v otroških letih v Trstu. V Kranju je nabavil 1934 gledališče z ročnimi lutkami, letos pa je ustanovil v Ljubljani »Pavlihov oder«, kjer tudi igra z ročnimi lutkami ter nastopa z njimi tudi v radiu.
Kuretovo sodelovanje pri radiu sega že v prvo dobo slovenske radiofonije. V okrilju naše postaje mu je bila 1929 poverjena naloga, da organizira nekakšno »agencijo« za takrat še zelo potrebno radijsko propagando. Njegove radijske novice so se vsak teden razpošiljale vsem slovenskim listom. Ko se je 1929 ustanovil naš tednik, je postal takoj njegov glavni sot rudnik, kmalu njegov urednik, vmes nekaj časa celo njegov lastnik. Kot prvi slovenski radijski publicist je pisal tja do 1935 za našo revijo
večbarvna geološka karta slovenskega ozemlja. Na njej bodo označeni skladi, ki prihajajo na slovenskih tleh na površje, z različnimi barvami po njih različni geološki starosti.
Tektonska zgradba, ki nam jo predstavlja raznovrsten položaj skladov v zemeljski skorji, pri tem ne bo mogla biti upoštevana, ker bi s tem nazornost zemljevida preveč trpela. Obdelana bo zato na posebni, nekoliko manjši karti, ker bodo zaznamovani tudi potresni pojavi na naših tleh, ki so po svojem vzroku razumljivi večinoma iz tektonske zgradbe.
Vsaki karti v Atlantu Slovenije bodo priložena tudi pojasnila, ki pa bodo zaradi omejenega prostora seveda zgoščena. Zato sem prav vesel, da bom mogel v okviru predavanj o Atlantu Slovenije povedati slovenskim radijskim poslušalcem v zvezi z izdelavo geološke karte nekaj uvodnih besed, ki jih v tiskanem pojasnilu ne bo.
Geolog je pri raziskovanju geološke zgradbe naše zemlje navezan na
članke o vseh perečih vprašanjih slovenske radiofonije. Dal je neposredno pobudo za ustanovitev šolskega radia pri nas, bil od vsega začetka (1931) član odbora za šolski radio pri JUU in še zdaj zastopa v njem radijsko postajo. Po nalogu istega odbora je napisal 1931 knjigo o šolskem radiu, ki je dosegla veliko priznanje v nemški strokovni kritiki. Dobil je celo povabilo, naj sodeluje pri organizaciji šolskega radia na Estonskem. —- Leta 1932. je dal pobudo za pogovore s poslušalci in jih vodil do razpusta Prosvetne zveze 1933. Leta 1936 pa je postal programski referent naše postaje in prevzel skrb za mladinske in zabavne oddaje.
V zadnjih letih je napisal več mladinskih oddaj, ki so utrdile pot novim oblikam (voučna zvočna igra, reportaža ), in uvedel redne lutkove oddaje v otroški uri. Kot referent za zabavne oddaje je začel sistematično preučevati slovenski humor (slovenski humoristični časopisi, humoristi-čni pisatelji, humoristični tipi v književnosti, regionalni humor) in s tem obogatil spored postaje. Posebno se zanima za folklorne oddaje. Napisal je tudi nekaj zvočnih iger in zabavnih večerov.
Udejstvuje se pa tudi v svoji učni stroki. V Kranju je vodil pet let francoske jezikovne tečaje, 1932 je poučeval francoščino v radiu. V kratkem izide njegova obširna knjiga francoske konverzacije.
Kot knjigarniški tajnik je po naročilu Organizacije slovenskih knjigarnarjev sestavil prvi uradni katalog slovenskega knjižnega trga. Uveljavlja se tudi kot prevajalec iz francoščine, italijanščine, nemščine.
preiskovanje skalnatih tal, ki leže neposredno pod preperelo plastjo, pod prstjo ali umetno nasipino. Plasti, ki leže v večjih globinah, mu niso dostopne, izvzemši v globljih jaških nekaterih rudnikov, kar pa je tako redko, da za preučevanje skoraj ne pride v poštev.
Če bi vse plasti na zemlji ležale še vedno tako, kakor so bile prvotno odložene, namreč vodoravno, bi bilo površje prekrito večinoma le z najmlajšimi plastmi in bi raziskovalec ne imel pravega upogleda v geološko preteklost. Zaradi silnih tektonskih procesov pa so bili v teku milijonov let vodoravno odloženi skladi nagubani, pretrgani in razkosani, dvignjeni različno visoko ali pa premaknjeni v razne smeri tako, da se je na mnogih krajih zemeljskega površja pokazala izpod mlajših plasti mnogo starejša podlaga. Tudi tekoče vode in z njimi še druge sile so geologu v pomoč, saj venomer odplavljajo in odnašajo dele plasti in razgaljajo na ta način zemeljsko površino v taki meri, da v dolgih dobali končno tu pa tam pokaže rebra in se razkrijejo globlje ležeči deli zemeljske skorje.
Ko so ugotovljene na površju dostopne plasti, jih vnesemo v karto. Pri tem moramo posebno paziti na geološke meje, to je stikališča različno starih skladov, ki naj bodo tudi v skladu z reliefom.
V kratkem predavanju, ki ga bom imel 28. t. m. za radijske poslušalce, ne bom mogel podati izčrpnega opisa geološke zgradbe, to se pravi razširjenosti posameznih plasti in v teh nastopajočih okamenelih ostankov nekdanjih živali in rastlin v vseh neštetih potankostih. Predočil jim bom zato kratek pregled dogodkov, ki so se v posameznih geoloških dobah zemeljske preteklosti odigravali na naših tleh. Ti dogodki pa sami po sebi razkrivajo tudi geološko zgradbo, kakor bo podana na karti v Atlantu Slovenije.
(K predavanju v radiu 28. t. m. ob 18.40.)
G. prof. Pavel Rančigaj igra na orglah 31. bkt. Ob 18.
Univ. prof. dr. Ivan Rakovec.
(Hadifiki reporter porota
Če se v sedanjih nemirnih časih po deseti nočni uri malo izprehodimo po radijskem svetu, bomo imeli prav slabo izbiro. Iz velike daljave se razne radijske postaje še oglašajo, kakšen odmev pride tudi iz Španije in Rusije, precej živahen pa je balkanski radijski svet, ki mu sedanja vojna med velesilami še ni prišla do živega. Lepi programi angleške radijske družbe BBC so izostali, utihnili pa so tudi časih tako očarljivi in skrbno pripravljeni koncerti vodilnih nemških radijskih oddajnih postaj. S svojimi prekrasnimi operami je utihnila tudi Italija, tako da nam je prav za prav ostal le še svet kratkih valov, ki je zelo živahen podnevi in ponoči in ki se na njem oglašajo skoraj vse evropske države. Samo ta svet kratkih valov nam zdaj še nudi dovolj res umetniškega užitka.
Zakaj, se boste vprašali. Srednji valovi služijo ne samo za zabavo radijskih poslušalcev, ampak ponoči tudi za orientacijo sovražnih letalcev. Kratki valovi niso tako izdajalski in letalcem ne omogočajo nobene orientacije. To je edini vzrok, da je svet kratkih valov še zmeraj tako živahen.
*
Kdor se rad izprehaja po radijskem svetu, je že lahko opazil, da se španske radijske postaje oglašajo v zadnjem času v čedalje večjem številu. Če bi iskali vzroke, bi našli tri. Ze prej smo omenili, da večina srednjeevropskih postaj po deseti nočni uri umolkne. Ozračje je tedaj bolj »čisto« in zaradi tega prihajajo oddaje španskih postaj bolj do veljave. Kot drugi vzrok moramo omeniti obnovo španskih radijskih postaj, ki so za časa državljanske vojne skoraj vse propadle. Zdaj jih pospešeno obnavljajo in grade še nove. Na tretjem mestu moramo omeniti, da je bila antenska energija večjega števila španskih radijskih postaj precej ojačena.
Poleg teh treh vzrokov, ki razlagajo, zakaj se oddaje španskih radijskih postaj zdaj čedalje bolj uveljavljajo v evropskem radijskem svetu, je važna še okoliščina, da so naposled tudi Španci prej svoji čisto neurejeni radiofoniji v organizacijskem pogledu začeli posvečati nekaj več pozornosti.
Pred revolucijo je imela Španija 50 radijskih oddajnih postaj, zdaj pa jih ima 70. Nekatere imajo tako šibko oddajno energijo, da bi jih komaj slišali na Ježici, če bi oddajale v Ljubljani, ali na Teznem, če bi oddajale v Mariboru. Teh postaj med resne seveda ne moremo šteti in jim Španci sami pravijo »klepetulje«. Po večini so jih postavili krajevni politiki za svojo osebno reklamo.
Ko je bila nedavno krvava doba Španije končana, se je za njeno ureditev zlasti zavzel Serrano Suner, zunanji minister generala Franca, ki se je že od nekdaj, zlasti pa pri nedavnem obisku v Berlinu, zelo živahno zanimal za organizacijo radiofonije. Vplivni politik Suner je zdaj
sklenil, da bo tudi špansko radiofonijo primerno uredil in jo spravil na evropsko raven. Posledice so vidne. Radijske oddajne postaje v Aranjuezu, Saragossi in La Co-runi so že ojačili prvo na 30, drugo in tretjo pa na 20 kilovatov antenske energije, kar je nemalo doprineslo k izboljšanju španskih oddaj. V kratkem lahko pričakujemo še večje izpremembe v španski radiofoniji, ki nam bo morda že kmalu — zlasti kar tiče oper — nadomestila italijanske radijske postaje.
*
Še nekaj besed o Luksemburgu, tisti nesrečni postaji, ki je Angležem dolgo vrsto let delala tako velike preglavice. Na Angleškem so namreč to izprva majhno postajo velike vojvodine odlično sprejemali, Luksemburžani pa so to dobro lastnost svoje, po antenski energiji zdaj zelo močne postaje, znali dobro izrabiti. Znano je namreč, da se angleške radijske postaje reklame na vse kriplje otepajo. Pretkani angleški trgovci, ki vedo, da je reklama najboljša pot k dobremu dobičku, so se trumoma začeli obračati na luksemburški oddajnik in mu dajati naročila za govorjeno reklamo. Tako so si Luksemburžani pridobili kapital, ki jim je omogočil, da se je njihova postaja kmalu uvrstila med najmočnejše evropske oddajnike. Poleg tega je imela tudi najboljši jazz-orkester in so jo ljudje prav radi poslušali. Vse to je njeno reklamo seveda le še boli uveljavljalo. »Dolgi Luksemburžan« — oddaja namreč na dolgem valu — si je tako v Evropi pridobil veliko priljubljenost.
Popularnost luksemburškega radia so Nemci po okupaciji seveda takoj izrabili in so ga vključili v svojo propagandno radijsko mrežo. To upoštevajte, kadar sprejemate oddaje te postaje!
*
Zanima vas tudi Švica. Kako je tam, v tej skoraj klasični deželi radiofonije, urejeno vprašanje organizacije programov in oddaj in koliko je tam radijskih naročnikov ?
Nedavno smo v naši reviji poročali, da je v letošnjem letu, od novega leta pa do konca avgusta, število radijskih naročnikov poraslo skoraj za toliko, kolikor jih Slovenija skupno premore.
Švicarji so s popularnimi in izredno cenenimi radijskimi sprejemniki znali uveljaviti vpliv svoje radiofonije. V Švici dandanes skoraj ne najdemo hiše, ki ne bi imela vsaj enega radijskega sprejemnika, prav tako pa niti človeka, ki bi ne poznal radiofonije in ne znal upravljati sprejemnika. Kaj vse to pomeni, lahko ocenimo zlasti v naši državi, kjer je nepismenost še zmeraj zelo velika, o kaki pravi popularnosti radiofonije pa niti govoriti ne moremo...
f'-1ts
Mariborska relejna postaja je že dozidana.
Zastopnik tvrdke Lorenz iz Berlina si ogleduje okolico marib. relejne postaje.
Na ta cementni opornik bo pritrjena vez za antenski stolp.
ODGOVOR GOSPODU K. R.!!
Pripombe gosp. K. R. so prav tehtne in smo mu zanje že s splošnega vidika
—	da se poslušalec sploh bavi s temi vprašanji — prav hvaležni. Poglejmo posamezne predloge!
1.	Veseli smo njegove opazke, ki se zavzema za resno glasbo: Cim bo enkrat število teh glasov še narastlo in se bomo čutili varnejše, da ne bo toliko pritožb glede resnejše glasbe — bomo programe lažje glasbe čimbolj omejili. Ozračje se tudi tukaj čisti: dolgo vrsto let sploh ni bilo zado-voljnosti, če ni prevladovala tuja koračnica in harmonika. Vodstvo glasbenega programa imate v tem vprašanju docela na svoji strani.
2.	Glede sestave programov radij-sega orkestra v nedeljskem času od 11—12.30 hočemo ustreči vsakemu kolikor toliko: v tem času naši ljudje širokih slojev nekako največ poslušajo. Na potu iz Cerkve se nekateri tu in tam malo ustavijo; gostilničar vabi ljudi z možnostjo poslušanja radia; čas pred kosilom doma je čas manjših opravkov, katerim se prilega isto-tako tudi lahkotnejša glasba. Sicer pa lažja in lahka glasba ni zmeraj kar tja v en dan: tudi klena lahka glasba ima v sebi gotove estetske vrednote, samo, da je lestvica teh vrednot mnogo manj obsežnejša kot pri absolutni glasbi. Lažja glasba ima pač namen, da vodi poslušalca dalje, do skladb, ki so težje dostopnejše.
Vaš izraz; takšna točka (Abraham, Viktorija) skazi program — se mi zdi malo prehud, če vpoštevamo vse navedene okolnosti. Take vrste programi so neka »koncesija«: vmes med težjimi skladbami najdemo mal otoček miru in domačnosti, ki vsakega
—	tudi povprečnega — poslušalca zadovolji. Zaradi te vmes nekam uri-njene muzike, ki mu je ljuba in znana, bo poslušalec tudi do ostalih skladb dobrohotnejši in v sodbah milejši. Mislim, da se razumemo.
3.	Vaša zahteva po stilnih koncertih najde pri programskem vodstvu vse upoštevanje. V sezoni, ki srno jo že nastopili v oktobru, so predvideni mnogi stilni koncerti: g. prof. Šlais (I. koncert 30. okt.) bo mesečno izvedel en koncert violinske glasbe, ki bo stilno odmerjena. Več klavirskih koncertov bo tudi stilno urejenih. Na vidiku je več skladateljskih večerov, ki bodo istotako smiselno razporejeni. ( Gerbičevo uro smo poslušali 4. oktobra od 20—21.20.) Tudi radijski orkester bo mesečno enkrat prirejal take koncerte; pripravljamo Vidošičev orkestralni koncert. Preveč si pa zo-
pet ne upamo tega pretiravati; eno-urno včasi eno-urno in pol, poslušanje enega in istega skladatelja, je duševni napor, ki zahteva precejšnje glasbene izobrazbe, o katere pomanjkanju pa sami pravilno sodite.
4. Sedaj pridemo do Vaše najvažnejše pripombe; o glasbeni vzgoji naše glasbene javnosti.
Gotovo Vam je znano, da smo tekom let to že poskušali. Uvedli smo predavanja o glasbenem oblikoslovju, ki so bila ponazorjena z zgledi s pomočjo reproducirane glasbe. Za to smo porabili mladinsko uro in tudi večerne oddaje. (Predavanja o plesnih oblikah, variaciji, sonati, simfoniji). Revija »Radio Ljubljana« je prinašala od številke do številke članke o glasbenem oblikoslovju, tako, da lahko rečemo, da je prvo oblikoslovje v našem jeziku obelodanila naša revija. Isto je bilo z naukom o glasbilih: v mladinski uri so se vrstila predavanja, revija je pa prinašala sestavke: »Skrivnostni zvoki glasbil«.
Veliko predavanj je bilo iz klavirske glasbe, tako francoske, ruske in češke. Vpoštevati pa moramo tole: Predavatelj pred mikrofonom se ne more spuščati v podrobnosti, ne more
Pesem morfu
Halo! že so jadra napeta, jambor pritrjen z vrvjo, in sidro dvignjeno iz tal je — zdaj veter je naš gospodar. Veselo igra se zastava, in morje je jasno in mirno, h krmilu sedaj in na mesta — halč, halo!
