Izhaja vsak poodeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 Ur 50 stot, za en mesec 2 Uri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 st — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. Doplsi,’naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi *e ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — — ■ Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. —■■ V TRSTU, pondeljek 13. decembra 1920. Ljudstvo bi vse zmoglo, ako bi hotelo, in bi hotelo, ako bi vedelo. Henri Barbusse oiiflsmo socialistične zveze v dtfmdSKi Benečiji Leto f. - Štev. 84. Komunistična intemacUonala italijanskemu proletariatu vodstvu, ra [lanom stranke, m fevipai (Nadaljevanje) 1< Izvrševalni odbor Tretje internacijonale obrača vašo pozornost še na drugo nevarnost, ki izvira iz umetnega zavlačevanja izbruha revolucije. — Vsa Evropa je danes tako go* spodarsko izčrpana, da se one zaloge živeža ki še preostajajo kapitalističnemu režimu, zmanjšujejo z naravnost katastrofalno na* glico. — In baš od teh rezerv, ki so plod ne* znanskih trpljenj delavcev —- bo moral živeti zmagoviti proletarijat v prvih časih n j ego* Vega vladanja. — Ravno radi tega, — kakor tudi drugih pogojev — se z vsakim po nepo* trebnem zamujenim dnevom povečujejo ovi* re, ki se predstavljajo diktaturi proletanjata. Ponavljamo še enkrat: »Mi smo proti vsa* kemu umetnemu vzbujevanju uporov. —* Mi Smo proti osamljenim In nepremišljenim Sporom. — Z druge strani pa tudi nočemo, a bi se proletarska stranka izpremenila v 'i&to ognjegascev, pripravljenih gasiti plamen revolucije, kadar bruhne iz vseh razpoklin kapitalistične družbe.« Italija nudi danes vse bistvene pogoje, ki garantirajo zmago velike proletarske revolu* cije, resnično ljudske revolucije. — Treba je razumeti, da je to izhodišče. — To je ugoto* .vila Tretja internacijonala. — Italijanski so* drugi pa imajo dolžnost, da vse drugo ukre* nejo. . ' Prepričani smo, da je postopala in da po* stopa še danes italijanska socijalistična stran* |ka preveč neodločno. — Vsaki dan nam pri* bajajo vesti o novih nemirih v Italiji. — Vsi [pričajo, — tudi sami italijanski delegat je — in to zopet ponavljamo, — da je položaj v Italiji globoko revolucijonaren. — Kljub temu jpa se stranka v mnogih slučajih drži na stra* bi. — V drugih slučajih pa se zadovoljuje s Eem, da ta gibanja zadržuje, mesto da bi jih [skušala razširiti, dati jim direktivo in parolo, organizirati jih, voditi jih po določenem na* Krtu, — z eno besedo — izpremeniiti jih v 'odločilen naskok proti buržoazni oblasti. V tem slučaju izroča stranka v nekaterih krajih mase anarhistom in sindikalistom^ —-S tem se izpostavlja nevarnosti, da izgubi ves vpliv. — Ta taktika prinaša obžalovanja vredne posledice, katerih dalekosežne škod* jljive vplive je težko določiti. — Na ta način ni stranka voditeljica mas, temveč so mase tiste, ki dajajo impulz stranki, katera ne stori drugega, nego da se pusti potegniti v tok do* godkov, kar je naravnost nedopustljivo. j Če preiskujemo vzroke tega stanja, opa* jzaroo, da obstoji glavni vzrok v dejstvu, da če pripravljati — proletarske diktature. Stranca mora izključiti iz svoje srede refor* mistične voditelje in postaviti na mesto onih, ki pospešujejo igro buržuazije — resnične voditelje proletarske revolucije. In stranka mora pomagati delavcem izpreminjati stn> kovne organizacije v trdnjave proletarske revolucije. Drugi kongres Komunistične internacijo* na!e se je ravno tako kot prvi ustanovni kon= gres — izrazil ugodno za zbližanje vseh res* nično proletarskih in revolucionarnih ele mentov sindikalizma, anarhizma, »shop ste* wards komitejev« in I. W. W. (Industrial Workers of the World«, Industrij alni delavci celega sveta). Z udejstvitvijo tega zbližanja je kongres delavskemu gibanju zelo koristil. To se mora zgoditi v vseh deželah, posebno pa v Italiji. Tisoči in tisoči revolucionarnih proletarcev, ki bodisi iz nevednosti ali zmo* te sledijo sindikatom, ki so v rokah anarhi* ali sindikalistov (Limone sindacale), nam so tisočkiai DUžji nego reformisti, ki se po .lasajo, da so č-ani '1 ret je internacij onale, med* tem pa ovirajo na vse mogoče načine pohod proletarske revolucije. Ni mogoče premagati anarhizma, predno se ne konča popoinoma reformizmoin. Italijanski sodrugi naj tega ne pozabijo, 'emvec naj iz tega izvajajo jas* ne in pogumne posledice glede nalog, ki jih morajo vršiti koc resnični revolucionarji^ v revolucijonami dobi. Izločenje reformistič* nih elementov iz stranke in sodelovanje z najboljšimi proletarskimi elementi izmed sin* dikalistov in anarhistov v dobi revolucij onar* ne borbe, — to bodi naše sedanje geslo. (Konec prihodnjič.) Predkongresne razprave o strujah u sMl in delegncije skemu režimu. Vendar bi bilo nespametno trditi, da nimamo pogumnih ljudi v ne* ekstremnih strankah. Obratno je res, da ima* mo izredne značaje in junake tudi pri reakci* jonarcih in konzervativcih. Komunizem je ve* lika socijalna ideja in znači obenem bojno metodo v dosego te ideje. Komunist zamore biti tudi človek, ki ni pogumen v navadnem pomenu besede. Zakaj mi res ne vemo, čemu ne bi smel biti komunist človek, delavec, ki ga narava ni ust’, ■ -ila za to, da bi rabil orožje in se udeleževal ..