298. številka. Trst, v sredo 26. oktobra 1904. Tečaj XXIX. W Izhaja tS9k dan * Tudi ob aedeijab in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljki* ob 9. ari zjatraj. "••b«zm ttevilk« se prodajajo po 8 novi. (5 stotink) > ■ "Ogih tobakarnah v Treta in okolici, Ljubljani, Gorici, •ijl Kranjp Maribora, Celovca, Idriji, St. Petra, Sežani, Nabrežini. No vem mestu itd. g!a*a ir naročbe sprejema oprava lista „Edinost", ■. Giorgio Galatti it. 18. — Uradne ere ad 2 pap. da 8 zvečer, cglasom 16 stotink: Da vrsto petit; poslanice, osmrtnice, ja^ne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. rr^^^oc^oc TELEFON It*. 1157. Edinost Gt&silt političnega društva „Edinost" za Primorsko. V mdinoati Je moči JTaro6nlna snafla sa vse leto 24 kron, pol leta 12 blagajnika 4. Eventualija. o. Volitev novega odbora. ♦ Pogovor o ooloičaju ir* o prihodnjih volitvah za me-tni zastop in deželni zbor. ODBOR. (Brzojavne vesti.) Baltiška eskadra in angleške ribiške ladije. LONDON 25. (Rtuterjev biro.) Kraj E Ivard je posiai župani v Huil 200 guinej (1 g lineja = 24 kron) za žrtve dogodka v Ssvernem morju. Župan je v imeni- mesta poslal ministerskemu predsedniku brz j a v ko, v kateri ga je prosil za popolno zadoščenje in za varstvo proti nadaljnim ruek m napadom. Min sterski predsednik je cdgDVoril : Zaupt-jte pjpolnonaa na vlsdo. LONDON 25. Listi pišejo daaes na sproti R is ji cetreje nego včeraj. lit: izjavljajo, da ee opravičena in izjave ne morejo smatrati zadostnim'. Trei>a je zihtevtt:, da se kr vi častniki kaznujejo in da ee nadaljnja vožnja baltiškega brodovja ustavi, ker soer bo Auglja priaaoraLa varovati mednarodno trgov: n» na=»;>roti »ubijavski eamnrolji«. Več iifctom se zdi čudno, da ni car N.kolaj brz->-javnim potom izrazil svojega sočutja za žrtve d godka. LONDON 2 ) » Dai v Ne\vs« piroča, da je ruski pjs.aoik Benckendor iT svoj* ga zastopnika pooblastil, naj zrati v njegovem imenu aogltžiemu narodu avoje obžalovanje ter ie z av;l, da dogod-k, ki se je pripetil pri Hudu, je le obžalovanja vreden lučaj, n.čeiar driizegr. LONDON 25. »Daiiv Cnronicle« poroča iz Portsmoutha : Sinoči je b lo ponovno slišati streljanje iz to; ov približno 25 mlj pro:i aorski strani. Osolu polunoči je oIplul iz P O D L I S T E K. 30 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. lil. — Stoletja minevaj j, joova navetajajo, Adamovi sinovi rastejo in padajo v grob brez f.rest&nka, brez razlike rji.v ta [žfzio in mu-tifcp. Naši oko seza tamo do gr ba ; fcar je je dalje, to krije črui za*tor veĆioati. R jtni sxo za večnost, da, smo. Ker, sko bi ne bili ve«"ni, bila bi Človeškemu rodu storjeaa najveća krivica; črv bi bil Piečneji oi človeka ker črv nima pamiti, nima srca, ker nezavestno pada v DiSnus\ iz katere ga je izvk-ala roka bež a. AH ti, človek, ki nosiš B.gu podobno dušo v temni posodi telesa, imaš-li t Č.oveško pravico, da pričakuješ leno, ka k ir breaposeln ded.Č obilno 'dedščino večnosti, kateie niai zaslužil? Mortš-li, mirujoči pod varno streho biti enak onemu mučeniku, tukajčnifga pristan šča neki parnik admirali tete. Streljanje je provamči o vtliko razbur jenost, venlar se sodi, da ao si ruske ladije izmenjale znamenja radi meglenega vremena. LONDON 25. »Reutarjev biro« ;e zvedel; Angležka vlada je v svoji neti, ki jo je odpcslala v Pftrograd zahtevala rofd drugim tu i", da fe Rusija glede dogodka v Severnem morju primerno opraviči ter poda odškodnino za žrtve. Nadalje, da ukaže stvar takrj preiska:i in sicer pod pegrjem, da bodo tej p e skavi eled.li tudi primerni korak-. Utis v Rimu. — Angležka eskadra. RIM 25. A? g ežko ruski d )go lek je napravil globok uiis na diplomaiične krege zbog ostre pisave ang.fžkih listov. Sodi te, da se ies utsernejo nahajati J a ponci v vodah kanala Li Minche. Iz Sirakuz9 javljajo, da je argiežka eskadra na Malti dobila ukaz, naj bo pri pravna za odhod. Baltiška eskadra na potovanju CHERBOURG 25. (Pačilo »Agence Havas« ) Š.iri rusie torpedovke in en luski transportni paroik, ki eo'oitale tukaj p"> od hodu prve eskadre baltiškega brodov a, bo sinoči odplule z tukajšnjega [jristanišČa. BREST 25. Tri ruske uničevalke torpedov in ena lad ja s premogom so p uie danes m mo Qatssanta v zapadni smeri. Atentat na rusko ladijo v angležkem pristanišču. — 21jt milijona K škode. LONDON 25. Reuterjev biro poroča iz Cjrd ffa: Ruski parn k »E^pe ance«, ki je hotel sicoSi, naftican z živili za rusko eskaarof zapustiti tuiajŠuje pristanišč?, se jo pričel p^poludne pogrezat". Kakor poroča »Diily Telegraph< je preiskava ladije pokazala, da je bil parnik pod vodno črto prevrtan. Lad ja je bila pred-po.udne ša nepoškodovana. V CarJiiVu menijo, da je neki angležki delavec, ki je na lad ji imel nekaj pos'a, izvrš l ta zločin, da Be je tako maščsval ra napad ruskega brodovja na ribiško flotiio. Tovor, ki je bil na ladiji, je bil po zatrdilu »Daily Maila« vreden 100.000 funtov štet 1. 2400.000 kroD). Na fronti v Mandžuriji. — Bliza se bitka. PETROGRAD 25 Na fronti fe Rasi in Japonci opazujej >. Po noči pade t plomer na 8 stopinj pod n čio. Ttite mnogo trpe, izlaet one, ki nim»jo še z make obleko. LONDON 25. Dopisnik »Rtuterjevega biro« v armadi ruskegi centruma je sporočil včeraj, da so Rusi v petek prekoračili reko Sabo. Sedaj se pomikajo proti japonskim pozicijam tar gradio sproti nasipe. Tudi Japonci kolikor se zam< re videti, kopljejo rove. LONDON 25. Dopisnik »Reuterjevega biro v glavnem stanu generala Oru, je brzo- javil : Japonci so n-šli 0 topov, ki eo jih za pustili Rusi. O »s ttuvr»i;ji urmatli si stojite nasproti. Na predstražih ae vrše neprestano spopadi ter ntreljanje topn Štva. Zdi se, da pride do velike bitke južao od reke Hun, kjer se gradijo utrdbe. Jap^ncam prihajajo velike mase ojačenj. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 25. (Uradno.) Brzojavka generala Saharova od danes poroča : V noči na 25. t. m. nisem prejel nobenega poročila o bakem spe padu i-rnaad. Poročilo generala Kuropatkina. i ETROGRAD 25. (Uradnr.) Brzojavka generala Kuropatkina od 24. t. m. poroča : Pri prvi mandžuraki armadi ni prišlo danes do nikakih spopadov b sovražnikom. Izgnani Japonci. BREMERHAVEN 25. Parnik >\Vdle-bid« je odplul dtne* z 830 JajoEci, ki sr> bili izgoani iz Rusije. Pooblaičeneo jaoonskega p:8 an štva Od', je svoje rojake v shvo pozdrav il. Ruska eskadra ubežala iz Port Ar tur j a ? LONDON 25. G asom še na potrjenih vest:, i« imaa eskadra ubežala iz poriarturske luke. Ena kr ž^rka in ena oklopnja'a sta se ba;e potopile, dofiim so druge !adije utekle. Japonske topničarke jih zasledujejo. Port Artur. Razpoloženje japonskih vojakov. PETROGRAD 25. Dopisnik »Biršev. Vjedomosti« je sporočil včeraj iz Oifu : G asom zanesljivih sporočil je v Daljnem vse polno ranjencev. Japonci priznavajo, da je pri naskokih na tr lnjavo razmerje padlih Rubov in Japancev kak:)r 1 : 10. Japonske vojake, ki so se vdelež.li naskokov, odpD-siljajo k mandžirski armad t2r jih nadomeščajo s svežimi Četami, ker bb oni vo'aki, ki so se naskokov Ž3 vde.ežili, bramjo vzlic vsemu fn atizmu, iti zopet v boj. Japonci skušajo dokazati, da se Port Artur lvdi tega drž:, ker Kitajci podpirajo poBaiko. V Cifu so oanovali redarsko služoc, da poz/edu ejj o akcijah K tajebv ni po'uotcku Kvantun^. Da bi preatraaili Kitajce, jih skušajo preatra š ti s tem, da b:do po zavzetju Port Arturja vee Kitajca postrelili, ki se bodo tamkaj nehajali. Japonski konzulat siri govorico, da je bilo videti pred Port Arturjem Kitajce, kako so se borili v ru3k.h vrstah. Japonci obatreljavajo Port Artur silneje, nego kedaj popre;. Japonska topničarka zadela na mino. Mraz. LONDON 25. »Daily Telegraph« port ca iz Ć fu : Glasom kitajskih poročil iz Daljnega, je baje neka japonska topničarka, ki fce je bi.žala portaiturski luki, zadela na neko mino ter se pogreznila. Kitajce ki ž vć v Daljnemu oskrbujejo z ž T*ežem mali japonski trgovinski parniki. Čete v in pred Port Arturjem trpć zelo vsled mraza. ki je, nadahcen svetim poklicem rajo dopust 1, da ga v areni rez'ržejo d.vje zveri, nego (Jabi hinavski uklonil svojo glavo pod z ati lovor časti? Ne, nikdar! La iz človeškega srca cvete večnost, večnost nebeška, večnost peklenska. Pavel, stneš li zakopati svoj talent? Siadek je mir. Ali grešim, če si ga žalim, giedajjči hinavstvo in sleparstvo tega Bveta, kateremu je na radost, ako more piti kri tvojega srca ? A i si smem želeti miru, ko se pred menoj dvigajo iz groba kosti on.h zaščitnikov človeštva ki jih krije ta božji ntam?! Ne smem. Nočem. Samo borba je ž vljenje, mir je emrt. Mari samo borba za sebe ? Saj tako ee bori tudi zver ! Borba ljubavi, borba resnica, to je pravo človeško ž vljenje : borba za vseh. Zmagati li ? Smeš-li vprašati za plačo kakor kak najemnik ? Pogineš ali tv< ja misel ne pogine; to je oni koren, ki brca prestanka poganja mladike, pa naj Ie veter odnača 1 stje, naj le Ijndje sekajo veje! Vsem moraš služiti, ali nad vsemi resnici, najčisteji hčeri Boga — boriti ae moraš ta vseh ! A kdo ja potreben tvoje pomoči ? Ali je kdo idfie ? Ob zahteva jo, je vsdahnil Pavel, povzdignili avoje oči proti Brzojavne vesti. Istrski deželni zl>or. KOPER 25. (Kore-»p. biro). Diželni glavar dr. Rizzi je pozdravil novega namestnika princa Hohenlohe, ki je danes v prvič prišel k seji ter ga je predstavil zbornici. Namestnik je zbornico pozdravil najprvo v italijanskem jeziku, želeč jej na delovanju najboljši vapeh t?r Fe je deželnemu glavarju za pozdravni nagovor zahva il; na to je, na-daljevaja v slovenskem jeziku, ponovil pozdrav ter pripomnil, da se bo trudil in skrbel, da bo državna uprava vedao nepristransko postopala in da zadobi vsak brez razločka svfje pravioe. Namestnik je svoj govor Bfclenil v ital janekem jeziku ter pokazal na skupnega sovražnika, bedo in siromaštvo, proti katerima naj ee združijo vse stranke v deželi ter naj slovesno obljubijo, da ničesar ne opustč, kar utegne koristiti deželi in nje prebivalstvu. Deželni glavar se je v imenu zbornice zahvalil namestniku za dano zago:ovljenje in veliko skrb, ki jo je izrazil za povzdigo blagostanja v deželi. Zakonski načrt glede ustanove d< Ž3lnega z i voda za zavarovanje živine je bil v prvem č taoju izročen posebnemu, zato izvoljenemu odseku, da ga prouči in o njem poroča. Na predlog poročevalca finančnega odeeka dra. Be'.li ee je po daljši debat-", katere sta se rszuj poročevalca udeležila tudi dr. La-girja in dr. C.eva, z večino glasov sklenilo povečati reželno Lclnišaico v Puli in v to svrho pooblastiti deželni odbor, da najme posojilo v znesku 600.000 K. Foal. dr. Venier je poročal v imenu agrarnega odseka o predlogu posl. Davanzo, da sa pride v okom ponarejanju vina in zbornica je sklenila soglasno povabiti tozadevna ministeratva, naj \ i ss ;z lal zikon, po katerem bi b.lo napravljanje unutoin vin popolnoma prepovedano in prodaja pol-vin pa dovoljena le pod gotovimi pngoji. Po.-krbelo naj b:. s«, da sa do izdaje tega zakr na sedaj veljavne tozadevne določbe in odred je točno i a strogo diže. Člen deželnega odbora dr. C eva je na interpelacijo pos). Kompareta glede ceste Rakitović Črnikal odgovoril, da poskrbi da-želni odbor, da se napravijo čim prej tozadevni načrti ter da se po:em takoj prične z gradn'o certe. Na to je bila seja zaključene. Prihodnja seja bj jutri v sredo. Zdravnik umrl. VIPAVA 25. Zdravnik dr. Pavel Lučić je danes umrl. nebesom, ta zemlja, ki te ja rod.U, tj narod, ki ti je dal svojo kri — tvoja Čreda potre buje pomoči. Ti mu je moraš dati ! Izne3i svoj talent pred svet, prekuj ga v denar in dtli miloščino, dokler ti ne ostane druzega nego duša. Jcdnega plačila si žtlim vendar, a ta ni greh — nade si želim, da seme skrbi, dela in žrtve obrodi sadu. Samo ta nada naj me ne prevar, dokler živim. Postavil sem se v tvojo službo, mrtvi Ludovik, žrtvoval sem ti dneve in noči, misli in možko moč, vse sem ti dal za malo plačilo, za eno beaedo tvojo, ki bi kraje mojega rodu napravila srečnimi, samo eno besedo ali odlašal si rok kakor slab plačevalec, tolaž 1 si me od dne do dne, ker tu je b la Poljska, tu je bil Neapelj, tu je bila Ogrska in Bolgarska na skrbi, samo moja domovina ni bila. Seveda ! Najprej veliko, potem malo. In tako si, obljubljajoči, pal v grob, in s teboj tudi moje krvavo plačilo. Da bi vsaj videl cvet nade če mi že ni usojeno, da bi okaaii aad Evo, tu pred mano sveti hram, kamen na kamenu kakor orjaška glava. Dolgo že živi ta kamen, in živel bo ie dalje, mi vsi, kar naa živi, pomrjemo, ali on "bo stal, bo gledal skozi stoletja usodo moje Črede. Ali bo gledal srečo ? Govori, govori, kamen, fekoro nesmrtni, ne glej me tako neizprosno se svojimi očmi. Molčiš, moraš molčati, tvoji oboki sezajo visoko v bodočnost, tvoji p tolpi ao preti, ki kažejo v večnost. Vse eno. Živi, živi v veke. Bog te blagoslovi Boriti ee hočem, da. Pred mojimi očmi ee odpirajo bližnji dnev?. Iz Ludovikove železne pesti palo je žezlo v žensko krilo, iz njegove jeklene glave spustila ee je težka krona na zlomljtvi tilnik deteta. Roke nimajo uzde, utegnilo bi počiti. In zopet ae vržejo krute kocke nad mojo rojstno zemljo. Ta gorjanaki je ljubljenec Je-lieave KotromanoviČeve. Gorjanaki bo kroti besne glave. Vabi me. Odpustil bi mu, da bo bili na3i očetje krvni neprijatelji. Ali ne morem mu pozabiti, da je pozabit na svojo hrvatako zibel, Gorjanski se na meni za Hrvatsko, ee