STORMAN KONTRA BURGER Stran 7 VLADA NA DOPUSTU, KMETJE IZSUŠENI Stran 4 KEBABALA ALMA KARLIN Stran 3 §T. 32 - LETO 58 - CELJE, 7.8.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim FANT IZ ZLATE GENERACIJE Stran 6 DUŠNI PASTIR S POSLUHOM Stran 8 VIRŠTANJ ZNOVA ŽIVI Stran 12 CELJSKI PLAYBOY NAKARIBIH Stran 19 2 UVODNIK Pomoč iz blagovnih rezerv in umik živine iz hlevov Nenormalno dolgo vroče poletje se nadaljuje in po napovedih bo tako še nekaj tednov. Kmetje, še posebej tisti z živino v hlevih, imajo vsak dan več- je težave. So primeri, ko kmetje živini dajejo le po polovico dnevnega obro- ka, da bi s krmo čim dlje zdržali. Se- veda to za zdravje in dobro počutje ži- vine ni dobro. Živina hujša in krave molznice dajejo manj mleka, pada tudi njegova kvaliteta. Ministrstvo za kmetijstvo predlogov kmetov s terena za reševanje krize ni posredovalo vladi, ki je v tem času tudi na dopustu. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrstvo za kmetijstvo sta se končno vsaj dogovorila, da naj bi ministrstvo za gospodarstvo kmetom pomagalo z blagovnimi rezervami, predvsem s koruzo in ječmenom. Kdaj bo pripravljen predlog o delitvi blagovnih rezerv, še ni znano.V pomoč so se na srečo vključile tudi posamezne občine, ki pa iz že tako suhih proračunov ne morejo kaj posebnega vzeti in podariti kmetu. Kmetje z živino v hlevu vidijo rešitev v obljubljenih bla- govnih rezervah in še vedno v umiku živine iz hlevov, da bi ostala krma za osnovno čredo. Prijazna pomoč bi bil tudi takojšnji odpis njihovih dajatev, da bi se lahko sami usme- rili iskanje rešitev. Letošnja dolgotrajna suša z ostalimi vremenskimi nepri- likami (pozeba, hrušev ožig in podobno) bo pustila nekaj- letne posledice, ki jih ne bo občutil samo kmet. Velika sti- ska, ki bo kot vsaka kriza zahtevala tudi svoje žrtve, se bo s časoma uredila, vprašanje pa je, če bodo odgovorni iz te kalvarije potegnili pametne zaključke, kako v prihodnje. Znano je, da strokovnjaki napovedujejo v naslednjih deset- letjih povišanje letnih temperatur za eno do pet stopinj! To in druge neprijetnosti bodo vplivale na kmetovanje, ki nam zagotavlja hrano, zato bodo pri tem nujno potrebne sistem- ske in dolgotrajne rešitve, tudi v tem smislu, kje kaj sejati in saditi. Ali se še vedno trmasto držati dosedanjih standar- dov ali se prilagajati novostim? Kmetje niso zadovoljni, da jih strokovnjaki (pre)redko Ql)iskujejo na terenu. Nezadovoljni so, da v komisijah, ki odločajo o kmetijstvu, sedijo ljudje, ki problematike ne poz- najo. Vse to povečuje težave, za katere ni krivo samo dolgo- trajno sonce. Sonca ne moremo »ugasniti«, se mu pa lahko prilagodimo. PS: In končno vsaj pri naravnih nesrečah, ko človek po- moč potrebuje takoj, ne bodimo tako preklemano admini- strativno zateženi! TONE VRABL KRATKE-SLADKE »Našacf Anka Na Ljubnem ob Savinji pogosto dokazujejo, kako zelo so ponosni na svojo flosarsko preteklost. Še bolj pogosto pa omenjajo, kako ponosni so na »našo« županjo Anko Ra- kun. Ob zadnji slavnostni seji občinskega sveta so »našo« županjo pozdravili takoj za ministrom za promet Jakobom Presečnikom. Sicer so organizatorji opazili, da je v dvorani še nekaj pomembnežev, vendar pa le niso bili »naši«. V znanju je moč v Banki Celje se ponašajo z dobrimi poslovnimi rezultati v prvem polletju, še bolje pa jim napovedujemo za konec leta. Takrat bodo že lahko obračunali večje zadovoljstvo svojih varčevalcev v občini Kozje, saj jih bo praktikantka podučila, kako se dvigne denar na bankomatu. Če bodo za to izvedeli v NLB, se bodo pri priči odpovedali lastniškemu deležu. Stavka na Vipu v velenjskem M Clubu spet pripravljajo odmevni Vip tur- nir. Zato »emklubovim« delavkam, ki se pripravljajo na stavko, svetujemo, da počakajo do 23. avgusta. Sicer bo jim do takrat direktor Marjan Gaberšek verjetno izplačal regres in še na dopust bi lahko šle, toda stavkajoče delavke s trans- parenti bi med pomembneži ob Velenjskem jezeru zagoto- vo bolj »zažgale«. Šola v oblakih Zaradi pritožb razveljavljena izbira izvajalca za gradnjo nove Srednje zdra stvene šole v Celju Težavne prostorske raz- mere na Srednji zdravstve- ni šoli v Celju se še kar ne- kaj časa ne bodo izboljšale. Čeprav bi se gradnja nove šole na prostoru za garaž- no hišo morala začeti že ju- nija, se še nekaj časa ne bo. Državna revizijska komisi- ja je namreč zaradi pritožb razveljavila izbiro izvajal- ca gradbenih del. To pa je zaradi zakonskih rokov v pritožbenih postopkih mo- rebitno gradnjo odmaknilo daleč v jesen. Ministrstvo za šolstvo in šport je na osnovi javnega raz- pisa za izvajalca del pri grad- nji dobro milijardo in pol to- larjev vredne naložbe izbra- lo GIC Gradnje Rogaška Sla- tina. Po zdaj že znanem sce- nariju, ki spremlja domala vsak izbor izvajalca za večja gradbena