-lejansko boja. Zato pa za* more imeti dotičnik pogum za druge reči Vprašanje komunizmja, je vprašanje spozna* n ja in prepričanja in vprašanje velike vere boljšo bodočnost človeštva. Vprašanje po guma je vprašanje značaja, ki ga je prinese' človek na svet s svojim rojstvom in je vpra* sanje vzgoje. Največkrat je pa pogum vpra* sanje trenotka. Dobro bo torej ako ne bodo naši sodrugi mešali komunizma s pogumom ali pa, da bi reducirali komunizem na vpra: šanje poguma. S takimi in enakimi argument! se le ponižuje veliko idejo teptanih in brez* pravnih in se odtujuje od naših vrst marši* koga, ki si mora, vsled argumentov, ki jih čuje, misliti, da je edina naloga komunistov — pretepanje. Zopet imamo sodruge. ki ne znajo ločiti sredstev od cilja. Oni sodrugi, ki hočejo ohra* niti stranko po vsej sili na zunaj enotno, go* vore kakor da bi bila enotnost stranke cilj vsega njihovega delovanja. Komunistu in vsakemu resnemu političnemu bojevniku je stranka sredstvo. Ako postane to sredstvo nerabno, ga je treba pač ali zboljšati, obno* viti ali celo izpremeniti. Komunist ni naspro* ten enotnosti stranke tako radi lepšega ali radi trme. Nasproten je enotnosti, ki ni enot* nost. Zakaj danes se skriva pod imenom so* cialistične stranke in pod skupno izkaznico toliko heterogenih elementov, ki so si v mi* šljenju in po taktiki tako tuji, da je govor* ienie o enotnost; stranke precej smešno Tudi komunisti hočeio enotnost. Pa ne le oo menu in izkaznici. Marveč hočeio dejansko enotnost, zavedno enotnost; enotnost volje in dejanja. To enotnost se doseže pa le tedai ako se stranko očedi vseh onih elementov, ki se s tako enotnostjo ne morejo strinjati, od nosno, ki lahko vstvarijo sami zase drugo res* nično enotnost. Bilo bi potrebno omeniti še marsikaj. Naj jo pa za danes. Sodrugom priporočamo naj nadaljujejo diskuziio. Pri tem pa naj ne po* V vseh strankinih skupinah se vrše živahne zabijo na svoje dolžnosti. V nas ne smejo biti razprave o taktiki, ki naj si jo stranka določi na prihodnjem strankinem zboru in se vrše volitve delegatov na strankin zbor. Take raz* prave in take volitve se vrše tudi v naših, sicer še mladih, a živih in delavnih skupinah v Julijski Benečiji. Ali iz poročil, ki smo jih dobili zi nekaterih krajev, bi sklepali, da so bile take razprave po nekod nejasne in, da se niso ozirali sodrugi na tozadevna obširna pojasnila, ki smo jih podali v našem listu. Toliko je na tem resnice, da so nam naložile • .. - . __nekatere skupine naj jih zastopamo na stran* v stranki precej 5kodljivce^reformisticnih kinem zboruHin nisa precfcrira]es POtrebno Uh pa liberalno*mesčanskih eleimmtov. — Iii -gostjo in točnostjo struje za katero naj bi Kse v momentu fescanske vojne izpreme* imenu omcnjenih sk in glasovali. struje Ujo v prave agente kontrarevolucije v prave Me v naJšem listu jasno in točno ozni [sovražnike delavskega razreda. - Naravnost ^ in ne smatramo za potrebno ponoviti .absurdnoin naivnoi je, ak _ * j danes, kar smo pred dnevi povedali na dolgo |tiost m Poštenost teh ljudi j - in široko. Le o nekaterih stvareh bi se radi /jektivno škodo, ki 30 povzrocuiejo. — m naj bodo gospodje Turatti, Modigliani, Prampo* I ? — 1 n nL m ma itADm 1 A« lini in drugi v osebnem oziru resnični po* štenjaki, so pa vendar bistveno pravi sovraž* iniki revolucije. — Kot taki ne smejo najti mesta v stranki komunističnega proletarijata. pobaviK. Mnogo je sodrugov, ki imenujejo frakcijo komunistično, ki' je zborovala v Imoli, kot secesijsko ali razkolno frakcijo. To ime ni pravilno. Struja se imenuje enostavno »ko* i- Vsak njih parlamentarni govor, vsak'čla* munisticna«. Ta struja ima danes, kakor vse ■nek, vsaka reformistična brošura postane na* j druge struje, nalogo delati na to, da dobi v [ravnost intelektualno orožje v rokah buržu*' stranki vecmo. Ako dobi na kongresu večino, iazije — Nemogoče je pripraviti mase na se bo ravnala strogo po svojem programu in (proletarsko diktaturo, kar je ravno tako ne*:bo uvedla v prakso tudi ono izmed 21. točk mogoče pripraviti mase k energičnemu deja*! moskovskega kongresa, ki določa, da se mora stranko izčistiti vseh :nju7 kadar so ima v svojih lastnih vrstah take da se m/ora . ljudi ki so (odkriti ali prikriti) nasprotniki j so)ciialtno*patnjoticmh in socijalno*demokra* take*borbe. Nemogoče je pripraviti mase za tičnih elementov. Niso pa čisti komunisti frcvoluciie, kadar se v lastnih vrstah n?hai a- sklenili še ničesar kaj bodo neki storili ako Foflstl vrati v Gorici dve bombi 2 težko, 29 toliko ranjenih. GORICA, 12., ob 21’35: Danes popoldne so fašisti, kriti od teme, vrgli dve bombi na sprevod republikancev. Težko ranjen je mla= di tržačan Ferluga; kakih 29 oseb je lahko ranjenih. * * * Očividci dogodka, ki so se včeraj vrnili iz Gorice v Trst, pripovedujejo šo sledeče: Včeraj zjutraj so odšli člani republikanskega športnega društva »Edera« v Trstu v Gorico, da proslavijo' spomin nekega padlega vojaka v Podgori. Policijska obla&t, V Gorici jim je prepovedala obhod po mestu z zastavo. Kljub temu so odšli republikanci mirno v Podgoro. Ko so se vrnili v Gorico, so se ustavili v .sedežu goriških republikancev, kateri so njem na čast priredili malo proslavo. — Bilo je ob 13 uri, ko je prišlo pred dom republikancev 10 fašistov, ki so zahtevali, da se umakne zastavo s poslopja. Ž njimi'je bil karabinjerski maršal, ki je sam pozval republikance, da umaknejo zastavo. Na ta poziv sta prišla iz sedeža ven 2 člana republikanskega društva (Fragiacomo in neki drugi) in sta izjavila, da republikanci ne bodo izzivali. Ako pa bodo izzvani, da se bodo branili. Fašisti so odgovorili, da bodo na vsak način odvzeli zastavo z droga. Po tem prvem 'svidenju so fašisti odšli. Člani republikanskega društva so se ravnotako podali ven iz svojega doma in sicer na igrališče »football«, kjer je bila medsebojna tekma med tržaškimi in goriškimi republikanci. Po dovršeni tekmi so se republikanci povrnili v svoj «edež nakar so člani tržaškega društva odšli na južni kolodvor, spremljani cd velikega sprevoda goriških tovari- šev. Med tem, ko so