ne m9ni za Ogriko, ampak samo za — Gorjanakega. Sluga bo, euŽ9nj samega eeba; a da more biti suženj ea-memu sebi, bo pred svetom euženj ženskega kri'a a vee kraljevine bodo sužnjica suženjske muhavcati. Pa pride še Sigmund, Luksen- Minister Korber v Budimpešti. DUNAJ 2b. Minister Korber je odpotoval popoludne v Budimpešto, da poroča cesarju o položaju notranje politike. Poveljnik vojne mornarice. DUNAJ 25. Poveljnik vojne mornarice podadmiral Iiudolf grGf Montecuccoli se je podal v Budimpešto. Finančni ekspoze. BUDIMPEŠTA 25. Finančni minister dr. Lukacs poda v petek ali soboto v zbornici finančni ekspozĆ. Ogrsko hrvatska zbornica. BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je nadaljevala debato o trgovinskem provizoriju z Italijo. O ločitvi cerkve od. države na Frau-eozkem. PARIZ 25. V današnjem ministarskom svetu, ki se je vrš 1 v palači Elvaee, je mi-nisterski predsadnik Combes priobčil, da poda v soboto komisiji, postavljeni v proučevanje vprašanja o ločitvi cerkva od države, določeno izjavo o name.j'h vlade. Min stereki svet je bil soglasno moeoja, da bi b lo dobro, ako bi ee zamogla zbornica v svojem z »petnem zasedanju meseca januvarja ponovno pečati b tem vprašanjem. Dve kroni. Učiteljski konvikt je namenjen 7.a vse uČ-iteljstvo na Kranjskem. »Spodnjem štajerskem in Primorskem. Odbor. Olbcr »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljanic razpiš.lja pod gornjim naslovom to-le vabilo : »Pomagajmo si sami in poTrore nam Bog !« Xa to gerlo ee je odbor »Društva za zgradbo učite^skega konvikta« vedno opiral, in ne Ir.z vspeha. V desetletnem društvenem obstanku je z!ožilo ^udsko u5 t Ijstvo iz svojih krvav h prihrankov in s podporo svojih prijateljev nad 20 000 K zgradbenega kapitala. Vsa 5^st zave lnemu uč.teljstvu, posebna čast pa še našim vrlim kolegi-njam, ki hodijo na tem humanitarnem podjetju z učitelji z loki v roki ter imajo za »Učiteljski konvikt« še posebnih zaslug. Vsako leto so pa prispevali svoj dar na žrtvenk učiteljskega konvikta Bkoraj vedno isti učitelji in iste učiteljice, doč:m jih je mnogo izmed nas brezbrižno gledalo, kako se njih tovariši in tovariš ce pehajo in trudijo za boljšo bodočnost učiteljskih sirot in ctrok. Vendar krivice ne smemo nikcmur Je!at:, zakaj marsikdo irmed našega stanu se je že večkrat izrazil, da bi prav rad d j rova I za učiteljski konvikt vsaj dve kroni na leto ter postal člen »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«, če bi pr šel kdo k njemu po ti d v e kroni. Da ustrež) podpisani odbor tej želji, zato j« uvedel v ta namen čekovni promet učiteljskega konvikta štev. ■^65 506 da bo tem potom pobiral od vsakega učitelja in vsake učiteljice na Kranjskem, Sp >d. Sca erikem in Primorskem 'J K na let^. Zato ee obrača podpisani cdbor do p. n. učitelj stva s pun /io prošnjo, tla se poslužuje tega čekovnega prometa ter s pomočjo priložene poštne priložnice v pošlje vsak učitelj in v*aka uč.teljica »Društvu za zgradoo učiteljskega konvikta v L ubijani« ca tesoče leto 2 K letnine. I>a si pa pr braci odbor mnogo stroškov in dela, zato razpošilja na večr*zredne šjlepo eno Sim) položnico, prcs: pa hkiati tem potom p. n. gg. nadučiteljp, da pobejo pri svojem učiteljstvu 1 e t n i n o 2 kroni ter po priloženi poštni položnici pošljejo ves nabrani denar odboru, ki bo vse zneske objavljal v »Učiteljskem Tovarišu«. V ta namen je pa treba zapisati imena darovateljev oz roma členov na drugi strani položnice ter prilepiti v tem slučaju tudi znamko za 5 stot. Vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki plača »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« na leto dve kroni, postane v zmislu § 8. društvenih pravil pravi društvenik. Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog! »Zrno do zrna...« * * * Odbor nam javlja, da so prejela vabilo vsa šolska vodstva na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem. Vse učiteljstvo prosimo, da se brez izjeme odzove odborovemu vabilu, da tako s primeroma majhnimi posamičnimi doneski skurno izdatno pomnoži rgradbeni kapital. Na ta način naberemo vsako leto lahko lepo vsoto in tako pridemo najhitreje do svojega doma, ki bo učiteljstvu v čast in ponos, njega otrokom in sirotam pa v tolažilno in varno zavetje. Važoo na'ogo imajo sedaj šolski voditelji, ki jim bodi sveta dolžnost, da ss čimprej in čim izdatneje odzovejo tu objavljenemu vabilu. dijaa posrečilo ubežati iz portarturske luke. Le ena oklopnjača in en križar da sta se potopila. No, za pomanjkanje senzacij o nelnih vesti iz bojišča v Mandžuriji, so dobili japonofili bogato nadomestilo z dogodkom, ki se je pripetil med odhajajočim ruskim brodovjem in angležkimi »ribiči«, 220 milj od anglež-kega obrežja. To Vam kriče, kakor da so Rusi izvršili nečuveno barbarstvo, ker so streljali na omenjene »ribiške« ladije, o Čemer je tudi nekoliko ljudi poginilo. V bolje pojasnilo naj povdarjamo sledeče: Ruska vlada je bila obveščena, da se na potujoče baltiško brodovje med potom utegne poskusiti kakov napad. VeČ nego naravno je, da so poveljniki ruskih ladij dobili stroge ukaze za najveco opreznost. Kako potrebna je bila taka previdnost, o tem jih je uverilo že srečanje s celo floto takozvanih angležkih ribiških »čolnov«, ki 90 pa bili v resnici parni ki preskrbljeni z električnimi reflektorji, s katerimi so zasledovali rt»Bko brodovje. To žo more biti vsakemu poveljniku vojne ladije dovolj, da ukreae z vso energijo vse pctrebno v var-ncst svoje ladije. Pojav tistih angležkih »ribiških« čolnov je bil toliko bolj sumljiv, ker jih je bilo to-iko število na enem kupu in ker je bilo tako viharno vreme, da sploh ni bilo pri pravno za lov. Tu naj omenimo, da je sploh za vestno delo in zaupanje, da bodo tudi v bodeče vestno vršili svojo dolžnost ter se borili za jezikovno pravo, ra splošno kultu-relno, socijalno in gospodarsko povzdigo istega. Izbira sredstev, ki naj bodo vsikdar najprimerneje, naj se prepušča jo»lancem. Vspešno in zložno stremljenje bode spremljano po odobravanju in podpori vseh iskrenih čeških glav in src. Jugoslovani in Italijani. Pod tem naslovom prinaša »Politik« daljši uvoden članek, v katerem ojstro ali po zaslugi biča sedanji zistem v Dalmaciji, kjer gospodari birokracija, sestavljajoča se večinoma iz nižjega, materijalno slabo situiranega plemstva, ne pozrajoča De jezika, ne dežele. Ta aristokratska birokracija smatra deželo le kakor desko, s katere naj bi poskočili v vise kategorije druzih »kulturnih dežel«. Takov zistem je gnil. To je zahvala na zgodovinskem dejstvu, da najsijajneje dosedanje čine avstrijske armade so izvrš li Jugoslovani. Od Juriš ca preko Zrinekega pa do dnevov ped Visom so