Sped. in abb. post. II® gruppo SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir -letna 500 lir - Za inozemstvo: polletna 600 lir - letna 1000 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir UDINE, I -15 Februarja 1962 Izhaja vsakih 15 dni Poštnina plačana v gotovini , UREDNIŠTVO IN UPRAVA j Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella postale) Videm 186 - j - Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418 j Leto XIII. — Štev. 2 (251) GLASILO Enaki z enakimi Nimamo pri rokah vseh podatkov naših vasi o zadnjem censi-mentu (ljudskem štetju), ker jih nekateri komuni smatrajo za neko skrivnost in morda čakajo, da bi jim dala videmska prefektura «permesso», da bi jih pokazali tistim, ki bi jih radi pregledali in preučili. Nekaj se nam jih je pa le posrečilo dobiti in ko smo jih prebirali, so se nam zdeli ti podatki kot «bollettino di guerra», a ne tisti od «vittoria di Vittorio Veneto», ampak oni od «Caporetta». Tisoče in tisoče ljudi so manj našteli kot pred desetimi leti. Hvala bogu so še živi, a samo v rojstnem kraju jih ni, so raztreseni po vseh mogočih državah sveta, kjer so našli delo in si v novi «pa-triji» postavili novo ognjišče. Če so emignrali v evropske države je še upanje, da jih bomo kdaj srečali, ker ponavadi ti pridejo vsakih toliko let na obisk k svojcem, iz prekooceanskih dežel se pa redko kdo vrne v rojstni kraj. Imamo pa tudi zelo veliko število sezonskih delavcev, ki so 10-11 mesecev na leto zaposleni v tujih državah Europe, največ v Sviceri, Germaniji, Belgij, Franciji in Luksemburgu. Ti prihajajo domov za praznike okoli božiča in novega leta in se v telem letnem času zopet vračajo na svoja delavna mesta. Tam zidajo moderne hiše in palače, kajti skoraj vsi naši emigranti so zaposleni v inozemstvu kot gradbeniki. Njihovi domovi, kot na primer v Srednjah in Bregu, se pa rušijo in njihovim svojcem, ki še žive v njih, preti nago-barnost, da jih žive podsuje, kot je podsulo ranjko Marijo Dreko-njo iz Gorenjega Trbijà. Na domačih komunih se dolgočasijo, čakajo ukaze od prefekture in drugih vladnih krogov, drugega dela pa nimajo, komu komandirati tudi nimajo, če ne starim, ki so ostali pri hiši za «valito» in še ti se jih izogibaju, kot hudič križa. Enkrat pa bo moralo končati tisto cigansko življenje, saj drugače ga ne moremo imenovati, če pomislimo kolikokrat je treba povezati «fagòt» za iti in «riti domov, potem pa še trkati na tuja vrata, da jim dado delo. Zakaj ni potrebno hoditi po svetu Švicarjem, Todeskom ali Francozom in zakaj ravno nam? Krivi so — pravi Tonin, star socialist iz Humina — demokristjani in tisti, ki jim rep gor držijo. Kes je, demokristjani so že petnajst let na «governu» in so spravili naše ljudi do tega, da morajo vandrati okoli s trebuhom za kruhom. Saj ima prav Tonin, ne smemo pa se jezit nanj, ko nam pravi, da smo te situacije nekaj krivi tudi mi, ker v resnici smo, kar so pokazale vedno tudi volitve. Ne pravijo zastonj napredni Furlani, da je «Sclavania serbatoio di voti democristiani», ker volijo vedno santo za ta fardaman partit, ki se dela samo norča iz nas. Ni nam pa do smeha, ker čutimo, da imamo «patrio» in da je nimamo. Na papirju jo imamo, v desnici je pa nimamo, ker drugače nam ne bi bilo potrebno hoditi v emigracijo. Ali je to «patria», Če nam ne da dela, da bi živeli doma? Ali so tisti deputati, za katere je ogromna večina naših ljudi «votala», res naši zastopniki? Že petnajst let nam obečuvajo avtonomijo in lepše življenje, ki bi Jo ta prinesla, a to so ostale le °bjube, sladke za uho. Nekaj se bo pa moralo le spre- meniti tudi pri nas, tako ne more naprej. Ljudje so odprli oči in od sedaj naprej bodo gledali in delali drugače. Časi strašil in čarovnij so minuli, ljudje so se začeli zavedati, da žive v atomski dobi, in kot napreduje znanost, ki je v nekaj letih preobrnila ves svet, tako se bo moralo nekaj zganiti tudi pri nas v našem domačem političnem življenju. Mora torej priti čas, da nam bodo priznali vse naše ekonomske in jezikovne pravice, ker ni mogoče dovoliti, da bi nas zatrli z ekonomskim pritiskom, ni mogoče dovoliti, da se v osrčju Evrope dela na vse načine za uničiti narod s tal, na