republikanci čakali pred postajo na vlak, je njih godba svirala republikanske himne. V tem se je zaslišal rezek pok in med množico je nastalo živahno gibanje. Republikanci so jeli vzklikati socijalni re-‘ie naravno, da ne more biti taktika is e eno* j na kongresu v manjšini, bodo morali komu* publiki, ne vedoč, kaj se je pravzaprav zgodlo. c mnozlca pomirila, se je šele zaznalo, da je Parlamentarna skupina vleče za seboj tež;; vitiino*n svojo ko^nUKČno stranko. Morda “ki balast .reformizma. m to je ovira, da bi; se bo tudi tako zgodilo. Zaenkrat pa mmamp Ferlugo in nekega karabinjerskega maršala, lahko ranila njena akcija imela resnično revolucijonarno j nobenega tozadevnega sklepa m ie komtuni*, pa drug5h 29 0seb med njimi 4 otroke, nekaj žen in dva ■smer. Vporaba parlamentarne tribune je za i stična frakcija na zborovanju v Imo'i sama j karabinjerja. Druga vržena bomba ni eksplodirala, proletarijat potrebna. Zato je potrebno, da je .določila, da ni treba priti pred strankin zborj ----------- ,v vsem delovanju proletarske parlamentarne j kot neka a priori razkolna frakcija. Kai se; nottinilCtPftriiO llKlflltlfflO 0 Blffttl skupine tudi izražena revolucijonarna takti* zgodi, ako ostanejo komunisti v mani šini, UKIIlUlUllUUJlS IIIVIIIIUUV ¥ Milili . ... ^ ... 1 v' -• '—1-------------------------------—----------------— rim 11. (T.) Že dolgo časa se vrši gibanje invalidov, kateri zahtevajo Izboljšanje svojega so-cijalnega položaja. Danes so se invalidi demonstrativno podali pred parlament. Karabinerji in kraljevi redarji so v naglici zasedli prostore pred zbornico, da zabranijo invalidom uhod v isto. Prišlo je do prerekanj in javni organi so surovo postopali s pohabljenci. Kljub temu se je posrečilo veliki skupini invalidov, da so vdrli v vežo par-lamenla, kjer so posredovali socijalistični poslanci. Invalidi so izjavili slednjim, da se ne razidejo, dokler ne dobijo zadostnih zagotovil v svrho uresničenja že večkrat predloženih zahtev. Poklicana sta bila državna tajnika Porzio in Trabia, katera sta invalidom zagotovila, da predložita v četrtek vladi zakonski načrt za izboljšanje življenskih pogojev invalidov. D’ANNUNZIO NAMERAVA ZASESTI DALMACIJO. RIM, 12. V različnih razgovorih je D’An* nunzio že večkrat izrazil, da zasede Dalma* cijo. Otoka Krk in Rab bi služila kot opera* cijska baza. Dejstvo, da so pribežale v Reko že štiri vojne ladje, katerim je bila poverjena blokada, nam govori dovolj jasno, da D’Ah* nunzio upa pridobiti kraljevo mornarico za svoje načrte. _________________ OBSEDNO STANJE V INDUI. MOSKVA, 11. Angleška vlada je proglasila v Indiji obsedno stanje, da potlači upore, ki so izbruhnili proti angleški upravi. le besede. Raje mani besed in več dejanja. Mes sovjetffl reiniblib BERLI.N, 11. Radij obrzojavka iz Moskve poroča, da skliče sovjetska vlada 15. t. m. za* stopnike vseh sovjetskih avtonomnih repu* blik na konferenco v Moskvo, kjer se bo raz* pravljalo o državni politiki posameznih zvez* nih republik. Zastopani bodo Tartari, Kirgizi, Turkestanci, Nemci ob Volgi in druga ple* mena. Včeraj je bil v Moskvi otvorjen letni zbor vseruske zveze poljedelskih delavcev. Vsak prisotni delegat zastopa 500 poljedelcev. Zbor se peča s sledečim dnevnim redom: Cilj in organizacija zveze, produkcijski načrt, agrarna politika in živežne cene. ČIČERIN ZAHTEVA RAZOROŽITEV WRANGELOVIH OSTANKOV. MOSKVA1, 10. Čičerin, komisar zunanjih zadev opozarja ministra Lloyda Georgea in Sforzo na nevaren položaj, katerega povzroča prisotnost Wrangelovih ostankov v Čari gradu. Navedene čete so prišle v Carigrad na antantnih ladjah in se nahajajo pod var* stvom zaveznikov. Slednji jih ne razorožu* jejo, marveč jih oborožuiejo nanovo. Čičerin zahteva v imenu sovjetske vlade takojšnjo razorožitev istih. WFANGELOVE BOJNE LADJE POD FRANCOSKIM POKROVITELJSTVOM. PARIZ, 11. Iz Tulona poročajo, da fran* coska vlada odpošlje Wrangelove bojne ladje v Bizerto (Afrika), kjer ostanejo pod pokro* vitcljstvom in nadzorstvom francoske vojne mornarice. RUSKOsPOLJSKI MIR SE PODPIŠE V JANUARJU. VARŠAVA, 10. Poljski dopisni urad poro* ča iz Rige sledeče: Je gotova stvar, da bo načrt rusko*poljskega mira dovršen koncem decembra in da se podpiše končni mir prve dni januarja. __________ ka proletarijata. Žalibog se mora konštatira* ti, da ravno lega ne vrši italijanska parla* mentarna frakcija. Tako stanje poraja v stranki stremljenje k akstenzijonizmu. Ta ten* denea je v moti. Ima pa popolnoma prav, da zahteva izključcnje reformistov iz vaše srede, i ?e žalos*nejša pa je situacija v strokovnih zvezah. Proletarijat ne bo v stanu zmagati brez rednega vodstva teh organizacij s strani proletarske stranke. Vendar pa sedijo na naj* važnejših mestih v strokovnih organizacijah reformistični elementi. A v njih vlada naj* bolj okosteneli in slepi birokratizem, ki ima ;v svojih rokah ves vodilni aparat in napenja vse sile, da zavira razvoj revolucije. V svrho karaterizacije taktike teh gospo* do v, naj bo omenjeno le to, da niso sklicali več nego šest let kongresa strokovnih zvez, ker se bojijo, da ne bi izgubili iz svojih ma* lomeščanskih rok vajeti teh organizacij. ’ Delavci so za revolucijo, medtem ko so strokovne zveze proli revoluciji. Italijanski Strokovni sindikati združeni z našo stranko, ostajajo še vedno sestavni del žolte in izda* jalske Internacijonale, v Amsterdamu, ka* tera je očitna agencija imperijalistov. Vodi* telji naših strokovnih zvez, kot so n. pr. 0’Aragona in drugi reformisti, sodelujejo z fburžuazijo, v Komisijah, ustvarjenih od kapi* talistov za boj proti revoluciji. Takšna situ* acija je naravnost nedopustljiva. Na tak na* čin se nikakor ne