Samo še pogled k pristanu, »Zbogom« tam mahajo robci, tam kape vihtijo — no »zbogom«, ločitve čas naj bo kratek! Tam vidim liti solzice rositi po licu nežnem — ej, vina sem in zalpojmo — halo, halo!
Zapojmo zdaj veselejše: kak trta tu barva bregove, kak mesta izginjajo, sela, kako je tu zrak poln mehkobe! In to: kako morje to modro, v katerem se zibljemo mirno, duha mi razširja v nezmernost — halo, halč!
Glej, zemlje ne vidimo, morja kras je brez meja', brez obzorij — pod nebom drugo je to nebo,
vporabljati tehničnih izrazov, ker jih poslušalci ne razumejo. Predavatelj ne more predpostavljati znanja gotovih pojmov iz glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta, glasbenega oblikoslovja: zato bi večina poslušalcev teh predavanj ne razumela. Za glasbeno izobražene (vsaj delno izobražene) bi pa bila njegova predavanja zopet nezanimiva, ker bi bila preveč splošna in bi zadevala le — njim znana dejstva. »Obširna in izdatna razlaga« kot jo Vi predlagate, se pri večini poslušalcev nima na kaj trdnega nasloniti. Iz glasbene estetike je pa itak znano, da glasba ne govori tako razločno v izrazu kot je to v govorici: Govoriti zato o veselju, žalosti, obupu človeške duše itd. je sicer lepo, toda razlag je tukaj vse polno, ki se dajo vsaka zase zagovarjati.
Vse, kar pišete o pomanjkljivi glasbeni izobrazbi inteligentov itd. — vse podpišemo. Mnenja smo pa, da je kakšna »preuzgojitev ali preusmeritev v glasbi« pri starejših (inteligen-tih) skoroda brezplodna. Vsakdanje izkušnje to zmeraj jasneje potrjujejo. Edina pot bi bila; glasbeni pouk omogočiti v šoli mladini; kot dobi v šoli prvo znanje o branju, literaturi, zgodovini, — isto bi morala dobiti tudi glede glasbenega pouka. Absolvent gimnazije bi se sramoval reči: o literaturi nimam pojma. Ni ga pa sram reči: o glasbi nimam pojma. Šola bi morala tukaj storiti svoje in le tako bi bilo mogoče zidati naprej. Tako mladino bi bilo mogoče usmerjati tudi potom glasbenih programov, ki jih izvaja radio.
Za Vaše tehtne opombe smo Vam zelo hvaležni in se priporočamo za Vaša nadaljnja mnenja in opazovanja.
zemlja brez poti in stez.
Aj, kako misel to mojo razvnema —
tu čutimo, kaj je lepo,
tu pesem šele prav zapoje —
halč, halč!
Z današnjo številko začnemo sistematični tečaj radijske tehnike. Na kratek in pregleden način bomo obdelali vsa poglavja radijske tehnike ter skušali podati o njej vsaj glavne pojme. Pri tem bomo skušali biti čim bolj moderni in sodobni ter bomo podali tudi izsledke iz prav najnovejšega časa.
Razprava bo imela obliko vprašanj in odgovorov. Sledil ji bo lahko vsak, kdor ima vsaj osnovne pojme iz fizike in matematike. Gotovi smo, da bo naša »radijska tehnika« naročnikom zelo dobro došla.
Marsikatero vprašanje, na katero dosedaj zaman iščete odgovora, bo v teh razpravah na zelo pregleden način rešeno.
Naša rubrika »Radijska tehnika« pa ima še druge cilje. Vzbuditi hoče namreč v naših naročnikih smisel za radijska tehnična vprašanja in dati pobudo za strokovne šole za radijsko tehniko. Naša domača literatura za to stroko je več kot skromna. Prav zato tako zelo primanjkuje pri nas dobrih, res izobraženih radijskih tehnikov. Naša tehnična rubrika ima namen, pričeti na tem polju s sistematičnim delom. Kdor ji bo sledil, bo dobil v nji osnovo, na kateri bo mogel postati dober radijski tehnik. Priporočamo zato našim naročnikom, da si številke našega lista, v katerih bo ta naša radijska tehnika izhajala, shranijo, ker imajo stalno vrednost. Če jih ne rabijo sami, naj jih dajo na razpolago zlasti mladim dijakom, ki žele postati radijski tehniki.
OSNOVNI POJMI
IZ RADIOFONIJE
Radijska tehnika se bavi z električnimi valovi, oziroma z nihanjem električne energije.
JUJ0UL
/ K
Kaj razumemo pod pojmom nihanje?
En nihaj je n. pr. enkratno zani-hanje nihala sem in tja, torej iz ene
skrajne lege skozi sredino do druge skrajne lege in nazaj v izhodišče (slika 1.) Premica ABC je grafična ponazoritev takšnega nihanja (sinu-sova krivulja). S temi krivuljami, to se pravi s sinusovimi krivuljami, se lahko ponazorijo vsa nihanja.
Kaj ie frekvenca?
Frekvenca je število nihajev v časovni enoti, torej v eni sekundi. Označimo jo s črko »f«. Enoto frekvence imenujemo cikel ali po nemškem fiziku Hertzu, ki je odkril električne valove, »Hertz« ali skrajšano »Hz.« Ker pa je ta enota za radijsko tehniko neugodna, ker daje prevelika števila, zato smo vzeli za enoto tisočkratno vrednost te enote »kilocikel« ali »ki-lohertz,« ali milijonkratno vrednost »megacikel« ali »Megahertz«, ki jih okrajšamo z »kc« ali kllz« in »rngc« ali »MHz«. Frekvenca izmeničnega toka, ki ga proizvajajo v električnih centralah, znaša običajno 50 c, ali z drugimi besedami 50 nihajev v sekundi. F = 50 c.
Kakšna je frekvenca električnega nihanja v radijski tehniki?
Ta je mnogo višja. Normalno v radijski tehniki uporabljamo frekvenco rned 150 in 1.500 kc.
Kaj je amplituda?
Amplitudo označimo kot razdaljo kot razdaljo od srede do skrajne lege. (razdalja a, slika 1.) To je mera za jakost ali intenziteto nihanja.
Kaj je dušenje?
Prosto nihajoče nihalo se polagoma umiri radi trenja v prijemališču in radi upora zraka. Amplitude so vedno manjše. Takšno nihanje imenujemo »dušeno.«
Kakšno nihanje je nedušeno?
Nedušeno nihanje je ono, pri katerem ostane amplituda vedno enako velika.
Kakšno nihanje izvaja nihalo pri uri?
Nihalo pri odvitem urinem peresu ima dušeno nihanje in se polagoma umiri. Nihalo navite ure pa predstavlja nedušeno nihanje, kajti izgubo trenja nadomešča prožnost peresa.
Kakšen način nihanja uporabljamo pri radijski tehniki?
Samo nedušeno nihanje, t. j. nihanje z enako veliko amplitudo.
Kakšna svojstva ima to električno nihanje?
To nihanje se širi na vse strani s hitrostjo svetlobe, torej 300.000 km v sekundi.
Kako si lahko predstvaljamo širjenje električnega nihanja?
Kakor se razširjajo valovi na vodni gladini, če vržemo kamen vanjo, tako se tudi nihanje zvoka razširi v zraku na vse strani, če udarimo na zvon. Slično povzroča nihajoča električna energija električne valove.
Ali se električni valovi tudi razširjajo z zrakom?
Ne. Električna valovanja so istovetna s svetlobo, ki ravno tako predstavlja neko valovno gibanje: razširjajo se torej kakor svetlobni žarki tudi skozi brezzračni prostor in niso pod vplivom zračnih struj.
Kaj je valovna dolžina?
Pri vodnem valu imenujemo razmah med dvema hriboma ali dvema dolinama valovno dolžino. Naravno je, da tudi radijske valove merimo v metrih.
V kakšnem razmerju sta frekvenca in valovna dolžina?
Frekvenca in valovna dolžina sta medsebojno novezani. Ker se vsi valovi ene in iste vrste, n. pr. električni valovi, razširjajo z isto hitrostjo, odpade na kratke valove v določeni razdalji več celih valovnih dolžin kakor pri dolgih. Cim večja je frekvenca, tem manjša je valovna dolžina in obratno.
Med frekvenco f in valovno dolžino obstoja matematična oblika: C = f. A.
V tej formuli je hitrost valovanja »C« izražena s številom 300.000, če sta izražena f v kc in l v metrih.
Na ta način dobimo enačbe:
/ =
C f C l
300.000 m f
300.000 kc l
Katere frekvence in valovne dolžine imamo v radijski tehniki?
To nam -redstavlja pričujoča tabela:
Vrsta valov 1 (m) f (kc)
Telegrafija 20000-2000	15-150
dolgi rad. val. 2000-1000	150-300
kratki r. val. 600-200	500-1500
kratki valovi 100-10	3000-30000 ultra kratki
valovi	pod 10	nad 30000
S čem lahko primerjamo različna električna valovanja ?
Z različnimi glasovi zvoka. Visoki glasovi pomenijo kratke, nizki glasovi pa dolge valove.
(Dalje prihodnjič.)
RAD
POVSOD PRISLUŠKUJEMO. DA VAM POVEMO. KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM
TELEVIZIJA
AMERIKA SE PRIPRAVLJA
Ameriška zvezna radijska komisija se zdaj peča z vprašanjem čim strožjega nadzorstva nad ameriškimi radijskimi amaterskimi postajami. Ni namreč nobenega dvoma, da bodo delovanje vsem tem postajam v primeru vojne takoj prepovedali, omenjena komisija pa celo namerava izdati odredbo, po kateri bi vse te postaje, čim bi tudi Amerika zašla v vojno stanje, enostavno zaplenili.
Ni še dolgo tega, kar so ameriška oblastva prepovedala amaterskim radijskim postajam vsako zvezo z inozemstvom, nekoliko pozneje pa je izšla odredba, po kateri smejo imeti takšne postaje samo ameriški državljani. Za vsak prestopek proti tem odredbam so določene zelo stroge kazni.
Velike omejitve v ameriški radio-foniji v primeru vojne bodo doletele tudi vse druge ameriške radijske oddajne postaje, ki so po večini zasebna last. Te postaje morajo vsekako računati z zelo strogo kontrolo in cenzuro, marsikatera pa bo sploh morala prenehati z oddajami.
RADIOFONIJA NA VSEUČILIŠČU
Na berlinski univerzi so ustanovili posebno stolico za radiofonijo. Profesor dr. Kurt Wagenfiir, ki je prevzel to odgovorno mesto, je te dni že imel svoje nastopno predavanje in je v njem obravnaval pojem radijskega oddajanja.
V	progr. predavanj sta na prvem mestu splošna in kulturna zgodovina radijskih oddajnih postaj, nato pa opažanja o njihovem napredku na evropski in in drugih celinah. Zanimivo je, da bo posebna pozornost posvečena tudi analizi programov posameznih postaj.
V	okvir predavanj dr. Kurta Wa-genfiira spadajo tudi raziskovanja televizije.
ZANIMIVE ŠVICARSKE ODDAJE
Radijska oddajna postaja v Baslu je pripravila vrsto zanimivih oddaj, ki jih bo začela že novembra in ki hoče z njimi obnoviti spomin na najvažnejše in najbolj zanimive zgodovinske procese. Med prvimi bo na vrsti oddaja »Proces proti Catillini« (63 let pr. Kr.), po dosedanjem načrtu pa bodo sledili »Proces proti Jeanne d'Arc« (1431—1456), »Proces proti Mariji Stuart« (1587), »Proces proti Agne-zi Barmauer« (1430), »Proces Struen-
see« (1772) in »Proces proti Maksi-miljanu Mehikanskemu« (1867).
Te zanimive oddaje švicarske radijske postaje bodo nedvomno novič pokazale, kako velika je zmogljivost radia in kako vsestranska je možnost njegovega udejstvovanja.
ČEHI O SVOJI ZGODOVINI
Že nekaj časa oddajajo vse češko-moravske radijske postaje zanimiva predavanja, ki govore o najstarejši zgodovini češkega naroda. S temi predavanji želi vodstvo češkega radia
V nadzornem odboru so zdaj gg.: dr. Smiljan Klaič, dr. Ante Cividini in Držislav Kneževič.
Upravni odbor je razdeljen na dva pododbora: v programskem odboru sta gg. Hinko Krenčič in Vlaho Ra-jič, v finančnem pa gg. Josip Hartl in ing. Ljubomir Peterčič.
FRANCOSKI RADIO ZA OTROKE
Pred tremi tedni so vse francoske narodne radijske postaje začele vsak dan oddajati posebne montaže za otroke, ki v njih otroci sami govore
Iz filma »želela sem si otroka«.
pred svojimi zelo številnimi poslušalci z besedo in raznimi radijskimi montažami oživeti stare, slavne čase in usodo češkega naroda in s tem izpodbu-jati njegovo narodno zavednost.
IZPREMEMBE V ZAGREBŠKI POSTAJI
Minister za PTT g. dr. Josip Torbar je te dni izpopolnil upravni odbor zagrebške radijske oddajne postaje, ki so vanj imenovani za predsednika pomočnik ministra za PTT g. Milostislav Ciko, za člane pa gg. dr. Ilija Despot iz Splita, ravnatelj »Seljačke Sloge« Josip Hartl iz Zagreba, ravnatelj zagrebškega poštnega ravnateljstva Hinko Krenčič, profesor zagrebške tehniške fakultete in občinski svetovalec ing. (Ljubomir Peterčič, novinar in publicist Vlaho Rajič in predsednik zagrebškega PEN-kluba, dr. Branimir Wiesner-Livadič.
svojim sovrstnikom. Vsakodnevna oddaja za mladino se začne ob 12.20.
Francoske oddaje za otroke so zelo zanimive in nanje opozarjamo starše naših otrok, ki se v šolah uče francoščine in ki si bodo svoje znanje, če bodo poslušali te oddaje, prav lahko izpopolnili in obogatili.
JAPONCI GRADE NOVE RADIJSKE POSTAJE
Ker ima Japonska čedalje več radijskih naročnikov, so se japonska oblastva odločila, da bodo zgradila deset novih radijskih oddajnih postaj in tako poskrbela, da bodo oddajniki prišli do veljave tudi v najbolj zakotnih krajih japonskega otočja.
Z delom so takoj začeli, z oddajami pa bodo te postaje po načrtu lahko začele že marca prihodnjega leta.
Ko bodo nove postaje gotove, bo imela Japonska 54 radijskih oddajnikov.
\_H-S ____
^bogoni^ J/tiMer (iliips
GLADOVANJE
»Zdaj vem, kako bom lahko zdržala trideset dni, ne da bi kaj jedla.« »Kako vendar?« »Jedla bom samo ponoči.«
EDNINA
LOVSKA
»Včeraj sem ulovil nenavadno težko ščuko. Kaj misliš, koliko je va-gala?« »Polovico.«
4. Chippingovi učenci so bili še bolj prijetno presenečeni kot učitelji. Kati jih je vabila vsak teden k sebi na dom, jim stregla s čajem in se z njimi razgo-varjala. Chipping v šoli ni bil več tako strog kot prej in je včasih učencem spregledal, če so bili le preveč poredni.
rReJiten krihitike
in prejsnjt iteoilkt
Vodoravno: 1. Koprivnik, 9. opat, 10. pivo, 11. tir, 13. Ter, 14. os, 15. noč, 17. re, 18. volan, 20. potokaz, 22. Havas, 24. os, 26. roj, 27. in 28. kar, 30. ora, 31. Olaf, 33. sneg, 34. pobotnica.
Navpično: 1. Kotor, 2. opis, 3. par, 4. rt, 5. v. p., 6. nit, 7. iver, 8. koren, 12. kolovoz, 15. notar, 16. čakaj, 18. voh, 19. nas, 21. pokop, 23. snaga, 25. salo, 27. Irec, 29. Rab, 30. oni, 32. Fo, 33. S. N. (Stevan Nemanja).
2. Malo za tem sta se poročila. V Brookfieldu so se učitelji radovedno vpraševali, ko so brali v časopisih to novico. Se je stari Chipping zares oženil? Tako neverjetno se jim je zdelo. V šali je Staefel opisal Kati kot staro dekle z velikim, rdečim nosom. Učitelji so se posmehovali. Tedaj so se odprla vrata in v sobo je vstopil Chipping z ženo.