dela, sta se na odlo- čitev pritožila dva ponudni- ka. Gradiš Celje in Gradbe- ništvo Božičnik iz Celja. Dr- žavna revizijska komisija je Božičnikovo pritožbo, ki po- nudbe ni dostavil v dveh lo- čenih ovojnicah, kot nareku- je zakon o javnih naročilih, če gre za naročilo vredno pre- ko milijarde tolarjev, zavrni- la. Upoštevala pa je pritožbo celjskega Gradisa, kjer so me- nili, da lanska izguba v po- slovanju ne more odločilno vplivati na izločitev njihove ponudbe. Postopek za izbiro najugodnejšega ponudnika so tako vrnili na začetek. Na ministrstvu pojasnjuje- jo, da so v razpisni dokumen- taciji od ponudnikov zahte- vali dokaz o finančni sposob- nosti, kar je skladno z zako- nom o javnih naročilih. Pri tem niso posebej navedli, da bodo ponudnika šteli za fi- nančno sposobnega le, če bo le-ta z obrazcem izkazal po- zitivno poslovanje, ker se jim je to zdelo samo po sebi umev- no. Ker je Gradiš dostavil obrazec, iz katerega izhaja, da je v letu pred javnim naroči- lom posloval z izgubo, so ga izločili. »Razlogi, zaradi katerih naj bi se naročnik pri porabi jav- nih sredstev izogibal poslov- nim odnosom s subjekti, ka- terih poslovni rezultati niso izkazano dobri, ne potrebu- jejo posebnega utemeljeva- nja, saj to narekuje že zakon sam. Državna revizijska ko- misija pa je odločila drugače in ministrstvo bo odločitev se- veda spoštovalo, saj mu za- kon drugostopnega pravnega sredstva ne omogoča,« pojas- njujejo v službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za šolstvo. Državna revizijska komi ja bo tako do oktobra pre rila ves postopek izbire in\ dokumentacijo o izvedbi j; nega naročila za gradnjo Sn nje zdravstvene šole v Cel Izkušnje učijo, da se revi; ski postopki vlečejo in ta je vse manj možnosti, da zdravstveno šolo v Celju f čeli graditi v roku, ki bi z i vim šolskim letom omogo začetek pouka v novi zgrj bi. 210 dijakov, ki so jih v s« mih oddelkih srednje zdrai tvene šole vpisali letos, sel tako s kolegi iz višjih leti kov še naprej drenjalo v r primernih in pretesnih pi štorih stare šole, ki prost sko že dolgo ne ustreza < dobnim zahtevam. Pouk bodo še naprej izvajali v dv izmenah na treh lokacija znotraj bolnišničnega koi pleksa. BRl Vrtovi končno odprti v soboto bo na novem vrtu na Glavnem trgu v Celju nastopil Zoran Predii Izbrani ponudniki, ki jim je Mestna občina Celje na osnovi prijav na javni raz- pis zaupala gostinsko po- nudbo na vrtovih na treh lokacijah v Celju, so prvi teden avgusta, po več kot dveh mesecih priprav, le pričeli z delom. Pomemben del odločitve o tem, komu bo občina zaupala dejavnost na povr- šinah pred kinom Metro- pol, pred občinsko stavbo in na Glavnem trgu, je bila zlasti pripravljenost uprav- ljavcev, da s prireditvami popestrijo poletno dogaja- nje v Celju. Na vrtu pred Metropolom se ne dogaja nič, neznano kam so izgi- nila tudi otroška igrala, ki so lani ta vrt delala staršem in otrokom prijazen. Tudi na skromni površini pred mestno občino se (še) nič ne dogaja. Drugače pa je na vrtu na Glavnem trgu, kjer je najem- nica, podjetnica Manuela Fi- šer, očitno zelo zares vzela tisti del prijave, ki najemni- kom narekuje organizacijo kulturnih in zabavnih prire- ditev. Že to soboto bo tako na vrtu ob 21. uri nastopil pri- ljubljeni kantavtor Zoran Pre- din. Samo želimo si lahko, da bi vzgledu najemnikov tega poletnega vrta sledili tudi os- tali, pa tudi, da Predinov na- stop ne bo osamljena lastov- ka v puščavi celjskih mest- nih večerov. BS Foto: JANE STRAVS Po gorivo še v Tuš Družba Tuš je dogradila svo- jo drugo bencinsko črpalko - pr- va že deluje v Mariboru. Sodob- no urejen servis Tuš Oil z dva- najstimi točilnimi mesti bodo odprli danes dopoldan, pred Pla- netom Tuš. Največja novost, ki jo bodo po- nudili uporabnikom, je drugačen način plačevanja, po katerem se bo Tuševa bencinska črpalka raz- likovala od ostalih servisov in bo prva tovrstna bencinska črpalka v Sloveniji. Uporabniki se bodo namreč po opravljani storitvi z avtom zapeljali do plačilnega okenca na izvozu, kjer bodo na- točeno gorivo poravnali kar s se- deža svojega avtomobila. Tuš Oil bo v Celju odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in prazni- kih, med 6. in 22. uro. Podjetje je v objekt vložilo 150 milijonov tolarjev, delo pa so dobili štirje novo zaposleni delavci. BS St. 32 - 7. avgust 2003 DOGODKI (DOGODKI 3 Po laško ukrojena skupščina belničarji Pivovarne Union zavrnili predlagane sklepe - pd uprave zahtevajo odškodnino - Tudi Laščani zoper odločbo urada četrtkova skupščina del- ličarjev Pivovarne Union, d je v nasprotju s prejšnji- ni leti potekala dokaj umir- eno in bila odprta za jav- lost, je prinesla tudi v več- i meri pričakovan razplet: lelničarji namreč niso spre- eli nobenega predloga iprave in nadzornega sve- a. Na