Miljana, sobota, 13. nov. 1954 Let0 K* Stev. 271 GLAVNI rN ODHUVOKNl UREDNIK ivan Šinkovec Reja uredniški odbor Petke'* tl*1 n VSa!t dan razen Cena 10 dinarjev HHuLl- IAHCI VfLH UhZli,L IDHUŽI l'K SEl aš8& m M mJUjJLsko^ PRAVICA U. IZDiUI; •LJUDSKA pa A V i C A«. USTANOVLJEN A 6. OKTOBRA 1834 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 18S1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK H OD 1. JUNIJA 1853 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. PO IZREDNEM KONGRESU FRANCOSKIH SOCIALISTOV „ ES-FRAHCt ZAVRNIL GUY MGLLETA 'alisti pa bodo še nadalje podpirali vlado — Dokončna preosnova kabineta šele po Mendes- Franceovem povratku iz ZDA P^rli J2 ? v Polni -(Tuai?jug)- čredni kongres socialistične stranke ?,0Sebej londonct« . Mendes-Franceovo zunanjo politiko in brambiiem sMa*. c« par*^e sporazume o zahodnoevropskem S? je vezal nf e!”.u-.Sodel°vanje 6 socialistični rvakov v vladi ^endes-Frane« aol?cel» delovni program, o katerem se bo moral se dogovoriti s predstavniki stranke. je !°ciaiističneV^ba^i na koneresu ra^a troic ® ®vfnke Prišlo do iz- ^bHa “J? gIedišč sPri4° glisti vstoni a*lcea’ na-i so' tudi <" • t0pil° V Vlado tulrn lo ,‘UQi v krv^f-.ir v vlado, tako je lycij priS] za izdelavo reso-? 2310 so nr^?n-a^ega Položaja ^olucije Z1H tri različne hernega01^} nasProtnikov sle-y ^lendes f»o an3a socialistov !2ražen0 ^^vi vladi je bilo ? medna^ Je mi™ 6ro uvefia^"ega .Nižanja, ka-Nnik .• J vlJa ministrski nrtvL Nnik, !betani m v ministrski pred-zvezi s tem mu je 5® Mend^Trn11^ P0'3!’01'3- Ker de'ovanj-u v vf feov k s°- pristaši ni bil podrob- 8a ni moč spre-vstopa ^V Tretjo resolucijo so predložili pristaši sodelovanja v vladi na podlagi »določenega in omejenega programa«. V njej so poudarili, da je socialistična parlamentarna skupina nenehno podpirala sedanjo vlado in da je vladna ak stičnim prvakom, naj vstopijo v vlado. Mendes-France socialističnih pogojev za sodelovanje v vladi ni mogel sprejeti. Po sestanku je Lussy izjavil, da socialisti sicer ne bodo vstopili v vlado, da pa jo bodo še nadalje podpirali. Guy cija v Indokini in Tunisu ustre- I Mollet pa je dejal, da je gotovo, zala željam socialistov. Zato so! da bo Mendčs-France po vrnitvi pripravljeni vlado še nadalje iz ZDA ponovno proučil vpraša- podpirati, če bo njena politika v važnih vprašanjih ustrezala ciljem socialistične stranke. Stran- nje sodelovanja socialistov v vladi ali pa bo vsaj določneje označil svoj odnos do socialistič- ka je pripravljena to podporo ne stranke, ki ga je doslej v vseh razširiti z razdelitvijo odgovor- j ozirih podpirala. •. .“0 so izrekiTPd ^mlistov v želje in težnje socialistične stran-«>znanje M ' Y, svaii resoluciji ke. V resoluciji so tudi zahtevali, n’°je zadovolji r?nceu in na^ bi ministrske resorje razdelil Pr°gram . da njegov tako, da bi lahko socialisti čim vdihujejo bistvene uspešneje delovali bančna Dogajanja z ItaSilo Se j°?° v Beogradu — V Trstu se mudi delegacija naših naftnih rafinerij «tm, i2. nosti v vladi. Ker pa bi v tem primeru socialistični ministri zastopali vso stranko, je treba izdelati skupen »določen in omejen program«, ki bi vseboval tiste točke, katere so socialistični predstavniki razložili Mendes-Fran-ceu med nedavnimi razgovori Pri glasovanju o teh resolucijah je poslednja resolucija dobila največ glasov, namreč 1773, pristaši brezpogojnega vstopa v vlado 1091, nasprotniki pa 498 glasov. Še pred razpravo o sodelovanju v vladi je kongres sprejel z 2817 glasovi proti 454 (93 delegatov se je glasovanja vzdržalo) resolucijo, s katero pooblašča socialistično parlamentarno skupino, da glasuje za ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov. V »esoluciji je rečeno, da socialistična stranka želi, da bi se zagotovil trajni mir. Zato, zvesta načelom kolektivne varnosti, potrjuje, da utegne samo splošna itai?Ve^er b° •D Ju~ stavn'ki jugoslovanskih podjetij in hkrati nadzorovana mednarod- " iansv= j . la Jz Rima so obiskali rafinerijo nafte na razorožitev ustvariti pogoje v »Aquila« v Trstu. i za organizirani mir. ‘Pijanska “a ,'Jupot°vala iz Rima so ^!0gmduz juiee?ci3a’ ki. se bo v tet.yniki Pogajala °^anskbTd pred- Vršilec dolžnosti šefa jugoslo- I Pariz, 12. nov. (Tanjug). — Ge-oK 3 finančnih ,^fe , vi. neka~ vanske delegacije v Trstu Bogo- i neralni tajnik socialistične stranic 313 dežoL_. yprašanj med mir Gorjan je bil včeraj pri ke Guy Mollet in predsednik vladnem komisarju g. Palamari. socialistične parlamentarne sku- V poročilu, ki ga je potem objavil pine Charles Lussy sta bila da- oddelek za tisk pri komisariatu, nes pri Mendes-Franceu in sta je rečeno, da so bila na sestanku ga obvestila o sklepu večine na niso mogli biti prispevek k miru, proučena nekatera administra- izrednem kongresu socialistov v kakor tudi obratno, da normali- tivna vprašanja. zvezi s ponudbo šestim sociali- zacija je takšen prispevek. vprašanj med Racijo V0H?ma- Italijansko de-Pifter v ,, ..°P°lnomočeni mi-iistrstvu ri1Japskem zunanjem v Trst, ,, Qr- Riccio. Jjrstu i a°vembra. (Tanjug). tol rafineriim^d.. 11 Predstavni-^askega Rr j z Keke, Bo-" 7^- Siaka in »Jugo-® tržaškim; agreba zaradi stikov zK vanska H^POdarstveniki- Ju-Ebrala potr^h gacija 1)0 v Trstu Sp0daSco ^ informacije za sodelovanje. Pred- prvi generalni konzul v Trs*u n» Prvega’ }2' nov- (Tanjug). — j. ralhega . ingnslovanskega ge-^4 fe13 v Trstu je bil tii?avnem Sf^anii svetnik v k.-.^deve M>re 23 zuna_ VMlejo' da bn i Vošnjak- Priča- tud! ,)^ra^Ili vestnik« M^d,2v slovenščini v ^ kornisan0aV; ATan^g). Gene-»Tr je i.a ,ltaiijanske vlade dn,ra,dnegf ‘Zda Prvo številko JSS* «2*ka:-v skladu z tUm {enega dao®tnega statuta, sln^u> je j2*pl tržaškemu spora- »Urfini V italijanščbd k^° d°sedan|le®tnik* izhaja name-5« izda!., *Uradnega lista«, . Jaška Uprav- anglo-ameriška v Kopru Qva. <^«oiaui *— Vrvi J3nski i,-.' 30v (Jugopress). S^konU^t v Kopru bo taiv, bertarin i ?rlo Albertario. t'eg^Slen v višjim do nedavna Pri - Sv«tovalnl ,uradu Politič- v -r ''Sio-amerisv!3 3anske vIade Trstu. eriški vojaški upravi %ish ministra h B°nn ®°sP°darstvo 'JaSvnem5ki mtotct(Tanju8)- Za* obi-i 0 dr 3ter za gospo- Grčpf frčijo uf j bo te dnl i. cPi .» L JO m Jugoslavijo. V d°lž via&Pister b° pnša' novem-v Beograd, funv.°m' SDremiV1® s Posebnim -nk«onarii,!mI’a.Po Ba sedem arjev r^V •H ga dje vo, mint ?'S stva za B°- branZadeve, *Stva za zuna" te- °* kmeti i st?, *!stva za pre_ lezniUprave zahort Kozdarstvo eztiic. ^nodnonemških že- Po tej zavrnitvi socialistov bo Mendes-France prisiljen le delno izpopolniti sedanjo vlado, medtem ko bo njena popolnejša preosnova izvršena po njegovi vrnitvi iz ZDA. Za ministra za obnovo bo ponovno imenovan bivši degolovec Lemaire. za državnega tajnika v predsedstvu vlade pa radikalni socialist Billeres. Soglasje v Atenah Uspešno zaključena konferenca generalnih štabov dežel Balkanske zveze o organizaciji skupne obrambe Člani jugoslovanske delegacije se bodo jutri z letalom vrnili v domovino. Atene, 12. nov. (Tanjug). Na konferenci predstavnikov general štabov držav Balkanske zveze, ki je bila pravkar zaključena, je bilo doseženo soglasje o vprašanjih, ki SUI616mi se tičejo nadaljnje organizacije . , .. obrambe treh zavezniških držav. Po ' pri predsedniku republike končani zaključni seji, na kateri so J podpisali dokumente o delu konfe- j Beograd, 12. nov. (Tanjug), renče, so objavili uradno poročilo, Predsednik republike Josip Broz v katerem je rečno: | Ti,° Je sprejel danes dopoldne v »Delegacije so se razgovarjale o Pe(em dvoru delegacije Zveze dru-vprašanjih vojaške narave, slonečih ; ^*ev veterinarjev FLRJ, mesta Pan-na ankarskem sporazumu in blejski čeva in Kon jei iške zveze Jugoslavi. p-godbi o zvezi, in sicer v smislu *er predstavnike delovnih kolek-sklepov načelnikov generalštabov, 11>V0V podjetij »Jugoslovansko reč- sprejetih na konferenci, ki je bila nu brodarstvo« in »Pančevački rit«, letos septembra. Dosegle so so-: ^se delegacije so poročale predsed-glasje o vprašanjih, ki so jih ob- n'ku republike o uspehih doseda-ravnale. Zaključni seji je priso-: n.iega dela in mu izročile več lepih stvoval tudi načelnik generalnega daril, albumov s slikami in fotogra* štaba general Kitrilakis, ki je v Djanii, kipov in umetniških slik. krajšem govoru poudaril pomen vo- ; Predsednik republike se je pri- jaškega sodelovanja med tremi dr- srčno razgovarjal s člani delegacij, žavami. Jugoslovansko delegacijo na tej konferenci je vodil generalpodpolkovnik Ljubo Vučkovič, turško brigadni general Sefik liter, grško pa general Pipilianogopulos.« ki jih Je sprejel posamez ter prek njih poslal pozdrave prebivalcem Pančeva ter članom delovnih kolektivov in organizacij, ki so jih zastopali. S TISKOVNE KONFERENCE V DR2AVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Izjavo Saburova je treba presojati v okviru sprememb v politiki SZ nasproti Jugoslaviji Beograd, 12. nov. — Na da-| Na vprašanje nekega tujega našnjem sestanku z novinarji je ’ novinarja, ali se predstavnik predstavnik Državnega tajništva! Državnega tajništva strinja s ti-za zunanje zadeve Branko Draš- stim delom izjave Saburova, v kovič, ko je odgovarjal na za- katerem je rečeno, da so prejšnji stavljena vprašanja, izjavil: odnosi med Jugoslavijo in ZSSR »Izjavo Saburova presojamo »koristili samo sovražnikom« v okviru sprememb, ki so nastale obeh držav, je predstavnik odgo-v politiki ZSSR nasproti Jugosla- 1 voril, da ima »Jugoslavija iz-viji, kar seveda pozdravljamo. , ključno pravico sama ugotoviti, Prejšnja politika ZSSR, je po-1 kdo je njen prijatelj in kdo ni vzel Draškovič, je morala napraviti odnose nenormalne. Jugoslovanska vlada je bila vselej za normalizacijo. Tudi ni dvoma, da takšna politika in takšni odnosi Pospešek delu v parlamentu rezultat »male krize« italijanske vlade umakniti prvotne zahteve po pre-osnovi vlade in njenem intenzivnejšem delu na socialnem in gospodarskem polju. Medtem je imel predsednik vlade Scelba danes daljši razgovor s podpredsednikom Saraga-tom o perečih vprašanjih vladne Rim, 12. nov. (Tanjug). Vod- Danes se je sestalo tudi vodstvo demokrščanske stranke se stvo socialno-demokratske Stranje sinoči sestalo pod predsedstvom ke in je prav tako obravnavalo Fanfanija. Obravnavalo je spo- spomenico. Pred sestankom so na menico o sporazumu štirih tajni- seji izvršnega odbora z veliko kov strank vladne koalicije, s večino potrdili sporazum. Seja katerim naj bi se zaključila »ma- širšega vodstva stranke še traja, la kriza vlade«. Vodstvo je po- sodijo pa, da ga bo tudi ono po- ____________ _ „ _____ trdilo spomenico in izreklo Fan- trdilo. Le levo krilo stranke od-1 ^iitike^"^Predvsem s ta"** sklenil a faniju priznanje, da je vestno ločno vztraja pri svoji zahtevi, * pospešiti delo v parlamentu ki vodil pogajanja. Razen tega so naj generalni tajnik stranke Ma-j^iej ge ni potrdil nobenega’ iz- formalno izrekli zaupnico se- teotti odstopi ker bi naj bil za-!med zakonskih načrtov, kar mu danji vladi s Scelbo na čelu. krivil neuspeh, ko je bilo treba jih je vlada predložila. V takšnih ' okoliščinah je seveda onemogočeno sleherno delo ter izpolnitev kakršnihkoli ukrepov v smislu vladnega programa. Scelba in Saragat sta razpravljala tudi o ukrepih za zajezitev »ideološke ofenzive«, s katero pritiskajo kominformovci na javnost in onemogočajo delo vladnih in parlamentarnih organov. Po razgovoru s Saragatom se je Scelba sestal s predsednikom zbornice Gronchijem in predsednikom senata Merzagoro ter z njima razpravljal o pospešenem parlamentarnem delu in o tem, da bi brž ko mogoče postavili na dnevni red obeh zakonodajnih organov vrsto že predloženih zakonskih načrtov. Normalizacija stikov z Bolgarijo V Beogradu je bila sklenjena poslovna pogodba o izmenjavi blaga do konca 1954 Beograd, 12. nov. (Tanjug), razum uvod v normalizacijo gospo-Zvezna trgovinska zbornica in bol- j, rskih odi.osov med Jugoslavijo garska trgovinska zbornica sta skle. in Bolgarijo, lir pripomnil, da bo nili poslovno 'pogodbo, ki bo velja- v bližnji prihodnosti prišlo do raz- la do konca tega leta. Pogodba določa izmenjavo blaga v vrednosti pol milijona dolarjev v obeh smereh. Jugoslovansko podjetja bodo izvažala galico, podkovske žeblje, celulozo, tanin in drugo blago, uvažala pa mast, sončnično seme, riž in drugo. Ob podpisu pogodbe je general širitve teh odnosov. Prekinjeno delo na meji z Albanijo Beograd, 12. nov. (Jugopress). Mešana jugoslovansko-albanska komisija za postavljanje mejnikov je začasno zaradi neugodne- ni tajnik trgovinske zbornice Ivan j ga vremena prenehala poslovati. Barbarič izjavil, da pomeni ta spo t Komisija bo nadaljevala delo pri- ___________________________________ hodnjo spomlad. Pogajanja v Atenah o bolgarskih reparacijah Atene, 12. nov. (Tanjug). V Atenah so se začeli grško-bolgarski razgovori > bolgarskih reparacijah Grčiji. Tu sodijo, da bo potek atenskih razgovorov o reparacijah vplival na obnovo diplomatskih odno sov med Bolgarijo in Grčijo. OBSODBA DVEH VOHUNOV Bologna, 12 nov. (Reutor). Vojaško • sodišče v Bologni je obsodilo dva ob- Dulles o SEATO Washtngton, 11. nov. — Ameriški driavnl tajnik za zunanje zadeve Foster Dulles Je sinoči v senatskem zunanjepolitičnem odboru govoril o obrambni pogodbi za Južnovzhodno Azijo. Ta pakt, Je dejal, Je velik korak za dosego trdnega sistema vzajemne obrambe na zahodnem Pacifiku Ženevski sporazumi niso omelih potreb za sklepanje podobnih 'sporazumov, ker so na kitajski strani še vedno agresivni nameni, ki so v največjem nasprotju s kitajskimi miroljubnimi izjavami. Po Dullesovem mnenju so taki naklepi predvsem očitni v odnosu do Slama. Ob za- lil da V tem oziru na Jugoslavijo nihče ne more vplivati in da ji nihče s svojimi izjavami ne more nalagati neke obveznosti. Glede repatriacije emigrantov iz vzhodnoevropskih držav je predstavnik TajnLštva izjavil: »Vprašanje tako imenovanih političnih emigrantov urejamo v sklopu vprašanj ostalih državljanov, to se pravi, če takšni ljudje žele in prosijo za repatriacijo. Jugoslavija nima z nobeno vzhodnoevropsko državo kakega posebnega dogovora glede teh ljudi in niti ne čuti potrebe za kaj takega. »Znano nam je, da je nekaj naših emigrantov, ki so bili v Bolgariji in na Madžarskem, prosilo za repatriacijo in da jih je bilo kakih deset že repatriiranih. Kar zadeva emigrante iz teh držav, ki so v Jugoslaviji, nam je znano, da manjše število emigrantov prosi, naj bi jih repatri-irali v Bolgarijo. Na vprašanje o izjavi avstrijskega ministra Figla, da ni ure- jeno vprašanje avstrijskega premoženja v Jugoslaviji, je Draškovič odgovoril: »Jugoslovansko stališče glede avstrijskega premoženja pri nas se ni spremenilo in je docela jasno ter se v celoti sklada z ustreznimi določbami osnutka avstrijske državne pogodbe, ki ga je sprejel Svet ministrov štirih velesil, kakor g. Gruber 1. 1948. Vzlic temu je bila jugoslovanska vlada pripravljena, da v duhu prijateljskih in odnosov dobrega sosedstva med dvema državama prouči morebitne predloge avstrijske vlade, da bi tako v omenjenem smislu našli praktično rešitev. V zvezi z dejstvom, da je bil problem avstrijskega premoženja v Jugoslaviji obravnavan v avstrijskem parlamentu, tako v vprašanjih, kakor tudi v odgovoru zunanjega ministra g. Fiegla, skupaj s problemom avstrijskega premoženja na Madžarskem in CSR, je treba poudariti, da se je Svet ministrov štirih velesil 1949. v Parizu sporazumel, da je treba avstrijsko premoženje v Jugoslaviji likvidirati na račun repara-ci, kar pa seveda ne velja za Madžarsko in CSR. Potemtakem se je treba lotiti vprašanja na docela različni podlagi in ni moč enako obravnavati avstrijsko premoženje v Jugoslaviji kot premoženje Avstrije na Madžarskem in v CSR.