Postnim oh&M v gotovini.
Leto XI., št. 28.
Ljubljana, torek 4' februarja 1930
Cena t Din
Naročnina maša mcttečm 25— Din. za inozenwr?r 40 - L>«n
Uredništvo: Ljubljana: Knatliev« ulica 5 Telefon
St 3122. 3123 3124 3125 to 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 440 Celier Ko-cn..va ul * THeton St 190
Rokopisi -»t nr vračalo — Oglas« D« *arif j
Upravništvo: Ljubljana Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 fnseratni oddelek: Ljuhliana. Prešer« nova ulica 4 - Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 - Telefon št 1% Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana ši 11 842 Praha čislo 78 180. Wien št I0S ?4I
„Ne potujte v Italijo!"
Senzacionalna razkritja „Politike" o aretaciji dveh jugoslovenskih trgovcev v Barijv
Beograd. 3. februarja r. Včerajšnja »Po Irtika« objavlja pod naslovom »Ne potujte v Italijo!« izjavo brata predsednika podgo-riške Trgovske zbornice g. Stijoviča. Kakor znano, je predsednik Stiiovič skupno s trgovcem Lainovičem na svojem poslovnem potovanju v Italiji brez sledu izginil. Njegov brat, ki ga je šel v Italijo iskat, pripoveduje sedai v »Politiki.«
»Moj brat je odpotoval 27 decembra v družbi g. Lamoviča v Skadar od koder sta z albanskim trgovcem Zenjino krenila v Drač in tam dobila pri italijanskemu konzulatu redni vizum za potovanje v Italijo Z italijansko 'adjo »Otranto« sta odpotovala nato v Bari. kamor sta dospela 2 ianu aria Tam sta bila od poslovnih priiateljev še opažena, ko sta se nemoteno ''zkrcala v pristanišču Pozneie sta brez sledu izginila Na svojih poizvedovanjih sem mogel samo ugotoviti da sta 13. januaria §e stanovala v gostilni >Carceri« Ko nisem mogel na.it: za ni'ma nobenega sledu, sem se podal na prefekturo Uradnik, na katerega so me napotili. mi ie sprva dajal na vsa vprašanja Izmikajoče odgovore končno pa mi ie po
predhodnem posvetovanju s prefektom odločno izjavil, da vedo samo za prihod Sti-ioviča in Lajnoviča v Bari. o njunem na-daljnem bivanju pa da jim ni ničesar znanega Pozneje sera se obrnil na upravnika ietnišnice v Bariju s prošnjo, da mi dovoli poset pri aretiranem bratu V početku je na to pristal, po telefoničnem razgovoru s prefektom pa se je začel opravičevati, češ da me je napačno informiral in da Stijoviča in Lajnoviča ni v zaporu Celo naši italijanski poslovni prijatelji so izražali svoje začudenje nad tem postopanjem Šele 27 :anuarja *mo izvedeli na našem konzulatu-da ie bil izdan odtok naj se Stijovič in Laj-novič. ki sta bila zares zaprta v Bariju, zpustita Np našo ponovno intervencijo, je orefekt zopet izjavil, da iu ni v tamošniih zaporih n da sploh ni prišel n'kak tozadev ni odlok izpuščena sta bila šele naslednjega dne Stijovičev brat misli, da je bilo povod za aretacijo samo dejstvo, da se je ^tijovičev sin ki študira na trgovski aka demiti v Dubrovniku udeleževal nekih pro-tirtalijanskih demonstracij in je zaradi tega bržkone na indeksu italijanskih oblasti.«
„Slava mrtvim! Živi na dc!o!"
Zanimiv članek Ra^ičevp^a sodnika v novem glasilu
KrvafsVih seliakov
Zagreb. 3. februarja, n. Včeraj je iz-5!a Drva številka »Sel;ačkega glasa« tednika za prosveto in gospodarski napredek vasi Uvodni članek ie napisa Ivan Rad;č. seliak iz Trebarieva. ki 'e članku dal naslov: »Slava mrtvim živi na delo!« V članku Dravi Disec. da ie dal Sri^nan Radič na svojo poslednr uro seliaškemu narodu parolo: »N:če--ar ni več. ostaneta samo krali in narod.« Razen teea so rekli tudi drue' predstavnik' sefiačke stranke, da ie p« kraljevem aktu z dne 6. »antiarja telovnik razpet. »Se"aki — nadaluije članek — moraio sedai delati za sebe Hrvatski sebačk' narod se ie razgovanal ir sooraz"mel.ikako ie treba v bodoče delati. Rekli smo si. narod mora stop:t: h kraMu. da mu razloži vse. kar ea teži. da mu odkrito oove svoie želie ir da ga nanrosi. nai vztraja na ooti. k; jo ie oričel. Vait' ta ont vodi k bolišemr novemu ž;v,:enru. Iskreno moramo re či. da so naše rrpsli in naše želie naši' pri kraliu popolno razumevanje. Mi od poslanci, ki smo se nedavno vrn;!i i? 1
Beograda, kjer smo bili pri kralju, smo •Menili po vsem tem kar smo slišali 'n videli, da moramo vztra:ati na ooti. ka-*ero smo pričeli, ker smo dobili pri kraliu in kasne»e pri predsedniku vlade ^epričanie. da ni nobene opravičene >otrebe hrvatskega seliaškega naroda. VI ne bi moela b;t' 'znolnjena. Nas je '0 let uč'I Srienan Radič, kako se dela za domov;no in mi smo sami pričeli 'elati v duhu niegove mirotvorne slo-anske fdeo!osr"e S'ava mrtvim, živi
•o <*»t/lt„ ,
7a«Teb. 3 februaria. n. Današnja prva številka »Sefiačk' Glas« iavlra. da brzo naoreduieio oriprave za odhod največje in naioomembm»-jše d^nutaci-e k Nj Vel. kraliu v Beosrrad Te de-lutacije se bodo udeležili b*vSi narodni poslanci rn člani oblastnih skunščin MS? ter naiizraziterš' ored^tavniki bivše HSS ki so se kdai udeistvovab' v 'avnem oolitičrem življenju Ta deputacija odide v Beoerad po vsej priliki koncem meseca marca.
Pacifistična manifestacija Poljske
Odposlanci Društva narodov v Varšavi — Že pred 200 leti je poljski krafi nredl«ca1 evronskim vladam ustanovitev Dništva narodov
Varšava 3. februarja AA. Včeraj ie bila svečana akademija v čast de'eeatom Društva narodov ki so orisneli v Varšavo. Na akademiii so bili oolee zast^^kov liee za Društvo narodov oredstavniki vlade Sejma in senata 'er mnoge odlične osebe ii političnega in intelektualnega živllenia ka kor tudi zastopniki trka. Pozdravni govor je ime' Poljski minister za zunanje zadeve grof Zaleski ki ie izvajal med drugim: »Vm-ašania. ki so stalno na dnevnem redu Društva narodov dokazujejo da deluje Dru"tvo narodov z velikim uspehom Nie-govo delo «iuži okrepitvi svetovnega miru Niegovo dosedanje 10-letno delo ie dokaz da ie uspešno zamenjalo staro devizo »Si ris pacem Para bellum« z novim geslom »Si vis pacem. Dara pacem«. Piliska ie bila od nekdaj pacifistična. Zaninvvo ie. da ie že pred 200 leti pod kraljem Stanislavom Lesczinskim Poslala ostalim evropskim državam akt. v katerem predlaga ustanovitev in organizacijo Društva narodov. Iz dokumenta, ki ga hranijo v Nancv-ju. ie razvidno da ie Lesczinski bil uver-
ien. da bo mogoče ohraniti mir med narodi samo ako bo vsaki državi dana Dodpora in zaščita proti onemu, ki bi io napadel. Potrcbnr ie Ie izvaja' Lescrin^ki v svoiem dopisu preskrbeti taka sredstva da bo ia-dela oiava katastrofa vsakogar ki bi skuša' krš fi mir. Ta kazen nai zadene napadalca. Po zamisli Lescrinskega bi morala ta liga kakor le imenoval Društvo narodov. proglasiti državo ki ruši mir. da ne spad& več v zaiednicn kulturnih držav Vsa sporna vprašania nai bi reševala arbitražna mednarodna sodišča Zanimivo ie nadalje. da ie Lesczinski orinisoval veiiko vlogo pomorskim državam ki nai bi s -vo-iimi comorskimi silami preprečevale napade.«
Zaleski ie zakliuči' svoj govor z ugotovitvi'o da ie noli^ki krali Lescrin^ki ored 200 leti sprožil misel ki ii noben član sedanje č!ove"ke družbe ne more odreči !z-vedliivosti Društvo narodov že 10 let oži-votvarja globoko zamisel polKkega kralia. Zatem so govorili še druei zastopniki 'ige za Društvo narodov in razni javni delavci.
Italijanski parnik se potopil pri Visu
Parnik „Brioni" je v viharja za«M ob «kali»at otocič in se hitro pogreznil - Potnikom ii b3o - Posadka je razen
dveh rešena
Split, 3. februarja, n. Sinoči se je nedaleč otoka Visa ponesrečil italijanski parobrod »Brioni«, last parobrodne družbe »Pula« v Bariju. Podrobne;š:h poročil o nesreči še ni. Brzojavno obvesti z Visa nravi:
»Parnbrod »Brioni« je plul Iz Korčule proti Komiži ter je sinoči do nesreči zadel na mati otočič Ravnik iužno od Visa. v oddaMenosti 6 do 7 milj od Ko-miže. Na trebuhu ladiie se je Doiavila velika razooklina ter ie udrla voda z veHko brz:no v notraniost parobroda Lad'a se ie oriče1a naglo potao^ati in se le krr»a'n o"grezn;Ia v erfob!no 40 metrov Nesreča se ie pnoetila zarad' tega. ker ie bilo na morju zelo zlabo vreme in zaradi megle ni bilo opaziti
malega otočiča. Na broda k sreči ni bilo potnikov razen posadke. Rešilo se 39 mož oosadke. dva mornarja pa pogrešajo. Med rešen;mi so trije težko ooškodovani. vsi ostali pa so dobilj le lažie ooškodbe. Vso rešeno posadko so odpeliali na Vis. k'"er so i'm nudila naša oblastva vso posebno pomoč.«
Potopljeni brod »Bron5« je ime! nosilnost 1200 ton ter je bil zavarovan tako za posadko, kakor tud' za tovor. O katastrofi so bila obveščena pomorska ob'astva v Splita in tukajšnji tr«nnt1at Danes oooo'dne 'e ■^nliil na Vis brod »P!avn;k« od di-->Vc"e nomorskega nrometa s člani di-rekciie ter z odposlancem italiianskega konzulata, da preiSčejo katastrofo.
V LONDONU NE PRIDEJO Z MESTA
Obnovitev razgovorov po pardnevnem odmora — Razorožitvena
akcija dobiva sliko še večje oborožitve
London, 3. februarja AA. Po sobotnem tn nedeJiskem premoru so delegati pomorske razorožitvene konference danes nadaljevali svoje razgovore. V razpravj je bil v glavnem francoski kompromisni predlog, ki predstavlja nekak sporazum med ang.eškim in francoskim stališčem. Ker je francoski predlog precej kompliciran in oripušča o-e nos tonaže z ene vrste vojnih ladij na drugo. ie pričakovati, da bodo razgovori glede rešitve tega vprašanja trajali precej časa. Jutri bo razpravljal prvi odbor o fran-coskem predlogu in kakor se pričakuje, tu-do posamezne delegacije na tem sestanka v boH določni obliki opredelile svoje s a lišče.
Med tem posveča konferenca veliko pozornost sporočilu angleške vlade, la je ustavila gradnjo dveh križark in da oo še nadalje znižala svoj pomorski gradbeni program Doslej je Anglija črtala Iz gradbenega programa dve krlžarkl po 10.000 ton in ie tudi že znatno znižala gradbeni program iz leta 192L Po zadniem proračunu je imela zgraditi AngPja 3 križarje. I iadjo-voditeljico flotllje, 8 rušllcev. 6 pod morale In i korvet Anglija le črtala iz tega programa gradnjo 2 križark. 4 rušllcev, 2 korvet In treh podmornic. »>Daily Herald« naglaša važnost te akoije angleške vlade m meni, da bo prihranila Anglija s tem v rr kaj letih do 9 milijonov funtov sterlingov List dodaja, da je Anglija s tem hotela pokazati dobro voljo in vplivati na ugoden potek konference. Drugii listi pa zelo ostro obsojajo to odločitev vla^e ter menijo, da bi morala Anglija počakati izida konferenc.
Ob tej priliki naglašajo listi, da je Angl'-ja znižala število križark od 70 na 50. Da Ije Anglija ne more. ker potrebuje križarkt za obrambo 80.000 milj pomorskih komunikacij.
London. 3. februarja. Angleški ministrski predsednik Macdonald je porabil odmor na konferenci, da je povabil ameriške delegate na kosilo v Chauers. kjer je pokazal nekaj zgodovinskih znamenitosti. Premor bodo porabili strokovnjaki konference, da proučijo nekatera tehnična vprašanja in pripravijo za nadaljnja posvetovanja konference
Govorilo se je, da je Francija že izdelala svoj pomorski gradbeni program in da ga bo v najkrajšem času predložila konferenci. Francoska vlada zanika uradno vest in priznava samo. da se je govorilo o francoskem gradbenem programu le zasebno. Kljub temu je splošno znano, da je francoski gradbeni program popolnoma identičen z gradbenim programom, ki je bil predložen francoskemu parlamentu. Po tem programu bi zgradila Francija do leta 1943. brodovje. ki bi štelo 800.000 ton in s katerim bi Francija popolnoma zavladala v Sredozemskem moriu. V italijanskih krogih ie vzbudila ta vest umevno razburjenje in spor med Francijo in Italiio se ie še bolj poglobil. Francosk" konferenčni krogi naglašajo. da je treba predložiti konferenci zelo velike gradbene programe in da bi morale Francija in Italija skuoaj imei tako močno brodovje ko Anglija To stališče je napravilo na tukaj "nje politične kroge zelo čuden dojem. Splošno se naglaša. da bi se na ta način spremenila pomorska razorožitvena konferenca v oborožitveno. Na drugi strani stremi Italija za znižanje gradbenih programov, ker je finančno preslaba, da bi se spustila v novo tekmovanje z gospodarsko močnejšimi državami. Konferenca bo tudi danes počivala in ni pričakovati nič novega. Delo se prične zopet jutri, ko se sestanejo razni odbjri ki bodo razpravljali o važnih vprašanjih dnevnega reda in načina omejitve oboroževanja.
Pariz, 3 februarja AA. Briand bo jutri zopet odpotoval v London. Tardieu mu bo sledil v sredo zjutraj, a se bo kmaiu vrnil, da bo sodeloval pri razpravi v zbornici.
London, 3. februarja. AA. Jutri bo v Sairut-Jameski palači seja prvega odbora pomorske razorožitvene konference. Ker sta francoski ministrski predsednik Tardieu in francoski zunanji minister Briand odsotna, bo zastopal francosko delegacijo francoski mornariški minister Leygues. Odbor bo v glavnem razpravljal o francoskem kompromisnem predlogu glede pomorske razorožitve. V zvezi s tem ie angleška delegacija formulirala načrt kompromisnih predlogov, ki je bil predložen danes oopoldne drugim delegacijam. Angileški načrt je Diod Dogajanj. ki so se vršila minuli teden med angleško de'egaciio in francoskim strokovnjakom Massiglijem Angleški načrt se strinja v glavnem z angleškim predlogom, naj se omeji oboroževanje po kategorijah. Angleški načrt deli nadalje letalske ladje in križarke v dve vrsti. Glede man.jših križark in rušil-cev pušča amgleškii načrt državam proste roke m možnost Drenosa tonaže iz ene kateeorije v drugo Angleški predlog dovoljuje, da se prenese tonaža maniših križark s 6Dalčn.imi tooovi in rušllcev z ene kategorije v drugo v obsegu do 100 odst. T?. elasticiteta je bila Driznana. da se omogoči nekim državam, da zadoste svojim potrebam v tej vrsti vojnih ladij. Konferenčni krogi menijo, da bo ta kompromis primerna baza za nadaljnje razprave in da se bo "konferenca lahko Dosvetila drugim problemom. Nocoj sta se sestala ministrski Dredsednik Macdonald in zunanji minister Henderson s Stirnso-nom in drugimi ameriškimi delegati. Sestanek se je vršil v uradu ministrskega predsednika v spodnji zbornici.
Avstrijski kancelar
Schober v Rimu
Avstrija se nadeja velikih uspehov od Scho-brovega poseta — Po povratku bo kancelar načel razgovore za uvedbo tesnejših stikov med Jugoslavijo in Avstrijo
Dunal, 3. februarja, r. Zvezni kancelar dT. Schcber je odpotoval davi v spremstvu glavnega tajnika Petra, sekcijskega načelnika dr. Schiillerja in legacijskega tainikr Biscbotfa v Rim kjer mu pripravljajo prav posebne svečanosti. Velka politična važnost tega potovanja avstrijskega zveznega kancelarja in vele važen preokret v odno-šaiih med Italijo in Avstrijo, prihaja kljub vsem demantijem do izraza v dejstvu, da ie ponesel dr Schober na svojo pot v Rim najvišia odlikovanja avstrijske republike za italiianskega kralia in Mussolinija Kra lju bo podeljena velika zvezda za zasluge do republike Mussoliniu pa častna zlata kolajna Odlikovanji bo izročil dr. Schober osebno. Italijanskemu kralju podeljeno odlikovanje ie najvišje odlikovanje avstrijske republike in se podeluie samo suverenom Odl:kovanje podeljeno Mussoliniju. je drugo najvišje avstrirsko odlikovanje in je tudi nameneno samo onim. ki jim ie avstriiska republika dolina prav posebno zahvalo Av-strija se hoče očividno oddolži pred vsem za podooro ki io ie uživala s str a m Italije na haašk? konferenci tn to le prva naloga in namen Schobrovega potovanja v Rim Na dnevnem redu razgovorov jn poga-ianj. k! se bodo vršMa v Rimu pa so tud-razna druga važna vprašanja Hčoča se obet držav Avstrijski krogi ne dvomi'o da t^ dr Schobe* dosegel v Rimu za Avstriji-zadovoljive rezultate, ker se smatra, da je italijanski zunanji politlo v sedantem trenutku ve^ko na tem, da zadovolji vsem žel!am Avstrije in si jo tako kar naitH-naveže nase.
Dejstvo, da je potovanje dr. Sctoobra v Rim vzbudilo v mednarodnem svetu splošno pozornost rn glede na to. da se mnogo
govori o zbližanju Italije in Avstrije prod lugoslaviji. se z merodainega mesta zatrjuje, da bodo takoj po povratku dT. Schobra 'z Rima sledila pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Povodom svečane Izročitve radgonskega mostu prometu, bo dr. Schober načel razgovore in pogajanja z jugoslo-venskimi zastopniki za tesnejše stike med obema državama. V avstrijskih krogih se naglaša. da bo to pač dovolj jasen doka2. da prijateljstvo Avstrije z Italijo ne nalaga Avstrijs nikakih obveznosti, ki bi jo ovirale v njeni politični svobodi.
Rim. 3 februarja s. Listi objavljajo o priliki poseta avstrijskega zveznega kancelarja dr Schobra v Rimu obširne komentarje in iziave italijanskega poslanika na na Dunaju \urittija Ob'avljajo tudi obširno biografijo Schobra Italijanska iavnost Pozdravlja poset Schobra z živahnim zadovoljstvom • ker se z njim pričenja izboljšanje in razjasnitev odnošajev med obema narodoma in ker odgovarja znan? miroljubni politiki obeh držav Politični krogi pričakujejo od tega poseta ugodne posledice za ooložai v Srednji Evropi Pričakuje se tudi da se bo ob tei priliki sklen;!a prijateljska in razsodiščna pogodba. Rimski poročevalec fa5ist'čnega večernika piše: »Poset ivstriisk?ga Kancelarja je jasno potrdilo ^opetnega zbl;žania med Avstrijo in Italiio po znanih incidentih. List omenja mno-°x>brorne dokaze simpatije, ki jo je Italija ^okazal? oo vojni Avstriji. Fašistični režlim ie pomagal vsem bivšim sovražnim državam. ki sr se priW'žal' Italiji. Scbobrova ,r'»da je iat»stvo za red.
R;m. 3 februarja s. Italijanski kralj je odlikoval avstriiskeca zvezmega kancelarja z zvezdo reda Sv. Mavricija.
Pog!ob't*v gospodarskih
(MJVUI«9"»V * ganilo
Beograd. 3. februarja č. Danes se ie vrnil načelnik ministrstva trgovine in generalni komisar naše razstave v Barceloni dr. Rudolf Steinmetz ki ie prisostvoval svečanemu rakMu^ku inn^nrkih paviljonov na razstavi Naoiona'na španska razstava pa ostane odprta še do meseca ma«a. Dr Steinmetz ie Prinesel iz Barcelone tudi diplome in oremiie ki mu 'ih ie osebno izroči za naš* od»iktvane ii-vnmik* š^n^ki krali in iw	na	»-ne^u ki
ga le dnse^ta hiš* n*rtava V	ie
že ustanovljena družba za rx>sr>e*evanle Izvora in uvoza blaga med Jugoslavijo in Špaailo-
Reorganizacija trgovinskih ao^ncii
Beograd, 3. febr AA Zavod za pospeševanje zunanje trgovine proučuie v-prašanje resorne o-gmizacije dela pooblaščenih tr-gov-nskih agencij. Zavod ie poslal svoie predloge o tem vsem gospodirskim ustanovam v izjavo, hkrati pa je zahteval od niih mišljenje in predloge glede trgovinskih agencij sp'oh
Z»kon o rudarstvu
Beograd, 3 februaria AA Ministrstva za ?u-<w rudnike ie 'zeotov^V- na-čn n« veja-zakona o rudarstvu Načrt ie- b:t dost--)vJ'em vsem strokovnim ©rgairzaoijam In ostafan interesi-ranšm ustanovam v izjavo.
Pogreb pevke
Eme Destinove
Praga. 3. februarja g. Danes popoldne se je vrsdl ob ogromni udeležbi občinstva pogreb slavne češke pevke Eme Destinove. Žalni sprevod je šel od Narodnega divadla na češkoslovaško častno pokopališče na Višeh-adu Poleg mnogobrojnih ofic jelnih osebnosti, se je pogreba udeležilo tudi mnogo pevskih organizacij Krsta je bila zasuta s krasnimi venci. Na tisoče in tisoče ljudi je delalo ob cestah špalir.
Beograjski nadškof odnotnval v Rim
Dubrovnik, 3. febr. n. Včeraj je prispel semkaj beograjski nadškof dr. Rafael Ro-dič. ki se. je nastanil pri dubrovniškem škofu dr Careviču S:noči je odpotoval dr. Rod č preko Barija v Rim, kjer ga bo sprejel papež v avdijenci.
Zakon o porabi dohodkov bolnic
Beograd. 3. febr AA Nj. Vel. kralj je na predlog m nistra za socijalno politiko in narodno zd-avje in ministra za finance ter po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal in proglasil zakon o uporabi dohodkov bolnic. Zakon ima le naslednja dva naragrafa:
§1-
Minister za socijalno polit ko in narodno zdravje je poob'aščen, da sme. ne glede na zakon o cbžavnem računovodstvu od dosežen-h dohodkov bolnic potrositi:
1.	za eradnjo bolnice v Negotinu 13 milijona Din;
2.	za razširjenje, ureditev in vzdrževanje '->olnVe za duševne bolezni v Kovinu 1 milijon Din;
3.	za razširjen ie. ureditev in vzdrževanje ostalih bolnic 1.5 milijona:
4.	za izplačilo ob^ez bolnic do 31. marca 1929 0.5 milijonov D:n.
S 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga k^alj podpše. in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
Poroka ..ČiUa Pne"
Reograd. 3. februarja p. Beograjski umetniški krogi so dož:veli danes neoričakova-no senzacijo. Starina beograjskih gledaliških umetnikov, splošno znani »Cika« 1'ija Stanoievič le" ima na hrbtu že šest in rol križa, se ie davi drvela na tihem noročil. Vzel ie svoio gosnodinio Mariio Rabreno-vičevo. pri kateri stanuie že 30 let in ki ga ie ves čas skrbno negovala. ?e'e proti ooldnevu se ie izvedelo ra tajnost Čike Ili-ie in popoldne ie oo! Reo<rradq romalo v "iiin tucku'um da mu čectifa Cika Iliia ie Saliivo nripomni! da ie mMil. da lahko brez skrbi rirk;ra Meritev meneč da ie itak že v pozablieniu. Sedai Da vidi. dg ea imajo Reovraičani še vedno v časteh ka-| kor nekoč, ko iih je še razveseljeval in bodril na odru.	t
Konferenca o turističnem avtomobilizmu
Pari*. 3 fpbmnria A A Tz Gorrf^nva r>o-rofcno da je b'l» rar-lMi^ena mer^n^-v^na konferenca za turistični avTomo^^zem. Predsednik je na koncu objavil, da bo prihodnja konferenca leta 1931. v San Remu.
General Kutjepov še živ?
