Zbiranje kuhinjskih odpadkov na Zahodnem Krasu Pogovor z dirigentom je^mazapreživetje Carmina burana Dežela zapečatila usodo goriške porodnišnice Primorski dnevnik št. 147 (21.080) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 27. JUNIJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Evropa danes in pred sto leti Martin Brecelj Evropski vrh se je včeraj izjemoma pričel v belgijskem Ypre-su, prizorišču ene izmed najbolj krvavih front med prvo svetovno vojno. Voditelji 28 držav članic so se namreč tu zbrali, da bi razpravljali o strateških prioritetah povezave, predvsem pa, da bi obeležili 100. obletnico izbruha prvega svetovnega spopada. Saj, prihodnost lahko bolje načrtujemo, če se zavedamo preteklosti, iz katere izhajamo. Evropo je prva svetovna vojna usodno zaznamovala. Stara celina danes zdaleč ni več to, kar je bila pred sto leti, čeprav seveda obstajajo tudi pomembne razvojne stalnice. Evropa je na začetku 20. stoletja obvladovala svet, saj je bila kot zibelka modernizacije tehnološko, gospodarsko in še drugače najbolj razvita regija sveta. A notranje je bila razdeljena in sprta, tako da je zanetila spopad globalnih razsežnosti. Stara celina danes ni več vodilna na svetovni ravni. Globalni spopad, ki se je pričel leta 1914, se je v resnici končal šele leta 1945, saj sta 1. in 2. svetovna vojna vzročno tesno povezani, tako da nekateri zgodovinarji govorijo o 30-letni vojni z daljšim vmesnim premirjem. Za Evropo je to bil političen samomor. Evropske države so v tem spopadu izgubile vlogo svetovnih velesil. Njihovo mesto so prevzele predvsem ZDA, pa tudi Rusija oz. Sovjetska zveza in danes Kitajska. Kljub temu smemo trditi, da je evropska civilizacija ne le preživela, ampak da je celo osvojila svet. Evropa je medtem svojo nekdanjo notranjo razklanost v veliki meri premagala, in to z integracijskimi procesi, v katerih se je zgnetla sedanja Evropska unija. Gre za model preseganja konfliktov in demokratičnega sožitja, ki je zanimiv tudi za druge celine in sploh za ves planet, saj je svet danes razdeljen in sprt, podobno kot je bila Stara celina pred sto leti. Po dokaj soglasni oceni zgodovinarjev je treba iskati glavni vzrok izbruha prve svetovne vojne v ambiciji Nemčije, da bi dohitela in po možnosti prehitela druge evropske velesile, kakršni sta bili tedaj zlasti Velika Britanija in Francija, ki sta si razdelili svet, ko so se Nemci šele združevali v nacionalno državo. Nemčija je bila potem v vojni dvakrat poražena, a naposled je z evropskimi integracijskimi procesi po mirni poti dosegla vodilni položaj, ki ga je z orožjem zaman zasledovala. eu - Evropski voditelji včeraj obeležili 100-letnico 1. svetovne vojne, danes jih čakajo odločitve Ypres včeraj čustven, Bruselj bo danes pester Za predsednika komisije bo predvidoma predlagan Juncker škedenj - Slovesna maša ob 65-letnici posvečenja g. Jakomina Diamantni Dušan: »Prosimo Boga, da oživi našo mladost« ŠKEDENJ - Ob stisku roke je bilo, kot da bi se hotel Dušan Jakomin sramežljivo opravičiti: »Nisem jaz kriv ...« Slovesnost ob 65-letnici mašniškega posvečenja je združila Škedenjce in privabila pred Dom Jakoba Uk-marja tudi iz drugih krajev na desetine ljudi, ki poznajo in cenijo zgodovinskega duhovnika tega nekoč skoraj izključno slovenskega mestnega predela. Vhod na dvorišče doma je zaljšal slavolok. Od tod je krenila procesija, s skavti in narodnimi nošami na čelu, pevkami in pevci Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki so po Soncinijevi ulici vse do škedenjske cerkve peli litanije in nabožne pesmi, strežnikoma, trinajstimi Jakominovimi sobrati in več kot sto duhovnikovimi prijatelji, verniki in znanci. Mnogo je bilo šolnikov, mnogo priletnih ljudi, pa tudi mamic z otroki, da so mašnikov častitljivi praznik počastile vse generacije. Slavljenec, diamantni Dušan, je stopil zadnji v cerkev, z dekletoma v narodnih nošah, Matejo Tavčar in Urško Stopar, ob strani. Za oltarjem je izrekel svojo veliko prošnjo: »Prosimo Boga, da oživi našo mladost.« Slovesno dvojezično somaševanje s petjem je dobilo pomenljivo prispodobo v izbranem evangeliju, tistem o dobrem pastirju, pisanem - tako kaže 65 mašniških let - na kožo slavljenca. V italijanski homiliji je don Paolo Iannacone govoril o smislu duhovniških poklicev, v slovenski je Božo Rustja »ubogal« slavljenčevemu ukazu (»Ne govori o meni!«) in proslavil »neskončno bližino Boga.« Ob odhodu iz cerkve je morda kdo na mizici ob marmornatem stebru opazil publikacijo: Mali cerkveni slovar avtorja Dušana Jakomina. Kajti diamantni Dušan ni le duhovnik, je res pravi pastir. M.K. YPRES, BRUSELJ - Voditelji članic EU so včeraj v Ypresu, kjer je tekla ena najbolj krvavih front v prvi svetovni vojni, s čustveno slovesnostjo obeležili 100. obletnico začetka velike vojne in potrdili, da je spomin nanjo nedotaknjen in da bodo bdeli nad tem, da Evropejci nikoli več ne bi kot mesečniki šli v vojno. (foto ANSA) Današnji drugi dan vrha v Bruslju pa bo pester. Začel se bo s podpisom sporazumov o krepitvi vezi z Ukrajino, Molda-vijo in Gruzijo. Poleg tega bo vrh med drugim odločil o kandidatu za predsednika komisije in potrdil strateške prioritete, razpravljal z novim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, potrdil priporočila članicam za proračunsko in reformno ukrepanje ter blagoslovil vstop Litve v območje evra in status kandidatke za Albanijo. Za predsednika komisije bo predvidoma predlagan Jean-Claude Juncker. Na 11. strani Trst: seja občinskega sveta o železarni Na 4. strani Ali je bil shod za STO prevratniški? Na 5. strani Manu Chao: danes naval 15 tisočih Na 8. strani Kraja v goriškem stanovanju Na 12. strani Veličasten koncert zbora Hrast Na 14. strani gorica - Od 1. 7. Dopolnilna blagajna V Dijaškem in Kulturnem domu GORICA - Zaposleni v Dijaškem domu Simona Gregorčiča in v Kulturnem domu bodo morali 1. julija v dopolnilno blagajno. Varčevalni ukrep bo prizadel vseh šestnajst uslužbencev. Tako sta nam včeraj potrdila ravnateljica Kristina Knez in predsednik Igor Komel. Oba sta bila dokaj kritična do krčenja javnih prispevkov, ki spravlja slovenske ustanove v hude finančne težave. Pohvalila pa sta svoje uslužbence, ki že dolgo delajo v nemogočih pogojih. Na 12. strani trnovca - Jože Skerk, prvi svetnik FJK SSk ne »bela« in niti nasprotnica SFRJ TRST - »Če izvzamemo predstavnike neofašistične MSI in mlajše predstavnike, smo bili v prvem sklicu deželnega sveta dejansko vsi poslanci nekdanji partizani. To je v skupščini ustvarilo vzdušje razumevanja in solidarnosti.