« Zanimanje za našo družbeno izgradnjo Dunaj, 12. nov. (Tanjug). — Glasilo avstrijske Delavske zbornice in Zveze sindikatov »Arbeit bori občin, okrajev ali mesta, und Wirtschaft« je objavilo čla- oziroma njih organi, ki to imo- DELO ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE ZVEZNEGA SVETA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Pomebna vloga javnega tožilstva v varstvu ljudske imovine Beograd, 12. novembra. Clen no obrazložitev, po kateri so 9. zakonskega osnutka o javnem: ljudski poslanci izjavili, da je tožilstvu ie danes popoldne treba dati javnemu tožilstvu to sprožil široko razpravo v odboru 1 pravico. Odbor je v duhu zadev-za organizacijo oblasti in upra- ne razprave nekoliko stiliziral vo Zveznega sveta Zvezne ljud- člen 9. ske skupščine. To je seveda po- Na popoldanski seji je odbor vsem razumljivo, saj ta člen obravnaval nekatere določbe uvaja, lahko bi rekli, novo usta- osnutka, da bi bile le-te kar naj-novo v varstvu vseljudske imo- boljše in precizne. Odbor je vine, in sicer javno tožilstvo, pridržal nekatere določbe osnut-Slednje je po zakonskem osnut-j ka, med njimi tudi člen 5., ki ku pooblaščeno uporabljati prav-] predvideva splošno pristojnost in na sredstva, tožbe, pravne leke pooblastila javnega tožilstva, itd., če tega ne store ljudski od-'-—---------------------- nek Edvarda Kardelja z naslovom »Štiri leta delavskih svetov v Jugoslaviji«. Časnik objavlja izvlečke iz članka, ki ga je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta objavil v »Delu« o izkušnjah, razvoju in načelih delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. »Arbeit und Wirschaft« objav- kllučku Je izrazil željo, da bi se ( toženca na 11 oziroma na 16 det za-' Ra tudi članek dr Evgena Puši-pakt za obrambo .luZnovzhodne Azije, ,.ra. _k?r Bta vohunila za neke, tule> & iz ZagrcSa o »SOCiIlistični in- I dustrializaciji«. kmalu razširil še na nekatere druge ailo. Eden izmed obsojencev azijske države. I baje zatekel y CSR. Vremensko poročilo vino upravljajo. Tu moramo po-! Stanje dne 12. novembra 1954 ob 7: urin riti rln' invnn torilotvr. v Nad AlPami se Je zgradilo manjše Udariti, na javno to/.llstvo V področje visokega zračnega pritiska, uveljavljenju te pravice nastopa ki Je povzročilo izboljšanje vremena v imenu ustrezne politično-teri-' na področju Alp in vzhodno od njih. torinlne onntp rrrnvi nloi v I Atlantske frontalne motnje so danes tonalne enote, se pravi njej v zjutraj dosegle vzhodno Anglijo in prid in v prid celotne družbene SO usmerjene v svojem nadaljnjem skupnosti. I pomiku proti severovzhodu in ne Člani odbora so v zvezi s to “VjnC' "a pos,abšanJe vre- P°iaSaila glV,de | Vremenska napoved z. soboto, dne njenega pomena in nujnosti. rO- 13. novembra: Suho, vendar še oblač-verjenik Zveznega izvršnega sve- 1 no vreme z večjimi krajevnimi raz- ta dr lovan Diordievi^ ie dal J«snitvami. Temperatura ponofii med ur* LJJornjevic je nai 3 m 6 na Prim0rskem do 8; čez dan na zastavljena vprašanja izCrp- do 15, na Primorskem 17 stop. Celzija. SEJA SABORA LR HRVATSKE Hrvatski Sabor je navdušeno pozdravil priključitev bujskega okraja LR Hrvatski Zagreb, 12. nov. (Tanjug). Sabor Hrvatske je danes navdušeno pozdravil priključitev bujskega okraja k LR Hrvatski ter poslušal poročilo zakonodajnega odbora in obrazložitev predstavnikov Izvršnega sveta, ki so pred- niškega telesa kot enakopravni državljani LR Hrvatske. Hrvati teh krajev, je nadaljeval Medizza, so s tem tudi v formalno pravnem oziru dokončno uresničili stoletne težnje: vključili eo se v okvire Hrvatske in Jugo- lagali vpostavitev jugoslovanske slavije. Medizza je na kraju po-civitae uprave na področju tega udaril, da se tudi italijanska Podpredsednik Izvršnega sveta Ivan Krajačič je v obrazložitvi uvedbe jugoslovanske civilne uprave na področju bujskega okraja poudaril, da bo z razširitvijo ustave in drugih pravnih predpisov na priključeno področje omogočeno hitrejše uresničenje socialističnih načel, ki so že Konferenca o izgradnji komun v Zveznem izvršnem svetu Beograd, 12. nov. (Tanjug) V Zveznem izvršnem svetu je bila davi pod predsedstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja konferenca o nadaljnji graditvi komun. Na konferenci so ugotovili, da je dosedanja razprava o komunah pokazala, da se je že moč lotiti uresničitve doslej postavljenih in obravnavanih načel. Predlagali so sestavo mešane komisije, zvezne in republiške, v kateri bi bili predstavniki odborov ljudske skupščine, Izvršnega sveta, nekaterih družbenih organizacij in strokovnjakov, ki bi proučevali konkretna vprašanja glede graditve komun ter pripravili osnutek za nadaljnje delo. Konferenci so prisostvovali predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovii, predsednika ljudskih skupščin LR Srbije Petar Stambolič ter LR Bosne in Hercegovine Djuro Pucart predsedniki republiških izvršnih . vetov in drugi. Novi kovanci Beograd, 12. nov. (Tanjug). — Novi kovanci po 10 in 20 din, ki pridejo v promet, ko jih bo dovolj na razpolago, so iz najmanj 90 % čistega aluminija, ostalo pa so druge kovine. Obe vrsti novih kovancev bosta imeli na licu državni grb, okrog njega pa napis »Federativna ljudska republika Jugoslavija«. Na drugi strani, na kovancih po 20 din, bo lik moške glave z motivom iz industrije, na kovancu za 10 din pa ženska glava z motivom iz kmetijstva, zraven pa označena vrednost in leto izdaje. Na kovancu za 20 din je napis na licu v cirilici, na drugi strani pa v latinici, na kovancih za 10 din pa nasprotno. paj s Hrvati prispevala, da je I udaril je tudi, da pomeni uredi-prišlo do takšne rešitve, navdu- ! tev tržaškega vprašanja zmago šuje nad perspektivami, ki se ji zdrave načelne politike in da ameriških; dalje je bilo "treba pre- odpirajo v socialistični deželi, omogoča razvoj dobrih sosednjih j skrbeti specialno električno opreta kršna je Jugoslavija. I odnosov med dvema državama. mo za tropsko klimo. Živahna razprava o potrebah našega zdravstva Z republiškimi sredstvi bo mogoče kriti predvsem potrebe tistih zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za vso republiko, za ostalo pa bodo morali poskrbeti okraji okraja. Po več desetletjih so se manjšina tega okraja, ki je sku- | uveljavljena v naši praksi. Poseje Hrvatskega sabora udeležili predstavniki tistega dela Istre, ki je bil tako dolgo izven meja Hrvatske. Poslanci in številni gledalci so stoje in z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili prihod delegacij bujskega okraja v dvorano. »Z današnjo sejo,« je dejal predsednik Sabora dr. Vladimir Bakarič, »je zaključeno eno obdobje v boju istrskega ljudstva in ta dom mora sprejeti predpise, s katerimi bodo naposled tudi formalno priključeni k naši republiki.« Predsednik bujskega okraja Medizza je govoril o radosti prebivalcev bujskega okraja, da lahko njihovi delegati prisostvujejo seji tega najvišjega predstav- Kosilo na čast delegacije bujskega okraja Zagreb, 12. nov. (Tanjug). — Predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je priredil danes kosilo na čast delegaciji bujskega okraja, ki se je udeležila zasedanja Sabora. Na svečanem kosilu so bili med drugim podpredsednika Izvršnega sveta Ivan Krajačič in Božidar Maslarič, tajnik Glavnega odbora SZDL Hrvatske Zvonko Brkič, predsednika domov Sabora dr. Zlatan Sre-mec in Josiip Cazi, člani Izvršnega sveta Anka Berus, Marin Cetinič, Ivan Pavlinič in drugi Naši žerjavi za Indijo Naša metalna in električna industrija se vedno bolj uveljavlja na inozemskih tržiščih. Razen drobnejših artiklov in manjših strojev iz ažamo tudi večjo opremo. Zdaj ima naša industrija večje naročilo iz Indije, ki obsega 30 velikih elektrificiranih mostnih žerjavov z razponom od 14 do 23 metrov in * nosilnostjo 5 do 20 ton. Jeklena konstrukcija za te žerjave je izdelala mariborska tovarna >Metalna«, mehanične dele p« ^Litostroj*. Pri konstruiranju, saj so vsi načrti izdelani doma, kakor tudi pri izdelavi je bilo treba prebroditi marsikatero težavo. Predvsem se je bilo treba prilagoditi indijskim enotnim meram, ki se precej razlikujejo od nemških, angleških in Ljubljana, 12. novembra Na današnji seji odbora za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo Republiškega zbora Ljudske skupščine Slovenije so člani odbora ves dopoldan razpravljali o izpolnitvi letošnjega plana investicij v zdravstvu ter o predlogu načrta za Investicije prihodnje leto. Kljub nekaterim težkočam (podražitev gradbenih del, zakasnela izdelava načrtov, kasna sprostitev kreditov itd.) so bila v letošnjem letu porabljena domala vsa investicijska sredstva, to je milijarda dinarjev, od česar je v vrednosti okrog 612 milijonov dinarjev del že izvršenih, z ostalim pa bodo nabavili še potrebno opremo ter dogradili objekte, ki so v gradnji. V Sloveniji so letos dogradili in elaborate, da je treba stremeti naslednje zdravstvene objekte: za tem, da bodo krediti sproščeni oddelek bolnišnice za TBC v Trnovem, Stomatološko kliniko, bolnišnico za kostno tuberkulozo v Sežani, do konca leta pa bo še dograjen Patofiziološki inštitut ter urejen prehodni mladinski dom na Kodeljevem. Prihodnje leto bo treba dokončati kalorično centralo za ljubljanske klinike, trafo postajo, otroško kliniko ter poslopje nove poliklinike, vendar pa to zadnje ne bo šlo na breme republiškega proračuna. V načrtu za prihodnje leto je predvidenih za zdravstvene investicije 1.200,000.000 din. Predvsem bodo s tem denarjem skušali razširiti bolnišnice za duševne bolezni, TBC, inštitute ljubljanske klinike in šole za vzgojo zdravstvenega kadra. Te gradnje bodo imele prioriteto, podrobneje pa bodo o njdh razpravljali na eni prihodnjih sej, ko bo skupščina odobrila dokončno vsoto za' zdravstvene investicije. Na današnji seji odbora se je razvila živa razprava o nekaterih načelnih vprašanjih v zvezi s predloženim planom Investicij. Ljudski poslanci iz nekaterih okrajev, značilno je, da iz okrajev, ki so po gospodarski moči najbogatejši, to je iz Maribora, Celja in Jesenic, so menili, da jim bo brez pomoči republiških sredstev težko rešiti nekatera vprašanja, predvsem vzdrževanje in razširitev bolnišnic. Vendar je nadaljnja razprava pokazala, da bo možno z republiškimi sredstvi kriti predvsem potrebe tistih zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za vso republiko, medtem ko bodo morali okraji oziroma skupnosti komun poskrbeti za kritje ostalih potreb. Z republiškim proračunom pa bodo skušali pomagati najbolj zaostalim predelom. 2e doslej so okraji precej denarja namenili za zdravstvene investicije, letos okrog 600 milijonov din. Člani odbora so tudi navajali, da je gradnjo zdravstvenih objektov močno oviralo to, ker ni bilo pravočasno na razpolago načrtov in ker so bili krediti na razpolago šele aprila oziroma maja. Odbor je sprejel načelno stališče, da je treba za bodoče novogradnje, preden se odobrijo krediti, imeti pripravljene načrte SODELOVANJE EKONOMISTOV Jugoslavije, Grčije in Turčije Beograd, 12. nov. (Tanjug), jugoslovanski ekonomisti izdelali Zveza društev ekonomistov FLRJ je določila delegacijo, ki se bo konec novembra udeležila konference ekonomistov Grčije, Turčije in Jugoslavije. V delegaciji so dr. Rikard Lang, profesor pravne fakultete v Zagrebu, dr. Dragoslav Teodorovič, profesor ekonomske fakultete v Beogradu, Ksento Bogojev, predavatelj na ekonomsko-pravni fakulteti v Skoplju, in Miodrag Petkovič, sodelavec ekonomskega inštituta FLRJ. Na konferenci ekonomistov balkanskih dežel bodo proučevali sodelovanje v obravnavanju različnih ekonom- teze o gospodarskem napredku in sodelovanju med tremi balkanskimi deželami ter izkoriščanju naravnih bogastev v njih. V tezah so posvetili posebno pozornost položaju treh balkanskih dežel glede na evropsko in svetovno gospodarstvo. Plenarni sestanek CK LM Srbije Beograd, 12. novembra Triindvajsetega novembra bo v Beogradu plenarni sestanek CK LM Srbije. Obravnavali bodo organizacijo letovanja In oddiha za skih vprašanj ter vskladitev go- mladino in s tem v zvezi delo or-spodarskega razvoja tn razširitve ganizaclj, ki se ukvarjajo s temi gospodarskih stikov med Grčijo, vprašanji. Obravnavali bodo tudi Turčijo tn Jugoslavijo. ukrepe za izboljšanje telesne Na konferenci v Solunu so vzgoje mladine. pred gradbeno sezono, ter preprečiti, da bi proti koncu leta z denarjem šarili na razne načine samo zato, da se kredit izčrpa, čeprav ni možnosti, da se dela po planu dokončajo. Prav zato se gradnja mnogih objektov zelo zavleče. Ugotovili so tudi, da bo potrebno razpravljati o desetletnem načrtu gradbenih del zato, da se doseže načrtnost tudi v primeru, ko bodo velik del sredstev za investicije v zdravstvu dali na razpolago okraji S predlogom tov. Olge Vrablčeve se ostali člani odbora niso strinjali, ko je predlagala, da bi pri okrajih formirali nekake zdravstvene sklade za primer, da investicijska sredstva ne bi bila porabljena določeno leto in ki bi omogočili uporabo teh sredstev še po zaključku proračunskega leta. Menili so, da bi na ta način ostajala neuporabljena velika denarna sredstva, kar ne bi bilo koristno in da je bolje, s pravočasno dostavo načrtov, kreditov In ostalimi pogoji doseči, da se sredstva porabijo za določene namene. Odbor se je strinjal, da je določena vsota 1.200,000.000 realna ter za najnujnejša dela v zdravstvu potrebna. ZA IZBOLJŠANJE DELOVANJA OBRATNIH AMBULANT Popoldne je odbor nadaljeval sejo ter so člani razpravljali o osnutku dveh zakonov, ki bosta po sprejetju nedvomno vplivala na izboljšanje naše zdravstvene 6lužbe. Najprej je bila na vrsti razprava o zakonu o zdravstvenih postajah v gospodarskih organi- tudi glede organizacije in delovanja obratnih ambulant, kar bo deloma izboljšano, ko bo 6prejet ta zakon. Tako imamo v Sloveniji sedaj 62 ambulant po podjetjih, ki jih Imenujemo obratne ambulante, ki pa vse doslej, kot je navajal dr. Ravnikar, še zda-leka niso izpolnjevale nalog, kakršne pričakujemo od te vrste ambulant. Osnutek novega zakona poudarja zlasti pomen preventivnega zdravstvenega dela obratnih ambulant v podjetjih. K izpopolnitvi tega dela nas sili zlasti to, da je v mnogih podjetjih izredno visok stalež bolnih, da se dogaja mnogo obratnih nezgod, kar vse bi dobra obratna ambulanta z dobrimi zdravniki lahko močno izboljšala. Ker pa so v osnutku še nekatere nejasnosti, ki jih tudi med razpravo niso razčistili, n. pr. vprašanja, komu naj bi bila obratna ambulanta ali obratni zdravnik strokovno podrejen, kakšna naj bi bila povezava obratnih ambulant z ostalo mrežo zdravstvene službe, itd., so na seji sklenili, da bodo z ugotovitvami razprave dopolnjen osnutek ponovno dali na razpravo okrajnim svetom za ljudsko zdravstvo in tudi podjetjem. TEŽAVE ZOBOZDRAVSTVA Nato so pretresli še osnutek zakona o zobozdravstveni službi. Tudi o teh problemih je poročal dr. Ravnikar, ki je navajal, da ni vseh težkoč v naši zobozdravstveni službi kriva le pomanjkljiva mreža javnih ambulant In hudo pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev, temveč tudi neurejenost, ki vlada v zdravstveni službi in kar naj bi deloma popravil tudi bodoči zakon. Preden pa bodo ta osnutek predložili v razpravo ljudski skupščini, ga bo odbor še izpopolnil na osnovi ugotovitev današnje razprave, kjer je bilo poudarjeno zlasti to, da je treba v bodoče preprečiti, da bi zobozdravstveni delavci slabo opravljali delo v javnih ambulantah Dvojna škoda Služba sanitarne inšpekcije ima v zaščiti zdravja ljudi važno vlogo, ker se ukvarja s higieno prehrane in dela in s tako imenovano šolsko in komunalno higieno. Kako važna je ta služba samo v higieni prehrane, to se pravi v nadzorstvu nad hrano, ki jo vsak dan uživamo, nam pokažejo naslednji primeri. Sanitarne inšpekcije v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji so opravile lani 12.386 pregledov mleka, mesa, masti, moke in mesnih konzerv in v 5000 primerih ugotovile, da so bila bolj ali manj škodljiva za prehrano. Seveda ne smemo pozabiti, da gre tu v glavnem za sumljiva živila, ki so vzbudila pozornost inšpekcije. Po nepopolnih podatkih je bilo ob pregledu pokvarjenega 66.596 kg mesa, 71.586 kg moke, 132.920 konzerv mesa, sadja in sočivja, približno milijon kilogramov sadja in sočivja itd. Od 108.900 pregledov prodajaln, skladišč in obrtnih delavnic, v katerih prodajajo, čuvajo ali pripravljajo živila, v 23.800 primerih niso ustrezale higienskim zahtevam. Podobno je tudi z menzami in restavracijami, v katerih so od 31.800 pregledov v 9180 primerih ugotovili manjše ali večje higienske pomanjkljivosti. Če bi tem količinam pokvarjenih živil prišteli še tiste, ki so jih odkrile tržne inšpekcije in veterinarska služba, oziroma ki so Jih uničila sama podjetja, bi dobili seveda mnogo večje številke. Kolikšna brezbrižnost in malomarnost, da dovoljujemo, da propade na tisoče kilogramov moke, mesa, konzerv, sadja in sočivja! Sedemdeset tisoč kilo- Toda krivcev ne kličejo ^ raj na odgovor. Od 459 Pn£. p roti podjetjem, ki tzde .gn ko bomo debili temeljni » f o nadzorstvu nad prom ra. živili in prometu splošne v .jft be, pa tudi s P«*"* sipati. morajo ta podjetja tzp j. Osnutki novega zakona (,aje pisov so že pripravljex™ spfg-jih bo Ljudska skupšči enj, jela še letos. To Pa ™ ?nnimati ----- --------------jem o e ~ M- 7(inWlv' gramov moke morda za vso drža- da se javnosti ni treoa * ^ ; X- _________________' . , v n nam j* vati. & dstranM Novi predpi* ki nam •n pričakovan. ” lati, da ga imamo dovolj za pre- jih bodo novi vo ne pomeni mnogo, če pa po-mislimo, da moramo žito uva- ža takšne pojave jejo dvojno, ali PP' hrano, moramo priznati, da je za z dnevnega reda. . nas dragocen vsak kilogram. In bodo samo olajšali s tem mormo računati. njim. V oktobru smo dosegli NAJVEČJO VREDNOST LETOŠNJEGA IZVOZA V 10 mesecih letošnjega leta je bil nas za 14 milijard dinarjev ali za eno tretjino ve j kakor lani v istem razdobju SO bili va- industrijskem izvozu P jzdela- goni, ki so jih naše tovarne le za Turčijo. zmanjšanja Ze prejšnji mesec smo poročali, da nam je september ob pov. a-nem izvozu in skrčenem uvozu prvič po dveh letih in pol prinesel aktivno trgovinsko bilanco, se pravi, da je bila ta mesec vrednost izvoza večja od vrednosti uvoza. Septembrski izvoz je namreč dose-fel 6.380 milijonov din, t. j. za 1430 milijonov več, kakor v istem mesecu preteklega leta. Po najnovejših podatkih naše zunanjetrgovinske statistike pa smo v oktobru dosegli še večjo vrednost izvoza, namreč 6.933 milijonov, to pa je za 2 430 milijonov ali za 52% več, kakor lani v oktobru. Tako se je naš celotni izvoz v desetih mesecih letošnjega leta povzpel že na 57 milijard din nasproti 42,8 milijarde din v istem v korist privatni, razdobju lanskega leta in smo to-praksi, zaradi česar bodo izpo-jrej lanski izvoz v tem razdobju le zacijah, to je o obratnih ambu- polnili zlasti člene osnutka zako- | presegli za 14.2 milijarde din ali za lantah. Kar pogrešamo nekega na z ozirom na to, v kakšnih pri-1 33%. V oktobru se je povečal zla-splošnega zakona o zdravstveni merih se dovoljenje za privatno j sti naš izvoz industrijskih izdelkov, službi, je bilo na raznih toriščih prakso lahko vzame oziroma na I deloma pa tudi izvoz lesa in živine čutiti to pomanjkljivost in tako novo izda. m. N. 1 Najpomembnejša postavka v našem POSVETOVANJE O RAZVOJU INDUSTRIJE BAKRA Valjarna bakra v Se voj im bo dala drugo leto že 24.000 ton izdelkov Bor, 12. novembra V rudarskem Domu kulture v Boru se je začelo danes posvetovanje o razvoju proizvodnje in predelave bakra v Jugoslaviji-Udeležuje se ga kakih 100 inženirjev in tehnikov rudarstva In metalurgije. Na njem bodo prebrali sedem referatov o uspehih dosedanje graditve ln perspektivah dosedanjega razvoja Industrije bakra ter o strokovnih tehnoloških in drugih problemih v zvezi s to graditvijo. V središču pozornosti današnjega sestanka je bil referat predsednika Zveze Inženirjev in tehnikov rudarske in metalurške stroke, inž. Evgenija Kostiča, o perspektivi razvoja proizvodnje ln predelavi bakra v naši državi. V referatu je med drugim poudarjeno, da cenijo strokovnjaki rezerve bakrene rude v Jugoslaviji na kakih 175 milijonov ton. Od tega so skoraj tri četrtine v Majdanpeku. — Potencialne rezerve v Vzhodni Srbiji pa so še mnogo večje in zato bi bilo treba rudosledna dela v prihodnjih letih usmeriti na to področje. (Tanjug) - zen povečanja proizvodnje bakrene rude v Boru, sta dva glavna objekta za predelavo bakra, valjarna v Sevojnu in tovarna kablov v Svetozarevu delno že začela obratovati. Valjarna v Sevojnu bo lahko dala prihodnje leto 24.000 ton bakrenih izdelkov, tovarna v Svetozarevu pa 34.000 ton kablov, izoliranih prevodni- dovoljila Sevojno in Svetozarevo samo z 68 %. Zato se bo treba lotiti druge faze graditve naše industrije bakra. Graditev novih objektov bi trajala 3 do 4 leta, polno zmogljivost proizvodnje pa bi dosegli štiri leta pozneje. V razpravi so strokovnjaki danes proučili vsa bistvena vprašanja v zvezi s to graditvi- Graditev in razširitev zmog- upostavitev našega zastopstva za ljivosti borskega rudnika bosta kmetijske stroje pa tudi konsi-v glavnem končani prihodnje gnacijskega skladišča. Naša pod-leto in v začetku leta 1956. Ra- jetja bi prav tako sodelovala na kov, bakrenih vrvi in drugih iz-1 jo. Obravnavali so tudi referat delkov. Za polno izkoriščanje teh upravnika jaška borskega rudni-naprav bomo potrebovali 33.000 ka inž. Kalčeva o dosedanjih ton bakra. Sedanja proizvodnja uspehih v uporabi modemih me-borskega rudnika pa bi lahko za- tod v kopanju bakrenih rud. Možnosti razširitve trgovinskih stikov s tujino Na včerajšnji seji upravnega licitaciji za železniške potniške odbora zunanjetrgovinske zbor-1 vagone, nice v Beogradu so obravnavali T „ , , , ,, ... sporočilo biroja za nova tržišča,1 , ^ Burme b lahko uvozili 5000 v katerem so navedene možnosti V teku so priprave za za izboljšanje zunanjetrgovinskih sklenitev plačilnega sporazuma z stikov z Burmo, Egiptom, Paki- Burmo Zbornica si bo prav tako , _ ., , * r\vir/\ im m 1 ATlO Al O stanom in Indijo. V Egiptu so dani pogoji za pritegnila nekatera podjetja, da bi izdelala načrte za tovarno električnih potrebščin ln žice. Na tem sestanku so razpravljali tudi o osnutku zakona o pomorskem prevozu. Zaradi občutnega 29.836.2 lir® STO .11S i - obr! dolar AvstrU^ iV 27 - 317,71: italijanska 1LQ 197,91 - 198,56 - 818,67* ' ‘flM - 198 - 312,50: Lit Gorica 118 - 145,83; ol 1003,00 1003,73 ^iU^r--«7rV6». , jo Narodna' bank^prod«!