bili Hrvatje in Srbi, ki eo krvaveli za državo in cesarja. Ia zahvala za to : v oni drugi polovici bo stavljeni pod nož madjarskega šovinizma, ki jih uničuje narodno in gospodarski. In kakove usode je deležen slovenski nared ? Njega poiki štejejo noto-rično k najboljim v vsej armadi, iz-med njega sinov so se rekrutir&le tiste jedrnate burgovec, ki je v Češki oropal svetnike. Kak » b > šs le pri nas ! Bog, Bog ! pokaž: mi izhoda iz te zmote, pokaži mi glavo, ki bi b la močna dovol;, ua nosi t rono, na čje vagi ne v / več /dežni meč blagotvorneg i žetia. Samo idj glavo! Prazno, temno je povB^di. Pojdem na Odrcšeniko/ grob. Tamkaj naj se spusti joa-me sveti duh, naj mi razsvetli pamet in dušo, da se povrnem ka kor jeklfn borlec resnice, da se bom boni do zadnjega d ha proti gospodarstvu ženskih in po#eLŠ!en;h možkih glav. Bjriti ee hočem — je vskl.knil Pavel razburjeno in je položil tri prste na raip3?o na zidu — Bog * m* je pr;ča, da res m svoj nart d iz izmeenja^e, pa če mi bo tudi poginit'. Svet pltmen je gorel na obrazu Pavlo vem, tresti se mu je ves život. Tedaj se je vzdramil, pokleknil pred kip razpetega, a žc pred tem k pcm mu je zasijala z\ezda — d asi ca. (Pride še.)JJ Dajte ii MiM meščansl šoL (Dopis.) Nekoliko pripomb. Tej opravičeni zahtevi moramo dodat: sledeče: Ko je staj. deželni odbor vprašal vlado za svet v stvari mesčfinske šole v Žalcu, ni ona rekla, da te šole ne treba. Ampak je rekla, da bi se moralo na t«g slovenski soli še več predmetov učiti v nemščini. Vprašamo: Ali bi bila to potem še slovenska s >la ? ! Nikakrr ne, marveč bi bila najmanje utrakvističns. Dežalni šolski svet je dalje neresnično poročal, ko je rekel, da nimamo slovenskih učnih knjig t a meščanske šole. To neresnico je deželni odbor verjel vladi in zdi se, kakor da jo verjame ce'o tudi »Domovina«. Imamo že knjige. Spisaii so jih Orožen, Vi hovec, Hubad, Se-nekovič, Betlaj in se že rabijo v Ljubljani in drugod. Se bolj, nego Štajerci, morajo zahtevati Kranjci in Primorci, da dobimo slovenskih meščanskih šol. Zakoni bo v tej stvari ugodni, le šolske gosposke nočejo nič storiti, da bi dobili meščanske šole: n. pr. v Postrjoi (tu je že dovoljena, a se te otvori), v Vipavi (*Ii Ajdovščini), Tolminu, Sežani, Kamniku, Ribnici, Metliki itd. Na Kranjskem pravi zakrn, ki je že let star, da bi vsak šolski okraj moral imeti vsaj eno meščansko šolo ! V resnici pa nijeden teh in drugih okrajev še nima slovenske učilnice te vrste. Na Goriškem zahtiva zakon isto, če tudi dostavlja : »ako je možno«. Možno pa je povsod', na Kranjskem in Goriškem, ali nikdo ne noče ganiti ! Rusko-japonska vojna. Trst, 25. oktobra 1904. Tudi dantšnje vesti iz Mandžurije dajejo isto sliko o polcžaju, kakor bo jo dajale \Čerajšnje. Vetti ne beležijo nobenega posebnega bojnega dogodka, pač pa poročajo o vsestranskih pripravah na obeh straneh za prihoanje \elike b je. Tudi glaBom današnjih poročil ni nobenega dvoma več, da bo Rusi prešli ca južoo stran reke S^h") in da se bolj in bolj bi žajo japtnakim poz cijam, ob emm pa da se sproti vtrjajo s postavljanjem nasipov. Nobene vesti je ni, iz katere bi b lo razvidno da h sta remi ru:ki voj in brigada donBkih koza kov ž a došla na fVonto. A dj-kler se to ne zgo i'T ni m slit , da bi se od ruske strani provt c!ra'a velika odločilna bitka. Kakor veles mptonatično znamenje je vse kako djjst\o, da je isti japonski brzojav, ki je dostdaj t li bomba-tčno pisal o vsakem in tudi najmaDjš m japon.k-m vspehu, postal jako skromen in malobeseden. Vse, kar do zoajemo od japontfilske strani z Mandžurije, se cmeia na zatrdila, da ee Japonci pridao pripravljajo, da so jako pazoi in da jim 'prihajajo izdatna ojačenjs. Iz Londona prihaja se* z cjcnelna vest, katero pa tieba sprejeti b krajno reservo in ki jo tudi mi btkžimo le po dolžnosti kronista. PtrcČajo namreč, da se je ruskim la običaj, da vojne ladije ne pušSajo druzih Č€te> katere si Je 8tari Radecki ogledoval le razeglavr. Slovenskemu narodu se ima ze- neznanih ladij preveč v bi žino. Prvi streli, ki so jih oddale ruske ladije, so bili brez krogelj, torej le v nekako svarilo. Ker pa ss angležke ladije niso oddaljile in so torej ruski poveljniki morali sumiti, da se name-ruje proti njim nekaj sovražnega, so Btorili, kar so v tem položaju morali storiti: streljali so ostro. Vojne ladije, ki plujejo po morju za časa vojne, niso igrač", a njihovi poveljniki nosijo neznansko odgovornost. To stoji, pa naj ee angležki japonofitski listi še taKo derejo. Saj se faktično ni zgodilo nič druzega, nego da so previdni Rusi preprečili uslugo, ki so jo Angleži hoteli napraviti svojim prijateljem Japoncem. Kdor le količkaj misli, je bil že gotovo davno na jasnem, da bodo tudi Japonci sami Bkušali provzro-čiti ruskemu brodovju že med potoma kako nezgodo. To pa je menda najnaravneja stvar, da s takimi nameni v tujih vodah ne bodo moria Čakali v Bvojih japonskih unt'»rmah in je štelo verojetno, da so si izvolili uniformo angležkih ribičev, ki Daj bi, Če le možno, ppustili proti ruskim ladijam kakov torpedo. To naše domnevanje ni nikakor drzno. Prav sinoČni »Piccolo« prinaša brzojavko iz R ms, da tam verujejo vesti o navzočnosti Japoncev v kanalu La Manche. No, kaj izvolijo torej gospoda?! Mari naj bi bili ruski poveljniki pustili križem rok, da jim potope ladije?! Angleži naj le kriče, ali rusko brodovje bo plulo dalje do svojega cilja in mi smo tudi uverjeni, da vee dogodek, ne bo imel za Rusijo, tistih posledic, o katerih kriče Ja-ponefi i. hvaliti Avstrija za vrsto naj zboraejih mož, ki so se proslavili na polju duševnega delovanja. V zahvalo za vse to pa jih avstrijska državniška umetnost Izroča narodnemu nasilju sosedov. Je li čudo potem, da so Jugoslovani jeli razmišljati o vprašanju, da-li bi te b lo bolje, da ee pogode z manje nevarnimi Italijani, mesto da se bore z dvema front ima. Pa tudi če bi sporazumljenje imelo veljati za vse eventuvalnosti. Pa tudi na italijanski strani po ?ačeli razmišljati o tem. Le v Trstu — kjer gospoduje židovstvo in kjer »Piccolo« ravnokj-r uprav besni tadi raziodbe upravnega sodišča glede šolskega vprašanja — irjja bojevite s: dalje med Italijani. Ali tudi ti se Ž8 pojavljajo svardni glasovi, ki kažejo na nemško nevarnost. Nemška kolonija silno nartšča številno in krepi gosjodtriki. Iq po covi železniški zvezi se bo to vršilo Š3 v veči mer . In ljudje začenjajo tudi uvidjac1', da sovraž-tvo med I alijRni in Slovani ni ne »zgodovinsko«, ne »potrebno«, kakor je trdila »Neue Freie Preske«, da bi ščuvala Italijane proti Slovanom. Lokalni dogodek v Dalmaciji — zbliževanje Slovanov in 1'aljanov, bi moglo biti v začetek (zaključuje člatkar v »Neue Freie Presse«) novim etrujam, ki bi mogle zadeti življen^ki nerv monarhije na nje najobčutljivejem mestu. Ali še nočejo razumeti na Dtina;u ? Dr. Pacat o položaju. Dne 23. oktobra ;e poročal načelnik naju ter je češkega kluba v državnem zboiu svojim vo-lilcem v Ća lavi. Kakor vsi govori mlado-čeških poslancev v zadnjih časib, je bil tudi ta Pacakov govor, bojni klic. Dr. Pacak je vnovič povedal dru. Korberju, nsj ne tira polit.