Baje ga imajo skritega boliševiki - Belogardisti pripravljajo napad na sovjetsko poslaništvo - Sovjeti protestirajo proti tem nakanam
Naš novi roman
Tik pred izidom prvega odlomka smo zvedeli, t
Pariz, 3. februarja, s. Organ ruskih emigrantov »Vozroždenije« je baje potom zvez z oficijelroimi ruskimi krogi ugotovil, da je general Kutjepov še živ in da ga imajo skritega na tajnem kraju.	,
Pariz, 3. februarja, s. V zvezi z izginotjem generala Kutjepova ie bil aretiran človek, ki je baje član GPU Ta človek je prišel v redakcjo lista ruskih emigrantov »Vozroždenije« ter je izjavil, da je Kutjepov zaprt, in da on ve. kje se sedaj nahaja, informiral se je po razpisani nagradi ter je nato predložil razne potne liste, iz katerih pa se .ie jasno razvidelo. da gre za člana ruske Čeke. ko je drugič prišel v redakcijo, ga je policija aretirala. Domneva nekaterih listov, da je hotel aretirani čekist priti do razpsane nagrade 100.000 frankov, ako bi navedel kraj bivan-ja Kutjeoova ie malo vene* na. Izraža se mnenje, da je tega moža GPU poslala naprej, da otežkoči poizvedovanja policije.
Moskva. 3. februarja, s. Ruski poslanik Dovgalevski je uradno sporočil francoskemu zunanjemu mimstrstvu. da so pristaši generala Kutjepova pod vodstvom generala Mi.13er.ra organizirali napadalnii oddelek za napad na sovjetsko poslaništvo.
K temu javlja Tas: Danes je bilo objavljeno sporočilo o koraku, ki ga je
poslanik Dovgalevski storil pri francoskem zunanjem ministrstvu z ozirom
na kamioamo francoskega reakcijonar-nega m ruskega belogard stičnega tiska v Parizu proti sovjetski vladi in sovjetskemu poslaništvu. Dovgalevski je generalnemu tajniku v zunan em ministrstvu Berthelotu predložil časooisne članke kot dokaz da orioravljajo belogardisti nasilstva proti sovjetskemu poslaništvu da bi <zzval; zelo oster konflikt med Sovjetsko zvezo in Francijo Dovgalevski je ugotovil da si razlagalo belogardisti nasivnost francoskih oblasti kot snmoatiio in sod^ro Zaradi teea zahteva o čisto odkrito izgrede Droti ruskemu poslaništvu ter nekaznovano razpošMjajo grozilna pisma. Dovealevsk' ie opozarjal na potrebo izrednih ukrenov za varstvo sovjetske vlade in ruskega ooslan;štva. Časorrs-ni naoadi in izzivalno delovanje belogardistov nalaga francoski vladi vso odgovornost za mor-b1'*«*1 oos'edice Pariz. 3. febr"aria AA P-e «kava o oogrešanem ruskem g"pe-alu Kut e^o-vu še ni rodMa usoeha Polic:ja ie t>ri-lela nekega Selesn^ra ki 'e da1 napačna pojasnila ruskemu listu v Parizu o generalu Kutjenovu.

pred dvema letoma ie izšel v založbi nelp tiskarne na našem knjižnem trgu ne dopuščajo dveh izdaj iste trenutku opustili misel na objavo romana*	*
Vsekako si pridržimo, da pozneje s< senzacijonalnim delom Evgena Sueja.
Namesto »PARIŠKIH SKRIVNOSTI« z objavljanjem velenapetega
1L Ker dela, smo: jr
javnost s
Maksimirana trošarina
V	nedeljski članek, ki ga je objavi; e. Lovro Petovar pod zor njun naslovom se je vrinila ae-Ijirba pomota Prvi stavek četrtega odstavka bi se moral glasa ti:
V	Ljubljatr se lahko po novih predpisih o maksimiran« trošarine naJoi-. do 3.50 Dm trošarine na Hter (torti ne samo občinske temveč skupne), kar odgovarja približno predvojni obr«-
9 m
jatvitftji
mnkvi.
Z umorom zaključeno pijančevanje
Slovenec zabodel z nožem Slovenca - Na policiji se izgovarja s sibb^anom
Zagreb, 3. februarja, č Vso zagrebško javnost je nemalo vznemiril umor. izvršen v soboto ponoči blizu novega Novinarskega doma nad Slovencem Josirpom Prestičkom. ki ie b:l z nožem zaboden v vrat m je morala zaradi težke poškodbe glavne ž:le smrt nesrečnika takoj nastopiti. (O umoru ie poročal že »Ponedeljek« ) Za morilcem ni bilo nikakega sledu in naloga ooli-erje je bila zelo težka. Lotila oa se je je z vso vnemo in jo res uspešno rešila.
Najnrej je policija ugotovila, da je Josip Prestiček rodom iz Ravne, občina Pleterje v brežiškem 9rezu in da je oooival v sobotn zvečer v družbi dvojice Slovencev Dalje .ie dognala, da je bil e^en teh dveh delavec Henrik Sa'e iz Trbovelj, ki stanme na Maksi-mirski cesti. Ko ga je policija poiskala je izvedela od rcjeea. da ie zaboje' Prest:čka neki tretii Slovenec, ki ga Henrik Saje na zunaj dobro pozna a ne ve ničesar o n;em. V spremstvu detektiva je Saje šel po mestu, da bi ga
poiskal. Danes dopo-Idne sta v Vlaški ulici docela po naključju srečala mladega moškega, ki ga je Saje označil za morilca. Ko so osuml;enca pri eli. je bil sicer spočetka zelo razburjen, kasneje pa je dejal, da je bil baš na potu k policiji, da bi se sam javil Priveden na policijo, je izjavil, da je Ivan Šegu-la. roj. 1. 1898. v Mezgovcu pri Ptuju. V soboto so on. Prestiček in Saje popivali zvečer po Zagrebu. Prestiček je v prerekanju udaril Šegulo ter ga vrgel na zemljo. V silobranu je Šegula potegnil nož in Prest-čka zabodel. Nato se je ustrašil in zbežal. Šele ko .ie Šegula davi čital novine,. ie izvedel, da je Prest;ček mrtev. To dejstvo ga je silno ooolašilo. tako da nekai časa ni vedti. kaj naj stori. Odločil se je skoro že za samomor, a se je kasneje premislil ter odločil, da se javi policiji. Odšel je dopoldne k brivcu v Vlaško ulico in je bil ob tej priliki aretiran.
Policija je uvedla preiskavo v koliko ie verjetno, da je aretirani Šegula izvršil dejanje v silobranu.
Pred ureditvijo vprašanja gospodarskih zbornic
Iz Beograda poročajo, da so priprave za enotno ureditev gospodarkih zb >rnic že toliko dozorele, da bo trgovinski minister pred preložitvijo zakona o gospodarskih zbornicah sklical v Beograd posebno anketo vseh gospodarskih krogov.
Po razdelitvi države na banovine je postalo vprašanje enotne ureditve gospodarskih zbornic zelo aktualno. Gospodarske zbornice v naši državi so po svoji ureditvi prav različne ter imamo, kakor znano, skupne zbornice in ločene zbornice. Prav tako obstojajo med gospodarskimi krogi nesoglasja baš v tem vprašoniu, ali naj se z bodočim zakonom nredoišejo za vso Iržavo skupne ali pa ločene zbornice V zvezi z ureditvijo zbornic pa je tudi ozko povezani vprašanje ureditve obveznih organizacij za posamezne gospodarske panoge
Naše stališče gleed najboli primernega sijema gospodarskih zbornic smo že ponovno nreciz;rali V na«l?dmem hočem le na kratko opozoriti na posebnosti avtonomnih gospodarskih organov glede na ni'hove naloge Zakoni modernih držav predp-"suieio. da morajo biti zbornVe zastopnice sknonih int«*re?ov trgovine, obrti in ;n;<Instriia. V zastopanju teh skupnih interesov obstoja ba3 razlika napram stanovskim organizacijam posameznih gospodarskih nanog, ki zastokajo v prvi vrsti posebne interese teh panog. Zbornice moraio nri vršeniu svo"h nalrg vedno upoštevati skuoni interes gospodarstva. zato je izvrševane teh nalog powto prav težavno, zlasti glede interesov posameznih gospodarskih oanog. če so v nasprotju z interesi drugih rano«. Ne smejo torej pustiti v nemar pogleda na gospodarsko skupnost ter mora'o imeti pogum za objektivno oresoianje tu't i v takih primerih, ko ie treba presoditi upravičenost b;stvenih interesov posameznih gospodarskih skunin plode na skupne interesa gospodariva. Vrednost delovania zbornic je v voTiki meri odvsna baš od nez^trtera pogleda njenih organov na gooodarsko skupnost. To velja zlasti tedaj, če zakon nalaga zbornicam dolžnost da pre^ln^ajo strokovna mnenia ob'fstvom in sod''š:čem. za kar je seveda potrebna preceišn'a mera obiek'ivno»t?. ki jo frHba ob vsakem primeru varovati.
Iz delovan?a zbornic so znan1 Pogosti primeri. ko mora zbornica v važn'h gogoodar-e1"^ vprašanji zastopati stališče, ki je irorda v nasorotiu z interesi posamezne skupine gospodarstva ali posamezne panoge posr%odarstva. Tako stališče pa mora zasto-pa*i tudi tedai. če je pričakovati da bo v svo:'h interesih oškodovana skupina ali panoga napadala delovanje zbornice Taki primeri se pognfto dogaiaio ori re5°vaniu carinsko in prometno - tar?fn;h vprašanj, kakor tudi pri pripravah za važr^p grpepodar-skQ zakone Usrted in pomen rDomire r>a i«1 odv;spp baš od te?a. v koliko si je srkala pridobiti zaupanie glnde popolne objektivnosti nienepa delovania.
Seveda lahko navzlic temu vsaka zbornica smatra za eno svoiih najvažnejših nalog, da tudi posameznim tvrdka m po svojih mo-
čeh pomaga Sem spada zlasti obsežna informativna služba, ki predstavlja vedno bistven del delovanja zbornic, pri katerem ustvarja i>ogled na skupne gospodarske interese le mejo preko katere zbornica ne sme iti Da pa more zbornica vršiti to svojo težko nalogo, zato ji moderna zakonoda-ja daje gotovo neodvisnost napram posa meznikom in pravico nalagab' posebno do-klado na neposredne davke
Tudi od zborničnih članov, ki odločajo v plenumu zbornice in v odsekih o smernica^ zborničnega delovania. mora zakon zahtevati da pravilno razumejo svojo nalogo Dolžnost objektivnega presojanja mora zato biti na prvem mestu, pred dolžnostjo zastopanja posebnih interesov skurine. ki jo dotični član zastopa v zbornici Zato moraio tudi člani zbornic pri izvrševaniu svoje težavne odgovorne in obenem častne naloge veHno upoštevati skupne gospodarske interese
Iz različnosti delovanja zbornic in orga-nizacii posameznih gosp.vlarskih panog izhaja tudi razl;enost v teritorialni razde-' litvi nalog O^aniz^ciie poeH^nih gospodar skih skupin panog, ki za^'o^a'0 posebne interese teh panog. strem'io nrravno po centralizaciji. d. čim se detovanie zbornic boli ome'uie na zastopan ie interesov svojih okolišev. Seveda to ne izklirčme ž!vr>'-necra in samostoinega dn'ovanja kraievnih stanov-ski1' organov. ka'-or tndi ne sode,ovania vseh zbornic v važnih skupnih vprašanjih
Z nožem na Jvr h***
Krari. 3. februarja.
Nedelje radi i'korisf"io okoliški fantie. da obrkavaio trestne goct:Ine. oroti večeru in ?e nozneie na se vrača i o v svo'e vasi več ali mani »bolie razpoloženi«. Fan+.fe pravijo. ie v me'-tu bolite vince. na deseta so ler»sa Kronika ve oovedat'". da ce ob takih nriMkah ko se fanfi° vra^aio domov. čecto sppp-imejo z večiimi ali manjšimi posledicami.
Trlko ?e bi'o tud: snoči V mestnih sr>-sf!lnah so PonoMne pre^ed^i tudi triie fairfe iz T>rii'ovke:	Viktor in Anton
Drarann ede-n kroi^ški, dn^i ^evliaTki pomočnik ter T^ne-r l !<?•■>. V d-tlžbi ie bržčas p-v+pl orppir ki "e ie	""tin r,^. lie^/oi vn ^ nrf"i do reda t>r! O^ovkih ie TTd'r HnV p^z jn ce '^H obph bratoT' ^>;rki so povračili rrece' kr\'i. Viktn* 'p bil ro^^Ho-n v levo i-oko nod ramenom da '<> o^trjria ri>,'» pr^ha tpc°o
in sVot WaTtin r»a ?p d^bil d"a r<-«?na
■"bod'isia. eiera v i«>va pr<ja drii(re<ra v de^.po 1op;»«"o na hrbfii. Pn^lpna fanfa <?ta
c fp^ovo Priš'-» pa «VO? dom v Hrid^^-ko.
Tret5' brat ?e h;fro naprporoi konia fn z vo^orn nrePf1'^! rvbi brata Tf-ant k zdravnik" ki ie rbv^al rane. M^-Hn ip iz^bf yp'iko kr--? k«r mn r-ftf na'hr?,p p-prp^al na rr\V? V^Vo	?i'o.
k' bodo	natančno preiskavo o noč-
nem dogodku.
zgodovinsko-pustolovnega romana
„M O Ž J E"
hi bo razgrnil pred bralci »Jutra« barvito, patetično panoramo'
ameriškega življenja v času državljanske
vojne
prepJeteno z ganljivo ljubavno zgodbo, ki išče sebi enake v svetovnem pripovedništvo.
MOŽJE"
so roman, ki se z napetostjo dejanja, živahnostjo opisov in visokimi ometniškimi kvalitetami enakovredno prisporeja
najboljšim delom J. O. Ciarwooda, Jacka Londona in Janea Greya
v marsikaterem pogledu pa jih celo pušča daleč za seboj. Namenili smo ga bili svojim bralcem za
posebno radostno presenečene
ob kasnejšem času, zato vemo, da bodo
p®lni hvale o njem! Tedaj: Pjzor na jutrišnjo številko!
Uredba o sodiih praznikih
Minister pravde je izdal uredbo, ki določa praznike v smislu novih
sodnih zikonov
Beograd, 3. februara. AA. Pravosodni minister dr. Srškič ie na podlagi § 6 zakona o praznikih z dne 27. septembra 1929. predpisal to-'e uredbo o Draznikih v zmislu sodnega postopka in ostalih zakonskih predp sov razen meničnega zakona in zakona o čeku.
§ 1.
V kolikor zakon o ureditvi redn:h sodišč, zakon o sodnem postopku v civilnih pravdah, zaiton o sodno-kazen->kem postopku, kakor tudi drugi zakoni razen meničnega zakona in zakčna o čeku določajo praznike, se bodo določeni dnevi smatrali za praznike in sicer:
a)	za vse državljane: rojstni dan Nj. Vel. kralja, dan ujedkijenja in vse nedelje;
b)	za pravoslavne ti-Ie pravoslavni arazniki: 1. Bcgo;avljen;e, 2. Sabor sv. Iona. 3. sv. Sava, 4. Sretenje, 5. Bla-govest. 6. Gjurgiev dan. 7. sv. Ciril in Metod. 8. sv. Pefer in Pavel, 9. sv. ITI— ia 10. Preobtaženie. 11. Velika gosooj-na.- 12. Mala Gospojna. 13. Krstov dan, 14. Mitrov dan, 15. Arhangeljev dan. 16. Vavedenje Bogorodice. 17. sv. Ni-kola. 18. Badnii dan. 19. prvi in drugi dan Božiča. 20. Veliki petek. 21. drugi dan Uskrsa. 22. Spasov dan. 23. drugi 4an duhov.
c)	za rimske katolike velnajo ti-le orazn ki: 1. Novo leto. 2. sv. Trije kralji. 3. Svečemca. 4. sv Jožef. 5. Ma-
rijino oznanjenje. 6. sv. Ciril in Metod. 7. sv. Peter in Pavel, 8. Veliki Šmaren, 9. Vsi Sveti, 10. Brezmadežno spočetje, 11. prvi in drugi dan Božiča. 12. drugi dan velike noči. 13. Sv. Rešnje telo 14. drugi dan bnšosti. 15 Telovo.
d)	za vernike grško-katoliške veroizpovedi 22 praznikov;
e)	za vernike evangeljske cerkve: ti-le prazniki: 1. Novo leto, 2. veliki petek. 3. drugi dan velike noči. 4. sv. Rešnje telo, 5. drugi dan binkoštnih praznikov, 6. prairzik reformacije 31. oktobra. 7. badnji dan, 8. drugi dan božiča.
f)	za državljane islamske vere islamski verski prazniki;
g)	za državljane židovske vere vsako soboto in 14 praznikov.
§ 2.
Na gori navedene verske praznike morajo biti državni uslužbenci v službi kakor ob delavnikih, ako ti prazniki niso njihovi verski prazniki v smislu § 3. zakona o praznikih. Za redna sodišča in za ostala oblastva, ki so podrejena ministrstvu pravde, veljajo predpisi zakona o praznikih.
§ a
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v Službenih novinah S tem dnem prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi.
želje in predlogi železne industrije
Glav.ia skupščina zveze — Omogičen vstop tudi manjšim podjetjem — Zahteva po večjem upošt vanju pri državnih dobavah
Beograd. 3. februarja p. Danes dopoldne «e je vrš la v dvorani »Tn-b^Viskega doma* TI piavna skupina Zveze jugoslovenske železne industrje Na skupščini ie b:la izvršena sprememba prav'1 tako da je v ipHoče omogočen pr;s*op tudi manjšim pod-'etjem Vpisn!na ie bila temi« Primerno diferencirana. Po sprejemu snor^čil je b'l iz-"olien nov odbor s rre-"senikom Ljubo Go-^'evacom. indusVicem iz Peogr-'da V ol-'•oru so med drugim' direktor Strojnih t> vara v Ljubliani g. Stanko š:rea in prok»-rist Splošne stavbne družbe v Mariboru g Uudevit Rottner.
Na zborovanju Je bila soglasno ugotovljena potreba po razširjen iu in ojačenju zve-r.e, ki je že v prvem letu svoiega obstoja Vvsegla zadovol;ive usoeve davna naloga zveze v bodoče bo sistematična propaganda interesov dom"*« kovinske industrije v širil iavnosti. V ta namen bo ;z'tana posebna brošura, v kateri bo obi;rno opisano delovanje zveze objavljen pregled železne in kovinska industrije v Jugoslaviji, opis njenih izdelkov in primerava cen domačih in inozemskih izdolkov. Zveza una. da ji bo na ta način uspelo pobiti popolnoma neupravičeno nezaupanje široke javnosti, ki še vedno misli, da so domači izdelki slabše 1-al-ovestf kakor inozemski.
Po obli t nf debati o položaju domače kovinske industrije ie "kifščina z zadovoljstvom ugotovila, da kažejo fr-^spodarska ministrstva, zlasti pa ministrstvo trgovine, mnogo večje razumevanie za notrebe in interese domače industrije Končno je bila sprejeta resolucija ki pravi med drugim: »Smatraioč domačo železno in kovinsko industrijo za sestavni del narodne obrambne <?tle in gosnodarsVe moči države, ie Savez jugoslovenske železne Industrije na svoii drugi glavni skupščini dne 3 fabrnara 19°0 po izerpn1 debati o težkem p^l-žaju. v katerem se nahaia brez svoio krvde 'a najvažnejša 'ndustriiska panoga, sklenil:
1) Saves pozdravita iziavo gosp. m;n;stra trgovine o delu na zakonu za pospeševanje in zaščito domače industrije ter naproša vlado, naj ta zakon čim prej uveljavi.
2.) Kraljevska vlada, zlasti pa finanč. minister in minister trgovine, ee naprošajo.
da pospešijo izdajo zakona o carinski tarifi v du'-u zaščite domače industrije, da bi nas carinsko premirje ne zateklo nepripravljene
3.) Državne in samoupravne ustanove zelo često nabavljajo na račun reparacij baš one potrebščine, ki jih izdeluje domača železna industrija, a istočasno naročajo proti Plačilu tudi tak materijal. ki se v naši državi res ne izdeluje. Zato naproša Savez železne industrije vlado naj izvrši revizijo pravilnika o nabavkah na račun državnih reparacij tako. da bodo državne in samoupravne ustanove lahko nabavljale na račun reparacij samo oni materijal. ki se ne izdeluje v naši državi.
4) Skupščina ugotavlja, da često grade državne in samoupravne ustanove docela nerentabilna industrijska podjetja oa škodo domače industrije, privatne; itficfjative, ki
nosi vsa iavna bremena in dajatve ter naproša vlado, da v bodoče to na vsak način prepreči.«
Asta Nielsen v Zagrebu
Sušak. 3. februarja n. Gospa Asta. Niel-sen. ki ie dopotovala semkaj v spremstvu svojega soproga Gregorja Hmare. prvaka moskovskega hudožestvenega teatra, ostane tu vse dni gostovanja nrkih igralcev. Nato odpotuje z igralci vred na nadalinjo turnejo v Split in Dubrovnik. Gospa Niel-sen fe izjavila, da se je odločila zgradiM si na naSem Jadranu vilo za zasebno letovišče ker io ie lepota Jadrana naravnost očarala. Prav vesela ie. da je prišla zopet na naše Primorje. ki ga je videla doslei samo enkrat
VeKk v'ow v Osiwlm
Osfek. 3. februarja n. Preteklo noč je bil izvršen velik vlom v draguliarno Fili-"a Kaca v Dolniem gradu Vlomilci so trre-drli strop ter se snustiH po vrvi v loka!, kjer so bile spravliene razne dragocenosti. Odnesli so 7 zlatih m 30 srebrnih ur ter mnogo drugih dragocenih predmetov v skupni vrednosti nad 300.000 Din.
Turnir v San Remu
Aljehin že sigurni zmagovalec.
Turnir v Sari Remu se pomika h kraju. Odločitev za prvo nagrado je že pad a.
Svetovni prvak dr. Aliehin si ie pridobil že zadosten dIus in ga nihče ne more več dohiteti. Tem boli ogorčena pa ie- borba za ostale štiri nagrade Za drugo in tretje mesto sta najresnejša kandidata Rubinstein hi Niemcovič Več šans za drugo nagrado ima brez dvoma Niemcovič. ki ima še igrati s Kmochom in dr Vidmarjem dočim sta Rubnsteinova nasprotnika dr. Aljehin in dr Tartakower. Izredno oster boj bo za preostali nagradi, t j. četrto in peto. Za ti dve mesti je nič manj ko 5 kandidatov: dr. Vidmar Bogoljubov. dr. Tartako\ver, Ahues in Yates. Največ izgleda na četrto mesto ima nemški šampljon Ahues, ki ima igrati še z Araizo in Colleiem. Tudi Bogoljubov nima v Romiju in Kmochu pretežkih protivnikov N" izkliučeno. da si bocta Ahues in Bogoljubov delila 4. in 5. nagrado. Tartakotverju bo Rubinstein največia ovira, vendar ie izid negotov. Dr. Vidmar igra še z Yate*=om in Niemcovičem. Ako se mu na«mehlja boginja sreče, ni izključeno. da zasede - . toda to so sama ugi-bania vederemo.
XIII. kolo ie prineslo ponovno živahne boje in ie samo partija Yates-Niemcovič končala remis. Yates se sploh nahaja v zelo dobri formr in ie v zadnjih "tirih kolih doseeel 3 in pol točke. V petih oartiiah so zmagali favoriti* Kmoch ie zada' Ro-mjiu. dr Vidmar Monticelliiu. dr. Tarta-kower Araizi AHeh;n je premagal Colleia in Maroczv Oraua. Dve partiji sta s svo-iim izidom presenetili. Ahues ie nadvlada! Rogoliubova if ga na ta način dohitel v tabeli S"ielmann «e ie šele na koncu «nom-nil svoieca renomeia in ie Premaga' Pnbin-steina ki bi edhi IaHco doHtel Al'ehina. Snie'maim je prav «impatičen ieralec. je škoda da ie pršef prepozno v formo.
Stanje po 13 k"'u: Aliehin 12: Niemcovič °nb'rstein 9: Vidmar Ahues. RotroHubov, Tartaknwer. Yates 7 in pol: Kmoch 6 in pol: Soieimann Maroc7v 6: CoMe 4 in nol; Mon+ice!1? 4: Araiza. Grau 3 in pol: Romi 2 in nol
V 14 kolu igraio na^dni! pari: Vidmar-Vates Maropzv-M^rti^elli. Spi"'mann-Orau Aliehin-i?ubrnstein Tartakower-foile Ahues- Ararza. Romi-Bogoljubov in Niemcovič-Kmoch.
Najdba mrtvorojenčka v Kamni gorici
Zadnji dan lova. to je bilo 31. prosinca, so sklenili Iamovški in radovljiški lovci užiti v znanem lšsič:em revirju, v Bukovlfu pri Kamni gorici. Vesela družba mladih lovcev ni naj-manje slutila; kako čudno da bo ta lov končal.
Gonjači s psi so odšli k Savi, kjer se .avadno lisice »potikajo, lovci pa na čakališča pod pečine tako zvanih Bohinčevdh peči«, kjer imajo lisice v prepadih prijetna, ljudem skoraj nedostopna skrivališča.
Ko je lezel Tonček Legat skozi prepad, pod znano lepo razgledno točko nazvano »Mil' pogled«, je zapazil na kraju, kamor kifj redko stopi človeška noga, zavoj cunj. Iz radovednosti pa je * odvrl tn ostrmel. Med cunjami je bilo zavito mrtvo trupelce novorojnčka. Ves prestrašen je poklical svoje lovke prijatelje, ki so po tej neprijetni natdbi zgubili veselja do nadaljnjega lovljenja. Odšli so proti Radovljici kjer so dogodivščino povedali orožnikom.
Na lice mesta je odšla komisija in ugotovila, da je trupelce bilo vrženo čez kakih 25 m visoke pečine in obtičalo v breznu, kjer ga je našel Legat. Videti je bilo. da je ležalo tukaj že več dni.
Po cunjah, v katere je bil novorojenček zavit, so sklepali, da je bila mati, ki je otroka, če že ne direktno umorila, gotovo pa pripomogla k termi, da živo rojeno dete ni ostalo pri življenju, iz Kamne gorice.