®18,,, V količini’ nomSkih mark, k, dolarjev Avstrija, v mnn.i. , in t nah pa So obr. dolario J* .. v Gorica. Tofaji so m b«1«*' jih/5, nom na ravni zadri. ib ®^ke, ki fajov 7. izjemo nemAko mar J poskočila na 35 001. Povpraša ]h ^ malo pndlo, mo^no jo Bo v jvion''1' vizah kot n omika marka. frank in Lit. BERITE IN NAROČAJ^ »LJUDSKO PRAVICO«'1 prot* kakor tu* našega uvoza v aVf>USJ/n0 oz|r°'“" di v septembru (na j- otreba P° 5.750 milijonov) je b',a P,. Vsegij uvozu v oktobru spet v ^ 5.5J’ smo v tem mesecu uv°z ,jc vcčje' milijonov din blaga 1 ® brska ^ mu uvozu pa je bila o za jgOO govinska bilanca Pasivni’ :e pasiv' milijonov din, medlem ,0jjru do- nost bilance v lanskem o ce- segla 3.490 milijon-' ‘ lctoS-lotni uvoz v desetih^ me^ ^ mjiijar- ;oim uvoz v 0 7 miu.r njega leta pa je.ZI**f„ niilijarde, „ <’e din nasproti 103* tako istem razdobju lanskega jtoflC® da je bil letošnji uvoz {n „/i oktobra za 22.6 tmli^d za 22% manjši kakor lam. Devizni tečaj* ^ AmoriSki dolar 1150 - . 31jj67fj ovski frank 30G - 305,83 - 305. _ 213l7. _ kir. fivio. frank 21.400 ' _ . 198 ^ - 210,72: italijanska lira g . , 197:99 - 312.48: Lit STO.-; ^ . - 312,48: holandski for|al„ krona "T-ti 23.675,53 - 199,89: Švedska * 16.896,79 - 16.896.79 - 19U7-$.11: JT. tunt 2111.50 - 2111.50 - l003 06 _ dolar Avstrija — - 1003.06 _ . . 234,35: obr dolar r)!l,n5k'Vinska t dolar 820 - 173.33: obr. dolar rm‘7«ij» f[j 660 - 660 - i20: obr. dolar Tur s - 670 — - —: obr. dolar A jjraziW _ ------ 675 - 125: obr. d'’lar 688,50 - 688,50 - 129,50. j. Opomba: številke pomon»' čaj v Ljubljani, 2. teiaj v » ' 3 srmlnji tefaj FIjIU' ?eif Situacija: Promet ™Bira(irl!8l> ft zaključki le v nomSkih ^ ,„pr Švicarskih frankih, tečaji . ost* malo dvignili. Neprodani 11 J k„ter 3000 obr. dolarjov Avstrija. jo prodajaloo zahteval tečaj POSEBNI SESTANEŠ 11. XI. 1954 ^ NemSka marka 85.001 * 20® UGOTOVITVE V KROGIH OZN nova smer zda v Mednarodnih političnih odnosih Reorganizacija uprave v SZ Ugotovitve sovjetskega ministra za finance Zvereva raznih' zadev* centralni aparatpa naj v moskovskem »Komunistuc« sklona ir. se počasi obrača v dobrodošlo smer. Tako v*porediiH «» n° 01 iV- ^ 118 njihovo mnenje navezuje 8e vodilni u 1)a.vY®s*1|ngtonskili krogov. Po delnem obotavljanju »dkritemn 'ler,s'u politiki približujejo svobodnejšemu in bolj m'nja in .* vroPs*4em“« gledišču, da se položaj na svetu spre. j« id da so možnosti ... Moskva, 12 nov. (Tanjug) Mini ganizaeijo materialne In bo gibčen, da bi lahko uspešno uporabil pridobitve znanosti v proizvodnji. Zverev meni. da je sicer kakih tehnične 27.500 podjetij prešlo pod neposredno ster za finance ŠŽ Zverev je objavil preskrbe In lzr**ža mnenje, da bo z j vodstvo republiških^ ministrstev, ven-v novembrski Številki teoretične In zmanjšanjem upravnega ln admlnlstra I politične revije Centralnega komiteja tlvnega aparata prišlo mnogo visoko nosti o stališču, na katero bodo postavile ZDA. Div • v i **.iem puuuar.ia. ua je 0111 _ _ rO splošnem prepričanju se Opravljenega precej dela za zmanjša- strlje, dalje Industrije traktorjev In obračajo mednarodni odnosi na | nje administrativnega In upravnega ministrstva za kmetijstvo |e te bolie Domirllive iziave ameri- aPar«t« v SZ in za zboljšanje njego- lotnega aparata visoko kvalificiranih u v©ga poslovanja Z redukcijo odyeČ strokovnjakov SKin državnikov pa je svet po- M]|| ustanov v državnem aparatu so Pisec članka poudarja, da so okor- zdravil kot zlasti pomembne za prihranili letno več milijard rubljev ni aparat In štabi okrog centralnih dar pa na tem področju niso storili mnogo, ker centralna ministrstva še Nadalin” °u UIV?no?11 za sodelovanje, ekstreniistr/v P.°,)l,1 p.an-ie v mednarodni napetosti ogroža zahteve smer in pol re* , . . anske desnice po preventivni vojni. Ostra ®ai|ja mpflnn stikov s S7. v tej fazi splošnega zbolj- katerp ,ro,'nega položaja izgubljata tehtnost v luči sodbe, »anireč Am -r vse kaže, prihajajo vodilni politiki ZDA. da encam pozdravljajo misel »miru v naši dobi«. , momontni. -x ■ ,• ... . i Molotova, Ko ie nazdravil »do- surho i &cPe - meniio °pnravičuf. te I0"3 z usti ameriškega predstav- dočemu obisku sovjetskega mi- 'Ielk»v. Na L- -1 . pazovalci v nika je dobila nov pomen. Kom- n;stra v Wa<;hini?toni]< veliko Zve Vnrtii kosilu dopisnikov nri binirane / iziavanii nrerlserlnikn 1 \ VVasmngtonu , Za na(ial3nje znižanj T0(1J' ameriške i i i? i '.zjavann prenseaniKa , pozornost pa je zbudila v |av- državni aparat z dec irvikraj * ® ‘I5 ElsenhoNverja, da kaze gleile nosjj tildi izjava Malenkova, ki poenostavljenjem dela. dede pJ?*"? I-”***" svetovnega m,n, dobro, in držav- jo je dal posianclI predstavni- Lodge »Komunist« članek z naslovom »Po- kvalllfclranih strokovnjakov na svoje zmeraj neposredno vodijo mnoga pod-ložaj In delo državnega aparatac. V pravo mesto v proizvodnji V apara jetja Minister za finance pravi, da njem poudarja da je bilo zadnje čase tih ministrstva avtomobilske Indu. | bodo s poenostavljenjem načrtov, ki lih predlagajo podjetja ministrstvom, znatno prihranili na času In povečali učinek V kmetijstvu se še zmeraj uveljavlja v delu birokratski slog in v ministrstvih je videti težnjo, da bi vse delo v kmetijstvu usmerjali iz središča. nadaljnje popuščanje svetovnej 'n. v primerjavi * letom 1938 so v organov porajali birokratizem ln po napetosti. Vzporedno s temi na-j , Tnem t>rorae-umi»nižali izdatke vzroftali gospodarstvu veliko škodo povedmi je zbudilo pozornost va bilo, ki ga je veleposlanik , .... I ____®__________________T-i __ novah. 147 uprav ln samostojnih od »jr i neposredno naslovil na deikov. 828 raznih organizacij za pre-Molotova, ko je nazdravil >bo- skrbo ter 4500 uradov In manjših od j . . r — ... , . ~ i. - - ----- i Na knneu svojega članka mini- za upravni In administrativni aparat Minister za finance meni. da se bo ster za finance nalaga partijskim za 1.9*/* Ukinili so 200 glavnih uprav z novimi ukrepi povečala osebna od-1 organizacijam, naj delajo za zboljša- veleposlanik v 48 ministrstvih ln centralnih usta. govornost posameznikov, ministrstva nje dela vsega aparata in za odstra- u ----------- , ------pa približala proizvodnji Birokracija njevanje vseh pomanjkljivosti. 5> bil p ubira ,,PŠčina jih ?Sodo danj *2jljI^ajPomernbnejših zase- Ta lile misel V alternativi med koeksisten-. co in »kodestrukcijo« se je bila nova, izra- Amerika zdaj, kakor vse kaže, OlHoge cleb(i.^^era^n' skupščini izrekla za prvi kot edini možni egacije, toda izgovor- izhod glede na dosedanje nejas- Malenkov o poti z“ zboljšanje odnosov med ZSSR in Zahodom ?'pški ^vp’1 “ov- (Tanjug) An- nevarnost, in poudaril, da ne bi j eP()s>anik v Moskvi smeli dovoliti, da bi manj po- poročiln' zunanjemu ministrstvu metnbna vprašanja povzročifa . uui° 0 raz„no„ ■. 1 • ... ,_1 v lniel z”M(iirafgovorih’ ki j'h ie 3?. obletn' f?iVOm Pr°slavi cije M„i 'Ck ^t°brske revoln-fa !?,e"ko7, baje ni predla _ nai h, Rklicaii hujša trenja. Malenkov je baje tudi izrazil mnenje, da bo poteklo še precej časa do zboljšanja odnosov med Predsednik' ,lca.'' konferenco , Sovjetsko zvezo in Zahodom in 5?'nistrov vVi t a^' zunanJ'b ' da bi postopno izboljšanje še ^ranciip • Britani je, ZDA, | na jbolje dosegli po redni diplo- faz'l Da i Sovjetske zveze. Iz- ! matski poti. do takšnih uPa]nJe. <1a bo prišlo Razgovor Malenkova z zahod-stikov .diplomat- nimi veleposlaniki je bil baje ’ ki bi omilili vojno zelo prisrčen in živahen. moskovski tisk o pariških sporazumih IN EVROPSKI VARNOSTI »Pravdaj 12T' nov'. (TASS)- —| stili Atlantski pakt ln da bi bil vUa danes" vest*ja® sta obja- to pogoj za ureditev kolektivne črnosti in f a 0 kolektivni' varnosti v Evropi. ofc6lank>raKU"1*°nv ' koSenteS »Izvestija« poudarjajo, da ZDA ___________________ __________ katerem - britanskega biroja, v | zahtevajo takojšnjo ratifikacijo | minulo noč pripravili zakonski ds , le bila izražena trditev, I pariških sporazumov zlasti zato, osnutek o ratifikaciji pariških Montevideu OZN, nanašajoča se na UNESCO, in v Urugvaju osmo zasedanje gene- drugo. Računajo, da bo razprava zelo ralne konierence UNESCO Ta živahna. V minulem obdobju 1952-54 mednarodna organizacija bo zasedala je bila dejavnost te organizacije zelo v času, ko mineva devet let od njene plodna. Storjeni so bili koraki na « •— ustanovitve, osem let pa od prve poti h konkretnemu mednarodnemu porazno konference. UNESCO je nov pojav sodelovanju. Primeri te vrste so v mednarodnih stikih, čeprav je bilo ustanovitev inštituta za raziskave ježe Prej nekaj podobnih poskusov drske energije v Ženevi, več medna-Ustanovljena je bila kot mednarodna rodnih znanstvenih kongresov in se-organizacija, v kateri se vlade pro- minarjev. ustanovitev znanstvenih ... ------------ stovoljno združujejo za sodelovanje središč na Bližnjem in Srednjem inpiHpntfl npiacnili oko- Ministrstvo za trgovino je laielo “1 ^no< p°m?^ na prosvetnem, vzhodu ter zelo živahna dejavnost v tega incidenta >v nejasnin OKO zelo razpredeil0 birokratsko omrežje, znanstvenem in kulturnem področju. zvezi Eisenhower]evo mnenje, Ha stanje v nekaterih ministrstvih ka Lin ?R' -,n Pol'*,k® nf)Jbrz Polagoma, je sovjetsko stališče v vprašanju ,"3„P/t'nnr J.^žaD^moioTno'"” vino kot p d O- Prx obrača v smer priznanja incidenta z ameriškim letalom dustrijo. kjer pride po en' naiolniu 0 K()t eno največ- idejnega sožitja na svetu. v >pomir1iivo< in da je prišlo Ho na dva do tri uslužbence. . ■ « i n f i* rrniT I n ii , ________- , — z znanstveno dokumentacijo ln ga V Informacijami. Naša država je prek pomagati pri uresničenju ciljev OZN svojih delegatov ln Nacionalne komi-narodi kar najbolj pro- sije UNESCO sodelovala pri teh ak-pagiratl. To glavno nalogo in vse cilah inVj,ral0če„Možnosti glede še večjega sode-njuje UNESCO v oblik konkretnih iOVanja te vrste in našega bolj siste- nrrvft»v* (ananetiTa. . , v . _ M matičnega deleža pa so na svetu vsekakor mnogo večje. Zato lahko upa-mo, da jih bo generalna konferenca , , , prosve^tno upoštevala. Tu lahko govorimo pred- ih dosegla zelo lepe Vsem o večji pomoči bolj zaostalim ! J-1- usPehe, ki ne pomenijo samo pri- deželam o vpčIptti tehnične ! ž^ene nasipe, ki so jih zgradili spevka k medsebo jnemu razumeva- pomoli tudi TokXu rednega o?ora-včeraj, pričakujoč nevihto. Delo- nJu narodov, marveč tudi pomoč čuna pa tudl 0 vee„ kuituml izme- ma so poplavljeni kraji ob rekah ln znanstvenlm d deu^cem omogc^ ^ vzzhd0edžaelaml SrednJega in DalJ-Huli in Humber. Vihar je potrgal UNESCO, da bolje spoznajo razvoj g vznooa. telefonske in električne vode znanosti in kulturnih pridobitev na Nevihta je zajela tudi severne svet"a dnevnem redu VIII. zasedanja dele Irske, Škotske in Anglije, generalne konference Je poročilo ge-Zahtevala ie pet Človeških žrtev, neralnega direktorja Ewansa o delu tri v Abbeasteadu, Lancaster, dve v minulem letu. osnutek proračuna liščinah«, tildi sodi V vrsto do- ki je obsegalo 569 raznih oddelkov kazov, da ZDA na nov način j Minister za rinance kritizira slabo or obravnavajo vprašanje sožitja, ol - —— katerem so imeli doslej mnogo OSlp,. vihnr w VnrU^hirPll pomislekov in pridržkov zaradi ' dejavnosti na lrultnrn»m ,nfln«tvp lu,£u'j° viavc m n«cga UU1J aiaic- vkoreninjenega nezaupanja, ki London, 12. nov. (AP). Huda nem tn prosvetnem PXočju Na ni- ,TAtii-n!5.Meleža,.p.a “.na,s^?u .X5?' so ga povzročila dolga leta hlad- nevihta je danes divjala ob obali katerih področjih, na pr v delu ne vojne. Slišati je tudi glasove j angleške pokrajine Yorkshire. — ^Uurno, znanstveno in prosve o morebitni spremembi ameriške; Ogromni valovi so porušili pe- uspehe, politike nasproti Kitajski. Opazovalci iz tega sklepajo, da je mnogo upanja, da bodo te težnje ameriške vlade zmagale nad silami desnice, ki bi rade ta razvoj zavrle. Tem večji optimizem so povzročile najnovejše napovedi takšnega razvoja ameriške zunanje politike. Jaša Levi pa v Leicestershiru. Težave s pariškimi sporazum* v zahodnonemški vladi Posebna vladna komisija bo sporazume ponovno proučila — Ratifikacija sporazumov v zveznem zboru odložena za mesec dni Bonn, 12. nov. (Reuter). Stro- dopoldne so jih predložili zahod- , Po seji je bilo objavljeno, da kovnjaki zahodnonemške vlade so, nonemški vladi v potrditev. je bila sestavljena komisija petih Bolgarija v UNESCO Montevideo, 12. nov. (Tanjug). , . , Danes se je začela v Montevideu za leto 1955-56. Izvolitev članov lz- -_______ ,_______ vršnega sveta, resolucije, priporočila! osma redna konferenca ustanove OZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO). Izvršni svet organizacije je imel sinoči sejo, na kateri je sklenil, da bo prihodnja konferenca UNESCO leta 1956 v New Delhiju. Svet se je izrekel za sprejem Bolgarije v UNESCO. Proti je glasoval le ameriški delegat, vtem ko se je urugvajski delegat vzdržal glasovanja. . , , , članov, ki bodo še nadalje obrav- Na seji je kancler Adenauer nava[j parske sporazume. aa hr. pražena trditev, parisKin sporazumov ziast.i zaiu, osnuieu o rainiKaciji parisB.ui , ^ . cnnr37limih .n j u- \-------------- . ,u Atla^ SZ zahtevala, naj bi ker v Zahodni Evropi narašča i pogodb glede oborožitve Zahodne Podfobno P°ročal 0 Vladu bl \ P° prv°tnib nn ja razpustili poudar- antimilitaristično razpoloženje, Nemčije in njene suverenosti ter Mec* razpravo so nastale težave, namerah predložiti te sporazume no - . Oe &?a,> da je znano da SZ ker je Zahodna Evropa proti ob-' o ratifikaciji francosko-nemškega Seja je trajala več kot štiri ure, v potrditev zveznemu zboru že Nikola V“J«movi« . odpotoval v aja na tem, da bi razpu- orožitvi Zahodne Nemčije ‘ cnnramma Po'ka v fyS “vanskega veleposla- ] še dvakrat sestal z Dullesom, na skal tudi ameriškega ministra za °biskal a as“*nKtonu Lea Matcsa! koncu pogajanj pa ga bo sprejel poljedelstvo. *u,,anje ,^).eri*keBa ministra za ^Vedeli Dullesa. *Jr_ani Dri sm°’ da z ameriške i.^avni razeovorih sodelujejo «ooVer . ^sekretar Herbert *n šef uprave za bodo gradili? * llnu im. V **ppe‘ ’mi"istwV*a(TtanJUg)' _ ,talt‘ ski£, tt°mitta Javna dela Giu- fla hinovlllarJcm Hn°SOJ lzJav11 lria' '•> ni °Sebno . Prišel v Trst, »>0 „h0,*ce z ...i11 Potrebe mesta 6raanie^ov|h na Javna fla u. P°roCi'a, o kate-h|l rn na 'H-div? prcdsi a sta na ločenih1 siljeviču. Poslanec Ivan Vasilje- grad. vec Maurice I.emaire Je bil Imeno- V6liav« Je,a predloiT 79lfnr\Q r, Vič je šef servisne službe za- RIM. — Predsedniku Italijanske re- van za ministra za obnovo in stano- Vn°sti uSKeSa tramvaja ter je seaaj „iandat Do poteka mandata ostaja ntlliercs in neodvisni republikanec u5skpir. ^Pisov na nnrirn^in v ^e'lu preiskava, Kl naj ugotovi Se Jest mesecev. Pomembnost danaS- Andre Moynet sta bila Imenovana *a okraia poaroeju st0Dn)0 njegove odgovornosti V njega datuma je v tem, da predsed- državna sekretarja v predsedstvu vla- Svet J. proi , zvezi z nedavno tr imvajsko ne- ortt rnanri'laj.alcov ie sprejel srečo v Zagrebu. Svet je sprejel to ra- da „ n°-imunitetnega ostavko in določil volitve za iz-Uvede ka' 't °,d.vz«nne svoboda praznjena mesta dvojice svojih nski postopek pro- članov. nik republike ne more razpustiti par- de, Član skupine neodvisnih kmetov lamenta, niti razpisati nove volitve Phlllippe Monln pa za državnega se-zndnjlh Sest me«j»*rev svojega man- kretarja v ministrstvu trgovine. S data. Zato se odgovornost vlade in to rekonstrukcijo, ki Je tehničnega, vladine večine poveča. ne pa političnega značaja, so končala PARIZ. — Predsednik francoske prizadevanja francoskega premiera za vlade Mendts-Fr&nce Je danes za- razširitev vlade. Sestavljanje lokomotive v newdelhijski tovarni železniških strojev ČASOPISNEGA PAPIRJA NAM KMALU NE BO TREBA VEČ UVAŽATI V prvih obratih nove tovarne rotopapirja v Vidmu pri Krškem se bo začela proizvodnja že prihodnji mesec Gradnja velike tovarne rotacij- zmogljivost tovarne na 30.000 ton j skega časopisnega papirja v Vidmu letna pri Krškem je tik pred zaključ- , kom. Ko bo prihodnje leto — ver- I ORJAŠKI PAPIRNI STROJ jetno v maju — začel v novi tovar- ' Ves ta papir bodo v videmski ni poleg obstoječe tovarne celuloze tovarni izdelali na enem samem or-obratovati orjaški pamrni stroj, bo jaškem papirnem stroju najsodob-to velik dogodek ne le za kolektiv nejše konstrukcije. Da si bodo bral-tovarne celuloze in papirja v Vid- ci lahko ustvarili približno sliko o j. a in za graditelje nove tovarne, tem, kako velik bo ta stroj, naj marveč v enaki in morda še v večji meri za ves jugoslovanski tisk, ki je danes skoraj v celoti navezan na uvoz rotacijskega časopisnega papirja iz tujine, kar hudo obre-nmnjuje našo devizno bilanco in hkrati ovira razvoj našega tiska. Naša založniška oziroma časopisna podjetja bodo rešena dnevnih omenimo, da bo tehtal 000.000 kg, kar predstavlja tovor 60 vagonov, dolg pa bo 105 m. Za ta stroj so morali zgraditi 145 m dolgo dvora-i.j.’ Pred meseci so bili zelo v skrbeh, ali bo mogoče do zime dovršiti ta velik gradbeni objekt, tako da se bodo montažna dela lahko začela že v zimi, sicer bi se dovrši- skrbi, kako zagotoviti potreben pa- tev tovarne zavlekla kar za pol le-pir za velike naklade naših dnevni- ta. Danes te nevarnosti ni več. Prav kov in tednikov, zakaj videmska te dni postavljajo poslednje dele tovarna bo s svojo letno proizvod- strešne montažne kostrukcije, tako njo 20.000 ton časopisnega pa- da bo velika stavba v kratkem pri-pirja pokrila vse naše potrebe in pravlieria za montažo stroja. V bo še nekaj tisoč ton na razpolago nemški tovarni Voith v Heidenhei-za izvoz; če pa se bodo potrebe še mu (dobaviteljici stroja) bodo ta povečale, bo mogoče z majhnimi papirni stroi prihodnji mesec po-investicijami povečati proizvodno skusno montirali in temeljito pre- v- • ••••" V kotlarni nove kalorične centrale montirajo parni kotel za 25 do 30 ton pare na uro, ki ga sestavljajo skoraj same cevi, ki se prepletajo skozi več nadstropij. izkusili, nato pa ga bodo spet demontirali in sestavne dele sproti . pošiljali v Videm, kjer se bodo v januarju začela montažna dela.* Videmski papirni stroj predstavila vrhunec sodobne tehnike izdelovanja papirja. Za velikansko zmogljivost tega stroja ni odločilna samo njegova velikost, marveč £e v večji meri brzina proizvodnega postopka na tem stroju, saj se bo skozi sušilne valje stroja pomikal 4 in pol metra širok trak papiria s hitrostjo do 350 m na minuto. Pri tej hitrosti obratovanja bo stroj dajal vsako uro skoraj 4 tone papirja. Vsakdo bo razumel, da je ! prav v tej izredni hitrosti proiavod-nega postopka skrivnost cenene proizvodnje časopisnega papirja, kakršne še zdaleč ne moremo do-, seči na običajnih papirnih strojih, j ki so namenjeni proizvodnji drugih vrst papirja, saj delajo ti stroji nekajkrat počasneje. Prav zato smo I opustili proizvodnjo rotacijskega I papirja v papirnici v Vevčah, ker ta nima specialnega stroja za rotacijski papir. Razume se. da nam bo novi stroj zagotovil tudi najboljšo kakovost papirja, saj so konstruktorji stroja uporabili izkušnje največjih podobnih tovarn v Evropi ii} Ameriki. PROIZVODNJA BRUSNEGA LESA SE BO ZAČELA PRIHODNJI MESEC ! Seveda bo tudj v ostalih obra-i tih nove tovarne proizvodni postopek najsodobnejši, tako glede mehanizacije, kaUur tudi glede načina predelave surovine. Z velikega skla-■ dišča lesa, kamor že dovažajo ce-l lulozni in brusni les, bodo kratke metrske hlode tega lesa spravljali v obrat po vodnih kanalih, Za čiščenje tega lesa, ki mora bit; brez vsake skorje, pa je pripravljen edinstven postcpek, ki bo omogočil, da ne bo šlo nič tega lesa v izgubo. III. PLENUM.HMELJARSKEGA ODBORA V ŽALCU Hmeljarji so se pogovorili o svojih težavah in načrtih V prostorih Inštituta *a hmeljar- Jev, savinjskega pa 50 kilogramov flo stvo v Žalcu Je bil v torek III. ple- 73 dolarjev). Razen tega je tudi vpra-nura Hmeljarskega odbora, na kate- šanje davkov, ki bodo sorazmerno rein so proizvajalci skupaj s predstav-niki ljudske oblasti obravnavali več percCih in odločilnih vprašanj hmelj-ske proizvodnje. Predsednik Hmeljarskega odbora Jože Jelovšek ju ob začetku povedal, kako je nedavno med savinjskimi hmeljarji neugodno odjeknila vest o tem, da so kmetje v Bački prejeli za letošnji pridelek sorazmerno slabšega hmelja znatno večje izkupičke. Razumljivo je, da so hmeljarji zahtevali od svojega predstavniškega organa ustrezen odgovor na to vprašanje. Zato se je tudi del živahne razprave omejil na konstruktivno obravnavanje nesorazmernih cen med priznanim savinjskim in bačkim hmeljem. Zaradi lažjega razumevanja problema je omeniti nekaj številčnih podatkov o pridelovanju hmelja v Bački, prav tako pa tudi o odkupu In cenah. Ker imajo v Vojvodini trenutno le približno 350 bektarov hmeljišč (leta 1927 ga je tod bilo nad 7G00 hektarov, a je proizvodnja zaradi takratne konjunkture propadla), si dvoje odkupnih podjetij na tem področju »Kooperativa« in »Podu-navlje«, prizadevata, da bi pridelovalcem vzbudili zanimanje za čim večje pridelovanje hmelja. Da bi količinsko zadostili pogodbam, ki sta jih za hmelj sklenili letos z inozemskimi kupci, sta mimo pbjavljanih platonskih cen in dogovora s Hmeljarskim odborom v Žalcu Jeli vsako po svoje navijati odkupne cenc za odkup hme- dohodki toliko večji. Ce pa pogledamo, kako je z davki v letošnjem letu za Savinjsko dolino, vidimo, da so se zmanjšali za 40 milijonov ali enkratno, kar hmeljarji z zadovoljstvom pozdravljajo. Za konec naj omenimo še to, da utegnejo take računice Izvoznikov hmelja v Bački povzročiti ondotnim pridelovalcem močan, celo usoden gospodarski udarec, POTREBNO JE VEČJE SODELOVANJE ČLANOV ODBORA S PROIZVAJALCI Čeprav bi šele na koncu lahko ocenili plodno delo III. plenuma Hmeljarskega odbora, lahko rečemo, da so odborniki že po prvem delu razpravo o cenah hmelja izkazali priznanje politiki okrajnih In republiških oblastnih organov do hmeljarstva. Ocenili so jo kot pravilno in edino koristno za večji napredek hmeljske proizvodnje v Savinjski dolini. Z razliko med stvarno in odkupno ceno hmelja je pri prodaji nastal dobiček v znesku 104 milijonov dinarjev, iz katerega so ustvarili sklad za regrese v višini 48,000.000 din, 42 milijonov ostane zadrugam za njihove potrebe, 9 milijonov za Inštitut ter 4 milijone za Hmeljarski odbor. Tako s« torej ves ta dobiček vrne nazaj v hmeljarstvo. Pa tudi davek, ki ga mora podjetje »Hmezad« plačati okraju, v znesku 59 milijonov dinarjev, bodo uporabili za regulacijo. Le-ta bo spet omogočila saditov hmelja na lja. Tako so plačevali hmelj I. vrste .. „ po 600 din, hmelj II. vrste po 580 din i?il 1°*. Površin. Z no- Itd., vtem ko so savinjski pridelovalci i0^aiof nni«u ,nPrirn" nrpinll ¥ vrstn rlin v-i It vrvtn lOVaiCi lUnKO n&J6ll krGClit© ZA prO- 380 din Ud.' Točneje rečeno^ odkupna P0™”’, ° vsem tem se mo- ■ rajo seznaniti vsi pridelovalci, ker cena savinjskega hmelja Je bila več ja, vendar so se iz razlike formirali razni skladi. Toda o tem pozneje nekaj več. Pri odkupnih cenah za bački bodo s poznavanjem dejanskega sta nja najlaže ocenili pravilnost razvoja hmellarstva. Zato se bodo tudi odborniki Hmeljarskega odbora morali bolj povezati s proizvajalci, z njimi hmelj Je zanimivo tudi to, da Izvozni sodelovati ln Jim pomagati pri delu. podjetji »Kooperativa« in »Podunav* lje« s tako politiko cen pri kmetih ODLOČILI SO SE ZA ZICNE nista vzbudili večjega zanimanja za NASADE pridelovanje. Ondotni kmetje so se Med nalvečjlmi problemi, ki ta- pravamC Pomanjkanlo skladiščnih celo strinjali s tem, da take odkupne rejo savinjskega hmeljarja. Je po- prostorov In zastarele naprave za cene niso realne, ker je bački hmelj manjkanje hmellevk in njihova vi- žveplanje hmelja slabo vplivajo na tudi na zunanjem trgu slabše plačan soka cena. Prihodnjo leto bodo kmet- kakovost. Za novo skladišče bo treba (M kilogramov plačajo do 66 dolar- J« prejeli za vsako bmeljevko, ki Jo 120 milijonov kredita. F. K. bodo kupili pri podjetju »Hmezad«, 60 din regresa. Za 300.000 novih hme-Ijevk bo podjetje dalo iz sklada 18 milijonov regresa. Druga vrsta take pomoči bo regres 60 din na vsako sadiko hmelja v novem žičnem nasadu. S 16 milijoni regresa bo pospe-Seno postavljanje novih žičnih naprav na 60 hektarih hmeljišč, predvsem H. letnika. Domneva, da se žični nasadi, kakršne že Imajo v Bački, Nemčiji ln Franciji, v Savinjski dolini zaradi vetra ne bi obnesli, Je med hmeljarji zmeraj bolj redka. Gospodarska ih čunlca pač kaže, da spričo dfaglh hmeljevk 'imeljar ne zmore za ab-novo 1 hektara hmeljišča 800.000 de 900.000 din sredstev, vtem ko znaša Investicija za 1 hektar žičnega nasada 550.000 do 600.000 din (pri tem Je upoštevati še regres 45—50 odstotkov) Predvsem Iz finančnega razloga in drugih prednosti, ki jih Ima žični nasad, se v Savinjski dolinf zelo zavzemajo za cenejše žične naprave, Načrte za nove žične naprave že pripravljajo, akacijeve drogove pa bodo dobili lz Slavonije, pozneje pa bodo akacijo gojili za žične nasade kar v Savinjski dolini, na manjrodnlh parcelah ob Savinji. NOVE HMELJSKE SUŠILNICE IN SKLADIŠČE Z NAPRAVAMI ZA KONSERVIRANJE V ŽALCU Kakor že na mnogih sestankih, tako je bilo tudi na III. plenumu veliko razpravljanja o škodi, ki nastane vsako leto zaradi pomanjkanja dobrih sušilnic. Večina hmeljarjev namreč nima lastnih sušilnic, tisto pa, ki so že dlje, niso bile obnovljene. Kakovost hmelja zaradi tega zelo trpi ln Je Hmeljarski odbor sklenil, da bodo prihodnje leto postavili v savinjski dolini 20 novih 16 kvadratnih sušilnic za hmelj. Kakor za ostalo, tako bodo tudi za sušilnice deležni regresa v skupnem znesku 12 milijonov dinarjev. Clanl odbora pa so glede na potrebe po novem skladišču za hmelj ln konservlranje le-tega odločili, 22. Ali 6e zanimate pri nakupu blaga za ime tovarne, j ga je izdelala? da — ne. klago? 23. Koliko denarja potrošite zase letno za volneno ........ : po 24. Kakšne vrste volnenega blaga še ni na trgu m Vašem mnenju našlo kupce? ..................................... 25. Ali imate morda kakšne predloge glede izdelkov n tovarne (izdelava, barva, kvaliteta itd.)? ....................... .— Izpolnjeni anketni list oddajte do 24. novembra J® v najbližji podružnici »Ljudske pravice«, ali pa ga P ' na upravo »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjev jjj0 Podjetje bo izžrebanim udeležencem ankete raz naslednjih 31 nagrad: I. nagrada 5000 din, II.—-XI. po 1000 din, XII.—XXXI. nagrada po 500 din. .......... *•** Vsake pesmi je enkrat konec Epilog sleparij v kmetijski zadrugi Blejska Dobrava pred sodiščem ^nevi Be J® pred Je potreboval gotovino, ki si jo Je pri- mamo opravljala Je u ^ ^ Jv Jia _ v__ SlUŽbO' j- leIfl ;- Okrožnim sodiščem v Ljubljani^ za- svolTr* ^Km^JskV^zadruge kazen 9 mesečev zapora. f’rI knjigovodja in blagajnik kmetijske zadruge Blejska Dobrava, obtožen skupaj z Mileno Sodjo, poslovodkinjo v Isti kmetijski zadrugi, več kaznivih dejanj. Milan Jančar je bil s svojimi dohodki oCividno nezadovoljen, kajti lotil se Je nepoštenih poslov, da bi na ta način prišel do denarja. Najprej Je kupil ln z dobičkom nekaj tisočakov prodal nekaj ur. Ko je videl, da na ta način lahko pride do denarja, je začel Izvrševati svoja dejanja v večjem obsegu. Opazil je, da prihaja k Mileni Sodji neki prekupčevalec, ki JI prinaša italijansko pretihotapljeno blago. Zaprosil je. da bi mu preskrbela očala za sonce. In res mu Je Sodjeva prodala 200 očal, za katere Je plačal 170.000 dinarjev. Denarja sam seveda ni Imel. Zato sl ga Je vzel lz blagajne zadruge, f>rl kateri Je bil v službi. Toda pri trgovanju z očali ni Imel posebne sreče ln Je utrpel celo Izgubo 80.000 dinarjev. Da b! to Izgubo prikril, Je začel kupovati dolarje. Tri sto dolarjev mu Je p.-odal Niko Scla-kovlč, trgovskt pomočnik z Jesenic. Toda tudi pri tej kupčiji ni Imel posebne sreče ln Je moral prodati nekaj dolarjev tudi z Izgubo. Za svoje posle aretacijo od 323.316 dinarjev vrnil 319.000 dinarjev. Da prikrije to protizakonito prisvojitev oziroma uporabo denarja, je ponaredil listine in storil s tem novo kaznivo dejanje. Ker se Je pečal s posli Izven službenega dela, Je svojo službo zanemarjal, zaradi česar Je Izvršil novo kaznivo dejanje nerednosti v službi. Nabavljal je blago v detajllstlčnl trgovini, ga hranil v neprimernih skladiščih itd. Pri tem pa je zlorabil tudi svoj službeni položaj in Je pod krinko zadruge prodal svoj les ln les nekaterih kmetovalcev za svoj oziroma njihov račun. Tako 1e enemu kaznivemu dejanju sledilo drugo. Pri tem pa Je Imel tudi zveze z železničarjem Janezom Tušarjem lz Blejske Dobrave, kateremu je prodal nekaj dolarjev ln kupil od njega vži- kmetljski **$*»“ govarjal Milan Jančar, '24 let stari Blejska Dobrava’ Vendar je še pred ona prodajala v neiv»-;rt " ¥.a*.° tudi na svoj Mflun^er ^ ceI,j2 alkoholne pijače celo po v*s^il[ia za*® da si Je na ta način pr>d°bi 2eie? neupravičeno lmovlnsko ko* ,:,nčarJ ničar Tušar, ki Je prodal J“ , jf vžigalnike, kamenčke ln sa g if bo tri mesece pokoril za k*- prod , Janje, obtoženi Selakovlč, ki ([1 p dolarje, pa Je dobil 1 mesec c zapora. Hkrati so bili ob in trije kupci dolarjev z Jesen ji. vsak na 1 mesec zapora. • i0V Posvetovanje ekonom1, o kreditnem in deviz«* sistemu FLRJ Beograd, 12. nov. (Tanj ^ galnike, vžigalne kamenčke in saha- ^b-^„rvmi>:toV ■JW,n rln ter Jih nato razprodal z dobičkom. Zveza dru&tev ekonom ju Za svoja dejanja Je od sodišča slavije je sklicala za o prejel kazen eno leto In pol zapora, pri čemer mu je sodiSče odmerilo tako nizko kazen zaradi njegovega odkritega priznanja ln kesanja ter zaradi zaslug med osvobodilnim bojem. Poslovodklnja Milena Sodja, ki je larjev, °»V^aTKa^r & m^tov in zainteresiranih us siavije je ic decembra t. 1. posvetovanj^ ki bo kreditnem in deviznem sis FLRJ. Tega posvetovanja, ,{r()s v Beogradu, se bo udeležilo sto predstavnikov društev e 0v. Tudi na Primorskem mislijo na komune Več predlogov o številu in velikosti komun na Primorskem “ snovan/u 1? Gortce nam ]e poslal naslednji dopis-mUn na Primorskem Sl,0venskel11 Primorju so zoreli dn . ? av*Janje komun do-ska skun5 ?toP“je. da bo Ljud- vilSS? LKS lahko že na pr' la zaLvJ^ J!™, zasedanju spreje- prebivalcev. Razen podjetja za proizvodnjo krede na Srpenici nima Bovška nobenega večjega indu- nje kraie v , T a luKdJs- okrajih so » !* ,Petlh primorskih dars’e t z® začele delovati gospo-lavo lo“miS1ie- komisije za izde-toun in V bodo?e skupnosti ko-lične kn P°.sameznih komun poli- ^a ^Uja.k0mlSije Za ka‘ VSe PriPrave pravočas- ustanavljati^6’ Ilameravajo začeti kom n k°mune še pred začetem knVKga. Proračunskega leta, cije (7KL) združili do Ca ‘ega meseca. DEZl vK vnn0S^1 K0MUN S SE-v KOPRU IN NOVI GORICI Gospodarski-ir To so pravzaprav štiri največja 1 stri jskega objekta. Životari le ne-upravna in gospodarska središča na kaj manjših podjetij in obrtnih de-področju sedanjega goriškega okra- 1 nii in hotelov, ki pa so spet od-ja. Edino vprašanje so Goriška Br- ! visnj od sezone, dotoka turistov itd. da, ker tamkajšnji prebivalci niso Tudi kmetijstvo je sila slabo raz-enotni in se del Brd ne more ogre- [ vito, industrija pa za sedaj nima ti za lastno komuno, marveč bi ho- ‘pogo'ev za večji razvoj. “Pravični«^'™ ln politični razlogi mWskem J?.,mnenJe. da bi na Pri-mun: v ir .dve skuPnosti ko-per bi n opru ‘n ^ovi Gorici. Ko- sko središč! Upravnjami ali kako "e osnn!°Spe5' ustvarjanje potreb-k0sPodarstv M nadalini' napredek aiunah V mani razvitih kodraj je prebivalstvo tll'Se'. nai l.pridržkov sprejelo zali6 'Mm 1 ustanovili štiri komu-°riških t>_,j.oovščini, Novi Gorici, in Kanalu ob Soči. ŠKOFJA LOKA naga usta- Pornl zbo"eKUn Wl v Skof" Lokt Ško “ Je hiin D *Tone Šifrer«. Iz trta Sekcija ni tra2v'c'no, da gledali* ^evin ^'Pevskfjv, SVOjega Vati .Jele letni V ' 1 so ga------ To,!: ‘sto je hi ° ’ J.e Prenehal delo- društv^Jub raznim l0xrn° skuIjlno h« M° 'e doseeilF nevšečnostim )e Jeli r d žlvahnn rfPrecei lepe usPe-6ornnaZne skleno dlskuslJ° so spre-‘Jati £)0 katerih k. predvsem take. s aPake ki v bodoče odprav-SO 'tud, J1Hh °^lraJ° Prt delU ' 11 člinvoA bodo v društvo • md hf mladine. Sklenili ujl« Pokiicn gledališka sekcija h I? pa nai I, režiserja, uprava ''ec^ hallšfu p°sredu1e pri pokltc- 'ako V Sostovain ? e.nJu- da m >e-to se navl^At Loki. Prav Ustanoviti enHhStrlnJalt' da ‘e godbo na pihala. H5*' uri- Idrija teli pripadati h gospodarsko močnejši novogoriški komuni. TRI RAZLIČNE VARIANTE O ŠTEVILU KOMUN NA TOLMINSKEM Na Tolminskem so se spričo oddaljenosti posameznih naselij do središča komune, z ozirom na stare tradicije in da bi družbeno samoupravljanje prišlo bolj do izraza najprej zavzemali za pet komun: Tolmin, Idrijo, Kobarid, Bovec in Cerkno. Bo drugi varianti naj bi ustanovili tri komune in sicer v Tolminu, Idriji in Kobaridu; po tretji pa v Tolminu, Idriji in Bovcu. Po tem slednjem predlogu hi seda nji občini Kobarit) in Breginj sodili k tolminski komuni. Ce bi osvetlili vse gospodarske in politične vzroke, ki prihajajo v poštev pri ustana-ljanju komun, upoštevajoč seveda glavnega, se pravi skrb za napredek gospodarstva, za blagostanje prebivalstva in razvoj družbenega samoupravljanja, tedaj je nedvomno najbolj primerna ustanovitev komun v Tolminu, Idriji in Kobaridu. Tako so menih tudi na nedavnem sestanku članov sekretariatov obeh Okrajnih komitejev ZKS, ko so razpravljali o ustanavljanju komun na področju sedanjega goriškega in tolminskega okraja. Poznavalci razmer na Tolminskem menijo, da bi komuni v Bovcu in Cerknem le životarili. Se tako velike pristojnosti so gola formalnost, če komuna nima s čim gospodariti. Na subvencije pa se tudi ne bo mogoče vedno zanašati in od njih živeti. In 'e v komuni ni pogojev za razvoj gospodarstva, potem je taka komuna obsojena na Predvidena kobariška komuna b! združevala sedanjo bovško, kobariško in breginjsko občino. Njen sedež je tudi v zemljepisnem pogledu na posrečenem mestu, saj se v Kobaridu stikata Soška in Na .i-ška dolina. Kobarid je že sedaj središče, ki je še vedno razvija. Tu grade veliko mlekarno, kmetijsko šolo, opekarno, v zarodku pa je tudi novo podjetje. Tudi komuna v Cerknem ne bi imela posebnih pogojev za življenje. Elektrogospodarstvo, kj se si-c.r še razvija, ne bo moglo v teh krajih nikoli postati osrednja gospodarska panoga. Gospodarska hrbtenica Cerknega je v rudarski Idriji, ki ustvari letno nekaj sto milijonov din narodnega dohodka. Res je, da je tolminska deželica zelo razčlenjena in raztegnjena, vendar kaže, da so ljudje nastajanje komun vse pre/eč presojali zgolj s stališča oddaljenosti od sedeža komune in ne po tem, kako se bo komuna razvijala. Za reševanje raznih ^robnih upravnih in drugih zadev ne kaže že vnaprej podcenjevati predvidenih krajevnih svetov in administrativnih ekspozitur, ki jih bo prebivalstvo dobilo povsod tam, kjer bodo potrebni. Spričo tega, da nameravajo za j četi ustanavljati komune še pred j začetkom prihodnjega prorač. leta, j je treba njih meje čimprej določiti. | Zadnjo besedo o tem, koliko komun bo v tem ali onem okraju, bodo izrekli volivci, ki naj Se tudi prostovoljno odločijo, h kateri komuni V Šmihelu pri Novem mestu imajo dopolnilno šolo za otroke padlih borcev Mnogi otroci padlih borcev so nja, bo poskrbel dober Ul zaveden zaradi vojnih razmer m drugih ob- pedagoški kader, nad njo pa nepre-jektivnlh težav zamudili redno šola- stano bdi tudi Zveza borcev, ki se nje v osnovni šoli, kar jim danes trudi, da bi njena skrb za otroke dela preglavice, ko bi se radi izučili ■ padlih borcev obrodila čim boljše sa- kake obrti ali postali učenci v gospodarstvu te ali one industrijske veje. Ta pojav je proučila Zveza borcev novomeškega okraja in našla dober izhod. V Šmihelu pri Novem mestu je osnovala tako Imenovano dopolnilno šolo za otroke padlih borcev ta žrtev fašističnega terorja, v kateri bodo otrokom v teku šolskega leta posredovali znanje potrebno za vstop v industrijske ali obrtne šole. |. Nedavno Je novo ustanovljena. dopolnilna šola v Šmihelu sprejela, učence, ki Jih Je 22 iz novomeškega okraja, trije pa so prišli tz čmomelj-skega okraja. Sola bi lahko sprejela še nekaj učencev V nenehni skrbi za boljše življenje in bodočnost otrok padlih borcev je prevzela Zveza borcev vse stroške, tako šolnino, hrano, vzdrževalnlno itd . za najbolj revne pa je pripravila tud! nekaj perila, obleke in obutve Otroci so lepo preskrbljeni z vsem in stanujejo v dijaškem Internatu. V tednu otroka so bili prav vsi obdarjeni s praktičnimi darili. Namen dopolnilne šole v Šmihelu je, otrokom v enem letu pomagati do znanja, ki ga bodo potrebovali za vstop v obrtne ali Industrijske šole, kjer bodo otroci našli svoj poklic, ki jim bo zagotovil dostojen obstoj v prihodnosti. Da bodo v šoli pridobili kar največ zamujenega zna- dove. Pri tem je seveda največ odvisno od otrok samih, toda tl so, hvaležni skupnosti za njeno pozornost ta skrb, marljivo prijeli za knjige, ker vedo. da jim bodo prav one pomagale do boljšega kosa kruha in samostojnega poklica. -o -r. Težkega snlca je ujel j Fele Kastelic iz Žužemberka ni : samo vesten uslužbenec, pač pa je tudi strasten ln vztrajen ribič. V ne-želijo pristopiti. Pristojni politični <3eij0 dopoldne se mu je v tolmunih in gospoda ski organi naj jim le poa- •'» la na?’jo; v • 81adltl poslopje za d« “Pravlja "v1" bo (i Učilnic. De M*«,.