pripravlja in tudi ni mogo* bodo določili komunisti po strankinem zboru na svojem posebnem zborovanju. Mnogo je sodrugov, ki hočejo prisiliti druge naj se vpišejo y komunistično frakcijo. To ni prav. Ako hočemo imeti čisto komunistično stranko, tedaj moramo skrbeti, da bo čista tudi naša komunistična frakcija Sodruge, ki se ne strinjajo popolnoma in absolutno z na* mi, ne bomo mogli nikdar prisiliti potom di* scipline, da bi izvršili nekai, česar ne morejo izvršiti. To ne bi bilo niti lepo niti pametno. Kdor se s komunisti ne vjema, kdor se ne strinja docela s komunistično taktiko, ta stori bolje, ako ostane izven komunistične frakcije. Naloga komunistov ni. da pridejo do neod* kritosrčne večine. In kakorkoli vedo. da bo tem bolje čim večje bo njihovo število, ni* majo nobenega namena pokvariti s številom kakovosti stranke. Število ne 4$ dolgem pregnanstvu, katerega je povzročila antanta s svejim hlapcem Venizelosom. noto antanti slede srikega vprašanja- MOSKVA, 12. Čičerin, ljudski komisar zunanjih zadev, je poslal angleški, francoski in italijanski vladi protestno noto radi njihovega zadržanj proti Grčiji, Spomenica pravi, da Sovjetska Ru si.a ne goj nikakih simpatij £0 vladarjev, pač pa napram narodu, katerega hnče antanta tlačiti svojo samolastno politiko. Antanta krši pravico samoodločbe grškega ljudstva in proti tej nasil nosti, protestira Rusija najodločnejše v imenu sa mo dločbe, ki veljaj za vse narode. Zelena InternatlJonala BERLIN, 11. »Rote Fahne" piše o predstoječ zvezi bayarskih monarhistov z ogrskimi reakcijo narci, da ustanovijo „zeleno internacijonalo svrho pospeševanja belega terorja. Ta internacionala bo organizirala boj veleposestnikov proti mestnemu pr. Ietarijatu. S tem mčtom je zvezi potovanje dr. Heima, razupitega bavarskega kontrarevolucljonarca, na Ogrsko, da s>opi 1 ozke stike s Hortycm in z zvezo krščanskih so cija’cev. — Zelena zveza bo torej začela organizirati boj proti povsod prodirajočemu socijaiizmu in bo skušala zbližati Ogrsko Nemčiji. Atentat na rumnnskl senat BUKAREŠT, 11. Ko je senat otvoril svojo sejo, je nepoznana obseba vrgla bombo proti zborovalcem. Ubita sta škof Radu in mini* ster Crecianu; težko ranjeni so škof Giovo* gariu in Nison, senator Spiru in Georgeru general Coanda in minister Saleanu. Kralj in predsednik gosposke zbornice sta se podala v bolnico, da obiščeta ranjence. V mestu Bu karešt je proglašeno obsedno stanje. HORTHY IZGANJA JUDE. BUDIMPEŠTA, 11. (S.) Poročilo dopisnega urada pravi, da se ukrepi glede izgona tujcev iz Ogrske nanašajo le na Jude, ki so se med vojno naselili po Ogrskem KAKO OBOROŽUJE HORTHY SVOJE TOLPE. DUNAJ, 10. (L. W.) List »Der Abend« do* biva iz Budimpešte, da je ameriška misija poslala velike množine blaga Ogrski v svrho razdeljevanja med bednim ljudstvom, ki tako pogreša zimske obleke. Razupiti Horthy je zaukazal, da se naredijo iz navedenega blaga vojaške monture, in na ta način sta bila dva cela polka opremljena z novo obleko. STAVKA DRŽAVNIH URADNIKOV V AVSTRIJI. INOMOST, 10. Stavka avstrijskih državnih uradnikov se je raztegnila tudi na Predarel* sko KONEC STAVKE DRŽAVNIH URADNI* KOV V AVSTRIJI. DUNAJ, 11. (L. W.) Nocoj je končala stavka državnih uradnikov po dolgotrajnih pogajanjih. Akcijski odbor stavkajočih po* življa v izdanem oklicu uradnike, da se po* vrnejo v službo, ker je vlada izpolnila vse nji* hove predložene zahteve. , POTRLS V ALBANIJI. VALONA, 11. Silen potres je uničil vse vasi okraja Tepeleni. Mesto Tepeleni je po* polnoma razdejano. Človeških žrtev je veliko. Dosedaj so sešteh nad 200 mrtvih. Petnajst OMo strnile no Irskem LONDON, 10. Uradni krogi zatrjujejo, da je angleška vlada sklenila proglasiti ob* sedno stanje za večji del Irske. * LONDON, 11. Irske pokrajine, v katerih je bilo proglašeno obsedno stanje, so sledeče: Kork, Tipperary, Herry in Limerick. An* gleška vlada se nadeja, da ne bo povodov v svrho razširjenja obsednega stanja tudi v ostale pokrajine; toda ako bo zahtevala po* treba, se bo posluževala teh strogih ukrepov tudi drugod. LOV NA SINFAJNOVCE. LONDON, 11. Gflasom poročil lista »Glo* be« je londonska policija ' obdala z gostim kordonom skupino hiš južno Londona in je aretirala okolu 50 oseb, katere se obdolžuje, da so v zvezi s sinfaj novskim gibanjem. PADANJE CEN V FRANCIJI. SAN REMO, 11. V Franciji je zaznamovati precejšnje padanje cen številnih predmetov, kar je posebno vznemirilo verižnike in špe* kulante. Da si rešijo dobičke pri nakopičenih zalogah, so veletrgovci začeli z akcijo, da ustrašijo vlado, ki naj ohrani stare dosedanje cene. List »L’ Intransigeant« piše: Vrnimo se k resnici, vrnimo se k normalnim cenam. Imeli bomo par žrtev, ali to je malenkostno, kajti vojna je povzročila na sto in stotisoče žrtev, katerim je vlada plačevala le 10 vinar* jev dnevno. Mnogo socijalističnih poslancev bo predložilo zbornici zakonski načrt, da se zapleni vojnim verižnikom ogromna boga* stva, katera so pokradli bednemu ljudstvu med svetovno vojno. NARAŠČAJOČA DRAGINJA V ŠPANIJI. MADRID, 10. Krušne cene v Španiji rastejo dan za dnevom. SOLIDARNOST FRANCOSKIH POMOR* ŠČAKOV. MARZILJA, 10. Zveza pomorskih delav* cev je izdala oklic, da se prekine vsako iz* važanje in uvažanje v Španijo, dokler ne neha tamkajšnji teroristični režim. Nadalje je zveza poslala izdatne denarne prispevke Špan* skim stavkajočim delavcem. RADIČEVI PRISTAŠI ZA KMEČKO REs PUBLIKO. ^AGREB, 11. V Zagrebu se je vršil 8. t. m. kongres Radičevih pristašev, katerega je Ra* dič vodil osebno. V svojem govoru je ostro ožigosal vladno postopanje napram kmetom in izjavil, da je skrajni čas za prehod vlade iz rok birokratične gospode v