3. Učitelji so MM zelo presenečeni. Mrs. Chipping ni bila le zelo lepa, marveč tudi ljubezniva. Zbrali so se okrog nje, ona jim je točila čaj. In še nekaj so opazili. Chipping se je močno spremenil. Postal je drugi1 človek, vesel in srečen in ni bil prav nič nejevoljen, ko ga je žena klicala z novim imenom »Chips«.
DOBER SLUGA
»Ali je gospod ravnatelj v uradu?«
»Je, toda zdaj ne more nikogar sprejeti.«
»Takoj me prijavite, jaz sem njegova žena.«
»Tako je rekla tudi tista, ki je zdaj pri njem.«
ŠKOTSKA
Škot stopi v glavni ulici Edin-burgha v krojačnico: Koliko velja likanje hlač? vpraša uslužbenko.
Deset šilingov.
No, potem mi zlikajte samo eno hlačnico, se bom pa dal slikati v profilu ... odgovori Škot navdušeno.
Pavlovič in Petrovič sta kot družabnika ustanovila novo trgovino. Ker sta bila oba zelo neizkušena, ju je neki agent precej oškodoval. Izguba sicer ni bila tako strašna, toda Petrovič je vseeno vzdihnil;
»Kako sva bila vendar bedasta!«
»Oprosti, prosim! Govori v ednini« ga je prekinil Pavlovič.
»Kako si bil vendar bedast!« je takoj popravil Petrovič.
1. Naslednji dan je spremljal Chipping Kati na kolodvor. Boril se je s seboj, ali naj ji razodene svojo ljubezen. Ko ga je Kati poljubila, se mu je razvezal jezik. Ali hoče postati njegova žena? Vlak je že odhajal, ko mu je Kati veselo odgovorila: »Da!« Chipping in Kati sta kmalu potem odpotovala v London.
Od tu iu tam
Sud u Mi i* Besedi
Takšnega malika slave ln časte prebivalci Fidži otokov.
Radijske oddaje s front čedalje bolj zanimajo poslušalce vojskujočih se držav. Naša slika kaže vojake pri radijski rieportaži iz neposredne bližine bojišča.
Kaj bo storila Amerika, Evropo čedalje bolj zanima, saj bo Amerika nedvomno imela odločilno besedo v sedanjih nejasnih razmerah. Slika nam kaže motiv iz New Yorka.
Dogodki na Kitajskem in Japonskem spet silijo v ospredje. Naša slika kaže skromno japonsko družinico.
Kaj pa sem hotel storiti drugega, kakor izpolniti svojo dolžnost, toda tudi ta možakar je storil svojo dolžnost, ko se je razburil. V uradni sobi letališča bi ta opomin pač ponižno sprejel. Toda zdaj naju je našel tam, kjer naju ne bi smel iskati, med redko posejanimi zvezdami meglenega klobka, v grozečem krogu začaranega morja. V rokah sva imela svojo lastno usodo, usodo pošte in letala. Težko sva krmarila med življenjem in smrtjo. In zdaj je ta človeček iztresel svojo jezico nad nama. Toda mesto nevolje sva oba, Neri in jaz, začutila v sebi val vri-skajočega veselja: mož nama je dal vedeti, da sva tukaj midva gospodarja. Ali ta kaplar ni mar že iz najinih našivov spoznal, da pripadava višjim? Zakaj naju je motil v najinih sanjah, ko sva nihala med velikim vozom in podobo strelca, kjer se nama je približalo in naju zavzelo eno samo vprašanje, kako naju je bil mogel mesec izdati ?
Nujna dolžnost, edina dolžnost planeta, odkoder se je možakar oglašal, je obstojala v tem, da bi naju zalagal s točnimi številkami za najine račune v svetovju. Sicer pa bi bil moral molčati. Neri mi je napisal na list: »Mesto, da se s tem ukvarjajo, bi nam bedaki raje pot pokazali ...« »Bedaki« so bili takrat zanj vsi narodi zemeljskega kroga, z vsemi senati in skupščinami, z mornaricami, armadami in njihovimi vladarji. Še enkrat sva prebrala novico blaznega človeka, ki je mislil, da govori z nama, nato pa sva letalo usmerila proti Merkurju.
Rešil naju je najnenavadnejši slučaj. Prišel je trenutek, ko sem opustil sleherno upanje, da bova dosegla Gisneros. Letalo sem usmeril poševno proti obrežju in sklenil, da to smer ohranim, dokler mi ne poide gorivo. Tako sem si ohranil vsaj majhen up, da se ne bova po-greznila v morje. Zal sem bil v neznanem prostoru, kamor sem bil sledil varljivim lučem, in tudi gosta megla, v katero bi se morala pogrezniti v najugodnejšem slučaju temne noči, nama je dajala malo nade, da bova pristala brez nesreče. Izbirati nama ni bilo mogoče.
Položaj je bil tako jasen, da sem pobito zmignil z rameni, ko mi je Neri potisnil listek z novico, ki bi nama kako uro prej lahko bila odrešenje: »Cisneros naju hoče najti. Cisneros javlja 216 ...« Cisneros torej ni bil izginil v noč, marveč se je določno pokazal na najini levici. Toda kako daleč od naju ? Neri in jaz sva izmenjala nekaj besed. Bilo je prepozno, v tem sva si bila edina. Če kreneva proti Cisnerosu, se zmanjša verjetnost, da doseževa obalo. Neri je brzojavil nazaj: »Ker imava goriva le za uro, zakrmariva proti črti 93.«
Medtem so se oglasila letališča drugo za drugim. V najin pogovor s Cisnerosom so se mešali glasovi Agadirja, Casablance, Dakarja. Oddajne postaje vseh teh mest so poklicale letališča, predstojniki teh pa so prebudili svoje tovariše. Ti radijski glasovi so se počasi zbrali okrog naju kakor okoli bolniške postelje. Toda ta srčna skrb je bila zaman, čeprav nama je prijetno dela. Vsi nasveti so nama hoteli dobro, vendar nama niso koristili.
Naenkrat se je tam daleč, štiri tisoč kilometrov za nama, oglasil Toulouse, izhodišče najine proge. Kar na vsem lepem se nama je pridružil in brez ovinkov začel: »Ali vozita s strojem F ... (tu je sledila številka) ?« Odgovorila sva: »Da.« Toulouse pa: »Potem imata goriva še za dve uri. Vajin tank ni navaden tank. Letita proti Cisnerosu!«
Na ta način potrebe človeških poklicev bogatijo in spreminjajo svet. Letalcu ni potrebna niti taka noč, da odkrije nov smisel v stari igri. Enolična pokrajina potnika v letalu utruja, letalski posadki pa se' razodeva na najrazličnejše načine. Gmota oblakov, ki v daljavi zapira pogled, ne pomeni za letalca več lepo kuliso, kajti dobro ve, da mu bo z njo kmalu treba pomeriti moč svojih mišic in svojega duha. Zato jo takoj postavlja v svoj račun in svoje mere. Z njo je povezan v resničnem dvogovoru. Glej, tam daleč, v še večji razdalji, se dviga gorski vrh: v kaki podobi se bo pokazal danes? Če bo mesečina, bo za kažipota krmarju. Če pa bo pilot moral leteti na slepo in razlike v smeri le s težavo izravnavati in ne bo nikdar določno vedel, kje leti, tedaj se bo gorski vrh nenadoma spremenil v razruševalca, ki bo ves nočni prostor zastrupil s svojo grozečo bližino, kakor ena sama samcata mina, krožeča pod vodno površino in predana morskim tokovom, zastrupi vse morje.
Tudi morja so nedopovedljivo različna. Potnik v letalu sicer ne vidi viharja, kajti iz take višine ni mogoče opaziti valov, kako so razgibani, in celo penasti kolobarji se zdijo negibni. Le bele palme razvijajo v pišu viharja svoje žilnate in nazobkane pahljače, da se zdijo kakor zmrzle. Posadka letala ve, da je na takih mestih prepovedano sleherno pristajanje. Krošnje palm so ji ogromni cvetovi strupenih tropskih cvetic.
Letalec, ki kjerkoli opravlja svojo službo, celo ob najlažjem poletu doživlja izredne prizore. Barve zemlje in neba, sledovi vetra na morju, oblaki, ki jih zlati večerna zarja, niso zanj le predmet občudovanja, ampak premišljevanja. Ko hodi kmet čez svojo zemljo, čuti iz tisoč znamenj prihod pomladi, nevarnost poznega mraza in obet dežja. Poklicni letalec ravno tako razpoznava znamenja snega, znamenja megle, znamenja pokojne noči. Zdelo se nam je, da nas stroj oddaljuje od narave. In vendar nas ravno on s prav posebno strogostjo podreja večnim zakonom narave. Ko je letalec popolnoma sam pred mogočnim sodnim stolom, ki mu ga postavlja viharno nebo, tedaj brani svoj tovor pred tremi božanstvi narave: pred goro, morjem in viharjem.
TOVARIŠI I.
Nekateri tovariši, med njimi Mermoz, so ustvarili francosko letalsko progo od Casablance do Dakarja preko neuklonljive Sahare. Ker takratni motorji niso bili dorasli tej nalogi, je neka motnja motorja izročila Mermoza v roke Mavretancem. V nasprotju s svojimi navadami ga niso takoj ubili, ampak ga imeli ujetega ter ga čez štirinajst dni proti odkupnini izpustili. Mermoz pa je obnovil svoje polete nad istim ozemljem.
Ko so odprli južnoamerikansko progo, je bil Mermoz zopet med prvimi. Dobil je naročilo, da obdela del proge od Buenos Airesa do Santiaga: potem ko je zgradil most nad Saharo, naj postavi novega preko Andov. Dali so mu letalo, ki je zmoglo višino le do 5200 metrov, medtem ko kordiljerski grebeni segajo 7000 metrov visoko. Mermoz je poletel, da bi našel prehodne točke.
"(Dalje prihodnjič.)
IZVLEČKI SPOREDOV DOMAČIH RADIJSKIH POSTAJ					
RESNA GLASBA		LAHKA GLASBA	OPERNA GLASBA DRAME IN ZV. IGRE		ZANIMIVOSTI
NEDELJA	10.33 Zgb.: Koncert Zagrebškega kvarteta. 13.02 Lj.: Pevski koncert »Ljubljanskega Zvona«. 20 Zgb.: Orkestralni koncert RO 20.15 Lj.: Trio: flavta, viola in kitara. 20.40 Bgd.: Orkestr. koncert (RO).	11 Lj.: Nedeljski koncert RO. 13 Bgd.: Narodne pesmi. 17.30 Lj : Pozdrav dežela- nom (RO in pevci). 21 Lj.: Plesna glasba. 21.15 Zgb.: Koncert plesne glasbe.			20.30 Zgb.: Dante: »Smrt kneza Ugolina« (branje).
PONEDELJEK	13.02 Lj.: Koncert češke glasbe (RO). 17.45 Zgb.: A. Dvorak: Ter-cet za dvoje gosli in violo. 21	Zgb.: Koncert Zagrebškega komornega zbora. 22	Bgd.: Max Reger: Trio. 22.15 Lj : Slovanski spored (RO).	12	Lj.: Kjer je pesem, je veselje. 13	Bgd : Zabavni koncert RO. 17.15 Zgb.: Bosanske sev- dalinke. 20.30 Zgb.: Tamb. koncert.	20 Zgb.: Tijardovič: »Mala Floramy« - (odlomki iz operete).		18 Lj.: Duševno zdravstvo. 18 40 Lj.: Geološka zgradba slovenskega ozemlja.
TOREK	18 Lj.: Iz naše zakladnice (pesmi). 20.30 Lj.: Orkestralni in solistifini koncert. 20.25 Bgd.: Koncert komorne glasbe (Brahms, Beethoven). 22 Bgd.: Simfonična glasba (plošče).	13.02 Lj.: Pisan konc. RO. 17.30 Zgb.: Plesna glasba. 18 Zgb.: Bosanske sevda-linke. 19.40 Bgd.: Narodne pesmi. 2215 Lj.: Citraški trio »Vesna«.	20 Zgb.: Prenos opere iz Nar. gled. v Zagrebu.		14.15 Lj.: Proslava Jadranskega dne. 16.30 Zgb.: Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 18.40 Lj.: Prvi ruski vladar.
< fl a ts	13.50 Bgd.: Koncert na violončelu. 21 Zgb.: Koncert domače glasbe. 21.15 Lj.: Slovenski vokalni kvintet.	13.02 Lj.: šramel »škrjan-ček«. 17.15 Zgb.: Koncert lahke glasbe RO. 17.15 Bgd.: Narodne pesmi in glasba. 20 Zgb.: Koncert plesne glasbe. 22.15 Lj.: Za veselo rajanje.	20 Bgd.: Prenos opere iz Nar. gled. v Beogradu.		18 Lj.: Dijaška ura. 18.30 Zgb.: Nove knjige in revije. 18.40 Lj.: Vzgoja in nauk o značaju. 19.25 Bgd.: Naša vojska.
ČETRTEK	13.02 Lj.: Opoldanski koncert RO. 18 Lj.: Orgelski koncert. 20	Lj.: Naše morje, glasbeni pevski in recitacij-ski večer. 21	Zgb.: Orkestralni koncert RO. 22	Bgd.: Violinski koncert. 22.15 Lj.: Koncert na historični flavti.	12 Lj.: Drobne sladkarije. 17.45 Zgb.: Plesna glasba. 19.40 Lj.: Od valčka do valčka. 21 Bgd.: Narodne pesmi.		20.30 Zagreb: E. Radetič: »Laz« - slika iz primorskega življenja.	18.20 Bgd.: Narodni pomen cerkvene in narodne pesmi. 18.40 Lj.: Slovenščina za Slovence.
PETEK	9.15 Lj.: J. Suk: 2alni kvartet. 11 Lj.: Praznični koncert RO. 11.30 Zgb.: M. Ivšič: šeste-roglasna staroslov. maša. 13.02 Lj.: Kvartet pihal. 17.15 Zob.: Koncert duhovne glasbe in pesmi. 18 Lj.: Iz Verdijevega »Re-quiema«. 21 Lj.: Koncert resne gl.			20 Lj.: »Na vaškem pokopališču« - zvočna igra.	16.30 Zgb.: Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 17.05 Bgd.: Jugoslavija na delu. 18.20 Bgd.: Kako nas drugi gledajo.
SOBOTA	12	Lj.: J. Haydn: Simfonija v d- molu. 13.02 Lj.: Simfonični koncert (plošče). 13	Zgb.: Koncert duhovne glasbe. 21.30 Zgb.: Koncert Zagrebških madrigalistov.	13 Bgd.: Zabavni koncert RO. 18 Lj.: Za delopust igra RO. 22 Zgb.: Plesna glasba. 22.15 Lj.: Koncert za konec tedna (RO).	21 Bgd.: Operne arije.	20.30 Lj.: »Ljuba preval -ška družina« - potopisne slike z godbo in petjem.	18.40 Lj.: Pogovori s poslušalci. 20 Lj.: Zunanje - politični pregled.
Ljubljana (Lj.) — Zagreb (Zgb) — Beograd (Bgd).					
TEDENS
OD 27. X. DO 2. XI.
POREDI
LETO 194 0
Oledelfa 27. ektohea
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Jutranji pozdrav.
8.15: Šramel »Škrjanček«;
Jessel: V pisani jopici, koračnica.
Strauss: Dunajski bonboni, valček.
Schubert: Pri treh mladenkah, odlomek.
Bernard: Anita, tango.
Komzak: Muzikantje, polka.
Gregorc: Uspavanka in galop.
Lincke: Luna, valček.
Bernard: Škrjanček, koračnica.
9.00: Napovedi, poročila.
9.15; Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve;
Mav: Missa juvenum nostrorum (moški zbor).
Hochreiter: Graduale.
Sattner; Offertorium.
Jobst: Kristus Kralj.
10.15: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček).
10.30: Schubert: Kvartet v d-molu (plošče).
(Londonski godalni kvartet.)
11.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra:
Glinka; Uverture k op. »Ruslan in Ljudmila«.
Beethoven: Razvaline v Atenah.
Schubert: Ave Maria.
