154
Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca mafa 1924.
— (Kronika društva »Pravnika«.) Na redni glavnii sikiipščini dne 30. januarja 1924 izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: načelnik:, odv. g. dr. D. M a j a r o n, načelnika namestnik: g. dv. sv. B. B e ž e k, tajniik: okr. sod. g. dr. R. Sajovic, blagajnijk: odv. g. dr. J. L a v r e n-čič, knjižničar: direktor čekovnega urada g. dr. J. Rutar, odborniki:, univ. prcf. g. dr. Metod Dolenc in dr. L. P i t a m i c, g. dv. sv. dr. H. Souvan, odv. g. dr. J. Hrašovec v Celju, drž. pravd. g. dr. M. Q r a s s e 11 i v Mariboru, dež. sod. sv. A. K u d e r v Novem mestu. — Na društvenih sestankih so predavali: dne 6. februarja univ. prof. dr. A. Bilimovič: »Družba, država in gospodarstvo«; dne 27. februarja in ''6. marca ravnatelj dr. L. Bohm: »Moderne p rotekc ioni stične struje s posebnim ozirom na anglosaški svet« in dne 5. marca dv. sv. dr. M. Škerlj: »Zaščita znanstvene sv
Razne vesti. 155
jine«; dne 2. aprila uniV. prof. dr. M. Dolenc: »Problem kazensko pravne zaščite telesnega ploda«; dne 4. aprila dr. Fr. Gosti: »Dva zločinska primera vsled halucinacij« in dne 10. aprila dr. I. Belin: »Problem valorizacije u bilancama d i-oničkih d ruš tava.« — Dne 17. maja je priredilo društvo lepo' uspeli majniški izlet na Posavje. Na tem izletu ie g. univ. prof. dr. K. Hiiinter-1 e C h n e r pojasnjeval, kakb ie učinkovala regulacija Save na poglobitev struge. Pokazal je to v naravi počenši odf tacenskega mostu do Jezice. Pri tem je na kratko omenil tudi najnovejše elektrifikačne načrte ob Savi. Po izprehodu so se izletniki prav prijateljsko zabavali na Jezici. Med vrsto napitnic (dr. Dolenc, dr. Bohm) se je ferekla zahvala gospodu prof. dr. Miinterlechnerju, ki naj se ponovi še enkrat na tem mestu. — Pri novih rubrikah »Slovenskega Pravnika« — »Pregled tujih zatonodaj« in »Razgled po pravniških revijah« so obljubili sodelovati gg.: dr. M. Škerlj, dr. M. Dolenc, dr. G. Krek, dr. St. Lapajne, dr. M. Kosič, d)r. Qj. Tasič, dv. sv. Bežek, dr. E. Pajnič, viš. sod sv. Sterle, dr. R. Krivic in dr. R. Sajovic,
— (P r v i s a b OT p r a v n i k a S H S.) Ideja o skfupnem shodu jugoslovanskih pravnikov, ki' je vznikla v našem društvu, se končno bliža uresničenju. Pregovori, ki jih je odbor društva »Pravnika« vodil s pravniškima organizacijama v Zagrebu in Beogradlu, so imeli toliko uspeha, da se se zbrali 1. junija t. 1. odposlanci vseh treh društev v Zagrebu in sklenili, da naj se vrši še letos tekom meseca septembra pravniški shod v Zagrebu pod nazivom »Prvi sabor pravnika SHS«. Na tem saboru naj se postavijo temelji za bodoče »Stalne kongrese pravnikbv SHS«, poleg tega pa naj se obravnavajo nekatera pravna vprašanja, ki so baš sedaj velike važnosti. V Zagrebu, Beogradu in Ljubljani se osnujejo posebni prifpravljalni odbori, katerih skrb bo, da bo pdkazal že Prvi sabor, da je padla ideja na rodovitna tla.