«, »h. -.P- hirajo ploščo za Ha?1' bp Pod k T pn<1 Karavan r0v^a 'h b„ v do knn,,c te' vsej J: ‘emveč ponos ne samo Zi- in V7,ei iz paketa, ki je bil namenjen v Split kinokainero, vredna več ko 30 000 din. Kinokainero je takoj da:l v komisijsko prodajo Ko je bila tatvina ugotovljena, so varnostni organi hitro odkrili storilca in našli ( ukradeno kinokamero Pred okrajnim sodiščem v Maribor je Sinkovič svoje dejanje skesano priznal Ker še ni bil prej kaznovan, ga je sodišče zaradi teh olajšilnib okornosti obsodilo le na tri mesece zapora, lastniku pa so vrnili njegovo kinokamero. KAZEN GA NI IZMODRILA Pred štirimi leti Je bil Ludvik llagari iz Prekmurja obsojen na tri leta strogega zapora, ker je skušal ilegalno spravljati neke ljudi čez državno mejo Po prestani kazni se je vrnil domov in zopet iskal priliko d,, bi na podoben način prišel do de-r|.|. —jok, oni a |" m iiar.a p0nuForma in sodobna te matika«. V svojem referatu je Menart rekel, da bi morala biti sodobna poezija odraz časa. V plemeniti polet, to je tisto pesniško v človeku. književnikov družbeni odgovornosti in sodelo-vrši v Beo- vanju književnikov ter o meri, v kateri naj bi bil umetnik oproščen tega sodelovanja, da njegovega navdihnjenja ne bi ovirali. Neupravičeno in nemogoče je zahtevati za umetnika absolutno svobodo, je rekel Milan tem seveda ni nikakega neso- Bogdanovič. Umetnik ne živi v j p0 'enJ je realizem zgodovinsko glasja. Pota se ločijo v inter- vakuumu. Umetnik ne more biti j omejena umetniška smer, večine pretaciji tega pojma, v tem, kaj neodgovoren in brez obveznosti j j9_ stoletja, kakor na primer je in kaj ni pravi odraz časa. do ljudi okrog sebe in do druž-1 klasicizem, romantizem itd. Po Menart je zavrnil tista prizade- be. Po pravici smo tu govorili, j dragi pa to ni določena smer, DVE RAZLIČNI DEFINICIJI REALIZMA Eli Finzi je govoril o dveh različnih definicijah realizma, ki ju je bilo slišati na plenumu je m lenart je zavrnil tista vanja v poeziji, ki skušajo doseči sodobnost in modernost z iskanjem »novih« oblik, z žrtvovanjem vsebine najbolj bizarnim formam, ki niso »moderne« po čustvovanju in mišljenju, a odvrniti. Gre za »samocenzuro«, za zavest o vlogi pesnika v druž- Udeleženci plenuma Zveze književnikov Jugoslavije je ta modernost le nekaj pri- bi na splošno in v naši družbi vzetega, neorganskega in pri- posebej. siljenega, največkrat pa tudi ne- Milan Bogdanovič^ je potem razumljivega. Vsebina je za Me- rekel, da je z obžalovanjem narta bistvo vsake dobre pesmi, ugotovil, da so nekateri Referati, V izčrpnem dokumentiranem zlasti referat Zorana Mišiča, ob- referatu o »Nesporazumu v kulturi, atomizaciji umetnosti in poskusu sinteze« je Oto Bihalji-Merin poudaril, da je glavna vrednost umetnosti neke prehodne dobe, kot je naša, morda v eksperimentu v pripravi nekega prihodnjega sintetičnega, pa vendar bolj razumljivega ustvarjalnega jezika. Marin Franičevič je zatem govoril »O realističnem in modernem«, Slobodan Novak pa »O sodobnem in modernem v književnosti«. Janko Kos, kot zadnji referent na plenumu, je imel referat »O marksistični estetiki in marksistični literarni kritiki«. Kos je izhajal iz stališča, da poznamo troje različnih estetik: estetiko kot znanost, estetiko kot umetniški in praktični program ustvarjalcev umetnosti ter estetiko kot izraz političnega, družbeno ideološkega in moralnega programa. Kos je menil, da mora marksistična estetika odgovoriti predvsem na to, kaj je pravzaprav umetnost in kaj je njena specifična funkcija. Marksistična estetika ne more biti praktična ali programatska umetnostna estetika, je pa v določeni meri normativna estetika, kajti splošna znanstvena spoznanja o umetnosti, njenih zakonitostih in strukturi ji lahko služijo kot objektivna norma in kriterij za presojo novih umetniških del. Včerajšnji sestanek književnikov, po mnenju mnogih najživah-nejših doslej, je začel Milan Bogdanovič. Predsedujoči je poudaril, da je ta dan, ker so vse predvidene referate že prebrali, posvečen razpravi. Na dopoldanski seji so govorili književniki Vladimir Bartol, Milan Bogdanovič, France Filipič, Eli Finzi, Zoran Mišič, Slobodan Galogaža, Herbert Griin, Živko Jeličič in Marijan Jurkovič. Mnenje večine udeležencev v razpravi je izrazil Milan Bogdanovič, ko je rekel, da je zbor književnikov Jugoslavije tokrat bolj in bolje kakor kdaj koli prej dosegel zavidanja vredno raven. Naši književniki, je rekel Bogdanovič, še nikoli niso tako načelno, resno in objektivno ob vsej subjektivnosti gledišč obravnavali vprašanj naše književnosti. čeprav je Herbert Griin rekel, da se mu zdi, da takšni sestanki niso najidealnejša oblika za obravnavanje umetniških problemov, vendar je tudi priznal, da se je delo tega plenuma pokazalo koristno in potrebno. UMETNIK IN DRUŽBA Ena najzanimivejših razlag je bila vsekakor razlaga Milana Bogdanoviča. V začetku je poudaril, da so vprašanja, ki jih obravnavajo posamezni referuti, zelo živi in pereči problemi naše književnosti. Rekel je, da se bo dotaknil nekaterih, da bo nekatere zavrnil, druge pa sprejel Na plenumu je bilo govora o - . v —..,. , drugi pa da umetniku ni moč vsiliti no-, marveč resnično prikazovanje bene cenzure od zunaj. So pa I stvarnosti. Finzi meni, da so vsa stvari, ne zunaj, marveč stvari, | pomembna umetniška dela reki jih sami od sebe ne moremo ain0 prikazovala stvarnost in tako je tudi Bvron zelo realno prikazoval življenje, pa je vendar nesmiselno imenovati ga realista. Po tej definiciji bi bil realizem sinonim za umetnost na splošno. Eli Finzi potemtakem meni, da lahko govorimo o realizmu samo v zgodovinskem smislu. Zoran Mišič je protestiral proti nekaterim trditvam Milana Bogdanoviča, nanašajočim se na njegov referat. Mišič je uporabljal izraz stvarnost tako, kakor ga uporabljamo v običajnem, publicističnem žargonu, kjer po njegovem mnenju ta pojem nima nobene stvarne vsebine. Naše stvarnosti pa ni nameraval ironizirati. Živko Jeličič je polemiziral z nekaterimi nazori o vlogi sanj fantazije v umetniškem postopku. Po njegovem mnenju je nevarno, da bi v sanje pritegnili nekakšno igračkanje, sanje morajo imeti neko težo stvarnega življenja. Na koncu dopoldanske seje je govoril književnik Marijan Jurkovič. Rekel je, da se ne strinja z nekaterimi trditvami iz referata Josipa Vidmarja. Jurkovič meni, da Vidmarjev referat, napisan studiozno, vendarle ne vsebuje dovolj elementov za trditev, da je realizem pri kraju. Po njegovem mnenju je Josip Vidmar presojal realizem dokaj ločeno od časa, v katerem se pojavlja. Realizem seveda ne more biti takšen, kakršen je bil v 19. stoletju, ker mora prikazovati našo sodobno stvarnost. Naše nove knjige pa znova potrjujejo vitalnost te smeri. Umetniške fotografije VENA PILONA postal Zruga ^movZa^je VfnoJil™0mSt razočaranja, ki ga je preDzd° kako kaotične so razmere v upodabljaj ^ nosti, kako brezobziren je boj za priznia kako grda je borba za uveljavitev za ™a,. sicer odložil čopič za več let m nehal sl'™“; kem» tudi po tej odločitvi, da se odreče s ,. .g. udejstvovanju, ni upodabljajoče ume polnoma opustil še zmerom je 'nostjo in doslednostjo gojil risanje, veduje o tem naslednje, kar posnemamo^ ?Tt iz W asieanje, ,j„rta taloga njegove razstave, ki je z“f) /pse. Moderni galeriji:_ ^družbi PrJ%irkoJn * Veno Pilon: Plesalec Tony Grego ry (foto) Spominska plošča Oscaru Wildeu v Londonu Ob stoletnici rojstva Oscara \Vildea (1854-1900) so na hiši v Tate Streetu, v ' 11 :l' Gita Predic-Nušič odlikovana Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval z Redom dela II. stopnje Gita Predič-Nu-šič, umetniškega direktorja beograjskega otroškega gledališča »Boško Buha« za njeno plodno j odkrili spominsko pio& kulturno delo na področju gleda- prvi primer, da so VViIdeov spo-liške umetnosti in za posebne j min v njegovi domovini javno zasluge. počastili. galeriji: sveta sem prebil ceie «on ’xiV„n lica•• z risbo poglabljal v izraz cloves g milili' Mnogo teh listov se je razteplo^ P° s° ’u(0e in sem jih uničil vsled svoje večkrat z naj. svoje nestalnosti. V risbi sem iskal .lučaji preprostejšimi sredstvi, brez leska, br ef . ■. , • -i i pilon-panst je kma1» naroW kateri je pesnik jn pilon -e dobival Precej ^ živel v letih 1885. do 1895, dokler c danes pregledujemo, h ni bil obsojen na večletno ječo odkrili spominsko ploščo. To je če danes pr® i,,iamo pri rokah s ^ ^re, Pilonovih uirko od- zadnjo vojno, v:dml j D znanih likih portretmh irner. umetnikov, kakor so giorgi° A. Lhote, Othon de Chirico, Ossip Zadkin simo Cajnpigh- -- - oortTW" Poleg teh umetnišhh P p kamor moramo prisien -i. m«"-' mojstra Kad* Cha- ravnavali našo stvarnost z nepotrebno in neupravičeno ironijo. V tej zvezi je rekel, da je bila vsebina referatov na plenumu nekako dvignjena in izločena iz naših razmer. O naši sodobni literaturi na primer, o elementih, ki jih nudi kot podlago za razpravo, smo govorili premalo. To je ena izmed pomanjkljivosti, ki jo moramo imeti pred očmi. Dovolj smo govorili na tem plenumu o estetiki, ki je ozko propagandna, politično praktično programa-tična, je rekel Milan Bogdanovič. Upravičeno je bilo pametno nasprotovanje težnjam, ki so se včasi kazale pri nas v tem oziru. Odpor je bil pameten, odkrit, toda tudi s potrebnim kriticiz-mom. Tega kriticizma tudi zdaj ne smemo izgubljati izpred oči, kajti takšne estetike pri nas absolutno nismo nikoli uporabljali. Ko odklanjamo takšno estetiko, ne moremo in tudi ne smemo zaiti v drugo skrajnost, da bi mislili, da nimamo zdaj v nobenem oziru nikakršne odgovornosti in nobenih obveznosti. dobe violinista - ■■ nine j Rupla ali plesalke / jn rat (1935), raznih ple™ DuTno^ daliških umetnikov <»■ teh na-Terechkovitch itd-)- fbuiin ročil so pa in Tj tjčna otetoj>» scene, globoko reali■ realistic glava, poskusi v surrea ^ smer, kakor tudi stoar’ stičnih problemov i nosti. _ umetf Zlasti so P‘Jons,_„ nnrtretoV tl so rw'~. t noriT^V škega fotografa P?™. jih je ob' zanimali isti m? L /trafik- f Nova premiera v ljubljanski Drami: »Laznik« italijanskega komediografa Goldonija. zanimau isu ara,-- , „ deloval kot slikar in J Rfl teroo tografiral je kmpo^ j^grjM tNočnn življenje n* slo^ece^ groteskna tihožitja ,gT je p *Marche des Puce ’:c;je staTin ' snel sijajne kowP° p skih interieurov. PRIMORSKA POTREBUJE močno založniško podjetje Razgovor s predsednikom Primorske založbe, pisateljem dr. Bogomirjem Magajno O DIVINIZACIJI PESNIKOV V nadaljevanju se je Milan Bogdanovič dotaknil nekaterih tez književnika Bihalji-Merina. Po Bogdanovičevem mnenju je teza o odporu, ki je nanj zadevalo v minulosti vse, kar je novega v umetnosti, točna, toda ne v absolutnem smislu. V minulosti je bil ta odpor proti novim umetniškim delom posledica tega, da so bila usmerjena proti staremu, zakoreninjenemu redu, proti kanonom; upirali so se mu samo »kanoniki«, ne pa vsi ljudje. Velik del narodne javnosti, tisti, ki naj razume kulturo in sodi o njej, pa se je zelo redko, izjemoma upiral novemu. Ne drži, da bi široki krogi javnosti ne priznavali Beethovna ali Mo-ličra ali Shakespeara. Nasprotno, prav ti krogi so podprli ali ubranili njihovo umetnost. Milanu Bogdanoviču se zdi zelo čudna Bihaljijeva teza, da bi bili Krležo zanikali. Krležo so zanikali klerikalci in šovinisti, ne pa ^napredni krogi in kulturna mladina, ki mu je dala prav in ki je poskrbela, da bi postal činitelj naše kulture, kakršen je tudi postal. Eno je, kadar zares novo v umetnosti vnaša v kulturo, žive, človeške elemente, tedaj pri nas ne more biti odpora proti novemu. Nekaj čisto drugega pa je, kadar »novo« koristi razkroju, razbijanju človeškega, odvračanju človeka od človeka, človeka od človeškega; tedaj je ta odpor razumljiv. Mijan Bogdanovič se ne more strinjati s tem, da bi umetnost dvigali v nekakšne sfere božanstva, on ne sprejema diviniza-ci je pesnikov, ki jo je bilo čutiti v nekaterih na plenumu izraženih nazorih. Pesnik ni nb' solutna vsota vseh vrlin in ni iz jemno bitje. Zavest v človeku in MraSnega jesenskega popoldne sem se odpravil v Polje, kjer živi in dela že vsa povojna leta slovenski književnik dr. Bogomir Magajna. Z<-v avtobusu sem sl predstavljal tisti obraz, Širokih potez in vedno nasmejan, kt me vedno sprejme s prijazno besedo in kraško gostoljubnostjo. stoja pod fašizmom, bi danes Gorica moCno konkurirala drugim slovenskim kulturnim središčem, vsekakor pa bi Častno tekmovala z Mariborom.« »S to založbo ste si, kakor slišim, zastavili precej zahtevne naloge.« »Gre predvsem za to, da bi založba izdajala take knjige, ki bi bile ne samo poceni dosegljive preprostim ljudem na našem podeželju, paC ‘ ' si »Prišel sem na pomenek o založbi, zadnJlhVdveh teHh^zšl^kar trt Tvoje P» predvsem po vsebini. Založba si ?£ : msstjsmjsss: r -1 sr,vut& i. »s“ , • . „ , ba navezana na neposredno zaledje »Primorska mi je bi a vedno pr* ln tu gredo knjige med ijUcli, ki jih srcu. Sam sem primorski rojak, Pa prej njso jmeij možnost kupovati v so me že kmalu po ustanovitvi za-. j množini. Seveda ne smemo po- ložbe naprosili, naj bi jim pomag • zaniti tudi na bolt razvite predele, Prizadevanja nekaterih kulturnih ae- kakor so Kras> Vipavslta dolina in lavcev na Primorskem, da bl zacen zjasti Tolminska, kjer so knjigo v Izdajati knjige, je še celo kazalo lli5t že stara tracil(.iJa.« podpreti, ker Je s tem bila vzpostav- * ljena nekakšna kontinuiteta glede n.a('wrlt*, 5?«»»raZ založniško tradicijo na Pr>- 1 slrltl knJ>S° P° Primorskem/. na Primorskem in bogato ------------ ---------- — morskem. Spomni se samo na Gabrščka, ne pozabi, da je bilo takoj P° prvi svetovni vojni v Trstu ln v Gorici šest založb, ki so kar bruhale knjige, revije ln razne publikacije. Ce bi ne bilo petindvajsetletnega za' »To smo predvsem tako uredili, da smo založbo organizacijsko tako utrdili, da povezuje na prostovoljni podlagi skoraj vse, kar sc na primorskem zanima za kulturo in za literaturo. Založba Ima v tem pogledu NK svojstveno organizacijsko obliko. Vodi jo odbor, ki šteje nekako 30 članov. V njem so zastopani vsi primorski okraji in večji kraji. Zaradi lažjega sestajanja smo ta odbor pred časom razdelili v dva podobora: go-riškega in koprskega. Sekretariat tega odbora pa fungira kot izvršilni organ in kot nekakšno neprofesionalno uredništvo. Založba doslej sploh nima profesionalcev. Finančne in gospodarske posle pa vodi direktor podjetja Upa v Kopru. Tako smo uspeli z majhnimi sredstvi narediti, kar smo največ mogli.« »Kaj ste v teh treh letih, odkar Obstaja vaša založba, Izdali najpomembnejšega?« »Težko je reči, kaj je važnejše in pomembnejše. 2e Levstikov Martin Krpan se mi zdi s kulturnozgodovinskega stališča važen, ker Je to prva slovenska knjiga, tiskana v Kopru-Jurčičevega Kozjaka so ljudje tudi takoj razgrabili. Isto se Je zgodilo s i . Pravljicami, posebno zanimiv rekord mom za . pa nosi zbirka ljudskih pesmi. Te so j namreč v samem Kopru prodali v I Kancone enem popoldnevu nad 500 izvodov. Ze po teh štirih izdajah se Je odbor čutil na pravi poti in ohrabrenega zaradi sprejema knjig pri bralcih. V posebni zbirki je začela nato založba Izdajati slovenska klasična dela, da bi jih približala primorskim bralcem, istočasno pa ni zanemarila novih, originalnih del. Tako je doslej izšel Jurčič, Bevk, Kranjec, Gregorčič, moja zbirka partizanskih novel, bratove humoristične zgodbe o Kraševcih. Omeniti moram zlasti i>riiuorsK''?uriiUza' niške tradicije na £ * M w potrebno, ker le Wk0 * razv^u ložba lahko nem«e KtivC' laže zasledovala s j persp sa »To so vsekakor g te»- r n« popolnoma seStriJ utrdl) ve"vel»' založba gospodarsK na P oni0 boste smeli P«z“b t‘ na to, <*a nje števila izdaj 1" »o te izdaje kvalitetne.« zalozBa’re4' »Drži, da bo ®®r?