Mascagni: Fantazija iz op. »Caval-leria rusticana«.
Ga. Franja Bernot-Golobova poje v radiu 27. oktobra ob 21.20.
Blon: Spomini na Luzern, list iz albuma.
Lehar: Zlato in srebro, valček. Primovac: Jugoslavija, potpuri jugoslovanskih melodij. Hruby: Čar operet, potpuri. Sedlaček: Kar mi je milo in drago, koračnica. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Pevski zbor »Ljublj. Zvon«;
Pregelj: O košnji. Pregelj: Dekle moje, prinesi vode. Pregelj: Venite, rožce moje! Pregelj: Kaj oštirji delajo.
(Moški zbor.) Pet narodnih.
Adamič: Tri drobne konoplje. Adamič: Tičica lepo poje. Br. Šček: Izidor. Br. Šček: Pust.
(Ženski zbor.) Dev: Pozimi pa rožice ne cveto. Hajdrih: Pod oknom. Zirovnik: Glejte, že sonce zahaja. Zirovnik: Oglar. Zirovnik: Veseli bodimo! 13.50; Slovanske poskočnice (plošče): Knajzl: Slov. koračnica (vojaška godba).
Schonherr: Slavija, koračnica (vojaška godba). Papandopov: Na tebe mislim, tango (orkester). Nemirov: Sreča, romanca (orkester).
Traksler: Halo, swing (harmonika
in orkester). Behounek: Swing telegrafskih žic
(harmonika in orkester). Smetana: Našim dekletom, polka
(simfonični orkester). Krička: Kukavica, polka. Kovarik; Praga poje, venček. Dimitrov: Ne na lov v maju,
(rumba). Radoev: Samotna hišica, tango. Nyolt: Kapitan Rimek, koračnica
(godba na pihala). Vackar: Riviera, koračnica (godba
na pihala). (Oddaja prekinj. od 14.50 do 17.) 17.00: Kmetijska ura: Pripombe k pitanju prašičev (ing. Absec Matija).
17.30: Pozdrav deželanom! Domač spored Radijskega orkestra s pevci: ga. Dragica Sokova, gdč. Pold-ka Rupnikova, g. Anton Sladoljev in g. Anton Petrovčič;
Pregelj; Pozdrav Rogaški Slatini,
koračnica. Ivanovici-Paherneg: Donavski valovi, valček. Gregorc: Pozdrav s planin, potpuri
slovenskih narodnih. Lohr; V lepi dolini, valček. Negode: Deset minut slovenske
glasbe, potpuri. Miiller-Melborn: Pred staro uro z
godbo, karakteristika. Gregorc: Kjer narcise cveto, valček
po slov. narodnih. Bernard: Sem deklica mlada, venček slov. narodnih. Fetras: Pijte in smejte se, valček.
19.00; Napovedi, poročila, objave.
19.30: Akademski pevski kvintet:
Koncert dalmatinskih pesmi: Gotovac: O more duboko. Hatze: Jedan mali brodic. Hatze: Kontrado, kontrado. Gotovac: Omili mi u selu divojko. Hatze: Evo sam ti došo. Simoniti: U te sam se zaljubio. Adamič: Od kada mi frula ne zvoni. Bersa: Podigoh se, podigoh se. Gotovac: Dobra večer, Mozorita! Bersa: Da mi je umriti. Hatze: Ako si legla spat. Simoniti: Plovi, plovi! Dobronič: Kroz selo. Gotovac: O j, Marjane!
20.15: Trio; flavta, viola in kitara (gg. Filip Bernard, Avgust Ivan-čič, Stanko Prek): Molino: Trio, op. 45. Call: Trio, op. 134.
21.00: Plošče.
21.20: Pevski koncert ge. Franje Ber-not-Golobove, pri klavirju g. profesor M. Lipovšek:
Vilhar: Nezakonska mati. Vilhar: O j vstani, sonce moje! Pavčič: Pesem. Pavčič: Zenjica. Lajovic: O ti življenje! Škerjanc: Počitek pod goro. Škerjanc: Vizija.
Tome: Belokranjske svatovske pesmi.
Slovenske narodne v priredbi Josipa Pavčiča. 22.15: Baletna glasba (plošče); Delibes: Balet Sylvia (britski simfonični orkester); Prelude — Nimfe na lovu — Intermezzo in počasni valček — Pizzicati — Koračnica. Gounod: Baletna godba iz opere »Faust« (orkester New. Queen's Hali): 1) Baletni valček — Nastop nubijskih sužnjev; 2) Hele-
na in njene trojanske sužnje — Kleopatra in njeni nubijski sužnji; 3) Kleopatrin ples — Nastop trojanskih deklet; 4) Ples trojanske Helene — Bakanal — Fry-nin ples.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. 619 O- 6.45 •. 6 55 Narodni izreki. 7-05 O- 7.25 Zdravstveni nasveti. 7.30 O- 7-45 •. 10 Prenos bogoslužja. 11.15 Narodne pesmi ob spremljavi gosel. 12 Zvonjenje, nato operni odlomki (O). 13 Narodne pesmi. 13.50 Zabavni 4 (Q). 14.40 •. 15.45 Pouk v koranu. 15.55 Zdravstveno predavanje. 16.15 Pisan 18.15 Plesna glasba (O)-19.10 •. 19.25 Naša zemlja: Bunjaški večer. 20 40 4 RO. 21-40 Napovedi. •. 22 Vokalni 4 g. M. Jovanoviča. 22.30 O-22.40 •. 22 50 Prenos iz kavarne. 23-20 Plesna glasba (Q).
BEOGRAD n.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7 45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (B. Beograd). 1440 •-YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	■ 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 2050 Madžarska ura. 2105 Nemška ura. 21.20 Umetniški pregled. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za južno Amerik.o YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7.30 O- Objave. •. O- 10-15 Predavanje. 10-30 Koncert Zagrebškega kvarteta. 11.30 Prenos bogoslužja. 12-30 •-12-45 Orkestralni 4. 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13-50 Orkestralni 14 Reportaža. 14.15 O- 16-30 O- 17-30 Otroška ura. 18 30 Katedralis: Radio portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 18-50 Športna • . 19-05 •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 4 RO. 2030 Dante: Smrt kneza Ugolina (branje). 20-45 Pevsik 4 gdč. Vere Grozaj. 21.15 4 plesne glasbe. 21.45 šport. 22 Napovedi Poročila. Plošče.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Veselo nedeljsko jutro. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8-20 Nemška oddaja. 8.50 Verski govor. 9-05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Prešov (predavanje). 11.30 Slovaške narodne pesmi. 12.05 •. 12 20 4 RO. 13-50 Operna glasba (0)- 14-20 Predavanje. 14.35 4 vojaške godbe. 15 Oddaja Hlin-kove šole. 17 Plesna glasba. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19 25 Slovaške narodne pesmi. 20 Oddaja za izseljence. 21 Koncert zabavne glasbe. 2145 •.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.45 Praga. 9-30 Verski govor. 9.45 Praga. 16-45 O- 16-55 Praga. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 A. Dvofak: Requiem II. del. 20 20 Reportaža ,;20 45 Violinski koncert. Igra Fr. Vodička: 1. P. I. Čajkovski: Melodije. 2- J- Htubany: Zefir. 3. Fr. Chopin - O. Rieding: Ma-zurka. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.45 Očenaš. 7 Koledar. 7 05 O- 7-20
•	- 7-30 4 lahke glasbe. 8 Predavanje. 8-15 $ zabavne glasbe. 8-40 Delavska ura. 9 Koncert zabavne glasbe. 9.30 Brno. 9-45 Operni napevi. 1015 Verski govor. 10 25 Prenos bogoslužja. 11.40 Zborov 4- 12.10
•	. 12.30 Pisan koncert. 14 Prenos. 14.15 O- 15 Gospodarsko predavanje. 15.20 O-15-40 Mladinska ura. 16 Koncert zabavne glasbe. 16.25 B. Nemcova: »Babica« -zvočna igra. 18-05 Zabavni spored. 19 •-O- 19-20 Brno. 19.25 4 vojaške godbe. 20 Pevski in orkestralni koncert. 21
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6	Budnica. 6-10 4 lahke glasbe. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 4-11-40 Predavanje. 11.50 Narodna glasba. 12.30 •. 12.50 4 lahke glasbe. 13.30 Lahka in plesna glasba. 16 Oddaja za deželo. 17 Otroška ura. 18 £ lahke in plesne glasbe. 19 Pokrajinska oddaja: Do-brudža. 19.30 19 50 4 lahke glasbe. 20 Pevski koncert. 20.30 Operetni odlomki. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 21.55 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kvv 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7	Napovedi. •. 7-10 4- 8 Napovedi. •. 8.10 4- 9.25 Prenos bogoslužja. 1015 Predavanje. Solistični 4- 11 4- Zabavni spored. Zvočna igra. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 16.30 Nedeljski 4 BBC orkestra. 16.15 4- Zvočna slika. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Zvočna slika, oziroma &. 18.45 4-19.30 Solistični #. 19.55 Večernice. 20 40 Pisan koncertni spored. 21 Napovedi. •. 21.15 Večerni spored: 4, igra, varietč ali prenos. 22 55 Zabavni koncert. 24 Napovedi. • .
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4 55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 2015 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5-15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 * v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 ® v poljščini. 18 • v češčini. 18.15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19 15 ® v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19-45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21 10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA ID.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 #. 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12-30 4• 12 15 •. 1230 4- 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-55 4. 7 •- 7.10 4- 9 švicarske pesmi in glasba. 9.30 Koncert pozaven. 10 Katoliško bogoslužje. 10.45 4 instrumentalnega kvinteta. 11.30 Predavanje. 12 4 RO. 12.30 12.40 Nadaljevanje 4. 14 Narodne pesmi in plesi v Švici. 15 Pisan spored. 15.45 Flmska kronika. 16-15 Plesna glasba. 17 Našim vojakom. 18 Predavanje. 18.20 O- 19 19-10 Šport. 19.20 Pesmi. 20.15 Iznajditelji, iznajdbe in njihova zgodovina. 20.50 A. Dvorak: Trio v B-duru, op. 2/. 21.20 Iz zgodovine krščanstva. 21.45 •.
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 6.30 7 •. 7-20 Pisan 4. 8 8.20 O
9	Komorna glasba. 10 Predavanje in recitacije. 11 Prenos bogoslužja. 12 4- 12-30
•	. 12.50 Opoldanski 4. 14 Pisan 4. 16 Predavanje. 16-15 4 zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18.40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19». 19.20 Oddaja zia! ujetnike. 19.30 Reportaža. 19-45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw
9 Prenos. 9.40 Predavanje. 10 Pisan 4 (O)- H Prenos bogoslužja. 12.40 •- 15 4 lahke glasbe. 15-40 Recitacije. 16-10 Violinski 4. 17.05 O- 18 Večernice. 19 •. 19.30 Koncert Leharjevih skladb. 20 30 Zvočna igra. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
7 čas. O- 7-15 7.30 Orgelski 4. 8 55 Kmetijska ura. 10 Služba božja. 11 Verski govor. 11.25 Plesne pesmi. 12 Čas.
•	. 12.15 Orkestr. 4. 13 •: 13.15 Zdravniška ura. 15.30 Nogomet. 1615 Vojaška oddaja. 18-20 šport. 19 čas. •. 19.30 Donizetti : »Lucia di Lammermoor« - opera. 21 45 •-
Spored II.
7	čas. O- 7-15 •- 8-55 Kmetijska ura.
10	Služba božja. 11.15 Koncert orkestra Angelini. 12 čas. •. 12-15 Klavirski 4. 12.45 čelistični 4. 13 • ■ 13.10 Pisana gl. 13.40 Prizor. 14 4 pihal. 14 40 Operna gl. 15 30 do 19 glej spored I.! 19.30 G. Petti-nato: »Fantazija o morju«. 2015 Komedija. 20-45 4 orkestra Angelini. 21-45 ••
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8	Telovadba. 8.35 O- 9.30 Predavanje. 10 Prenos bogoslužja. 11.20 O- 11-40 E. Grieg: Sonata za klavir v e-molu. 12 4 RO. 12-30 •■ 14 Bogoslužje. 15-25 Jazz.
17.20 4- 17-50 O- 18-55 Zvočna igra. 19.10 Orkestralni in solistični koncert. 20.45 Poročila.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	•. 12.30 •. 14 17 Poročila. 1830 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • . 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24 •.
BEESLAU 315.8-950 100 kw
11.30 Knjiga in meč. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Kmetijska ura. 11 Predavanje. 15.30 Dekliška ura. 16 Pisan 18 šport. 20.20 Večerni 4-
S A ARBRUCKEN 1249-2402 17 kw
8 Veseli zvoki. 8.30 Orgelski 9 Knjige so usoda. 9-30 Pesmi. 10 Predavanje. 10.30 Pisan 4.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 O- 7.15 •. O- 8.45 Prenos bogoslužja. 10 Protest, bogoslužje. 11 L. v. Beethoven: Simfonija št. 5. 12 O 12 45 ••
12.55 O- 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 Koncert duhovne glasbe. 14 50 Glasbeno predavanje. 15 G. Faure: Kequiem. 17 Šport. 17.30 Našim vojakom. 18-40 Protest. verski govor. 19 Šport. 19-25 Predavanje. 19.50 Koncert zbora in orkestra. 20.30 Zvočna slika. 21.05 L. v. Beethoven: Trio za klavir, violino in violončelo. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 Valčki. 7-30 Napevi. 7.46 Pisan S. 8 •- 8-30 Prenos bogoslužja. 9.15 Q. 9.30 Operetni napevi. 9.46 Havajska glaBba. 10 Orgelski 4. 10.15 Operni zbori. 10 30 Pisan 4. 11 Salonski orkester. 11.15 Lahka glasba. 11.45 Orgelski 4. 11.55 Katoliško bogoslužje. 12 Instrumentalni koncert. 12.30 •• 12.45 Plesna glasba. 13 Zabavna gl. 13.30 Operni odlomki. 13-45 Sailonski orkester. 14 Protestantsko bogoslužje. 16 Harmonika. 16.15 Valčki. 16.30 O- 16.45 Simfonični orkester. 17 Kino orgle. 17.15 Gounod: »Faust«. 17.45 4 lahke glasbe. 18.15 Zvočna igra. 18.30 Harmonika. 18.46 Uverture. 19 •. 19-15 Opereta.
^cuipdeljfk 28. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Kjer je pesem, je veselje (plošče) :
Švarc: Kjer je pesem, je veselje, polka.
Vacek; Pridi k nam!
Beneš: Tvoj foto.
Beneš: Kjer zvezdice sevajo.
Šafranek: Tako črne so tvoje oči.
Horaček: Tvoje gosli, cigan.
Hašler: Ve krasne oči.
Hašler: Saj je to vseeno.
Handl: Našim lovcem, venček.
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Koncert češke glasbe (Radijski orkester):
Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«.
Dvorak: Slovanski ples št. 2, 4.
Dvorak: Largo simfonije »Iz novega sveta«.
Smetana: Fantazija iz op. »Brani-borci na Češkem«. Šedlbauer: Zvestoba za zvestobo, venček jugoslov. in čehoslov. narodnih pesmi.
14.00: Poročila.
18.00; Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj).
18.20: Praški učitelji pojo (plošče):
Foerster; O j sveti Vaclav. Kateri so božji vojščaki.
Krička: Vysoko zornička.
Foerster: Usoda z roke.
Foerster: Ljudska pesem.
18.40: Geološka zgradba slov. ozemlja (g. dr. Ivan Rakovec).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah).
20.00: Rezervirano za prenos. 21.30; Pol ure češke glasbe (plošče):
Smetana: Scherzo iz zmagoslavne
simfonije. Dvorak: Legenda. Kovarovic; Pasjeglavci, fantazija. Leopold: Praga, venček narodnih. 22 00; Napovedi, poročila. 22.15: Slovanski spored (Radijski orkester) : Smetana: Slavnostna predigra. Najžar: Ob Žili in Dravi, potpuri
slov. narodnih. Osterc: Nokturno po napevu »Zeleni se gaj«. Glinka; Ruska mazurka. Leopold: Ruski odmevi, potpuri. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6-16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4. 7.45 •. 11.30 Obj. Q. 11.50 • o vodah. 12 Zvonj., nato O- 12 30 Pesmi iz starih dni. 13 Zabavni koncert RO. 13.50 Jugoslovanske pesmi. 14.20 Narodni RO. 14.40 •. 17 05 Ženska ura. 17.35 4 RO. 18.20 Zdravstveno predavanje. 18-35 Narodne na harmoniki. 19.10 ®. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 4 Radijskega komornega zbora. 20 M. Mi-loševič: »Automat«, zvočna igra. 21 Klavirski 4 gdč. S. Botorič. 21.40 Napovedi. • . 22 M. Reger: Trio. 22.40 *. 22 50 Plesna glasba (O).