« Takole se Jože Skerk (Foto Damj@n) spominja prvega parlamenta Furlanije-Julijske krajine (1964-1968), v katerega je bil izvoljen kot štiridesetletni odvetnik na listi Slovenske skupnosti. Na njenih takratnih volilnih shodih je odmevala partizanska pesem. »S tem smo zavračali natolcevanja, da smo "beli" in nasprotniki Jugoslavije,« pravi Skerk. Na 2. strani 9771124666007 2 Četrtek, 26. junija 2014 ALPE-JADRAN / hamburg - Boris Pahor ob obletnici slovenske neodvisnosti Zdrava družba skrbi za svoj jezik in kulturo HAMBURG - V nekdanjem koncentracijskem taborišču Neuengamme blizu Hamburga so v sredo počastili obletnico slovenske neodvisnosti z odprtjem razstave Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Večer pred tem je v hamburški Hiši literature nastopil slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pa-hor.Tržaški pisatelj se je v Nemčiji mudil na povabilo slovenskega častnega konzula v Hamburgu Jana Philippa Re-emtsmaja, ki je skupaj s Thomasom Poissom z berlinske univerze Humboldt v torek zvečer v nemščini prebiral odlomke iz njegovih del. Sam Pahor pa jih je obiskovalcem hamburške Hiše literature prebiral v slovenščini in po stari navadi dodal komentarje, ki nasmejijo in razburijo, je poročalo včerajšnje Delo. Fotografsko-dokumentarno razstavo Zadnji pričevalci, spomini in-ternirancev italijanskih fašističnih taborišč so postavili v nekdanjem koncentracijskem taborišču Neuengamme v bližini Hamburga, kjer je bilo interniranih veliko Slovencev. Pred odprtjem sta častni konzul in slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko položila venec v taborišču umrlim Slovenkam in Slovencem, so sporočili z veleposlaništva. Razstava je poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943. Njene avtorice - novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka Urška Strle - so izpostavile, da ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran. Razstava je osredotočena na spomine civilnega prebivalstva, uporabljene so bile metode ustne zgodovine in avtorska dokumentarna fotografija. Gre za projekt, ki ima izjemno znanstveno-dokumentarno vrednost. Z njim so avtorice sledile trendom zgodovinskih raziskav v Evropi in v svetu, kjer smo priča novemu valu zgodo- JEZIK NA OBROBJU Treh izmen občinskih volitev, ki jih nisem razumela, je bila spet »kriva« italijanščina. Izmena je namreč v italijanščini turno. Turnus pozna tudi slovenščina, a ni zaželen, bolj je v rabi izmena, kolobar in obhodnja. V tovarnah poznajo dnevno in nočno izmeno. Kjer je malo učilnic in veliko učencev, poteka pouk v izmenah, navadno v dopoldanski in popoldanski. Med seboj si lahko izmenjamo izkušnje, stališča, obvestila in še kaj, a temu ne pravimo izmena. Za svoja mnenja in pripombe ne iščem potrditve na spletu, ker je tam ogromno izrazov, ki še niso ustaljeni in tudi ne vemo ali se bodo uveljavili ali ne. Nekaj nam jih ponuja Slovar novejšega be-sedja slovenskega jezika (ZRC SAZU 2012), večkrat brez kvalifikatorja. Marsikaj novega bomo verjetno izvedeli iz velikega Slovarja slovenskega jezika, ki je v pripravi. Slovar novejšega besedja nam skuša predstaviti raznovrstnost besed-ja zadnjih dveh desetletjih. Pojasnjuje nam, da nastajajo nove besede, že znane dobivajo nove pomene, pozabljene se vračajo. Že bežen pregled nam pove, da so nove predvsem iz angleščine prevzete tujke. Tudi aktualni (župan), ki se vztrajno uveljavlja v tisku, ni prav za prav nič dru- Boris Pahor fotodamj@n vinskih študij o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej ter novemu valu študij o internaciji v nacističnih taboriščih, piše na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Lju- bljani, kjer je bila prvotno postavljena. V Hamburgu bo na ogled do 29. avgusta. Pahor, ki je tudi sam preživel izkušnjo taborišč in jih opisal v svojih delih, je na gostovanju povedal, da v taborišču ni razmišljal o ničemer, doživetja iz časov fašizma in nacizma pa so po njegovem prepričanju lahko poduk tudi današnji družbi. Nemškim poslušalcem v Hamburgu je po poročanju Dela pojasnil tudi, da je sicer italijanski državljan, a se lahko ima zaradi svojega jezika le za Slovenca. »Zdrava družba je stalna v svoji veri v svoj jezik in svojo kulturo,« je po poročanju časnika poudaril Pahor in zavrnil mnenje, da bo globalizacija združila jezike in narode. »To bo svet brez vsakega pomena, svet, ki bo izgubil dragocenosti, ki jih je človek ustvaril z jezikom, glasbo, slikarstvom, poezijo, prozo.« (STA) koper - Ljubljančana kazensko ovadili Na stojnici prodajal bajonete in drugo orožje KOPER - Na eni od stojnic sejemskega prostora v Pristaniški ulici v Kopru je razstavljal 8 vojaških bajonetov in policijsko gumijevko ter še več ostalih starinskih vojaških predmetov. Policisti so ugotovili, da sta dva bajoneta s črnim lesenim ročajem namenjena za avtomatske jurišne puške AK47 (poznane z vzdevkom kalašnikov) in gumijevka prepovedano orožje. Pri 51-letnem Ljubljančanu so opravili še hišno preiskavo in zasegli sabljo ter 6 nabojev kalibra 7,62 ter 4 starejše naboje. Moškega so kazensko ovadili, grozi mu do pet let zapora. gega kot širjenje že dolgo ustaljene tujke, ki pomena sedanji ni vključevala. Aktualnega (župana) v novem slovarju še ni, kot tudi ne v tisku zelo razširjenega glagola utrpeti z novim /razširjenim ali spremenjenim?) pomenom utrpeti poškodbe, t.j. dobiti poškodbe, poškodovati se. Preko sto let je živel glagol utrpeti s svojim ustaljenim pomenom »kaj z lahkoto pogrešati«. »Teh nekaj sto-takov boš že utrpel (pogrešal).