oblast kmetov. Obsojal je rapallsko pogodbo in se izjavil za zvezno republiko jugoslovanskih iri bulgar* t’kih kmetov. Iz Jugoslavije SHOD RADIČEVCEV V ZAGREBU. Dne 8. t. m. je imela Hrvatska pučka se# Ijačka stranka (Radič) v Zagrebu velikanski shod, na katerem je Radič govoril o postavni ustanovitvi hrvaške kmečke republike v okviru Jugoslavije in o prijateljstvu z bol* garsko kmečko stranko. Zborovanje je spre* jelo resolucijo, katere prva točka spreminja strankino ime v Hrvatsko republikansko (Ra* dičevo) seljačko stranko HRSS. OSEMINPETDESET KOMUNISTOV. Glasom poročil iz Jugoslavije je ministr* stvo za notranje stvari razglasilo te dni urad* ne podatke o izidu volitev v zakonodajno zbornico. Po teh podatkih je izvoljenih 58, ne samo 51 komunističnih poslancev, kakor smo pred kratkim poročali. Od prvih podat* kov, katere smo dobili o izidu volitev, do da* našnjih podatkov je število izvoljenih komu* nistov zrastlo kar za 9 (49—58). Radičevcev ie izvoljenih 49, pristašev samostojne kme* čke stranke 46, demokratov 94, ljudske stran* ke (klerikalcev) 23, radikalcev 93, musliman nov 27; socij alni*demokratični glasovi (10) ostanejo, manjše stranke so dobile skupaj 19 glasov. IZ SOVJETSKE RUSIJE »Rosta-Wien«.) GOSPODARSKA OBNOVA. Poročila iz Kavkaza zatrjujejo, da so se tamkajšnja prehranjevalne razmere izdatno zboljšale. V mesecu oktobru je oddala kubanska in stavropolska gubernija nad 9 milijonov pudov žita v prehranjevalne svrhe ljudstva. Ljudski komisarijat za ljudsko prehrano je dal onim gubernijam, v katerih je žetev slabo izpadla, nad tri milijone pudov žita na razpolago. Ukrenil je vse potrebno, da dobijo posebno otroci izdatno' hrano. V balohovskem okrožju, gubernija Saratov, se je spojilo že vse vasi s telefonsko napeljavo. Tudi v ostalih okrožjih napreduje napeljavanje telefonske zveze z najlepšim uspehom. V mestu Podolskem je bila otvorjena nova tovarna za popravljanje železniških strojev. V isti je zaposlenih 2000 delavcev in se je že popravilo 70 lokomotiv. ZUNANJA TRGOVINA. Sovjet ljudskih komisarjev je izdal naredbo glede pre« važanja in razkladanja blaga, ki prihaja iz inozemstva. PROLETARSKA SOLIDARNOST. »Izvestja« poročajo sledeče: Iz mesta Baku je odšel vlak št. 151, ki je naložen s petrolejem. Vozi 35 cistern olja, petroleja, nafte in bencine. To blago pošiljajo rdeči delavci mesta Baku kot dar zavedni rdeči Moskvi. KONGRES VZHODNIH ČASNIKARJEV. Ravnokar se je vršil v Kazanu kongres, časnikarjev vzhodnih narodov. Njegov namen je bil, da proučuje vsa vprašanja, ki se tičejo časopisov mohamedanskega prebivalstva v različnih avtonomnih republikah, katere »o združene s Sovjetsko Rusijo. Številni časnikarji in so-trudniki tartarskih in čerkeških časopisov so prisostvovali kongresu. SOCIJALIZIRANJE GLEDALIŠČ. X Iz Moskve poročajo, da se s prvim januarjem 1931. podružabi vsa gledališča mesta Petrograda. PROSLAVA l-RIDERIKA ENGELSA. Po vsej Rusiji se je praznovalo stoletnico smrti Frid*, rika Engeba z veličastnimii ljudskimi zborovanji. Na moskovskih zborovanjih so govorili Kamenev, Buh ar in, LU' ------------ ---------načarski in še drrugi slavni možje sovjetske republik«. tisoč oseb je ostalo brez Strehe. Potresni Sun* Vsi časopisi so objavili omenjenega dne obširne rupr&Vft ki nadaljujejo. jo važaoati Engelsovega delovanja za svetovni proletariat. /Z Z DELO Pondeljek, 18. decembra 1920 81 STRANKE Narodni kongres Osrednje tajništvo strankinega vodstva objavlja: Funkcija posameznih Zvez ni mogla biti slabša od one glede razdeljevanja izkaznic. Danes večji del Zvez ni v stanu, da nam da — in nam tudi ne da — seznam sekcij in šte* vila v posamezne od njih vpisanih sodrugov. Ako pa nam kaka Zveza pošlje sezname, so oni v polnem nasprotstvu z našimi zapiski držanimi z veliko skrbjo, ki postane sedaj brezkoristna. Upravni tajnik: Luigi Voghera. Strankino zborovanje. V petek se je na* daljevalo strankino zborovanje. Tajnik sodr. G asi voda je sporočil ostavko vodilnega od« bora, kateri bo opravljal redne pisarniške posle samo do predstoječega strankinega kongresa. Zastopnikom na kongresu so bili izvoljeni sledeči: Passigli, Benetti in Sepič za ujedinjene komuniste, Gasivoda, Poduje in Godina za komuniste secesijoniste. IM vestnih RAZPRODAJALCEM! Kdor vrača odrezke našega Usta npravništvn, naj napiše sto} naslov na poiiljatev, da vemo komu vpisati v dobro. Vsi razprodajale! »Dela* so napro-ieni, da pošljejo na upravništvo iztise »Dela« it. 71 z dne 12. novembra in it. 73 z dne 17. novembra. Rabimo jih nnjno! Stavka državnih uslužbencev Danes ponoči so stopili v stavko vsi državni uslužbenci Julijske Benečije, razen nameščencev pri kvesturi (pcliciji). Vladno zapostavljenje njenih zvestih hlapcev je dobilo enkrat odločen odgovor. — Ker je promet pri pešti in brzejavu ustavljen, ostanejo časopisi za čas stavke brez brzojavnih poročil. Učitelji meščanskih iol stavkajo. V petek zjutraj so učitelji tukajšnjih meščanskih šol proglasili stavko. Ko so učenci prišli po navadi v šolo k pouku, so jih učitelji odposlali domov. Odlok o zviianju obresti od vlog na tekoči račun. A- gcncija Stefani javlja: Z nedavnim odlokom zakladnega ministra so emisijski zavodi pooblaščeni do nove nared-be zvišati obresti viog na obrestujoč se tekoči račun v sledeči meri: na 2%% pri zasebnih vlogah, do 3% pri vlogah zavodov in jurističnih oseb in na 3%% pri vlogah posojilnic in navadnih hranilnic. Predpisi za vrednostne zavoje. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se smejo zavoji z označeno vrednostjo sprejemati pri poštnih uradih novih pokrajin od 19. t. m. do novega obvestila le tedaj, ako so predpisano odpremljeni. — Predmet mora biti spravljen v škatljo ali v koš, ovit v močno platno le iz enega kosa. Platno mora biti dobro zašito in na robih zapečateno s pečatnim voskom, tako da je pečat oddaljen od pečala le centimeter. Raskava stran voščenega platna mora biti obrnjena na zunaj. Železniika zveza Berlin-Draždane-Trst. Osebni promet na progi Berlin-Draždane-Trst bodo vršili tudi direktni vlaki (direttissimo). Imeli bodo troje razredov. V Monakovem dobijo takojšnjo zvezo na Solnograško in od tam v Trst. Prilepljeaje znamk na pisma. Glavni poštni urad je pred kratkem vpeljal električni stroj za žigosanje pisem in dopisnic. Da se olajša delo navedenega stroja, je občinstvo naprošeno, in posebno bančni zavodi in podjetja itd., da prilepljajo od sedaj najprej znamke na gornjem desnem kotu nad naslovom. Sedeži komisij za ugotovitev in obračun vofnih odškod-niit. Ker začnejo v kratkem svoje redno delovanje komisije za ugotovitev m obračun vojne škode v Julijski Benečiji, katerih je na podlagi kr. odloka od 5. avgusta t. 1., it 1144 sedem, se smatra za potrebno opozoriti prizadete, da bodo imele komisije svoje sedeže v Pulju in Gorici pri tamkajšnjih okrožnih sodiščih, v Tržiču, v Tolminu in Trbižu pri tamkajšnjih sodiščih. Statistika tržaikega prebivalstva. V tednu od 21. do 27. novembra se je porodilo v Trstu: 110 otrok; 61 moških in 49 ženskih. Umrlo je 74 oueb; 37 moških in 37 ženskih. * Razdeljevanje živil za ta teden. Aprovizacijski konzorcij za mesto Trst In okolico bo razdelj val ta teden proti priščipnjenju štev 35 živilske izkaznice sledeče predmete: Na odmerek: testenine: V, kg k L 1-90 kg; riž: 25 dkg k L 2-20 kg; koruzna moka: 40 dkg a L 0 90 kg; sladkor: 15 dkg & L 10'—kg; olje: 20 cl a L 10. Posestniki izkaznic ubožniškega doma imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Vlšli kulturni svat »Ljudski oder« Bark ovije poživlja vse »Ljudske o-dre«, kateri so dobili vstopnice za vrtno veselico, da vrnejo iste še v tem tednu, sicer nam je nemogoče 'okleniti letni proračun. »Ljudski oder" Idersko, ustanovljen dne 8. t. m., prične 18. t. m. svoje redno delovanj ”. Istočasno daje odbor na znanje, da želi kupiti rabljen harmonij ali glasovir v svrho pevskega pouka. Kdor bi bil pripravljen ponuditi, naj se obrne do sodruga Manfreda Franca, — Idersko. Vsi oni * Ljudski odri“, ki so prejeli nabiralne pole za tiskovni sklad „De!a“, so naprošeni, da vrnejo iste z nabrano vsoto prej ko mogoče. Tajnik. Tulu valute na tržušKem trsu Trst, 11. decembra 1920 Neprepečatene krone . . . avstnjsko-nemške krone . . , češkoslovaške krone . . . dinarji ,••••••••< leji . . • «• .*»•••< marke..........................39’-------40 — dolarji........................ 27-80— 28 — francoski franki . .......... 166------ 167 — švicarski franki.............. 435'------440'— angleški funti’ papirnati .... 97'— — 97’50 angleški funti, zlati...........114*-----115'— 6-50 — 8- 5-25— 6- 32------- 33 - 77------- 78 — 38-40— 39 - Za Tiskovni sklad „Dela“ |°opravek.|Med darovalce politične sekcije Cerkno, ki so nabrali, kakor je bilo priobčeno v zadnji številki, L 35—, spadata še sledeči imeni: Metod Jurman L 3, Moškat Franc L 1. Nabrali sodrugi na društveni seji zveze stavbinskih delavcev v Kobaridu: Ivančič Anton, Komar Miha, Jeniček Vinko, Maklič Janez, Uršič Janez, Uršič Franc po 5 L; Grun'ar Andrej, Stres Franc, Koren Izidor po 3 L; Uršič Ignac, Komar Franc, Urbančič,Volarič, Hrast Ignac po 2 L; Sturm Alojz, Ivančič Franc, Stres Janez, Krajnc Janez, Manfreda, Komar Andrej, Sovdat Josip, Stres Anton, Kokole Janez, Mulič Ignac, Rutar Anton, Neimenovan po 1 L. Skupaj...............L 60'— Nabrali zavedni proletarci na Kneži (Podmelec): Šorli Ivan, Cvek Ivan, Drekonja Pavel po 5 L; Močnik Franc, Drekonja Miha, Sterling Ivan po 3 L; Sturm Nace, Papež Miha, Dominik Burgar, Perko Jožef, Poveraj Avguštin, Šorli Vincenc, Kokošar Janez, Drekonja Anton, Šterling Miha, Kuštrin Viktor po 2 L; Drekonja Ivan, Močnik Miha po 1 L. — Skupaj.......................„ 46*— Družina Zuljan — Medana . ... a 2 — »Ljudski oder“ Sv. Jakob - Trst, nabiralna pola št. 20: Bizjak Emil, Moko! c Vekoslav, Vrabec Vinko, Štšek Krista po 10 L; Rovan Alojz, Šuštar pri kontoveljskem vinu, Vavpotič, Škor-njevič, ker ni vrnil botiljke, Zato ker mi Furlanka noče reči vi, Furlanka da mu ne bo rekla vi. Izkaznica šf. 180. Lj. oder, Slama Karl, Miha Male po 5 L; Husu Leopold 7.L; Bavbar 5 L; Podgoršek Marij, Malka ker je skuhala klobaso, Krajnc Anton, Babič Josip, Flego Metod po 2 L; Abram Valentin 3 L; Josipovič, ker je dobil premalo klobase 1 L; Zorman M 50 stotink. Skupaj|.......................... . . , 115 50 Skupaj............L 22350 Prej izkazanih . . . . . ■ , 9209-35 Skupaj . . • . . L 9432-85 Komunistično posojilo Pri naši upravi so podpisali Komunistično posojilo: .Zveza stavbinskih de!avcev“ v Kobaridu L 25. ___________ Darovi za v kopersklh zaporih zaprte so-druge iz Bilj. Odbor biljanske polit, sekcije je poveril svojim zaupnikom nabiralne pole z nalogo, da nabirajo prispevke za biljanske sodiu^e, kise nahajajo v koperskh zaporih. Darovali so: Bilje: Kuštrin L 2, Cuk L 1, Silič M. L 1, Frandolič J. L 1, Uršič K. L 2, Komel Fr. L 5, Saunig A. L 5, Borjon Fr. L 2. Solar A. L 5, Peric Leon L 2, Krpan L. L 2, Krpan F. L 2. Pelicon Fr. L 2, Kogoj F. L 1, Kodrič L 2, So-bomda L 1, Čuk F. L. 2, Kogoj D. L 2, Fornazarič K. L. 2, Saunik L. L 2, Silič A. L 2, Sau- nj|c l ^ Bukovica: Goljevšek R. L 1, Krpan A. L 2. Bilje: Šolar Oto L 2, Mask A. L 5, Peric A. I finrkič M 1 V Rika: Edmond R. L 2, Nemec T. L 2, Črne S. L 3, Martinuzzi P. L 1, N. N. L 1, Uršič F. L 2, Cijan 1. L 5, Kuštrin A. L