katerih živi 1300 let. Ekonomske in jezikovne pravice bodo morale biti priznane tudi naši manjšini. Pravice, ki jih uživajo druge manjšine v Italiji, jih bomo morali uživati tudi mi: v okviru avtonomne dežele ekonomske pravice, v šolah pouk tudi v materinem jeziku, v cerkvi domačega dušnega pastirja in našo molitev, doma rtelo v fiibrikah, enaki z o-t J mi manjšinami, enaki tudi z Italijani, to je naš kratek program, to je program vseh delavnih in zavednih ljudi Furlanske Slovenije. Anton KOS musi PIPICE SLIIIEDSII 1 HIŠI DEŽELI Pred nedavnim se je vršil v gledališču «Puccini» v Vidmu množični shod, katerega so se udeležili parlamentarci, župani, provincialni in komunski svetovalci, slovenski in italijanski politični, sindikalni, zadružni in kulturni predstavniki, da so zahtevali «LA REGIONE SUBITO» (Takoj deželo), kot je bil tudi napis na odru za hrbtom predsedstva. Poudarjali so, da v deželi in prav posebno v videmski provinci narašča emigracija, da je zadela velika kriza kmetijsko področje, da je razvoj industrije nezadosten in da pada število 'j prebivalstva. Poslanec dr. Gino Beltrame je ponovil parlamentarno «storio» o deželi in vidno prikazal vladno zavlačevanje ali ostrucionizem, da bi se ta ne ustanovila, medtem ko je dr. Pietro Fresco — sekretar videmske delavske zbornice (Camera del Lavoro di Udine) zagotovil, da se bodo vsi delavci Furlanije-Julijske Krajine borili za ustanovitev dežele in tudi, da bi ta dobila potreben socialen in demokratičen značaj. Nadalje je poslanec prof. Vittorio Marangone — potem ko je OB BISTRI NADIŽI : Bomo dočakali boljše čase ? ............................................... Ullllllllllllllllllllll dejal, da v Italiji ustvarjajo komisije, kadar nočejo napraviti kakšne reči, in da je ta tipična dežela komisij in podkomisij, ki so osnovno orodje pomanjkanja dobre volje — svetoval, da naj bi se odpravile anahronistične «servitù militari» (vojaške uslužnosti) in da naj se spoštujejo pravice slovenske manjšine. Prof. Luigi Raimondi, ki je z vnemo prinesel pristop radikalske stranke, se je zadržal pri raznih problemih, ki tarejo Furlanijo in Julijsko Krajino, in omenil tudi položaj Trsta, ki je izgubil svoje ekonomsko zaledje. Močno je podčrtal poleg drugega tudi vprašanje slovenske manjšine. «Zdi se neverjetno, je vzkliknil — da se nadaljuje po dvajsetih letih fašistične pete še po stari poti in da se more še slišati reči « STA ZITTO TU CHE NON SEI ITALIANO » (Ti bodi tiho, ker nisi Italijan). Nato so vzeli besedo poslanec Mario Bettoli iz Pordenona, župan iz Ronk pri Tržiču (Ronchi di Monfalcone) Tullio Trevisan obujajoč sindikalne borbe v obrambo ladjedelnic v Trčiču, ki so tudi borbe za pridobitev dežele (predlagal je tudi, da bi se odposlala protestna brzojavka Predsedniku republike in Predsednikoma obeh poslanskih zbornic zaradi indiskri-minalnih nasilstev, ki so jih trpeli delavci in prebivalci Tržiča od strani varnostih organov), prof. Mario Fabiani iz Firenc — predsednik vsedržavnega sveta Itali- ! V KOPRU IN PIRANU so organizirali desetdnevne seminarje italijanskega jezika in literature, na katerih so predavali docenti italijanskih univerz in licejev. Seminarji so bili organizirani na pobudo italijansko - jugoslovanskega ko-mitata za narodne manjšine. V kratkem bodo priredili še druge kulturne manifestacije, da bo na ta način prišlo še do tesnejših in stalnih stikov med italijansko etnkno skupino in italijansko kulturo. 280.087 TURISTOV je v lanskem letu obiskalo Postojnske jame, kar je za 4.432 obiskov več kot v letu 1960. JUGOSLOVANSKI FILMI so bili v preteklem letu prodani 71 dr/avam. Skupaj so jugoslovanska filmska podjetja prodali kakih 100 licenc za igrane in 179 za kratkometraine filme. NA LJUBLJANSKI UNIVERZI je bilo v šolskem letu 1961-62 upisanih na vseh fakultetah 9.200 študentov, od katerih 240 inozemcev. ZA u LANE ITALIJANSKE JEZIKOVNE MANJŠINE je Okrajni ljudski odbor v Kopru razpisal štipendije za 18 srednješolcev in visokošolcev, predvsem za bodoče u itelje in profesorje. V JEZIKOVNO MEiANIH KRAJIH v Prekmurju ob madžarski meji in v Istri bodo uvedli v šolan obvezen dvojezični pouk, kar bo gotovo pripomoglo se do tesnejših vezi