« Pri tem je zanimivo, da pride v Sloveniji, kljub opuščanju lektorjev, do takih sprememb v tisku kar čez noč. Še bolj pa je zanimivo, da take nepreverjene spremembe zelo hitro pljusknejo tudi preko nekdanje meje, vse do tržaškega zaliva. Tudi pri nas imamo po novem aktualne župane, predsednike in poslance. Zadnje čase ni nobene prometne nesreče, kjer potniki ne bi »utrpeli zlomov« rok ali nog, če ne še česa hujšega, kar povezujejo s trpljenjem. Zelo pridno in zavzeto so tudi pri nas začeli pisati sicer namesto namreč, ali pa je celo nepotreben. Vemo pa, da je k nam zašel z objavljanjem poročil STA iz Ljubljane. Vsak dan ga tako vztrajno ponavljajo, da pri nas nekateri mislijo, da v Ljubljani že vedo, kaj pišejo in kako je prav. Čas bi že bil, da bi pri STA ta stalni in že dolgo let napačno rabljeni sicer opustili, dvomim namreč, da spada med besede s spremenjenim pomenom. Med pozabljene besede, ki se vračajo, bi lahko uvrstila pridevnik minul -a -o, katerega raba je vsaj osemdeset let pešala. V SP ima oznako neobčevalno. Namesto minuli smo uporabljali prejšnji in pretekli. Pleteršnik ima vse tri, a z različnim prevodom v nemščino. Minule sobote so vse doslej, prejšnja pa samo tista, ki je bila pred zdajšnjo. Kar čez noč je v slovenskem in tržaškem tisku izginilo vse prejšnje in preteklo, ostali so samo še minuli dnevi, meseci, leta in dogodki. Kljub novostim pa so vsi naši publicisti še vedno prepričani, da smo Slovenci v Trstu »prisotni«, medtem ko jaz mislim, da tukaj živimo. Lelja Rehar Sancin dežela - Spomini Jožeta Skerka »Levici odgovarjali zlasti s partizansko pesmijo in glasbo« TRST - »Če izvzamemo predstavnike neofašistične MSI in mlajše predstavnike, smo bili v prvem sklicu deželnega sveta dejansko vsi poslanci nekdanji partizani. To je v skupščini ustvarilo vzdušje razumevanja in solidarnosti.« Takole se Jože Skerk (foto Damj@n) spominja prvega parlamenta Furlanije-Julijske krajine (1964-1968), v katerega je bil izvoljen kot štiridesetletni odvetnik. V kakšnih političnih razmerah se je rodila vaša kandidatura? »Lista, takrat še ne stranka Slovenske skupnosti, je nastala na osnovi dogovora med tremi tržaškimi demokratičnimi skupinami in goriške Slovenske demokratske zveze.« In zakaj so izbrali prav vas? »Naravni kandidat za vodilno kandidaturo je bil Branko Agnelet-to kot predsednik najmočnejše tržaške politične skupine. On je odstopil v mojo korist, tako da sem bil potem izbran za nosilca liste. Volilni dogovor je predvideval nekakšno štafeto, ki pa se potem ni uresničila.« Kaj se je zataknilo? »Dogovor je predvideval, da bi me po dveh letih nadomestil Avgust Šfili-goj iz Gorice. Ko sem ponudil odstop, se je Šfiligoj odpovedal vstopu v deželni svet, tako da sem ostal jaz vse štiri leta.« Kako je zgle-dala takrat lista Slovenske skupnosti? »Bili smo brez statuta, časopisa in denarja. Volilna preizkušnja je pomenila veliko tveganje. Vedeli smo, da svetnika ne bomo izvolili s t.i. polnim volilnim kvocientom, temveč z ostanki. To nam je tudi uspelo. Če se ne motim, smo dobili okoli 11 tisoč glasov.« Kako je bila prva deželna volilna kampanja? »Imeli smo hude težave že z imenom. Sodišče nam ni dovolilo uradnega imena Slovenska skup-nost-Unione slovena in je vztrajalo le pri italijanskem imenu liste. Po dolgi bitki smo le prodrli z dvojezičnim imenom.« Kakšno je bilo vzdušje v kampanji? »Proti nam so bile zelo močne državne stranke, ki so imele časopise, znatna finančna sredstva in za seboj veliko tradicijo. Proti nam so delali demokristjani, komunisti in socialisti.« Kako je bilo med Slovenci? »Takozvana titovska skupina, ki jo je vodil Boris Race, ni nastopala na volitvah, ampak je glasove preusmerila največjima italijanskima levičarskima strankama KPI in PSI. Tudi s temi glasovi sta bila na komunistični listi izvoljena pokojni Karel Šiškovič v Trstu in Jože Jarc v Gorici.« Če torej prav razumem, vam ni bilo ravno lahko... »Ne, bilo je vse skupaj še kar zahtevno in celo napeto. Posebno na Goriškem, kjer do takrat Slovenska demokratska zveza sploh ni nikoli nastopila na javnem prostoru. De- jansko smo jih mi iz Trsta spodbudili, da pridejo na "plan".« In kakšno volilno orožje ste uporabljali proti slovenski levici, ki vas je napadala? »Ne boste verjeli, a na naših predvolilnih shodih je odmevala partizanska pesem. S tem smo zavračali natolcevanja, da smo "beli" in nasprotniki Jugoslavije.« In kaj ste v resnici bili? »Voditelji skupin, ki smo ustanovili listo SSk, smo bili partizanski (npr. podpisani) ali četniški oficirji (npr. Agneletto). Vsi smo svoj čas bili za Jugoslavijo in vsi proti domobrancem.« Vrnimo se k takratnemu deželnemu svetu. Kako ste se znašli kot svetnik? »Med kolegi sem si ustvaril nekaj dobrih prijateljev, predvsem na osnovi svojega partizanstva. Moji prijatelji so bili poznejši komunistični senator Paolo Sema in partizanski župani, ki so se borili v katoliški diviziji Osoppo. Oni so me branili, ko se me drugi napadali.« Kaj pa vaši dosežki? »Izbojeval sem, da je lahko Slovenec, tudi če nima za seboj večje svetniške skupine, član deželnih komisij enako kot drugi svetniki. Rimska vlada je temu osporovala, ustavno sodišče pa je razsodilo v prid SSk in slovenski manjšini.« In zadoščenje? »Da je Jugoslavija na mojo prošnjo pri maršalu Titu odlikovala predsednika Dežele Alfreda Ber-zantija, komandanta furlanske partizanske divizije Osoppo. To je bil velik dosežek.« Zakaj velik dosežek? »S tem je Jugoslavija priznala antifašistični značaj Osoppa, maršal Tito pa si je s to potezo utrdil ugled mednarodnega antifašističnega vodje v deželni ter italijanski javnosti.« Zakaj na naslednjih volitvah leta 1968 niste več kandidirali? »Iz osebnih in poklicnih razlogov. Takrat smo dobivali le sejnine, angažirani pa smo bili dejansko vse dneve. Izgubil sem denar in kot odvetnik tudi kliente. Poleg tega sem imel še zdravstvene težave. Tako da se je moja politična pot končala takrat.« Kako gledate na današnjo politiko in politike? »Časi so se zelo spremenili, žal ne na boljše. Politika je danes postala poklic. Tako pač je. Žal mi je, da sedanji politiki nimajo dovolj zgodovinskega spomina, kar se močno pozna pri njihovem delu.« Sandor Tence / alpe-jadran, dežela Petek, 27. junija 2014 3 kolovrat - Ob obletnici prve svetovne vojne snemajo film Kako je padel Riccardo Giusto, prva žrtev vojne KOLOVRAT - Med mnogimi dogodki, s katerimi bodo obeležili stoletnico prve svetovne vojne, je tudi film z naslovom »Alpino Riccardo Giusto«, ki so ga začeli snemati prejšnji teden na Kolovratu. S snemanjem bodo nadaljevali še v Nokuli in Pre-marjagu. Delo, ki opisuje zadnje dni prve italijanske žrtve v prvi svetovni vojni, ima pokroviteljstvo Občine Dreka, ki se je tudi zavzela za to, da bi film dobil deželni prispevek. Predstavili ga bodo naslednje leto, ob stoletnici smrti vojaka Giusta. Riccardo Giusto (in ne di Giusto, kot so mislili tudi tisti, ki so po njem poimenovali šole ali ulice) je postal sirota že kot otrok in se ni mogel izobraževati, tako da je bil od mladih let zaposlen kot železničar. Služil je kot alpinec v bataljonu Cividale. Maja leta 1915 je Italija napovedala vojno Av-stro-Ogrski in Giusta so z njegovimi tovariši poslali na planoto Kolovrata, na mejo s habsburško monarhijo. 