BEOGRAD n.
6-45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski $ (R. Beograd). 14 40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas. ®. 19.20 Na-cionalna ura. 19.40 ® v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05
Nemška ura. 21.20 Socialni položaj novinarjev v Jugoslaviji, Govori Mihajlo Stankovič. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.52 Angleška ura. 22.40 •. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O Napovedi. Objave. •. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45 ®. 13 Pisan koncert. 13.55 Borza. 17 17.15 oBsanske sevdalinke poje M. Budimlič. 17.30 O- 17-45 A. Dvofak: Tercet za dvoje gosli in violo. 18-15 Jesenska moda. 18-30 Glasbeno predavanje. 19 05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Tijardovič: »Mala Floramy« (odlomki iz operete). 20-30 Tamburaški 4- 21 Koncert Zagrebškega komornega zbora. 22 Napovedi. •. O'
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Pozdrav. 6.40 Lahka glasba. 7 • 7.15 Pisan 4. 9.10 šolska oddaja. 9.35 O 10 Madžarska mladinska oddaja. 10-45 ženska ura. 11.05 4 RO. 12.05 Skladbe C. M. v. Webra (Q). 12.30 ®. 12.50 Predavanje. 13 Pisan 4- 15.40 L. v. Beethoven: Sonata, op. lil. 16 •. 1620 Plesna glasba. 17 Otroška ura. 17-10 Slovaško kulturno življenje. Predavanje. 17.30 ® v madž. 17.45 Nemška oddaja:. 18 45 ® v nemščini. 19 Napovedi. ®. 19.30 Predavanje. 19.40 4 zabavne glasbe. 20 »No-vopečeni baron« - veseloigra. 21.45 ®.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.45 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10 45 ženska ura. 11 M. Ostrova. 12.10 Praga. 15.50 Praga. 17 Otroška ura. 17.15 Književne novosti. 17 30 Praga. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 1935 Pisan spored. 20 50 Praga. 21.10 4 RO. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6.30 4. 6.45 Poročila. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 10 ®. 1010 šolska ura. 10 35 O- 10 45 ženska ura. 11 4 zabavne glasbe. 12-15 • - 12.30 M. Ostrava. 14 Prenos. 14.45 Pisan koncert. 15.50 •■ 16 4 RO (Brno).
16-30	češka knjiga. J_7 B. Smetana: I. Godalni kvartet: »Iz mojega življenja«.
17-40	Klavirski 4. 18 Delavska ura. 18-10 Brno (4 zabavne glasbe). 19 ®. 19.35 Zborov in orkestralni koncert. 20.10 Brno. 21 ®.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Budn;ea. 6-15 ®. 6-30 Pisan koncert. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 $ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 Poročila. 12-35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka in plesna glasba. 17-30 4 lahke glasbe. 18 Narodna glasba. 18.30 Predavanje. 18.45 Zabavna glasba. 19 Prenos iz Dobruže. 1930 ®. 19 50 4 lahke glasbe. 20 Simfonični koncert. 21.20 Lahka in plesna glasba. 21.45 •■
21-55 Predavanje. 22 Plesna glasba,
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10-15 Jutr. bogoslužje. 12 | zabavne glasbe. 13 Napovedi. ® 13-10 ž. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 16.15 Zvočna igra. 17 ®. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solistični 1.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični ?? ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. ®. 21.15 i. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA II.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4 55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373 1 m, 70 kw. Oddaja od 4-55 do 6.30, od 18 do 18.30. od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m. 50 kw; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kvv.
4.57 Napovedi. Objave. 5 ® v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 ® v italijanščini. 7-45 ® v poljščini. 18 • v češčini. 1815 ® v francoščini. 18 30 © v norveščini. 19 ® v angleščin:. 19 10 © v finščini. 19.15 © v holandščini. 19.30 © v italijanščini. 19-45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 ® v bolgarščini. 20-15 ® v francoščini. 20 30 »Ici la France« - francoski spored. 21 ® v nemščini. 21 10 ® v poljščini. 21.30 © v češčini. 22 © v francoščini. 22.15 ® in predavanje v nemščini. 22-45 ® v italijanščini. 23.15 ® v nemščini. 23 30 ® v italijanščini. 0.30 © v angleščini.
ANGLIJA in.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 ® v angl. 7-15 Zabavna gl 10-30 Isti spored kot Anglija I 11-10 i. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 ® v franc. 12.30 12 15 ©. 12.30 4- 13 ®. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 ® v franc. 18-30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 ® v franc. 20.30 Francoski spored. 21 ® v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 ®. 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 Napovedi. Poročila, Nato ob 12.40 Koncert RO. 16.30 Ženska ura. 17 Koncert RO. 18 Otroška ura. 18.30 Q. 18.40 Iz poklicne posvetovalnice. 19 ®. 1910 O- 19 25 ženska ura. 19.40 Koledar za oktober. 20.15 Oddaja za izseljence. 21-45 ®.
FRANCIJA I.
(Državne postaje)
Lyon PTT 648 k,c, 463 m, 100 kw
Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw
Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw
7 ®. 7-20 Koncert. 8 ®. 8 20 ®. 11-15
Pisan koncert. 12-30 ®- 12.50 Opoldanski i. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra,, 18-40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 ®. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19.30 Reportaža. 19-45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 Lshka glasba. 12 30 ®. 13 Šolska oddaja. 13 30 Plesna glasba. 14.30 Solistični koncert. 17 Domači napevi. 17-25 Recitacije. 17 45 O- 18.45 Predavanje. 19 ®. 19.30 Komorna glasba. 19 50 Predavanje. 20-20 A. Dvorak: Simfonija št. 5. 21.05 Reportaža. 22 ®.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
630 ®- 7 čas. O- 7-15 ®. 11 Simfonični j,. 11.25 Pisana glasba. 12 čas. ®. 12-15 Zbor z orkestrom. Vmes ob: 13 ® 13.45 ®. 14 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 čas. ®. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Kmetijska ura. 18.40 Pisani:' glasba. 19 čas. ®. 19.20 Spomin »pohoda na Rim«. 19 30 Himne. 19.40 G. D'Annunzio: »Ladja«, prizori z zborom, 2030 Simfonični koncert. 21 Zho>' in orkester. 23.45 ®.
Spored II. 6 3!) ©.7 Car.:. C- 7-15 11 Italijanske pesmi. 12 Če.-; ©. 12.15 Godba na pihale/, vmes ob: 13 * 13 45 14 Pisana, gla~ba. 14.30 Operna glasba. 15.40 do 19 glej spo-ed L! 19 C:'3. ®. 19.30 Otvc™:tev nove radijske postaje v Aqwi-li. 20.30 Orkester harmonik. 21 Zborov 21.45 ®
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8 Jut::,nje bogoslužje. 10-15 Predavanje ali koncert. 1130 Pisan koncert. 12 30 Poročila. Nato ob 13.50 Klavirski >:. 14.30 i lahke glasbe.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Slovenske budnice in pesmi (plošče);
Jenko: Naprej zastava slave (Rad. kom. zbor).
Knajzl: Slovenska koračnica (Godba 40 pp.)
Foerster: Pobratimija (Radijski komorni zbor).
Parma: Mladi vojaki (voj. godba).
Fučik: Triglavska koračnica (voj. godba).
Pregelj-Bernard: Čuvarji Jadrana (zbor Vigred in RO.).
Parma: Amaconke (zbor Vigred in RO).
Marolt: O j ta soldaški boben (zbor Grafika).
Foerster: V hribih se dela dan (zbor Grafika).
Slovenec, Srb, Hrvat, koračnica (vojaška godba).
15.30 Danske pesmi. 17 Predavanje. 17.30 ®. 17.45 O- 19-30 i RO: 1. G. J. Handel: Concerto grosso op. 6, št. 6. 2) W. A. Mozart: Diver!iinento, št. U_ v D-duru, 20-15 Pevski koncert. 20.45 ®.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja, vseli postaj: 7 ®. 12.30 ®- 14 ©. 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 ® z bojišč. 20 ®. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24 ®.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10 Našim otrokom. 11.30 Filmi v tednu.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6-50 ®. 8 Telovadba. 11 Prenos. 15-30 4 lahke glasbe. 17.10 4- 18.05 Zanimivosti. 18.15 Zborov 20.20 4 zabavne gl.
SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kvv
7.10 Prični veselo dan! 8 20 Zabavna glasba. 11 Zanimivosti.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 ®. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih poste j. 12-30 Plošče. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan 17 Prenos koncerta. 18 05 Predavanje. 18-20 Švicarska glasba. 18-30 Fotografska umetnost. 19.15 © 19.25 Pisan drobiž. 20 Pesmi. 20.30 Koncert RO. 20-50 Oddaja za izseljence. 21-45 ®.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 ®. 7.30 Harmonika. 7-50 Valčki. 8 0. 840 Operetne arije. 12 4 lahke glasbe. 12 30 ®. 13 15 Zvočna slika. 13.35 ® 13 40 Operna glasba. 16 Domača glasba. 16-15 f lahke glasbe. 17 Pisan &. 17-30 Plesna glasba, 17-46 Operna glasba. 18 Baletna glasba. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Ciganski orkester. 18-46 Lahka glasba. 19 19-20 Pissn glasbeni spored. 19.50 Simfonični orkester.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Nicolai: Uvertura k op. Vesele žene Windsorske.
Joh. Strauss: Vesela kri, valček.
Meyerbeer: Fantazija iz op. Prerok.
Grieg: Pomladi.
Gilbert: Potpuri iz opte. Sramežljiva Suzana.
14.00: Poročila.
14.15: Šolska ura: Proslava Jadranskega dne: Govor, petje, dekla-macije (vodi g. Viktor Pirnat) do 15.
18.00: Iz naše zakladnice (plošče);
Nedved: Naša zvezda (Rad. kom. zbor).
Pojdem u rute (Ljubljanski zvon).
Žepičeve narodne zdravice (zbor Lira).
Mamica moja (Zbor Jadranskih stražarjev).
Mrzel veter (isti)-.
Jezus rože je sadil (isti).
7)ai<e£ 29. oldohva
Dva polža (isti).
Ocvirk- Kral"j Matjaž (Zbor Grafika).
Dev: Soči (Zbor Grafika). Venček narodnih pesmi (kvartet mandolin). 18.40: Pni ruski vladar (g. Fr. Ter-seglav).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga.
Vida Peršuh). 20.00: Slovenski šopek (plošče): Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi (Rad. komorni zbor in Rad. orkester). Dolinar-Bernard: Jutranja zarja, venček.
Premrl: Zdravica (zbor Ljubljanski zvon).
20.30: Koncert. Sodelujejo koncertna pevka gdč. Elza Buchal in Radijski orkester. Dirig. D. M. Šija-nec:
arr. Urbach; Nabožni Bach, fantazija. Bach: Kantata.
Handel: Allegro et pensieroso (sopran in ork.). Mysliveček-Šijanec (1.1760): Simfonija v A-duru »Zvončki«. Dvorak-Šijanec: Ljubavna pesem. Smetana; Spev Klare iz op. Poljub. Čajkovski: Fantazija iz op. Pikova dama.
Grečaninov-Šijanec: Dva samospeva:
a)	Uspavanka;
b)	Nočna samota v stepi. Wagner: Spomini na Bayrouth,
fantazija. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15; Citraški trio »Vesna«; Brossmann: Stadionska koračnica. Muncar: Uvertura. Orleth; Smehljajoče oči, valček. Orleth: Ljuba mamica, pesem. Siiss: Vijolica, mazurka. Kodat: Urni Jožek, franc. polka. Siiss: Iz daljnega juga, konc. valček.
Nikl; Dobri prijatelji, koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6 36 Narodni izreki. 6.45 *. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4. 7.45 •. 11.30 Ob j. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj.. nato 4 ruske glasbe (Q). 12-50 Pesmi iz Ko-štane. 13.50 Vokalni 4 ge. K. Jovaiiovič. 14.20 J. Brahms: Sonata št. 1, op. 38 (0). 14-40 •- 17-05 Reportaža. 17.25 # vojaške godbe. 18 Tamburaški RO. 18.30 4 Havajskega kvarteta. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20-10 Srbska narodna pripovedka. 20.25 Koncert komorne glasbe (Brahms, Beethoven). 21.15 Operne arije (Q). 21.40 22 Simfonična glasba (O). 22-40 • (O).
BEOGRAD n.
6.45 Čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • V francoščini. 14 Popoldanski £ (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas. *• 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slo-
venščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20 35 Romunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Plošče. Nato ob 21.40 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 ®. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 O- Napovedi. Objave. ®. Q. 12 Zvonjenje, nato O- 12 30 Objave. 12.45 ®. 13 Pisan koncert. 13.55 ®. Borza. 16.30 Poglavja iz novejše hrvaške književnosti: Franjo Markovič (1845-19141. 17 ®. 17.15 Dalmatinsko-hrvaške pesmi. 17.30 Plesna glasba. 18 Bosanske sevda-linke poje A. Elegovič. 18.35 Športno predavanje. 19 05 ®. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina, 20 Prenos. V odmorih Napovedi. ®. Objave.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Pozdrav. 6-40 Lahka glasba, 7 ®. 7.15 Pisan £. 10 O- 1010 Nemška šolska oddaja. 10-40 O- 11 05 £. 12.05 Klavirski £. 12.30 ®. 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4- 15.30 Koncert zabavne glasbe. 16 ®. 16-20 Operne arije (O). 16-30 Madžarska oddaja, 17.30 ® v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18-45 ® v nemščini. 19 Napovedi. ®. 19-30 Predavanje. 19 40 O- 20 30 Zvočna igra. 21 Simfonični koncert slovaške glasbe. 21.45 ©
BRNO 922-325.4 32 kw 6.45 do 8 Praga. 9-15 Praga. 13.30 O-13-40 Praga. 15.50 Praga. 17.20 Koncert: 1, O. Chhibna: Elegija za violončelo in klavir. 2. F. Vaeh: Trio za gosli, violončelo in klavir. 18 Zvočna slika. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.35 M. Ostrova 20.5 »Peter Pavel Rubens«, zvočna igra. 21 Orkestralni koncert RO. 21.30 Schubertove pesmi.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 6.30 4. 6.45 Poročila. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 910 šolska ura. 9.35 O 10 ®- 1010 češke operne arije (0). 10-45 Ženska ura. 11 Pisan koncert. 12.15 ®. 12.30 4 lahke glasbe. 13.40 O- 14 Prenos. 14.45 Vesele pesmi. 1535 Brno. 15.50 ®. 16 Pisan koncert. 16 30 Mladinska ura. 1645 Klavirski koncert J. Pinkase: 1) B, Smetana: Koncertna fantazija na češke narodne pesmi. 2.) J. Suk: Fantazija, op. 5. 17 Reportaža. 1715 Pevski in orkestralni koncert. 17.40 4 orkestra FOK. 18-10 M. Ostrava. 19 ©. 1935 Koncert češke glasbe. 20-10 Brno. 21 *.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6 05 BudnV^a. 6.15 *. 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila, 12.35 Nadaljevanje koncerta, 12.50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Družinska ura. 18 0. 18-15 Predavanje. 1830 4 RO. 19 Predavanje o Do-bruži. 19.30 ®. 19-50 Lahka glasba. 20 Pevski koncert J, Mastarova. 20.30 Koncert na violončelu (A. Borisov). 21 Ruske romance. 21.30 4 lahke glasbe. 21.45
®. 22 05 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0 15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8-10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. ®. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni £, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4■ 16.15 £. Zvočna igra. 17 ©. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. *. 1815 Predavanje ali solistični £.18.30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični £ ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. *. 21.15 £. Zvočna igra. Varietč ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18-30-od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 ® v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 ® v francoščini. 6.45 © v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 0 v italijanščini. 7.45 © v poljščini. 18 © v češčini. 18.15 © v francoščini. 18-30 © v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 © v finščini. 19.15 • v holandščini. 19-30 © v italijanščini. 19 45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 ® v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 © v poljščini. 21.30 © v češčini. 22 © v francoščini. 22.15 © in predavanje v nemščini. 22.45 © v italijanščini. 23.15 ® v nemščini. 23 30 * v italijanščini. 0 30 © v angleščini.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -
70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 © v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija T. 11.10 4. 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 © v franc. 12.30 £. 1215 ®. 1230 £. 13 ©. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 9 v franc. 18 30 £ lahke glasbe 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 © v' franc. 20.30 Francoski spored. 21 © v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja, vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 Pisan koncert. 13.15 Pesmi. 13-30 Koncert ciganske godbe. 16.30 Okrasitev grobov in pokopališč. 17 švicarski skladatelji. 18 Prenos iz Bazla. 18.20 Koncert vojaške godbe. 18.40 Reportaža. 19 ©■ 19.15 Kart Staufer - slikar in pesnik. 20.20 Koncert Lisztovih skladb. 20.35 Uvod v koncert. 20.40 Niklaus von Fliie. 21-45 ©.