}*ln vet V bo Imela več mo trerneti 1»epr3v stev na razpolago-. pa ..llWvO' da izboljša SV3 letno vsaj da bi „lvir 'J zdi mnogo vaz"‘ ) ’0| 0zeK 0 pole* sčasoma le prešla sV°rJogranie, izpopolnila svoje pr°ij. ,z iieB^,^-tega pa Se,posevlol!e prešla poustvarjalne vl“^,morskih nje okrog sebe primor* p0m „ in literarnih uslvMJ««v . da bi založba P”j*stvu Pri' v kulturnem P®sl®"du ter t*1' Kia<) dega primorskega sloVenskO j ie-spevala v SP10^ ?.,ivno vioS°ti ie * nico. To njt'n° alitl i p0lnjeva xei^° loma lahko začela , ' P^ svojeuu,tut' je v tisku jesenska ^ sega okrog 160 strani. D«1 ,./hajati da bi ta zbornik *aCf f4, dox°letV UA eni cnt.mdnikov e » r0g* revija, saj sotrudnlkov J pro »Kako je z neposreu sonc11 »V tisku so Petrarkovi pjev^j,,, „.,,icone v Gradnikovem^^iUBj, Uvod za to tztlajo K’ t.rogra"reii; prof. dr. Stanko Škerlj. y 0bs> „i prihodnje leto je mnogo njeff jU* kot so bili dosedanji- sore, omenil zlasti nekatere lužnlfl> ^ misli založba posvetiti >4- rarnim ustvarjalcem pod* v pri» „ dvema vojnama. Tako ,Ka, njem letu izšel leta in Trinka. ob kolJc paSiiar«**in»i tudi jubilejna izda ja Pastufli «e poezije. Predvidenih je ,rat>a> j. novitet. Založba je ,f,at"5,ala Z?® pr1' dve jubilejni zbirki pesmi, to Je bi v Pr'hojlnJplI,lraorskcm, kiJf. % Gradnikove Primorske sonete ln zla- ,lr |V0 JUvant,„ d'Jr stl še Izbor Kosovelovih pesmi, ki P^ravIja P ■ cradlva jih Jo uredil pod naslovom Zlati čoln . radi preobilice g univ. prof. dr. Anton Ocvirk. Založ-1 Preeej zamudno, j*P*JnjJJ* univ. proi. ar. Amon ucvim. "“‘V" I i«»son le 'z ba je izdala tudi originalno Saksido-j da bo prihodnjo J ^ ncKaj ,# vo slikanico ZgodbTT morskem k^-I o tem. Imelismo > njlčku, kt Je prva slovenska slikanica J^so^ Pgl ^ ^ Ista ««',* 0 % imate |majo še dr_uge_ zalojsbc^^ uni^ *> z morsko tematiko.« »Kako »Kako pa za prihodnost, imai« 1 n 5e V ttorlnijevo ,rte K® P°SCbne nafrt° “ raZV°J UTa^ljanskU Povedati moram, da so nekateri j meJaStvo literature- Med drugim Je založba izdala tudi Miška Kranjca: Štiri novele, Bogomirja Magajne: Odmev korakov, Franceta Bevka: Začudene oči, Franceta Magajne: Žalostne zgodbe o veselih Krašovcih ln M. Haccta: Gozdne steze ložbe?« »Povedati moram, da so ____ koprski odborniki posebno razborit 1 sodobne (j, /dal. '„3» ter stalno vrtalo, kako bi Izboljšali | je ^naloga delo založbe. Kljub uspehom založba padle zad']'^h 0(]0v, skrbi. Scpa, ker sc je delo povečalo, zahte- dveh sosednih “»;«d^’vensko ve do založbe pa so postale večje, da 1 prevode, ki hi tudi sio _..„rit' „s jih skiipina p več. Finančno ______________ mestu. Zaloke so 7 majhnimi Izjema- j niora mi d sluf»i .letja Lipe. Naslonitev zaiozue .m novel. Pri je namreč doslej rodila že lepe sa- *trira *b }/|de Preric ,\rU ZA dove v gosoodarskem pogledu. Na knj_ mesta, v te *o enem zadnjih sestankov založniškega daja■ fii,? tlldj’ kal. praV odbora je bila IzneSena zamisel, naj verjetno izSIio tudi ka;* knjiS%,V bi založbo In nodletie združili v eno pa je l*«a mladlMKn telo In bi tako Primorska založba in Mja. ucia it ^ nostala močno založnifiko podjetje. Po novem zakonu, ki bo IzSel te dni, bo ta združitev možna in za založbo i celo zelo koristna. Tako močno za-' loŽnlSko podjetje Je glede na založ- prostovoljecv ne zmore , na sploh 7 tajco (\^ stf3 IO je založba še kar na Italijanske kulture. Z ohfh ^,«oge so z majhnimi Izjema- , mora biti dobrai volja dobro prodane, to posebno po za-1 neli. 11 P?™? nls-tol|sko delo- |iu .gl direktorja knjigotrškega nod- ’‘%TVOn,*benl^kmlprav^SK^ ja Lipe, Naslonitev zalolbe naJLlpo •*»ll^lr?®benn0tve,. Pri Slo««?* I« tako njegovo delo. *';,.l‘0rUron»n2t. založbe bilo Kr" g*1 tako, le časa malo.« Poslovila sva se Primorske -------- vedno novimi uspehi. SOBOTA. IX NOVEMBRA 1954 ŠPORT IN TELESNA VZtfOJA A J TEKMOVANJE ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« NAPREDEK - navzlic padcu članstva K uspehom sta pripomogla disciplina in politična zavest članstva Medtem ko je po f vilnih tekmovanj in prireditev v navadi z napred- drugih krajih našo republike. Tako so smučarji sodelovali na okrajnem smučarskem prvenstvu Partizana v Šentvidu ter na tekmovanjih v Pod- kom društva tesno povezan prirastek članstva, pa tokrat o tem ne moremo govoriti. TVD Partizan - Vrhnika ima v letošnjem letu okoli sto članov manj kot vzlic minula leta, na- letos ve?« Pa le bil uspeh društva letu so uL popreJ. v letošnjem stvu doseJpi L' “ tem> da Prl eian' eahtevali ^ večjo discinlino in ČAKA JIH SE DELO V letošnjem letu jim je dokončno uspelo urediti svoj dom, tako da je sedaj v njem mogoče imeti telovad- SESTANEK ŠPORTNIH ZDRAVNIKOV IN ZDRAVSTVENIH REFERENTOV V Sloveniji je 73 športnih ambulant V prostorih Instituta za športno medicino na Taboru je bilo pred dnevi uspelo zborovanje športnih zdravnikov Slovenije. Plenarnega stanka so so udeležili predstavniki športnih ambulant iz vse Slovenije. Nad 50 udeležencev je v odsotnosti predstojnika Instituta za športno me- bo vse leto. Nedokončana je ostala dicino in predsednika Sekcije za šport-nartu, Begunjah, Škofji Loki in Tr- ge graanja modernega bazena In sta- no medicino pri Slovenskem zdravni- X! Xii n<\iriaJvečjpV^b Športnih TELOVADNI NASTOPI IN AKADEMIJE Noben večji državni praznik ni minil, da ne bi TVD Partizan - Vrhnika priredil svoj telovadni nastop ali akademijo, če ne sam, pa v sodelovanju z drugimi. Tako so za 1. maj priredili z domačo »Svobodo« r-Nvecje tanimnniV“.‘r ,parlog Yaa proslavo, na kateri so nastopile vrste fin" >atletiko. y »tintn? *kralJljo spor- i fcianic, mladink in mladincev z aka-cianov, ki Cft5°,50 J?®®* ?^to demskimi točkami. Z akademijo so m*,.— 111 so sodelovali tudi ------------ - -*---------------*..j: —j »niovanjih izven a x tu,a‘ na skupaj z gimnazijo nn^tau, ki ri11?*? kraJa- Stni da n maršala ' tušu«,. • « so jih dosegli na re- ................................ - v«nstvu>r,|' prvenstvu, okrajnem pranjih, uh ,a rayni|i drugih tekmo-‘"otske koi„uYir,Sča3° med najboljše loljp. 'cktlve na našem ijoilt-- !''»nl-evrhniiike. vlada pri TVD Par-odbojko i *vellko zanimanje Predvsem na ko , 0 *n smučanje, rtcuvsem "«»mivu m Jdoderen o?imniUi?1lai'anie’ sa3 lmai° S v celoti Smi x bazen, ki p.a žal 7 tem b—en ♦ an' Letos so imeli 5?sko D™???,.tudi republiško mla- tilo Prvenstvo v vvaterpolu, ki je njihovi Izvedbi. STER tekmovanj PRIREDITEV so jih pri- rtizana- vVh^n' kra3u> 50 se člani vrhnike udeležili tudi šte- počastiii tudi roj Tita, sodelovali na akademiji v počastitev Dneva vstaje, 25. septembra pa v svojem domu priredili veliko akademijo, na kateri so nastopili vsi oddelki, poleg njih pa tudi gostje iz Narodnega doma in Viča iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je zastopnik garnizije Vrhnika izročil društvu radijski aparat in gramofon v znak priznanja kot najboljšemu društvu na Vrhniki. Letos so priredili tudi več telovadnih nastopov na prostem doma in sodelovali na okrajnem telovadnem nastopu v Kamniku, republiškega zleta Partizana v Ljubljani pa se je udeležilo IGO pripadnikov društva. mmmm bulantah LUSt. V temeljitem preda- V zelo živahni diskusiji so govo- vanju jo med drugimi zanimivostmi I rili tudi zdravniki iz Idrije, (lonce ugotovila: V Sloveniji je organizira-1 in drugih krajev Slovenije ter zdrav-no 73 športnih ambulant, v katerih iniki zdravstveni referenti posameznih dola nad 120 zdravnikov in večje što- društev in zvez o težavah in proble-vilo sester oziroma zdravstvenih po-‘mih. močnikov in medicincev. Samo v pre-I Vsi pristni So se strinjali v tem, teklem letu je bilo v športnih arnbu- dft leg dola v športnih ambulan- lantali izvršenih nad 20..)00 športno-1 tah votrcbno tudi redno delo iport-zdravniških pregledov prniadnikov neya zdravnika v klubih in organi-športnih društev In društev TVD Par- 2acjjah. Dalje je bil sprejet predlog, tizan Tudi o težavah v delu v šport-] da ge za v&gje razumevanje po dru n ih ambulantah je bilo govora. Predvsem je še vedno nerazumevanje posameznih funkcionarjev ter velika neresnost pri samih športnikih, ker smatrajo, da »o pregledi samo admi nistrativna nujnost. Se vedno se namreč dogaja, da prihajajo v večjem številu v soboto popoldno ali celo tik prod tekmo večinoma funkcionarji po zdravniška potrdila za tekmo. Tlazon tega so dogaja tudi še falzificiranjo v legitimacijah Članov nekaterih športnih zvez itd. da se za večje razumevanje po štvih vršijo predavanja iz športne medicine telovadcem, športnikom in zlasti fumkoionerjem in da »e po možnosti izdela s tega področja poučni film. To je bil prvi podroben sestanek zdravnikov športnih ambulant v naši državi sploh. Pokazal je važnost tega dela in pa veliko voljo zdravnikov Slovenije za napredek telesne vzgoje in športa. Dr. Alfred Rem Nad tisoč strelcev prijavljenih za tekme sindikatov v Ljubljani Za strelsko tekmovanje sindikatov poldne v veliki Unionski dvorani In Pionirji in cicibani najdejo pri Partizanu mnogo prisrčnega razvedrila in neprisiljenega veselja zdravil podpredsednik dr. Milan Pe-rušek in otvoril sestanek. Športni kardiolog dr. Franc Prezelj i& Ljubljane je govoril »O vegetativni stigmatizaciji in elektrokar-diografiji pri športnikih«. V uspelem predavanju je nanizal predavatelj po bogato dokumentiranem zgodovinskem razvoju strokovnih mnenj znanstvenikov o športnikovem srcu in elektro-kardiografskih spremembah pri športnikih vrsto poučnih primerov iz športnih pregledov v Sloveniji. Daljo je zanimivo razložil nourovogetativno di-stonijo. Spremembe pri športnikovem - - .. srcu so velikokrat še fiziološke pri mladink zasedla namreč zavedajo, da društvo opravlja aktivnih športnikih, medtem ko so pri Kv, a A , i X K it n a lrnl*l cttlA DlllAPn. v ■ .... v i i vi n ____ 1 ! upajo, da bodo v prihodnjem letu le uspeli dograditi tudi ta dva objekta. Vsa ta velika investicijska dela pa po drugi strani onemogočajo nabavo rekvizitov in ostalega materiala, ki I je za uspešno delo društva potrebno, i Kar se tiče pomoči podjetij, je treba priznati, da je bila le-ta v letošnjem ' letu veliko izdatnejša kot prej. Veliko pomoč so jim nudili kolektivi j Industrija usnja - Vrhnika, Trgovske- Poleg okrajnega in republiškega ga podjetja in Vrhniške opekarne, prvenstva v mnogoboju so se ude-1 Prav tako jim radi pomagajo tudi ležili tudi državnega prvenstva, na: tovariši iz vrhniške garnizije. Vsi se katerem je vrsta častno mesto. pomembno družbeno koristno nalogo. Pred zaključkom mednarodnega Šahovskega turnirja v beogradu ^zad Matan njem kolu Exonsteiu:Matauovič °vic pol točke za Bronsteinom — Tudi vprašanje tretjega mesta nejasno 'bpdoS(tudi’'^° aadn,c, beograjskega mednarodnega turnirja. Izsili Tezhltnt0 • se vse prekinjeno partije, ob desetih rn podelili nagrade. zvečer pa raz- na- rita tvegala zaplete, ali pa so bosta Pari- J? b(Kio — ahu t«^ai» ™ ^ kav ,6‘n • Matmr : Niovergelt, omejila na ohranitev pol točke. Pi*o : \f1 ;a rl?* Janoševič : Iv-tol1?' DjnrSJi Pjlnik : dr. Nedelj-1 ............... »p iiiimiiiMHMMOTMflM /bss rczeS1; t ngori* i pifu«—:x .... ;vuj0 ! u,5, v, 'L 6* _ ’ ilnik lu'5. OH-« (II 9 k-tV1,Č, ,‘J'5' Mili4 iQ dr. Pcu /, 0 8, kablra Jajlfixin Ozorniuk «elt p«rec “bar' Janodevič in Jop- 4 točke. ’ Wado 5 Niever- JE Pn0tIex^° phedzad- Hoj . K0L0 Pet?6'1'51* renifko'a: Nievergelt jibjič : Čzer„ irifunovi<5 remi, Ka-tiedli1? rem[ 1?^ Pr°k., \Vade : Dju-tevift Jkl>vič •’pi?,arCza : Pi-ibik 1:0, dr. CU:0' Ivkov ? „rumi' MUi« : Jano-rumi’Ua' '*I)eraK-1'rancoeko*i0tv,^ri11 proti Ivkovu tll Tarrasehl* ambo' Ivkov 3» <4v<*jie° n!1*Pr»tnikI<> vari“bt(), v ka-•tavi?0' ojoinu I„ Prepustil lovsko dova °ba konil , 86 1®. P««fočilo po-^»tn.^^toijska . [1 „1 ,vo r.inatrn TK>7.(ljvi- Je nr„b 8knn *mago pozdra-»to žrtvoval “to14 isgut' ?e hha M ,. Prezrl %. a® dva kmeta In 5(1'/, nnil, Po *P>agl Pilnik,E6*1* Jo „ ..Mvici. proti guro dobil Ze nekaj let smo z bojaznijo In okolici (Gomilsko, Braslovče, Laško, skrbjo opazovali razvoj atletike na Žalec itd.), na Goriškem (predvsem našem podeželju. V listih je bilo Nova Gorica, Ajdovščina, Branik), v nešteto člankov, na raznih skupšči- nekaterih krajih v okolici Ljubljane nah so sprejeli veliko najrazličnejših (Vrhnika, Kamnik, Jarše, Borovnica, sklepov, pa se stvar vendar ni hotela Dol) ter v Brežicah. Najintenzivnejšo atletske inštruktorje bi bil gotovo na, krogla, disk; ženske pa 60 m, vi-zelo koristen. Veliko dobrega bi na- šina in krogla. V ostalem naj bi bil pravili s predavanji naših atletskih način tekmovanja podoben prvi ligi. rAj ren*iji J11,80, bHo zanimivo u blll kaj hitro aklenjoul. n parl|| — iv: niJjFažmFi1" : Mll,aM»vl« bo Brv; AH tu J 1,°Ua v zndnjom ko-“ bo odločilo, kdo bo .^ prineslo zadnje KOLO premakniti z mesta, kjer je obstala. Kmalu po osvoboditvi smo imeli precej agilnih atletskih kolektivov širom Slovenije: Slovenj Gradec, Brežice, Litija, Murska Sobota, Domžale, Jesenice, Tolmin Itd. Razvoj podeželskih klubov je po letu 1950 začel zastajati; ponekod so zaspali, drugod pa je bila atletika celo likvidirana. Vzrokov Je bilo več: težke materialne razmere, premajhna skrb in pomoč republiških športnih organov, klubaštvo in selitev talentiranej-šth atletov v večja mestna društva. Nekaj razgibanosti so lani pokazali le atleti Kočevja, Črnomlja In Novega mesta. Toda že lani, še bolj pa začotku letošnjega leta smo srednješolsko atletiko Srečamo v Kra- štrokovnjakov, ta pa bi morala biti spremljana s športnimi filmi. Tudi tako imenovani veliki klubi lahko precej pomagajo. Nekaj malega remi vsekako-r v ugod-k®r ima žo pol toč-‘ht* za prvo mesto nju, dočlm so jo pri tamkajšnjih je bilo na tem področju že storjene-športnlh društvih likvidirali. Poleg ga, toda premalo. Atletska društva v tega smo opazili nekaj priložnostnih j Celju, Ljubljani ln Mariboru naj bi tekmovanj še po nekaterih drugih večkrat obiskala podeželje, pa čeprav krajih Slovenije, ln to zlasti v okviru s svojimi rezervnimi moštvi. Na dru-Parttzana. i«(l strani naj bi vabila na svoje dru- Nič kaj razveseljivo ni z atletiko štvene mitinge bližnje podeželske v Domžalah ln Slovenjem Gradcu, atlete. Ne bi smeli samo loviti naj-saj sta tam pred leti zrastll že močni boljše posameznike s podeželja za Podrobnosti bi morala urediti ln fiksirati skupščina AZS. Najširša diskusija bi gotovo še največ pripomogla k nadaljnjemu napredku atletskega športa na podeželju. P. Krim : Branik V nedeljo 14 t. m, s pričetkom ob 10.30 bo na igrišču Krima na Rakovniku prvenstvena nogometna tekma zahodne skupine slov. 'lige med Branikom iz Nove Gorico in domačim Krimom. Krimovo moštvo bo nastopilo to pot okrepljeno z novimi močmi, in sicer s Kumarjem namesto srednjega napadalca in Podobnikom na desni zvezi, ki sta se ponovno vrnila v matični klub. Predtekmo ob 8.30 uri bosta igrali moštvi Krima B in NAŠK. atletski družini. Se bolj čudno pa Je, da se atletika ne more uveljaviti v nekaterih naših večjih mestih: Trbov-j Ijah, Ptuju, Zagorju, Hrastniku, Idriji, Postojni in Murski Soboti? Verjetno niao nikjer tako slabi pogoji, da se ne bi dalo vsaj malo delati in mladino vsaj malo navdušiti za »kra- znašli v položaju, ki je kazal, da bo ljlco športa«. S priključitvijo sloven- atletlka ostala ln Mariboru. RAZMAH KAKOR SE NIKOLI V letošnjem poletju ln jeseni pa so Je kot strela z Jasnega neba pojavila v mnogih krajih Slovenije tolikšna atletska aktivnost, kot še nikoli poprej. To dejstvo nas mora toliko bolj razveseliti, ker pobuda za dejavnost ni prišla od zgoraj, temveč od najrazličnejših malih aktivov širom slovenskega podeželja. »‘'Manir l.,u Jo ti i i,, , ,, Precel pa je k temu pripomoglo tudi Hov«! "J0 lotnflni '!akUučouo prod- tesnejše sodelovanje »Partizana« s Ka Prvemu , ,n„ moštvenega športnimi društvi . rvenBt„„ „........... a e Kako Je z atletiko v posameznih krajih ob koncu letošnje sezone? Zelo razgibana je Dolenjska; Kočevje, svoje klube. Prav podobno nalogo v svoji bližnji okolici bi morali imeti naši močnejši atletski centri na podeželju, večkrat bi morali obiskati okoliške vasi ln trge ter tam prirejati propagandna tekmovanja. Treba Je organizirati primeren način moštvenega republiškega prvenstva. To že nekaj let sem ne gre ln le v Celju, Ljubljani ske Istre smo dobili novo področje ne gre. Dosedanje izkušnje so poka- tarh>vli?3° r»ml. p.,:;” prvo mesto ' črnlr?! 2l'b> tiovn r Ka 3° *a Ma- Tor.-sirnti igro Pri^akuj04o ..n 7. zanima-1 ’ K-U bosta oba favn- ra,1j in TI t N7° St)" t,.81 L« zmago pribo-»led 14 5<*6nl°® 2 17.5 točko 5 ' 'Javornik 11 ln «1- fOv bica .točk. A*rva t i 'I^onič !1 r o a i s k !,V .r f ?1111 -! 1 f Inalj rajo skrbno spremljati razvoj atlet- „__________ _ Sklh kolektivov ter Jim pomagati z Črnomelj in Novo mesto so danes že materialnimi sredstvi pri njihovem . V tej konkurenci bi tekmovala v posameznih krajih mo- močnejša, že dovolj razvita društva, " ‘ kot so: Litija, Kočevje, Jesenice, Črnomelj, Novo mesto, morda še urnviucij ,„un,u -u uh..v— —— iiiB.citatuuii, 9icua,„ e** „j„,vy«h. Kamnik, Piran, Vrhnika, Brežice, No- kar močna podeželska atletska žari- delu. Upoštevati moramo vlogo, ki Jo va Gorica, Podpeč, pa tudi kak drug šča. Zelo razveseljivo je, da Je atle- igra atletika pri krepitvi zdravstvene atletski kolektiv, ki bi zmogel tollk- ttka spet oživela tudi v nekdaj naj- in obrambne sposobnosti mladine ln bolj znanih centrih — v Litiji ln na državljanov sploh. Jesenicah. Pohvaliti Je treba nadalje Atletska zveza Slovenije mora presenetljivo delavnost dveh malih najti najboljši način pomoči tem vaških aktivov: Podpeči in Smledni- majhnim podeželsktm aktivom ln ka. Sorazmerno močno zanimanje za organizirati primeren način medse X H šen program. Za vsa ostala manjša športna ln telovadna društva pa bi bilo zelo koristno, če bi ustanovili drugo ligo z minimalnim programom. Tu naj bi tekmovali v dveh kolih, in sicer ! ta šport vidimo še v bližnji celjski bojnega tekmovanja. Tudi tečaj za moški na 100 m, 1000 m, višina, dalji- Kot smo že poročali, jc britanski atlet Chris Chataway v silovitem finiSu nedavno premagal v Londonu na 5000 m Rusa Vladlmira Kuoa, dotedanjega svetovnega in evropskega rekorderja na tej progi, in izboljšal njegov rekord za 5 sekund. Toda že nekaj dm pozneje je Kuc ponovno postal svetovni rekorder na 5000 metrov s časom 13:51.2. Na sliki vidimo drugega slovitega britanskega tekača Gordona Pirica (levo), ko čestita Chatawayu po njegovi veliki zmagi I z L JUBLJANE Za zaščito vodovodnega področja Svet za komunalne in gradbene zadeve MLO ie sklenil, da področja okrog vodovoda v Klečah in Hrastju ne bodo zazidal., da bo tako vodovod zaščiten pred nevarnostmi morebitnih okužb f 3%* d^Vnl?i dasetletji dan, da stavbe in druge naprave raček graditi vodovod v Klečah, ne ogrožajo pitne vode. Vendar ii Mo da se pa komi3ija 23 določanje zem- „ j 1» kmalu raz- liišč za gradbene namene ni imela nHlfkA t ^OV j P3 so se nobene osnove, da bi dovolje- spremenile, da se vala oziroma prepovedovala ™ ze,daIe^ Proti gradnjo na določenem področju. Sie kter^f t Sprič0 ^jnosti rešitve tega ljano’ V zadniem vpra^an->a Je ° nJem razpravljal SaVl £5KJfti?.