24. maja 1915, ob dveh ponoči, se je italijanska vojska začela pomikati v notranjost avstro-ogrskega ozemlja. Riccardo Giusto in njegova kolona so imeli nalogo zasesti vrh Nat-priciar, vendar je bil on, ob strelu iz pušk orožnikov na prelazu Solarje, na mestu mrtev. Furlanski alpinec je bil tako prva uradna italijanska žrtev prve svetovne vojne. Takoj so mu podelili zlato medaljo za vojaške zasluge. Najprej so ga pokopali na majhnem pokopališču sv. Štoblanka ob vznožju planote, leta 1923 pa so ga prenesli v videmsko kostnico. Režiser Giovanni Cismondi, ki bo skupaj z Gian Pietrom Nadalut-tijem podpisal režijo, je v pogovoru za Novi Matajur povedal, da bo polovica filma zgodovinsko-doku-mentarnega značaja (pri tem delu so priskočili na pomoč zgodovinarji Claudio Zanier, Guido Aviani in Andrea Bavecchi). Drugi del pa bo igrani film, ki so ga začeli snemati v prejšnjih dneh blizu muzeja na prostem na Kolovratu. Protagonist je igralec Daniele Di Stefano, ki bo imel vlogo alpinca Riccarda. Na platnu bodo predstavljeni zgodovinski dogodki, ki se bodo začeli z zadnjo ofenzivo in prebojem pri Kobaridu ter bodo segli do trenutka, ko je italijanskega vojaka na grebenu Kolovrata ubila sovražna krogla. (NM) Jutri v Gorici okrogla miza projekta Lex GORICA - V sklopu standardnega evropskega projekta LEX - Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji, prireja vodilni partner projekta, Slovenska kulturno gospodarska zveza, okroglo mizo z naslovom Perspektive dvojezičnega poslovanja javnih uprav v Furlaniji Julijski krajini. Dogodek bo potekal jutri, 28. junija, v dvorani občinskega sveta v Gorici (Trg Municipio) z začetkom ob 9.30. Sodelovali bodo deželni odbornik za kulturo, šport, solidarnost in manjšine Gianni Tor-renti, goriški župan Ettore Romoli in odbornica držaške pokrajinske uprave Mariella Magistri De Francesco. Okroglo mizo bo povezoval Bojan Brezigar, znanstveni izvedenec za tretji projektni sklop projekta pri vodilnem partnerju - Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Posvet se bo zaključil v dopoldanskih urah, udeležencem pa bo na voljo simultano prevajanje. V Špetru danes predstavitev knjige Korita in napajalniki Idrijske in Nadiških dolin. To je naslov dvojezične fotografske knjige Odda Lesizze in Daria Colombinija, ki jo izdala Zveza Slovenci po svetu in jo bodo predstvaili danes (27. junija) ob 19. uri v špetrski občinski dvorani. Po uvodnih pozdravih špetr-skega župana Mariana Zufferlija in predsednika zveze Danteja Del Medico bo delo predstavil geograf in profesor na videnski univerzi Mauro Pascolini. videm - Na carinski upravi Blagajničarka naj bi ukradla 700.000 evrov VIDEM - Blagajničarka videmskega urada carinske uprave je osumljena nezakonite prilastitve 712.942 evrov. V blagajni videmskega urada je vodstvo carinske uprave pred časom odkrilo velik primanjkljaj, notranji preiskavi pa je sledila preiskava finančne straže pod vodstvom tožilca Luce Olivotta. Po ocenah preiskovalcev je glavna osumljenka sama blagajničarka, 55-letna A. L. iz furlanskega Pasian di Prata. V omenjenem uradu je delala od decembra 2006 do 16. marca letos (trenutno dela v drugem uradu), v ponedeljek pa je urad preiskala finančna straža, ki je zasegla računalnik in razne dokumente. Omenjena vsota predstavlja prihodek od carinskih dajatev, ki bi ga moral videmski urad poslati v državno blagajno, a ga v Rimu niso nikoli prejeli. V Ljubljani izginil nemški igralec pokra LJUBLJANA - V Sloveniji še vedno iščejo nemškega poklicnega igralca pokra Johannesa Strassmanna. 29-letni Nemec, ki je s kartami že zaslužil 1,5 milijona dolarjev, je bil pri znancih v Ljubljani. V soboto okoli 22. ure so bili na Gornjem trgu v Stari Ljubljani, ko se je oddaljil in izginil v stranski uličici. Standardni projekt Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji Vabimo vas na okroglo mizo perspektive dvojezičnega poslovanja javnih uprav v fjk ki bo v soboto, 28. junija 2014, ob 9.30 Dvorana občinskega sveta Občinska Palača - Gorica Trg Municipio 1, Gorica Sodelovali bodo: GIANNITORRENTI - Odbornik FJK za kulturo, šport, solidarnost in manjšine ETTORE ROMOLI - Župan Občine Gorica MARI ELLA MAGISTRI DE FRANCESCO - Odbornica Pokrajine Trst BOJAN BREZIGAR - Moderator Delovna jezika: slovenščina in italijanščina, na voljo simultano tolmačenje. lex.org@skgz.org Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Ministero dell'Economia e delle Finanze 6 Petek, 27. junija 2014 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Dvojezično gradivo za zbiranje kuhinjskih odpadkov Prebivalci Zahodnega Krasa so začeli prejemati na dom dopis, s katerim jih tržaška občina, tržaška pokrajina in podjetje AcegasAps obveščajo o skorajšnji uvedbi ločenega zbiranja organskih odpadkov. Na Kon-tovelu, Proseku, v Križu in v Naselju S. Nazario so ta teden delavci podjetja AcegasAps začeli nameščati nosilce, ob katere bodo pritrdili nove zabojnike za zbiranje organskih odpadkov, sive barve z rjavim pokrovom. Po zagotovitvi odgovornega službe za odpadke pri podjetju AcegasAps bodo prve nove zabojnike na Zahodnem Krasu namestili v ponedeljek. Dopis občanom je dvojezičen, podpisala sta ga predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Cosolini. V njem sta zapisala, da ločeno zbiranje organskih odpadkov zadeva kuhinjske odpadke, ki predstavljajo največji delež gospodinjskih odpadkov, in sicer preko 30 odstotkov. »Njihova predelava, ki sloni na naravnih reakcijah, je okolju koristna: v centrih za predelavo organskih odpadkov bomo pridobivali električno energijo in kakovostni kompost, ki se široko uporablja v kmetijstvu in vrtnarstvu,« sta utemeljila pobudo. Bassa Poropat in Cosolini sta spomnila na etape ločenega zbiranja odpadkov, od uvedbe tako imenovanih ekoloških otokov (»da bi omogočili enostavnejše ločeno zbiranje papirja/kartona, plastike in stekla/pločevink«), do zbiranja kartonske embalaže za trgovske dejavnosti, zbiranja zelenega odreza za