FRANCIJA L
(Državne postaje) Lyon PTT 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 74!) kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 7 e. 7.20 Koncert. 8 8.20 © 11.15 Pisan koncert. 12-30 ®. 12.50 Opoldanski 4. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18-40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 ®. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19.30 Reportaža. 19-45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kvv
12.05 Harmonika. 13 Lahka glasba. 14 ženska ura. 14.15 Pesmi. 14 40 šolska ura. 17.05 Otroška ura. 17.30 O- 19 ®-19.30 Kabaret. 20-10 Razgovor. 21.10 L. v. Beethoven: Koncert za gosli in orkester. 22 ®.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 7 čas. O- 7.15 ®. 11 Borza. Q. 11.25 Predavanje. 12 Čas. ®. 12.15 Orkestralni vmes ob: 13 ©. 13.45 ®. 14 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 čas. 0. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Predavanje. 18.40 O- 19 Čas. ®. 19 40 Prenos. 19 50 Koncert orkestra Arlandi. 20.30 Plesna glasba. 21.15 Violinski ?,. 21.45 ®.
Spored II.
6	30 7 Čas. O- 7.15 ®. 11 Pevci na O- 11-30 Orkester Arlandi (lahka glasba). 12 čas. ®. 1215 Simfonični koncert. Vmes ob: 13 ®. 13.45 ®. 14 Orkester Pe-tralia. 14.40 Operna glasba. 15.40 do 19 glej spored I.! 19 Čas. •. 19.30 Orkester Angelini. 20.30 L3'hka glasba. 21.20 4. 21.45 ®.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kvv
7	Telovadba. 8 Jutranje bogoslužje. 10.15 Predavanje ali koncert. 11.30 Pisan koncert. 12 30 Poročila. Nato ob
LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00; Operne fantazije (plošče): Gounod: Faust. Smetana: Dalibor. Dvorak: Rusalka. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Ruski sekstet: Kje ste, prijatelji? V temnici. Vojaški spomini. Moldevska stepa. Mislim na te. Slovo. Noč.
Večerni zvon. Gori, gori. Trgovec Uhar. 14.00; Poročila. 18.00: Dijaška ura:
Venček narodnih (dijaški šramel).
13.50 Pevski koncert. 14.10 Branje. 14.30 4 RO. 15.20 Chopinov $. 17 Predavanje. 17.30 ®. 17.45 Koncert sonat. 1820 Predavanje. 18 50 Orkestralni in solistični koncert, 19.45 Zvočna igra. 20.45 ®.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	®. 12.30 ©. 14 ®. 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20
21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24 ©.
BRESLAU 315.8-950 100 kvv
9 30 šlezijska umetnostna razstava.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kvv
8	Telovadba. 8.20 Predavanje. 14.30 Otroška ura. 15.35 Nemške žene v vojnih časih od 1. 1813 do 1940. 16 Koncert lahke glasbe. 17.30 Predavanje. 18 Otroška ura. 20.20 A. Dvorak: Godalni kvartet v F- duru. 20.45 Pisan spored.
SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kvv
7.10 O- 8 Nasveti vrtnarjem. 11 Zanimivosti. 12.40 Opoldanski 15.30 Otroška ura. 17.10 0.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv 7.10 Plošče. 7.15 ®. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan 17 Beromunster. 18.05 Mladinska ura.
18-25	O- 18-35 Predavanje. 18.50 Predavanje. 19 Klavirski koncert. 19-15 ®
19-25	Odmevi iz raznih krajev. 20 Zvočna igra. 21-45 ®.
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv
7 715 Lahka glasba. 7.50 Solisti. 8 ®. 8.40 Harmonika. 8-50 4 opernega orkestra. 12 Valčki. 12.30 ®. 13.05 Zvočna slika. 13.35 ®. 13-40 Pisan 4. 16 Harmonika. 16.15 Operetna glasba. 16-30 4 zabavne glasbe. 17.46 Napevi. 18 Plesna glasba. 18.15 Glasbeni festival. 18-45 Valčki. 19 ®. 19.15 Zvočna slika. 19-45 4 lahke glasbe.
V teh težkih dneh ...: Jože Pogačnik, Domača zemlja (zborna recitacija).
Petje (krožek SDZ na drž. učit. v Ljubljani, vodi prof. Mihelčič).
Proti koncu latinske ure (kratek zvočni prizor).
Dijaški šramel.
Dijaki in dijakinje, čas dela je! (govori prof. Fr. Jesenovec).
18.40: Vzgoja in nauk o značaju (g. dr. Stanko Gogala).
19.00 Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Plošče.
19.50: Štefan Kostov in njega dramatična dela (g. Vekosl. Bučar).
20.00: Rezervirano za prenos.
21.15: Slovenski vokalni kvintet (ob 10-letnici obstoja). Uvodna beseda (g. Rado Miklič).
Juvanec: Fantovska.
Juvanec: Bolne rože.
Zepič: Tri narodne.
Prelovec; Sedem rož.
Pirnat: Pomlad in jesen. Pregelj: Dekle moje. Pregelj: Mlada pesem. Adamič: Završki fantje. Zopič: Zdravice. 22.00; Napovedi, poročila. 22.15: Za veselo rajanje (plošče): Waldteufel: Vedno ali nikoli, valček.
Lehar: Ciganska ljubezen, valček. Stelibski: Še enkrat, tango. Dobeš: Nad Granado, tango. Berlin: Brez ritma, fox. Berlin: Letošnji poljubi, poč. fox. Bund; Madeleine, valček. Bund: Zaljubljena igra, fox. Castroll: Plamen, tango. Niel; Pareška polka. Schlichting: Križna polka. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kvv
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6-16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6.45 ®. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4. 7.45 ®. 11.30 Obj. O- 11-50 ® o vodah. 12 Zvonj., nato odlomki iz VVagnerjevih del (O). 13 Narodne pesmi. 13-50 4 ,na violončelu. 14.20 O- 14-40 ®- 17.05 Naš šport. 17.25 Narodne pesmi in glasba. 18.20 Parni stroji in napredek človeštva. Predavanje. 18.35 O- 19.10 ®. 19 25 Naša vojska. 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 21-40 ®-22.40 Napovedi. ®.
BEOGRAD H.
6.45 čas. ®. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 ® v francoščini. 14 Popoldanski | (R. Beograd). 14.40 ®. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas. ®. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 ® v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21 2i Glasbeni pregled. Predava g. Mihajlo Vukdragovič 21-40 Poročila. 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 ®. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
6.30 O- Napovedi. Objave. ®. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45 ®. 13 Pisan koncert. 13.55 ®. Borza. 17 ®. 1715 Koncert RO. 18.15 Katedra-lis: Radio portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 18.30 Nove knjige in revije. 19 05 ®. 19-25 Nacionalna1 ura. 19.40 Nemščina. 20 4 plesne glasbe. 20-30 Hrvaški pesniki v besedi in glasbi: A. Branko Ši-mič. Predavanje in 4. 21 Koncert domače glasbe (RO in solisti). 22 Napovedi. Poročila. Plošče.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kvv
6.30 Pozdrav. 6.40 Lahka glasba. 7 ®. 715 Pisan 4. 10.30 šolska; oddaja. 11.05 Lahka glasba. 12.05 Solistični 4. 12.30 •■ 12.50 Predavanje. 13 O- 15-30 Koncert zabavne glasbe. 16 ®. 16-20 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 17-15 Predavanje. 17-30 ® v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 ® v nemščini. 19 Napovedi. ®. 19.30 Predavanje. 19.40 Slovaške narodne pesmi. 2015 Slovaški pisatelji pred mikrofonom. 2015 Zvočna igra. 2120 J. Mara: Klavirski kvartet. 21-45 ®-
cSrediL 30. oktobra
BRNO 922-325.4 32 kw 6.45 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10-45 M. Ostrova. 12 10 Praga. 12-30 4 RO. 13-30 O- 15 50 Praga. 16 koncert RO. 17 Predavanje 17.30 Praga. 18 Iz književnega sveta, 18.25 O- 19 •■ 19-25 Narodne pesmi in, plesi. 2015 Nemška oddaja,
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6.30 4- 6-45 Poročila. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 9.15 O- 10 10-10 šolska ura. 10 35 Q. 10.45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12-15
•	. 12.30 Brno. 13.40 Narodne pesmi. (Q)-14 Prenos. 14.45 O- 15 ženska ura. 15 25 G. F. Haendel: Sonata v F-duru za violončelo in orgle. 15 50 ®. 16 Brno. 16 30 Mladinska ura. 16.50 A. Dvorak: III. simfonija v F-duru, op. 76. 17-30 Brno. 1740 V. Novak: »Slovanske pesmi«. 18 Delavska ura. 18.05 4 vojaške godbe. 18.35 O- 19 • 19-25 K. Zeller: »Tičar« -opereta. 21 ®.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Budnica. 6.15
•	. 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 | lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Nadaljevanje koncerte, 12.50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Otroška, ura. 18-30 # RO. 19 Predavanje o Dobrudži 19-30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Klavirski 4 O. Liebicha. 20 30 Mascagni: »Cavalleria rusticana«.
20.45 • ■ 22 Pisan koncert.
«
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391.1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342.1 m - 70 kw
10 15 Jutranje bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solistični f 11 Šolska oddaja. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13-10 I- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra, 16 Predavanje, ali 4■ 16-15 4-Zvočna -!gra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični $.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna ln plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4. Zvočna igra. Varietč ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19-15 do 19.30, od 20-15 do 21 ln od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 ® v češčini. 6-15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 ® v poljščini. 18 e t češčini. 18-15 • v francoščini. 18-30 ® v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 ® v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19-30 • v
coski spored. 21 • v nemščini. 2110 • v poljščini. 21.30 ® v češčini. 22 ® v francoščini. 22.15 • in predavanja v nemščini. 22.45 ® v italijanščini. 23.15 O v nemščini. 23 30 ® v italijanščini. 0.30 6 v angleščini.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373, i m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6	30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl 10 30 Isti spored kot Anglija 1. 11.10 <?.. 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 ® v franc. 1230 4• 12 15 3. 1230 4. 13 •. 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18 15 ® v franc. 18 30 $ lahke glacbe. 19 30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 ® v franc. 20-30 Francoski spored. 21 © v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6-40 Telovadba. 7 ®- 7-10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila, Nato ob 12-40 4 vojaške godbe. 13 10 Q. 13-25 Fr. Liszt: Koncert št. 2 v A-duru za klavir in orkester. 16-30 ženska ura. 17 štiri veliki romantiki. 18 Otroška ura. 18.30 O- 19 19-10 Zvonjenje. 19.15 Zvočna igra. 20 Orkestralni koncert. 21.45 •■
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw
7	®. 7-20 Koncert. 8 •- 8 20 •- 11-15 Pisan koncert. 12-30 •- 12.50 Opoldanski ii. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna.' igra. 18.40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 Objave. 19 20 Oddaja za ujetnike. 19.30 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 12 05 O 12-30 ®. 13 šolska ura 13-30 14 Predavanje. 14-20 Nadaljevanje 17.05 Violinski in klavirski koncert. 17-30
Recitacije. 17-45 O- 18-45 Vojaška ura. 19 •. 19.30 Rapsodija na melodijo Jero-ma Kerna. 20.25 Dve zvočni sliki. 2140 Klavirski 4. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 7 čc'3. O- 7-15 «-11 Borza. O-11.25 Delavska ura. 12 Čas. •. 12.15
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Drobne sladkarije — sladke drobnarije (plošče):
Plesna glasba. 13 ®. 13:15 Orkester Ar-landi. 13.45 14 Predavanje. 15-40 Otroška ura. 16 Čas. ©• 1615 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Pred i vanje. 18 40 Pisana glasba. 18.50 Nautične vesti. 19 čas. ®. 19.30 Pizzetti: »Orseolo« -opera v 3 dej. 21-45 •.
Spored II. 6.30 ® 7 čas. G- 7.15 11 Simfonična glasba. 11.20 Pisana glasba (orkester Gallino). 12 Čas. ®. 1215 Citraški orkester. 13 ®. 13.25 Klavirski 4. 13-45 14 4. 15-40 ido 19 glej spored I.! 19 čas. S. 19 30 Plesna glasba. 20-15 Lahka gl. 21.10 Citraški orkester. 21.45 ®.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8 Jutrnaje bogoslužje. 10.15 Predavanje ali koncert. 11-30 Pisan koncert. 12 30 Poročila. Nato ob 13.30 O- 14-30 4 RO. 15-20 Pevski koncert. 17 Predavanje. 17 30 ® 17 45 Kino-orgle. 18.20 Predavanje. 18.15 Schuber-tov koncert. 19 10 Orkestralni koncert. 20-45 ®.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	®. 12.30 14 ©• 17 Poročila. 18-30 Pomembnejši dogodki. 19 ® z bojišč. 20 ®. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24 ®.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
9.55 Knjiga v vojni. 10.10 Pesmi Erne-sta Schenkla.
ItoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Telovadba. 8-20 To bi morali vedeti.
16	Pisan 17.40 Kratki valovi. 18 Naša domača glasba. 18.30 Jahalni šport, 20-20 Večerni 4-
SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 7.10 O- 11 Zanimivosti.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 ®. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarsk:h postaj. 12-30 Plošče. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan 4. 13.15 W. A. Mozart: »Čarobna piščal (Odlomek). 17 Bern. 18.05 Mladinska ura. 18.55 Q. 19-15 ®. 19-25 Pisan drobiž. 20 Pevski koncert. 20.30 ženska tribuna. 20 55 Opereta. 21.45 ®.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 ® 7.15 Operna glasba. 7.30 Harmonika, 7.50 Balet. 8 ®. 8.15 Predavanje. 8.40 Napevi. 12 Simfonični orkester. 12-10 Pisan spored. 12.30 13.05 Zvočna slika. 13.35 ®. 13.40 Operetne arije. 14 Pisan 4. 16 Valčki. 16.15 Operni odlomki. 16.30 Ciganski orkester. 16 45 O-
17	Pisan 4. 17.46 Orkester harmonik. 18 Kino orgle. 18.15 Zvočna slika. 18.30 Lahka glasba. 19 19.15 Zvočna slike.
Jos. Strauss: Sladkarije (sal. ork.).
Koetscher: Mali harmonikar (wur-liške orgle).
Ziehrer: Koračnica otroških pesmic.
Kochler Henderson: Male živalice (plesni ork.).
v
OeMek 31. oktolmi
Sommerfeld: Zlati petelinček (ksi-
folon in ork.). Kirchstein; Bebica (Zlata sedmor-ka).
de Basque: Slon na paradi. Schebeck; Ura in ples lutk (Kom.
ork.). Blauw: Ura igra. Fučik: Medvedek godrnja, polka. 12.30: Poročila, objave. 13.00; Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Blodek; Uvertura h kom. operi V
vodnjaku. Boieldieu: Fantazija iz op. Bela dama.
Dvorak: Slovanski ples št. 3. Dauber: Zvoki iz Rumunije, potpuri.
Friml; Potpuri iz opte. Rose-Marie. 14.00: Poročila.