£ " kT""’1” to 8radbenc rpla Tanimofi r»n n i - ’ J dar pa to še ni dovolj, točno ugo- ljano s področja Kamniške Bi-tovljeno. Svet za komunalo je strice. Svet za komunalo je zato zato sklenil, da naj mestni vo- : sklenil, da poveri Mestnemu vodovod v svoj program dela uvrsti dovodu tudi študij za možnost tudi raziskovalna dela za ugoto- črpanja vode v Kamniški Bi-vitev, koliko vpliva Sava na vo- strici in za Šmarno goro. do, ki jo črpajo v vodnjakih v Klečah. Seveda pa bo treba, preden bo mogoče dovoliti gradnjo v delno zaščitenem pasu okrog vodovoda, zgraditi kanalizacijsko omrežje. Zato bo mestna kanalizacija morala pripraviti dokumentacijo za kanalizacijo področja, ki je določeno za pogojno zazidavo. Pri vsem tem pa je vprašanje, koliko časa bo mogoče še zadr- Sr^ju W ie^nf[tol"J° “ ^ U£treznih Klepov. Sklenil je, da komo casa Do mogoče še zadr- za gradnjo Prav tato se ost*?ne določeno področje okrog j zevati širjenje Ljubljane proti kato ua„ove inzJeb^ki za* vodovoda v K^ah tov Hrastju j seYeru in s tem tudi proti pod- nimajo za gradnjo stanovanjskfh P°V9em nezazl^lvo hiš. To pa je nezdružljivo z vodovodom, okoli katerega mora biti določen pas zemlje nezazi- \n sozo sv ■ da bo tako! ročju, v katerem so zdaj vod vodovod zaščiten pred vsemi ne- i njaki ljubljanskega vodovoda, varnostmi morebitne okužbe. | Spričo tega bo treba prej ali slej Na seji Sveta za komunalne in gradbene zadeve so rešili še nekaj tekočih zadev; tako so potrdili upravni odbor živalskega vrta, odbili prošnjo mariborskega podjetja Transport za poslovalnico na Vrtači, ker to mesto zaradi ropota kamionov ni primerno, odbili prošnjo podjetja Tekstil, ki je zaprosilo, da bi za svoja skladišča lahko uporabilo Medar-sko ulico, med Poljansko in Mačkovo, dovolili kiparju Cesarju začasno razstavitev spomenika talcem v Tivoliju ter obravnavali predlog ECZ, ki predlaga* v izogib Koristna pridobitev M Minuli mesec smo pisali o naporih kolektiva »Elektro Ljubljana«, da bi odpravil neljube pre- Drugo nekoliko širše področje bo I začeti misliti na nove vire vode j nesreč ponovni pregled vseh vo- ^initve električnega toka, ki so v zazidljivo samo z industrijskimi! za Ljubljano. Strokovnjaki so zil in izločitev neprimernih. To Ljubljani že kar v navadi. V ta 7 Cf nu.rl Ko rv» i 1 „ J „ I „ 1__—• ‘ i -i ■. _ ..... _____________ Bana, mnogo prerana smrt je Iztrgala iz vrst naše Zveze komunistov vztrajnega in prekaljenega borca Boža. Njegovo mlado, nikoli utrujeno srce, goreče v revolucionarnem žaru, je prenehalo biti. zgradbami. Pa tudi tu bo smela industrija graditi le z določenimi pogoji. Tretji pas, širši pas okoli vodovoda, pa bo zazidljiv tudi s stanovanjskimi hišami. Toda graditelji bodo smeli zidati samo ob izpolnitvi pogojev glede odvajanja fekalnih vod, pri čemer bo gradbena inšpekcija postopala kar se da strogo. Vprašanje pa je tudi, koliko priteka v vodnjake v Klečah voda iz savske struge. Verjetno je, da črpajo vodnjaki tako talno vodo kot tudi vodo iz Save, ven- ugotovili, da je bogat izvir'vode v bližini Bokale, še večji pa v Podvodju za Šmarno goro, kjer je baje vode dovolj za vso Ljubljano. Je pa tudi predvojni idejni načrt za dovajanje vode v Ljub- Berite in naročajte »Ljudsko pravico« V Šiški živahno gradijo Nova stanovanja za delavce in uslužbence »Litostroja« Premagala ga je zavratna bolezen. Obnemeli smo v globoki žalosti ob tej temni novici, ne moremo verjeti tej kruti resnici, ila ga ni več med nami. Se neodrasel šolskim klopem je vstopil v prve vrste borcev za svobodo. Kot dvanajstletni fant je v prvem letu fašistične okupacije de lal v mladinski organizaciji Zg. Si ške, bil kasneje parti:un Dolomitskega odreda ter vztrujno do konca boja delil usodo borcev naših slavnih brigad. Cas, ki >- takrat terjal od otrok pogum in razsodnost odraslih mož, je našel v njem pravega znanilca najvišjih človeških idealov. Krut, a pravičen boj je napravil iz njega moža, ki se je prekalil v zvestega in nesebičnega plana naše Zveze. T'ikoj po osvoboditvi je vzlic hudi nesreči, po kateri je postal stoodstotni invalid, delal v mnogih naših organizacijah, v službi pa je bil prav na tistem mestu, kjer se je na boj najostreje nadaljeval. Srečali smo ga v mladinski brigadi v Brčkem, kjer je v spominu mladih brigadirjev ostal nepozaben tovariš. Naša Zveza mu je zaupala vodstvo osnovne organizacije na tere-Poslal je svetal lik revolucionarja, ki nam bo vedno za vzgled. Gradbena dejavnost se v Šiški vzlic pozni jeseni ni nič zmanjšala. Ob Djakovičevi cesti kopljejo že nekaj tednov temelje za nov trinadstropen 2l-stanovanjski blok za delavce in uslužbence Litostroja. Gradbeno podjetje »Slovenija-ceste« bo zgradilo v Aleševčevi ulici 6-stano-vanjski blok, ki bo do novega leta že pokrit. Tudi ta blok je namenjen uslužbencem Litostroja. Pri Remizi v Šiški so začeli delavci gradbenega podjetja »Obnova« z glavnimi deli pri graditvi nove moderne remize za trolejbuse. Le-ta bo dolga okoli 70 m, široka pa 28 m. Z delom hitijo, da bo čimprej zaključeno. Pred zaključnimi deli je tudi novo tovarniško poslopje »Dežnik« na vogalu Aleševčeve in Černetove ulice. V stavbi bosta razen skladišč ln delavnic tudi dve dvosobni stanova- nji. Gradbeno podjetje »Megrad« jo je začelo zidati letos okoli 20. aprila; dolga bo 20 m, široka pa 12 m. Stroški so predvideni na 16 milijonov dinarjev. »Slovenija-Tekstil« zida v Tugo-merjevl ulici devet dvojčkov z 18 družinskimi stanovanji. To novo naselje bo za delavce podjetja »Tekstil«. Sezidali ga bodo na poseben način, tako da bodo namesto opeke uporabili žlindro, ki jo bo dobavila jeseniška tovarna. Iz te žlindre bodo napravili plošče za stene. Izumitelj takega zidanja Je ing. Umek. Gradbeno podjetje Remont II vzorno skrbi za svoje delavce, ki delajo na gornjem gradbišču. Iz Maribora je dobilo 8-sobno barako, v kateri je dobilo stanovanje 64 ljudi. V kratkem bo to podjetje preskrbelo delavcem tudj čitalnico in majhno knjižnico. A. Z. vlogo pa bodo odstopili Tajništvu namen so zgradili tudi novo raz-za notranje zadeve. delilno trafopostajo v Klečah. Ta H. postaja bo postopoma prevzemala O preskrbi z mlekom Predvčerajšnjim je bilo v mleko predelujejo, ker jim pač Tajništvu za gospodarstvo LRS to narekuje gospodarski račun posvetovanje o tem, kako zagoto- Dokler ne bo položaj mlekarn poviti redno preskrbo Ljubljane z sebej urejen, toliko časa ni pri-mlekom v zimskih mesecih. Po- čakovati večjega dotoka mleka v svetovanja, ki ga je vodil sekre- Ljubljano. Vendar pa so na po-tar ing. Marjan Tepina, so se svetovanju sklenili, da bodo razen predsednika Gospodarske- omogočili najprej vrhniški mle-ga . sveta MLO ing. Klemenčiča , kami, da bo lahko brez škode za udeležili tudi predstavniki ljub-'svoje poslovanje pošiljala v ljamske mlekarne ter mlekarn v Ljubljano večje količine mleka okolici Ljubljane: j Razen tega naj b- Mestni 1Ja&_ Po uvodnih besedah sekretarja; ski odbor nabavil večje količine so v razpravi obširno obdelali otrobov, ki jih bi nato prek za-vso problematiko preskrbe z mle- drug razdelil med kmetovalce. . ___ kom. Pri tem so ugotovili, da bi i Upati je, da bo posvetovanje prepeljati od železnice **” ja*n» lahko mlekarne iz okolice Ljub- ; vendarle rodilo sadove in Ljub- bišča. Delo je opravila ni jjo ljane pošiljale večje količine mle- jljani v kritičnih zimskih mesecih skupina v enem dnevu s ka v mesto, vendar mlekarne! ne bo primanjkovalo mleka. posebne tankovske P«150 naloge stare v Črnučah, ki n kos stalno naraščajočim Potr® v. Hkrati bo tudi vezala sornj« ske, soške in dravske hiar . trarne in termoelektrarni^«^ in Trbovlje s HOJ daljnovodi. Transformirala bo napetost toka na 35.000 V., oddajala okoliškim trati torskim postajam v Kose!r, ’ (eli Mirju in v Tomačevem, u ^ bo 10-kilovoltna napetost _ lokalnih postaj in od nJi formirana naprej k Potr vsa Seve, da s tem še ne , . na okolica rešena težav, v ^aij. je ustvarjena osnova za nje izboljšave. Transformatorsko PO^^. Klečah so začeli graditi Pr ma letoma, gradila jo J® * .eja ka« iz Ljubljane, ^ontazn je opravila skupina »Elektro Ljubljana-okolica • ^ Na sliki vidimo oba JfeVA> transformatorja po i* izdelek avstrijske tvrd težka Linza. Transformatorja tejko po 60 ton in ju je bilo sila * ______i£*iA*nice cio h Še zmeraj preveč lahkovernosti Nedolgo tega smo poročali, kako je neka ženska izkoriščala stanovanj, sko stisko v Ljubljani, oddajala ln prodajala sobe in stanovanja, ki jih sploh ni imela, in na račun stiske ter lahkovernosti Ljubljančanov služila stotlsočake. Zdaj pa se je pojavil v Ljubljani drug slepar, ki je na račun visokih cen kuriva in lahkovernosti ljudi koval zase dobiček. Toda pred nekaj dnevi *je mož moral polagati obračun pred Okrožnim sodiščem, ki mu je dalo dobro lekcijo, da bo bržkone v bodoče prej premislil, preden se bo lotil podobnih poslov. Milan Skrem, nekdanji baletni plesalec na Reki, sedaj uradnik brez zaposlitve, stanujoč v Ljubljani na Bregu, je bil že kaznovan, razen tega pa se je zaradi duševne bolezni zdravil tudi že v umobolnici. Sodišče ga je zdaj sodilo zaradi tatvine in sleparij. Svojemu stricu v Ustju pri Litiji je ukradel usnjeno obleko za motorista v »zahvalo« za to, ker je pri njem prebil nekaj časa na brezskrb- Tak nam 1 » na$ dragi Božo ostal j nih počitnicah. To usnjeno obfeko je v trajnem soominu. Vse svoje mla-1 nato prodal gostilničarju Matiji Sko- do življenje je posveti! revolu ; cionarnemu ognju, v katerem je v | ,ia najmanj še enkrat toliko. Poleti, svoji nesebičnosti in požrtvovalno- ko se je hodil kopat na Savo, se Je uti tudi iimonn nreknialn i?nnrpl i namreč pri gostilničarju zadolžil za 4n luai mnogo preKmaiu izgorel. | 20## dInarjev Da b, gvoj , je potem prodal usnjeno obleko ter na ta način zadel dve muhi na mah, saj mu je tudi deset tisočakov prav prišlo. Toda s tem še ni bil zadovoljen. Čez nekaj časa je spet obiskal go stilnlčarja in mu iz spalnice ukradel usnjeno obleko, katero mu je nekaj dni prej prodal Seveda je nato oble ko ponovno prodal nekim neznancem Na druir način je prišel do de narja s tem, da se je izdajal za vojaškega uslužbenca ter od lahkovernih ljudi Izvabljal denar. Obljubil jim je namreč kurjavo, drva In pre mog, po znatno nižjih cenah. Natvezli jim je, da dobi vsak mesec brez plačno dovolj kurjave, ki je sam ne potrebuje, Pri tem je seveda zahteval denar vnaprej. Obljubil pa je. da bo kurivo naknadno dostavil. Od nekega upokojenca je tako dobil 1280 din na račun drv, več denarja pa upokojenec ni Imel. Zato pa je neko uslužbenko v muzeju večkrat obiskal ln od nje večkrat izvabil denar, tako da jo le oškodoval za 82B0 din. Elegantno oblečenega sleparja uglajenega vedenja je pred razpravo pregledal tudi sodni izvedenec-pslhla-ter, ki je potrdil, da Je obtoženi sicer psihopat, vendar Je za svoja dejanja odgovoron. Sodišče mu je zato prisodilo i leto in 4 mesece strogega zapora. R. RAFINERIJA NAFTE V SISKU nujno potrebuje za svoje nove obrate naslednje strokovne moči: inženirja kemije s prakso ali brez prakse strojne inženirje za obrat, montažo in konstruktivni biro tehnika kemične stroke destilaterja raiinerja laboranta 1 strojnika I. razreda za visokotlačne parne kotle stenodaktilografa z znanjem nemščine daktilografa I. ali II. razreda knjigovodjo s prakso v industrijskih podjetjih gradbene tehnike za visoke gradnje s prakso kuharja, izučenega, znanje nemščine zaželeno Družinska stanovanja zagotovljena v kratkem času, samska pa takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Pismene ponudbe z obširnim življenjepisom, kakor tudi morebitne pogoje, ie treba poslati personalnemu oddelku podjetja. RAFINERIJA NAFTE - SISAK Kotel = V 1 C KI BAU M 2 Se isto noč je Cang skočil s čolna na suho in se skril med grobove na pobočju bližnjega hriba. Bal se je duhov, zato je kričal, da so se razlegale glasne, grobe grožnje v temo. Ostal je tam, dokler ni odpeljal čoln naprej in dokler ga niso nehali iskati. Ker je bil močan, so se ga duhovi menda bali in mu niso storili nič žalega. Jedel je surovo zelje in drobne, rdeče čebulice, ki jih je napulil na njivi. Bil je strašansko lačen. Ker je bil odpeljal čoln po reki nizdol, jo je mahnil ob reki navzgor. Prišel je v kraje, ki jih še nikoli ni videl, kajti čoln je vozil zmeraj samo med Senkuangom in Gantsingom. Na bližnji gori je stal tempelj z lepimi strehami, petične ljudi pa so nosili po strmi poti v nosilnicah in na nasilnih stoleh. Radovedno se je Cang napotil za njimi, kajti v templju še nikoli ni bil. Široko odprtih ust je buljil v velikega, pozlačenega Budo v prvi tempeljski dvorani. Plešast duhovnik je razbijal po velikanskem gongu, visečem na stebrih. Zrak je bil zatohel in neprozoren od kadila. Duhovniki in romarji so klečali pred mizo z žarami za kadilo in bronastimi vazami, polnimi zlatih lotosovih cvetov, in glasno prepevali Iz temne stranske dolbine je molelo božanstvo z neštetimi rokami in nogami. Zunaj pred templjem, na prvem dvorišču, so pobožni ljudje sežigali denar, narejen iz srebrnega in zlatega papirja, tam so sedeli v vrstah trgovci, ki so prodajali kadilo in jestvine. Cangove oči so kar požirale vse novo. Stal je in se od začudenja bedasto režal. Pred zunanjimi vrati so čepeli nosači stolov in jedili rezance. Poleg njih je stal prodajalec čaja in nalival čaj v modrobele skodelice. Cangova usta so se napolnila s slino. Pristopil je. Neki nosač ga je v šali na ves glas pozdravil. »Si že jedel?« se je glasil pozdrav. Vljudnost je zahtevala odgovor: »Da, že.« Toda Cang ni bil vzgojen. »Ne, moj trebuh je lačen,« je zakričal. Nosači so 6e na ves glas zakrohotali. Eden med njimi mu je pomolil svojo skledo z ostanki malice. Rezanci in sočivje. Jed ni bila več vroča, vendar pa še kar okusna. Cang je segel po skledi Tedaj pa ga je mož udaril po roki in drugi so se zakrohotali še glasneje kakor prej. Eden, star, škrbast, je od smeha kar poskakoval in se tleskal po stegnih. Cang je zamahnil in njegovi pesti sta udarili po ramah tistejja, ki je zbijal šale, ko dve viliki, trdi kladivi. Mož je takoj postal ponižen. Cang mu je vzel skledo z rezanci iz rok in začel jesti. Nosači so za trenutek obmolknili, potlej pa so začeli na ves glas hvaliti njegovo moč. Cang se je dobrodušno smehljal in hlastno jedel. Mož, ki mu je bil vzel rezance, je bil videti osupnjen. Cang Ah Tai je držal skledo pred usti in potiskal rezance s paličicami vanje kar najhitreje je mogel. Ko se je najedel, je bil razigran, velik in pogumen. Pohajkoval je okrog nosačev in čakal na nove dogodivščine. Ko so pozno popoldne nesli svojo gospodo z gore e^g>> tekel Cang poleg njih in prepeval tudi pesmi, ki so jih P1 fi0-ljudje ob reki. Pri vsakem stolu so bili trije nosači, dva sta nazaj. sila »■aa, tretji pa je bil za zameno. Cang je z zanimanjem kako tretji v taktu priskoči in podstavi ramo pod nosi n ^ zamenja prvega ali drugega, tako da koraka ni bilo si kiniti. Izmenjani nosač je stopil na rob poti, zakašljal, P ^ ^0jp, z rokavom obrisal pot z obraza in nadaljeval svojo pot za dokler ni prišel spet na vrsto, da je zamenjal tovariša. • m Ca11*’ Jaz bi lahko nosil, ne da bi me kdo zamenjal, je pomis ^ in to je tudi povedal. Zasopli nosači so se mu posmehovali- ^ ki ga je bil tovariš zamenjal, je zaostal, se sključil in zače ^ Vati ob poti. Bil je že prileten mož in na bolnem telesu prilepljen rdeč obliž z zdravilnim izrekom. Cang je obstal P11 ^ in gledal, kako bljuva. »Koliko mi daš, če bom nosil ziltc ^ v vprašal. Mož, še izmučen, ker je bil izbljuval vse, kar je 1 želodcu, je odkimal. Toda Cang je vztrajal. Nazadnje je nos dobil sicer ni denarja, pač pa obrok rezancev. Spal je z v vasi ob vznožju gore in ostal nekaj časa pri njih. ^ Zdaj je imel vsak dan dovolj jesti in, videl je mnogo ^ pjju so prihajali v čolnih, da bi nadaljevali romarsko pot k ^gjti na gori. Stroge, stare žene s svojimi sužnjami, debeluhas i, možje z zateklimi jetri in težkim dihanjem, šolani ljudje s koščenimi obrazi. Nekoč je prišel neki mandarin, namenjen ^aj v tempelj, da bi mu izprosil uspeh pri cesarskem izpitu, ki J ^ ^ fanta v Pekingu. Imel je lastne nosače, tekače in pi je njegove nosilnice so bile zastrte z modrimi zavesami. dnevne novice no naSrade razpisuje Mcst- j! w , Ljubljana za izvirno , letnici’ uprizorilo ob deset- drame na! ® Ljubljane. Snov . bo Prvi? Primerna dnevu, ko 1 deIa s snoviL f;ena' Prednost imajo i ?!l 'Z prvih'rim2 osvob°d:lnei;a boja j želeno ie « J. po osvoboditvi. Za-v Ljubljani v ^ drama dogajala I Vsem resna' rt i po5tev prideio predle z um?tn1?li’ vendar tudi kome-•zUjuie^ nl,^? stremljenjem niso ene- Razločno tipkana besedi- P E R | 0 N 2o fine tkanine la, rana, f? iabJj° Podpisana ali šifri-SedallSia „»??? Predložiti direkciji 955- Rezultat nSI?exe do 15, februarja ^ dnevnih objavljen Premiera 22, februarja 1055. Avtorju naara n,6 bo 9' maJa 1355. j P°leg naprafi * dela pripadajo ^tiieme® K?a^di običajne avtoi r.ke 00 nagralen^ a de,a' ki ne bo-?l0 v P? h??niih° 8ledal>«e uprizo- če bn iSi11! sezonah ali pa jih s‘opilo domini takih primerov, od-Na gledališčem. B^wf,av' Vena Pilona v Mo-0 vodstvo anes °b 17 strckov- 1 Prl Mestn? l°S Jel’sava Čopiči. I }* b|la včerai .hranilnici ljubljanski ! Lastnik hranil« ^rebana štev. 223.840. J1 Pri Mestni v, -®lžlce nal se zgla- arar>‘ Prmfsa‘ hranilnici ljubljanski Dn6,, ?J®ebane vloge. 5f*t*l požar oktobra 1954 okoli 21 je | ’ ]ast stani? g(**P°darskem poslop- ^ab,liana aNanarnT°bi1asa. Za™tl «, O njegovo snr? ^ .amo oficirja JLA Iestlla g??«??1 •’fvalko' kl sta prva ]j Tajništvu za nnt ,na1 ae zRlasita ba s mesto pr"?trante zadeve Ljub-7a'tt., zimrif ,0Va cesta 22‘ so-s Ne Čisti fulnih Informacij. sj?ecialen nren?a'le^<’v z bencinom. *a> čisti In FLEX ni vnetljiv, madeža. 