gospodinjstva in or- koncert Carmina burana: • v v m nič več mest Na Velikem trgu ne bodo namestili dodatnih 200 stolov za ponedeljkov koncert Carmina Burana. Tako so včeraj sporočili s tržaške občine. Dan prej, v sredo, potem ko je še pred uradno določenim urnikom odprtja blagajne gledališča Verdi v petnajstih minutah pošlo kar 1.600 brezplačnih vstopnic za sedišča, so tisti, ki so ostali brez kart, začeli protestirati. Protest je oplazil tudi tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki se je bil takrat znašel v gledališču. Dobro uro pozneje so iz gledališča sporočili, da naj bi dobili »zasilno rešitev« za tiste, ki so ostali brez vstopnic: na trgu naj bi namestili dodatnih 200 stolov, vstopnice pa naj bi porazdelili danes (po dve na prosilca). Včeraj bi morali sporočiti uro izdaje teh dodatnih vstopnic. Kar pa se ni zgodilo. Pri gledališču Verdi so včeraj odgovorili, da ima vso zadevo v rokah tržaška občina, s tržaške občine pa so popoldne sporočili, da z dodatnimi sedeži na Velikem trgu ne bo nič. Zakaj, niso pojasnili. Za vse, ki si niso mogli zagotoviti sedeža, ostajajo na voljo le stojišča. K sreči so ta v neomejenem številu. M.K. ganskih odpadkov za menze in restavracije. »Zbiranje kuhinjskih odpadkov je odločilni korak na poti do približevanja k 65 odstotkom ločeno zbranih odpadkov,« sta Bassa Poropat in Coso-lini utemeljila to nadaljnjo etapo na področju zbiranja odpadkov. Dopisu je priloženo informativno gradivo (tudi to v italijanščini in v slovenščini). Prva pola zadeva zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov. Zelo jasno je zapisano, kaj sodi v nove sive zabojnike z rjavim pokrovom, s priporočilom: »Odpadkov ne stresajte v zabojnike, pač pa jih odlaganje izključno v zaprtih biološko razgradljivih vrečkah.« V nove zabojnike sodijo: 1. odpadki in ostanki hrane: zelenjava, meso, ribe, testenine, kruh, sadne lupine, olupki in semena, jajčne lupine; 2. čajne vrečke in kavna usedlina; 3. papirnate brisače, prtički in robčki; 4. manjše količine suhega in rezanega cvetja, sobnih rastlin, trave, listja, vej, korenin; 5. ohlajen lesni pepel. Ne sodijo pa: kosti, školjčne lupine klapavic in kočič, pesek za mačje wc-je in stelja za male živali, tekoča hrana, olje, večje količine trave, korenin, vejevja, otroške plenice in ženski higienski vložki, krpe, cigaretni ogorki, plastika, steklo, kovine, papir, karton, zdravila, odslužene baterije in nevarni odpadki. M.K. Iz ločeno zbranih olupkov in sadnih lupin bo nastal kompost kvestura Potni list: nova določila Tržaška kvestura obvešča, da je v torek, 24. junija, stopil v veljavo zakonski odlok, ki uvaja določene novosti pri plačilu dajatev za izdajo potnega lista. Po novem bo sicer treba ob izdaji novega potnega lista plačati nekoliko več kot doslej, po drugi strani pa ne bo več treba plačevati vsakoletnega koleka Za izdajo novega potnega lista bo moral prosilec po novem plačati telematski kolek v vrednosti 73,50 evra samo enkrat za celotno obdobje veljavnosti dokumenta (doslej je znašala cena letnega koleka 40,29 evra). Te-lematski kolek bo mogoče kupiti v trafikah in drugih prodajalnah. Ob tem je predvideno še plačilo za ceno knjižice, ki ostaja nespremenjena 42,50 evra in jo bo moral prosilec poravnati na bančnem tekočem računu. Lastniki potnih listov bodo z ukinitvijo letne takse precej prihranili v naslednjih letih. Kdor ima veljaven potni list, bo lahko odslej odpotoval v tujino brez plačila te dajatve. Kdor je zaprosil za izdajo potnega lista pred vstopom v veljavo zakonskega odloka in je že plačal dotedanji telematski kolek v vrednosti 40,29 evra, bo moral pred dvigom dokumenta poravnati še razliko z novo dajatvijo; moral bo predložiti dodatni kolek v vrednosti 33,21 tržaški občinski svet - Izredna seja mestne skupščine o usodi škedenjske železarne Izgubljena priložnost sindikat - Sunia pisal vladni komisarki Mnoge težave za plačevanje najemnin Zaščita okolja in delovnih mest je bil glavni pogoj za nadaljevanje produktivne oziroma industrijske dejavnosti na območju škedenjske železarne. Tržaška občinska uprava je v to vložila veliko truda, skupaj z deželno upravo pa so nadalje izdelali programski sporazum, v katerem je bilo to izrecno zapisano. Dogovor so v januarju podpisali v Rimu vsi dejavniki, vštevši pet ministrstev (Pristaniška oblast je to storila šele naknadno). Varstvo okolja ter zdravja prebivalcev in delavcev bo še naprej vodilo občinske uprave, ki je storila vselej vse transparentno in namerava na ta način tudi nadaljevati. Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je s temi besedami zaključil svoje poročilo v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer je bila včeraj popoldne izredna seja mestne skupščine. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o železarni oziroma poslovnemu načrtu skupine Arvedi, ki je pripravljena prevzeti tovarno in naj bi v kratkem predstavila formalno ponudbo izrednemu komisarju družbe Lucchini Pieru Nardiju. Seja pa je bila žal neplodna. Na srečanje so bili namreč povabljeni predstavniki skupine Arvedi, skupine Lucc-hini, komisar Nardi, deželne in pokrajinske uprave, poleg teh pa tudi zaposlenih oz. sindikatov, tržaške Confindustrie, Pristaniške oblasti, zdravstvenega podjetja, deželne agencije za okolje Arpa in naravovarstvenih organizacij. Toda glavnih dejavnikov ni bilo. Kot je namreč povedal uvodoma predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, so družbe Arvedi, Lucchini in Servola Spa odklonile vabilo, ker je pogajanje v polnem teku, uraden postopek pa tega ne dovoljuje. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchia-ni pa se je opravičila, ker je bila na zasedanju deželnega sveta. Skratka, izgubljena priložnost za soočanje glede položaja in prihodnosti tovarne. Laureni je vsekakor izrazil mnenje, da je treba rešiti težave prebivalcev in zagotovil, da je občinska uprava pozorna do okolja. Občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus je poudaril, da Trst nujno potrebuje razvoj industrije, ker brez tega ne bo gospodarske rasti. Župan Roberto Cosolini pa je glede na odsotne goste dejal, da se bo občinski svet spet sestal, ko bo skupina Arvedi predstavila poslovni načrt. V nadaljevanju so sindikati kovinarjev in enotnega sindikalnega predstavništva Rsu ožigosali, da je bila seja le »izguba časa« in da so jih »povlekli za nos«, podobno pa je bilo stališče naravovarstvenih organizacij. A.G. Italijanska vlada mora čim prej izdati izvršilni odlok za izvajanje zakonskega dekreta št. 102/2013, ki leži v rimskih predalih od novembra lani. Zakonski odlok predvideva namreč ustanovitev sklada za ljudi, ki niso plačali najemnine ali so v težavah zaradi finančne stiske, ki jo je povzročila gospodarska kriza. To je zahteva tržaškega sindikata najemnikov Sunia, ki je s hudim položajem mnogih oseb pisno seznanil vladno komisarko Francesco Adelaide Garufi. Sunia je spomnil na zaskrbljujoče podatke glede števila stanovanjskih izgonov v letu 2013, ki jih je komaj objavilo notranje ministrstvo. Število deložacij se je povečalo v primerjavi z letom 2012, še več pa glede na leto 2011. Potrdil se je skratka zaskrbljujoč trend, ki dokazuje, da je ekonomska kriza spravila na kolena več tisoč družin. Iz ministrskih podatkov namreč izhaja, da sta bila na 73.385 prisil- nih izselitev kar 625.302 vezani na težave pri plačevanju najemnine. Na Tržaškem so podatki žal podobni, ugotavlja sindikat Sunia. V tržaški pokrajini je bilo lani 458 deložaciji, se pravi 62 odstotkov vseh stanovanjskih izgonov v deželi FJK (728). Vlada in parlament sta na pobudo zveznih in panožnih sindikatov ustanovila omenjeni sklad, ki pa je brez izvršilnega odloka le na papirju. To je nesprejemljivo, poudarja sindikat Sunia, ki se je zato obrnil na tržaško prefektinjo z zahtevo, da Rim pospeši vse postopke, ki zadevajo stanovanjsko problematiko. Poleg tega je Sunia predlagal nekaj možnih rešitev, kot sta npr. večletni načrt za socialne gradnje s pravičnimi najemninami na osnovi obnove starih oz. zapuščenih stavb in območij ter nova zakonodaja, ki naj prispeva k zmanjšanju zasebnih najemnin in povečanju ponudbe. / TRST Četrtek, 26. junija 2014 5 državni izpit - Izpraševanja na družboslovni smeri liceja Slomšek Sanje kot vrata v človekovo podzavest Na Humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška je bil včeraj govor o sanjah, točneje o sanjah v psihosomatiki in fiziologiji. To je bila namreč vsebina matu-ritetnega referata Mateja Kosmača, kandidata družboslovne smeri na letošnjem zaključnem državnem izpitu, ki je včeraj dopoldne med prvimi stopil pred izpitno komisijo. Maturant, ki namerava v prihodnje študirati na Fakulteti za družbene vede in novinarstvo v Ljubljani, je pri svojem delu upošteval več-predmetno povezavo, saj so bili v referatu prisotni elementi družbenih ved, filozofije, verouka, telesne vzgoje in mul-timedijskega izražanja, intervjuval je tudi psihologa Andreja Zagheta. Uvodoma je predstavil psihosomatiko in psi-hosomatsko medicino, ki izhajata iz ugotovitve o povezavi med psiho in telesom oz. med psihološkimi dejavniki in telesnimi boleznimi, v nadaljevanju pa se je posvetil sanjam, ki so, kot je dejal, vrata v človekovo podzavest, in njihovemu psihosomatskemu vidiku, pri čemer se je oprl na ugotovitve dveh vidnih predstavnikov psihoanalize, Carla Gustava Junga in njegove učenke MarieLouise von Franz, o simboliki telesa v sanjah oz. o sanjah kot sporočilih t.i. »seb-stva« (razširjenega jaza) ter pokazatelju oddaljenosti od le-tega in napredovanja psihoterapije. Drugi del ustnega izpita je bil posvečen izpraševanju iz posameznih predmetov, kjer je moral maturant pri pravu odgovarjati na vprašanja o pravicah žensk in otrok ter o problematiki dela, pri matematiki pa je moral podati definicijo asimptot. Pri italijanščini sta prišla v poštev pesnika Giacomo Leopardi in Giovanni Pascoli, pri družboslovju pa pristojnosti socialne države ter Carl Gustav Jung in njegove ugotovitve o osebni in kolektivni podzavesti. Zatem je prišla na vrsto filozofija, kjer je moral Matej odgovarjati na vprašanja o dveh velikanih, kot sta Immanuel Kant in Arthur Schopenhauer, medtem ko je Med včerajšnjimi izpraševanji na liceju Slomšek foto damj@n pri zgodovini moral govoriti o Organizaciji združenih narodov. Nazadnje je prišla na vrsto še slovenščina z Ivanom Cankarjem in njegovimi Podobami iz sanj in Hišo Marije Pomočnice, s Cankarjevim likom pa je bilo povezano tudi vprašanje o slovenski moderni. Na liceju Slomšek se bodo izpraševanja nadaljevala danes, medtem ko je objava izidov mature napovedana za ponedeljek. Ustni del izpita poteka tudi na Liceju Franceta Prešerna, kjer so včeraj prišli pred komisijo kandidati znanstveno-fizikalne smeri, medtem ko je za danes napovedan začetek izpraševanj na jezikovni smeri. Prav tako včeraj so začeli spraševati kandidate smeri za tehnike mehanskih industrij na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, kjer bo državni izpit potekal do ponedeljka, ko bo steklo tudi spraševanje kandidatov smeri za kemijsko-biološke tehnike. Danes pa se zaključuje državni izpit na Tehniškem zavodu Žige Zoisa z izpraševanjem kandidatov smeri za geometre. (iž) nsš sv. cirila in metoda - Mala matura Vsi kandidati izdelali, štirje tudi z desetico Na liceju Slomšek je matura, kot pišemo na drugem mestu, v polnem teku, na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pa se je zaključila in na šoli imajo tudi štiri odličnjake. Izidi so sledeči. NSŠ Sv. Cirila in Metoda Sv. Ivan - 3. razred: Adam Bark (7/10), Lara Betocchi (10/10), Lorenzo Braico (6/10), Alex Canciani (6/10), Alessandro Cenzon (6/10), Lucrezia Comar (8/10), Nicolo Curri (7/10), Marko Gherdol (7/10), Janoš Gruden (8/10), Ivan Ivkovič (6/10), Julija Kralj (9/10), Aleksandar Lilič (6/10), Andrea Mandič (8/10), Elia Pelizon (10/10), Zala Pertot (8/10), Omar Salerno (7/10), Sanja Sa- mez (7/10), Nicolas Starc (7/10), Florjan Suppani (8/10), Jan Von Egitz (6/10). Katinara - 3.A: Piero Bilucaglia (7/10), Monia Biro (7/10), Erik Scuka (6/10), Andreja Tull (9/10), Sara Zahar (7/10), Dimitri Zettin (7/10), Patrik Zettin (8/10), Maja Zobec (9/10), Mat-tia Zok (7/10). Katinara - 3.B: Gabriela Cappel-lini (7/10), Martina Debelis (6/10), Emir Leonardo Golel (8/10), Mitja Husu (7/10), Jan Kalc (8/10), Marta Kravos (8/10), Emil Norbedo (6/10), Emily Pa-pinutti (6/10), Dan Rovis (8/10), Tihana Stricca (7/10), Kathrin Susanj (10/10), Ilea Zerial (9/10), Sara Zuppin (10/10). božje polje Od jutri do ponedeljka Trieste on sight V prostorih mednarodnega skavtskega hostla pri Božjem polju bo od jutri do ponedeljka že drugič zaživela