skupščini v Ljubljani je )ilo navzočega 98,13 odstot- ;a kapitala, delničarji pa so ^asovali o številnih nasprot- tiih predlogih, ki jih je pred- lagal predvsem največji last- lik Uniona, Pivovarna Laško, ^ščanom je uspelo »zmini- ati« vse predloge uprave, med Irugim so upravo že na za- ietku seje na podlagi ugoto- fitev revizorja obtožili, da je bšlla zakon in ni poslovala v &du z dolžno strokovno ozi- mna profesionalno skrbnost- 0. Laščani zahtevajo, da se v oku enega meseca od zase- danja skupščine proti šeste- rici, ki je v letu 2001 oprav- ljala funkcijo članov uprave družbe, vloži tožba, s katero se od teh oseb zahteva soli- darno plačilo odškodnine v višini več kot 104 milijone to- larjev. Laščanom je s pomočjo drugega največjega delničar- ja, Interbrevva, uspelo izgla- sovati sklep, po katerem Union za lansko leto ne bo delil dividend. Tako bo celo- ten bilančni dobiček, ki je ko- nec lanskega leta znašal 2,8 milijarde tolarjev, ostal neraz- porejen. Nekoliko presenet- ljiv je bil epilog skupščine, saj Laščani niso uspeli s svojim nasprotnim predlogom za čla- na nadzornega sveta. Za nad- zornika iz laških vrst, Pavla Terška, jim je zmanjkalo ne- kaj glasov. Pravni zastopnik Laščanov Stojan Zdolšek je že zahteval nov sklic skupš- čine, na kateri bodo odločali o odškodninski odgovornosti uprave, novem članu nadzor- nega sveta in spremembah sta- tuta. Skupščina upravi in nad- zornikom Uniona tudi ni po- delila razrešnice za lansko de- lo. Zaradi četrtkovega doga- janja, predvsem odpovedanih dividend, nekateri že ocenju- jejo, da oba največja delničar- ja, torej Pivovarna L^ško in Interbrevv, čakata, da se raz- jasnijo lastniška razmerja in da Laščani prevzamejo Pivo- varno Union. Povedano še drugače, da je le vprašanje ča- sa, kdaj bo Interbrevv delnice Uniona prodal Laščanom. V začetku tedna je Pivo- varna Laško je na ljubljan- sko upravno sodišče vloži- la tožbo, v kateri izpodbija odločbo urada za varstvo konkurence o skladnosti koncentracije med Pivovar- no Laško in Pivovarno Union v delu, ki določa, da je koncentracija med pivo- varnama možna pod dolo- čenimi pogoji. Po besedah pravnega zastopnika, Mi- ra Senice, Laščani zahteva- jo brezpogojno združitev. Interbrew je tožbo zoper od- ločbo urada vložil že 23. ju- lija. Kakor kaže, se Interbrevv ne bo pritožil zoper sklep upravnega sodišča, ki je mi- nuli teden zavrnilo izdajo za- časne odredbe, s katero bi se Pivovarni Laško na četrtko- vi skupščini Pivovarne Union prepovedalo glasovanje z več kot 24,24 odstotka Uniono- vimi delnicami. To je bila na- mreč glavna tema minulega tedna pred začetkom skupš- čine Pivovarne Union. URŠKA SELIŠNIK Kebab a la Alma Karlin Celjani so dobili novo kost. Pred tedni je namreč parkirišču pri Turški mač- ki zrasel kiosk, v katerem bodo prodajali kebabe in ostale turške specialitete. Medtem ko so nekateri nav- dušeni, druge moti lokaci- ja in izgled kioska. Kot razloge proti kiosku nekateri navajajo, da je na omenjenem parkirišču že ve- lika gneča. Tam namreč že stoji prodajalna kruha in kiosk s časopisi. Poleg tega so novi kiosk postavili v ne- posredni bližini spominske plošče celjski pisateljici in po- potnici Almi Karlin. Sam kiosk pa tudi naj ne bi (po izgledu namreč) sodil v cen- ter mesta. Podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek je dru- gačnega mnenja: »Treba je iti malo po evropskih mestih. Tudi na Dunaju je blizu Šte- fanove cerkve, ki je tudi kul- turni spomenik, lep kiosk, kjer lahko dobiš kebab. Tam se ne branijo te ponudbe. Če znamo sestaviti stvari, mi- slim, da lahko sodijo v tako okolje. Je pa res, da so okusi in razmišljanja ljudi lahko različni, vendar mislim, da bo večina ljudi zadovoljna, ker bo imela dejansko izbolj- šano ponudbo.« Prav izbolj- šana ponudba je bila razlog, da so kiosk sploh dovolili po- staviti in da so odobrili upo- rabo javne površine za zača- sno dejavnost. Dovoljenje se obnavlja z letnimi odločba- mi, občina pa bo v svoj pro- račun na leto dobila pol mi- lijona tolarjev za komunal- no takso. Lastnica novega kioska je Branka Tramšek. Želeli smo izvedeti, kdo ta oseba sploh je, vendar nismo edi- ni, ki tega ne vemo. Tudi na občini namreč ne vedo, kdo je. Pomembna je namreč le vloga za dovoljenje, ne pa tudi, kdo za vlogo dejansko je. Vprašali pa smo tudi na Upravni enoti, kjer bodo ta- ko ali tako morali naši fan- tomki najprej dati vsa dovo- ljenja, da bo lahko začel njen kiosk delovati. Vloge za ka- kršnokoli dovoljenje s stra- ni Tramškove še niso dobi- li, tako da tudi ne vedo kdo je. Se pa sprašujejo, ali bo njena vloga sploh zadosto- vala vsem pogojem, ki so dokaj strogi pri gostinskih lokalih (Branka Tramšek na- mreč nima društva), glede na to, da kiosk stoji na par- kirišču. Kiosk bo slej ko prej začel obratovati. Šele