med etničnimi stkupinami. LUKO ABSAD V ETIOPIJI, ki je največja ob Rdečem morju, je zgradilo splitsko podjetje «Pomgrad». Luka ima dva velika pomola za pristajanje največjih ladij. LITOSTROJ V LJUBLJANI bo zgradil za Indijo pet hidrocentral. V ZAR pa je so poslali 55 crpalnih postaj, 150 črpal-nih agregatov pa v Iran. ZA TUJE TURISTE. Da bi omogočili obisk čim večjemu številu inozemskih turistov, bodo v bodoče turisti iz jaskega gibanja za deželo, ki podpira pojem, da se brez teženj množic k buržuaziji ne iztrga ni česar, pojem enotnosti pri skupnem nastopu, kot so to vsi izrazili. Prof. Paolo Medani iz Trsta, predsednik Zveze demokratičnih komunov naše dežele, ki je s svojim govorom zaključil shod, je z zahtevo, da se aplicira zakon o ustanovitvi dežele Furlanija - Julijska Krajina s posebnim statutom, orisal težko stanje teržaške-ga ozemlja in njegovega pristanišča in zahteval zaščito slovenske manjšine, kot to predvideva republiška Ustava in Londonski sporazum. Nazadnje je še prečital resolucijo, ki so je soglasno sprejeli, in jo takoj odposlali vladi in poslanski zbornici. Danske, Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Anglije, Češkoslovaške, Poljske, Sovjetske Zveze, Kanade, ZDA, Avstralije ter iz vseh držav Južne Amerike in Azije, razen Ju.:ne Koreje in Kitajske in držaz Afrike, dobili vstopna dovoljenja na vseh mejnih prehodih Jugoslavije. Poleg tega bodo turistični vizumi veljali za šestkratni obisk Jugoslavije, vsak za dobo enega meseca. Cene v gostinskih obratih Jugoslavije bodo za inozemske turiste letos v glavni sezoni povprečno za 10% nžje kakor lani. Po glavni sezoni, to je po septembru ali pred junijem, bodo deležni popusta 30 do 50 odstotkov. PREDSEDNIK TITO V EGIPTU. Predsednik F.L.R. Jugoslavije maršal Josip Broz Tito se je pretekli teden srečal v Kairu s predsednikom ZAR (Združena Arabska država) Nasserjem, s katerim se je razgovarjal o aktualnih mednarodnih politični vprašanjih, OBRAT MA LEVO Zadnje čase, in sicer ko so socialdemokrati vzeli, kot znano, zaupnico Fanfanijevi vladi, je ta stala pokonci samo s podporo liberalcev in prav zaradi tega je bila po neapeljskem kongresu krščanske demokracije primorana podati ostavke v roke predsedniku republike, kateri je po formalnih posvetovanjih dal spet nalogo Fan-f ani ju, da sestavi novo vlado. Teorično bi morali novo vlado sestavljati poleg demokristjanov tudi socialdemokrati in republikanci, socialisti pa bi jo morali podpirati, kot je bilo to zaželjeno na neapeljskem kongresu od velike večine demokristjanskih delegatov. To novo politiko imenujejo «odprtje na levo», kar bi moralo v bistvu pomeniti izvedbo programa v prid revnemu in delavskemu sloju. Upamo, da ne bodo to običajne neizpolnjene obljube, ampak da se bo nova vlada zares držala načel, programov in ciljev, ki so jih sprejeli demokristjanski voditelji, kakor tudi on. Fanfani sam na kongresu v Neaplju, in da se bo «odprtje na levo», kot so se obvezali, tudi urensničilo. V Neaplju se je razpravljalo o borbi proti monopolom in o nacionalizaciji teh, v prvi vrsti o nacionalizaciji električne družbe SADE ki gospodari v naši deželi, o šolski reformi, o priznanju jezikovnih pravic manjšinam — posebno slovenski narodni manjšini v Furlaniji, kateri je celo zabranjeno izražati se v lastnem materinem jeziku v uradih in cerkvi in ki je primorana zaradi velike revščine, v katero jo je pahnila brezbrižnost vodilnih krogov, zapuščati lastno zemljo in odhajati v inozemstvo iskat možnosti življenja — in o ustanovitvi dežele Furlanija - Julijska Krajina s posebnim statutom, katera bi lahko v sedanjih kritičnih razmerah edina mogla dati možnosti za izboljšanje domačega ekonomskega stanja, M ATASUR Izpod Kolovrata Pretekli tjedan se je dogodila strašna nesreča par nas: na tele-feriki se je ubil naš vaščan 26 ljetni Ivo Trušnjak. Kar so spuščali po teleferiki na motorni pogon drva, je muoru Trušnjak u Dolini za nekaj postroj it. De bi mu ne blo trjeba preveč zgub j at cajta, se je spustu po niti, čeglih ga je njek drug djelovec opominjal na perikul. Kar je paršii na pol poti se je motorček, ki je po-ganju ustavu an zaki je bla nit zlo nagnjena an motor ni mogu zadaržkt brjemana, je «brjeme» steklo z veliko brzino an se z usò silo zaletjelo na skalo, kjer se usta-vjajo brjemana an ga vrglò kaj-šnih 10 metru ob stran. Ubogi Ivo je biu na mjestu martu, zaki si je razbiu lobanj u an ušafu še več drugih težkih poškodb. Zapušča mlado ženo an komaj dva mjesca staro čečico. 