pobuda Trieste on sight - poskusi državljanstva, ki bo v organizaciji združenja Arci in ob sodelovanju Občine Trst potekala v znamenju mladih in prihodnosti v luči vzdržnega razvoja, v tem okviru pa se bo zvrstilo več javnih srečanj, koncertov, delavnic in kulturnih prireditev. K pobudi, ki so jo včeraj predstavili na tržaškem županstvu, so pristopile še tržaška mladinska konzul-ta, Center za storitve prostovoljstva in Forum za tretji sektor FJK, svoje pokroviteljstvo pa so dale Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Zgonik, medtem ko so med številni društvi in organizacijami, ki sodelujejo, tudi ZSKD in ZSŠDI. Tridnevna pobuda, katere cilj sta promocija in krepitev aktivnega državljanstva, se bo začela jutri ob 11. uri z uradnim odprtjem in bo med drugim obsegala tri javna srečanja o aktualnih vprašanjih, ki se bodo začela vsako ob 18. uri: tako bo jutri srečanje o zaposlovanju mladih, v nedeljo bo govor o večkulturnosti v Trstu, v ponedeljek pa bodo razpravljali o tem, kako si zamišljati in podpirati prihodnost. Tridnevje pri Božjem polju bo tudi v znamenju glasbe s koncerti, ki bodo na sporedu ob 20.30: jutri bo igrala skupina Tiresia's Folk Bunch, v nedeljo skupini Drunken Sailors in Jari & Jarci, v ponedeljek pa skupine Levisit, You Shot a Doe in BenCazzadaDiscoParty2. Naj še omenimo, da bodo jutri ob 20. uri vrteli tudi znani slovenski nemi film iz leta 1931 V kraljestvu Zlatoroga, ki ga bo v živo spremljala glasba Gior-gia De Santija, v nedeljo pa bo, vedno ob 20. uri, performans eksperimentalnega gledališča Di verso da me v izvedbi gledališke skupine Oltre quella sedia. Prav tako je treba omeniti delavnice, ki bodo posvečene izdelovanju vetrnic, latinsko-ameriški kuhinji, gledališču in poskusom zmanjševanja človekovega vpliva na okolje, ter gorsko kolesarjenje, jahanje in vodeno ekskurzijo. svobodni trst - Februarska zapora ob vhodu v staro pristanišče Predstavniki »obeh« gibanj za STO obtoženi prevratništva Roberto Giurastante in Vito Potenza predsedujeta vsak svojemu gibanju Svobodni Trst, ki se je kot znano razbil na dva dela. Nekaj pa ju združuje. Oba sta na seznamu 19 aktivistov, ki jih državni tožilec Federico Frez-za ob koncu predhodne preiskave o februarski demonstraciji in blokadi vhodov v staro pristanišče obtožuje nasilnega obnašanja ter udeležbe na prevratniškem in nedovoljenem shodu. V primeru obsodbe zaradi prevratniških dejanj tvegajo obtoženci težke kazni. 10. februarja je kakih 400 aktivistov protestiralo pri vhodih v staro pristanišče na mestnem nabrežju in na Miramarskem drevoredu. Takrat je bilo gibanje, ki zahteva mednarodno priznanje Svobodnega tržaškega ozemlja in tržaške proste luke še enotno; maja se je boleče razklalo in dva upravna odbora se odtlej med seboj obtožujeta ter prirejata vsak svoje občne zbore (jutri ob 19. uri bo v Kulturnem domu na Proseku druga skupščina gibanja, ki mu predseduje Vito Potenza). Na seznamu obtoženih so ob obeh predsednikih še Fabio Bastico, Paolo Bizzotto, Mauro Bressan, Nevio Carpani, Mario Co-muzzi, Alessandro Gotti, Darko Jermanis, Moreno Kraljevic, Franco Masci, Alessio Mauro, Luca Milkovitsch, Roberto Pozzari, Davide Radioni, Diego Toraldi, Roberto Zla- Protest pri vhodu v staro pristanišče je 10. februarja potekal v dežju foto damj@n tich, Franco Zonta in Gianpiero Zoppolato. Gibanje, ki mu predseduje Giurastan-te, je v tiskovnem sporočilu zatrdilo, da so obtožbe neosnovane in samo politične, saj je bila demonstracija napovedana in zakonita. To- žilec naj bi obtožencem ponudil enomesečno pogojno zaporno kazen brez procesa, Giu-rastante in njegovi pa ponudbo zavračajo in nameravajo »dvignjenih glav sodelovati na procesu«. tržaški zapor - Obsojenca zasačili z drogo Zapornik napadel paznika, oster protest sindikata Sindikat paznikov SAPPE sporoča, da je bil nek paznik v sredo v tržaškem zaporu žrtev nasilnega napada enega od zapornikov. Gre za italijanskega državljana, ki je bil obsojen zaradi ropa ter kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Zapornik naj bi bil zasvojen z drogami. Nekaj ur dnevno je delal zunaj zapora, v sredo pa so ga ob vrnitvi zasačili z odmerkom droge. Dvakrat naj bi napadel paznika. »Zapornika bi morali preseliti drugam, a je še tam,« opozarja sindikat, ki poudarja, da je napetost v tržaškem in drugih zaporih visoka. Nasilni dogodki so dokaj pogosti, pazniki delajo v nevarnem okolju, vlada pa je pravkar sprejela odlok o denarni odškodnini za vse zapornike, kar je po mnenju državnega tajnika SAPPE Donata Capeceja škandalozno. Odškodnine so v resnici povezane z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je Italijo kaznovalo zaradi prenatrpanih zaporov, v katerih so razmere preslabe. Roparju s sekiro triletna zaporna kazen Serijski ropar, ki je jeseni lani s seki- ro ustrahoval tržaške trafikante, je bil obsojen na triletno zaporno kazen. 41-letni Tržačan Andrea Castelli, nekdanji upravnik kavarne Caffe Torinese in nato natakar v kavarni Audace, se je pogodil s tožilstvom, sodnik za predhodne obravnave pa je predlog sprejel. Castelli je lani oropal dve trafiki, še dva poskusa pa sta mu spodletela. Decembra ga je v Škednju prijela policija, potem ko je neki priletni ženski poskusil ukrasti torbico. Redarjem ponosno pokazal svojo moškost Morda je kriva vročina, morda gre za naključje. Pred dnevi so imeli policisti opravka s Švedom, ki se je v spodnjicah sprehajal po Goldonijevem trgu, tokrat pa je bil protagonist nespodobne zgodbe 51-letni španski državljan. Na avtobusni postaji v Ul. Svevo se je brez razloga začel prepirati z ženskami, ki so čakale na avtobus ter z mestnimi redarji. Na koncu si je sle-kel hlače in spodnjice ter razkazal svojo goloto. Pozneje so ugotovili, da ima Španec pač to navado, saj je to že počenjal v drugih mestih v Italiji. Ovadili so ga. 6 Petek, 27. junija 2014 TRST križ - Teden vaških zavetnikov Sv. Petra in Pavla V Slomškovem domu nov mozaik Anice Pahor in dve zanimivi razstavi Kriška župnijska skupnost in Slomškovo društvo sta tudi letos pripravila bogat teden vaških zavetnikov Sv. Petra in Pavla. Prireditev se je začela predsinočnjim v Slomškovem domu, kjer je župnik Maks Suard blagoslovil nov mozaik domače umetnice Anice Pahor, ob tej priložnosti so odprli tudi dve razstavi. Slomškov dom že krasi mozaik Anice Pahor, ki predstavlja sveto družino, novo delo pa je nastalo v okviru oratorijev. Prva je fotografska razstava z naslovom Arhitektura Krasa, za katero so fotografije prispevali Goričani Marino Černic, Karlo Ferletič, Joško Prinčič in Viljem Zavadlav. Fotografije prikazujejo arhitektonske značilnosti kraških vasi ter kraškega človeka, ki je s kamnom ustvaril nekaj edin- v spomin na miro hreščak Sodelovala je pri rojstvu Primorskega dnevnika V 94. letu starosti - bila je rojena v Ljubljani 7. 