čaib špekulacij z bedo na Češkem. Govornik je uverjen, da bi volilci sami prote stirali, ako bi poslanci prodali svoje prepričanje. za kakoršrs koli subvencije. Dr. Pacak je naglašal nadalje, da za mladočeške poslacce obstrukcija ni program jn zato se tudi n; hotel izjaviti v tem tre&otku, da li se bodo posluževali tega sredstva ali ne. Merodaven je edino le sklep na shodu po slancev, da treba vstrajati v najodU čnejem boju proti sovražni vltdi in sovražnemu si> »temu. < Ibstrukcija je le bojno sredstvo, ki ee je more rabiti ali pa tudi ne, ker naiod ne more večno opravljati le negativnega dela. Poslancem treba prepuščati, ali in kedaj se ima rabiti tako sredstvo, ker umtša;anje volilcev v take odi čitve ie že mnogo sto dovblo češkemu narodu. Koncem svo,ega go vora je podal dr. Pfc«k znamenito izjavo, da ni nič Trs, kar so trd li lazii nemški in poljski listi, da bi se bila namreč situacija spremenila nasproti O^hom, marveč se iati sedaj nahajajo hto tam, kjer so bili ob Vitez Javvorski ki je v ponedeJj« k v Lvovu nenadoma umr', je bil star 79 !et. R dn se ja leta 1825. le^ izvišil juridičue šcudije v L v o v u iu na Du-leta 1846. stopil v d.živno Blužbo. Od leta 1868. do 187-1. je bil t krejni odbornik v Z.ocz<5\vn. V gališkem deželnem zboru je od leta 1810. zastopal veliko poae etvo zloczowikeg& okraja. Drželni zbor gi je leta 187-'i. poslal v državni zber na Dunej. Odkar to b,le pa upejane direktne vol t ve, ga je v državni zbor vedn > volilo veli no p< -sefctvo zlocz \vakega ekraj*. Leta 18Ss. je b I izvoljen načelnikom poljskega klub*. Leta 1893. je v ministerstvu NVmdischgi aezovem postal m:nieter, kar je ostal tudi v iu;n>te -Btvu KielmannBeggovem. L- ta lb9G. je b:. izvo'jen zopet načelnikom poljskega kluba, kar je estal do svoje smrt'. JfcU' rski je bil tajni svetnik, državni in deželni p< Elaneo. ter odlikovan z velikim kr;žem Leopoldovega redi in z redom železne krrne T. razreda. Drobne politične vesti. Nadvojvoda Oton je imenovan generalnim inšpektorjem koojeništ\a. Srbija. V ponedeljek se je v Belem-gradu \ršii shod liberalne stranke. Navzočih je bilo nad 3O00 ljud'. Predsedoval je cbcdu vodja liberalcev, bivši ininisterski predsednik Kibarac. Prcdlegalo se je, r*a te osnuje narodna liberalna stranka. Ne kol. ko stotin vde- ležencev ni bilo s tem pred ojom zadovoljno kljcčenju zaaedsnja diživnega zbora. Ten- ter so demonstrativno ostavdi shod. Predle g denea, ki so jo imele one vesti, je dovolj prozorna. One vesti so brez vsake podlage, je bil na to sprejet. Po dovršenem shoda su šli udeleženci pred kraljevo palačo, kjer so Vsprejeta resolucija iireka poslancem z hvalo kralju priredili ovacije. Proti pokojnima kraljema Milanu in Aleksandru. Beligrajska »Samouprava« trdi v nekem članku, da pokojna kralja Milan in Aleksander nista bila iz rodbine Obrenovićav. Milan je plod Iju-bavnega odnasaja njegove matere z Romunom Raznovanom. Mdan da je pod imenom Emil Raznovan hodil v Solo v Parizu, dokler ga ni Blaznovac leta 186Š. pri vel v Srbijo kakor kneza Milana Obrenovići. Pomnoženje makedonskega orožništva. Iz Carigrada javljajo, d* sta zastopnika sporazumnih velevlasti, Avstro-Ogrske in Rusije, odgovorila na noto turške vlade, da vstrajati ša nadalje pri zahtevi, da Turčija pomnoži število častnikov in podčastnikov v makedonskem orjžoištvu. Proti grški propagandi. Romunska vlada je sklenila, kakor poročajo iz Bukarešte, vdoš.ti tamkaj grško propagando ter je že izgnala vse urednike grških piopa-gandiških listov. Domače vesti. Za bodoče občinske volitve. Na došlo nam vprašanje odgovarjamo, da zadnjič ni-Bmo še priobčili vseh onih reklam8ntov. ki bo po posredovanju političnega društva »Edinost« zadobili volilno pravico. To je bil le del njih. Druge priobčimo čim prej. Namestnik princ Hobenlohe se poda jutri v Gorico, da obišče tamcšaje državne urade. Popoludne ob 5. uri se bo udeležd Beje goriškega deželnega zbora. Sotrudnik«' prosimo najuljudneje in naj-nuineje, da ne bi pisali s svinčnikom. To je zelo nepril čno že za uredništvo, ki mora, ako je svinčnik malo bledeji, rokop Be prepi-eavati. Će ne stori tega, je za stavce, ki mora;o delati po noči, naravnost muka in strup za oči. Židek. ponatisni ! »Varnejše je tu, uegov marsikaterem kraju Sicilije«. Kje?! Kt!o pravi tabo ? Žilek, kaj mlsl š ? Cgani ! Ne, ce uganeš ! Tega ne pravi nihče drugi, nego nemški polkovn k Oaike! In kje je ta kraj, kjer je bolj varno, nego v Siciliji — v Italiji ? ! Mandžurija je to, kjer se je manje bati — roparjev, nego v Siciliji! Ste-li čuli to Židje okolo »Pic cola« '? ! To je malce hud tobak za Zideka Židek. Bogr ti daj zdravje! Preveaelo novico je prinesel tržaški Zdek za nas Slo-vencp. Pripoveduje namreč, da se Židje na-merujejo preseliti iz Rusije v Italijo, kjer je le SO 000 Ziiov, v R'jtiji pa deset milijonov. Da bi ntš Z dek mogel epraviti vee Žide iz slovanskih zemlja v blaženo Italijo in ako bi se mu ta akcija tudi res posrečila, oblju-bujemo mu tu svečano neizmerno hvaležnost, kakoršne on ne bi pričakoval od nas. Od strani Rusije mu tudi zagotovljamo mastno negrado in Italija mu bo gotovo tudi hvaležna, saj jej nsraste z ruskimi Ž di prebivalstvo za 10 milijonov. Ti milijoni se bodo gotovo — hrabro borili pioti sovragom Italije! na trgu Goldoni, ki dan za dnem obsiplje Rusijo z najpodlejšimi lažar. D«, Ž dek, da, tu prihaja nemški polkovnik, ki pravi, da je v tvoji obljubljeni deželi slabša — ne le nego-li v Sibiriji, tpnaveč tudi v Man žuri ji, kjtr to najbolj ugodna tla za roparske čete, ki eo podpirane o i japonskega denarja! NIČ ne koristi. Pred časom smo obja vili prit žbi, ki smo je prejeli od naših zaupnikov. Ena je bila o neki razpadajoči hiši v zagati Riparata. Tam je tamreč neki posestnik dobil ukar, da mora svojo razj a-daječo h šo pc dreti. Isti ie izvršil magistratov ukaz, toda le delcma. Mesto da bi bil dal podret hišo do t»l, je pustil kake 4 metre spodnjega z du. Za tem zidom je vse n*pol njeno z materijalan?, a z d sam kaže takov trebuh, da se lahko dogodi grozna cesrič*. Zagata je zelo ozka in ima eno samo s*ra-nišče. v katero morajo hoditi uprav tik pod razpadajočim zidom! Tu ji je t* m vse polno otrok, ki so v \edni te varnosti. Ob zadnji Jjurji je ista vrgla