1 m Gorenji Zadnje cajte je usà naša vas u alarmu, zaki so njekšno nuoč paršii tatjè u mlekarno. Paršii so okuol desete ure ponoč, nič manj ku s kamioneto, de bi več gor naložil, a na srečo jih je njek naš vaščan zagledu an šii preča u oštarijo telefonirat karabinerjem u Zamir. Kaj se dogaja u mlekarni je povjedu tud’ drugim vasnikom an zatuò so njekšni šli gledat. Kar so tatjè začul ljudi, so ji šobit popihal an pustil na tleh več brusov sira. Brez sira pa le njeso tjel iti. proč an zatuò so počakal, de so šli ljudje spat an okuol treh zjutraj so počas naložil ukradeno bla-guò an se po tihoma odpejal, a karabinerji u Zamiru njeso spal, ustavili so kamjoneto an ujel ad-negà od treh, zaki druga dva sta zbježala u temo. Ta je muoru pov-jedat karabinerjem za ime še drugih dveh, ki so jih drugi dan ujel. Izkazalo se je, de so usi trije doma iz Goriškega. Po cjelem komunu se dost guarì o tistih tatov an nekatjeri med drugim pravijo še tuole: «al ni za-dost, de nas skubejo na usè viže domači furfanti, še iz Goriškega morajo hodit k nam krast. Smo žej veliki reveži, venčpart naših ljudi muora po svjete iti si služit kruh, hiše so slabe, pa še krast hodijo tisto malo, ki imamo za preživit naše otrokè. Še dobrò, de so jih ujel». Pred dnevi je kumèt Pasquale Prapotno Cosson iz Kosonov, ki djela u Germanij i, utarpù ta doma zlò veliko škodo zavoj ognjà. Ogènj je na-jbrže nastal u seniku, ki se je po-tlè razširu še na hišo. Kar so paršii «pompierji» iz Vidma je bla že usà hiša u plamenih. Škoda, ki jo je utarpù Cosson, znaša okuole pol milijona lir. Zdi se, de so ogènj zanjetili njekšni otroci, ki so se u tisti bližini igral. Iz Rez jonske ' ; •. S ... 1 . T . ma ko bo vreme to dopuščalo. Kanalizacija naše vasi je zares zelo potrebna, kajti povsod ob vsakem dežju zelo smrdi, ker teče gnojnica čez poti kar v potokih. Pa tudi ob lepem vremenu, posebno poleti, je smrad neznosen. Sedaj bodo položili odtočne cevi pod zemljo in se bo gnojnica zbirala v štirih velikih zbiralnikih in potem odtekala v potok Dul. Poleg omenjenih del bodo obnovili tudi vodovod, drugi lot dela pa bo prišel na vrsto šele prihodnje leto. Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so razpravljali o zelo važnih problemih. Pregledali in odobrili so «preventivo» (proračun), ki znaša 29 milijonov lir in obnovili za drugih pet let kontrat z ONAIR za delovanje otroškega vrtca (scuola materna) v Raven-ci. Nato je komunski svet sprejel ostavke konsilirjev Antona Di Le-nardo in Jožefa Siega in potrdil za nadalnja tri leta komunsko komisijo za trgovino, ki jo sestavljajo: Anton Clemente, Regina Miceli, dr. Giusto Farina in Alberto Madrassi. Imenovali so Antona Valenteja za komunskega predstavnika v šolskem patronatu in revizorje računov za leto 1961, ki so: dr. Luigi Butolo, geom. Danilo Clemente in Jožef Chinese-Kont. Predstavniki v komunski komisiji za davke pa so: Luigi Madotto-Menegàt in Jožef Letič. Nazadnje so še sklenili, da bodo ukinili komunsko babiško službo (condotta ostetrica comunale) in da bodo ustanovili sanitetni konzorcij za to službo s sosednjim ko-munom Rezjuto. Poj da Končno bodo le sistemai potok «Grivò», ki žej ljeta an ljeta grozi z nesrečami an kliče postrojila. Sadà zgleda kot presušen hudournik po komaj minuli hudi uri, čeglih je bla ta še pred parimi ljeti. Ob kraju je takuò razderto, de človek ne vje kje je prava rečna struga, zaki je okuol use pouno kamanja, skal an pjeska. Narbuj slabo je sevjede na kraju, kjer se u «Grivò» steka potok Crneja pa tja do kazali Turkov. Sadà imajo namjen «Grivò» kanalizirati an nardit rečni nasip an par «Britofu» postaviti mostič, čez katjere-ga bojo lahko šla tud motorna volila. Tisto djelo bo koštalo okuol 23 milijonov lir, z djeli bojo pa u kratkem pričel an bojo nareta žej ljetos. Djela je preuzela impreza Barbetti. Št ape a Osoj a ne Pretekli teden se je vršila v