takrat se bo pokazalo, koliko so ga Ce- ljani vzeU za svojega in koli- ko jih resnično moti. Lahko pa bi bil sam kiosk dobra re- klama za Almo Karlin, ki smo jo roko na srce tako ali tako začeli podrobneje spoz- navati šele pred kratkim in je bila prej dolga leta pozab- ljena. Morda so bili njej ke- bab in ostale specialitete ce- lo všeč. ŠPELA OSET Foto: ALEKS ŠTERN Marjana Mastnak Mislim, da se čevapčiče in podobne stvari lahko peče kje drugje, Alma Karlin je bila tako sveta, da bi ob svoji spo- minski plošči potrebovala kaj drugega. Lepo bi bilo, če bi se tam dogajalo kaj drugega, lahko bi tam kdaj kaj zapeli. Vladimir Stišovič Mislim, da to bolj paše na tržnico, železniško in avto- busno postajo, ne pa pred spo- minsko ploščo svetovne po- potnice. Če je kebab občini v interesu, potem to podpi- ram. Nisem pa za turške in podobne stvari in se bojim, da je to slabo za Celje. Ob pomembnih praznikih bi lah- ko tam organizirali kakšno slovesnost v njen spomin. Branko Vivod Kebab absolutno ne paše zraven spomenika. Jaz bi na to mesto postavil lipe. Za te in podobne stvari v Celju ab- solutno nisem navdušen. Marjan Jeranko Že tako imamo v mestu ma- lo parkirišč. Mislim, da celjski podžupan glede tega slabo raz- mišlja. Sem za to, da je kebab v Celju, ampak ne na tej lokaciji. Na mestu, kjer zdaj stoji spo- minska plošča Almi Karlin, bi postavil njen doprsni kip. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Zaplet z izjavami »Tone Turnšek je pred letom in pol izjavil, naj država pro- da Union Laškemu, potem pa bo Laško čez leta boljše in dražje obe pivovarni prodalo tujcem,« je za Radio Slovenija po navedbah Laščanov izjavil predsednik uprave Pivovarne Union Marijan Mir. V Pivovarni Laško trdijo, da so te izjave nekorektne in nimajo nobene realne podlage. »V vodstvu Pi- vovarne Laško opozarjamo, da gre pri tovrstnih izjavah za sprenevedanje in neresnice. Pivovarna Laško že več kot dve leti poudarja in izvaja projekt Združene slovenske industrije pijač. Zato bi bile kakršne koli namere o prodaji, milo reče- no, neresne,« so zapisali v torkovem sporočilu za javnost. Predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek menda prav tako ni nikoli izjavil, da ima namen Združeno sloven- sko industrijo pijač prodati tujcem. »V Pivovarni Laško smo prepričani, da ni bilo nikakršne potrebe, da je vodstvo Pivo- varne Union hodilo v Bruselj prosit tujce, da jih prevzamejo. V Sloveniji imamo dovolj domačih vrhunsko usposobljenih strokovnjakov, ki bodo Združeno slovensko industrijo pijač brez dvoma uspešno vodili tudi v Evropski uniji,« je poudaril Tone Turnšek. Zelena luč za »suhoto metrov pravi b v igranem pri- po po običaju z Rga zelenca ozi- KUšenega mlad- fmreč med potjo k ko je Gorazd F botrom Mirko "bo in v imenu fostal »naše glihe fljubil, da bo kot Nti, spoštoval pemal hrano in mh in težavah. ^ je mladi f losar, ''lil tudi internim |83 izkušeni pou- Ra za flos. Poza- ! drži naprej, pri ^'ce na stran, da ^•■adicija, ki se je držijo. ^2ličnih priredi- ^ dni, udeležilo ^toda na Ljub- ke najbolj pa je da je v vseh pri- *^jev do drugih [Precejšnje števi- veliko poleta, ' ^ Ljubnem še ^^Ka SELIŠNIK • ^LEKS ŠTERN Št. 32 - 7. avgust 2003 Blog - spletni dnevnik Kljub temu, da je internetna revolucija že mimo in je začetna histerija že prete- klost, predstavlja svetovni splet še vedno fenomen in izziv za nove načine povezo- vanja med uporabniki. Internetne skup- nosti so skozi celotno zgodovino nastaja- le in izginjale s pojavom in zatonov no- vih servisov. Danes so spletni klubi, foru- mi, čvekalnice in podobna virtualna zbi- rališča že tako običajni, da jih niti ne opa- zimo več. Ob njih pa se je v zadnjem času pojavil še en način povezovanja ljudi s sorodnimi interesi. Gre za takoimenova- ne bloge, spletne dnevnike. Besedica blog je okrajšava web log, kar v prevodu dejansko pomeni spletni dnevnik. In kaj sploh to je? Natanko to, kar opisuje ime. Tako kot smo včasih pisali dnevnike in v njih povzemali vsakodnevne dogodke in misli, tako danes to počno milijoni uporab- nikov Interneta, toda z eno bistveno razli- ko. Dnevniki iz naše mladosti so bili pravi- loma skrivni in karseda intimni, medtem ko so spletni dnevniki javni. Avtorji blogov si celo želijo, da bi njihova razmišljanja pre- bralo čimveč ljudi. Gre za nekakšno ama- tersko novinarstvo, za poskus izražanja last- nega mnenja, ki je lahko v nekaterih prime- rih tudi zelo intimno, a vendarle ne ostane skrito očem javnosti. Blogi so se na svetov- nem spletu pojavili že pred časom, a so pra- vi boom doživeli šele v lanskem in letoš- njem letu. Pri nas stvar nekako še ni povsem zaživela, toda upam si napovedati, da bo do konca leta blogiranje tudi pri nas prav tako popularno kot drugod v tehnološko razvitih deželah. O