1 ln ne Pušča roba okrog j|,9meA mMV" za kopanje W A sol n,:T. v nobeni kopeli, kan Prerojen s^U,e' kreoi živce in P|lne soij” P° uPorabi JELA JkASKO?ik’, p0e!?i'.en s KROMOVIM tat 9avt tako ho poliran. Tudi zahteva1 W Prihrani delo, Sin t.le krotnnl . MOV PRAŠEK. ion i Ze i jTnri!, Preprečuje Kro-lah ? krompirin ?, w,NA konservira '*l- Sg,V'"8'rt' TESTI iz TRBOVELJ ttinF® PQruidelJSyn!,žko službo oprav-mir Pahor v ai ,° 7- ure dr. Via-splošni bolnišnici. KOLEKTIV GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 13. novembra ob 20: Goldoni: »Lažnik«. Izven in za podeželje. Nedelja, 14. novembra ob 20: Irwin Shaw: »Dobri ljudje«. Izven in za podeželje. OPERA Sobota, 13. novembra ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Izven in za podeželje. Nedelja, 14. novembra ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Gostovanje znamenitega tenorista Heigeja Ros-vvilngeja, prvaka Dunajske Opere. Izven. V nedeljo, 14. nov. bo gostoval v naši Operi v vlogi Riccarda v Verdi- j jcvem »Plesu v maskah« prvak Du-1 najske Opere znameniti tenorist Helge Rostvange. Njegovo gostovanje v Ljubljani bo enkratno. Vstopnice bodo v prodaji v soboto od 16 dalje po cenah od 350 din navzdol. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 13. nov- ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Izven. (Thomas — Jože Tiran). MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Sobota, 13. nov. ob 8: Gostovanje v Cirkulanah; ob 11 in 13: Gostovanje v Markovcih. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 13. novembra ob 20; Lulgl Ptrandello; »Sest oseb išče avtorja«. Abonma Red Sobota (delavski) ln Izven Nedelja. 14. novembra ob 15.30: Lulgl Plrandello: »Sest oseb Išče avtorja«. Abonma Red Nedelja ln izven VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 13 novembra ob 19.30: Deval: »Kotiček igračk«. Komedija v treh dejanjih. Nedelja, 14. novembra ob 19.30: Deval: •Kotiček igračk«. Komedija v treh dejanjih. Zveze z vlaki ugodne. MARIBORSKE VESTI Umetnostna galerija, Strossmayer-jeva ulica 6. — Jubilejna razstava mariborskega slikarja Remigija Bratoža — olja, gvaši, akvareli in karikature. Prijave za skupinske obiske pošljite na tel. št. 25-45. Dežurna lekarna v soboto, 13. novembra 1954: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Kapitan Kidd«. UDARNIK: Ameriški film: »Sled v pristanišču«. POBRE2JE: AmeriSki film: »Čarobni fižol«. STUDENCI: Angleški film: »Dolgo je pomnil«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 13. nov. ob 15: Shakespeare: »Othello«. Po znižanih cenah. Izv.; ob 20: Hristič: »Ohridska legenda«. Izven. Nedelja, 14. nov. ob 20: Vojnovič: »Nevihta«. Izven. Gostujeta prvaka dubrovniškega gledališča Katica Labaš v vlogi Jele in Baro Kriletič v vlogi Slepi Vlaho. Oba gosta sta znana po teh vlogah na vseh hrvatskih in srbskih odrih. Vesti iz Krtmja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 13 novembra ob 20. Husson Albert: »Srečna črta« Komedija v treh dejanjih Premiera. — Red premierski ln izven. KINENATAftMFI P^EPPJIJO IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIUJIIJJJIIIIIJIIIIIIIIIHIIIIIIJUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII KINO »ŠIŠKA« Premiera francoskega filma »UMOR« Tednik: »Maroko«. — Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. — V glavnih vlogah nastopajo Femandel, Jeane Moreau, Philip Nicaud in Line Noro. Režiser Richard Pottier. P E R I 0 N za volno DROBNI OGLASI uiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiuiiiiHiimiiiiiimiiiiiiii KINO »UNION«: Slov.-nemški film: »Greh«. Tednik: Filmske novosti št. 45. Predstave ob 16, 18 in 20. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. — Ob 22 premiera angleškega filma: »Veseli Norman«. — Prodala vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Vrni se, mala Sheba«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Jugosl. film: »Hiša na obali«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 9.30 do 11 in od 14 darie. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Tajni tovor«. Predstava cb 20. — Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Dvorana redno kurjena. Občinstvo obveščamo, da bomo Nedelja, 14. nov. ob 15: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven; ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Torek, 15. nov. ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 13. novembra ob 20: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al' pa mlada«. Abonma A. Vstopnice so tudi v prodaji. V vlogi Nejčeta bo nasto-| pil prvič Marjan Jesenko. Nedelja, 14. novembra ob 13: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al’ pa mlada«, spevoigra. Izven; Nejče: M. Je- senko. ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. Izven. — Zalo igra prvič Zdenka Bevčeva, Almira — M. Štrukljeva. Na razpolago so le še priklopni sedeži in stojišča. 1 Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860. AVTOMEHANIK, samostojen, in šofer I. razreda, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Avtomehanik št. 34« v upravo »LP«. 3823 PREKLICUJEM besede, ki sem jih govoril o tov. Smoleju Jožetu. — S. S. 3814 za svilo, nylon. perlon I NARTA kolonjske vode, NARTA ! toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati izrecno a MIZARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE SEVNICA ČESTITA VSEM OBČANOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU! Sprejmi emo za takojšen nastop dve strojeipski s znanjem stenografije Plača po tarifnem pravilniku podjetja Pismene ponudbe dostaviti osebno ali po pošti na ftjsontUni oddelek »HIDR0M0NTA2E« — MARIBOR — Gosposvetska cesta 86 BILJARD, dobro ohranjen, prodam. | Nizka cena. Stožice 196, Ulica za Posavcem. 3817 MANIPULANT lesno inustrljSkt, s prakso, išče službo kjerkoli. Na- stop takoj. Naslov v podružnici LP v Celju. 2570 SOBO v visokem pritličju, oddam ali prodam mirni zaposleni ali upokojeni osebi. Ponudbe oddati v podružnici v Celju. C 317 DNE 5. NOVEMBRA 1954 sem v vinjenem stanju močno žalil usluž-I benca tajništva za notranje zadeve j iz Celja tov. Rateja Jožeta in sem | mu hvaležen, da me ni zaradi tega predal sodišču. Tem potom prosim tov. Rateja, da mi oprosti. Za odstop od tožbe se mu najlepše zahvaljujem. — Anton Skodič, Ne-gonje št. 10, Rogaška Slatina. ZVAB LEOPOLDA, Dutovlje št. 21, preklicujem pomotoma izrečeno besedo (VI se lažete) na sestanku obrtnikov na Ob. LO v Dutovljah (ali naše občine). TOVORNI AVTO »ZIS«, 3-tonski, v defektnem stanju, prodamo. Cena ugodna. Naslov v upravi LP. 3813 STAREJSl NAMEŠČENEC blagajnik, išče zaposlitev v okolici Maribora. Naslov v podružn. Maribor. M 42 Umrli so v Ljubljani Jenko Valentin, kovač. Pogreb bo danes ob 11. url na Zalah. Rozman Franc, kmet. Pogreb bo danes cb 14.30 na 2alah. Jevnikar Marija, gospodinja. Pogreb bo danes ob 15. url na 2alan. ČEVLJARSKI POMOČNIK išče zaposlitev v okolici Poljčan. Naslov v podružn. Maribor. M 43 DELAVEC, star 54 let, išče lažjo zaposlitev. Gre kot čuvaj Naslov v podružn. Maribor. M 44 ŠIVILJA, kvalificirana, išče službo v Mariboru. Naslov v podružn. Maribor. M 45 STAREJŠA NATAKARICA išče zaposlitev v svoji stroki. Naslov v podružn. Maribor. M 46 NAMESCENKA srednjih let išče zaposlitev in to najraje kot blagajničarka. Naslov v podružn. Maribor. M 47 PRIUČENA KUHARICA išče primerno zaposlitev v okolici Maribora ali v Pragerskem. Naslov v podr. Maribor. M 48 KROJAŠKI POMOČNIK išče zaposlitev v svoji stroki za 4 ure dnevno oziroma za delo na svojem domu. Naslov v podr. Maribor. M 49 Dober STROJNIK išče zaposlitev. — Naslov v podružn. Maribor. M 50 ZLATAR išče zaposlitev v svoji stroki. najraje v Mariboru. Naslov dobite v podružn. Maribor. M. 51 NAVADNA DELAVKA, stara 41 let, išče zaposlitev v Poljčanah ali v okolici. Naslov v podružn. Maribor. M 52 TRGOVSKA POMOČNICA išče zaposlitev kot blagajničarka. Naslov v podružn. Maribor. M 53 GOSPODINJSKO POMOČNICO, perfektno v vseh gospodinjskih delih, sprejme tričlanska dTužina. Ponudbe pocl »Perfektna« na oglasni oddelek »Ljudske pravice«. 'j|, ' Vv V A •hJLj.'. V službo sprejmemo predvajali od 27. nov. do 1. dec. ameriški barvni film: »V vrtincu«. Cena vstopnic 40 in 60 din. KINO »SOCA«: Premiera francoskega filma: »Umor«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Vodnjak«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Argent. film: »Motne vode«. Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA: Avstrijski film: »Katica«. Predstava ob 19. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »V vrtincu«. KRANJ: »STOR2IC«: Ob 22 premiera italijanskega filma: »Policaji in tatovi«. Tednik: »Aljaska«. Ameriški film »Pregnanci iz Poker Fle-ta« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. i »SVOBODA«: Nemški film: »Dvojčki«. Predstava ob 18. PTUJ: Ameriški barvni film: »Lidija Bailey«. iiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiini!iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiifii KINO »TRIGLAV« Ameriški film »Osamljena zvezda« Tednik. Predstave ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. iiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimmii samostojnega vrtnarja z večletno prakso v zelenjadarstvu. Prošnjo pošljite na naslov KMETIJSKA ŠOLA LOŽE PRI VIPAVI Novosadska tovarna kablov ?MG »TRUDBEN1K« JJj>MlBK0 T0MIC« - STALflC nujno kupi sPrejme kot prenos osnovnih sredstev naslednje: ® SffltPERJA (villja in košare) 2 ELEKTROMOTORJA d° 8° KV, 900 do 1400 obratov na min., pWN0 LOKOMOTIVO ‘60 Cer*timetrov p00 MeTR0V JEKLENE VRVI in več ^UCNIH VAG0NČK0V 1,80 m* prostornine °PlsomnUdbe 1,101)3 Posuti na gornji naslov s podrobnim P°goje 23 Vsak stroj posebej, kakor tudi ceno in druge ZAHVALA Vsem, kl so spremili mojega dragega moža VEKOSLAVA-SVETKO BAVDEKA na njegovi zadjl poti ln mu poklonili lepe vence ter šopke, prisrčna zahvala. Posebno zahvalo dolgujem tovarišem dr. Soncu, šefu interne klinike, dr. Floriniju, ki mu Je bil požrtvovalno ves čas bolezni ob strani, in ostalemu bolniškemu osebju vojaške bolnišnice, direktorju tov. Mari Dermastja in kolektivu »Slovenija-Les«, kl so storili mnogo več, kot samo tovariško dolžnost in ga v bolezni vsestransko podprli, godbi LM, pevcem, govornikom, rezervnim oficirjem terena Moste. Zvezi borcev in stanovskim tovarišem. Zena s hčerko in vnukom. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo ljubo mamo MIKUŽ JOŽEFO k zadnjemu počitku, jo obsuli s cvetjem, posebno sostanovalcem »Fonda«, tov. Rotarju za ganljive besede na grobu, družini Gregorič za iskreno sočustvovanje v teh težkih urah, ter pevcem — naša iskrena zahvala. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom in osebju nevrološke klinike za njihovo požrtvovalnost v času njene bolezni. 2alujoče hčerke in sin z družinami NOVI SAD RUBIIIČKA ULICA 2—4 Ključavničarja za nekaj ur dnevne zaposlitve za popravilo tehtnic (lahko je upokojenec) ter šoferja- avtomehanika sprejmemo v službo! Pismene ponudbe je treba poslati na naslov: »K0TEKS« - Ljubljana KIDRIČEVA ULICA 3 nujno po kable NICE 1 KV naslednjih dimenzij: 2X4, 3X2.5, 3X4+ 2.5, 3 X 1Q f 6. 3 X 16, 3 X 35 4- 25, 3 X 75, 3 X 185, 4 X 1.5 in 4 X 2.5 V poštev prihajalo tudi najmamše količine tega materiala Naštete kable kupimo ali tudi zamenjamo za svoje proizvode ®2On it. "^‘o založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica S/111., telefon 4t 3(t im iM «11 .m )ep j[0 katerem so to originalno ^ na angleškem posianistvu v se manduju razvozlali W pr„nSing je glasilo: »Hillary V1 +pga na priplezala de vetindvaj seies ,g vrh, vse v redu.« In le(jnje potem »Times« sestavu -la_ poročilo: »Everest PreIP od'P0*' ni odprave dosegli vrn. glejke kovnika Hunta, V0“J® ,t 1953, odprave na Mount Ev ^ g, je prispela sinoči vest, ghu-P. Hillary in Šerpas Tensm« vrJ) ta 29. maja priplezala 8845 m visoke gore.« Indijec se v svoji izraz cuje med drugim tu besedil0' »climbed« v origin3'” ^ spri-ki lahko pomeni *Ple mnenju 3® plezati«. Po njeg°ven\ j ivlount bila vest o zmagi poskus, Everestom samo kia Angieži ze da bi upostavili me t premog močno omajano zave najviš'ia Goswamijeva trditev, ° (jvign^a gora še ni premagana, hu_ zlasti v Angliji mnogo P ^ Ko je »Times« 2. junija objavil vest, da sta dva člana Huntove alpinistične odprave priplezala na vrh Mount Everesta, je prisluhnil ves svet in povsod so se alpinisti veselili tega uspeha. Udele-ležence odprave, fclasti zmagovalca na j višje gore sveta Hillaryja in Tensinga, so povsod prisrčno pozdravljali in jim čestitali. Pozneje je sprejela člane odprave tudi angleška kraljica. Samo Indijcem je bila vest o zmagi nad Mount Everestom, tem »prestolom bogov«, trn v peti. Angležem so očitali, da so s tem najvišjo goro sveta onečastili. Seveda je bilo pri tem tudi precej zavisti. Zdaj pa je napisal indijski publicist in politik S. M. Goswami knjigo »Everest« — ali je bil premagan?«, v kateri odločno zanika vest, da bi bili Angleži dosegli to zmago. Glavni argumenti, ki jih navaja indijski publicist za svojo trditev, so čas in poročila »Timesa«, čudno vedenje Šerpasa Tensinga in dozdevno razvitje zastav na vrhu. Goswami pravi, da je nemogoče, da bi prišla vest o zmagi nad Mount Everestom do popoldne 1. junija v London. — »Times« je priobčil vest 2. junija kot prvi časnik na svetu. Hillary in Tensing naj bi bila prispela na vrh 29. maja ob 11.30. Naslednjega dne naj bi se bila vrnila v taborišče ob treh, kjer se je mudil tudi »Timesov« dopisnik James Morris. Zvečer istega dne se je Morris napotil v glavno taborišče, kamor je prispel 31. maja. Šele tisti dan je lahko šlo Huntovo poročilo s tekači naprej. Čeprav odprava ni imela radijskega aparata, pa je bila vest naslednji dan že v Londonu. Najbližja dosegljiva radijska postaja Spet se odpre cesta pred njim. Toda zdaj ve, da ne sme domov. Ve, da pozneje tega ne bi več mogel storiti. In tako liki obsedenec skoči na tramvaj, ki je prav tisti hip privozil mimo. Stoji na ploščadi. V glavi se mu vrti in spomni se, da že od jutra ni ničesar več zaužil. Ko je čez dobro uro pozvonil na vratih gosposke hiše, mu povedo, da se gospod še ni vrnil. In tako čaka, da bi se gospod vrnil. To se zgodi pozno zvečer in kmalu potem, ko je jelo deževati. Gospod se ne vrne sam. Vtem ko šofer obrača avto, pade žarek žarometa na mlado, kričeče našminkano bitje, ki si naglo zapne plašč. Ko zagleda tujo postavo pred vhodom v hišo, histerično krikne. Toda razen besed: »Oprostite, v mestu sem našel denarnico« se ne zgodi nič. Potem pride mož s sivim klobukom na glavi in roka s prstani tipajoč seže v naprsni žep. »Ah, hvala ti, mucika, naša denarnica je prišla domov prej kakor midva.* Njej se zdi to zelo komično, mož pa malomarno vzame denarnico in se po suhoparni zahvali obme. »Kako pa je z najdenino ...« zajecla najditelj. »Saj je vendar običaj...« »A tako!« meni mož s sivim klobukom na glavi, poseže z dvema prstoma v žep svojega telovnika in pomoli najditelju cekin. »V denarnici je bilo zelo mnogo denarja, ki ste ga izgubili...« ga opozori najditelj vztrajno, ne da bi povesil odprto roko s cekinom. »2e leto dni sem brezposeln — rad bi...« Iz teme se oglasi vreščeč glas: »Pohitite vendar, zebe me!« Mož, še enkrat pripravljen poseči v žep svojega telovnika, si na pol pota premisli in si namesto tega zapne plašč. »Sicer sem pa tudi jaz brezposeln — za zdaj,« pravi, in to naj bi bil dovtip. »Pa tudi dobrodelna ustanova nisem.« Zadnje besede izgovori že obrnjen proti vratom, čez ramo. Najditelj stisne pest nad cekinom, si zaviha ovratnik in se napoti domov. Spotoma razmišlja, da bo kupil za cekin mleka in kruha. Zeni in hčerki bo pripravil s tem prijetno presenečenje. Sam pa se tega ne veseli. MALI LEKSIKON Ali trajala noč i'n dan raj po 24 ur? Zemlja se ni *™e™Jitro ta' okroe svoje 081 GeorSea kor '*daj- Po J'lesa U»r' Darwina. sina Ch .jj, dneh vvina. se je sukal** 1 Nest- or od več nulianlam. el, Ta. krat hilreje kakor daT1 »a-krnt sta trajala noč in teor,ji mo po Štiri uro. p” teJko|ii!iue delujejo velikanske nekakžn» morske vod« rntacij° ’. ovira na zemeljsko p„.rwi' jo polagoma 7-adržujej • ^ n0j nov sin je *z.r.a61!”lt.t i>odalJ-in dan vsakih 21)00 1« K ge Sata 7,n stotinko sek«"a 5 hl. to drži. se bo Zemlja « ■ ka. lijonov let sploh nehala ti okrog svoje osi. OPERALjA USPELA BOLNIK UMRL 98. lure In Peter *ta odskočila In stekla proti Savi. Druga dva kurir]a sta Jo ubrala v nasprotno smer. Nemci so prltopotali okoli vogla in zaželi divje streljati v temo, od koder so slliali bežečo korake. 2e sta bila pri vodi. Streljanje je počasi ponehavalo in končno utihnilo. )ure je vrgel dva debela kamna v vodo. Dvakrat je zamolklo štrbunknilo. Toda odgovora ni bilo. Po kratkem presledku sta poskusila znova. Vendar tudi zdcj nista dobila odgovora. 99. Sele čez dobro uro je priveslal terenec Jaka. »Nisem mogel odgovoriti!« je povedal. »Pri čolnu je bila patrola. Tako blizu mene so bili, da bi jih lahko prijel za hlače.« Povedal je, da je pustil na nasprotnem bregu svojega tovariša. Z baterijo jim bo dal signal, kje lahko varno pristanejo. Jaka je izvlekel baterijo in * njo dvakrat kratko pobliskal čez reko. V odgovor sta zameiikala na nasprotnem bregu dva svetlobna signala. V naslednjem trenutku pa se je kakšnih dve sto metrov stran zabliskal enak signal. 100. Vsi trije so odreveneli. Kateri sla pfC. pravi? Ali je sploh kateri od obeh P,a* 1,e#o mišljevali so, kaj naj storijo. »»Večno ne m s„ ostati tukaj!« je čez čas odločil Jaka. S P ^ v čoln in Jaka je počasi odrinil od kraja. k0. raval je pristati čim nižje od obeh mesi, der je bilo videti signale. Eden od obeh b|(8 lov je bil gotovo pravi. Toda prav tako E h|. gotovo, da ga je videl tudi sovrainik in F s0 tel tja. Čoln je neslišno plaval s previdno pribllieval nasprotnemu bredu. ZGODBA IZ PASTEURJEVE BOLNIŠNICE V ZDA, NAPISAL LAWRENCE G. BLOCMAN 97. Prvi je skočil v temo Peter — in priletel naravnost v naročje velikemu Nemcu. Trčenje je bilo tako močno, da sta obema padli brzostrelki iz rok. Peter se je prvi znašel in pograbil nasprotnika za vrat. Medtem so skozi okno poskakali še ostali trije. Jure je priskočil Petru na pomoč in se je tudi sam vrgel nad Nemca. Toda Švaba je bil močan. Po kratki borbi se ju je otresel in zarjul kot bik: »Hilfel«