prostorih komuna v Ravenci «asta» za apalt prvega lota dela za napeljavo odtočnih kanalov (fognature) v naši vasi. Stroški za to delo bodo znašali okoli 10 milijonov lir, ki jih bo kril komun s pomočjo posojila, katerega mu je dala «Cassa Depositi e Prestiti». Delo je prevzelo v apalt podjetje Tranquillo Mingotti iz Vidma, pričeli pa bodo meseca marca, ozire- obmejnih blokih takšnlč movi-mènt: skuoz blok parve kategorije u Štupci je bluò 7.044 prehodu (797 iz italijanskega kraja an 6247 iz jugoslovanskega) ; skuoz blok u Učji 165 prehodu (52 iz italijanskega kraja in 113 iz jugoslovanskega); skuoz Most na Nadiži 568 prehodu (26 iz italijanskega kraja an 542 iz jugoslovanskega); skuoz Polavo pri Ceplatiščih 515 prehodu (113 iz italijanskega kraja an 402 iz jugoslovanskega) ; skuoz Solarje pri Dreki 642 prehodu (240 iz italijanskega kraja an 402 iz jugoslovanskega); skuoz Mišček pa 725 prehodu (369 iz italijanskega kraja an 356 iz jugoslovanskega). Usegà skupaj je bluò mjesca ženarja 9.459 prehodu. Iz Idrijske Na komun so jel konfermo, de je «Corte d’Appello» u Trstu potr- dila za «giudice conciliatore» Federica Kverčiča iz Cale an njegovega namestnika (viče) Dionisia Pasqualinija. Urad za nameščanje (Ufficio Collocamento) informira, da sprejema ljudi samo ob pondejkih, sredah an petkih, tuo pa zavoj tistega, zaki muora kolokator iz Prapotnega opravljat službo tud u Premariaccu. Tale mjesac bomo imjel kar pet porok. Oklicali so se: 26 ljetna Annamaria Deganutti iz Cale s 25 Ijetnim zidarjem Aldom Valentinom Lesa iz Tavorjane, 30 ljetna Assunta Suok iz Pod Stare gore s 35 Ijetnim zidarjem Vigijem Florjančičem iz Sredenj, 26 ljetni šofer Marino Kverčič iz Cale s 30 ljetno Pierino Zortea-Solai iz Canal San Bovo di Trento, Rino Ma-korič z Ado Cosson an Lucio Pa-ravan z Mario Mugherli. Iz Nadiške PISMA UREDNIŠTVA BREZIMENSKIM IN DRUGIM Neprestano prihajajo na na^o redakcijo anonimna pisarn in tudi podpisana. Naj si bodo ta pisma kakršnekoli vrste, nas puste popolnoma brezbrižne, pa četudi so žaljiva, grozilna ali kakorkoli provokacijskega značaja, in to zaradi tega, ker imamo čisto vest. Lahko bi postopali proti njim pravno, a tudi tega nočemo storiti, čeprav si nam je nekdo upal pridržati za bodoče «dišeče presenečenje». Zbrali smo si določeno pot in tpčen cilj: delati na svetlem za splošen dobrobit prebivalstva naše Slavij e; delati, da bodo njihove pravice priznane in spoštovane, in da bi se moglo končno otresti težkih ekonomskih skrbi, ki ga mučijo. Vse ostalo nas prav nič ne zanima, in ponavljamo, da nas ne prizadeva in nas tudi v bodoče ne bo prizadelo. EMIGRANTOM Iz srca se zahvaljujemo vsem emigrantom, ki so nam te zadnje čase poslali dopise, fotografije in nas zaprosili naj pozdravimo njihove družine, kar smo tudi rade volje napravili in smo še pripravljeni nadaljevati. Zaenkrat zagotavljamo, da se bo nas časopis tudi v doboče zanimal za posamezne in skupne probleme, ki stoje pri srcu našim bratom emigrantom in jih še enkrat najtopleje pozdravljamo potom teh vrstic. Mali obmejni promet. Mjesca ženarja je bluò na naših — SV. PETER SLOVENOV — Tud naš komun, čeglih leži kuaž na raunem, je u tjeh zadnjih lje-tih znatno zmanjšal numer ljudi an sadà šteje manj kot 3.000, kar če rejčt, de bomo pri prihodnjih administrativnih volitvah imeli sa-jih imamo sadà. Padcu prebival-mo 15 konsilirjev namesto 20, kot stva je uržhh velika emigracija, zaki nje ne u komunu in ne u okuolci nobedne industrije, ki bi dala djela našim ljudem. Imamo «Istituto Magistrale» (u-čiteljišče), srednjo in profesionalno šuolo, kjer je u službi več kot 100 profesorjev in istruktorjev, a to so venčpart iz drugih krajev. In kar gledamo statistike, de je paršlo tarkaj ljudi u komun, muo-ramo vjedet, de so se semkaj priselile familije tjeh in zatuo ne moremo vjedat točno u kajšni veliki mjeri hodijo proč domačini. Špjetar je ljep center, privlačen, a kaj pomaga, če ne moremo tle živjet. A ta prava kriza bo šele parSlà, zaki bojo tud tiste familije, ki si sadà no mare pomagajo s trgovino ali na kajšno drugo vižo, s šuolo, s študenti in profesorji, zaSlè u slabše stanje. Z novo šuolsko reformo, ki bo muorala priti u kratkem, naše