b, Frančeškin F. L 2, Cotič F. L 2, Uršič K. L 3, Mastenj S. L 2, Čuk R. L 5, Uršič P. L 5, Mozetič J. L 2, Ba-rut Jožef L 2, Klančič L 1, Jos. Nemec L 2, Podgornik V. L 2, Cotič Fr. L 10» Silič M. L 2,20, Gorkič Fr. L 2-20, Gorkič A. L 2-20, Peric Fr. L 2-20, Uršič Peter L 2 20, Leon Fr. L 2-20, Marega I. L 2*20, Krševan 1. L 2 20, Frančeškin I. L 2*20, Komel A L 2 20, Tratnik I. 2’i0, Mozetič A. L 2-10, Černič I. L 2 20, Silič Fr. L 2 20, Silič A. L 2-20, Uršič Ant. L 2*10, Saunik A. L 2-20, Peric V. L 2-10, Bratkovič Fr. L 2-20, Bratkovič Fr. L 2-10, Peric M. L 1 80, Marega M. L 1-80, Rusjan M. L 2, Sak ida L. L 2, Silič A. L 2, Komel A. L 180, Uršič A. L 1-80, Frančeškin M. L 1-80, Sili j Fr. L 3, Podgornik V. L 2’10, Možetič F. L 2, Orel E. L 1-80, Krševan T. L 1-80, Ambrožič 1. L 2, Črnič V. L 2, Mo-zet č S. L L80, Gorkič A L 2'20, Frančeškin Ambrožič A. L 1*80, Silič Ivan L 4, N. N. L 4 80. Bukovica: Saksida L. L 3. Vrtojba: Guiin Fr. L 5. Volčjadraga: Marletana S. L 5. P r v a č i n a: Stanič I. L, Zorn K. L 2. Vrtojba: Koglot Jos. L 2 20, Možetič S. L 2, Soban I. L 2, Andrej Krpan L 5, Mope L 4, Simšič Rok L 3. Gorica: Žigon Fran L 5, Bružnet Fr L 0-40. Lamier L 2, Mrevlje Al. L 1. Renče: Arčon A. L 2, Krpan S. L 1 Nabrane darove se je že razdelilo med jetnike, kateri se prav srčno zahvaljujejo vsem darovalcem. Iz dežele Delavske prireditve »Delavsko godbeno društvo« r Idriji sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 19. grudna 1920. ob 9. uri dopoldne, v svojih društvenih prostorih. Dnevni red je sledeči: Poročalo odbora, volitev novega odbora, spremedba pravil in slučajnosti. — Prosi se, da podporni člani »DeL godbenega društva« smatrajo to obvestilo kol zadostno. — V slučaju da se vrši isti dan in isto uro javni rudarski shod, ae sestane občni zbor »Del. godbene-J ga društva« ob 1. uri popoldne. Odbor, j IDRIJA. Dne 6. nov. se je naš sodr. Ivan Tratnik ponesrečil pri delu v rudniku. Nesrečnež je zadobil težke poškodbe na hrbtenici in pljučih. Po štiriindvajsetdnevnem brezuspešnem zdravljenju na domu so ga odpeljali z e-raričnim avtomobilom v tržaško mestno bolnico, kjer je izdihnil že 28. nov. za omenjenimi poškodbami. Ra r. j ki je bil dober delavec, tih in pošten sodrug, večletni odbornik »Federacije rudarjev« in član vseh tukajšnjih delavskih ustanov. Bil je kratko rečeno neumoren delavec na vseh poljih proletarskega gibanja. Naše organizacije so zgubile vzornega in najpožrtvovalnejšega člana. Ranjki zapušča ženo, dva nepreskrbljena otroka in mater. Preostalim izrekajo vse delavske organizacije mesta Idrije in Sp. Idrije odkritosrčno sožalje. Ranjke-mu bedi zemlja lahka! IDRIJA. Izgubil sem dne 9. decembra 1920. 190 lir denarja naj-brže pred zbiralnico v Idriji. Denar je last federacije. Prosim poštenega najditelja, da odda denar podpisanemu, drugače moram denar iz svojega povrniti. Idrija, dne 10. decembra 1920. Fran Vidmar, Idrija 321. LOKVE. Poteklo je eno leto, odkar obstoji naše društvo, namreč »Ljudski oder«. In še več časa je, o^lkar izhaja naš lepi list »Delo«. Vedno čitamo in vidimo v njem iz mnogih bližnjih in daljnih vasi kako vest o »Ljudskem odru«. A iz Lokve pri Divači, ni ne duha ne sluha. Naša vas, šteje okoli 240 hišnih številk. Nič ne de; nismo spali, tudi ne obupali, kljub našim neštevilnim zaprekam, katere smo imeli pri vsaki prireditvi. Pota in pota, prošnje in prošnje! Dogodilo se nam je, 14 dni pred namenjeno veselico, da smo napravili pravilno prošnjo na civilnega komisarja. Par ur pred vf .»elico šele je prišlo dovoljenje pa ne na ime »Ljudskega, odra«, ampak na ime dotičnega, ki je prišel po dovoljenje. Evo ti, dovoljenja: ma risponsabile lci. — Odslej naprej se bomo pogosto oglasili. F. K. Prirodo v bogoslužju In bojeslovjii prvotnega človeka Julius Hart, po katerem posnemam sledeče podatke, trdi, da je svet, kakor obstoja v na= ziranju primitivnih člaveških plemen, svet čarovništva in pretvarjanja, in da je njihova vera, vera v čarovništvo, kakor je bfl tudi čarovnik prvi svečenik človeštva. V ta svet je prvotni človek veroval kot v resnico. Nam se ta svet sicer zdi povsem pravljičen; njemu se ni zdel, ker prav tako ga je on videl, občutil, tako si ga je zamislil. Njegovo znanje o živalstvu popolnoma odgo* varja njegovi živalski religiji. Veda in vera si na tej stopnji ne nasprotujeta. Zvezde so mu živali, in živali so mu zvezde, so v istini ne samo pomenijo. Prvotni človek namreč ne pripoznava meje med človekom in živali j o, on ne loči člo ves* kega rodu od živalstva; ta stroga ločitev je nastopila mnogo, mlnogo kasneje. Ali tudi meje med »živo« in »mrtvo« prirodo ni v nje* govem naziranju. Zato se pa po njegovem more človek pretvoriti v žival, rastlino ali rec, oziroma se more žival, rastlina ali reč pretvo* riti v človeka. V vseh prirodnih plemenih srečamo veit> v likantropiio t. j. v bitja, ki so pol človek pol žival, ali rastlina. Ni treba daleč iskati, sai se je ta vera do zadnjega ohranila celo med priprostimi sloji evropskih plemen. Kdo se ne spominja ob tej priliki slovenskih »psoglavcev«, »vodomecev«, »povodnjih mož«, raznih vil itd., ki vsi nosijo dele žival* skega telesa, ali pa vsaj znake istega. Znak je to, da tudi naši pradedje niso strogo ločili človeka od ostalega živalskega sveta. Sai so prvotnemu človeku bili človek, žival, rastlina itd. le začasna oblika neke čarovniške sile. Ta čarovniška sila ima nad človekom moč osobito v spanju (»mora«), med katerim ga lahko spremlnia v razna bitja. Ob smrti pa izide iz niega ter se pretvori v nove živalske in rastlinske oblike, ali pa blodi po svetu kot pošastna senca, kakor n. pr. »božek« t. j. duh