Komaj se je novca raznesia. že so si šepetala kamnogoriška dekleta in sumničila posestnikov© hčerko Varijo. Marsikatera prijateljica je namreč vedela. da .ie nesrečno dekle bk> zanosilo in da je to 'z sfahi pred sveto-hlinkimi. zlobnimi ljudmi, ki smatiajo vloge nezakonske matere kot manjvredne. prikrivalo
Ko so orožn deide vprašali, če je ona bila ta nesrečnica :e dekle pričeio plakati ia priznak) strašen zločin.
Dekle trdi. in bo tudi najbrže res. da je bilo dete rojeno živo, je pa umrlo že par ur po rojstvu in to zaradi ie-pravflnega ravnanja. Iz strahu pred ljudmi dekle ni upalo poklicati babice. To potrjuje tudi dejstvo, da na trupel-cu ni bilo opaziti znakov, ki bi kazali, da je hii novorojenček ubit ali zadavljen.
Nesreana mati je trupelce dva dni imela skrito doma v hiši. nakar se je šele odločila, da ga skrije v bl žn em gozdu. Tretji večer, ko se je zmrač io, ga je odnesla na Bohinjčeve neč; in vrgla v prepad, v katerega dno le redko kdo drugi zaide, kakor lovci, stikajoči za lisicami.
Kakor v mnogih drugih primerih vidimo tudi tooot. kaj stori strah pred neooravičeno sodbo nerazsodnega ljudstva.
Hmelfski trg
Zatec, 3. febr. h. Tendenca mirna, cene čvrste, 750 do 850 KS.
Maši krnil in Ifudje
Jubilej orglarja
Karla Bervar ja
Celje. * .-chriurju. le dni obhaja v Ceju 501etni jubilej svojega poklica g. Karol Bervar, vodja orglarske šo'e in pevovodj* v mestni cerkvi v Celiu.	je bi! jubilant leta 1N>4 v Motniku nad Kamnikom. Kot 161eten deček ie zapustil .eta ISo ■ s.ui rodni kraj in se podal v svet. hrepeneč po izobrazbi in znanju. Ostal je nekaj časa v Nazarju ob Savinji. oJ'cd :>a e odšel v cerkveno -glasbene š.:lu v Ljubljano. ki jo ie obiskoval v letih lsS5- pod vodstvom skladatelja ^ Foer<tcrja. Prvo s« jje namešče-r.je ie našel po končani šoli v Gornjem gradu. Takr-itni g-.rnjegrajski d "kan D-i\-nik ie spoznal v mladem Bervarju velik talent in toplo ljubezen do glasbe in ga je nepre>.an- vzpodbudi k nadaljnjemu mu zikalnemu Študra. Tej vzpodbud1 s edei: J< vstopil g. B;fvar v Kuiiservatorij v Re-gensburgn na B:nartl.em in absulviral z odličnim uspehom. Pozneje je obiskoval tudi, razne glasbene tečaje na Dunaju in v Gradcu.
V Celiu je našel nameščenje kot mestni orgaius eta r°5. S tem se i? pričelo njegovo delovanje na rolju prosvetne in cerkvene glasbe. Poučeval je petje na takrat ustanovljeni štirirazredni nižji slovenski gimnaziji. Bil je tudi pevovodja slovenskega »Celjskega pevskega društva-, čigar član je še danes. Leta 189». je i snoval v Celju cerkveno - glasbeno šolo. Iz te njegove ustanove je izšlo doslej že nad 450 glasbenikov, izmed katerih zast pajo mrogi odlična mesta kot sklada-elji zborov- dje. pedagogi, dva sta pa rperna pev.a. Kot zaveden narodnjak je tudi iz cerkve hitro izrinil nemško petje Pr neki državni slavnosti ie cel državno himno v slovenskem jeziku, zaradi česar ga ie poklical na rd-govor takratni okrajni glavar grči At'ems. Jubilani le a-.itid&rjei svojo slovenske duš) ob v-aki. še tako nevarni rri"kr zlasti pa v težkih narodnostnih Nvbah za slovensko občino celjss; okolice.
Ta »\vind' chcr Crgn:st» kaker so ga imenovali =ia*p,.otn.k je bil i?ta 1917. iz-kot pevovr.d.a iz takczva'e »nemške« cerkve in to z dovi.iienierr takrafnih me-roiainib cerkvenih faktorjev. Izpod njegovega pioaovitega peresa ie izšlo ir c živelo mnogo skiadb tx svetne, predvsem pa cerkvene vseb ne Kot prva njegova skiad-ba je izšlo leta 1867. x-es*t narodnih pesmi l>"d naslovom »Savinjski odmevi«. Gospod Bervar ie soustanovitelj »Podpornega društva organistov«. Kot odbornik in dolgoletni predsednik tega društva ie bil vedno odločen borec za pravice in boljše življen-ske pogoje svojih tovarišev, zlasti onih na deželi.
Skromen in tih. toda priden in vesten, vrši čil in zdrav še danes svo.io službo in vzgaia leto za letom nov pomladek svoiega stanu. Zaslužnemu jubilantu kb^emo tudi mi: Še mnogo vedrih in uspešnih let!
Še en spomin na dekana Pavlovčiča
Pogosto sem se spomnil na tega poštenega suhorskega župnika: pozabil sem njegovo ime. a nejgov nastop mi je ostal živo pred očmi. Bilo je to v začetku svetovne vojne leta 1914. pred novomeškim sodiščem. Spominjam se. kako me ie nekoč pozval k sebi preiskovalni sodnik dr. Zwitter in mi rekel:
»Torej, zdaj smo zaslišali vse župnike, ki so sedeli takrat z vami pri isti mizi. Izpovedali so vsi precei ugodno. Najbolj suhorski župnik Pavlovčič. Ta naravnost energično odklanja vsako možnost, da bi se bilo Pri mizi kai takega govorile Izjavil je tudi. da dobro pozna Trškana, ker je bil pri njem kaplan. Pravi, da se ie večkrat zgodilo, če ie Trškan preveč pil. da ie dobil iluzije in fiksne ideje. S tem terei popolnoma umčJe glavno oričo proti v?m.«
Župnik T' 'kan ie namreč tTdil da sem ob otvoritvi belokranjska železnice na banketu Dri Lackneriu rekel, da ie cesar star in da bo kmalu umrl. kar pa mene ne briga. ker sem Srb. Zaradi te 1enunci.iaci.ie sem bil aretiran in sem prišel pred novomeško sodišče. Kdor ve. kako malo je bilo takrat treba za obsodbo, bo razumel vso zlobnost denuncijanta in onih. ki so ga pri tem podpirali. Zadeva 'e bila tem boli kočljiva. ker sem bil urednik »Dneva« in zaznamovan kot fanatičen srbofil. Obtožnica se ie glasila na 'azžalienje veličanstva in veleizdajo. In tu ie prišel suhorski župnik in prekrižal nač--'e in nakane lažnikcv in denunciiantov. Trškan ie vztraia". pri svoji izjavi vkljub temu. da ga ie opozoril dr. Zvvitter na besede suhorskega župnika. Končno .ie prišel dan obravnave.
Še sedaj ga vidim, kako ie stopil pred sodišče, srednje postave, zdravih lic v škornjih do kolen, pristni slika kmečkega župnika. Prisegel ie in z jasnim glasom ;z-povedal. da se spommh na ves razecvor pri mizi. da ie sedel blizu mene in da ie izključeno, da bi bila padla kaka taka beseda. Pač aa »la »'ara pozna Trškana. ki dobiva fiksne ideie. če preveč pije. Zatr si ie najbrže >n vst to izmislil, ko ie slišal, da sedi pri nuti urednik »Dneva«.
Tako ie pošteno pričanje suhorskega župnika oinrgv;:'o oprostilno razsodbo. Sedaj. ko sem čital niegove posmrrnicr v »Jutru«, razumem zakaj se 't tako odločno zavzel za zmago pravice. V tistih časih se ie pokazalo, kdo ie naš čirvek. Takrat. ko ie vse trepetalo in so Trškani opravljali svoje izdajalsko delo, ie ta dobri suhorski župnik nastopil oroti svoiemu sta-ricvi.kemu tovarišu in rešil žrv denunci-jantstva.. Nisem imel prilike, da bi ga bil «e kdai srečai v živlienju in se mu zahvalil.' Mislim da ravno spomin na ta njegov odločni nastop v polni meri palriuj-" vse. kar o njem govori njegova posnutnica
Dr. I. L.
Po desetletni M« v službi
človekoUubia
Maribor 3. februarja.
V petek 31 januarja zvečer se je v mali dvorani Narodnega doma vršil lepo obiskan občni zbor mariborskega Slovenskega ženskega društva, ki je obenem posvečen tihi nroslavi prehoda v drugi deeenli društvenega plodonosnega dela Predsednica ga. Maistrova je uvodoma v markantoib potezah pokazala na delo in uspehe društva v prvem desetletiu. pa tudi na one strani, ki so potrebne izpopolnitve P-»udarila ie. da je društvo po po^etkih v polet!u 1919. ko te bila niegova prva skrb posvetna našim raniencem na koroški fronti, prešlo na svoj pravi in davni rili: skrb za naša mladino, za nje zdravstveni napreden in razvoj. Svojo desetletnico ,ie društvo najlepše proslavilo lani ko je"ustanovilo s svojo inici-
Georse 0'Brien
Znani junak iz velef imov „Titanic" in „Ob zori" kot angleški oficir in špijon v filmu senzacij in ljubezni!
Pravi rai
(Etappe 1018). - Talno delovanje špijonaže med svetovno voino!
Kot partnerica lepa Lois Moran
Elitni kino Matica
Telefon 2124
KULTURNI PREGLED
Razgovor s skladateljem Šafranekom - Kavičem
V soboto po premijeri opere »Hasana-ginica«, ki je imela za domače delo nenavaden uspeh, je naš urednik poiskal za kulisami skladatelja gosp. Luja Šafraneka - Ka-
viča
—	Kako ste zadovoljni z ljubljansko pre-mijero? je vprašal, dasi se je gosp Šafra-neku, ki mu je hvaležna občinstvo prirejalo burne ovacije, čitalo zadovoljstvo že na obrazu.
_ Kako da ne bi bil zadovoljen? — je odvrnil smeje. — Bil sem, kaj pa, naprej preverjen, da bo vse tako kot treba: dirigent, režiser, solisti — vse je bilo prvovrstno. Toda verjemite mi, da sem vzlic vsemu pričakovanju najboljšega še vedno presenečen nad tem. kar so tu ustvarili. Uprizoritev je bila narejena pošteno, z največjo vestnostjo in _ kar se čuti i v podrobnostih i v celoti _ z intimno ljubeznijo. Skratka: sijajen večer!
—	Vse kaže, da je igra sama prijela tudi igralce!
_ O tem ne dvomim, zakaj Ogrizovičeva »Hasanaginica« je eno najlepših dramatskih del kar iih imamo. Po njem narejeni libreto ima celo nekatere oderske prednosti pred dramo	.
—	Delo e takim libretom Vam je bilo olajšano?	..
—	Vsekako. Delal sem z ljubeznijo, veste ... iz srca. Kar je s srcem narejeno, to
se srca prime. Toliko predstav sem že videl in še vedno mi prihajajo solze v oči...
—	Kakor ste videli, se je tudi naše občinstvo razgrelo. Kaj sodite o njem?
Gosp. Šafraneku so zableščale oči in obraz se mu je raztegnil v zadovoljen smehljaj:
—	Kaj naj sodim po teh dokazih njegovega navdušenja in laskave pozornosti? Pravili so mi, da je ljubljanska publika bolj vzdržna, celo hladnejša od zagrebške. Nemara. Toda če i i kdo pride do srca, tedaj je še potratnejša s hvalo in navdušenjem. Silno me veseli, da se je ustvaril kontakt med njo in mojim delom. To je uspeti nacijonalne muzike.
—	Kaj še pripravljate?
—	Sedaj pripravljam velik balet. Kmalu bo dovršen...
Gosp- Šafranek - Kavič se je že naslednje jutro vrnil v Zagreb.
»Pogumni Tonček«. V nedeljo so igrali v ljubljanski drami izvirno otroško igro znanega radovljiškega kulturnega delavca, režiserja in igralca gosp Jakoba šoicarja »Pogumni Tonček«, ki jo je mnogoštevilno občinstvo, malo in veliko, sprejelo zelo simpatično. V važnejših ulogah so ugajali zlasti gdč. Vida Juvanova (Tonček), ga. Neffa-tova, gdč Rakarjeva. gosp. Jan itd. O delu in izvajanju priobčimo obširnejše naročilo po reprizi
jativo in s svojimi zbranimi sredstvi feri-jalno mladinsko kolonijo na Pohorju, ki je že lani pokazala lepe uspehe
Tajnica ga. dr. Lipoldova je podala v velikih potezah sliko desetletnega društvenega dela. Ustanovljeno iz globoko občutene potrebe mariborskega ženstva, da sodeluje vsaj v malem na naši velik: državni zgradbi, dne 26. maja 1919. je bila prva njegova akcija zbirka za ranjene na Koroškem. Oktobra istega leta je dalo društvo iniciiativo za slovesno proslavo prve obletnice osvobo-jenja in uedinjenja po vsej Sloveniji in v zvezi s tem za zbirko »Par svobode« v prid primorskemu in koroškemu dijaštvu, ki je dala na štajerskem 93 000 Din. .leseni 1919. ie društvo sodelovalo pri ustanovitvi Narodnega ženskega saveza za celo državo v Beogradu. V prvih letih je društvo _ Ljudske univerze takrat še ni bilo — prirejalo redna predavanja, tekom dveh let 26 predavanj in 2 tedenska poučna tečaja o vzgoji dece. Od takrat naprej do danes je priredilo še 10 nadaljnjih predavanj samostojno. Drušlvc je priredilo dalje v okviru svojega »odseka za pospeševanje domače obrti« pod vodstvom neumorne odsekove predsednice ge. Avšičeve 17 tečajev za šivanje in ročna dela več tečajev za služkinje, tri čipkarske tečaje za kmetska dekleta v Ormožu, s čimer je bil položen temelj čipkarski domači obrti, ki je prinesel v našem okrožju blizu nol milijona Din dohodkov. Pri vseb ročnih delih se uporablja izključno naša domača narodna omamentika. zlasti peška vezenina. S praktično uporabo slovenskih motivov je izpolnilo društvo znatno vrzel na trgu jugoslovenslrih narodnih vezenin. Tudi je dalo inicijativo za zbi-ranie narodnih starin in 1. 1922. je razstavilo v okviru obrtne razstave v Mariboru kočo v pristno slovenskem kmečkem slogu, opremljeno s pristnim kmečkim pohištvom in z zbirko noš in vezenin iz najbližje mariborske okolice. Dalo je tudi Iniciiativo za zbiranje takih predmetov za mariborski muzej ter je samo nabralo večjo zbirko peč iz mariborskega okraja.
Glavno svoie delo pa je društvo osredotočilo na humanitarnem polju: v skrbi za mladino. Poleg podpiranja dijaštva in organizacij ler ustanov za podpiranje mladine. državne zaščite dece in dnevnih zavetišč s prirejanjem znakovnih dnevov. šivanjem obleke itd. je društvo prvo v Mariboru pričelo s počitniškim? kolonijami. Leta 1924. in 1925 ie revni bolezni deci oskrbelo po- 10 brezplačnih mest v ameriškem Dečiem domu v Selcih, 1. 1926.. 1927. in 1928. je pa imelo svoje lastne feriialne^ kolonije za deklice, prvi dve v mestu Krku, zadnjo v Makarski, in je poslalo na morje 149 otrok.	' '
Ob priliki kraljeve poroke 1. 1922. je društvo dalo inicijativo za zbiranje fonda za ustanovitev otroške bolnice v Mariboru. Ker je društvo, ki se je v to svr'"o ustanovilo, kmalu shiralo, je žensko društvo vzelo akcijo samo v reke in do maja 1929 zbralo lepa vsoto 263 000 Din, deloma z zbiranjem prispevkov, deloma z raznimi prireditvami.
Ker je društvo prišlo do prepričanja, da za otroško bolnico nabrana vsota za zgradbo bolnice še ne bi zadostovala ia ker je ureditev bolnic v prvi,, vrsti nalaga države in samoupravnih oblasti, ker eo nadalje s počitniškimi kolonijami na moriu bile vedno težave in ker je po mnenju večine zdravnikov naš pohorski zrak za slabotno in bo-lehna deco neprimerno boljši, se je odbor lani odločil za ustanovitev ferijalne mladinske kolonije na Pohorju. V to svrho je doseglo reorganizacijo Društva z" otroško bolnico v Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine in skupno z njim Je za nabrani znesek kupilo v Sv. Martinu na Pohorju 23 ha mereče zelo lepo ležeče pasestvo. Izvršile so se takoj najpotrebnejše adaptacije za počitniško kolonijo. Žensko društvo je zagotovilo za vzdrževanje kolantje še_ svojo nadaljnjo nomoč. Njegove članice so izdelale že nad 300 kosov posteljnega perila in zbirale predmete za izpopolnitev inventarja. Tako ie mogla društvo lani baš ob desetletnici ustanovitve 's ponosom zreti na svoj uspeh: počitniška kolonija na Pohorju se je otvorila in pokazala že prvo leta najlepše usre^e. S pomočjo oblasti in mestne občine mariborske se bo kolonija stalno izpopolnjevala in postala tekom časa prvovrstno počitniško otroške zdravilišče v našem pohorskem planinskem zraku za stotine in tisoče slabotne in bolehne naše mladine.
Predsednica odseka za posoešfvanie da-mare obrti ga. Avšičeva ie podala še podrobno poročilo o delovanju odseka. Zanimivo je, da se je društvo lani udeležilo s svajimi izdelki tudi velike mednarodne razstave v Barceloni v okviru razstavnega oddelka Jugoslavije.
Društvo ima tudi svoj prosvetno - kulturni odsek, imenom koiega je poročala njegova predsednica ga. Ko/nhova. Ista je padala tudi blagajniško poročilo.
Pri volitvah odbora je bil izvoljen soglasno ves dosedanji odbor z gospi Maistrovo kot predsednico. Namesto 3 odbornic, ki so odstopile, odnosno se adselile. so bile izvoljene gospe Putnikovičeva, Rapočeva in Rozmanova.
Po kratki razpravi o programu dela .za tekoče leto. v katerem bo priredila društvo poleg mnogih drugih prireditev veliko tombolo v prid koloniji na Pohorju dne 3. aprila. je bil občni zbor zaključen.
Ni dvoma, da mariborsko Slovensko žensko društvo pomeni močno postojanko v našem narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju, zlasti pa je močan faktor v stremljenjih za obrambo naše mladine pred zlimi vplivi v moralnem in zdravstvenem pogledu. Želimo, da bi široka javnost pričela bolje ceniti to veliko samaritansko delo, za katero je v prvi vrsti poklicano naše
Živite brez kofeina!
Vi imate večji, ne manjši užitek, varujete pa Vaše zdravje, če pijete redno kavo Hag in se oddaljujete od posledic kofeina. Kava Hag je od poznavalcev srečno izbrana mešanica fine kave, oproščena kofeina in nato pražena. Zato je kava Hag tako dobra in tako zdrava.
KAVA HAG
kava hsss vahuje
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Razgreti pari uporabljajo na plesa okusne ANACOT-PASTILE dr-a VVandera, da se obvarujejo prehlada, nahoda in influence.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile!
ženstvo, želimo zlasti, da bi se stotine in stotine mariborskega žer.6tva ki danes stoje pasivno ob 6trani. priključile temu velikemu delu. pristopile kot članice in aktivno sodelovale na-vseh poljih gori opisanega . udejstvovanja društva.
Mariborski gimnazijci v stikih s Čehi
Odmev mariborske demonstracije pred 50. leti na češki gimnaziji.
Maribor. 3. februarja.
Čut slovanske vzajemnosti je bil pri naši dijaški mladini vedno močan. Zal pa se je ta slovanska vzajemnost praktično mnogo bolj udejstvovala med našo diiaško mladino pred voino. kakor pa sedaj, ko smo v svobodni državi in ko se mladini zaradi tega ni treba bati preganianja kakor nekdaj pod sovražno avstrijsko birokracijo. Svoiečasno so se dijaki po naših gimnazi-iah marliivo učili slovanskih jezikov, čitali v izvirniku češke, poljske in ruske knjige, navezovali pa so tudi pismene stike z di-iaki drugih slovanskih narodov, ki so rodili nailepše usnehe. Kako pa ie danes, v 11. letu svobodne države? Ali imajo nasi diiaki. ki uživaio v tem pogledu pooolno prostost in imaio celo zakonito priznane diiaške organizacije, sploh kake zveze s
Slovani?	..... ... .
Kako vse leoše in bobse Je bilo celo pred 50 leti. pooisuie češki pisateli Anton Tomiček v svniih sporrfnih iz Nemškega Broda na Češkoslovaškem ki iih obiavlja v dnevniku »Lidove Novinv«. V š*ev. 49 z dne 28. januarja t. 1. pooisuie Tomi"ek razmere na eimnariij v Netr/kem Brodu v letih 1878 in 1884 ter se pri tem spominja tudi stroge preiskave na tei gimnaziii. katero ie povzročila korespondenca mariborskega sedmošolca »Liubše«. ki so io našli pri diiakih e'mnaziie v Nemškem Brodu Anton Tomif^k pripoveduje v teh spominih. da so našli v Mariboru Pri neki demonstracij. ko ie Policija aretirala sedmošolca Ljubšo, v njegovem kovče^u mnogo dooisov od dijakov vseli slovanskih narodov med tom naiveč od diiakov iz Prage, ličina in Nemškega Rrpda. Na nuna.iu so ta Pisma natanko ore<"-itali. sumHiva mesta oodčrtali in podali v Praco z naredbo stroge -oreiskave. Nait»evarne'šf se ie b^ie pokazal v teh dopisih sred^šolcev Nemški Rrod. kamor je prišel zaradi tega sam deželni inšpektor, da odredi prebavo. Takoj no prvi uri so dvakrat zazvoni vsi učenci so moral' nazai v svoie razrede in n;hče se ni smel ganiti. Potem so nokUcali v konferenčno sobo orofesoria Karla Holika h kateremu so zahaiali diiaki na stanovanje in dobiva'i ori niem kni^e posebno kon-fiscirane č«"ke kn;ige in brošure ter druge slovarske kniige. Pri tem prof»snriu so se hidi riiirali dopisj k? «o iib d?;^ki izmenjavali z drugim slovanskmi di'aki. V^e te Vniicre in korespondenca so bile shraniene ori nrof. bfo'ikii v shrambi za k^omrir v neki iami. Dijaki sn takoi po končani šoli stekb' k orofesoriu Ho'iku in odnesli iz tiste iame korespondenco in »nevarne kniige« in zonet napolnili s patriiotjčno avstrijsko literaturo. Maslednii dan so res s policijo Preiskali tisto iamo in ugotovili pravi avštriiski patriotzem prof. blolika in dijakov. ki so hodili k niemu. Po zaslusri pre-■skave ravnatelia Ledvinke in inšpektorja Vorine se ie končala nreiskava tako da ie bil samo en diiak Šubert izkliučen. ostali, pri katerih so našli pisma mariborskega sedmošolca Ljubše, pa so dobili samo »kar-cerie«.
Rilo bi zanimivo, če bi kak poznavalec takratnih razmer slovenskega diiaštva v Marboru osvetli' o^ad.ie delovania dijaka »Liubše« na mariborski gimnaziji pred 50. leti. tudi tisto demonstracijo ki je bila povod aretaciji Ljubše. Naši diiaki oa nai bi malo revidirali svoie zanimanie za Slovan-stvo. da nas ne bodo zasenčil predniki pred 50. leti. kot so bili sedmošolec Ljubša in drugi. Danes, ko imamo Po javnih knjižnicah toliko slovanske literature, skoro nob°n diiak ne povoraruie po njej, vsaj v Mariboru ne. — Dr. Avg. Reisman.
„Be)a kanica"
Liuhliana. 3. februarja.
Tatinska sodrga ie letos skrajno predrzna. Povsod, po raznih lokalih, zunaj po cestah in pa v podstrešjih ter v Mestnem logu v šuoah se zbira.io razni kriminalni tipi, ki se pre/ivliaio po večini le od kraje in malih goliuti.i. Prevladujejo seveda morki ki imaio po navadi v posameznih ženskah kai spretne pomagačice. 7enske imaio v prvi vrsti nalog oorezovanja raznih prilik, ki jih hitro obiasnijo moški družbi, ki stvar potem iznelie.
V Ljubljani je že dolgo časa na delu neko mlado dekle za katero se policija izredno zanima, pa ii ne prde na sled. Baie je to dekletce, staro kvečiem šele 18 let, opravljeno v zelenkast plašč, z belo kapico na glavi. O njej ie znano, da se druži še z dvema pomagačema. ki iu informira, kie in kod bi se sp'ačalo noseči vmes. »Bela kapica«, kakor jo nazivljejo. teka sem pa tja ves Ijub-i dan. skače po stopnicah raznih hiš. se utihotaplja v stanovanja pod raznimi pretvezami in opazuje, opazuje. Kjer se poiavi »bela kapica« se navadno že naslednji dan pripeti kaj izrednega. Navadno prihiti soseda k sosedi in ii med jokom, zvijajoč roke. potoži: »Okradeni smo!«
»Kako to?« strme drugi, ki jih še ni zadela ta usoda.