šuole bojo zgubile svojo sedanjo funkcijo, zaki bojo odprli v usakem večjem kraju in v usakem komunu srednjo šuolo. Usa*k mandament bo imeu tud svoj «Istituto Magistrale» in zatuò se predvideva, de bojo v Špjetru študiral samo do- llllllllllllllllllllllllllllllllllllim '!l!!l!lll!lllll!illlinillllllllini!IIIIIIIIMUM Dolenji Kar vjervat ne moremo, de ne bomo ankul več srečal Sista Sac-cù iz Podbonesca. Še o božiču je biu med nami, potlè pa je odšd u Švicero za nimar, zaki se je tam smartno ponesreču par djelu. Ran-ki Sisto, star 35 ljet, je doma iz Podbonesca an se je pred parimi ljeti ožend z Aldo Bevilacqua iz Dolenjega Brnasa in Sù stat u to vas u famejo ženč. Kot venčpart naših ljudi, je muoru tud on iti po svjete za djelom. Lansko jesen je šu parvikrat u švicero, an kot smo prej povjedal, je paršd za fe-šte damù k fameji. Kakuò an kje je umrù nam še ni znano, izvje-dal smo samo tuo, de se je smartno ponesreču par djelu. Noticija o njegovi prezguodnji smarti je globoko prizadela usò našo okuolco, zaki Sisto je biu zlo parjubjen med domačini zavoj ooštenosti an djelaunosti. Zeni an usej žlahti nepozabnega Sista izrekamo naše sožalje. mačini in zatuò bo tud konvikt prazen. Ce se ne bojo naši kraji industrializiral se ne bo moglo rešit že takuò slabega ekonomskega stanja. In Špjetar ima usè pogoje, da bi se industrializiral. Ima ljepo lego, ob prometni žili, delovne sile je bondanto, le začeti bi korlo. Manjkajo le kapitali, pa tud ti bi lahko paršii, saj so naši kraji «zone depresse» in te imajo olajšave s strani države. Že dosti ljet se govori, de bojo u Špjetru al tuod okuole gor postavli fabriko marine’ade in sadnih sokov. Ta je za-rjes potrjebna, zaki v istem času bi pomagala naše sadjarje, ki ne vjedò kam prodat svoje pardjelke. Pa nje zadost, de se samo govori o tej fabriki, trjeba bi jo blo za-rjes in hitro gor postavit, zaki drugač bojo kumeti zapustil sa-dounjake in kumetije, odšli proč in kdor zapusti kumetijo se bo težko potlè varnù nazaj. — AHTEN — Pretekli tjedan so se riunii u Ahtnu «Coltivatori diretti», de so diskutiral o težkih problemih, ki mučijo kontadine, posebno tiste iz gorskih vasi. Dosti se je čekaralo o koperativnem hljevu, ki naj bi se gor postavu, zaki samo na to manjero bi se moglà zbuojšati e-konomija u montanji. Neketeri «allevatorji», preveč atakani starim tradicionam, to se kapi, ke no se nejčejo sprijazniti s to propuo-što an zatuò jih bo sigurno težko spraviti u koperativo. Naši ljudje, posebno stari, an skuažej samo težji so par hiši, zaki te mladi hodijo u emigracion, so že po naturi malfidenti an zatuò te zlo težko jih persuadit za kajšno novo rječ, za nou sistem redenja živine, za kooperativo. Zlo bi pomagale konference, ali večerni korsi, kjer bi učili kontadine kako zbuojšati domačo ekonomijo na živinorejskem sektorju. Prosnid Ljudje ne marajo Tipane Zadnje čase se dosti govori o uprašanju priključitve naše vasi k komunu Ahten. Komitat, ki se je formiru pred nedougim, je imeu že parve kontakte s raprežentanti ahtenskega komuna, katjeri so jim zasigurali usò njihovo pomuoč za ugodno rešitev tega uprašanja, ki tare Prosnijene že tarkaj ljet. Kot znano, so začeli ljudi u naši vasi premišljevati, da bi blo zanje buj komod biti pod ahtensko administracijo, že pred parvo svetouno uojskò. Takrat so otenjil, de jim je takratni platiški komun dal komunsko delegacio (krajevni občinski urad), ki je izvrševala vse komunske djela u Prosnidu. Tuo je duralo do 1917-18 ljeta, na kar se je spet usè uàrnilo na platiški komun, ki je imen že sedež v Tipani. Šobit po končani parvi svetouni uojski so ljudje spet začel agitirat, de bi se odcepil od tipanskega komuna. Ker je bla takrat tud prestavljena meja bolj na vzhod in je spadal na ta kraj tud Breginj, so Prosnijeni nardili prošnjo, de bi paršii pod komun Breginj, ki je bil najbližji komun, kamor so gravitirali geografsko in ekonomsko in kamor jih je vezala kolovozna pot. Takrat ni bilo še ceste, ki bi vezala Prosnid z Ahtnom in zato je naravno, de so ljudje hodili v Breginj, ki je oddaljen kakih 4-5 kilometrov. Videmska provincialna administracija, kateri je predsedoval odv. Candolini, je zavrnila to prošnjo, ker