18.00: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj). Bach; Preludij in fuga v c-molu. Bach-Best: Siciliano. Beethoven-Gottschlag: Largo iz
sonate op. 2 št. 3. Chopin-Liszt: Preludij op. 28 št. 9. Kimovec: Largo. Dolinar: Vigilija. Reger: Romanca. Reger: Scherzo. Lubrich: Preludij. Pierne: Preludij. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr.
Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25; Nacionalna ura. 19.40: Od valčka do valčka (plošče): Derksen: Prava srca. Košat: Vrbsko jezero. Pewzner: Meščanski valček. Metra: Španjolski valček. Lincke: Indra-valček, Kunz: Straussovi valčki. 20.00; Naše morje. — Glasbeni, pevski in recitacijski večer. Sodelujejo: Radijski orkester, Akademski pevski kvintet (plošče) in člani Narodnega gledališča v Ljubljani. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert: historično flavto igra ga. Marija Tutta, na spine-tu spremlja g. prof. M. Lipovšek. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6-16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 #. 7.45 •. 11-30 Obj. O- U-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 vojaške godbe. 12.40 Narodne pesmi. 13 50 Slavni pevci (O)- 14.40 •. 17-05 Dijaška ura. 18 Tamburaški 18.20 Pomen cerkvene in narodne pesmi. Predavanje. 18.35 4 RO. 19.10 •. 19 25 Nacionalnih ura. 19 40 O- 20 Zabavna ura. 21 Narodne pesmi. 21.40 Napovedi. •. 22 Violinski konc. ge. Jevdženijevič-Brandl. 22.40 •• 22.50 Plesna glasba (Q)-
BEOGRAD n.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Zakonodaja za mladoletne v Jugoslaviji. Govori g. dr. Metod Dolenc. 21.40 21.55 Franc. ura. 22.10 Ital. ura. 22.25 Angleška ura. 22 40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko,
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
•	. 13 Pisan koncert. 13-55 •- Borza. 6-30 O- Napovedi. Objave. •. Q. 12
Zvonjenje, nato O- 12 30 ObjiaVe. 12.45 17 17.15 Pesmi skladateljev z Jadrana. 17.45 Plesna glasba. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Predavanje ob »Jadranskem dnevu«. 20.15 Primorski dvospevi. 20.30 E. Ra-detič: »Laz« - slika iz primorskega življenja. 21 Orkestralni koncert. 21.30 Zborov 4 društva »Sloboda«. 22 Napovedi.
•	. Objave, nato pevski 4.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Pozdrav. 6.40 Lahka glasba. 7 7.15 Pisan 4. 10 Protestantsko bogoslužje. 11.05 J. M. Leclair: Sonata v D-duru. 11.05 Ženska ura. 11.30 4 lahke glasbe. 12.05 O- 12-30 •. 1250 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 15 30 O- 16 • 16 30 Našim vojakom. 17 Slovaške narodne pesmi in koračnice. 17.30 • v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18-45 ® v nemščini. 19 Napovedi. 19.30 Predavanje. 19.40 4 RO. 20.30 Zvočna igra. 21 Znane balade v slovaškem prevodu. 21.25 Predavanje. 2145 ®.
BRNO 922-325.4 32 kw 6.45 do 8 ®. 9.15 ®. 10-10 šolska oddaja. 10 30 •- 13-45 ®. 15 50 ®. 18.30
Nemška oddaja. 19 ®. 19-35 Koncert zabavne glasbe. 20-30 ®. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6.30 4. 6.45 Poročila. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 10 ®. 10.10 Brno. 1030 šolska ura. 1055 O- 11 ženska ura, 11.15 4 nemške lahke glasbe. 12.15 ®. 12 30 M. Ostrava. 13.30 Gospodarska ura. 13.45 O- 14 Prenos. 14.45 4 vojaške godbe. 15.50 «. 16 Pisan koncert. 16 55 Koncert komorne glasbe.
1.	O. Jeremiaš: Godalni kvartet, op. 6.
2.	R. Karel: Klavirski kvartet v a-molu, op. 22. št. 2. 17 30 Predavanje. 17.40 Novi umetniki nastopijo. 18 Delavska ura. 1810 Brno. 19 ®. 19 55 L. v. Beethoven: IX. simfonija v d-molu (z zborom in kvartetom). 21 ®.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kvv
7 *. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10-15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. *. 13.10 4■ Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali $. 16.15 $. Zvočna igra. 17 *. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. *. 18.15 Predavanje ali solistični $.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. *. 21.15 4- Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4 55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kvv. Oddaja od 4.55 do 6 30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4-57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 * v češčini. 6-15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19 15 • v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21 10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22-15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23-15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 030 • v angleščini.
Poseben oddelek za linolej
)M
ženskega in moškega blaga priporoča
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Budnca. 6-15 • • 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Nadaljevanje koncerta,. 12.50 Lahka in plesna glasba. 17.30 4 lahke glasbe. 18.15 Predavanje. 18.30 Narodna glasba. 19 Predavanje o Dobruži. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Havdnov koncert, 21 Pevski koncert. 21.30 4 lahke in plesne glasbe. 21 45 •.
22.05 Plesna glasba.
velemanufaktura
Mestni trg 10
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12-15 • v franc. 12.30 4- 12 15 •. 1230 4. 13 •■ 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 •. 7.10 Predavanje.
11	Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob
12	40 Lahka glasba. 13 30 Otroci pojo. 16-30 Oddaja za bolnike. 17 Lugano. 18 Predavanje. 18 30 4- 19 •. 19.10 4 Radijskega seksteta. 20 Zvočna igra. 21 Violinski koncert. 21.45 •.
FRANCIJA L
(Državne postaje) Lyon PTT 648 kc, 463 m, 100 kvv Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 7 •. 7.20 Koncert. 8 8 20 •. 11.15 Pisan koncert. 12-30 •- 12.50 Opoldanski 4- 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 1615 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna' igra. 18-40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 •. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19 30 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12.30 13.10 Kabaret. 13.40 Predavanje. 14.10 4 lahke glasbe. 14.40 Šolska ura. 17 05 Večerni-ce. 17.30 Otroška ura. 18 O- 18-45 Razgovor. 19 •. 19.30 Zborov 4. 20 Predam vanje. 20 30 Koncert lahke glasbe. 2110 Rapsodija za radio. 22 ®.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 •. 7 čas. O- 7-15 •. 11-25 Predavanje. 12 čas. •. 1215 Lahka glasba iz Nemčije. 13 1315 4 orkestra Angelini. 13-45 •. 14 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 Čas. •. 16-15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Predavanje.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
9.00: Jutranji pozdrav.
9.05: Napovedi, poročila.
9.15: J os. Suk: Godalni kvartet v B-duru (plošče) - (Prof. Hoffmann, Jos. Suk, Herold, Zelemka).
9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga).
10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice;
1840 Pisana glasba. 19 Čas. 1930 Pizzetti: »Orseolo« - opera v 3 dej. 20.45 O- 21 Citraški orkester. 21.45 •.
Spored II. 6.30 •• 7 čas. O- 715 ® 11 Operna glasba. 11.20 Citraški orkester. 12 čas.
•	. 12.15 Koncert operne glasbe. 13 • -13.25 Pisana glasba (orkester Petralia). 1345 •. 14 Zabavni trio. 1430 Pisana glasba. 15.40 do 19 glej spored I.! 19 čas.
•	. 19.30 Iz zvočnih filmov (Q). 20 Komedija v 3 dej. 21.30 Pisana gl. 21 45 •
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8 Jutranje bogoslužje. 1015 Predavanje ali koncert. 11.30 Pisan koncert. 12 30 Poročila. Nato ob 14.20 O- 14-30 Pisan 4. 17 Predavanje. 17.30 •. 18 05 Predavanje in 4. 19-15 C. Nielsen: Savel in David, opera v 4 dej.
20.45	•.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna, oddaja vseh postaj:
7	•. 12.30 14 17 Poročila. 18-30 Pomembnejši dogodki. 19 ® z bojišč. 20 ®. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10.10 Našim otrokom. 11.30 Razgovor o knjigah.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Telovadba. 8-20 Za družino. 17.10 Pisan koncert. 18 Solisti igrajo. 20.20 4-
SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 7.10 O- H Zanimivosti. 15.30 Otroška ura. 17.10 O-
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 ®. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan 4. 17 Klavirski koncert. 17 20 O- 17-40 4 lahke glasbe. 18.05 Oddaja za dame. 18.25 O- 18-45 O- 18-55 Predavanje. 19.05 Plošče. 19.15 ®. 20 Pevski koncert. 2015 Reportaža. 20-40 Predavanje. 21 K. J. S. Bachovih skladb. 21-45 •
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 ®. 7.15 Arije iz filmov. 7-30 4 opernega orkestra. 7.50 Solisti. 8 •'. 8.40 Napevi. 8.50 Simfonični orkester. 12 Pisan 4. 12.30 ®. 13.05 Zvočna slika. 13.35 •■ 13.40 Operna glasba. 14 Lahka glasba. 16 4 plesne glasbe. 16.15 O- 16-30 Operna glasba. 16-4 O- 17 Salonski orkester.
17-15	Operetne arije. 17.30 Harmonika.
17.46	Simfonični orkester. 18 4 lahke gl.
18-15	Otroška ura. 18.30 Plesna glasba. 19 •- 19-20 O- 19-45 Operni odlomki.
Premrl: Glejmo danes.
Goller: Maša »Blagor mirnim« za orkester in harfo, zbor in solista (Kantor: g. Jože Likovič):
Vstop (koral).
Vstopna molitev: Foerster: Time-te Dominum.
Darovanje: Foerster: Justorum animae.
Poobhajilna molitev (koral).
Premrl: O srečni dom nad zvezdami.
11.00: Spominu mrtvih. Praznični koncert Radijskega orkestra;
Saint-Saens: Marche heroique.
Cajkovskij: 1812, slavnostna uvertura.
Bernard: Elegija.
Saint Saens: Ples okostnjakov, simfonična pesnitev.
Rabaud: Eclogue.
D' Albert: Fantazija iz op. Mrtve oči.
Van Herck: Objokana.
Sibelius: Finlandia, fantazija.
Franck: Panis angelicus, nabožni int.
Ketelbey: Svetišče srca, religiozna meditacija.
12.30: Spomin (plošče);
Hegar: Tabor mrtvih (zbor morav-skih učiteljev).
Bach: Preludij in fuga v Cis-duru klavir).
Schubert: Smrt in dekle (Šalja-pin).
Glazunov: Interludium in modo antico (Londonski godalni kvartet).
Glinka: Polnočna revija (Šalja-pin).
Schumann: Dva grenadirja (Šalja-pin).
Bach: Preludij in fuga v E-molu (orgle).
13.00; Napovedi.
13.02: Kvartet pihal:
Beethoven: Nebesa oznanjajo božjo slavo.
Wagner: Molitev iz op. Lohengrin.
Handel: Largo.
Nessler: Obvaruj te Bog.
Abt: Molitev v gozdu.
Kreutzer: Kapelica.
Klein: Gospod je moj pastir.
Klein: Med življenjem, oda.
Mucke: Bog te pozdravlja.
Mendelssohn: Določeno je po božjih načrtih, 4 korali.
Jenko: Strunam.
Prelovec: Oj Doberdob.
(Oddaja prekinjena od 14.—18. ure).
18.00: Iz Verdijevega »Rekvijema« (plošče):
Requiem aeternam — Kyrie elei-son — Dies irae — Lux aeterna luceat eis — Libera me.
19.00; Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura.
19.40; Cajkovskij; Romeo in Julija, uvertura (plošče).
20.00: A. Adamič; Na vaškem pokopališču, zvočna igra (Igrajo člani Radijske igr. družine).
21.00; Resni spevi; Koncert Radijskega orkestra. Sodelujejo ga. Mila Kogejeva, članica ljubljanske opere in g. prof. M. Lipovšek (spremljava):
Dvorak; Žalna koračnica.
Dolinar: Vseh mrtvih dan.
Cerin: Meditation.
G. Krek: Pa ne pojdem prek poljan.
Cajkovskij: Melodija.
Lajovic: Zacvela je roža.
Mariotti: Zalostinka za dožem.
^ptltk /. n&imubra
Wagner: Tri pesmi. Mozart: Ave verum. Bersa: Vseh duš dan. 22.00; Napovedi, poročila.
Konec ob 22.15.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6-16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6 45 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 7.45 10 Prenos bogoslužja iz cerkve Kristusa Kralja. 11.30 Objave. O- 1150 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 duhovne glasbe (O)- 12-30 Narodne pesmi. 13 Violinski 4 S- Dušana Einial. 13-50 Operne arije poje g. K. Ivi<5. 14.20 Tamburaški RO. 14 40 •. 17 05 Jugoslavija na delu (Mednarodna pota). 17.25 4 na violončelu. 18 Narodni RO. 18-20 Kako nas drugi gledajo. 18 30 Zborov #. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Muslimanski večer. 20.50 Simfonični koncert RO. 21.40 •. 22-40 •. 22-50 Plesna' glasba (Q)-
BEOGRAD n.
6.45 Čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •• TUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19 50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Gospodarski pregled. 21.40 21 55 Francoska ura. 22 10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6 30 O- Napovedi. Objave. •. O- 11-30 Prenos bogoslužja. Izvajajo: M. Ivšičevo šesteroglasno staroslovensko mašo. 12-30
•	. 12-45 Verdi: »Requiem« (Q)- 14.05 Recitacije. 14 20 O- 16-30 Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 17 •- 17-15 Koncert duhovne glasbe in pesmi. 18-15 Gospodarsko predavanje. 19-05 9. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Duhovne pesmi. 20-30 Koncert duhovne glasbe (sodelujeta L. Vrbanič in č. Du-gan). 2130 Koncert pevskega društva »Lisinski«. 22 Napovedi. •. Objave, nato Beethovnova 5. simfonija (O)-
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 4, 7.50 8 Mladinska oddaja. 8-20 O- 8-50 Prenos bogoslužja. 10 Predavanje in recitacije. 10-30 Slovaške pesmi. 11 Prešov (Luči na grobovih). 11.30 A. Dvorak: Svetopisemske pesmi, op. 99. 12 05 •. 12 20 Opoldanski 4. 13-30 Predavanje. 13-50 Operna glasba. 15 Zvočna igra in koncert. 16 30 Madžarska oddaja. 17-30 • v madž. 17-45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi.
•	. 19.30 Predavanje. 19.40 Slovaška gl. 20: 2. november 1938. 21 4 RO. 21.20 Branje. 21.30 Italijanska glasba. 21-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw 6-45 do 8 •- 9.15 1010 šolska ura. 10 35 •. 12 30 4 RO. 13 30 15 50 16 Koncert RO. 17 Predavanje. 1715 Književna kronika. 17 30 E. Kornauth: Sonata za violo in klavir. 18 •. 18 30 Nemška oddaja. 19 •. 20.15 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 630 4. 6.45 Poročila. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 9.15 O- 10 10-10 šolska ura. 10-35 O-10 45 Ženska ura. 11 Koncert zabavne gl. 12.15 •• 2.30 Brno. 13-30 G. Lerch: Nemška obrambna moč. 13.40 O- 14 Prenos. 14.45 Koncert češke glasbe. 15 50 Brno. 1630 Iz književnega sveta. 16-55 Komorni koncert. 1) O. Letfus: Pesmi za bariton, godalni kvartet in klavir. 2) Fr. Schubert: Nocturno za klavirski trio, 3) A. Provaznik: Ciklus pesmi za alt in godalni kvartet). 17.30 M. Ostrava. 17-40 Koncert češke glasbe. 18-10 O- 19 •• 19-40 L. Vyoralek: »Sirota«. Narodna pesem za mešani zbor s spremljavo viol in violončel. 20 G. Hauptmann: Hanica gre v nebesa.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Budnica. 6-15
•	. 6.30 Pisan koncert. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka in plesna glasba. 16.30 Narodna in plesna glasba. 18 4 narodne glasbe. 18.30 Zborov 4. 19 Predavanje o Dobruži. 19.30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Simfonični koncert bolgarske glasbe. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45
•	. 21.55 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8-10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13-10 4• Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16.15 I-Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solistični 4. 18.30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4- Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20.15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 9 v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 9 v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v itaJijanščini. 23.15 • v nemščini. 23.30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA IH.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12.30 4- 12 15 •. 12-30 4- 13 •• 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 O. 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 Luga-no.