Gospodinje se razgovore in slednjič pride na dan. da se je pojavil v stanovanju
morda pred uro ali dvema mlad berač. Moledoval je in moledoval, dokler ni dobil na roko dinarja, slednjič pa. ko se ie zasukal za odhod, so opazili čez čas, da v predsobi ni nekai v redu. Tv zmanjka suknja. drugod kak drug kos obleke, včasih tudi kaka dragocenost in če je listnica ali kai podobnega na preveč vidnem mestu, tudi denar.
»Beli kapici« je šlo sinoči že skoro za nohte. Popoldne se je pojavila v šentjakobskem predmestiu in sta jo kumpana čakala kar pred hišo. Menili so pač: »Ker je danes nedelja po prvem, bo vse v gostiliiih. Mi, mi pa bomo medtem brskali po stanovanjih.«
Morda se jim je načrt v par primerih celo obnesel. Okrog 17. se ie prikradlo dekle tudi v eno izmed tamošnjih stanovanj. kjer pa ie doma naletela na energično služkinjo. Segla je po dveh prstanih, ki .iu je ugledala na polici v predsobi in hotela smukniti spet na hodnik. Baš v tem hipu pa se je pojavila služkinja Reza in zagrmela nad njo. »Bela kapica« se je njenega glasu tako prestrašila, da je prehitro zaprla vrata za seboj in se ji je plar.č zapletel med vrata. Ker pa se je hotela le odtrgati od vrat, si je odtrgala pri plašču košček blaga, ki je ostal v rokah energične Reze. »Bela kapica« ie sicer pobegnila, vendar pa se bo dalo seda.i spraviti drzno izsledoval-ko tatinskih prilik končno vendarle za zamrežena okna.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčiea izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovc- vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zopet požar v Tremerjah
Laško. 3. februarja
V noči od sobote na nedeljo ie izbruhnil požar ob pol 2. zjutraj v kozolcu Florjana Cehovina. Kozolec, ki je bil dograjen šele pred dvema letoma, je pogorel do tal, posrečilo pa se ie rešiti vozove in orodje, to pa le, ker so ljudje celo noč na straži v strahu pred novimi požigi. Kakor smo poročali, ie dne 28. januarja pogorel kozolec g. Cenclja. V četrtek 30. januarja^zvečer so naenkrat opazili v hlevu g. Cehovina ogenj, ki bi upepelil vse, ako bi pravočasno ne prispeli gasilci — domačini. Prebivalstvo ie silno prestrašeno. Ugleden posestnik iz Tremarij je pravil, da se bodo vse njegove ženske preselile za nekai tednov proč. ker ne morejo več vzdržati večnega strahu pred novimi požari.
Vse ugiblje. ali gre le za plromanijo, bolnega človeka, ki išče in naide veselje v plamenih, ali pa za maščevalnost, zlobo neznanih ljudi. Orožništvo je pridno na delu, vsa okolica pa čaka in želi, da bi prišli kmalu na sled zločinski roki, ki zna enkrat poseči tudi izven Tremarij. te lepe vasice tik ob meji nekdanjih oblasti — ljubljanske in mariborske.
Pa kakor nobena resna stvar ni brez veselega ali šaljivega obeležja, pa še ta ni. Tremarje so nekako na sredi med Celjem in Laškim. Malo bližje so Celjani, pa nam uidejo, da so prvi na pogorišču, mi se pa jezimo, čeprav tudi nič ne zamudimo in še pravima, da jim bomo cesto zašrangali in odprli šele. ko bomo začeli gasiti. No, pri zadnjem požaru nas je pa vse fratalo: bili smo na gasilskem balu v Hrastniku, v Tre-marjali pa je gorelo. Pa sedai naj le še kaj pride, bo že drugače. Zdravo!
Sa dom9
izprehod,
za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nud/
v največji izberi tvrdka
L MAČEK, LpMjana
Aleksandrova cesta 12
Ocarinjen|e
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Repertoarji
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Tarek, 4.: Netopir. A.
Sreda. 5. ob 17.: Sejem v Sevilji, Priredi,
tev Slovenskega ženskega društva. Četrtek, 6.: Netopir. C.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 5. februarja ob 20. Lepa ^ ščina. Gostovanje Marbo-^a'
Darujte Jugoslov. Matico
«
Domače vesti
*	Dar kraljice Marije novosadskemu Ženskemu glasbenemu društvu. Na svečani akademiji Ženskega glasbenega društva v Novem Sadu te dni je bila kot dar Nj. Veličanstva kraljice Marije izročena udruženju
a ta lira, ki mu je bila lani prisojena oh priliki tekme Jugoslovenske pevske zveze. Dar kraljice Marije je izročil kraljev delegat general dr. Mile Dimitrijevič. Akademije se je udeležila cela vrsta novosadskih odličnih osebnosti z banom Nikoličem na čelu.
*	Promoviral je na zagrebški medicinski fakulteti za doktorja vsega zdravilstva g. Tone * Hočevar. Iskreno čestitamo!
*	Z zagrebške univerze. Za docenta na veterinarski fakulteti zagrebške univerze je bil imenovan g. dr. Rudoh' Ganslmaier, rodom iz Kočevja, dosedanji državni sreski veterinar v Kučevu (Srbija) in bivši asistent veterinarske visoke šole na Dunaju.
*	Slavnostna promocija na zagrebški univerzi. Na zagrebški univerzi ie bil pre-teklo soboto svečano promoviran za doktorja prava g. Gjorgje Markovfč inšpektor ministrstva pošte in brzojava v pokoju. Slavnosti promocije je prisostvovalo mnogo uglednih osebnosti, med drugimi tudi komandant mesta general BeJimarkovič.
*	Izpremembe v sodni službi. V sodni službi so na področju Dravske banovine imenovani: starešina Okrajnega sodšča na Brdu Alojz Debeljak in sodnik okrajnega sodišča v Šoštanju Anton Radej — oba za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani; sodnik okrajnega sodišča na Brd>u GiPbert Zupančič za starešino tega sodišča; sodnik okrajnega sodišča v Litiji Turi i Štempihar pa za sodnika okrožnega sodišča v Celju. Za sodnike so imenovani naslednji pripravniki in sicer: Jurij Les.iak pri okrožnem sodišču v Šoštanju, Josip Ar-ko pri okrožnem sodišču v Kočevju in dr. Valentin Benedik pri okrajnem sodišču na Brdu. Na lastno prošnjo je premeščen sodnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi Josip Sfiligoj k okrajnemu sodišču v Litiji, upokojen pa ie sodni oficijal Davorin Katič pri okrajnem sodišču v Logatcu.
*	Zdravniška vest. Dr. R. Bassin, asistent očesnega oddelka, in dr. A. Kramaršič, asistent kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, sta se podala v studijske svrhe na inozemske klinike.
*	Himen. Včeraj se je poročil na Brezjah g Leopold Rozman, uradnik pivovarne »Union«, z gdč. Angelo Babnikovo iz znane tn ugledne rodbine Rekarjeve iz Fužin pri Ljubljani. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
Tragedija človeštva, krik ljudske krvi
Brezbožno dekle
Najženijalnejše veledelo kralja žiserjev Cecil B. de Millea.
re-
nahajajo v raznih cerkvah in sacnostanil Dalmacije in Primorja.
*	Split uvrščen v prvi draglnjski razrei'
h Beograda poročajo, da bo Split s 1. apr lom t 1 uvrščen v prvi draginjski razred S tem bo splitskim državnim uradnikon zvišana dragin.iska doklada za 200 do 40f dinarjev mesečno.
*	Nov jugoslovenski list v Franciji name ravata izdajati gg. Ljubojevič in Repac List bo zaenkrat izhajal dvakrat v tedni na štirih straneh in se bo imenoval *Jugo-slovenski glasnik v Franciji.« Naslov upra ve in uredništva je •Freyming, rue de la Gare 12 France.
*	Strelska družina v Mariboru (oblastn: in lokalna) priredi svoj redni občni zbor v sredo 5. t. m ob 20 v vrtni dvorani »Pr: Zamorcu« v Mariboru. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda se vabijo mariborsk člani k številni udeležbi. Potrebno je tud' da se zbora udeležijo vse zunanje strelsKr družine po delegatih ter predsedniki pripravljalnih odborov.
*	Kranjskogorska podružnica SPD bo imela redni občni zbor 16. t. m. ob pol 2. popoldne v hotelu »Razor«. Konkretni samostojni predlogi nai se blagovolijo vsaj os<*m dni prej javiti odboru.
Salve smeha in krohota!
MONTY BANKS
v briljantni komediji ob 4., 146., in 9. uri!
Evina jabolka
Danes zadnjikrat! KINO IDEAL
*	Razstava bolgarskegr slikarja v Splitu.
V soboto ie bila v Splitu slavnostno otvor-jena umetniška razstava bolgarskega slikarja Taneva. Otvoritvi so prisostvovali ban dr. Tartaglia, komandant mesta general Naumovič, župan dr. Račič in mnoge druge ugiedne osebe. Dr. Tresič je v svojem govoru naglašal tudi politično važnost razstave ter g. Taneva označil kot prvega glasnika duhovnega izmirjenja med tema dvema slovanskima narodoma. Že prvega dne je b»lo odkupljenih nekoliko razstavljenih slik.
*	Strossmayerjev dan. Danes praznujejo vse šole po Jugoslaviji obletnico škofa Josipa Juraja Strossmayeria, enega največjih duševnih velikanov, kar jih je rodil jugoslovenski rod. Na šolah se bodo vršile spominske svečanosti; šolskega pouka danes ni.
*	Odkritje spominske plošče Gavrllu Principu je bilo v nedeljo izvršeno v Sarajevu z zelo lepo pijetetno svečanostjo. Zbrali so se pokojnikovi tovariši, kolikor jih še živi. mučeniki iz avstrijskih ječ s sorodniki pokojnega. Po zadušnici v pravoslavni cerkvi so se vsi udeleženci svečanosti podali na kraj, kjer ie bi! izvršen atentat in je zdaj v bližnjo hišo vzidana spominska plošča. Po nagovoru starega borca Vasilja Grgjiča, ld je bil med vojno že obsojen na smrt, so vsi prisotni molčali dve minuti, nakar je s spominske plošče padla zavesa. Skromna ceremonija je na Vse napravila silno moCan vtis
*	Muze] stare umetnosti v Knlnu. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, so se v zadnjem času vršila posvetovanja med banom Savske banovine dr. Šilovičem in banom Primorske banovine dr. Tartaglio o kulturnih problemih obeh banovin. Dosegel se je cned drugim sporazum gilede ustanovitve in vzdrževanja muzeja naše stare umetnosti. Muzej se bo ustanovi] v Kninu ter ga bo upravljal direktno ban Primorske banovine. Namestili se bodo v tem muzeju vsi starinski objekti, ki so last muzejev omenjenih banovin. Dosežen je bil tudi sporazum o skupni aikciiji glede restavracije starinskih umetnšfcih slik in drugih objektov, ki se
3iethteni )uko
i
dobi vsakdo, kdor poseti kulinarično razstavo. Z njo postreže tvrdka Fran Ksav. Lešnik, glavni razpečevalec Maggi-jevik izdelkov za kraljevino Jugoslavijo v Mariboru, Maggi-jevi izdelki slove Se nad 40 let po vsem svetu in so odlikovani na vsek razstavah s prvimi nagradami.
*	Obisk postojnske jame v letu 1929. Postojnsko jamo je posetilo lani po tamošniem izvestju 205.137 oseb. Italijanskih obisko valcev je bilo 62.08 odstotkov. 37.92 odstotkov je bilo inozemcev. Leta 1928. je dosegel obisk 139.725, leta 1927 pa 143 444 oseb. Od leta 1818 do 1918, torej v sto le. tih; izkazuje tujski promet v Postojni 52n tisoč 407 oseb. v desetih povojnih letih pa 915.685. Postojnska jama je dolga 28 kilometrov m ima srednje širine 10 metrov.
*	Smrt slovenskega duhovnka v Julijski Krajini. Diug za drugim padajo v grob. \ Gaber.iu na Vipavskem so pokopali kurata gosp. Matijo Ivančiča. Rojen je bi! leta 1864. v Kamnem pri Kobaridu. Ljudstvo ga je imelo rado. Blag mu spomin!
*	Grozna rodbinska tragedila v Virovi-tici. Prošli petek je bila Virovitica pozorišče grozne rodbinske tragedije. Upokojeni višji gozdar graščine barona Gutmanna v Vočlnu Koch se je zelo vznemirjal zaradi svoje sladkorne bolezni in je ponovno izjavil, da bo sam napravil konec svojemu trpljenju. Ker ni imel otrok, je adaptiral svojo nečakinjo Jelko Hosakovo. Pretekli petek je Koch poslal svojo nečakinjo v bolnico, kjer r.aj bi naročila oolniški voz. češ. da bi se rad podal v bolnico na zdravljenje. Medtem
Grandijozno, monumentalno filmsko veledelo
Brezbožno dekle
Cecil B. de Millea. Pride! Pride!
ko je bUa nesrečna nečakinja odsotna, je Koch z revolverskim strelom usmrtil svojo ženo Marijo, DOtem pa še sebi pognal kroglo v desno sence. Ko se ie vrnila nečakinja, je oba našla mrtva v stanovanju Koch je zapustil pismo, naslovljeno na policijo. v katerem sporoča da sta oba šla prostovolino v smrt zaradi njegove neozdravljive bolezni.
*	Neznanec skočil z mosta v SkopHu v Vardar. Na svečnico cnb šestih zvečer je v Skoplju neznan mlad moški z Dušanovega mosta skočil v reko Vardar in iz.ginil v valovih Truplo so pozneje potegnili iz vode. Identiteta samomorilca se še ni mogla ugotoviti.
*	Istrski kmet ubit na Llparih. Šele sedaj prihajajo vesti o krvavih dogodkih na otoku Liipari, ki so se od:grali 29. in 30. decembra lanskega leta. Na tem otoku je konfiniranih mnogo Istrijancev. Pariška »La Liberte« objavlja o omenjenem dogodku naslednje kratko poročilo: Kmet Josip Fi-liplič iz Novakov v Istri je bil s puškinim kopitom tako pretenen, da mu je Mo zlomljenih več reber. Čez par dni je podlege' hudim poškodbam. Pokopan je bil ob močni straži milice. Žalna manifestacija žalosti pokojnikovih tovarišev je izzvala nova nasilja.
*	Nova knjiga. Pravkar je izšla v založbi »Slovenski Zmai;« nova knjiga Ivana Mraka, drama »Moma Gabrijela«. Naslovna stran je opremljena z rsfoo kinarke Karle Butevčeve. — Knjiga stane 26 Din in se dobiva v vseh knjigarnah.
ITO — zobna oasta najbo';ša !
*	Obleke ln klobuke kemično čisti. bar. va In o"slra tovarna Jos Reich.
*	Gospodmje! Vaše perilo pere. posuši monsa ali l<ka tovarna Jos. Reich.
*	Na tisoče Pudi živi bedno življenje zaradi enega edinega zda: ker imajo pokvarjen želodec jn čreva. Fi-gol, eliksir, ki je narejen iz najboljših dalmatinskih smokev. oranž itd. pospešuje prebavo, čisti in krep: ves organizem. Nekoliko žličk zvečer, preden greste spat, vam vrne načeto zdravje. Figol se dobiva v vseh lekarnah.	161


Naflftf živčni glavobol, nauuu migreno prežene
»NOSAL« BAHOVEC
„ ost "
je popolnoma neSkodljiv ne uiiva temvef noslja (šnefa). »No-al« Vas o-bva rnj« eripe Kupite »Ko a'< takoj! Proizvaja sa lekarn*
BAHOVEC V LJUBLJANI
I
Dopolnjena
je flAGGI ,eva zabela
cenejša!
Radi tesra si daite prazno MAGGI-jevo stekle-ničico vedno dopolniti od trgovca, toda parite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike MAGGI "ieve steklenice; kajti v le-tej se zakonito ne sme imeti nič drugega naprodaj, kakor MAGGI -jevo zabelo
Splošno veljavne dopolnjevalne	Steklenica štv. 0	1	2	3
cene:	Din. 6-	12-	20'-	40--
Izrežite in shranite s
Iz Ljubljane
n— Komorni koncert Osterčevih skladb.
V ponedeljek, 10. t. m. bo v Filharmoničm dvoranj komorni večer, na katerem se bodo izvajale izključno skladbe Slavka Osterca. Osterc je znan našemu občinstvu po raznih komornih delih in po enodejanski operi »Iz komične opere«, ki se je v lanski sezoni uprizorila v naši operi. Program je izredno pester Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni
u— Iz gledališča. Drevi se bo pela Verdijeva opera »Ernani« z g. Marčecem v naslovni vlogi za red E. V sredo zvečer bo Zellerjeva opereta »Tičar« za red C, v četrtek pa prva repriza Šafranek-Kavičeve opere »Hasanaginica« za B.
u— Zdravstveno predavanje. V sredo 5. t m. se bo nadaljeval ciklus predavanj v velki dvorani Delavske zbornice. Predavateljica, špeciialistka za ženske bolezni in porodništvo dT. Mira Finkova bo govorila o vzrokih neplodnosti. Pričetek točno ofr 20. Vstopnine ni.
u— Sedmi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo jutri v sredo 5. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«:. V nadaljevanju oikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Naša denarna organizacija« Predavanje o tem važnem gosn>o-darskem vprašanju je ljubeznivo prevzel direktor trgovske š le g. Josip Gogafa. G. predavatelj je znan strokovnjak na gospodarskem polju in predavanje, ki si ga je izbral. gotovo zasluža prav posebno pokornost Po končanem predavanju bo pel Za-vršanov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubi, ter bo igral oriliufbHeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop brezplačen.
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani bo imela predavanje v šentjakobski šoli v sredo 5. t. m. ob 20. Predaval bo g. Franjo Kafol, taj^k Kmefjske družbe, o zatiranju ivalskih Škodljivcev na vrtu. Predavanie bo sprem-l'ano s skioptičnrnii slikami. Vstop brezplačen.
Samo še danes!
Vlala Veronika
Krasen film ljubezni, zablod in pretresljivo tragičnih posledic! Življenje Dunaja in njegove nočne zabave!
(Nedolžnost) v glavni vlogi KATHE v. NAGY Ob 4., V47., V28. in 9. uri. Mladini neprimerno!	Telefon 2730	KinO „DVOR"
Simfonija sadizma, človeških zablod
Brezbožno dekle
Pride! Pride! Elitni Kino Matica!
!
Opozarjamo, da je od 27. januarja do 10. t. m. inventurna prodaja s 15% popusta od ooičajnih cen. P. MagJč, Llub-Pana, Aleksandrova cesta 1.
u— Znižanle obč. doklad nad alkohol-ne pijače v Ljubljani. Iz go-stilničarskih krogov nam pšejo: Pod gornjim zaglavjem priobčuje »•Slovenec«, da je župan g. dT. Puc odredil znižanje občinske doklade na alkoholne pijače pričenšj s 1. februarjem, konsumenti pa pričakujejo, da bodo sedaj tudi gostilničarji znižali svoje cene. Prav fako! Gost'lničarjj pozdravljamo vsako znižanje »doklad. ker moremo potem svojim konsumentom tudi ceneje postreči. Ugotoviti pa moramo naslednje: Lansko pomlad smo čitali po časopisih, da bo po odredbi finančnega ministrstva občinska doklada znižana Pričakovali smo biti, da se bo to pri nas v Ljubljani zgodilo že meseca oktobra lani. ko si je bilo treba nabaviti nove zaloge. A mestna občina je zadevo odložila do 1. februarja t. 1. Gostilničarji, ki kupujejo vino direktno od producentov, so bili za-zaradi tega v veliki zadregi. Potreba je zahtevala nabavo novega vina, obenem pa jih

8. fehruar
L..
plarBinstci ples ISabtru
na
~aJ
ie mučila bojazen, kaj bo s trošarino, ki jo bodo morali plačati še po stari odmeri. Njihovi tovariši, kij si bodo nabavili vino po znižani dokladi, bodo mogdi uspešno konkurirati z njimi z nižjimi cenami, kar bo prvim nemogoče storiti. Za prve bi bil to katastrofalen udarec. Rešitev iz te mučne situacije K bila. če bi mestna občina povrnila gostilničarju plačano občinsko doklado na trošarino od zaloge, ki jo ima I. februarja t. 1. Ta rešitev tega vprašanja pa bi frla edino pravilna Ce je mestna občina vsakikrat. kadar je trošarino zvišala, po svodih organih ugotovila obstoječe zaloge in od teh zahtevala naknaden povišek.
iasno. da mora sedaj postopati analogno in gostilničarjem povrniti preveč plačano trošarino. Ko se to izvede, pa bodo cene po gostilnah padle takoj, kar bo v prid konsumentom pa tudi vinogradnikom.
u— Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater i.n dece, Lipičeva ul., bo jutri v sredo ob 20. Predaval bo g. dr. Brecelj o materi in domu. Vstop prost.
u— Danes otvoritev kulinarične razstave ob 10. dopoldne v Unionu.
PLESv^STAVRACIJI ZVEZDA vsak torek, sredo in p e tek
u— V vseh treh dvoranah kulinarične razstave v Unionu so namestilj rad .ske mikrofone in bo danes ob 12. podan poslušal-. cem točen opis razstave tudi v nemščini.
u— Sokol I. v likvidaciji vabi svoje član stvo na važen članski sestanek, ki bo danes 4. t m ob 30. v desni gornji dvorani na Taboru (vhod z Vrhovčeve ulice — mali vbod.)
u— Občni zbor Rdečega križa preložen.
Kakor nam poročajo, je občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, ki b se imel vršiti 6. t. m. preložen na nedoločen čas.
u— Občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani bo 20. t. m. ob 4. popoldne v prostorih slovanskega seminarja na univerzi v Ljubljani.
u— Brezobziren avtobus. Sinoči v prvih večernih urah je pridrvel s čezmerno hitrostjo od Stranj Zvezde v Selenburgovo ulico neki avtobus. Cesta je bila deloma zaprta z ogrado, naznačeno s svetrko, tako, da je b:I prost le ozek prehod. Avtobus je z nezmanjšano brzino zavil v ta prehod podrl na tla ogrado in svetil.iko ter zavozil tako blizu hodnka. da je treščil v pasante ter ji nemilo vrgel ob stene hiše. Za avtobusom so padale tudi nadaljne ograde. Še preden pa so mogli pohiteti pasanti do stražnika pred pošto, je avtobus izpred te že zopet oddrvel po Dunajski cesti. Šofer se je moral gotovo zavedati, da so bli pasanti celo na hodniku v življenjski nevarnosti, ali pa ni bil trezen.
u— Pisarna Podpornega društva slepih se je preselila Pod Trančo 2-I1I. levo.
u— Veliki obrtni1'ki ples priredi Obi-tm-ško društvo v Ljubljani v soboto, 8. februarja zvečer v dvoarni Kazine. Vabimo vse obrtnike z rodbinami in prijatelji obrtništva da posetijo to tradicijonalno. vedno animirano prireditev.
u— Trpinčenje živali. Stražnik na Dolenjski cesti je predvčerajšnjim ustavil mesarskega pomočnika Toneta K. iz neke vasi pri Grosupljem, in sicer na poziv ljudi ki so se zgražali zaradi trpinčenja živali, naloženih na njegovem vozičku. Ker je stražnik zahteval, naj se mu K. legitimira, ga je pričel ta arulitj m kričati, da gre le v gostilno, sicer pa nikamor. Razburjenje Ijud-okrog vozička je vedno bolj naraščalo in bi se zadeva končala skoro z velikim kra-vabm. Brezobzirni voznik, ki je imel na malem zapravljivčku, kjer je bilo prostora kvečjemu za iti teleta, naloženih pet telet in še prašiča zraven, pa se je slednjič le vdal in raje povedal svoje ime. To pa ga ne bo obvarovalo pred kaznijo, ki mu bo, nasprotno, še celo zasoljena, kajti nesramnega obnašanja ni ooustil niti p^tem, ko se je odpeljal. Vpil je nad stražnikom še dalje
m mu žuga] s pestjo, kar mu pred sodnikom
gotovo ne bo šteto v dobro.
cigarete
Kakor BUDDHA čajeva izbira preparira se in konservira, druga zmes nobena ne, brez dvoma, saj to izpriča plemenit aroma! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nI.
Aretiran tat. V neki gostilni v Kolodvorski ulici se je zbirala predsnočnjim vesela, pisana druščina, v katero je zašel tudi privatni uradnik Ivan T. Obesil je suknjo na obešalo, nakar se je vživel v druščino, ne da bi preveč pazil na suknjo Kratko nato. okrog 23. je pa nenadoma opazil, da suknje ni več na mestu. Seveda je skočil takoi na noge ;n pričel iskati tatu. Izvedel je, da se je polastil suknje 21 letni, bivši čevljarski pomočnik Peter Smrekar. katerega je končno T res izsledil, in sicer v dalmatinski gostilni Tratnik na Sv. Petra cesti. Tatu. ki pa že ni bil več v posesti suknje, je oškodovanec takoj izročil stražniku. Na policiii je aretirani Smrekar priznal. da !e ukradeno suknjo, ki io T ceni na 1600 Din vrednosti, prodal že čez i>ol ure v neki sosedni; gostilni neznanemu HaltnaHucu za 48 Din Rokavice, ki so se naha:ale v suknji, je vzel s sebvj in jih vnovčil drugje za 25 Din Na poHciji so si Smrekaria ogledali pobližie in dognali, da so spravili na varno izredno opasnega tatu. ki ima na vesti najbrže celo vrsto tat"in.
u— Male tatv?ne. Monter Fran Gomze je prijavil, da mu je neznan storilec odpeljal predvčerajšnjim popoldne z dvorišča restavracije Miklič v Kolodvorski ulici črno pleskano kolo Tatu so izsledili v nedeljo v osebi že aretiranega Petra Smrekarja iz Krope — Vebčanu Beštru je nekdo ukradel z avtomobila na dvorišču hiše št. 5 na Aleksandrovi cesti 200 Din vredno plahto. — Branjevka Antonija Rafoldova se je ustavna predvčerajšnjim z vozičkom na dvorišču Figovčeve gostilne. Na vozčku je imela naloženih več zeillinatih glav, kar je izvohal neznan tat in ji odnesel 25 komadov.