čem blogerji sploh pišejo? Eh, čisto o vsem. Od zlomljenega nohta ali jutranjega jedilnika, petice v šoli, skrivne ljubezni, do povsem resnih političnih tem, verskih in ideo- loških kontemplacij, gospodarskih analiz in napovedi ter filozofskih razprav. Nekateri dnevniki so povsem običajni, nepretresljivi in tudi precej dolgočasni, drugi spet bolj am- biciozni, medtem ko se med njimi najdejo tudi takšni, ki bi jih lahko avtorji brez sra- mu izdaU v knjižni obliki. Jasno, vse je od- visno od avtorjev. In kdo to sploh bere, se zdaj sprašujete? Po zadnji raziskavi, ki jo je opravilo podjetje Jupiter Research, je med uporabniki Interneta dva odstotka tistih, ki pišejo spletne dnevnike, še enkrat toliko pa jih bere. Ni prav veliko, vendar gredo števil- ke pri trenutnem številu uporabnikov Inter- neta v milijone. Za programski del spletnih dnevnikov so v začetku poskrbeli kar avtorji sami, pravi razcvet pa je ta pojav doživel s pojavom brez- plačnih spletnih servisov, kjer si lahko upo- rabniki brez kakšnega tehničnega znanja po- stavijo svoj blog. Na teh portalih so dnevni- ki večinoma urejeni po interesnih sferah, ka- kor tudi regionalno, oziroma jezikovno. Stvar sploh ni tako nepomembna, kot se nemara zdi na prvi pogled. Skupnosti, ki jih tvorijo pisci in bralci spletnih dnevnikov, namreč pomenijo dragoceno oglaševalsko prilož- nost, saj gre večinoma za izkušene, dolgo- letne uporabnike Interneta, ki so praviloma tudi dobro situirani. VASJA OCVIRK Uporaba internata v Sloveniji in EU Bolj kot se bliža vstop Slovenije v EU, bolj so priljubljene razne primerjave med našo državo in že obstoječimi članicami. Da ne bi vedno samo primerjali podatke, kot so stopnja nezapo- slenosti, inflacija, BDP na prebivalca in podobno, se bomo v nadaljevanju posvetili še izsledkom raziskave Flash Eurobaro- meter 135 (http://europa.eu.int/comm/public_opinion/) in RIS (www.ris.org) o uporabi Interneta v Sloveniji in EU. Primerjava med Slovenijo in EU za konec leta 2002 kaže, da je delež splošnih uporabnikov Interneta v populaciji 5 let in več v Sloveniji 45-odstoten, v EU pa 53-odstoten. Ob tem naj omeni- mo, da je pri nas že več kot 360 tisoč dnevnih uporabnikov, tistih, ki uporabljajo internet vsaj enkrat mesečno, pa je skoraj dvakrat več. Med vsemi državami EU je delež uporabnikov Inter- neta najmanjši v Grčiji (22 odstotkov) in največji na Danskem (77 odstotkov). Slovenija je po deležu uporabnikov pred drža- vami z juga EU (Grčija, Italija, Španija in Portugalska), zaostaja pa za vsemi državami severno od sebe. V Sloveniji ima dostop do Interneta 36 odstotkov gospodinj- stev, kar je za 7odstotkov manj, kot znaša povprečje v EU. V primerjavi dostopa do Interneta Slovenci relativno pogoste- je dostopamo do Interneta iz službe (47 proti 43 odstotkov) in iz šole (29 proti 19 odstotkov), redkeje pa od doma (60 proti 71 odstotkov). Raziskava je pokazala, da uporablja velika večina uporabnikov internet za osebne potrebe (Slovenija 98, EU 96 odstotkov), in sicer najbolj pogosto kot sredstvo za komunicira- nje, ali pa kot vir splošnih informacij. Med različnimi nameni osebne uporabe Interneta sta namreč na prvem mestu tako v Sloveniji kot v EU sprejemanje in pošiljanje elektronske pošte (Slovenija 77, EU 78 odstotkov) ter iskanje novic in informacij, kjer Slovenija z 88 odstotki visoko presega povprečje EU (73 odstotkov). Pri ostalih namenih osebne uporabe Slovenija zao- staja za EU, še najbolj pri iskanju informacij o potovanjih, naku- povanju letalskih vozovnic, elektronskem bančništvu in rezer- vaciji vstopnic. Pri nakupovanju prek Interneta je v vseh obravnavanih drža- vah opazen velik razkorak med deležem uporabnikov Interneta, ki so že nakupovali prek Interneta, in deležem uporabnikov, ki redno nakupujejo prek Interneta. To kaže na dejstvo, da je naku- povanje prek Interneta za uporabnike Interneta na splošno še vedno bolj neobičajen in redek dogodek, kot pa vsakodnevna dejavnost. Še posebej to velja za Slovenijo, ki pri nakupovanju prek Interneta močno zaostaja za povprečjem EU. V Sloveniji je samo 19 odstotkov uporabnikov Interneta že nakupovalo prek Interneta (EU 39 odstotkov), samo odstotek uporabnikov Inter- neta v Sloveniji pa redno kupuje izdelke ali storitve prek Inter- neta (EU 5 odstotkov). RADOŠ SKRT rados @ nasvet.com Blogger www.blogger.com Najbolj znana in trendovska spletna stran, namenjena spletnim dnevnikom, tako po zgodovini, vsebini, kakor tudi po designu. Odkar je podjetje, ki skrbi zanjo, kupil Google, se je popularnost Bloggerja še povečala. DiaryLand www.diaryland.com Ta spletna stran je po oblikov- nih značilnostih najbrž še najb- liže tistemu delu spletnega ob- činstva, ki ima rad spominske knjige, prijazne risbice in rožna- to ter pastelnomodro barvo. Na zunaj ravno