JUBILEJI, REKORDIIN USPEHIGOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA
Pri mladih kuharjih in natakarjih
Spet bomo nazdravili novemu letu. S polnimi kozarct in ob obloženih mizah. Na koledarju bomo odtrgali še zadnji llst. V kuhinjah bo dišalo po vseh mogočlh dobrotah In prva Juhlca v zgodnfih jutranjih urah novega leta bo skušala pregnatl vražjega mačka, kl se bo naselll v marsikateri glavl. Kuharji, natakarji in nflhovl pomočniki bodo tudi ta konec leta, za večino veselo razpoložen, preživell ob štedllnikih, londh in kupih hrane, ob mizah, med plesno razpolože-nlml gostl bodo avojo točko plesall spretnl natakarjl. Poklic, kl ne pozna nedelj in praznikov, zgodnje jutranje all pozne nočne ure, ki ne sme pozabltl na dobro voljo. Pravzato smo ob izteku leta obiskali Gostinski šolskl center na Poljanski 28 a, ki /e hkrati tudi eden največjlh strokovnih centrov v našl občini in hkratl Jugoslavija v malem!
Gostinski šolski center ima tudi šti-ri šolske delavnice, kjer učenci, bodoči kuharji in natakarji, pridobivajo stro-kovno znanje v okolju, kjer se zbirajo gostje, ljubitelji dobre hrane in po-strežbe. Kdo ne pozna hotela in resta-vracije Bellevue, pa Urške, gostilne Pod velbom v stari Ljubljani in resta-vracije Jadran na Miklošičevi. V vseh teh lokalih učenci Gostinskega šolske-ga centra nabirajo tisto pravo prakso. Med štedilniki in s kuhalnico v roki, med pogrnjenimi mizami, jedilnim priborom in krožniki.
»V okviru Gostinskega šolskega centra imamo več vzgojnoizobraževaj-nih enot,« pravi ravnatelj centra Dani-lo Sbrizaj. »V šoli za gostinske delavce se mladi lahko učijo za poklic kuhar-skega in natakarskega pomočnika, v poklicni šoli pa seveda za kuharja in natakarja. Šola ima tudi enoto za odra-sle za študij ob delu za oba poklica. V hotelski šoli mladi spoznavajo poklic gostinskega tehnika. Večkrat lahko v gostiščih slišimo izraze kot so šef strežbe ali pa šef kuhinje. Za te poklice izobražuje gostinska poslovodska šo-la. Ob vsem tem pa prirejamo tudi raz-ne tečaje, seminarje, demonstracije in degustacije. Udeležujemo se tudi me-dnarodnih tekmovanj.«
Pred petintridesetimi leti je bilo v tedanjih šolah za gostinske delavce skupno 49 učencev, od tega na srednji šoli za turizem in gostinstvo le 13. V lanskem šolskem letu so na Gostin-skem šolskem centru zabeležili zani-miv rekord, saj je bilo v šolah centra kar 1.012 učencev v rednem šolanju in 285 učencev ob delu. V Ljubljani se je v teh letih izšolalo več kot deset tisoč gostincev.
»Med najpomembnejšimi investici-jami in adaptacijami moram omeniti obnovo šolske delavnice Jadran na Miklošičevi cesti. Uredili smo gostilno Pod velbom na Starem trgu, zaradi re-konstrukcije Celovške ceste pa smo izgubili gostilno Urban. Ko se danes peljemo skozi moderno križišče, več-krat pravimo, da se peljemo čez Urba-na,« pravi v šali Danilo Sbrizaj.
Najpomembnejša investicija je prav gotovo prenova restavracije Urška na Privozu 11, kjer so urejene učilnice za pouk kuharstva in pouk strežbe. Ven-dar Gostinski šolski center ni vlagal le v lastno materialno bazo, temveč je skrbel za vzgojo strokovnih kadrov za lastne potrebe. Zato ni slučaj, da so vsi učitelji kuharstva in strežbe v šolah centra in v šolskih delavnicah nekda-nji učenci raznih gostinskih šol v Ljubljani.