leseno ograjo, ki je po stavljena ni d pcdit nami v zagato Iv parata. K sreči ae je to zpodilo v Času, ko ni bilo nikogar na ul c:. Mi oporarjamo opetovano; bomo videli, ee-li kdo zgane, da se tdpravi to vedno pretečo nevarnost. Na vodnjaku v ulici Coroneo se še vedno nEpajajo konji in s cer na način, opisan v eni zsdoj h številk rašfga lista. Kakcr se vid , ee javni organi čist > nič ne brigajo za pritožbe ljudstva, o?obito ne, ako je to ljudstvo — revno! Radovedni smo, se-li kaj vkrece vsaj v prvo cp ?ancm slučaja, ki je res kr čtč ! i Javni napisi in slovenska županstva. Iz več krajev nam prihajajo pritožbe, da se v zekaterih popolnoma slovenskih krajih stav-ljajo napisi v tujem jeziku in da dotična županstva to trpe. Kakor znano spadajo vsi javni napisi v nadzorstvo dotične občine in da se ne sme noben javen napis napraviti tudi na privatnem zemljišču, ako ni v to dovolilo dotično občinsko županstvo. Tako bi morale vse slovenske občine takoj odstra-niti vse one javne napise, b katerimi se pačijo krajevna imena potov, stez itd. ter nobenemu društvu dovoljevati zaznamovanja potov in stez, kar Ba ravno v nekaterih naš h bližnjih občinah brez vsacega vprašanja dovoljuje nekaterim tujim društvom. Toliko v ravnaoje našim slovenskim Županstvom ! Pozor! Štrajk na gimnaziju. Iz Gorice poročajo, da so v ponedeljek dopoludne osmo-šolci ondotne gimnazije zapustili razred, ko je prišel predavat prcfesor Durst. Istotako bo storili tudi popoludne aedmošo'ci. O vzrokih, ki so napotili dijake k temu koraku, govori se različno. Neki pripovedujejo, da je profesor Durst, ki poučuje zgodovino, večkrat žali narodni čut dijakov obeh narodno sti, drugi pa pripovedujejo, da nastopa prof. Durst. seveda Nemec, izzivalno itd. Knez Husron Windischgriitz, ki je sedaj v 8lf. leiu, je na 6vojem gradu pri Planini, nevarno obolel. Prestavljen je sodni adjunkt g. Rudolf S t e r 1 e iz Črnomlja v Buzet. Bogomila Vilhar. hči skladatelja, našega rojaka F. S. Vilharja, bo gostovala v češkem narodnem gledališču v Brnu v operah »Faust« in »Prodana neveata«. Lpokojen je davkar v Ilirski Bistrici, gosp. Friderik M a r t i n č i č. Odlikovanje. Cesarje podelil vojaškemu kapelanu v Gorici Franu Ivacetiču zlati križec za zasluge s krono. Mesto državnopravdniŠkeira fnnkci-jonarja je razpisano na okrajnem sodišču v Komnu. Letna nagrada zaaša 1(50 K. Prošnje je uložiti na c. k. državnem pravdništvu v Tr atu do 15. covembra t. 1. Konjsko meso. V Gorici n:so dosedaj še predajali konjskega mesa. Tako mesnico pa odpre prve dni novembra neki Filip Zongar. V Kulpo je skočil pred očmi svoje žene 47 letni posestnik Jurij Neman č iz Ra-kovea blizo Črnomlja in utonil. Za možko podružnico družbe sv. Cirila In Metodija v Trstu je nabral g. Počkaj med rodoljubi kakor kazen, ker so peli italijansko K 1.03. Gospod Sila Matija, dekan v Tomaju je nabral od Mchorjanov 20 K. Srčna hvala ! Blagajništvo. Hranilnica in posojilnica t Kihen bergu. Tukajšnji uradni list prinaša rarglas okrožnega sodišča v Gorici, da je bila vpisana v register tega sodišča »Hranilnica in posojilnica v R henbergu, registrovana zadruga z ne j mej eno zavezo«. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju je iz/olilo na svojem prvem občnem zboru za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: predsednik : Liovše Ant., etud. phil.; podpredsednik : Stibler Miloš, stud. pbil. ; tajnik : Breznik J„e»., stud. j.hil. ; blagajnik: Režek Ivan, cand. iur. ; knjižničar : Premrl CiriJ, Btud. phil. ; arhivar: Luenar Jak., suid. iur. ; gospodar : Ravnik Rudolf, stud. ur. ; nsme stoika: Mastnak Lav., ttud. phil. in Pikuš Ivan, stud. j h 1.: pregledniki: Babnik Mi-roel., cand. iur., Dolenc Matko, stud. pbil. in Pivko Lud., s ud. phil. Proti nožu. PredsinoSojim je policijski komisarijat pri sv. Jakobu odredil preiskavo po javnih lokalih. Pri tej preiskavi so redarji našli ~> oseb, ki so imele v žepu nož, kar je, kakor znano, prepovedano. Najdeni noži so bili zaplenjeni, a osebe, pri katerih so jih našli, bodo tožene, radi prepovedanega noše nja orožja. Na deželnem sodišču se je višila včeraj kazenska razprava proti 30 letnemu te-ž&ku Kaiolu Nardo, doma iz Padove v 1'aliji. Po znanih demonstracijah, ki so se višile meseca julija takoj po najdenju bomb, je policijsko ravnateljstvo dobilo anonimno pismo, v katerem »e je ovajalo Karola Narda, da je zvečer dne 22. julija, v ulici Chiozza, srečavši gručo ljudij, ki so vpili »Evviva i' Austria!«, on sael klobuk z glave ter za-vpil: »Evviva i'Ital'a!«. Na podlagi tega p sma je državno prLvdnistro tožilo Karola Nardo radi vspodbujanja na rabuko. Toženec je odločno zanikal, da bi bil on res zavpil »Evviva l'Italia!<. Kakor priča je bil zaslišan Frančišek Serna, ki je potrdil, da je tožencc res tako zavpil, a ne jako na glas in potem ko so bili demonstrantje že kakih 100 metrov daleč, tako, da ti poslednji niso mogli slišati tega vsklika in vsled tega niti reagirati nanj. Bili so zaslišani kakor priče tudi Josip Franzot, Ruggero Satti in Elvira Tutti, ki so bili oni večer v drnžbi z Nardom. Ti so pa izjavili, da niso slišali rečenega vaklika iz ust Nardota. Sodišče je Nardota oprostilo obtožbe. Tatovi na delu. Emilja Mandolin, stanujoča v ulici Giuliani št. 33, je prijavila včeraj na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu, da so predvčerajšnjem popo'.udne mej 4. in 5. uro, ko je bila namreč ona odsotna, neznani tatovi pokrali iz njenega stanovanja ve3 komadov obleke v skupni vrednosti V»8 kron. Iz »Škrata«. Za vsaki slučaj. Stara priprosta žena je darovala po eno svečo sv. Mihaelu in hudiču. Cerkovnik jo je poučil : »Ej, hudiču ee vendar ne sme zažigati sveče !« »To dobro vem«, je odgovorila starka, »vendar je le dobro, če ima človek povsod prijateljev ! Ne more se vedeti, kam se lahko prid e«. Razne vesti. Potres na severu. V Kristijaniji na Norvežkem in v Kodanju na Danskem je bil v nedeljo precej močen potres, tako, da so na poslopjih navstale razpoke. Sladkor se podraži. Na Kubi je trpel s'adkorni trst veled vedcega deŽ9vja, v Evropi je pa trpela aladkorjeva pesa vsled Euše in vročine, zato je pričakovat', da se sladkor to zimo in spomladi podraži, ker bo za cel milijon tonelat primanjkljaja na pridelku. Beda v Galiciji. Kakor javljajo pražki listi, je nakazala vlada 2 milijona kron za razne okraje v Galiciji, kjer vlada vsled slabe letine velika beda. Dunajska »N. Fr. Prtsse« pa piše, da je vlada dala gališkemu namestniku na razpolago le en milijon kron, da jih razdeli med najpotrebneje prebivalstvo. — Umor iz maščevanja. Bivštga ravnatelja hotela »Dan:el« v Gradcu, posestn ka Rudolfa Leitnerja, je v noči minolega ponedeljka napadel na ulici neki Potočnik ter ga ustrelil. Ubojico so aretovali. Velikanska razstava psov se bo vrš la te dni v Londonu. N» razBtavi bo 3250 p-vjv razn h pasmin. Tudi angležki kralj razstavi par krasnih eksemplarov. Orožnik vstrelil potepuha. Iz Linca poročajo, da je orožniški stražmeštar Pilz pii Kirchschlagu, v okraju Urfabr, vstrelil nekega potepuha, imenom Hatacheka, ki ga je med reVortiranjem napadel z nožem. Metriška mera na Ruskem. Kakor pišejo j uski listi, prične ee tekem bodoče zime v ruskem državnem svetu razprava glede uvedpn'a oaetriške mere v ruski drŽavi. Nezgode na ameriških železnicah. I& \Va=h>ngtona javl;a;o: Meddižavna prometna komisija poroča, da se je v računskem letu 1904. v Fevero-amer.