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Prihodnja premijera bo v kratkem zelo znimiva in napeta drama slavnega poljskega dramatika Przybyszew-skega »Sneg«, ki je pred leti v Ljubljani dosegla kar največji uspeh. — V drugI polovici februarja pa bo gostoval svetovno znani ruski groteskni teater »Sinja ptica« pod vodstvom ravnatelja gospoda Južnega, ki je povsod, kjer je gostoval, žel velikanske uspehe.
a— 12 nov h javnih ljudskih knjižnic mariborske ZKD. Danes so prispeli v Maribor delegat iz Stranic, Dramelj, Št. Jurja pri Slov. Gradcu, Velike Nedelje, Sv. Roka ob Sotld, Stogovcev v Apaški kotlini, Lokavca pri Mar Snežni, Majšperka, Kuzdoblana v Prekmurju, Sv. Tomaža pri Ormožu, Sv. Ruperta nad Laškim. Sv. Miklavža pri Ormožu Mariborska Zveza kul. društev je vsakemu izročila po eno novo javno ljudsko knjižnico. Vse te knjižnice bodo tekom prihodnjih dni že začele poslovati.
a— Razsvetljava Tattenbachove ulice. V zadnjem času je bila znatno izboljšana javna razsvetljava po mnogih ulicah in cestah, posebno med Aleksandrovo cesto in Tomšičevim drevoredom. Zelo ojačana je bila
»ILUSTRACIJA«
REPREZENTANČNA REVIJA SLOVENCEV
najlepii družabni mesečnik, ipremljen oedno s prelepimi, o >akrotisku izvršenimi slikami
JE IZŠLA!
aročite si jo takoj pri upravi »1LUSJ RACIJE« o Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. eloletna naročnina znaša samo 100 Din \a željo se Vam pošlje izvod lista na ogled.
loge I , je 1

tudi razsvetljava Kopališke ulice, koder se vrši znaten promet med Aleksandrovo cesto in Giavnmi trgom. Samo Tattenbachova ulica ie ostala tudi še nadalje v prav taki temi kakor poprej, čeprav se vrsti po njej precejšen promet. Prosimo mestno občino, naj ojači razsvetljavo tudi v tej ulici in v Frančiškanski ulici, kjer so številne garaže za avtomobile in naposled tudi — mestno električno podjetje.
a— Kaj bo i loterijo za zgradbo doma ubogih? Že i. 1925. je bila razpisana loterija za zgradbo doma ubogih v Mariboru. Ki pa še do danes ni bila realizirana. Ni nobenega glasu, kaj se namerava storiti. Kupci teh dragnh srečk po pravici vprašujejo, kaj bo s srečkami. Prosimo naj obrtno oblastvo napravi red in reši zadevo v splošno zadovoljstvo. Rešitev naj se razglasi v vseh tukajšnjih dnevnikih.
a— Anarhija med mariborskimi stolpnimi urami. Posebnost Maribora so brezdvom-no razne javne in stolpne ure. Rotovška ima svoje muhe in svoj program: včasih je napredna, včasih reakcijonarna. Poštna ura je v večnem prepiru s svojo drugarico na stolpu stolnice, frančiškanska je v stalnem nasprotju s kolodvorsko in vsemi električnimi urami, madgalenska trpi na kroničnem katarju, a Jožefova ima pljučnico. Išče se specijalist tn reformator.
a_ Iz poi'cijske kronike. V nedeljo 2
t m. je bila aretirana Ivan B., 69 lo:na postrežnica osumljena od neke stranke tatvine denarja iz žepa. Osumljenka • anje zanika. — 43 letni delavec Fr. Č. je 2. t. m. popoldne okrog 17. pred Veliko kavarno atakiral z nedostojnimi izrazi dame. ki so tam čakale na prevoz z avtotaksi. — Po Mariboru so se zadnji čas pojavili neki ljudje, ki so se izdajali za člane četniškega udruženja »Petar Mrkonjič« in so zbirali za društvo prispevke. Ministrstvo za notranje zadeve opozarja, da je to društvo razpušče-no in da treba dati goljufive zbiralce areti-
rati.
Iz Celja
e— Iz seie celjskega okoliškega občinskega sveta. V nedeljo dopoldne se je vršila na Bregu seja okoliškega občinskega sveta celjskega. Seji je predsedoval župan g. Mihelčič. Po odobrenem zapisniku zadnje seje so se vršile volitve v krajevni šolski odbor, v katerega so bili izvoljeni gg Kirkovec, dr. Godnič. Glinšek. Hrastnik in W?tavsky. Za člana krajevnega šolskega odbora v Svetini je bil izvoljen s. Dorn Pogodba med Delavsko zbornico in celjsko okoliško občino glede ljudske kuninje v Ga-berju je obojestransko sporazumno razveljavljena, ker kuhinja nima možnosti obstoja Soglasno ie bila sprejeta resolucija, v kateri se obrača okoliška občina na mnistr stvo za socijalno politiko, da bi to pri reviziji socialnega zavarovanja zadevne zakone izboljšalo in uvedlo čim prej tud: obvezno zavarovanie za primer starosti, onemoglosti. invalidnosti in smrti. Končno je bilo še sklenjeno, da se vse ceste, ki jif mora oskrbovati okol:ška občina, takoj in pn potreb5 nasnjeio z gramozom
Dam^ko »n posteljno perilo, fino in elegantno izvršuje proti naroMu H no mer' M. HRIBAR, Ale^sand-ova ulica št. 2 (Poleg D. ZairpTuti). Bogata 'zbira vseh vrst čipk In krasnih filet mot;vov.
e— »Lepa pustolovščina« v Celju. V sredo bodo gostovali prj naš Mariborčani z eiektno, duhovito in pikantno francosko tri dejansko Komedijo »Lepa pustolovščina.« Vstopnice naj si vsakdo nabavi že v predprodaja v knjigarni Goričar & Leskovšek da se izognemo nepotrebnemu jn mučnemu prerivanju pn večerni blagajni v gledališču. Začetek točno ob 20. Mladini pod lo letom vstop ni dovoljen
e— Cellane ter bližnjo in daljno okolico opozarjamo, da bo v nedeljo 9. t. m. v veliki dvorani hotela Union v Celju koncert pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane. Na sporedu bodo najlepši slovenski in hrvatski mešani zbori ter narodne pesmi iz Stare Srbije, Hrvatske in Slovenije. Pel se bo program, ki je žel toliko uspeha na vseli koncertih Glasbene Matice v tujini: na Češkem, Poljskem in v Franciji Vstopnice prodaja knjigarna Goričar in Leskovšek v Celju. Začetek ob 16.
e— Pravoslavna srbska cerkvena občina v Celju priredi v soboto 8. t. m. v prostorih Celjskega doma slavnostno zabavo v korist zidanja cerkve sv. Save v Celju. Začetek tečno ob 20.30.
e— Poroka. Poročila sta se na Svečnico g. inž. V. Steiani, uradnik sreskega načel-stva v Celju, in gdč. Darinka Zupanova, hčerka gimnazijskega ravnatelja v Celju. Bilo srečno!
e— Lepo darilo za mestne ubožce. Lani ustanovljena Mehanična tkalnica, d. z o- z. v Celju, ki ima svoje tovarniške objekte na Spodnjem Lanovžu, je darovala mestni občini za njene ubožce 259.7 metra bele tkanine.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli- 3 in pol letna hčerka dninarja Katarina 5:if ter jeva iz Prekope za škrlatin-ko in tričetrtletni krešnjarjev sin Franc Verhnjak iz Razgora za davico in 31 letna
delavčeva žena Marija Zdovčeva iz Začre-ta, občina Škofja vas. na porodu mrtvorojenih dvojčkov.	*
e— Umrljivost v Celju. V mesecu januarju je umrlo v Celju 20 oseb, od teh 3 v mestu in 17 v javni bolnici
e— Izredna lovska sreča. V nedeljo je ustrelil v gozdovju pri Jurkloštru uradnik lesne industrije g. E. Marbuč 130 kg težkega divjega prešiča. Žival bodo danes prepeljali v Celje, kjer bo razstavljena na ogled na dvorišču Bemardijevega hotela »Balkan« v Gosposki ulici. Pozneje bodo merjasca razsekalj in bo vsak lahko deležen za nizek denar izredno fine divjačine e— Potomstvo. Na celjskem kolodvoru je postavljen, enako kakor tudi na drugih postajah v vestibutu večji avtomat Narodne odbrane s kokoško v gnezdu na vrhu. Ce vržeš v ta avtomat 2 dinarski kovan novec, pade iz odprtine pločevinasto barva no iajce. v katerem so razl:6ni sladkorčk Cisti dohodek je namenjen uresničenju vzvišenih ciljev Narodne odbrane V uedeljo pa je opazil službujoč- stražnik, da nekater pobalini menda ključavničarski in kovašk vaienci. spuščajo v avtomat okrogle svinčene ploščice prdobne dvodinarskim novcem. k4 im-iio enako težo Ce se spusti tak ponarejen novec v avtomat, pade iz odprtine jajce in še falzifikat dvodinarja. Mladil' sleparjev policija še ni mogla prijeti, gotovo pa iih bo izsledila s pomočjo javnosti. k; naj pazi na zl'kovce
Iz škofje Loke
§1— Ograja puštalskega mostu je ob cesti desnega brega struge Poljanščice sicer narejena, vendar tako pomanjkljivo, da prav lahko ta ali oni otrok zdrkne skozi široko odprtino po nasipu navzdol Ako se je dobro zavaroval levi del. naj se popravi še dei-ni, da ne bo neootrebn h skrbi za mla-dež ki itak še prehitro iztakne kai nepotrebnega Previdnost >e povsod na mestu!
š— Ohisk telovadbe pri škofjeloškem SKJ rap dno na-ašča in je zaznamovati porast telovadečega članstva pri vsph oddelkih Članov, ki telov a d 'o ie 44 Moške dece ie 46 ;n ženske dece 42
šl— Avtobusna vožnja na proti Škofja Loka ■ Krani in Škcfja Loka Ljubljana se ie zaradi obstoječ h ovir včeraj d■*> nadali nega prekinila
Iz Tržiča
č— Tržiška nedelja je bila v znamenju blata m drugih takih primesi. V soboto zjutraj je bilo sicer zapad.o po do.ini okrog 10 cm snega, ki je pa po nastaiem južnem vremenu kmalu izgin i. V gorah, tako na Zelenici kakor na Kofcah n pod Siorži-čem pa je bila še precei aubra smuka in so se številni turisti in smučarii še kar po-hvaliii. Predpustna prired tev Društva delo-vod.j je uspela v obče zadovo;jstvo Obisk je bil tako števi.en, da je v obš rni d orani skoro primanjkovalo prosto-a Ple.-aželina mladma je rajala do ranega dne, zjutraj pa so posebno podjetni napravili izlete k Sv. \ni ;n v Lom
č— Službene spremembe. Z 31 januarjem ie bi a razrešena službe na osnovni šoli v T žiču gdč A Jernejčičeva, ki je prestavljena kot nadštev lna v Voklo pri Kranju Zarad premajhrepa števila otrok sta se namreč združHi 5 d^ški in 5 dekMški razred osnovne šole. ker je to sklenil kra levni šo ski odbor.
č— Občw zbor Kola. napovedan na svečnico popoldne se zaradi prepičle ude ežbe članic ni mogel vr§ ti in ie ponovno sklican za torek 4 t. m ob po' 20 v posebn sobi hotela Lončar Prav t-ako bo v torek ob 20 dTugi oh-n zbor S'ovenskega bralnega d-uštva Za nedelro 16 t m sklicuje Čevljarska znd -nga za Tržič 'n oko'->o svoi <b*n: zbor v dvorano Zadružnega d ima v Trž'ču Na ta ob"ni zbor še pnsebei ono-zariamo. ker postane v čevljarski ob~ti pfito usodne važnosti v njenem razvoiu Podn'žn:"a Sedlarskega n vrtnarskega d-uštva za Trž'f bo imela prav takn svoi obs-ni zbo- v nedel io 9 t . m rb 11. uri v me-ščansk-' šoli.
č— lzprem"mba posesti Zmno Ce^e^o-vo h;šo Dri državnem mo-stii n" L'"hel?«!ki ce=t; ie k"«il od pose«tT*i-A M Ver-d:-;eve <? Robert Stranski za (W» D'n V lvS? ima imenovani že svoi trt*ov:n«k' '^k^l. ki ga ho*e seda i nove^ari in hišo t«.d: n" zunaj polepšal, kar ie že sko-o skrajni čas.
Iz Knnja
r— Koliko je avtomobilov v Kranju Statistični poditki pričajo, da se je avtomobilski promet v Kranju in ostalem srezu znatno razvil in da stalno napreduje. V vsem srezu je 66 osebnih avtomobilov, od 30 v mestu Kranju in tri ie avtotaks:i Tovo*-nin avtomobilov je 28, od teh v Kranju 18. Nada ie je v Kranju pet prevoznikov, ki izvršujejo svojo obrt s tovornimi avtomobili in so dobro zapos'eni.
r— Pevski zbor tukajšnjih Primorcev bo imel va'0 drevi ob 20 v garderob1 Sokol-skega društva v Narodnem domu Redne vaje bodo ob torkih in četrtkih.
Iz Kamnika
ka— Vsi na področju občine bivajoči oficirji v pokoju in v ostavki se pozivajo, da se najkasneje do 10. t. m prijavijo pri županstvu ali sreskem načelstvu pri vojaškem referentu in prinese s seboj vse vojaške dokumente.
ka— Smrtna kosa. V ponedeliek 3. t. m zjutraj je preminul po kratki bolezni duhovni svetnik, dekan in častni kanonik gospod Ivan Lavrenčič. Pokojnik je zbolel za pljučnico, nastopilo je otrpnjenje srca in
Vremensko osrečilo
Meteorološki navod » !,;nhi;a... 3. februarja 1930.
Višina riarnmptra v
Kraj
Ca j
Onazn-oanja UnbOana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Škodile i i
8.
Barom.
74* 4 7 68
1
74 4 4 5
<h 5
74 •
Temin-
5 fi-5
»S?
u
80 5
9
8
Smer vetra io brzna v m in sek
'nimo W 2 NW 4 nrrno NW 4
mirno
o
S S
n
C «
1< 10
10
8 10
1«
Padavin«
vrsta
Dež Dež Dež
Dež
v mm do 7 ure
•o 10
vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Gospod kanon k je b.l star 74 let. Pogreb bo v sredo ob 9. zjutraj iz Šutne na pokopališče na Žalah. N- v m. p.l
Iz Hrastnika
h— Prenos koncerta Glasbenega društva v nedeljo 9 t. m ob 3. popoldne iz Narodnega doma. Kdor tega uspelega koncerta, ki ga je dajalo Glasbeno d-uštvo ob pr liki njegove desetletnice, ni siišal, naj pride v nedeljo v Narodni dom ali pa naj pos.uša rad.o. Cene običajne — koncertne.
h— Sobotna maskersda v steklarni je nadvse sijajno uspela Z.asti so ugajale dekoracije. Ne rečemo preveč, če trd.mo, da je bila to za Hrastnik res elitna prired te%.
h— Smrtna nesreča v rudniku V noči od petka na soboto je podsulo v ojstriškem rovu rudarja Mart na Miklavža. Miklavž je s svojim tovarišem popravljal progo. Nenadoma sta opazfa, da se vsipa z vrha prst Mislil je, da bo odprtino zamašil, a v tem trenutku se ie vsulo na ponesrečenca za vagon sviža Po dneurnem neumor r.em kopanju so izkopali ubogega rudarja, ki pa je bil že mrtev
h_ Pretep V noči od petka na soboto
je rudar V J. težko poškodoval rudarja Umeka iz »Kolonije« Zadal mu je 18 ubod-Ijajev, izmed kater h je eden smrtnoneva-ren. Poškodovanec se nahaja v r dmški bolnici in je njegove stanje skrajno opas-no
h_ Najden denar. D^e ianuaria je bila naid»na pred \Tarodn;m domom vsota denaria Kdor ie denar izgubil, naj se zgla-si v občinski pisarni
Iz Laškega
1— Ostavka na državno službo. Tukajšnja učitelj ca gdč. Zora Kuhar jeva, hčerka liublianskega notarja g dr. Kuhala, ie podila ostavko na svoje učitelisko me<=to v Laškem katero ie zapustila 1 t. m Po-noročila se bo te dn' z opernim pevcem g Morcem Gdč Kuharieva je 'ani in letos vod la gospod:niski te^aj na tukaišnii šoli v splošno zadovolmost, tako da io bomo fežko plesali Laščani ji želijo obilo sreče.
Iz Ljutomera
lj_ Premestitev. Učitelj osnovne šole
g Fran Ramšak je odše. na svoje novo službeno mesto v Mariboru. B val je v Ljutomeru eno leto in pol ter se v zadnjem času udejstvoval osobito na polju gasilstva. Na njegovo mesto je prišel abiturijent gospod Lf>parn'k.
lj_ škrlatica je v našem mestu ostala
do<cdij omejena. Zato pa štejejo v Križev-ch in sosednj h vaseh nad 10 pr.merov te ipasne bolezni.
lj_ Izredna plodovitost. Posestnik Herman V<irgazon je zaklal tri etno svinjo ob -'ajne d mače pasme ki je v teku enega leta skotila 49 m' id čev, in sicer prvič 22, 4-ugič 15, tretjič 12. Mrtvih je bilo samo dvoje prašičkov od p-vega zar d'. Pač ne-lavadna olodov tost, katere je bil gospo-iar gotovo vesel.	_
KOL
Solit '	74	7- PO mirno
Solnce vzhaja ob 7.17 zahaja ob 17.10, luna vzhaja ob 9.47. zahaja ob 23.9. Najvišja temperatura danes v Ljubljan: 4.2, najnižja 16; v Mariboru 3; v Zagrebu 5; v Beogradu 6; v Sarajevu 5; v Skop.ju 3; v Splitu 6.
Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno in toplo
Župna upr.rva SKJ Ljubljana bo mela svoio prvo sejo v čet-tek, 6. t. m. ob 20. na T.iboru z nasledni m dnevnim red jui: 1. pozdrav in otvoritev: 2. kon=tituiranie Jupne uprave; 3. imenovanje društvenih uprav: 4 suča-nosti.
Novi statut Sokola kraljevine Jugoslavije je zgrajen v celoti razen nekaterih orchid"! h dVo b popolnoma na na"e!ih do-cdanicg i S ;ko1stva. Trv!erek :z n;egi ozi-,-oma poro? !o o tn/ d.:-n'h sklepih zadnje -eie vod t v a SKJ v B-^rndu prinaša io če-^koslo'. aški isti že poročila. Iz njih posnemamo. da se je sl.kn o: S »kol Kraljevine Ju"os'av':e mi čili vz^iiti jugo^loven-;ke državljane v telecno zdrave in nravno •"o"ne zna?aje v ni-odn°m duhu po sestavni isto"icn mCr^d po Tvrševem soknlskem 'stemu Orian r-ciia lahko vstop: v m.fd narodno te ovadno zvezo. z! =f: pa b^d "lan zveze SV an<=ko S ko'stva R -den član S"kol='va ie '^hko vs^k vsai 18 let star jugnslovensk- državlian brez oz'ra na spo' e-o samo da nr:7n"va temel;n-i nače a Si>ko'lstva ;n ;e v '-«rh oz''rh T<"erit n pori *'ovek. Izreden ?!an na I hko vsak na te-:tr:ri'u J"*»o«'av:'e ž've" S1r>van
Org mimcijri sokolje rl?<~e in npraSxa-ta se b« "o novih določ^ n"ko'ik^ z^re-menMa. Do"im ;e pr nad ' dci rtrvc^dij vsak nr'p-dn k S>,r^"tva cd 6 d" '4 leta. Ho sed": s"mo do 12 leta n kar bo že ir-r-š^en v nnr«>«"aiskp «-r«te Naraščaf na bo obsrgil le+n:ke od do 18 'eta Vsekakor bo p~■poros":'<-p "d; v bodoče d • ve"-a društva rnzd^le	:n eventuelno t"d'
nafš"'«' d o;e r-dde'kov, n. pr. od 6 do 9. in od 9 do 12. leta.
^ftsnnrlarstvn
= Davčni zaostanki in trgovina s kronskimi boni. Navzlic okolno«sti d? davčni zaostanki iz I. 1928 slede na liberalno postopanje davčnih uprav znatno naditriljujeio skupno vsoto raznoložliivih 20% kronskih honov obstoja v trgovini s temi boni pre-rejšen zastoj. Povrraševanie no bonih je iz nerazumljivih razlogov nezadostno in tako ie velika nonudba bonov ponovno potisnila f^eno navzdol Nekateri zagrebški denarni /,avodi. ki so nakupovali K ne. jih že nudijo nod nakupno ceno po 55 % nominalne vrednosti. Tudi oojavi falsifi>atov so trgovini z boni mnnp-o šk<-dovali. Zdi se, da se davkoplačevalci premalo zanimajo za nakun bonov, bodisi iz lahkomiselnosti, bodisi zato. ker od'aiajo z nakupom. Mnogi tudi ne vedo da imajo davčne zaostanke, ki jih lab.ko ugodno poravnajo z boni, zato bi bilo umestno, da bi davčne uprave ooozorile na Mavčne zaostanke vse one davkoplačevalce. W imajo možnost poravnati te zaostanke t boni
= Valorizaeiia srbskih predvomih posojil Kakor znano, je nedavno potekel rok za neposredno ureditev predvojni^ srbskih po-isojil ne da bi prišlo do sporazuma s francoskimi obligacijonarji. ki so vztrajali pri svojih zahtevah. Kakor poročajo iz Pariza na so zastopniki franc>ski^ obligacijonariev oredložili sedaj novo, ugodnejšo ponudbo, oo kateri bi se početne anuitete valorizirale 'e s 56 %: ta odstotek bi se notem dvigal in bi no 25 letih dosegel 100 %. Predlog vsebuje tudi ugodno ureditev valorizacije ne-•novčenih kuponov.
= Naša treovinrka bilanca z Av=trijo. Po ivstrijski statistiki smo v pret letu uvozili iz Avstrije za 167.2 milijona šilingov (1928 163.4), izvozili pa smo v Avstriji za 181.0
{^oko dobo hol najdražja mila-
vendar cenejše!
Mililo ELI DA VAivorl
milijona šilingov (1928 129 9). Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila torej lani navzlic splošnemu zboljšanju v naši zunanji trgovini dalje močno pasivna in ]e ta Pj»siv. no<t dosegla že 36.2 mili.iona šilingov ali 29fl milijmov Din napram 33 5 milijona šilingov v predhodnem letu. Šp pred leti je bila naša trgovinska bilanca z Avstrijo pri-lično izravnana in šele povišanje avstrijskih carin v zadnjih le'ih je povzročilo poslab šanje (zlasti pri izvozu živine in poljskih pritokov) Med glavnimi državami avstrijske zunanje trgovine smo pole« Italije edina država, s katero ima Avstrija aktivno bilanco. Tri>u tega pa je pričakovati da se bo pasivnost naše zunanje trgovine z Avstrijo še povečala, če bo izvedeno nameravano nonjvno povišanje avstrijskih agrarnih carin.
= Odda'a zgradbe skladišča v Zagrebu se bo vršMa pot-m ofertalne licitacije 25. t. m. pri inž^njerstem oddelku savske divi-z\jske oblasti v Zagrebu (Oplas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.)
= Padnnje obrestne mere na svetovnih denarnih trsih. Na evropskem In ameriškem denarnem trgu ie bila obrestna mera do oktobra pi<*t. leta prav visoka Po roloinu špekulacije nn ameriških efektnih borzah na se je sitiuacija na mah spremenila. Od SI. oktobra pret leta, ko je bila fliskon'na stopn:a itofasno zn:žana v NewyerK-u. Londonu in Amsterdamu, pa ie povsod nas'o-nila likvidn-st in so se vrstila zniževanja diskontov v raznih državah 01 konca oktobra pa do danes je bila diskontna stopnja v 14 dr?avah 28 krat znižana, in sicQr naj-bob občutna v Newyer1ru (od fi na 4 5 %). v Londonu (od "na 5 %). v Amsterdamu (od 5 f> na 4 %) in v Brusliu (ol 5 na 35 %).
= Zoppt hitreiše naraSf-inip hranilnih 'los:. V norici pod gormim nasl>v<m v ne-lelisln š*ev51Vi ie bil predzadnji stavek iiopoln Glasiti bi se m^ral: Brez teh pri-n:saniH obresti je znašal pr;rastek hranilnih vlog (M°stne hrani,Ti;fp) ki izv!ra iz novih prihrankov, leta 19?6 59 2 miliiona Din. 1 1927 30.1 milijona Din in je r>r<>d-'anskim padel na samo 26 mtiHonov Din, 'ani na se ie nagi-* 7/>pet povečal na pri-'"''žnn mil'ionov Din.