niso hoteli, da bi Prosnid šel pod drug sodni okraj in s tem oslabil tarčentski okraj, kjer so imeli koncentrirane usè svoje pisarne številni notarji in odvetniki, med katjerimi tud Candolini sam, ki je najbolj up-lival kot predsednik province, da se ne bi rešila prošnja naših ljudi. Po tej zadnji uojski se je meja spet pomaknila na Nadižo in želja po odcepitvi je spet zagorjela. Sedaj veže Prosnid dobra in edina cesta z Ahtnom in po njej vozi že nekaj ljet duakrat na dan autobus, ki ima potlè zvezo z Vidmom, Čedadom in Cento. Ker s Tipano njemajo drugih vezi kot samo s komunom, se njihovo ži-venje steka u Ahten, kar je tud naravno, ker za iti u Tipano muo-rajo od Ahtna iti u Neme in iz Nem po Krnahtski dolini do Tipa-ne, kar je usè skupaj 36 kilometrov. Zatuò se zdi usjem zahteva po priključitvi Prosnida k Ahtnu upravičena. Tipanski komun pa temu nasprotuje in zatuò bo korlo sigurno čakati še dosti ljet. In morebit, de tega uprašanja še rešit ne bo korlo, zaki u Prosnidu je usako ljeto mankuj ljudi in tistim parim, ki bojo ostali bo usednò ali so pod Tipano ali Ahtnom. U zadnjih desetih ljetih se je numer ljudi u Prosnidu zmanjšu za več kot polovico. če bo šlo s to hitrico ib' davant, kaj bo čez deset ali dvajset ljet? Mladi emigrirajo in se u ešteru postavjajo ognjšča, doma se nobeden ne rodi, stari umirajo, forešti ljudje pa tud nje* majo kaj djelat par nas, LE GRANDI FIGURE DELLA SLAVIA FRIULANA Klodič, ancne se avvilito oer »a pochezza delle sue risorse naturali e per la gente che se ne va raminga per il mondo ma tuttavia illeggiadrito dalle dolci e pittoresche visioni panoramiche che lo circondano, è un accogliente e ospitalissimo borgo del Comune di Gri-macco in Val Natisone. A Klodič si può dire che c’è un solo «casato» che. è poi quello con cui fu battezzato il borgo: Klodič. Infatti la maggior parte dei nuclei familiari portano il cognome di Klodič. Ma noi qui non intendiamo affatto addentrarci nei labirinti etimologici; a noi invece, per il momento, interessa parlare di un suo illustre cittadino, anzi meglio di una sola famiglia Klodič: quella di Paolo, casata che ha tanto onorato, oggi come ieri, la nostra e loro terra: la Slavia Friulana. Paolo Klodič, ottuagenario, come si sa, chiuse la sua lunga e laboriosa giornata a Trieste nel novembre 1961; e la sua dipartita suscitò ovunque vivo rimpianto. Era fratello di Massimo, ingegnere, progettista e costruttore di varie importanti linee ferroviarie tra cui la Trieste - Villaco, e figlio di Antonio: un dotto e valent’uomo, fine poeta dal verso agile e armonioso e pedagogo di chiara fama, che, investito dall’ambito incarico di Sovraintendente alla Pubblica I-struzione per il Litorale Adriatico, Istria' e Dalmazia compresa, ancora soggetto all’impero Austro-Ungarico, sostenne a spada tratta il diritto delle minoranze all’insegnamento nella propria lingua: slovena per gli sloveni, croata per i croati, italiana per gli italiani. Paolo Klodič frequentò la Scuola Nautica e si laureò in ingegneria navale dopodiché mise mano alle costruzioni navali ed agli impianti portuali; ed una volta specializzatosi nel suo ramo, divenne il «deux ex machina» delle organizzazioni triestine per i traffici iharittinii. Ricoprì alti incarichi, sia sotto l’Austria che sotto l’Italia tra le due guerre, e dopo la conclusione vittoriosa della lotta di liberazione il Governo Militare Alleato lo nominò Comandante della Capitaneria di Porto di Trieste, grado equipollente a quello di generale di Corpo d’Armata e che conservò anche quando l’Amministrazione del Territorio Libero di Trieste passò da mano alleata a quella Commissariale italiana. Soltanto nel 1955 potè iniziare il meritato periodo di quiescenza. Non mancò a Paolo Klodič, in tanta intensa attività, nemmeno il tempo di dedicarsi ad altre attività; e fu anche cartellonista e lodato pittore. Preferiva ritrarre il mare e soprattutto le sue navi, navi che oggi in gran parte non solcano più i mari perchè affondate e demolite. Quelle del «Lloyd» le ha dipinte tutte, e come «pittore marinista» nessuno come lui, a Trieste, benché dilettante, si conquistò tanta fama. I suoi quadri son tutti finiti nei