škem železniškem pro metu dogodilo 11.291 raznih nezgod, vsled katerih je bilo 3787 oseb ubitih, 51.343 pa rsnjenih. Pro\zročena gmotna škoda ee ceni na 50 milijonov krrn. Parlžka In londonska borza Pariz. (Sklen.) — francozka renta 5°/, italijanska renta 103.80 Španski ezteriflar 87.3 > akcije otomanake banke 591.— . Pariz. fSklep.) Avstrijske državna železnic* —Lombardi —.— unificirana turfika renta 86.25 menjice na London 251.lt', av*trii*ka zlata rents 101.— ogrska 4*/,. zlata renta 101 45, Lftnderbank —.— turške srečke 125.25 oari*V« banka 12.58, italijanske meridiionalne akcije 730.—, akcije Rio Tinto 14.73. Boljša London. (Pklm^ Konsolidira« dol* 88s, Lombardi 3l/„ srebro2613 in> Španska r»nta 86T/, italijanska renta 1031.',. tržni diakont, 25'a menjice nt Dunaju 24.21 dohodki banke--izplačila banke 45.000 Trdna. Tržna poročila 25. oktobra. Budimpešta Pšenica za oktobn* 10.— do 10.01; za april 10.32 do 10.33 R* za oktobflr 7.56 do 7 58; za april 7.91 do 7.92 Oves za okt. ~ 6.87 do 6.88; z» p p ril 7.20 do 7.21 Koruza za oktober 7.35 do — —, za maj 7.37 do 7.38. Pšenica : nonudbe arednje ; povpr«5evanie slabotno, mrtvo. Prodaia već thoč stotov., de- loma nekoliko stot. znižanja. Vreme: lepo. Ha vre. (Sklepi Kava 8anto? ajocl av-rasre za tek. mesec po 50 kjt 4ć1.'i0 frk, za dec 43.75. New-York. (Otvorjeni«,) Kava Rio Hndofip dobave, vzdržano, 15 st. zvUanja, nespremenjen Hamburg. (Skle« pop.) Kava ^antoa go d average za september 36' t za 35 "4, za marec 36l/a, za maj 37—, mirao. — Kava Rio nnvadna loco 36—3y, navadna rpnlna -10—41. navadna dnS-i 42—44 Hamburg. (Pklf*D ) Sladkor za oktoW 21 10 tp dec. 21.93, za marec 22 30 za maj 22.^5, *»• julij 22.75, za seot 22.15. Stalno. — Vreme: dež 81adkor tuzemuki Centrifuealpile, pfonot • K 66.50 do 68.00, za september K---do--- marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasaž in MeliapiM promptno K 68.30 do 69.30. za aept. K —.— d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. L n n d o n. Sladkor iz repe aurov 10T „ St. Java 12.3 čh. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči meapp 16.—, rž nov. 16.—. za november februvar 16.40, z* janu-var-april 16.75 (mirno.) — Pšenica za tekoči m'--aec 23.20 za nov. 23.40, za november-februvar 2S.70 za januvar-april 24.15 (mlačno). Moka za tekoči mesec 30.85 za nov. 30.^5. za no/-februvar 31.20, za januvar-april 3*.— (mlača >). — Repično olje za tekoči mevac 45—, za novembe/ 4r>.5';. za nov. - december 45.75 z\ januvar-april 4-J.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 44.50, za uo7. 42.F0 zp januvar-april 4175 za maj-avgust 4lf.U (mirno) Sladkor surov 88° uao nnv 281 — • 2S:* „ (mirno), bel za tekoči me*ec 31", za uov. 31" t za jan.-april 3Si5/H za marec-junij 331 (mlačio-* rati-nirar 63—63l/, Vreme: voljno. 5= Otvoritev gostilne Podpisana vsojam si javiti slavnemu občinstvu, da odprem svojo gostilno v soboto dne 29. t- m. B^T Via Geppa st. i o jtiarija vD. Čokelj. uiT^ed^^E^R^Nll -__< Bivši volenter in asistent c. kr. klinike C ^ za ušesne in očesne bolezni v Gradcu C / in na polikliniki za nosne in vratne { ) bolezni v Eerolinu. —C ^ Ordinira od 8—IO predp., 2—4 pop. ^ ^ kot praktičen zdravnik in specijalist za Ć ^ gori navedene bolezni. ^ ) GORICA, P in z za del Duomo 21 ( ^ V sredo in soboto od IO —12 predp. C v of Za uboge brezplačno. — ^ Tovarna pobJ6tv» Aleksander Levi Minzi Borzna poročila dne 25. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lir« K —.— do —.—, London kratek termin K 239 10 239.50 Francija K 95.15—95 40, Italija K 95 15—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija 117.50—117.70, nemški bankovci K--— avstrijska ednotna renta K 99.85 — 100.10, ogrske kronska renta K 97.85 18.10, italijanska renta 102.V« -0-2 a/4 kreditne akcije K --671.— državne železnice H t>52.--65*.— Lombardi E f4.-- fc6 —, Llojdove akciie ti 720.--730 — Srečke: Tisa K 325.-329—, -vredit a 479 - do 489. Bodenkredit 1880 3CH — 31f» -. B > denkredit 1889 K 299.— 309 —, TurS*«, K 13L— I do 133.— Srbske —.— do —.—. j Dunajska borza ob 2. ur* noooi-; včeraj dane« Državni dolg v papirja 10v.'.3 > 10J.?5 „ v srebrn lls'.^o 10U.35 Avstrijska renta v zlato 119.75 119.75 v kronah 4•/, 99.90 99.90 ▲vst. investicijska renta 3»/,•/. 9135 91.35 Ogrska renta v zlatu 4°/, 118.95 11*.96 „ „ v kronah 4*/, «97.»5 97.95 renta 31/, 89.10 8!*.l0 Akcije nacijonalne banke 1638.— 1632.— Kreditne akcije 668.— 669.5() London, 10 Lsti. 239.75 2S9.121/. 100 državnih maik 117.521/, 117.521;, 20 mark 23.51 23.48 20 frankov 19 07 i 9.07 10 itaL lir 95.20 95.25 Cesarski cekisl 11.33 11.33 ulica Tesa št. 52 A.--- rv lantni hiSi.; ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko pos'f pje). Cene, d» se nI bati nI kak* kon k ura-«* Sprejemajo se vsakovrstn« deln tn< i po posebnih načrtih. nantrovan o«nlk br^snlaAao 1» fra* v Sprejemajo se vsakovrstna dela in po — posebnih načrtih. -—— -—~~ Jlustrovan ml Hrezplado in franko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST I ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. ii>iMliUll>s • i Fc k a rv: a RAN PASCUTTI x :i 1 :i <* a t e 1 Prodajainiea izgotovljsmh oblek uspJ isi^j? n illa Gitta di Triesis" - j prvih hotelov. restavracij, kavarn in vojarn. Piazza della Caserma 4 in ul. Carlo Ghega 4 ——— Telefon st. 1333. —«—— n_.i__a . v, » V 8 kroiačnieo, l in • b ij. um- VELIKI IZBOR ugotovljeni} hlač za delavce kakur tu i) bl^ga za lilije, a.) uh • p.r» vi «> |»Tait» k rojenica. *onqojp iii oiaqap «11 uoiu od aq.io.iuu ui a.vKido«! Kuiafdids ipnj •>?f04n» nj tsz 0|i;iiq<) siqop.v .i.»[*»} o^joijiji ;jn a .lXOJi:iI,[ tj up iii.ifn i o.»s A3f|.\d.i j itd iidnjj maj«) lUUJf TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 mebl07anje fo najmodernejših zahtevah KATALOGI BREZPLAČNO. 