= Velikrnrodnia tobaka Gospod minister fnanc je odobril nogoie. po kaler'h bo Sa-mostoina mononnlska unrava izda;ala v triletni zakuo velikonrodaio tooaka, cigaretnega nanirja in vžigalic Licitacila za te ve-!'Vonr da'e je odre'ena za 14 f^bmaria 193^> leta in se bo vršila teora dne ori Upravi državni11 mononolov v Beogradu in pri monoi^oisVih inšnelrtoratih v Zagrebu, Sara-levu Sr-1'tu in Rkopliu	160
= Pojave. Strojni oddelek direkciie državnih ž°!eznic v Ljubliani sprejema do 12. t. m nonudbe srlede dobave vodoVazni11 ste-t-el za paromere: do 14 t. m. glede dobave 140 kg volne za ležale in 700 kg bombnže-vine za ležišča: prometno - komerriialni ad-de'ek pa do 22 t. m. ponudbe glede dobave 200 kaset iz želene pločevine 6 vrčev za bencin in 8 kangljic za olie (Pogoji so na vpogled pri omenjtorh odH^lkib.) Direkciia državnega nidn'ka Velenie sorejema do 10. t. m. ponudbe glede dabave 240 m3 iam^-e-ga lf*a. 1 elektromotorja ter glede dobave vrvenic iz litega železa.
BOFZE
3. februarja.
Na ljubl'ansk? borzi je bil dane6 devizni oromet prilično velik zlasti v devizah na Trst. Berlin. Amsterdam in Prago. Tečaji deviz so se ponovno okrepili- in «icer za de-vizo NewvorV ,ad 56 67 na 56 81. za devizo London od 276 28 na 276 41. za devizo Trst od 297.07 na 297 37, za devizo Praga od 167 90 na 168.06 in za devizo Dunaj od 7 9891 na 8.
N« zagrebškem efektnem tržišču ie Vo '-na škoda danes notirala brez kupona (ki je zapadel 1 t m.) ter se ie trgovala za kaso oo 414 fn za februar po 416 Tečaii investi-oiiskeaa nosoiila in aprarnib obveznic so nekobko n'žii. ker se vrši trgovanje sedaj brez narasle vrednosti ku*x)na (fa znaša pri investicijskem 175 Din). ZaMiučki sa bili dalje v 8^ Rlaiiovem posojilu po 89 5 in v 7% po 795 M»d bančnimi vrednotami so se trgovale Unionbanka po Srpska po 162 in Zemaljskn no 131 — 132
Devize in valute.
LjllhPann Amstprdnm	00 S? ">? 80).
Berlin 135575 - 13 5°75 (13 5725V Bruselj 1097 4 (1095). Duna- 798 5 - 801 5 (800), 7 9096 B"d:mpešta 9926 Curih 1094 4 — 1097 4 (1095). Dunai 79« 5 — 801 5 (800), London 276.41, Pariz 222.88, Praga 167.66—
168.46 (168 06), Trst 296.37 — 298.37 (297.37) Newyork 56.61 — 56.81 (56.71).
Curih. Zagreb 9.1275 Fariz 20 34. London
25-2225 Ne\vyork 51S.50, Bruselj 72.18, Milan 27 14. Madrid 68 30. Amsterdam 208.50, Berlin 123 86, Dunaj 72 9S, Praga 15.34, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.08. Sofija 3.745, Varšava 58.10.
Zagreb. Pariz 221.88 — 223 88, London 276.01 — 276 81 Ne\vyork 56 61 — 56 81, Milan 296.362 — 298 362, Amsterdam 22.77 do 22.83, Berlin 13 5575 — 135875, Dunaj 7 985 — 8.015. Curih 1094.4 — 1096 4. Praga 167 66 — 168.46. Budimpešta 991 11-99411.
Dunaj. Beograd 12.488 — 12 528. Berlin 169 41 — 169 91. London 34 51125—34 61125, Milan 37.12 — 37.22, Newyork 709 15 do 71165. Praga 20.97875 — 21.05875. Curih 136.75 — 137.25: dinarji 12:375 — 12.435.
Ffel.H
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 125 denar. Praštediona 920 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Ruše 250 — 260.
* Zagreb Državne vrednote Vojna škoda aranžma 412 — 415. kasa 412 — 415. investicijsko SO — 82, agrarne 50 — 52. 7% Blairovo posojilo 89 5 — 91.5. S% Blairovo posojilo 79 25 — 79 75- bančne vredno'e: Praštediona 925 — 930, Union 203 — 205. Jugo 86 5 — 88. Narodna 8500 denar, Srpska 163 — 164. Zemaliska 131 — 132, Ljubljanska kreditna 125 denar. Polio 64 — 65; industriiske vrednote: Narodna šumska 40 bi. Našička 1650 bi., Gutmann 185 — 186. Slaveks S9 — 90. Slavonija 200 den., Danica 110 — 120. Drava 305 den., Brod vagon 125 do 130, Vevče 125 denar, .Dubrovačka 415 den Jadranska 520 den., Trbovlje 487.5 do 495.
Beograd. Vojna škoda 412.75 — 413.50. za februar 413 75 zaklj., investicijsko 82 25 do 82 50. agrarne 52.5 zaklj., Narodna 8600 zaključek.
Blagovna tržišča
Les
-f LiubPanska borza (3. t. m ) Tendenca za les mlačna 7aključen je bil 1 vagon oVroslic. Povpraševanje je za 50 vagonov smrekovih desk (I., II., dobava v 1. 1930.. v določenih dimenzijah) ter za hrastove pod-nice (163 800 m3, dobava nujna, dimenzije predpisane).
Žito.
-I- LiublJanska borza (3. t. m.) Tendenca za žito trdna Zaključ so bili 3 vag. koruze. Nudi se pšenica fslov post. mlev tar., plač. 30 dni); baška 79 kg 262.50 — 265. 77 kg 255 — 257-5. sremska 77 kg 247 5 _ 250.5, slavonska 77 kg 242.5 — 245 5: moka: »Og«, fco Liubljana plač. po prejemu 410 — 415; koruza: baška. umetno sušena 185 — 187-5, oo mlevski tarifi 180 _ 182 5 času primerno suha 157-5 — 160: ječmen: baški 63?64 kg 170 — 175: oves: baški navadna voznina 205 — 210. rž: baška 72/73 kg. mlevska voa-nina 207-5 - 210
+ Novosadska blagovna borza (3. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vagonov pšenice, 25 vagonov koruze, 9 vagonov moke in 1 vagon ovsa. — Pšenica: hašfc? 77 kg 210 _ 212 5 78 kg """>5 do 215: gornje baška. 78 »:2 215 — 21750; banaška Tisa šlep. 78 kg 21" 50 - 222 50; gornje banaška. 78 kg 207 50 - 210. sremska 77 kg 207 50 - 212.50: 76 kg 202 50 do 205 Ječmen baški 63.64 kg 125 130. O v os: baški 137.50-142.50- Koruza: baška in sremska 100 — 102.5. s kakovostno gar 102 5—105: za marc ladja Dunav 112.5—115 umet suš., ladia Dunav 120 do 125 Moka. baška »0: in sOO* 340 —350. 300 - 310: »5? 25fl - 260; s6« 185 — 195: »7« 145 — 155: »8<r 112 5 — 115
+ Budiirpeštanska terminska borza (3. t. m.) Tendenca mlačna: promet srednji. Pšenica: za marc 232S _ 23.30 (obračunski tečaj 23 30). za mai 24 19 - 24.20 (24.20), za oktober 2351 _ 23.52 (23.50): rž: za marc 13 - 13.02 (13.10); kornsa: za maj 14 40 _ 14.42- (14 40). za julij 1499 — 15 (15). tranzitna za mai 13 70 — 1371 f13 70).
Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik ••Jtitr«"

Iz življenja in sveta
Novi predsednik španske vlade
General Berenguer v krogu španskih novinarjev, ki Jim predsednik podaja razne informacije o delo ln načrtih svoje vlade, Na sliki je general Berenguer označen s križcem
Novodobni Robinzon na brezljudnem otoku
Čudaški zdravnik, ki živi in sprejema bolnike na drevesu — Beg pred človeštvom, tehniko in kulturo — Slučajno odkritje ameriškega
šport lika
no otočje. Nakupila sta si dovolj živil in se tudi sicer opremila z vsem potrebnim za prvi čas ter odplula. Kakor izgleda jima je bila sreča mila. kajti dospela sta do Ga^pagosa brez nezgode in se jima je šele pri izkrcavanju prevrnila lad;ica. da sta ostala brez vsakih sredstev. Napočilo je trdo življenje na negostoljubnem in siromašnem otoku.
Nedavno smo objavili sli.ko ameri-Skeag športnika Evgena Macdona'da, ki je na svojem poletu preko Tihega oceana na samotnem otočju Galapagos odkril zakonski par dveh Evropcev, ki sta živela romantično življenje samotarjev, daleč od hrupa in šuma modernega prometa.
Novodobni Robinzon je nemški zdravnik dr. Kari Ritter. ki je kakega pol leta preživel s svojo ženo na oddaljenem otoku.
Mož je že v svojih mladih letih kazal prav čudaške nagone.
2e kot deček jo dneve in noči prebil nad raznimi potopisi, pustolovščinami in dogodivščinami, bil je silno plah in se je ta njegova piahost polagoma stopnjevala do izrazitega sovraštva do ljudi, ki so naravo pokvečili in oneča-stili. s svojimi stroji in s svojo laži kulturo.
Po končanih študijah se je naselil v Berlinu kot zdravnik, vendar pa ravno zaradi svojega čudarstva ni imel mno. go pacientov, tembolj ker je iskal vzro^ ke vseh bolezni v neprirodni sodobni prehrani. Sestavil je nov način prehrane na čisto vegetarijanskem temelju in si pridobil precej posnemovalcev, ki so ž njim vred prisegali na zdrav:lni učinek sadja, sočivja in zelenjave. Nekaterim je ta način zdravljenja močno pomagal, drugim pa je zopet močno škodoval.
Poletne mesece od maja do septembra se je dr. Ritter redno naselil v svoj rojstni kraj in je tam živel po vzorcu znanega opičjega človeka Tarzana. Naselil pa se je v gozdu ter je ves čas živel na drevesih.
Na drevesu je stanoval, jedel in ordi-niral,
le spat je hodil pod streho in v posteljo. Pri takem življenju ni čudno, da mu je uš'a žena. ki ji je tudi kot bivši operni pevki postalo le preveč bohemstva, čudaštva in romantike. Tudi rodbina r.i hotela več niti slišati o svojem izgubljenem sinu.
Zapuščen od vsega sveta, se je nesrečni zdravnik še bolj umaknil iz življenja, kjer se je vse posmehovalo njegovemu načinu življenja in ga zasmehovalo zavoljo njegove vegetarijansko teorije o minimumu beljakovine, ki ba.e zadostuje človeku, da doseže pra-prirodno svojo lepoto in telesno silo. V tem položaju je v nesrečniku tudi dozorel sklep, da se ogne osovraženemu človeštvu ter se naseli na kakem daljnem odljudenem otoku.
Izbral si je v ta namen neobljudene otoke Galapagos okoli 1000 km daleč v širnem Tihem oceanu
ob obrežju južnoameriške republike Ecuador.
Zbral je vsa svoja denarna sredstva in si poiskal novo družico za življenje v samoti ter koncem junija 1. 1928. od-plul iz Hamburga novemu življenju naproti. Pristala sta srečno v ecuador-ski luki Guajaquil ter si tam kupila ja-dernico, ki naj ju popelje na obljublje-
Trdovratn! kašelj
je pogosto vzrok težkih obolenj. Ne bodite lahkomišlje-ni, temveč odpravite Vaš kašelj brzo in temeljito s
Kresival -om.

Samotarja sta se bedno hranila le s koreninicami, listjem in travo.
Zgradila sta si borno kočo ter posvetila svoje /ivFenje znanstvenemu proučevanju. Dr. Ritter je na sebi in na svoji ženi opazoval učinek solnčnrh žarkov na kožo človeka, ki se je iz urejenih razmer vrnil v primitivno *ivljen;e pračloveka. Pripravljal je obširno delo o možnosti povratka človeštva k prirodnemu življenm.
Idila bi se bila morda vlekla v nedo-gleden čas. toda »prokletstvo moderne tehnike in civ'Tzac;ie« je begunca dohitelo tudi v tej joddaFeni samoti. Na brezljudnem otočju Galapagos ne pristajajo ladje, ker n;maio česa tovoriti in tako sta bila puščavnika vama pred motnjami nepoklicanih civilizirancev. Toda usoda te hotela, da ju je odkr:'o letalo. Chicaški športnik Macdona'd je bil na svojem prekooceanskem poletu prisilen pristati na samotnem otoku, da popravi svoie letalo. Bil ie že gotov s svojim de'om ter je že namerava! odleteti, kar je v zadn;em trenutku zagledal samotarski par. Sprva je mislil, da ima halucinacije, ko pa se je izkazalo. da sta
prikazni sicer močno shujšani, toda vendar le še iz krvi in mesa,
se je trojica prijateljsko pomenila. Begunca sta bila zelo vesela, da je letalec prekinil njiju samoto. Macdonald |e nato odletel sam in javil svetu o čudnem robinzonskem paru, ki je trdno odločen vztrajati na svojem otoku še kaki dve leti, nakar se le povrneta v civilizirane kraje. Morda se bosta v tem času prepričala, da ie življenje
med ljudmi sicer res zlo. ali vsekakor manjše, nego je enolična samota na siromašnem otoku.
Astorjevi milijoni
Ameriški listi pišejo, da še nikoli niso imeli pri vzklicnem sodišču bolj čudne pravde kakor v pretekiem mesecu. Nasledniki Johna Emerika, skoro 1000 ljudi so tožili naslednike Johna Astorja. Zahtevali so lep znesek: do 2Yi milijarde našega denarja. Še bolj nego te zunanje okolišč'ne je čudna zadeva sama. Pred stopetdesetimi :eti je bil Emerik nepremožen krznar in ;e sprejel Astorja kot družabnika s tem, da mu je ta plačal tretjino g avnice. Mnogo let pozneje je dal EmerA svojo tvrdko Astorju v najem pod pogojem. da bo po 90 letih Astor oz. njegovi potomci izplačali Emerlkove potomce. Toda Astorjevi dediči so trdili, da nikoli niso čuli o takšni pogodbi. Eme-rikovi dediči so predložili izvirno pogodbo: staro orumenelo polo. Iz pra-dedove oporoke so zvedeli, da :o je vzel s seboj v grob. Z dovol enjem oblasti so razkopali grob na protestantskem pokopališču v Filadeltiji in rešili listino. Sodnija je priznala njeno izvirnost, a vendar je odbila tožbo. Ta nepričakovani sklep je utemelji'a s tem, da po sto letih ni mogoče ugotoviti, kateri del Astorjevih kap talov bi se lahko priznal Emerikovim dedičem!
Tudi Monako se udeleži lepotne tekme
Mala kneževln'ca s! |e izvolila kraljico lepote gdč. Germano Progettl, ki naj z zastopnicami narodov tekmuje za lepotno .prvenstvo
Švedska kraljica Viktorija
Po nedavnih poročilih se je stanje kraljice, U je že dlje časa bolehala, netndoma poslabS-ilo, da so zdravnik] resno v skrbeh za nje življenje
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja
IV. reprezentančni ples
slušateljev ljubljanske univerze 8. februarja v Union-u
Pasji ovratnik
»Mednarodna I ga za pobijanje ovratnikov« smatra, da^ so grdi in zdravju škodljivi vsi moški ovratn'ki: trdi, mehki, beli in pisani. »Človek ne sme posnemati pasje mode!« je nje načelo. Pred kratkim je obiskal odlično pariško restavracijo ugleden starejši gospod, francoski grof. Ko je odložil suknjo in se vsedel k mizi. je opazil natakar, da nima gost ovratnika in ovratnice. Poklical je gospodarja, in ta je gosta naprosil. naj nemudoma zapusti dvo-ano. "Tu ni zbirališče za predmestne barabe!« Gost se je nasmehnil in mirno de-ial, da ne gre. Poklicali so stražarka in sestavili zapisnik. Gostovo ime je seveda povzročilo senzacijo. Ko je bilo vse gotovo, je odšel z besedami: »Prav. Hotel sem le ugotoviti, da smatrajo na Francoskem bedasti pasji ovratnik za glavni pogoj spodobnega človeka. Zahteval bom svojo pravico, če sami nimate pameti.« Zdaj bo moral sodnik odločiti, da-li je gosti'ničar ali kavarnar upravičen odkloniti sicer dobro oblečenega gosta brez ovratnika. Vsekakor težko vprašanje.
o«
Najboljše, najtrajnejše. zato u	najcenejše!
Dopisi
MOKRONOG. V soboto so blizu Sevnice prijeli orožniki ubeglega kaznenca Mole ta, pri katerem so naši'! deti blaga, izvira joče ga iz vloma v Tržišču. Vlom je priznal. — Dobili smo novo avtobusno podjetje Mi-he Babnrka z Ljubljane, kj vozi od kolodvora Sevnica ob četrt na 3. ter dospe v Mokronog - kolodvor ob pol 4. po-poldm«. Iz Mokronoga v Sevnico vozi ob četrt na 7. zoutraj. V par dneh se je pokazalo, da je bila taka zveza nujno potrebna Avtobus j* mo-tterno opremljen
ŠMARTNO OB PAKI. O. Jože Terčak. nad-ufi-'telj v p. izreka vsem l'ub:m tovarišem, prijateljem, znancem in lovcem, ki so se ga ob 60-letnici spominjali, najlepšo zahvalo.
• Lujo šafranek-Kavič: Hasanaginica
V tesnem skupnem delu libretista Milana Ogrizoviča in komponista Luja Šafra-nek-Kaviča je nastala glasbena drama »Hasanaginica«, ki jo v redakciji, kakor smo jo doživeli v soboto zvečer v naši operi, smemo prištevati k najmočnejšim in najbolj uspelim jugoslovenskim glasbenoscenskim de.om; na vsak način pa ji gre prvo mesto med vsemi domačimi operami, kar jih je šlo do sedaj preko odra ljubljanskega gledališča
Milan Ogrizovič je bil močan dramatičen talent, ki je umel iz ene najlepših dal-matinsko-hrvatskih narodn h pesnitev !e z malimi izpremembami ustvariti tragično dramo, ki učinkuje globoko in trajno brez muzike; ko iko silneje mora zagrabiti tako delo še potencirano z enako učinkovito dramatično muziko. Jaz mislim, da p-etež-no večino oper, ki so si priborile stalnost v repertoarjih svetovnih g'edališč drži libreto in le v redkih slučaj h zamore ed no muzika rešiti nezanimiv ali nespretno pisan libreto. Razume se, da zamore tudi neroden, netalentiran komponist uničiti najboljši libreto, no. tak h slučajev ni mno<?o.
K ustvaritvi Hasanaginice sta si podila roke dva izredno spretna moža z ostrim vidom za dramat:čne učinke, z živo razvitim teaterskim instinktom. Ogrzovič, žal, ni doživel izvajanja opere, v kateri je snov, kakor je to za glasbeno delo priporočal "ejše, še bolj zgoščena, kot v njegovi istoimenski, tudi nam Ljubljančanom že znani drami. Racijonelnost in ekonomijo govornega izražanja razširi, poglobi in ilustrira muzika, ki je marsikaterikrat še močnejša kot beseda. »Ogrizovič (f 25. VLII. 1923.) ni bil muzika no naobražen« p še L. Šafranek-Kavič v »Obzoru«, »ali je občutil muziko s fantazijo umetnika, in to bolje, kot marsikateri poklicni glasben k. S tankim instinktom je občutil vsako glasbeno lepoto, ne da bi znal s kakšnimi sredstvi se doseže. Kot odličnemu dramat ku mu je bilo gl-edališče dobro znano. Napisal je libreto tudi za Vilharjevo »Lopud^ko sirotico«, za Lhotkovo »Minko«, za Novakovo »Pomladno burjo« in kot zadnje »Hasanaginico«. K 501etnici hrvatske opere je izdal lepo knjigo »Hrvatska opera«. Velikega hrvatskega glasben ka V. Lisinskega je os lOOletnici rojstva proslavil s s iko-enodejanko »Nepozn°n«. Za »Sv. Cecilijo« je napisal članek »Libreto Zajčevega Zrin-skega«. »Hasanaginica« je dokaz, da si Šafranek-Kavič ni mogel pridobiti verziranej-šega in spretnejšega libretista, kot je bil Ogrizovič!
Safranek-Kavič je izredno silen glasbeno-dramatični ta.ent. Njegovo bogato kompo-zitorno-tehnuno znanje ga usposoblja za svobodno, lahko in naravno tekoče g asbe-no izražanje. Njegova muzikalna karakte-rizacijska umetnost je naravnost frapant-na; točno karakterizira osebnosti, situacije, brez floskul .n gostobesednosti zadene tre-notno ubranost, izraža se pregnantno. ima kot nadarjen ghsbeni arhitekt pregled čez celoto, gradi vedno smiselno, ne išče cene-n.h efektov, vse, kar pove, pove k stvari in to vsikdar samoniklo v ozki ekonomiji glasbenega govora. Po strukturi melodike, njenem tkanju in izrabljanju sc naslanja na ■žagnerja. Njegova uporaba orkestra, tehnika zmerne, a živo cvctoče polifonije je sicer zapadna, novodobna pridobitev, vendar skoro vsa g asbena snov jc orijental-sko-slovans-ka, adekvatna snovi drame, adekvatna jeziku, rekli bi balkanska v odličnem pomenu besede. To je muzika, v kateri je simbiozno zvezan muslimansko-ori-jentalski in vzhcdnoslovanski glasben element, muzika, ki je celo kot glasbeno-ke-mična spojina, da jc težko ločiti element od elementa. Le izraziti citati pesmi s pro-zorn:mi dominantn:mi kvintami, ples z žgočimi ritmi, muezinova jutranja molitev itd. povedo kakšnega izvora so.
Četudi ta muzika za zapadne ljudi govori nevajen, čudovit jezik, pa je vendar v nji toliko ognjene izrazitosti, da jo bo razumel vsakdo, in vsakdo bo občutil v nji obče človeško tragiko, ne tragiko onih ponosnih ljudi, ki umirajo, kadar ljubijo. V Šafra-nek-Kavičevi muziki ne čutimo, da je bal-kanizem umetno vnesen v njo (brez ozirov na citate), kakor čutimo n. pr. japonske skale in melodlko v Butterfly. ali kaj slič-nega v Aidi, Lakme itd., ampak je to v resnici muzika, kakor jo občuti in govori komponist vsaki dan, ker je to podzaved-na rasna muz:ka. Slišal sem njegov balet »Figurine« iz Bratislave in v njem čul — mutatis mutandis — istega človeka-umet-nika: invencijoznega. vsikdar plemenitega, močnega, samosvojega.
Njegov orkester ima živo svetlobno moč barv, ki jih zna umetnik virtuozno mešati na svoji paleti. Akoprav se zamoreš instru-mentacije učiti iz debelih knjig: brez naravnega daru, ki je dan e malokateremu, ostaneš posnemovalec, ob-tnik. Šafranek-Kavič je velik mojster! Zlasti ljubi barve lesenih instrumentov, odkriva nove zvočne efekte, srečno uvaja tamburico. Bogastvo njegovih barv je skoroda neizčrpno. Pred vsem pa njegov orkesteT zveni, celo v tako s romašni zasedbi, kot je n. pr. v godalih naša. Ne samo instrumentalni, tudi vokalni stavek Šafranek-Kaviča je odličen. Pevec mora sicer venomer premagovati velike pevsko-tehnične ovire, zato pa ie vse, kar poje, sila hvaležno, močno, izrazito kanta-bilno zveneče ter da priliko umetniku-pev-cu da se do duše izpoje. Za taki dve partiji, kot je Hasanaginica in Hasanaga pa morata biti tudi pevca in igralca-umetn:ka kot sta k sreči pri nas Thierrv-Kavčnikova in Križaj. Tudi zbor imn dovolj kočljive naloge, istotake balet. Ako se k vsemu pridružijo še lepe, karakterne si ke kot jih je ustvaril Skružny, pa mora biti Hasan-aginici uspeh vnaprej zagotovljen in to ue samo pri nas.
Šafranek-Kavičevi Hasanaginici gre mesto. častno mesto na svetovnih odrih. Žal le, da se Jugosloveni ne znajo drenjati v ospTedie. Večii so umetn;ki. kot so komer-santi. Ali tudi to je treba. Trebn ic vsaj ljudi, ki jim v svet pomorejo. No, Šafranek-Kavič je že bil v Brat slavi. Uverjen sem, da mu Hasanaginica odpre svet na steza j!
Značaj lista ne dovoljuje, da bi se delilno b?vil s tem sila močnim glasbenim •lelom. Nai navedem bežno nekatere najzanimivejše momente.