musei •? negli uffici degli armatori. Andava orgoglioso Paolo Klodič soprattutto di una cosa: di essere sloveno e di essere oriundo di una vecchia famiglia della Slavia Friulana. Come suo padre, anch’egli non rinunciò mai, e tanto meno per basso calcolo, alle sue origini; volle infatti sempre essere uno sloveno del Friuli, dettassero legge gli austriaci, i fascisti oppure gli anglo-americani. Il fascismo, come si sa, aveva imposto a tutti i cittadini dal cognome non italiano a italianizzarlo, ed a Trieste, oltre a quelli italiani, ce n’erano un bel po’ di sloveni, croati, cechi, ungheresi, tedeschi e altri. Ma il nostro Klodič non lo cambiò malgrado le imposizioni e continuò imperterrito a scrivere il suo cognome sempre con la sua bella pipa sulla «c». KLODIČ Paolo Klodič, per l’alta carica che ricopriva, ebbe modo di avvicinare cospicue autorità e personalità compresi duchi e arciduchi di Casa d’Absburgo, rappresentanti dell’imperatore, governatori e prefetti italiani, ammiragli, senatori e deputati nonché grandi industriali e tecnici nautici di fama; ed ebbe a che fare anche con vari generali anglo-americani, tra cui Airey, Winterton e Alexander, e con aiti esponenti delia vicina Repubblica Jugoslava compreso Boris Krajger Presidente del Governo della Slovenia. Nel cuore Paolo Klodič, ad ogni modo, e insistiamo nel sottolinearlo quale esempio di raro e virtuoso attaccamento alla propria terra, alla sua lingua, ai suoi costumi e alle sue tradizioni, è oerò sempre rimasto sloveno; ma non uno sloveno camuffato, timido e rassegnato bensì uno sloveno aperto, deciso e coraggioso. E da lui tutti farebbero bene a trarne esempio. Leggeva in continuità i giornali sloveni, e noi abbiamo avuto l’onore di annoverarlo tra i nostri più fedeli abbonati. Eravamo anche fieri di sapere che Egli leggeva volentieri e con alquanto interesse questo nostro «Matajur» — modesta bandiera della Slavia Friulana — e che ne fosse attaccato. Lo interessavano davvicino le notizie e tutto ciò che si riferiva alla Patria dei propri avi ed in ispecie quelle illustranti la coraggiosa lotta che la nostra gente conduceva in difesa dei propri diritti. Tutta Trieste, italiana e slovena, volle accompagnare all’ultima dimora il suo vecchio Comandante. Tutti i vecchi capitani e comandanti di marina, tutti i navigatori, giovani e anziani, vollero seguirlo a dimostrazione del- loro dolore, del loro affetto e della loro grande stima: giusto premio di ammirazione e ricordanza alla sua vita adamantina e integerrima resa più luminosa dal suo intimo ideale patriottico e dalla democraticità dei suoi sentimenti. Ed anche l’intera Slavia Friulana accompagnò idealmente questo suo grande figlio; e lo piange e lo ricorda pur oggi con venerazione e lo ricorderà, con pari amore e ri-conoscenza, nei tempi che verranno. PER I COLTIVATORI DIRETTI re li! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin:iniiiiiMiniiiniiiiiii» 1950 - » » 1951 - » » .952 - » » 1953 - » » 1954 - » » 1955 - » 1956 - » » 1957 - » 1958 - » » 1959 - » 1960 - » 57.327.130 45.309.620 32.247.476 70.395.465 90.779.072 72.227.675 69.524.235 102.019.000 118.842.000 114.073.000 124.692.000 154.849.000 187.312.000 267.631.000 246.400.000 313.321.000 Totale 2.066.189.673 Per le rimesse effettuate dagli emigranti mediante canali non ufficiali, non si dispongono dati precisi. La Commissione per gli Affari Esteri della Camera, nella relazione per l’esercizio finanziario dal 1. luglio 1957 al 30 giugno 1958 considera che le rimesse pervenute «attraverso altri canali» nel 1956 siano state della stessa entità di quelle pervenute attraverso canali ufficiali, cioè per un totale di 150.000.000 di dollari. Così si afferma per le rimesse pervenute tramite canali non ufficiali anche negli altri anni. Si può quindi calcolare che le rimesse complessive effettuate dagli e-migranti mediante canali ufficiali e non ufficiali hanno procurato allo Stato italiano, nell’ultimo decennio, valuta pregiata per circa 3 miliardi e mezzo di dollari, pari a circa 2.200 miliardi di lire. Odgovorni urednik: VOJMIR TEDOM?* Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 Tisk.; S. Marco — Krmin • Videm