3K «« *T laloga blage ©d partij® im. TRST - ulica S. Caterina št. S, ' <>,u;il Piazza Titova - TJČST Velikanska partija fušfanj a od. 20 novč više Velika partija zimskih srajc „ 40 „ Raznovrstni moderci (novost) „ 7 O ,, „ Izbrana partija blaga za ženske „ 24 „ „ Vsi navedeni predmeti vs!ed falirania do znižanih cenah! < m i m šoL=kini vodstvom. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta S. Skrili i ur. IVKarna in slatlilčariia FRAN MILLANICH Trst. — ulica Couiraerciale T — Tr.st. Tiik»? t na r'an uvi ž krtih «s rs e. RiZ- n.Etm e na ilom. Spiej«-m« ar ro^b»» n« itd. o priliki i»«»o: ;n k* isto/. Najugodnejše cene. ~ ' JTURAR F. PERTOT Trst, uI. Poste nuovt 9 Ii: i|»' >ri" ,i v>*liki izbor ur Onega. SchaffnaL-se Lor.gi-| nes. Tavane s itd. kakor tud i 1 zlate, srebrne kovinske) \ Izbor ur za birmo ure za gospe. . Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Gla\.i'ca in rizer/ni zakladi druStvn slanom bilance :il uerembm 1902-ccccc Zadružna glavnica (1 il kijih vplačano C :-t/j!K».oOO) ....... K 8.000.000 Rezervni zaklani dobii kov .... „ 7,133.5£0 zaklad proti vpadanju vr«'-in<>3tij javnih efektov ... „ 3,7(K).580 U*-zervni zaklad preinij za zavarovanja ............ „ 7l,25S.7o2 Zavarovanja na življenje v veljavi ^ iiM.9»)i.i40 l/.|>lHĆ;me ššode v vneli oddelkih od usta1 ovi ve d uštva [1 MH*-—1!»1 - 493,M9.0.VJ J'ruptvo sjirejenia po jako ugodnih povojih • zava'ovmja pr. li požaru, streli, >kodi vsled ra/suelhi i lomu kakor tudi pievozov po suhem in in;rjii ; -klepa pogodl»e za zavarovanje življenja po ražno-i vrstnih kon>b naeijah, z-.t glavnice, rente plačne do 1 sajin a.' po Miirti tavaiovanea, doto otrokom itd. Po visokoj kr. zemallskoj vladi proglaSena ljekovitom vodom radnicom jtpalovačka kiselica naravna a kaličko mirintična litijska kiael:ca, vrlo Oogara ugljičnom kiselinom izvr tn . : popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečiiićjti Hukioriteti prepisuju ovu kise):cu 3 najboljim usp ehom kod 8«ih bolesti p obavnih organa .i grkljana proti uloz ma i reumi, kol že-ludačnog, plnćuog. grlenog i svih drugih kataia proti hemeroidima (zlatnoj žili), lod boli bubrega, mjehura, »amen a, sečerne bolest«, zrnat h i na^klih j'ti a. žgaravice i mnog»h drugih bolesti. Prokuhano i^vr-itno i Ler adariljivo sredstvo lol spoln'h i muogih drtgih ženskih bolesii. Analizir: še ju prof. dr E. Ltuhvig, e k . dvorski savjetnik i kr t»r f. dr. S. Bošajakovič. Ndgradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJSTv 1 VRELA APATOVAĆKE KISELICE ', . ACREB, Ilicu hr. 17. Dobiva se u svim liekirnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Ulavn • 7a-tupstvo za Trst i istu: Johannes Slingenberg & Comp. u Trstu ul G iorjjio (iaNtti stev j4. 4 m jManujakturna trgovina «a | i ^Imbroskh & |Viođrieky i i TRST - ul. Belvedere 32 - TRST ® ™ w M Fuštanj za krila širok cm po 36. 42 novr. ^ ■ Fuštznj veletr 01I 27 ro»ć. daljp. bel, siv in % piquet ftištanj. Koten na bela in siva. Maje. šjaii ■ 4 in rtte. Odeji od volr.e ali tombaza. Pregrinjala {L i preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ? 9 n oike in ženske. Kr-ila. nogavice, čipke in žamst, V kakor tuli razRo^rstnc drobnarije. ^ Oglas Podpisani uljudno naznanja spošto-vancmusl. občinstvu, da je zopet otvoril znano pogrebno podjetje. Medtem, ko se priporoča p. n. s1 a v. [občinstvu pod geslom »sv.ji k svo-[ jim«, naznanja, da se nahaja pisarna za vsprejemanje pogrebov na trgu Goldoni (lesni trg) št. 4. Udani JUojzij JVIozetič < lastnik Ju7ep trt. noirelmeia podjetja v\l >'sijlM)ljsi» olMivalo pO n;ijiii:oak dan svež kruh in meso) dobro viao, zdr-iv službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventili an;. Potniti Ilf. razre«la imajo popolno svobodo na krovu. O O ◦ o o o o o o t; O O o o o o Zdravniško obvestilo -^f qS umv em. ei. operateur c. kr. vscnć. češke kirurgične klinike prof. dr. KARI.A J/.l 1T/.A v frii^i najuljud:i< j ■ naznanjam si. občinstvu, da sem se nastanil v Trstu in izvršujem zdravniško prakso - kot praktični zdra.nik in specijalist za kirurgičiia obolenja - ^I iuj.še operacije izvršujem brez bolečin v svojem st-novanju. Za uboge brezplačno. SI. rodbinam se priporočam kot hišni zdravnik. - Ordinacija; 3 — 4 _ oo oo oo oo oo TRST, ulica sv. Spiridijona I O, I. n. (nasproti pravoslavne cerkve). Pri sveten- Antonu Padovanskem. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 KONSTANTIN RUBINIK Prodajainiea mrežic. Ulica Stadion 3. Spivjema prekladanje in Žlštenje svetilk iih plin ob easu selitve Neprekosijlve plinov e mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva » spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono it. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje pnai&T, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje biaga na vse prnge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen- skladišča. Edini tržaški zavod za „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROU Točna postrežba in nizke cene. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela ln tli od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet. dalmatik, pluvial, rokecov, kvadratov, kola-jev. mbšnih srajc itd. izvivu^no ce n di vsakovrstne veznioe, ^as;a e itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k a tur tudi mešane sveće I in II. vrste, podob, vencev, križcev in *Vftiuj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih dragih de: spadajoeih k bogoč-stju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za za,ta ve, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštevdno drugdi mašnih knjiži", svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrjim pjK.rosom. popravlja se vsakovrstne stvari, jfaj se poskuša prepričati se o ugoDnih cenah. --Zahteva naj se brezplačni cenik. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalsgratelf c. kr. redarstvene straže, e. kr. glaTne^a carinskega uiada in skladišč, e. kr. priv. llojd. orož, e. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario št v. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodet gospe in otroke. Prodaja najboljše JrpAin voščilo (biks) = i Cene nizke Postrežba točna. „LJUBLJANSKA KRED1TJNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja th vrat« rent, cea t« mik pisem, prljoritet, komonmlnlk obUgedj, arećk, delnic, velnt, novcev tn devis. ptBtM lidajft k fMkmi Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 tajava in Mkomptuje vrednoetne peplzja In vnovCaje znpnle = knpone. ■■ - - D«J« predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzni __izgubi -— Vlnkuluje In dlvlnkuluje voja&ke ien.minske kavcij©. tm —*a VB mttT iU*r- -m nmrodilm. Podruinioa v Spljetu Denarne vioge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne vadiga. Promet » doki in nakaznicami. ca