prav posladkano, za pročeljem pa se seveda skriva povsem podobno programsko dro- bovje kot pri ostalih sorodnih straneh. Blogcount dijest.com/bc/ Spletni dnevniki skozi številke. Za sociologe, spletne analitike, a tudi za povsem naključne radovedneže. Weblogs.Com Weblogs www.weblogs.com Imenik najbolj sveže obnovljenih spletnih dnevnikov. Če radi prebirate po tujih zapisih in besedilih, si pred obiskom te strani vzemite nekaj uric časa. EU Public Opinion - Euroba- rometer europa.eu.int/comm/pub- lic_opinion/ Kaj menijo Evropejci, kaj dr- žavljani kanditatk in pridruženih članic, evropski mediji, analize in podobno. novičke -J Glasbene storitve sledijo glasbeni trgovini iTunes Vedno večje število podjetij se posl^ ša prebiti na trg spletnih glasbenih stQ tev ter na ta način slediti zgledu podj^ Apple Computer in njihove glasbene govine iTunes. Novi Napsterjev lastn Roxio, naj bi tako legalno različico si jih storitev predstavil že do konca 1^ Tudi Musicmatch je v ponedeljek javi sti sporočil, da bo kmalu začel proda pesmi preko svojih programov za pre vajanje glasbe. Glasbo v digitalni oh\i\ pa naj bi preko svetovnega spleta v prj hodnje ponujala tudi podjetja RealNei works, America Online, Amazon.con in potencialno celo Microsoft. Lahko Google reši AOL? Plačljive uvrstitve na iskalne seznar so pomagale podjetju Yahoo in Mici softovi spletni postaji MSN, da sta se i šili iz spletnega oglaševalskega močv ja, America Online pa še vedno čaka i svojega odrešitelja. AOL Time Warit je poročal o še enem dobičkonosnem ž trtletju, vendar je spletno oglaševals poslovanje v primerjavi z lanskim leta padlo za 48 odstotkov, število naroči kov na njihove spletne storitve pa se^ zmanjšalo za 846.000 na 25,4 milijo članov. Nekateri analitiki menijo, da 1 Google AOL-u zagotavljal velik del spl< nih oglaševalskih prihodkov Ostaja nekaj vprašanj glede tega, ali bo Goo| s svojim komercialnim poslovanjem področju iskanja lahko pomagal AOL iz njegovih težav tako hitro, kot je Oy ture uspel rešiti podjetje Yahoo in i crosoftovo spletno postajo MSN. Palm pripravil nIosta. V »biltenu« tudi piše, da odo uredili vodotok Savi- je v Marija Gradcu in Ud- hatu. S to ureditvijo bodo 'cer rešili poplavno območ- • centra, Šmarjeta in No- a pošta pa bosta pa še bolj Poplavno ogroženi. Občin- l^ih mož to sicer ne zani- ha, samo da je center ob- 'ne zavarovan pred popla- ^^mi, KS Rimske Toplice pa aj z zdraviliščem vred pro- ade in potone. Navedla bom le nekaj po- manjkljivosti v Rimskih To- plicah, za vse, žal, niti ne '^m. Nimamo ustreznega [Nravstvenega doma, nima- jo velikokrat obljubljene ^l^arne, bencinskega servi- ustreznega gasilskega do- "l^. Edini most čez reko Sa- f'njo se bo vsak čas zrušil. J^ajbolj boleča rana Rim- '^ih Toplic pa je vsekakor Propadajoče zdravilišče, ^znamo glavne krivce te ^"^inske sramote, vendar *^ spretno skrivajo v cen- in naj ne valijo krivde ^ državo, ker država ni kri- va za to sramoto. Pisala sem na obrambno ministrstvo in od tam dobila popolnoma drugačen odgovor, kot je omenjen v Novem tedniku. Dvanajst let po osamosvo- jitvi Slovenije se za Rimske Toplice s strani občine ni na- redilo prav nič. Še celo vze- h so nam. Na primer vodo, ki izvira izpod Lurda v Rim- skih Toplicah. Ta voda pri- naša laški pivovarni velike dobičke (zato je laško pivo najboljše), a krajani Rim- skih Toplic nimajo od tega nobene koristi. Pred leti so ljudje v Rimskih Toplicah pi- li kakovostno vodo izpod Lurda, sedaj pijejo vodo iz Jepihovca, kajti voda izpod Lurda je speljana drugam, česar pa mnogi ne vedo. Še bi lahko pisala o kri- vicah s strani občine do nas Rimljanov, vendar naj bo zaenkrat dovolj. Če se mo- tim o čem, kar sem napisa- la, prosim župana, da me o tem obvesti in dokaže, da ni res. ANTONIJA KRAŠOVEC, Rimske Toplice Po poteh rudarjev Pevski kvartet »Grmada« je ob spominskem obelež- ju OF na domu krajanov (Stegu) v kulturnem progra- mu predstavil nekaj pesmi iz svojega repertoarja, to- variš Milan Gombač pa je kulturni nastop zaključil z recitalom. Kolona pohodnikov v ka- teri so bili pripadniki vseh treh veteranskih organiza- cij, planinci in člani PGD Zagrad - Pečovnik, je kre- nila na pot proti spominske- mu obeležju na starem rud- niku, kjer je bila kratka ko- memoracija v počastitev spomina na padle partiza- ne. Vsak izmed njih je pre- življal različno usodo, kra- jevna skupnost Pod gradom pa v spomin na ta veličasten dogodek praznuje svoj kra- jevni praznik. Udeleženci spominskega pohoda so se za kratek čas ustavili na domačiji Šuhel, kjer so jim prijazni gostite- lji ponudili dober domač ja- bolčnik. Tako osvežena ko- lona je potem krenila proti Svetini. Planinski vodnik Ivan Ploj je pohodnike, sku- paj z marljivim zastavono- šo Josipom Marodijem, pri- peljal do Vrunčevega