S tragiko prežeta predira otvarja pTvi akt: dvor Hasanage Liubko ie kar*l-teri-zirana gručica agove dece Posebno Sulta-nija ie m"^'k«'no nežna in nedolžno prozorna. R"dost Hasanag^ce "b <ir«->rn;nu na mladostne dni »e h;nom" '^pre^rže po porodu starega Huseina, da mora zapustiti dom. ker ga v moževi bolezni ni iskala, v črno žalost, za katero komponist naj-
de v resnici prepričevalne izraze. V strahu pred prihodom svojega age išče obupana žena nasi.no smrt iz stolpa. Prišel pa je ie njen brat, ki jo hoče odvesti od moža k drugemu, a prej še zahtevati od njega oprostilno pismo. Vse to je uteme.jeno v menialiteti z muslimansko verskim nazi-ranjem prežetega narodnega mišljenja. Po tem naziranju, tako so mi pravili, žena brez izrecnega povabila moževega ne sme k njemu. Aga pa si želi ženine ljubezni, ki ne pozna niti starih in silnih trad.cijo-nalnih ovir. Njena ljubezen mora b ti sil-nejša. No, Hasanaginica preko teh strogo začrtanih ovir ne more, ne sme. dasi je njena ljubezen silna. Po muslimanskem naziranju sme mož odsloviti le ženo. ki mu ni rodila dece. ali ki mu je bila nezvesta. V teh dveh pr merih ji oprostilnega pisma ni dolžan dati in dote ne vrniti. Aga pa to stori, ker ve. da ji ne more očitati ničesar. kar bi nasprotovalo davno ukoreni-njen m navadam. Le nepoštena in neplodna žena se vdrugič ne sme vdati. Da bi dokumentirala pred možem :n okolico svojo neoporečnost se Hasanaginica mora udati drugemu, sicer bi ostal na nji madež. Končno pa je skrb za čast fami ije v njenem bratu Pintorovič-besu tudi tako močna, da malodane sestro prisili k drugemu venčanju. Od tod, od takega, nam za-padniakem nerazumljivega naziranja sledi prvi hip nekako nezadostno utemeljena hitra poroka Hasanaginice z imotskim kadijo. Ta poroka hoče biti samo zunania_manifestacija za čistost žene, njenega občutenja do bivšega moža in ljubezni do dece ne izpremeni prav nič. V narodni pesmi je konfl kt med moževim stremljenjem po tradicijonalnih verig osvobojeni ljubezni žene in na drugi strani, nienim konservativnim mišljenjem doveden logično do konca. Žena postane žrtev vzgoje, dočim stremi mož za vseh teh spon svobodno ljubeznijo. Ogrizov č pTikazuie Hasanng nico kot
nosno, trmoglavo, napram možu trdo ženo. ki jo končno le silna ljubezen do dece prisili, da se ukloni pred možem, ki prizna »Ljubo moja, taku sam te htio«. Od pTe-stariih duševnih boiev in srečnega izida ji radosti poči srce. Pomirljiv, a za moža in deco krut konec.
Da se vrnem. Prihod age, šumen, slovesen, je muzikalno zelo spretno slikan Ne vem, ali sem preslišal originalno odrsko muziko njegovega sp-emstva. ali je ni bilo. Interesantna je figura sužnje Čerkezkinje. Živ kos muzikalnega orijentalizma. Prekrasno muz kalno je slovo matere od najmlajšega deteta.
Po srečni ekspoziciji v prvem aktu sledi živo-pester drugi akt na dvo-J Pintoroviča. Lepa slika, nepozabna. Prihod kadije k Hasanaginici. Njegova ljubezen, ekstatična, vse razumevajoča je muzikalno silno izrazita. Kako sijajen domislek je muezinova jutranja molitev. Svatovska pesem in ples, odhod svatov. Vse to je muzikalno tako živo in pregnantno, da mora vsakogar zagrabiti. Zlasti še n. pr. izbruh silne boli Hasanagm ce ob spominu na moža in deco. Mojstrstvo komponista se kaže jasno v takorekoč dvojnem koncu akta: odhod gostov, zaključek s silnim glasbenim akcentom in takoj nato kot močan kontrast zopet mirna jutranja molitev muezina. Ta sk ep je naravnost ženijalen. Par ima v zadnjem aktu istotako navidezno z dvema koncema. Otvori ga barvit ples baleta lepih suženj. V plesnih ritm h, v njihovi originalni melodiki je Šafranek-Kavič morda najmočnejši. Scena s Čcrkezkinjo je neobičajno dramatična. Višek dosega delo, dramatično in muzikalno, ob sklepu dejanja. Tu se pospenja Šafranek-Kavič do elementarno silnih dramatičnih višin, ki pretresajo kri in mozeg. Skiepfta scena ostane v spominu neizbrisna.
Naj na kratko omenim izvedbo. Povedal sem že, da sta bili centralni figuri opere ga. Thierrv-Kavčnikova (Hasanaginica) in g. Križaj (Hasanaga). Ustvariti dve tako močni osebnosti brez vzorov in tradicijs zamoreta v taki umetniški viš ni samo res najodličnejša nadarjena pevca in igralca, kakor sta ga. Thierry-Kavčnikova in Križaj. To b lo morda najsilnejše. kar smo videli kdaj na našem odru. Tudi g. Grbi (Pmtorov č-beg) moje nedcljcno priznanje. Zelo simpatičen, morda nekoliko premlado-sten je bil Vičarjev imotski kadija. Smem ga prištevati k njegovim najbo jšim kreacijam igralski, a še bolj pevski. Gospo-dičn Špa-novi, čerkeski sužnji bi želel morda več vročekrvnega temperamenta, a v splošnem je popolnoma ustrezala. Sultani j a ga. Ribičeve je Ijubezniivi vlogi primerno ljubka in iskrena. Tudi ostala deca si je osvojila srca pcs'ušalcev. Oprema dela je bila na moč skrbna, stilna, toalete krasne, skupine slikovite. G Knvecki kot rež ser ie imel k sreči s Hasanaginico že posla v Zagrebu in je. zidajoč na bogati izkušnji postavil na oder v resnici lepo zaokroženo in smotreno prikazano opero. Glavna zasluga za uprizoritev in umetniško na pri naš najvišie dosegljivi stopnji stoječe po-davanje Hasanaginice gre pa ravnafeliu Poliču, ki se je z vsem svojim znanjem, z vso energijo zavzel za Šafranek-Kavi-čevo in predvsem za domače delo. Popolnoma na novo oživotvoriti tako komplicirano part'turo, brez tradicijonalnih osnov ni stvar vsakega opernega dir genta. Ni baš velika umetnost podati opere, sto in večkrat preigrane, opisane, naslanjajoč ?e na preizkušene recepte. Izpričevalo usposobljenosti si pa pridobi dirigent, ki mora takorekoč iz mrtvih not postaviti na oder živo umetnino. To je g. Polič dosegel v najvišji meri. Držal je vestno in z veliko ljubeznijo pripravljeni aparat odlično v energičnih rokah, se brigal na odnj in pod niim za vsako gesto, za vsako noto, za slehern vstop, modelira' dinamično in izrazno pevce kot orkester ter dosezal z vsemi svojimi ljudmi najvišje učinke.
Predstava je b:la lepo obiskana ter je dosegla s;'en in globok uspeh. Poslušalstvo se ni moglo zadosti naploskati in je zopet in zopet klicalo na oder vse sr.delujoče pevce. komponista in dirigenta. Bilo ie tudi mnogo cvetja.
Uverjen sem. da bo Hasanagimca našla not v duše in srca vseh. ki jo bodo sl:šali, da bo vs:kdar napolnila naše eledališ^e in da bo stalno tudi ostala v njem. E. A.
SO/, bone
k n p i m
in plačam najbolje. OSKAR ADVMIC Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. »Sanac

ŠPORT
Krasne vojaške smuške tekme
Na programu velikih mednarodnih tekem, ki bi se bile morale vršiti na Gorenjskem, a so bile zarau neugodnega vremena preložene na prihodnje :eto, so bile tudi jugoslovenske medarmijske patruljne smuške tekme. Od vsega programa so se te tekme edine vršile in to v nedeljo v Bohinju. Prvotno bi bile morale b ti na Komnu, ker pa je v soboto pad o za kakih 30 cm snega, so bile v zadnjem hipu preložene v Bohinjsko dolino Start in cilj 26 krn dolge proge sta bila pri Ziatorogu, na progi sami pa dve strelišči.
Tekem so se udeležile po štiričlanskih patruljah, katerih vsako je vodil oficir, vse naše armije in pog anična četa, tako da jc tekmovalo šest patrulj. Prvo mesto si je priborila V armiia (Niš), d-ugo mesto IV armija (Zagreb) in tretje mesto patrulja potrani-nih čet. Proea je b:la že terensko, še bolj pa zaradi mokrega sneea izredno težavna. kliub temu pa so tekme, ki so se vrši'e točno po strogih mednarodnih predpisih, ootekle nad vse pričakovanie sijajno, in prožile nov dokaz krasnega duha. ki preveva našo vojsko Prisostvovala sta iim poleg lenega števMa smučarjev tud; štab d'av-ske divizije in zastopstvo Jugoslovcnskega zimskosportnega saveza.
Občni «»M>r Kol. in motocikl. društva Sava
V nedeljo se je vršil v prostorih kavarne »Kavčič« na Privozu ob številni udeležbi članstva V. redni občni zbor Kolesarskega in motocik.ističnega društva Sava, ki je z o-zirom na petletni obstoj društva potekel v svečanem razpoloženju. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik industrijalec g. Frar. Batjel, ki je v vznesenih besedah pozdravil članstvo, zastopnike tiska in goste. V kratkih obrisih je podal sliko društvenega razvoja, njegov začetek in razmah do sedanje moči. Spomnil se je v teku petih let umrlih članov in članic in pozval navzoče, da počaste njih spomin stoje s trikratnimi »Slava« vzkliki.
Nato je društveni tajnik g. Gregorič prečkal zapisnik lanskega občnega zbora ter je podal tajniško poročilo za preteklo društveno leto s pregledom delovanja društva za ves čas društvenega obstoja. Poročilo je bilo vseskozi zanimivo in izčrpno. Društvo je v času svojega obstoja priredilo vsestransko uspele dirke, izlete in sestanke, udeležilo se je prireditev drugih društev in si priborilo na vseh prireditvah odlična mesta in častno zastopalo svoje bavc. Omenimo zvezno dirko v Celje, ki jo je prire-c I 21. julija pododbor Ljubljana. Zmagovalec v glavni skupini na 74 km je bi! Franjo Gjorgjevič. v juniorski skupini na isti progi pa Krušič Salvator, oba člana Save. Dne 28. julija je priredba Zveza kol društev v Ljubljani medklubske d rke na pro-
gi Ljubljana-Novo mesto in obratno. V prvi glavni medklubski skupini je dosegel cilj kot peti Gjorgjevič Franjo, v drugi g.avm zvezni skupini na 100 km pa kot prvi ter ;stotako v tretji. V četrti medklubski juniorski skupim na 50 km je dosegel kot prvi cilj Krušič Salvator, ki je zmagal tudi v naslednjih dveh skupinskih d ^kah. V damski skupin, je bila zmagovalka Dragica Slamič. Društvo razpolaga z izborni-mi vozači: Gjorgjevič, Nagode, Krušič, Po-kovec, Dolenc itd.
Tajniško poročilo je bilo z navdušenjem iprejeto K besedi se je oglasi! podpredsednik g. Roz na. ki je bodril članstvo k vztrajanju in pogumu za nove borbe v bodoči seziji. S toplimi besedami je slavil zasluge g. Batjela kot največjega našega prop.j?i-torja za kolesarski šport in nadvse požrtvovalnega funkcijonarja društva Navzoči so priredili Batjelu ter govorniku pr.srčen iplavz.	•
Ko je predsednik g. Batjel naznani', da se bo v bodoči seziji priredila velika društvena prireditev, na katero bodo povabljena vsa kolesarska d-uštva v državi ter dirkači iz inozemstva, so se udeleženci občnega zbora podali k skupnemu fotografiranju Po razdelitvi daril je predsednik gospod Batjel zaključil uspeli občni zbor z bodrilnim govorom na članstvo.
Iz SK Ilirije. Hazenska sekcija ima jutri ob 18.30 redni trening v telovadnici. Sigurno naj se udeleže Ruša. Reni. Valči, NVoh fart, Doberlct in žuža. Pri treningu ie poravnati članarino za mesec februar — Gimnastične vaje za dame bodo odslej vsako sredo ob 19 Sprejme se še nekaj dam. Priglaša se pri trening h v telovadnici S"ed-nje tehnične šole na Mirju, vhod iz Goru-pove ulice, druge dneve pa na k ubov naslov poštni predal 175 — Lahkoatletska m smuška sekcija bosta ime'.i odslej vsak torek in petek trening v telovadnici S-ednje tehn. šole Čiani lahkoatletske sekcije danes ob 19. Vsi in točno.
Smučarji! Planica 1108 m. Smučarski klub Ljubljana naznanja, da je koča v P a-nici stalno oskrbovana in kurjena. Priporočamo posebno obiskovalcem, ki so foto-amaterji, ako žele imeti nekaj krasnih po-
l.c])o su I n rii o
stanovanje
povsem moderno urejeno, se odda v najem s 1. majem 1930 v Beethovnovi ulici ot. 2. Vprašati ravnotam v Pat. ing. pisarni Ing. Milana Šuklje.	3168
Smyrna preproge
so najcenejše ako jih napravite sami. Razpošiljam pričete z natančnim navodilom in risbo na Vaše sporočilo o velikosti Za Vas je to potem lahko delo
TONI JAGER
LJubljana. Dvorni trg 1.
Zakaj se starate po sili?
Zakaj dopuščate, da Vam izpadajo lasje? Ostanite vendar mladi in si ohranjujte mladeniški kras — lase! Za mal denar Vam ohrani »INES« bujne lase v visoko starost. Lasnim koreninicam daje novih življenskih sil, odpravi prhljaj in glavobol. Lonček Din 38.—. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »INES, Ljubljana, Merosodna 1, I., 12.
pečale
o'e, graverstvo'
SITAR &SVETEK
LJUBLJANA
Mesto posebnega naznanila.
Meetni pogrebni zavod občine Ljubljana
Umrla nam je ,v nedeljo zjutraj naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Anka «fanušie
•v
roj. pl. Sipuš-Hisaeka
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 4. t m., ob 3. uri popoldne iz Stare poti št 2 na pokopališče pri Sv. Križu.
LJUBLJANA. 2. februarja 1930.
Anka Vončina roj, Janušič	Dr. Fran Vončina
hči.	načelnik pri banski upravi, zet.
Ivo Janušič, Vladimir Janušič. Evgen Janušič, sinovi. 5 Milena Janušič roj. Ružič, Zorica Janušič roj. Dolničar, snahe. 00 Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
snetkov z nad vse veličastnim Jalovcem, Mojstrovko itd. Vsak ponedeljek se pr.čne smučarski tečaj za začetnike. Prijavi se v kOci. Celotedenska prijavn.na je 60 Din Opozarjamo, da bo v nedeljo 9. t. m. alpska tekma tik ob Kotovem sed.u pod Jalovcem, v viš ni 2800 m Ob skovalcem koče se bo nudi. krasen pogled na tekmo od starta do cilja, ki bo pri koči v Planici.
Smučarski klub Ljubljana naznanja, da je zapadlo v Planici od sobote na nedeljo 50 cm novega, suhega snega na podlago. S.nuka idealna.
Radio
IZ v i.EČEK IZ PROGRAMOV:
Torek. 4. februarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana jjlasba. — 13. Napoved časa. borza, reproducirana glas^ — 13-30. Poročila iz dnevnikov. 17.30- Korver' nadio-orkestra — 1S.30: S. "lartetan: Raz k vrste reklame — 19: Dr Kolarič: Napake so ver^ktg? pisanja - '1 Ruščina. - 20* T-t nos progama iz Za* eba - 22 Napoved fata in poročila. — 22.15: Koncert radio-j kestra Sreda. S. februarja LJUBLJANA: Opoldanski program odpade -17.30- Koncert -ad:o-orkestra. - 18.30. f-ravlii-ce ta deoo - tS- Podobe iz slovenske H-era--ne zgodovine - 19 30. Francoščina - 20: Kot.-
cert viole (proi. lvančič) s spremujevanjem klavirja (ga. Oster-Valja lova). — 31: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa io poročila.
BEOGRAD 10:30: Reproducirana glasba. — 12.40; Koncert radio-kvarteta. — IS: Reproducirana gtasba. — 20: Večerna koncert. — 21 Vt» seloigra. — ?! 30. Narodne pesmi na gusle. — 22: Godba z* ples. — ZAGREB 12.30: RcprodJ-ciraita 4la»ha — 17-30: Koncert radio-orkestr«. 20-30: Fraiiccski večer. — PRAGA 19.05: Koncert pevskega zbora. — 20: Fraocosk- večer. -BRNO 1.9: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 16.45: Reproducvrajia glasba. -17.45: Odlomki iz Verdijevih oper. — -20.13: Francosk' večer. — 24: Godba za ples. — DUNAJ 11 :DopoMaiiski koncert. — 15-30: Koncert orkestra. — 17.45: Glasbeni program za mladino. — 20: Francoski večer. — BERLIN. 16-30: Popoldanski koncert. — 19.10: Lahka glasba. — 20JO: Francoski večer. — Godba za ples — FRANKFl RT 16: Koncert iz Stuttsarta. — 19-30: Klavirski koncert. — 20: Francoski večer (prenos rz Pariza) — 21.45: Koncert lahke glasbe - LANGENBERG 17.30: Muzika rta historičnih instrumentih. — 20: Prenos irancoske-ga večera iz Pariza — Godba za ples. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Klavirski koncert iz F ran k rana — 20: Franco ski večer (iz Parza) — 21.45: Kabaretni program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe — 12.05: Opoldanski koncert. — 17.30. Iz madžarskih operet. — 19.30: Večerni koncert
Kot najboljše ma-sažno in domače zdravilno sredstvo proti
Klini
't ♦
I
Rudarskega inženjerja
sprejme večji dalmatinski rudnik
Nastop takoj. Zahteva se jugoslovensko državljanstvo, znanje srbohrvatskega jezika, najmanj tri leta rudarske prakse, marljiv in pošten karakter. Nudi se dobra plača, brezplačno stanovanje, kurivo in razsvetljava kakor tudi položaj upravnika. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dalmatinski rudnik«.	3163
Razpis restavracije.
Uprava Ljubljanskega velesejima odda za svoji dve letošnji velesejmski prireditvi: X. Jubilejni velesejem od 29. V. do 9. VI. in za D ržavno šumarsko in lovsko razstavo od 31. VIII. do 15. IX.
restavracijski paviljon s priti k linami ln vinotoč
Pismene ponudbe je nasloviti .na velesejmsko upravo do 15. februarja t 1. S podrobnejšimi informacijami postreže velesejmski urad.	3155
višji mag. svetnik v pokoju
Zaslužnega sodelavca in pisatelja ohranimo v hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1930.
Odbor.
! r e m o g in drva
^^ p » j b o 1 i š c vrste ^Jk	dobavlja
^ I. Pogačnik
Bohorlteva nlica štev 5.
l-lffon It 2059	246
zobo; in glavobolu, prehiajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja
priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
DoHva s® v originalnih plombiranih (steklenicah v pristni predvo.ni kakovosti v T^eh dro^eri-jab ia trgovinah z mcia.nim blagom.	38-a
Zastopstvo
prvovrstne, tuzemske tekstilne tovarne prevzame v vsej državi dobro vpeljani zastopnik s sedežem v Zagrebu, ki je vpeljan pn solventnih odjemalcih. Vsa mesta v državi obiskuje z več potniki z lastnim avtom večkrat v letu. Delcredere ni izključen. Posel na komisijonelni bazi mogoč. Prevzame komisijonelno skladišče, ker ima potrebne prostore in potrebni aparat za odpremo, želi ponudbe samo od večjih podjetij. — Ponudbe sprejema in daje naprej I. MERČUN, oblasno dovoljeni obaveštajni zavod, Zagreb, Ilica 13, telefon 68—53.	3152
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, brata in strica
JoKobn Vrečko
se vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena pevskemu društvu za ganljive žalostinke, gospodu primariju dr. železni-karju za ganljiv nagrobni govor in končno vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V Slovenj gradcu, dne 31. januarja 1930.
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
tesnoba v prsih, zasopljenost eo
težke muke, ki tirajo človeka cesto do obupa, ker nima tedaj miru niti ponDČi, postaja nervozen in ne more redno obavljati svojih poslov.
Proti temu uporabljajmo z velikim uspehom
Astmol prašek za Mm Asimol bronchial dsnrete
za kajenje.
Dobivajo se v lekarnah
Išče se POINIK
v tekstilni stroki
kateri obiskuje vse male kraje Jugoslavije. Prednost imajo potniki, ki so že v tej stroki potovali. — Ponudbe pod šifro »Potnik v tekstilni stroki - na oglasni oddelek »Jutra«.
Znižane cene
Oglejte si igračoe m otroške vozičke. Drioiktje. holendenje male avtomobile, šivalne stroj« najnovejša dvo-koiesa pnevmatiko itd Velika zbora Prodaja □a obroke. Cenik: franko »TRIBUNA« F B. L. tovarna dvokoles Ir otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta 4.
Mramornato steklo
v različnih barvah in veličinah, 6—8 mm debelo
Uporablja se za:
obložitev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ure-
ditev prodajalnih lokalov,
posebno za mesarje, prekajevalce, peke. slaščičarne, brivnice, kavarne, restavracije itd. —
Dalje za PORTALE, VESTIBULE, STOPNJIŠCA, kakor tudi za napise vseh vrst, plošče
za etažere, mize, pulte itd. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne izgubi barve. Potrebne luknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev gladkih sten se vrši s špecijalnim klejem ali se pa pritrdijo plošče z vijaki. — V zalogi in tozadevna dela izvršuje
KKIST A Mj" d. brušenega stekla,
Ljubljana VII, Maribor, Split.
IZ
Brez posebnega naznanila.
Mestni potrebo? zavod občino Ljubljana
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš predobri soprog, skrbni oče, stari oče, tast. nečak, bratranec, stric in svak. gospod
Evgen Lah
magistratni nadsvetnik v pok.
v nedeljo, dne 2. februarja ob K>3. uri pop. po kratkem, mukapolnem" trplne-nju, previden s tolažili svete vere, v 72. letu starosti mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. februarja 1930 ob 11. uri dopoldne Iz mrtvaške veže splošne bolnice do prelaza na Gosposvetski cesti Od ondod se truplo prepelje v Kranj, kjer bo pogreb istega dne ob 'A5. uri popoldne.
Ljubljana - Kranj, 2. februarja 19-30.	3150
VIDA PFEIFER, hčerka.	SILVA LAH, soproga.
Dr. VILKO PFEIFER, srezki načelnik v Splitu, zet. — ALENKA in VIDA,
vnukinji in ostalo sorodstvo.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JCdor hoče t 'L
mu
posije po posti naslov aR GaGo drugo m formacijo ticoco me malih oglasov naj priloii v mnamGah
bo prejel odgovora /. "
steer ne
CENE MAUM OGLASOM.
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
I Sobo in kuhinjo
išče državna uradnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnica«.
3586
U*
-l'1'A

Potujoče uradnike
ia prodajo dobro idočih predmetov sprejme proti -visokemu plačilu takoj »Tehnik« Josip Banjai — Ljubljana, Miklošičeva c. št. 20.	3614
Knjigovodjo
Fprfjrnnio takoj. Pismene ponudbe pod »Perfektna jnoo na oglasni oddelek sJutra« .	3613
Zobotehnika"
sprejme takoj dr. Ivan Oblak, Ljubljana, Miklošičeva cesta Keflektanti naj ie osebno priglasijo. 3571
Poslovodjo
organizatorja 6 kaucijo a'i •udeležbo iščem za boljše podjetje. Ponudbe na ogl. odd. * »Jutra« pod šifro »samostojnost 612«. 3477
Brezplačnfi
sopotovanje
nudim trg. potniku zmožnem šofiranju, za naglo motovanie po Sloveniji. Ponudbe" pod »Avtopotnik« na ogi. odd. Jutra. 3462
Natakarico
in kuharico
dobro izurjeni sprejme Pačnik, Laško. Predstaviti se je osebno. 3633
Graverja (rezbarja)
veščega v vseh po.-lih sprejme Ludvik Kan, Beograd, Kn. Spominek br. 3. — Navesti jo tudi zahtevo plače.	3666
Mlado natakarico
z nekaj kavcije, sprejmem takoj. Naslov pove og'as. oddelek »Jutra«. 3678
Služkinjo
vajeno kuhanja in domačih del, ne pod 30 let staro, sprejme takoj Milka Skukar, gostilničarik a -Domžale.	3685
Plačilno natakarico
z večjo kavcijo, sprejmemo v večje podjetje. — Ponudbe na ogl. oddelek 'Jutra« pod »Dober zaslužek 88«.	3689
2 vajenca
za mizarsko obrt. z vso oskrbo v hiši, sprejme Jos. Bukovec. Ljubljana. Jeranova nI. 14. 36%
Zastopstva
solventnih domačih in tujih trgovin sprejema trg agentura »Voxam«, Beogra
— Deoaoska 14.
d
3644
Potnika
čevljarske stroke — dobro vpeljanega sprejme tovarna čevljev. Ponudbe na og ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Verziran potnik«. 3185
Potnika
za prodajo čevljev, proti stalni mesečni plači ali proviziji sprejme tovarna čevljev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop«. 3660
Čevljar, vajenca	Slaščičarja
pridnega in poštenega prvovrstnega samostojnega " —	T,,«;, delavca sprejmem takoj.—
Naslov pove oglas, oddelek
sprejmem Hrana pri moj-etru. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	3480
Dekle
vajeno gospodinjskih poslov ter v. aj deloma kuhe, dobi službo na deželi v Belokrajini Jurij Valetič, ml., Ceplje št. 14. p. Nemška Loka pri Kočevju.
3452
Prodajalka
•manufakturne stroke, zmožna slovenskega in nemškega jezika, z daljšo iprakso in spretna v občevanju s strankami, peseb-tio kmečkimi, se išče v manufakturno trgovino v Mariboru. Cenj. ponudbe z označbo dosedanjega s!*už-bovanja je pu--lati pod »Manufakturistinja« na podružnico =Jutra« v Mariboru.	3432
Perfektno
korespondentko
-r slovenskem in srbohrv. jez;ku (po možnosti tudi nemško) išče tovarna v Mariboru. Ponudbe pod »Perfektna« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 3430
Trg. vajenca
s primerno šolsko izobrazbo. poštenih staršev, za trgovino mosanoga blaga sprejme takoj Anton Vode-»ik, Petrovče pri Celju.