9. 1920 - nas je ta teden zapustila Mira Božič Hreščak. Z njo sem se zadnjič telefonsko pogovarjal pred par leti in presenetil me je njen prav nič sta-rostniški glas. Pozorno je prebirala Primorski dnevnik in ko sama ni več zmogla, so ji ga prebirali njeni domači. Mira je bila soproga nekdanjega glavnega urednika našega dnevnika in znanega javnega delavca, zdaj že preko dvajset let pokojnega Dušana Hreščaka. V spominu imam njeno pripoved, kako sta se po vojni spoznala prav na uredništvu dnevnika, ki je bil takoj po osvoboditvi Trsta na začetku svoje poti. On s posledicami desetletja fašističnih zaporov, ki so mu dobesedno ukradli mladost, ona z bridko izkušnjo ljubljanskih gestapovskih zaporov, kjer so jo kot aktivistko osvobodilnega gibanja kruto mučili domobranci in pred njo ubili njenega zaročenca. Miro so takoj po osvoboditvi poslali v Trst kar s partizanskim tovornjakom. Javila se je na Goldonijevem trgu, kjer je bila v prvih dneh po osvoboditvi redakcija Partizanskega dnevnika. Bila je aktivna priča rojstva Primorskega dnevnika, ki je začel izhajati 13. maja 1945. Ob svoji devetdesetletnici je za naš časopis slikovito opisala vzdušje in vrvenje tistih dni, ko so delali cele noči in so se uredniki bodočega časopisa zbirali z vseh strani. Prišli so Jože Koren, Franček Kavs, v tramvaj - Vzdrževanje proge Krožišče pred Opčinami delno zaprto za promet Tramvaj naj bi po prvotnih napovedih v teh dneh že začel redno voziti, a se obnova proge še ni končala. Danes opolnoči bodo stekla najbrž zadnja vzdrževalna dela, in sicer na progi pri velikem krožišču pred Opčinami, lučaj od bencinske črpalke. Zaradi tega bo odcep za Prosek od danes opolnoči do nedelje opolnoči (se pravi 24 ur v soboto in 24 ur v nedeljo) zaprt za promet. Na zahodni Kras se lahko vozimo po Ulici Carsia ali skozi središče Opčin po Proseški ulici, kamor bodo preusmerili tovorna vozila (ta bodo vozila tudi po ulicah Fiordalisi in Pa-paveri). Konec tedna bo prepovedano parkirati na Ulici Carsia in Sabotinski ulici. Avtobusa št. 2/ in 4 bosta na poti proti Trstu vozila po obeh omenjenih ulicah, več informacij na www.triestetrasporti.it in na tel. št. 800-016675. Včeraj danes Gorici Ivo Marinčič. Odločujočo besedo je pri odločitvah imela Marija Vilfan. Potem se je začela Mirina življenjska zgodba z Dušanom Hreščakom in je prešla na jugoslovansko agencijo Tanjug, za katero sta delala tudi Aca Stanovnik in Slavko Štoka. Mirino pričevanje za naš dnevnik izpred štirih let ostaja dragocen drobec informacije o naši preteklosti iz prvih povojnih dni. Pozneje je vrsto let upravljala znano par-fumerijo Aline na Borznem trgu, kjer je bila v nekdaj Slovencem nenaklonjenem mestnem jedru trdna slovenska postojanka. Miro Božič Hreščak bomo ohranili v hvaležnem spominu. Hčerki Tanji, sinu Marku in drugim sorodnikom naj gre tudi občuteno sožalje Primorskega dnevnika. Dušan Udovič Danes, PETEK, 27. junija 2014 EMA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.59 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 5.37 in zatone ob 20.46. Jutri, SOBOTA, 28. junija 2014 HOTIMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 11 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje C. d] Lekarne Do sobote, 28. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino Kriški župnik Maks Suard blagoslavlja nov mozaik domačinke Anice Pahor v Slomškovem domu foto damj@n stvenega. Druga razstava nosi naslov Dragocenosti nitke, ki je poglavitni element v umetniškem izdelovanju čipk s pomočjo klekelj. Razstavljeni predmeti so delo gojenk Čipkarske šole (glavni sedež ima v Gorici) iz Brišči-kov (zgoniški in tržaški oddelek, ki ju vodi Mariagrazia Giacomini). Čipkarska šola skrbi za ovrednotenje tradicije klekljanja čipk, za širjenje te veščine in urjenje njenih ljubiteljev. Razstavi v Slomškovem domu bosta jutri, soboto in v ponedeljek na ogled med 17.30 in 19.30, v nedeljo samo dopoldne po slavnostni procesiji. Slednja se bo začela po slovesni ev-haristiji, ki bo ob 9.30. Na sobotno vi-gilijo Sv. Petra in Pavla bo večerna maša ob 20.uri. AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Big wedding«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15 »The summit K2«; 20.00, 21.30 »Ritratto di un imprenditore di provincia«. FELLINI - 17.00 »Gool!«; 18.45, 21.00 »Synecdoche, New York«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 22.00 »Thermae Romae«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.05 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.25 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.05 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.00, 19.55 »Občudovani«; 18.00, 20.00 »Sosedi«; 16.40, 19.45, 20.30 »Transformerji«; 20.15 »Zlo-hotnica 3D«; 16.10 »Zlohotnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tutte contro lui«; 20.15 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Le week-end«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.45, 21.00, 22.10 »La citta' incantata«; 18.10, 22.00 »Instructions not included«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.40 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte contro lui«; 18.50, 21.30 »Jersey boys«; 16.30, 19.00, 21.30 »La citta' incantata«; 16.00, 18.50, 21.40 »The amazing Spiderman 2«; 16.30, 19.00, 21.30 »Instructions not included«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The big wedding«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.15 »Big wedding«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Jersey boys«; Dvorana 3: 18.00 »Disney's Malefi-cent«; 19.50, 22.00 »Thermae Romae«; Dvorana 4: 17.30 »La citta' incantata«; 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00, 22.10 »Synecdoche, New York«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitet- ii slovensko kulturno društvo ^ v