doma, kjer je bila osrednja prire- ditev. Pohvaliti velja župana Mestne občine Celje, ki se že vrsto let udeležuje naših pohodov. V stilu pravega vo- jaka je Josip Marodi letos pozdravni raport pohodni- kov predal Srečku Križancu. LENART HORVATIČ Smo močan člen v verigi sindiicatov Na zadnji seji območne- ga odbora SUS celjske re- gije je predsednik Franc Vrbnjak uvodoma dejal, da smo kot vpliven in zelo po- memben socialni partner, tako oblasti kot delodajal- skim organizacijam, zato moramo še bolj povečati in strniti sindikalne vrste in smelo nadaljevati začrtano si pot. Seji sta prisostvovala tudi predsednik SUS Konrad Breznik in sekretar SUS Jer- nej Jeršan. Za navidezno do- brim rezultatom našega de- la pa žal nastajajo tudi črne luknje, ki se kažejo pred- vsem v padanju življenjske- ga standarda naših upokojen- cev. Padec občutijo pred- vsem upokojenci z nižjimi pokojninami. Življenjski stroški so vsak dan večji, pa tudi zdravila in druge uslu- ge so dražje. Povečuje se tu- di število upokojencev z niž- jimi pokojninami, ki so za- radi likvidacij podjetij in drugih vzrokov ter neustrez- ne metode usklajevanja po- kojnin socialno ogroženi. Zato bo potrebno prepre- čiti nadaljnje padanje pov- prečnih pokojnin v primer- javi z rastjo povprečnih plač. ZPIZ naj pred vsakokratnim usklajevanjem pokojnin zah- teva celovito poročilo o gi- banju vseh plač in drugih pre- jemkov zavarovancev, od ka- terih se plačujejo prispevki za pokojninsko zavarovanje. Na splošno pa je prevlado- valo mnenje, da so rezultati pokojninske reforme pozi- tivni in vodijo k zastavlje- nim ciljem pokojninske bla- gajne. Zato zavračamo po- >novno reformo pokojninske zakonodaje, razen metodo- logije za usklajevanje pokoj- nin. Sredstva ZPIZ naj se uporabljajo samo za pokri- vanje obveznosti iz medse- bojnega sporazuma med ak- tivnimi zavarovanci in upo- kojenci. Torej samo za pra- vice iz pokojninskega zava- rovanja na osnovi plačanih prispevkov. Za druge social- ne pravice naj sredstva za- gotavlja državni proračun. Nekateri razpravljavci celo dvomijo v korektnost dose- danjih statističnih podatkov o rasti povprečnih plač, ki so osnova za usklajevanje po- kojnin. Sindikat vztraja, da ZPIZ vodi analitično vse prihod- ke in odhodke, ki so pred- met medgeneracijske po- godbe, ločeno od ostalih, ki predstavljajo obveznosti Republike Slovenije. Na splošno pa je sindikat upo- kojencev na celjskem ob- močju aktiven, le premalo upokojencev se je še vklju- čilo v naš sindikat, kajti, več kot nas bo, močnejši bomo. Statistični podatki kaže- jo, da je na območju celj- ske regije kar 57.495 upo- kojencev. Od teh je starost- no upokojenih 34.215, in- validskih 11.685, družin- skih pa 11.596, varstveni do- datek pa prejema 9.036 upo- kojencev. LOJZE CEPUŠ V SPOMIN prof. Dragcrtin Loibner Zaradi želje svojcev o po- grebu v najožjem družin- skem krogu, se kot nekda- nji učenci pok. prof. Dra- gotina Loibnerja nismo mo- gli udeležiti zadnjega slo- vesa. Naj bodo tele vrstice slovo tudi od nas. Te bese- de naj vsaj na kratko os- vetlijo lik in osebnost pok. prof. Dragotina Loibnerja, našega srednješolskega profesorja predmetov knji- govodstvo in matematika na Srednji ekonomski šoli Celje, nekdanjega pomoč- nika ravnatelja in dolgo- letnega ravnatelja te šole. Stotine in stotine učen- cev nas je šlo tudi "skozi nje- gove roke". Nam učencem letnika 1956/57 pa je bil štiri leta tudi razrednik, mentor in pravi učitelj. Po- vojne generacije smo pri- hajale v celjsko ekonomsko fakulteto tudi in še zlasti iz nerazvitega podeželja, razrednik Loibner pa je poznal in spoznaval naše težave, nas bodril in ne le zgolj izobraževal. Večina nas je po maturi šla v prak- so, veliko tudi študirat, a vsi smo več ali manj uspeli v praksi prav zaradi kar se da pridobljenih srednješol- skih praktičnih znanj, dob- ljenih tudi od prof Loibner- ja. Budno je spremljal naš nadaljnji razvoj, se prid- no s soprogo Milo udele- ževal naših petletnih ma- turitetnih obletnic, zadnje leta 2000. Tedaj je naša generacija izdala poseben zbornik, vanj pa je napi- sal uvodnik, in na koncu pripisal: " Želim vam, da bi se srečali še na mno- gih obletnicah. Vedno se boste spominjali na sred- nješolska leta, najlepši čas rane mladosti. V tem spo- minu ohranite prostorček tudi za vašega razredni- ka". Napisano z njegovo rah- ločutnostjo, preudarnost- jo in smislom za trenutek časa in trajanja izpriču- je, da je bil naš pokojni razrednik g. Loibner ne le profesor, temveč tudi iz- vrsten pedagog in pred- vsem vzgojitelj - skratka človek v pravem pomenu besede. Takšnega bomo ohranili v trajnem spomi- nu! Izr.prof. dr. STANKO KOŽEU MODRI TELEFON Kaico do informacij? Našo bralko iz Celja za- nima, kakšen je postopek za pridobitev brezplačnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja iz naslova ak- tivnosti v NOB? Svetujemo, da se oglasi aH pokliče na pristojno (krajev- no ali občinsko) organizaci- jo ZZB NOB, kjer ji bodo po- stregli z vsemi podrobnost- mi v zvezi s tem postopkom in dokazili, ki jih potrebuje za uveljavitev pravice, na ka- tero se sklicuje. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Stamejčič. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 25. 7.: Stanka ARMIČ iz Nove Cerkve - dečka, Milan- ka FRIŠKOVEC iz Slovenskih Konjic - deklico, Saša GAJ- ŠEK iz Celja - dečka. 26. Z: Matejka DEBENJAK iz Žalca -deklico. Barbara PLANINŠEK iz Celja - dekli- co. 2Z Z: Irena DEBELAK iz Ponikve - dečka, Jožica KVAC iz Zreč - deklico. 28. Z: Silva DROVENIK iz Grobelnega - dvojčka dekli- co in dečka, Vesna GRADIŠ- NIK iz Celja - dečka, Bernar- da FINKŠT iz Mozirja - deč- ka, Milena KRAČUN iz Loč pri Poljčanah - deklico. 29. Z: Mateja HROVAT iz Šempetra - dečka, Tina BAV- ČAR iz Celja - deklico, Sabi- na DROBNE iz Loke pri Žu- smu - dečka, Olga ZABUKOV- ŠEK iz Ponikve - dečka. Ro- manca VRBOVŠEK DOBNIK iz Ponikve - deklico, Helena PODKRIŽNIK iz Ljubnega ob Savinji - dečka. 30. OZ: Zvonka OJSTER- ŠEK iz Laškega - dečka, Ka- tarina SKERLOVNIK iz Šem- petra - deklico, Natalija CVIKL iz Celja -deklico. Lju- bica BEZGOVŠEK iz Rimskih Toplic - dečka. 31. Z: Irena KRAMBERGER iz Celja - deklico, Katja KUNSTIČ iz Celja - deklico, Karmen MLINER iz Poljčan - dečka. I POROKE Celje Poročili so se: Igor VIDR- GAR iz Izlak in Lidija TOLIČ iz Levca ter Štefan MANDIR in Natalija JERMOL oba iz Celja, Kristjan PETEK in Dit- ka DREV oba iz Drešinje va- si. Šentjur pri Celju Poročili so se: Martin ZU- PANC iz Rifnika in Karmen BEZAMOVSKI iz Škofje vasi ter Mitja ROZMAN iz Vrbna in Mateja KRAJNC iz Predel, Matjaž DRAME in Špela SOD- NIK oba iz Boletine, Robert RANCINGER iz Zgornjega Tinskega in Tanja ČOKELC iz Škofij. Velenje Poročili so se: Nikola PRAPROTNIK in Brigita RUŠNIK oba iz Velenja, Bran- ko SEŠEL in Natalija HUDO- URNIK oba iz Velenja, De- jan HRIBERŠEK iz Velenja in Melita LESJAK iz Lipja, Rok LAZAR iz Šoštanja in Carmen VUGRINEC iz Škal, Robert JOVAN in Suzana MAHNE oba iz Gaberk, Božo MARIC in Metka DRUKS oba iz Ve- lenja, Zoran JUVAN in Ve- ronika KOVAČ oba iz Loko- vice. SMRTI Celje Umrli so: Uršula VERDEV iz Celja, 93 let, Alojz TERČIČ iz Jazbine, 61 let, Marija PAV- ČNIK iz Vojnika, 89 let, Jo- žef ŠKET iz Sv. Eme, 60 let, Alojzija ANTLOGA iz Lož- nice pri Žalcu, 59 let, Pavel BAJDE iz Teharij, 94 let, Jo- žefa LEŠNIK iz Zadobrove, 82 let, Uršula ZUPANC iz Vojnika, 69 let, Majda ADA- MIČ iz Zreč, 50 let, Marjeta FLORIJANČIČ iz Gotovelj, 85 let, Marija TURNŠEK iz Hrvaške, 80 let, Marija DIMC iz Senuš, 74 let. Frančišek KRAJNC iz Podgorja pod Če- rinom, 69 let, Janez CEN- TRIH iz Kompol, 80 let, An- drej ŠNAJDER iz Celja, 56 let, Leopold HRIBERNIK iz Podgore, 69 let, Jožef ROZ- MAN iz Celja, 62 let, Aleš KORENAK iz Velenja, 2 leti, Alojzij CMOK iz Tratne ob Voglajni, 75 let, Ana GORE- NAK iz Boharine, 74 let, Sta- nislav ŠKORJANEC iz Olim- ja, 69 let, Franc ČERENAK iz Koroške vasi, 63 let, Terezi- ja GORJUP iz Vodul, 75 let. Vili TANŠEK iz Griž, 35 "let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija JURIČAN iz Dobrine, 64 let, Vid GRA- DIČ iz Završ pri Dobjem, 58 let, Franc ANTEU iz Planin- skega vrha, 68 let. Velenje Umrli so: Marija PRISLAN iz Šentjanža, 81 let, Martin KUGONIČ iz Skorna pri Šo- štanju, 42 let, Marija POTOČ- NIK iz Zavodnij, 84 let, Ja- nez ŽILNIK iz Vranskega, 74 let, Marija PETRIČ iz Plani- ne pri Pohorju, 81 let, An- ton PAPEŽ iz Hriba pri Hi- njah, 78 let, Justin SLAPER- NIK iz Zabukovice, 66 let, Franc BRUNŠEK iz Podkra- ja pri Velenju, 72 let, Saša VERTOVŠEK iz Velenja, 39 let, Ivan VETRIH iz Galicije, 58 let. Angela STEINBA- CHER iz Velenja, 74 let, Av- guštin ERJAVC iz Dravogra- da, 81 let. Št. 32 - 7. avgust 2003 22 I NASVETI POGLEJMO V PRIHODNOST Letošnje poletje dosega svoj vrhunec. Dnevi se že kraj- šajo in še malo, pa se bo v deželo neslišno prikradla jesen. Morda je čas, da storite kaj zase, da malo razmislite o sebi, svojih željah in pričakovanjih. Stvari niso nikoli za- res takšne, kot se zdijo. Predstave o svojem Univerzumu si pravzaprav ustvarjamo sami. Del človeške narave je tudi v tem, da ne znamo prepoznati lepote, ki nas obdaja. Vsi sanjarimo o nekakšnem čudežnem vrtu onkraj obzorja - namesto da bi uživali v vrtnicah, ki nam danes cvetijo pod oknom. Ali kot je zapisal staro-perzijski pesnik Kalidasa: Veselite se tega dne! .Zakaj, to je življenje življenja. V njegovi kratkosti leži vsa resnica in bistvo vašega obstoja. Blaženost rasti. Veličastnost dejanj. Sijaj uspeha. Kajti včerajšnji dan je samo sen in jutrišnji samo vizija. ( Kalidasa, Pozdrav zori) Sifra:f