— (PravničkodTUštvov Zagrebu) je imelo glavno skupščino dne 30. marca t. 1. Otvoril je skupščino njen predsednik univ. prof. dr. L. Polič s krasnim predavanjem »O samoupravi in upravi gradskih o p da na«. — Dalje so razpravljali na sifcupščini o predlogih, ki stireme za tem, da se ublažijo sodne takse, v policijskih in kazenskih stvareh pa sploh odpravijo, da se da sodnikom in državnemu svetu pravo kognicije iii da se pripuščajo odvetnikS iz področja banskega stola v Zagrebu k zastopanju tudi predi stolom sedmorice odd. B. — Gmotne prilike dru§tva so povoljne.
— (Vprašanje medpokrajinske izvršbe.) Minister pravde je zaprosil kasacioni sud v Beogradu za mišljenje o vprašanju: »Da !i su i koje izvršne vlasti na teritocijii ranije Kraljevine Srbije d|užne da pri-stupaju izvršenju onih odluka sudskih i drugih nadležnih vlasti u drugim pokrajinama Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, a snadbevene izvršnem klauzulom, i po kojte zakonskim propisima rečene izvršne vlasti imaiu da postupaju, ako bi imale d|a pristupe izvršenju gore rečenih odluka?«
156 Razne vesti.
Kasaoioni sud je na to vprašanje oddal na občni sednici nastopna mišljenje:
»Kad po državnom Ustavu od 28. juna 1921 g. postoji Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca .klao jedna i jediinstvena država, onda je logično i u duhu Ustava, da li sve njene vlasti i svi njeni sudovi u koje, razume se, spadaju i berzanski sudovi iz drugih područja, imaju smatrati kao ustanove jedne iste države, bez obzira na to što su njihove odluke do-nešene po raznim materijalnim i formalnim zakonima, koji su u nekim pokrajinama privremeno, do izjednačenja zakonodavstva, i dalje ostali u snazi. Jer jasna ustavna naredjenja o jediinstvenosti države, na čelu sa jednom Vrhovnom državnom upravom, isključuju svaki pojam o kakvom protivnom razumevanju zakonskih propisa o ovome. A naročito onih od-redaba kbji se odiiose na izvršenje odluka sudskih i drugih vlasti ove države.
Prema tome, svi pravni akti i sve njiihove odluke, koie su postale pravnovažne posle proglasa državnog jedinstva, ne mogu se smatrati kao odluke stranih sudova, več kao- naših — domačih sudova, pa ih kao takve i treba izvršivati od| strane svih naših izvršnih vlastS; gradskih i sreskih sudova, a gde njih nema, od strane policijskih vlasti, li to po onim propisima za izvršenja, koji važe za teritoriju na koijoj se imaju izvršiti.«
S tem je Wjub — sicer osamljenemu — naziranju velikega suda v Podgorici to vprašanje razčiščeno. Opozarjamo pa, da se po tem mišljenju smatrajo za liizvršne samo odločbe, M so postale pra/vnomočne po proglasitvi zedinjenja in da morajo biti odločbe opremljene z izvršilno klavzulo.
— (Kompetenčni spor i.) Okrožni sodišči v Novem Sadu in Mariboru sta se kot druga stopnja pravnomočno izrekli za nepristojni v pravdi zaradi motenja posesti, v kateri je na prvi stopnji sodilo okrajno sodišče v Murski Soboti (ooito še za časa, ko Prekmurje še ni bilo del naše države). Kasacijsko sodišče odd. B v Novem Sadu in stol sedmerice odd. B v Zagrebu sta se sporazumela, da treba, dokler ni organizovano enotno vrhovno sodišče v Zagrebu, v kompetenčnih sporih med sodišči, ki imajo sedeže v različnih pravnih območjih, kot najbližje skupno nadrejeno sodišče v smislu § 51 ogrskega c. pr. r. (§ 47 našega jur. r.); smatrati ona oddelka vrhovnega sodišča, ki zaenkrat vršita funkcije vrhovnega sodišča za dotični pravni področji; med prizadetima oddelkoma trebai za rešitev sporazuma. Tako je v navzočnem primeru kasacijskb sodišče odd. B po dogovoru s stolom sedmorice odd. B spoznalo, da je pristojno okrožno sodišče v Novem Sadu. (Iz »Zbirke viših sudskih odlujka«, 1. IV. zv. 5, str. 78.) Dr. M. Š.