18	Prenos iz Vatikana, 18.35 Predavanje. 18 45 O- 19 •- 19-10 Domača kronika. 19.20 4 RO. 19.55 Ali je življenje po smrti ? Kaj pravi pravi katolik ? 20.20 Verdi: »Requiem«. 21 45
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc. 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 7 7.20 Koncert. 8 «. 8 20 ®. 11.15 Pisan koncert. 12.30 12.50 Opoldanski 4. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. J 8.40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 •. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19-30 Reportaža.
19	45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 12 05 O- 12 30 13 Pesmi. 13 30 £ lahke glasbe. 14.30 Recitacije. 17-05 Klavirski koncert. 17 30 Predavanje. 18 O-19 •. 19-30 Lahka glasba. 20-05 Predavanje. 20 35 Verdi: Rigoletto, II. dej. 21-20 Predavanje. 21.40 Lahka glasba. 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 7 čas. O- 7-15 11 Violinski
4. 11-30 Citraški orkester; vmes ob: 12 čas. 13 9. 13.15 Orkestralni 4. 13.45 • . 14 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 Čas. 9. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Predavanje. 18-40 Pisana glasba. 19 Čas. •. 19-30 Orkestralni 4. 20.20 Plesna glasba. 21 Gledališka kronika. 21.10 Komorna glasba. 21.45 Spored II. 6.30 •• 7 čas. O- 7.15 •. 11 Pisiatna glasba. 11.20 Plesna glasba. 12 Čas. •. 12.15 Orkester Gallino. 13 9. 1325 4. 13-45 •. 14 4 orkestra Angelini. 15.40 do 19 glej spored I.! 19 Čas. •. 19 30 Citraški orkester. 20-10 Lahka glasba (orkester Petralia). 21 4 pihal. 21-30 Pisana glateha. 21-45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8 Jutranje bogoslužje. 10.15 Predavanje ali koncert. 11.30
Pisan koncert. 12-30 Poročila. Nato ob 14.30 Pisan 4. 16-30 Predavanje. 17.30 17.45 O- 18-20 Predavanje. 19 4 nai violončelu. 20 Pisan spored. 20-45 •-
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	•. 12.30 14 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • . 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24
BRESLAU 315.8-950 100 kw
1010 Šlezijske pesmi (barnje). 11.30 Predavanje.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Telovadba. 8.20 Gospodinjska ura. 16 4 lahke glasbe. 17-10 Za dekleta. 17-40 Pisan spored. 20.20 Nemški mojstri pesmi. 20-40 Pisan
SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 7.10 Plošče. 8 ženska ura. 10 Balade v besedi in pesmi. 10.30 Veseli napevi. 11 Zanimivosti. 11.30 Opoldanski 4-
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 •. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30
Plošče. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan 17 Lugano. 18 Prenos iz Vatikana. 18-20 Predavanje. 18 30 Predavanje. 18-55 Klavirski 19.15 19-25 Domača kronika. 20 Orkestralni koncert. 20.45 Cesar Franck: Koral za orgle. 2055 Predavanje. 21-15 Prenos koncerta duhovne gl. iz cerkve Sv. križa. 21-45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 7 •. 7-15 Lahka glasba. 7-30 Ciganski orkester. 7.46 Simfonični orkester. 8 8-30 Prenos bogoslužja. 9.20 Havajska glasba. 9.30 Simfonični orkester. 10 Klavirski ,$. 10-15 Operetni orkester. 10.30 4 lahke glasbe. 10.45 Klasična glasba. 11 Orgelski 4. 11.15 Valčki. 11.30 Komorna glasba. 11.45 Orgelski 4- 11.45 Prenos katoliškega bogoslužja. 12 Simf on. orkester. 12-30 12.45 O- 13 Mladi pevci pojo. 13.15 Violinski 13.30 13.45 Operni orkester. 14 Protestantsko bogoslužje. 16 Pisan 16.46 Kino orgle. 17 4 zabavne glasbe. 17.45 Zbori. 18 4 komorne glasbe. 18.30 Klavirski 4. 18.4 Balet. 19 19.15 Zvočna slika. 19.45 Simfonični orkester.
S&b&ta 2. iiOMinbui
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Koncert reproducirane glasbe do 7.45.
12.00: J. Haydn: Simfonija v D-molu (L'HorIoge), plošče.
Adagio — presto.
Andante.
Menuetto — alegretto.
Vivace (Simfon. ork. iz New Torka, dirig. Artur Toscanini).
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Reproduciran simfonični koncert :
Brahms: Varijacije na Haydnovo temo op. 56 (London, simf. ork., dir. Pablo Casals).
Mozart: Koncert št. 4 v D-duru (Allegro, Andante cantabile, rondeau); gosli: Fr. Kreisler, veliki simf. ork., dirig. Landon Ronald.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: gdč. Manica Romanova.
17.30; Glasbene slike (plošče):
Ketelbey: Zvonovi iz daljave, intermezzo.
Ketelbey: Car mesečne noči, intermezzo. (Vel. simf. ork., dir. dr. Weismann).
Ketelbey: V samostanskem vrtu (ork. Paul Godwin).
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Koncert za delopust (Radijski orkester):
Bruckner: Uvertura g-mol.
Smetana: Fantazija iz op. Dalibor.
Bizet: Fantazija iz op. Lovci biserov.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila. 19.25; Nacionalna ura. 19.40: J. Haydn: Godalni kvartet D-dur op. 64 No. 5.
Allegro moderato.
Adagio cantabile.
Menuet.
Finale. (Kvartet Calvet). 20.00; Zunanjepolitični pregled (g.
dr. Al. Kuhar). 20.30; »Ljuba prevalška družina ...« Od Preval j do Leš. Rokopis: Jože Jurač. — Izvajajo člani Radijske igralske družine in mežiški rojaki. Sodelujejo Domači kvartet in harmonikar g. Stanko. 22.00; Napovedi, poročila. 22.15; Koncert za 'konec tedna (Radijski orkester):
Cajkovskij: Pesem brez besed.
Leoncavallo: Sanje.
Beethoven: Žalna koračnica.
Chopin; Žalna koračnica.
Cajkovskij: Romanca f-mol.
Schubert: Moment musical (f-mol).
Dvorak; Valček v A-duru.
Brodil: Iz naših krajev, potpuri jugoslov. napevov.
Cerin: Za dom in rod, koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Telovadba. 6-16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6-45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6-55 #. 7.45 •. 11.30 Obj. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato zabavni 4 (O)- 13 Zabavni koncert BO. 13.40 Narodne pesmi. 14.20 Komorna gl. (O)- 14 40 •- 17-05 Mladinska ura. 17-35 O po željah. 18.20 Zanimivosti. 18.30 O-19-10 •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Pod Ozrenom. 21 Operne arije. 21-40 Napovedi. • . 22 Prenos 4 i2 kavarne.
BEOGRAD D.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 ® v francoščini. 14 Popoldanski | (R. Beograd). 14.40 •■ TUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 ® v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Balkanski pregled. 2140 •- 21 55 Francoska ura. 22 10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O- Napovedi. Objave. •. Q. 12 Zvonjenje, nato Q- 12 30 Objave. 12.45
•	. 13 Pisan koncert. 13.55 Borza. 13 Koncert duhovne glasbe. 1330 O-13-55 17 • - 17.15 Simfonični 4, (Q). 1905 •- 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina. 20 4 RO. 20.30 Klavirski 4 g. E.Vaulina. 21 O- 2130 Koncert Zagrebških madrigalistov. 22 Napovedi. •. Objave. 22-15 Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Pozdrav. 6.40 Lahka glasba. 7 •. 715 Pisan 4. 11.05 Fr. Liszt: Madžarska rapsodija št. 2. 11.15 Predavanje. 11.30 H. Knauer: Concertino za gosli in pihalni oktet. 12.05 Zabavna glasba1. 12-30 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 15 Mladinska ura. 16 •. 16.20 Plesna glasba. 17.30 • v madž. 17-45 Nemška oddaja. 18-45 ® v nemščini. 19 Napovedi.
•	■ 19-30 Predavanje. 19.40 Koračnice. 20 Moja domovina. 20.30 4 RO. 21-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw 6-45 do 8 19.15 *. 1210 •. 12.30 M. Ostrava. 13.40 •. 15 50 • 16 Orkestralni koncert. 17 •. 1830 Nemška oddaja. 19
•	. 19-55 •. 22 Nemša oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6-10 Budnica. Telovadba. 6.30 4. 6-45 Poročila. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert.
10 •• 10-10 šolska ura. 10.45 Ženska ura. 11 4 salonske glasbe. 12.15 •. 12.30 M. Ostrava. 14 Prenos. 14-45 O- 15 Mladinska ura. (Zvočna igra). 16 Brno. 17 Prenos. 17-30 Pisan koncert. 18 Delavska ura. 18-15 O- 18-30 češke narodne pesmi o življenju in smrti. 19 •. 19-25 Operni spored. 20-30 Fr. Schubert: Simfonija v h-molu (»Nedokončana«), Igra Češka filharmonija. 21 •-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6 05 Budnica. 6-15
•	• 6-30 Pisan koncert. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 Poročila. 12-35 Nadaljevanje koncerta!. 12-50 Lahka in plesna glasba. 17 Koncert lahke glasbe. 18 Koncert narodne glasbe. 18-30 Delavska ura. 19 Predavanje o Dobruži. 19.30 •- 19-50 4 RO. 20-30 Koncert na violončelu. 21 Lahka in plesna glasba. 21-45 •-
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kvv Od 23*0-15 877 kc - 342,1 m - 70 kvv 7 •- 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10-15 Jutr. bogoslužje.
12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni $, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16.15 4-Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solistični |.18.30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični $, ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4- Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA H,
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6-30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 645 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7.30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 1915 • v holandščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21-10 • v poljščini. 21-30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0 30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10 30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 4- 12 15 •. 12.30 4- 13 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18.30 | lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telovadba. 7 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12-40 Plesna glasba,. 13.15 Domača politična kronika. 13-30 Lahka glasba. 14 Pogovori o knjigah. 14.20 Čelo in klavir. 15 O. Respighi: Ptiči. 15.15 Prenos. 15.45 Stare pesmi iz 15. do 17. stoletja. 16-30 Predavanje. 17 Ženeva. 18 Starši in otroci. 18-20 Predavanje in 4. 19 •. 19.15 Predavanje. 19.30 Koncert. 20 Zvočna igra. 21 L. Cahuzac igra na klarinet.
FRANCIJA I.
(Državne postaje)
Lyon PTT 648 kc, 463 m, 100 kvv
Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw
Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kvv
7 7.20 Koncert. 8 •. 8 20 •. 11.15 Pisan koncert. 12-30 12-50 Opoldanski 4- 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18.40 »Memorial de France« - spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 •• Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19.30 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 15 Bala-lajke. 15-30 Otroška ura. 16 Koncert. 16-50 Reportaža. 17.15 Pevski 4. 17 30 Predavanje. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19
•	. 19 30 Razgovor. 19 45 Kabaret. 20 50 Predavanje. 21.20 Harmonika. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 7 čas. O- 7-15 •- 12 čas. •. 13.15 •. 13.45 •. 14 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 čas. •. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-50 Predavanje. 19 čas. •. 19.30 Komedija. 20 Simfonično-zborovski koncert. 21.45 Spored II. 6.30 •. 7 čas. O- 7-15 •. 12 čas. •.
13	•. 13.45 16 do 19 glej spored I.! 19 čas. •. 19 30 Duhovni koncert. 20 Orkestralni konc. (orkester Arlandi). 20.40 Orgelski 4- 21.15 Koncert resne glasbe.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8 Jutranje bogoslužje. 1015 Predavanje ali koncert. 11.30 Pisan koncert. 12 30 Poročila. Nato ob 13.20 Danska komorna glasba. 14-20 Klavirski koncert. 14.40 4 lahke glasbe. 17 Predavanje. 17.30 •. 17-45 Harmonika. 18 Predavanje. 19 Orkestralni koncert RO. 20.45
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	•. 12.30 •. 14 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20
•	. 21 Opombe k vojnim poročilom.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10 Našim otrokom. 11.30 Razgovori o knjigah.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Telovadba. 8 20 Ženska ura. 17.10 Zabavni del. 18.20 Šport. 20.20 Operetna glasba1.
SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 7-10 O- H Zanimivosti. 14.15 Plesna glasba. 17.10 O-
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7.10 Plošče. 7.15 •. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaij. 12-30 Plošče. 12-45 Poročila. 12.55 Pisan 14.15 O- 14-25 Glasbeno predavanje.
14	55 Orgelski koncert. 15-55 Glasbeno predavanje. 15.35 Za športnike. 15-45 Plesna! glasba. 16 Fanfare. 16.20 Predavanje. 16 30 Iz Schumanovih del. 16-50 O- 17 Koncert lahke glasbe. 17-30 Napevi. 17.45 Koncert na dveh klavirjih. 18.05 Zvonjenje. 18.10 Otroška ura. 18.35 O- 19-15 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Duhovna glasba. 2015 Zvočna slika. 20-50 Pergolesi: »Orfej«, kantanta za sopran. 21-35 O- 21-45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •- 7-15 Duhovna glasba. 7.30 Operni orkester. 7.50 Orgelski £.8 •. 8.40 Sim-
fonični orkester. 12 $ komorne glasbe. 12.30 •. 12 45 Simfonični orkester. 13 Orgelski 4. 13.15 Cerkveni zbori. 13-30 • - 13-35 4 na violončelu. 13-45 4 vojaške godbe. 14 4 duhovne glasbe. 16 Fr. Schubert: Simfonija v h- molu. 16.30 Mali pevci nastopijo. 16-46 Lahka glasba. 17 Simfonična glasba. 17.25 Duhovne pesmi. 17.35 Simfonični orkester. 18 O-18.15 Klavirski 4. 18.30 Orgelski 4. 18.46 Simfonični orkester. 19 •. 19.15 Zvočna slika. 20 Čajkovski: 4 za gosli.
VIHAR NAD PARIZOM
Samj znani in preizkušeni francoski igralci nam bodo v filmu »Vihar nad Parizom«, ki ga je režiral Bernard Deschamps, kazali pa ga bodo v ljubljanskem Kinu Unionu, podali resnično zgodbo iz življenja sleparjev velikega sloga, pa kljub temu tu in tam nenavadno značajnih in poštenih ljudi. Pokazali nam bodo namreč zgodbo velikopoteznega sleparja, ki pa je za čast in dobro ime svoje hčere žrtvoval svoje življenje. Človeka, ki je bil izgubljen, pa vendar neizmerno dober in ljubeč oče. Ki mu je bila otrokova čast visoko nad vsem drugim.
Ker so vsi sodelujoči res resnični igralci, lahko pričakujemo, da nam bo film »Vihar nad Parizom« nudil prav lep užitek.
»ŽELELA SEM SI OTROKA«
Bette Davisova in Miriam Hopkin-sova sta čisto zanesljivo dve res veliki filmski umetnici, ki sta že tudi pri nas v nekaterih filmih zbujali upravičeno pozornost. V ljubljanskem kinu »Matici« bosta te dni nastopili v filmu »Želela sem si otroka«, kjer se bosta obe borili za istega moža in obe za ljubezen istega otroka. .
Film »Želela sem si otroka« posega zelo globoko v probleme ljubezni. Je pretresljiva drama dekleta — matere, ki se za srečo svojega otroka odreče svoje lastne največje sreče.
»VELIKI OREL«
V ljubljanskem kinu »Slogi« nam bodo od 26. do 29. oktobra kazali »prav zanimiv film, ki v njem sodeluje tudi pri nas priljubljena in res popularna Shirley Temple. Film nosi naslov »Veliki orel« in nam kaže življenje Indijancev, ki je po srečnem ali nesrečnem naključju mednje zašla tudi mala Shirley. Izprva se z opečnatimi Indijanci nikakor ni mogla razumeti, naposled pa je postala najboljša prijateljica sinu »Velikega orla«, poglavarja nekega indijanskega plemena.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. — Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Elte. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
)
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 wattov to-; ka ter stane 6300'— Din
/
Tip« 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 w«ttov tok«. Stane 4600 — Din
»Radio« ^ v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK - ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.

DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE!
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54