preminulega deda med našimi slovenskimi pradedi. Prvotni človek toraj ne obožuje živali same na sebi. ne obožuje je, ker sluti v nji individu* alno dušo, ne obožuje je, ker- je morda moč* nejša od njega: temveč on obožuje neko mnogoliko. sestavljeno bitje, ki se pretvarja iz ene oblike v drugo, obožuje kot boga silo pretvarjanja, ki se vsepovsod v prirodi pojavlja. Žival spoii s človekom v novo dvo= liko bitje v živaLčloeka, v človekasžival, in liko b?t’e v živaLčloveka, v človeka^žival, in negoli žival. To “!e posebno jasno opaža pri takozvanih živalskih plesih prvotnih plemen. Pri^ teh plesih si plesalci nadevljejo različne, često prav umetniško izdelane živalske krinke. S to krinko meni prvotni človek pridobiti si čarovniško moč, da se pretvori v višje bitje te r s tem zadobi oblast nad ono živaljo, ka* tere znake nosi krinka. In za to gre slednjič tudi; saj je bil prvotni človek lovec. Ko človek umre. preide po nazorih primi* tivcev v prasvet. kjer bivajo prabitja, mno« golične prikazni, med katerimi je živalska oblika najčesteje zastopana. Če ie prvotnemu človeku že tukajšnji svet pravo pravljično kraljestvo, ie pač naravno, da ga prasvet v ču* dovitih delih in čaranjih še prekaša. Prasvet ie pozoHšče vsega stvarjenega, in ker je pr* vatni človek izbral svoje banove izmed valstva. je pač naravno, da pripoveduje o ži= vshb. ki so ustvarile svet. Kako si nredstavlja stvarien j e sveta? Prvotni človek ne izhaja s stališča, da v »za? četku« ni bilo ničesar, temveč mu je v začetku bilo vedno že nekaj, neka megla, neka voda itd., iz katere snovi nastane vse drugo potom čarovniške moči pretvarjanja, ki jo posedajo razna prabitja. Ta prabitja ustvarjajo iz snovi ali pa iz svojega lastnega telesa svet in vse ostalo na njem. Vsako prvotno pleme ima svojega pra* očaka, jz katerega »e izšlo. Ta praočak je po* naivec živa1! ali t’idi rastlina. Podobe te živali časti in nosi vsako pleme kot svoj grb ali »totem*. »Totem« ie znak pripadnosti k goto* vemu plemenu, in totemizem i<2ra veliko uk>* go v sociialni organizaciji primitivnih plemen. Jz tega nam postane jasno, v čem obstoja bistvo živalske basni, iz katerih idej je pr* votno izšla, bivali v basni so bajeslovna pra* bitja. veliki čarovniki, stvarniki zemlje in vseh stvari, r>ne so sveta »totem«*bitja, žival, čl o* vek in bo« hkrati. In kar one v basnih uče, to te nrvotnemri človeku svet. božji nauk. V osprediu vse*’ živalskih bogov stoji kača. Kako ?e prišla kača do te časti ni težko uga* nitt. Nien strup ie znak moči, razcepljenost jezika je znak dvojnosti bitja, levitev kač je znak pretvarjania: nieno bivanje na suhem in v vodi, njen na planem spominjajoč gib, vse to je novzročilo, da ie prvotni človek ravno^ v kači videl naivečjet!a čarovnika, da ’c dvignil kačo nad sebe. In ne da se niti danes utajiti, da nas pri srečanju kače, in tudi nainedofžneiše, spreleti neki noseben občut, ki mu nc vemo razlage, ki pa ima svoj izvor ravno v onem Pnmitivnem naziranju. in smo ff tudi, da pomaga navadno le pri mlajših ljudeh, pred 25. letom in ne v vsakem slučaju. Ker je omenjeni mož star že nad 40 let, mu zdravila bržkone ne bodo pomagala. Dobro je poizkusiti. Ker je Iodin v velikih množinah strupen, je bolje, da taka zdravila ipredpiče kak zdravnik, ali da »e vsaj ravnate po navodilih lekarnarja. Zadnje čase sem v sveji praksi videl več slučajev kožne bolezni, ki se imenuje slovensko srab, latinsko pa scabies. Med vojno so bili »skabijes«, kot »o jih imenovali po Ljubljani, jako razširjeni Kot beseda pomeni, je srab kožna bolezen, ki povzroča srbečico in večje ali manjše, rane. Nekateri jib iv ujejo griete. Vzrok sraibu je majhen skoro mikroukn^rlčca insekt (klop), ki se zarije v kožo in tam nadaljn razvija. Najbolj srbi, ko se človek vleže v toplo posteljo in si želi počitka. Živalice se seveda lahko prenesejo na drugo oeebo. Zdravljenje je kolikortoliko enostavno. 2veplo je »peciiično zdravilo za srab. Žvepleno mazilo se namaže v vse prizadete p.o-store zjutraj in zvečei za dobo štirih dni; nato se vzame topla kopel, v kateri naj se bolnik dobro odrgne z milom s pomočjo ščetke in sc preblete v svežo »pravno obleko. Zdm m n MM ter (tanila Tss-ALOJZU POVH sotfal Izvedenec Trst, Pianu G. Garfluiti 3 (a Birrfen) 0: m HM zs trgovske valence v rezprsitjaHicrt jestvin v Trsta U ia MM. Odprt je natečaj za 80 mest trgovskih vajencev v razprodajalnicah jestvin Delavskih zadrug v Trstu in na deželi. Na ta mesta lahko reflektirajo mladeniči ne starejši od 15 let in ne mlajši od 14 let. Potrebno je, da so dovrčfli z dobrim uspehom najmanj peti razred ljudskih šol, ter da so zdrave fizične konstitucije. Prednost bodo hneli oni, ki so dovršili višje študije. Med Delavskimi zadrugami in zakonitim zastopnikom vajenca, ki bo »prejet v službo, bo napravljena redna pogodba. Koncem šestega meseca se ta pogodba lahko odpove z ene ati druge strani. Po preteku tega roka n! več mogoče pretrgati te pogodbe, izjemoma se pretrie pogodba še le v slučaj«, ako vajenec krši disdpitto, ali pa za slučaj bolezni, Id bi ga ovirala v vršenj« službe za deij časa ali pa končno vsled takega njegovega obnašanja, ki bi vodstvu odvzelo zaupanje do njega. Na vsak način bo stranka, Id bo prelomila po-, godbo, morala trpeti posledice zatona. Prva pe-rijoda vajenštva bo trajala tri leta. Vajenci so obvezani obiske redno aotranjo šolo Delavskih zadrug. Prispevki za socijalna zavarovanja gredo na račun Delavskih zadrug. Pismenim ponudbam se mora priložiti rojstai list in spričevalo o dovršenem petem razredu ljudskih šol. Ponudbe naj se naslovijo na vodstvo Delavska zadrug ulica S. Francesco štv. 21. Upravni net DeL zatret