3313
Vajenka
zdrava. krepka, ? predpisano šolsko izobrazbo, se eprejme v boljšo delikate-so in slaščičarno. Naslov t ogl. odd. =Jntra«. 3719
Kavarniško
blagajničarko
*a prvovrstno kavarno iv"em za stalno. Ponudbe po možnosti s prepisi spri-ffvil pod »Inteligentna in jiridnan 'na oglasni oddel. »Jutra«.	3688
»Jutra«
3651
Učenca
poštenih staršev za mami-fakturno in modno trgovino iščem. Prednost imajo iz okolice Brežic. Oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	3742
Pletiljo
izurjeno, in šiviljo pletenin sprejmem. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod šifro »Pletilja«.	3734
2 kavar. vajenca
sprejme kavarna »Emona«.
3739
^■hmIMA
m fi 4 A*
Dobre zastopnike
(potnike) za obisk privatnih strank, za Ljubljano in okolico sprejme takoj vodeča tvrdka. Pismene po.nudbe pod šifro »Dober zastopnik« na oglas od delek »Jutra«.	3041
Strojepisko
izurjeno, perfeiktno v slovenščini in nemščini sprejmem za popoldne, za več mesecev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena strojepiska«.
3668
Pletilje
na stroj 5. 6 in 7 dobe delo moških nogavic. Naslov .pove oglasni oddelek »Jutra«.	3670
Glavno zastopstvo za Celje
in okolico, patentirano napravo za pisalne stroe (Konzepthalter), prodam po izvirni na'upni ceni vsled ipreobloženja z delom. Interesenti naj se javijo na podr. »Jutra« v Celju.
3732
Trgovski potnik
mešane stroke, v Sloveniji zelo dobro vpeljan, pre-vzame fiksno za top tvo. Vozi tudi sam avto. Po nudbe pod »Uspeh« na o?l. odd. »Jutra«.	3715
Otvoritev
novih tečajev
francoščine, nemščine, angleščine. ruščine italijanščine Moderne metode; temeljito. hitro, zanimivo — Akademsko naobraženi predavatelji Vošnjakova ulica št 4. Vpisovanje med 10. in 12. ter 18. in 20 uro.
3198
Nem. konverzacijo
in teorijo naučim najhitreje po svoji metodi. — Salendrova 4-II.	3711
Knjižnico
vise klasike in leksikon Brockhaus takoj prodom na Opekarski cesti št. 32.
3667
E5S2S5
Zobotehnik-asistent
perfekten zlato, kavčuk in operativ išče službo v prvovrstnem ateljeju v Ljubljani Beflektira na stalno službo. Cenjene ponudbe z navedbo plače pod »Asistent« na ogl. odd. Jutra.
3438
Mlada gospodična
pridna, poštena ter zanesljiva išče službo kot začetnica blagajničarka. Nastopi službo takoj. Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod šifro »Blagajničarka«.	3437
Inteligenten gospod
kavcijo, želi primernega nameščenja. Ponudbe pod »Kavcija 10.000« na og'as. oddelek »Jutra«.	3381
G. Th Rntinao:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
88.
Lahko si mislite, kako si ie tat nabriisil pete! Mošnio je vrgel od sebe in bratec Branko jo je prestregel. »Lepo, lepo! Dobro si ga!« se je tisti mah začni srebrn glasek iz trave. Branko se je ozrl po tleh in zagledal majceno lučko. AH je bila kresnica? Ne, bila je rila, zletela je Branku naravnost na roko. Njemu se je zdelo to kaj zabavno, kaiti vilo je bil videl takrat, ko ni bil sam nič večji od nje; zdaj je pa zlah. ka stala na njegovi roki. »Vendar si že rešen iz Rusobradove oblasti; lahko se šte-ješ srečnega, zakaj Rusobrad je zelo mogočen. Kdor pride njemu v roke, se more rešiti samo s tem, da trikrat pozabi na same. ga sebe.« — »To da sem storil?« je vprašal Branko. »Prav nič se ne spominjam!«
Trgovski pomočnik
meš. stroke, vojaščine prost, zanesljiv in vesten, želi službo — po možnosti za takoj. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 3319
Mesarski pomočnik
vojaščine pro5t, zmožen 'vseh mesarskih del, želi službe — najraje v kaki dobri podružnici na račun. Zmožen kavcije. Ponudbe na 6g'asni oddelek »Jutra« pod »Mesar«.	3656
Damska krojaška pomočnica
z dobrimi spričevali, želi mesta pri bolj&i krojačici v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krojačica«. 3653
K otrokom
iprosi mesta deklica s 4 azredi meščanske šole. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Ljiubim otroke«.	3561
Zakonski par
mlad in zanesljiv, brez [otrok, z daljšo trgovsko prakso ter lastno koncesi-o in osebno pravico, želi primernega mesta, ali bl-a-'.'o v komisijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod "ifro »Zakonca«.	3656
200 Din takoj
■Vačam osebi, !ki mi preskrbi službo sluge, vratarja, tekača ali kaj sličnego Star sem 20 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3642
Korespondentka
nemško - hrvatska in hitra strojepiska, zmožna obeh stonografij, išče mesta. — Pismene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Korespondentka«.
Mladenič
trgovski pomočnik, špece-rist, ' išče mesta pomočnika, skladiščnika ali potnika. Gre tudi na deželo. Vsled pomanjkanja živ-ljenskih potrebščin samo za hrano in stanovanje Cenjene dopise na o?'asni odd. »Jutra« pod »Marljiv 24«.	----
Mesarski pomočnik
z večletno prakso, priden in polten, išče stalno službo. Nast-cpi lahko takoj. Cenjene ponudbe na naslov Ivan Ogrizek, Kjavica —■ Rog. Siatina.	3638
Šofer
trezen m zanesljiv vozač, z dobro prak-o, išče sužbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3674
Šofer - monter
z večletno pra ' so, samostojen v popravilu, zanesljiv vozač, išče mesta. — Cenj. ponudbe na og a*ni oddel. »Jutra «pod »Vpo-rabljiv«.	3680
Prodajalka
finega nastopa, perfektna v nemščini, išče mesta. -Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Fin nastop«.	3702
Stenotipistinja
perfektna, nemška, in ko-reepondentfa, išče službe. Ponudbe na oglasni oddel.
Jutra« pod »Perfektna 86«.	3705
Dobra šivilja
gre za pomočnico po nizki ceni. J. Žužek, Zaloška štev. 77.	3695
Gospodična
vešča slovenščine in nemščine ter strojepisja, večletno prakso, išče službe v pisarni. Pod »Mar ji-va« na anončni biro Hinko Sax, Maribor.	3721
Poltovorni avto
l*.2tonski, rabljen, v naj-bojšem stanju kupim. — Točne ponudbe z navedbo znamke, cene itd. prosi Ebenspangera naslj., B.e-lovar.	3613
Tt rt *
Radio-aparat
dvocevni prodam za 800 Din. Ponulbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvocevni«.	3662
Železno blagajno
»Wertheim«, dobro ohranjeno, št. 3—3 kupimo takoj. Cenjene potiudbe na nas'ov: Bergman in drug, Celje.	3632
Pisalno mizo
že rabljeno, -rednje veliko. kupim Ponudbe pod »Miza 32« na oglas. odd. »Jutra«.	3684
Elektrotehnik
s strokovno izobrazbo in daljšo prakso išče zaposlitve pri .podjetju. Ponudbe pod »Elektrotehnik« na ogl. odd. »Jutra«. 3738
Šivilja
dekle z dežele, s spričevalom, želi name'0'nja pri boljši šivilji ali rodbini. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Bodočnost«.
374.1
Boljše dekle
vajeno voditi gospodinjsko, želi mesta pri bol ši obitelji. po možnosti brez otrok. Naslov oglas. odd. »Jutra«.	3736
Plačilna natakarica
zmožna po'ožiti večjo kavcijo. želi službo za takoj. Cenj. dopise, na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštena«.	3728
Služkinja
želi premenoti slmžbo s 15. februarjem ali pozneje v Maribor ali v h'ižino. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Vestna in poštena«.	3729

Puhasto perje
leg po 38 Din razpošiljam o povzetju najmanj 5 kg Pot*m čisto belo gosje kg x> 130 Dir in čist beli puh tg po 300 Din L Brozo vič. Zagreb [lira 82. — Kemična čistilnica perja
262
Dvojna vrata
90 X 200 i n 100 X 200 m naprodaj na Kodeljevem — Klunova ulica 7. 3636
Otroški voziček
na vzmetih. dobro ohranjen aprodaj Cesta na Rožni1' št. 5.	S6M
Opravo za
mlekarno
aH slično trgovino	prodam
Ogledati med 12. in 14.
uro. Naslo-v pove	oglasni
oddelek. »Jutra«.	3669
Štedilnik
velik, železen, in železno peč. vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vpraša se Bohoričeva ul. 29. 3703
Pult
za knjigovodstvo se radi pomanjkanja prostora ugodno proda. Splošna elektro-družba z o. z.. Mestni trg. zraven' Krisiperja. 3726
Omarica
s steklenimi stenami 80 X 77X 40dm, s 3 notranjimi šipami, kakor potrebujejo juvelirji ali urarji, je ugodno naprodaj pri Splošni elaktro-družbi z o. z.. Mestni trg 25.	3725
Generator
v dobrem stanju kupim takoj 3 X 380 v. od 10—20 k«., 1000 — 1500 obratov 50 per. Alojz Valant — Radeče.	3722
Dve postelji
z žimnicami, umiva.nik, 3 omare pripravne za pisar no in otroško mizico s sedeži prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
3572
Spalnico
črešnjevo, masivno proda Anton Bergant, splošne mizarstvo, Dravlje štev. 55, ki sprejema tudi naročila za najiinejše izdelave
3657
Trgovsko opravo
za trgovino mešanega blaga, dobro ohranjeno' prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« V Celju. 3631
Črešnjevo spalnico
garantirano, lepo. novo, imam naprodaj v Staneži-čah. Ivan Mrhar. mizar, pri St. Vidu nad Ljubljano.
3693
n

Dobro domačo hrano
želi privatna uradnica. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domača hrana«.	3587
n - .	Osemmesečni deček
uruzaom^a	in enomesečna djklica se
s prmernim kapitalom, za oddasta za svoje. Točnej-trgovino^ mešanega blaga ' ša pojasni'a v drž. zavodu za edr. zaščito mater in deee, Lipičeva nlica. 358č
iščem. Mesečni promet cca 120.000 Din. Ponudbe na ogla--, oddelek »Jutra« pod šifro »Traja eksistenca«
3487
600 Din posojila
proti vrnitvi prosi 40 let ■ tara gospa, z lastno opravo. Ponudbe na oglaoni oddelek »Jutra« pod šifro »Garancija«.	3496
Vi hočete zidati?
Načrt:, proračuni ;n nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekte na ogl. oddelek »Jutra«	38
10 stavbnih parcel
v ceni 6—25.000 Din naprodaj v Ljubljani — na Osojah. Solnčna iega z lepim razgledom, vodovod in elektri. a. — Pojasila daje Janko Stare, Komnik — Perovc 40.	3406
Bukove gozdove
ki gravitirajo na železniško progo Novoime to— Črnomelj, kupimo. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šilro »Suma«.
3320
Lepa parcela
ca 3000 m6 ob Ho zapflo-vi ulici, sega v križišče Koritkove ulice,. solnčna lega, se takoj proda. Resni interesenti naj poš'jejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »577«. 3274
Večje posestvo
v lepi in so nčni legi, obstoječe iz travnikov, njiv, anovnika. vinogradov in šum, gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanju, 20 minut od velike ceste, radi bolezni takoj poceni pro lam. — Poja nila daje Mihael Camlek, Velenje
3641
Boljšega otroka
starega od 1 leta naprej, vzame na rejo Antonija S rus, Vodovodna cesta — nova mestna hiša 10/3.
3648
Lokal
za delavnico išče mlad čevljar.-ki mojster v kakem prometnem kraju, kjer primanjkuje čevljarjev. — Naslov v ogl. »dd. Jutra.
3459
Poslovne lokale
v centru Ljubljane, kjer je najživahnejši promet, oddam e 1. majem za poslovne ali pisarniške namene — 3—5 krasnih sob skupaj ali posamezno Ugolna prilika za zdravnika, inženjer-ja ali gospodarska podjetja vseh vrst. Doipise je nasloviti pod šif'0 »Centrum Ljubl jane« na oglat ni oddelek »Jutra«.	3416
Stanovanje
1	sobe, 2 labinetov, kuhinje in pralnice, v podpritličju oddam s 1. marcem ali pozneje Ogledati med 11. in 14. uro pop. na Mirju, Langusova 23.
3521
Solnčno stanovanje
2	sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam boijši družini. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3486
Stanovanje
dvosobno išče z marcem stranka brez otrok, z novim pohištvom. Ponmlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirni 2«. 3652
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoj v Stožicah 117. 3637
Lepo stanovanje
sobe, kuhinje in prkik.in. z elektriko takoj oddam. Naslov v ogla-nem oddel' u »Jutra«.	3631
Stanovanje
60be, kuhinje in kabineta oddam na Kodeljevem — K unova ulica 7. 3464
Stanovanje
išče ves dan odsotna oseba Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa«.
3675
Stanovanje
sobe in kuhinje ka or tudi
opremljeno sobo
oddam v E:nšpilerjevi ul. št. 23 — Bežigrad. 3679
150 Din nagrade
onemu, ki pove nasov snažnega stanovanja v mestu, ob toji č'*ga iz sobe in kuhinje, v katerega se lahko takoj vselim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada 150«.	3677
Majhno stanovanje
s hlevom ali brez taikoj oddam v Ljubljani, 5 minut od kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3076
1 ali 2 gospoda
sprejme dobra ob.telj na stanovanje z dobro domačo hrano na Resljevi cesti 9, pritličji.	3515
Sobo
oprem1 :eno ali prazno oddam. Nas ov pove ogla ni oddelek »Jutra«. 3536
Sostanovalca
solidnega, sprejmem. Na-sIot pove oglasni oddelek »Jutra«.	3673
Sostanovalca
sprejmem takoj na stanovanje in hrano blizu kavarne »Prešeren«. Na lov se poizve v oglasnem o.dd. »Jutra«.	3699
Pisalne stroje
švedske, i m a Tehna. Me«tni trg 25 Iščemo povsod za.-topnike
zastopstvo 51 -
poziv
Najditelj zlate otroške zapestnice se prosi, da isto vrne proti nagradi v ate'je Bešt-er, Aleksandrova c 5.
3723
Pozor!
Ženini in neveste!
Sostanovalca
boljšega, spre mem na stanovanje in hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3686 Najceneje Vam nudi žimnice (matrace),
Lepo sobo
zračno, veliko in mirno, s posebnim vhodom in elektriko. takoj pcceni oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	3<B2
Na stanovanje
sprejmem žensko, pošteno, srednjih let. Pcizve se v ogl. odd. »Jutra« 3708
Damsko sobo
lepo, oddam po zmprni ceni v komfortni vili. — Na"lov v oglas oddelku »Jutra«.	37,18
2 sobi
oddam tako: ali e 15. februarjem s hrano ali brez. Nariov pove oglasni odi »Jutra«.	3737
otomane, divane in vse tapetniške izdelke edino le
Franc Jager
tapetništvo Sv. Petra nasip 29
1«f0Mt ItovMtt železna
itužinska Brozovič« sate nt postelja z!o2> iiva, s tapecirani m ma-aracom. zelo praktična ta vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče oso* bo stane Oin. 450.— Ras pošiljam po poit* nem povzetlu.
n~o
•roifca uum
Lesena patent posteHa (ložhiva, s tapeciranim madracom. tete p>ak> dčna sune Din. 28(1—
LezaTIta ca soočanje — (Li*. gcituhl) Dii-ovije vrsti sta. oc Din. 150,—
L. BROZOVIČ* *««*eb. Iliea tt.
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, z ali brez osikrbe. v centru išče za 10. febr. miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Šiška 84«.
3700
Otroški čeveljček
se je izgubi! v soboto od Sv. Jakoba do stražnice. Oddati ga: Sredina 8-II. levo.	3740
Stanovanje
2 ali 3 sob, t 1-uhinjo In pritiklinami. solnčno in mirno, najraje v bližini cerkve ev. Jožefa ali sv. Petra, v novejši hiši ali v vili, išče profesor. Samo 2 osebi. Naslov r oglas, oddelku'»Jutra«. 3701
Stanovanje
trisobne, predsoba, kuhinja, parket, elektrika, plin, v centru mesta, oddam za 1. maj 6tranki brez otrok. Ponudbe pod »Solidna stranka« na oglasni oddel. »Jutra«.	3692
Stanovanje
štirlsobno, predsoba, kuhinja. parket, elektrika, plin, kopalnica, v centru mesta, oddam za 1 maj stranki bretz otrok. Ponudbe pod »Solidna stranT a« na ogl. oddelek »Jutra«. 3691
TrgjOvino
z mešanim blagom, na živahni uvozni ce.-ti takoj oddam. Ponudbe pod »Trgovina 11« na oglas. odd.
»Jutra«.
3735
Hišo
tudi enonadstropno kupim takoj v Ljubljani. Ponudbe brez posredovalca na oglasni odd. »Jutra« pod »Resni kupec«.	3717
20% bone
kupi in pačuje najbolje P. Semko, Miklošičeva 18.
3567
Poltovorni avto
27 HP, zelo pripraven za sodav"čarje, mesarje in peke, radi pomanjkanja prostora prodam za 5000 Din. Naslov v oglasnem odde'.' u »Jutra«.
20 % bone
kupi in plačuje po najvišji ceni re6tavrater hotela »LIoyd«.	3568
20% bone
kupuje po najvišji dnevni ceni Prometna, bančna druž ba Maribor, Cankarjeva u' št. 14	3297
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih cenab
Černe — Juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica J.
38
20% bone
za mesek nomin. ca 3000 Din kupim. — Ponudbe z navedbo cene na og'asni cddelek »Jutra« pod »Bon 3000«.	3681
Trgovino
dobro vpeljano, v večjem industrijskem kraju oddam v najem radi družin^' ih razmer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina v industrijskem kraju«.	3189
Trg. meš. blaga
v industr. trgu Slovenije, z veliko bodočnostjo, dam v najem. Potreben kap'tal 50.000 Din za prevzem lepo sortirane zaloge. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zlata jama 88«. 3640
Gostilno ali
točilnico
vzamem v najem na desnem bregu Ljub'janice — Dolenjski cesti ali štepa-nji vasi. Qdno.-uo dam v i najem osebno pravico. Ponudbe na ogabni oddelek »Jutra* pod šifro »Osebna pravica«.	3572
Kovačnico
vzamem v najem ali tudi kupim v takem prometnem kraju. Žit k o Jakob, Oorb:čeva ul. 9-II, Ljub-Ij.ma.	3720
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, ene sobe, kabineta in pritik in. išče za takoj ali pozneje mirna, točno plačujoča stranka. Ponudbe na ogl. orfdeVfi »Jutra« pod g:fro »Cisto stanovanje«. 3690
Stanovanje
2— 4sob s pritiklinami, za 3 odrasle osebe, iščem za 1. maj 1930. Cenjene ponudbe na naslov: Josiio Hutter, major v po'oju. Goeposvetska c. 4-III
3691
Za leto naprej
p'ačam najemnino za dve

Čevljarski mojster
in posestnik želi znanja z gospodično staro 20—27 let in dobro gospodinjo z doto 15—30.000 Din. Resne ponudbe s sliko pod »2enitev« na ogl. oddelek Jutra,	3461
Judita
8. februarja med	Vi 1. iB
% 8. uro pred	kavarno
»Emona«.	3635
Trije družabni
žel. uradniki
v starosti 38, 35 in 39 let, žele znanja z gospod ičnanv ali vdovicami, od 25—36 let, padi skuipnih izletov. Le resne ponudbe pod šifro »Cvetko«, »Srečko«, »Zvon-ko« na oglasni oddele' »Jutra«.	3671
Prijatelja —
inteligenta
iščem za popoldanske iz-prehode. Dopise pod »25 do 30« na oglasni oddelek »Jutra«.	3687
Starejši gospod
samski, simpatičen, brezmadežen, trezen, s posestvom in 60.000 Din, želi biti v skupnem go podar-stvu z dobrosrčno gospodično ali vlovo brez otrok od 45 do 55 let, katera ima hišo in se nahaja v dobri poziciji v kakšnem me=tu v Sloveniji. Tajnost šobi in kuhinjo Ponudbe I zajamčena. Cenj. dopiše z pod »Tri odrasle osebe« ' oip'som razmer in polnim na-lovom je poslati na podr »Jutra« v Cel 'u pod šifro »Pošten Enačaj«.
3733
na ogl. odd. »Jutra«. 3710
Stanovanje
tri ali dvosobno, s pritiklinami, mirno in solidno, iščem za maj. Ponudbe pod »Solidna in mirna stranka«' na oglasni oddel. »Jutra«.	3743
FOrd-avto
4sedežni, odprt ali limuzino, novi model, vožen, toda v dobrem stanjn, kn-pim Naslov ▼ osrlas od.
20% bone
krepim in plačam na:bolje. 3630 Oskar Adamič. Ljutfjana. Selenburgova nlica 7. — »Sana«.	3697
3698 »Jutra«.
20* bone
kuni Oran Franc. L:nbHa na Dimis; ka cesta nt 4«
3T13 Telefon 8880.
Ahaciievega lesa
več'o množino ngodno proda Janko Stare, Kamnik-Perovo.	3604
vru
S 1. majem oddam
sredi L>ublja.ne. na najbol.i ■prometni točki in v eni najlepših ljubljan kih hiš.
2 krasni prazni sobi
ki merita & 27 in 33 m1. Sobi sta zelo pripravni za vsa1' boljši poslovni ob'at. K njima je event. megoče dobiti še nekaj manjših sob
in stranskih prw torov. _
Cen jene ponu'bf na ogla«, oddelek »Jutra« pod S:fro »Izredno ugodna poziciia«
Prazno sobo
s separatnim vhodom, primerna tudi za pi-arno. od-dam takoi v Rožni do ini cesta Vm/ll.	3522
Opremljeno sobo
čisto in lepo, s po ebnim vhodom išče privatna uradnica. Ponudbe na oglasni oddele'- »Jutra« pod šifre »Soba 33«.	3633
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom taikoj oddam. — Podrožnik X/13 3665
Opremljen kabinet
takoj oddam na BIeiweiso-vi cesti 5/IU. desno. 3648
Kabinet
preprost, s separatnim vhodom iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »Uradnik« na oglasni oddelek »Jutra« 3650
Onremifeno sobo
z elektr.	razsvetljavo oddam 1—2	gospodoma. Naslov pove	oglasni odde'ek »Jutra«.	3664
2 gospoda ali dijaka ozir. 2 gospodični
•prejmem na h-ai>o in stanovanje »redi mesta. Vhod -»'•»vnost iz stopr;ic. Cena nirika Nari-ov v og'a'. 3415 oddelku »Jutra«. 3658

4 U*
Harmoniko
skoraj novo, poceni	prodam. Naslov v ogl.	odd. »Jutra«.	3714
Oznanilo.
Podpisani sem otvoril v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8
(pritličje)
posredovalno pis&rno
v gospodarskih zadevah s sledečim delokrogom:
1.	Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin in premičnin.
2.	Posredovanje pri oddaji, najemanju in zamenjavi stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov ter drugih prostorov.
3.	Upravljanje hiš in posestev.
4.	Posredovanje pri najetju hipote-karnih in drugih posojU.
5.	Posredovanje pri vnovčenju terjatev, nadalje inkaso.
Informacijska pis&rna.
Interesente vabim k obilnemu po-setu mojega podjetja ter jih zagotavljam najboljšega in najcenejšega ter strogo zaupnega poslovanja.
IVAN DRAŽIL,
mag. pisar, ravnatelj v pokoju.
Oglas
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 10. februarja 1930 ob 11 uri nabavo:
1 elektromotorju,
ce. 12 tfo 16 HP,
poluzaprta konstrukcija, 500 Voltov, 50 per/sek.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rndnika Velenje,
štev. 923/II.	3159
Zastopnike
ki so specijalno dobro vpeljani pri žagah v Jugoslaviji,
sprejme velika
tovarna žag:.
Ponudbe na oglasni oddele* »Jutra« pod »W. W. N.« 3148
Pletilne stroje
švedske, krožne, ima zastopstvo Tehna. Ljubljana. Me tni trg 253. — Iščemo povsod zastopnike. 34
Čevljarji!
Dobro ohranjen stroj »šte-parec« ugodno prodam. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	3085
Dieslov motor
50 HP, z električno centralo, prodamo zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« v LrabljanS pod naslovom »Nenavadno ugodna prilika«. 3727
Čevljarstvo
Prevzamem izdelovan e čevljev za trgovino ali po na-roči'u po najnižji cen:. Točna in solidna postrežba. Naslov v ogl odde'kn »Jutra«.	3458
Če nuino potrebuješ slike za legitimacije
•ih dobiš v in minutah pri frto Brata Smue. L:ubl'ap» Wo1fmr» ulVa 18	242
Nekadilec
postanete
takoj, ko preizkusite zdravniško priporočeno ustno vodo »NIKOPROST«. Ena steklenica zadostuje. Cena Din 35.—, po povzetju Din 42.—.
Jadran — Ljubljana, Komenskega ul. 36.
Oglas
Direkcija drž. rudnika Velenie razpisuje na dan 10. februarja 1930 ob 11 uri nabavo:
240 m8 jamskega lesa,
200 tek. m brezšivnih cevi in pri robi c, ploščatega, obročnega, štiri-oglatega železa, zakovic.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, štev. 972/11	o!5/
Najpopolnejši in najcenejši aparat za mno* ženje. poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co,. Beograd, Obiličev venac br 5. Telef 33-01.	20Ua
Kdor oglašujeta napreduje!
Ureiuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra« AdoJf Ribnikar. Za Narodno tiskarn« A d kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dej je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubi»anl