Hkrati s 35-letnico gostinskega sred-njega šolstva v Ljubljani so proslavili tudi 25-letnico samoupravljanja, saj je Mestni ljudski odbor januaija 1955. le-ta imenoval 13 članski šolski odbor tedanje gostinske šole v Ljubljani. Da-nes posvečajo vso skrb tudi samoupra-vi učencev:
»Učenci imajo svoje delegate v orga-nih upravljanja gostinskega šolskega centra, prav tako pa tudi za zbor zdru-ženega dela skupščine občine Center in za zbor izvajalcev posebne izobraže-valne skupnosti za gostinstvo in turi-zem,« nam je povedal Danilo Sbrizaj. »Težje pa je vključevanje staršev v sa-moupravo prav zaradi periodičnega značaja pouka. Hkrati bi rad povedal, da je na naši šoli 42 odstotkov učencev
iz drugih republik in pokrajin in je zato vključevanje staršev, ki so terito-rialno razpršeni, zares težko. Največ učencev poklicne gostinske šole pri-haja iz Hrvatske ter Bosne in Hercego-vine. Zbor staršev je mogoče sklicati le dvakrat letno, starši pa imajo tudi svo-jega delegata v svetu gostinskega šol-skega centra.«
Gostinski šolski center tesno sode-luje s podobnimi šolami v tujini, več-krat pa ga obiščejo številne strokovne in politične delegacije. Še posebej po-nosni so na to, da je hotel Bellevue večkrat obiskal tudi tovariš Tito. Zad-njič 1972. leta, ko je v spominsko knji-go napisal:
»Zelo sem zadovoljen z gostoljub-nostjo v tem podjetju, kjer sem bil že večkrat in to tudi v času mojega ilegal-nega dela. Kolektivu želim pri nadalj-nem delu veliko uspehov.«
»Učenci, učitelji in strokovni delavci se vedno udeležujejo številnih stro-kovnih tekmovanj in razstav. V zad-njih 28 letih smo na gostinskih turi-stičnih zborih Slovenije osvojili več kot 70 zlatih medalj za kulinarične iz-delke, pogrinjke in nastope barmanov. Na XIII. festivalu dela, ki je bil letos v Ljubljani, so naši kuharji in natakarji dosegli prvo in drugo mesto. S tem so občutno pripomogli k temu, da je eki-pa Ljubljane dosegla prvo mesto in s tem prehodni pokal tovariša Tita«, nam je pripovedoval ravnatelj Gostin-skega šolskega centra Danilo Sbrizaj.
Mladi so zadovoljni z načinom pou-ka v šoli. Zaradi periodičnega značaja in pomanjkanja prostora v šoli na Po-ljanski, kjer poteka teoretični del, mnogi že ob začetku šolanja spoznajo lepe in senčne strani gostinskega po-klica. Že več let izdajajo svoje glasilo »Mladi gostinec«, uspešno pa deluje tudi marksistični krožek.
Kljub uspehom, ki jih je srednje go-stinsko šolstvo doseglo v minulih 35
letih, pa težav in problemov nikoli ne zmanjka.
»Predvsem je treba opozoriti, da se mladina iz Ljubljane v zelo majhnem številu odloča za gostinski poklic in so zato učenci poklicne gostinske šole ye-činoma iz drugih območij Slovenije, vedno več pa jih je zadnja leta tudi iz Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Ti pa se odločajo za šolanje v Ljubljani zaradi materialnih razlogov v zvezi z nagradami in štipendijami. Tako tudi gostinski šolski center skupno z ustreznim skladom občine Ljubljana Center štipendira preko 80 učencev, ki imajo praktični pouk v šolskih delav-nicah.
Drugo težavo predstavlja pomanjka-nje učilnic za teoretični pouk. To nam najbolj nazomo pove podatek, da ima gostinski šolski center le devet učilnic za 21 oddelkov. Težave pa bodo še več-je pri prehodu na usmerjeno izobraže-vanje. Zato ne bo mogoče vpisati toli-ko učencev, kot jih združeno delo po-trebuje, saj ne bo več periodičnega pouka. Žal pa v okviru gostinskega šolskega centra še vedno nimamo telo-vadnice, težave pa so tudi z interna-tom. Iz raznih razlogov se je gradnja dijaškega doma že tako zavlekla, da objekt še sedaj ni v celoti zaseden, del učencev pa še vedno prebiva v nemo-gočih pogojih. Ob koncu bi omenil, da je za področje gostinstva in turizma že vse pripravljeno za prehod na usmer-jeno izobraževanje. Pa še to: ves čas, odkar je sedež gostinskega šolskega centra na Poljanski 28 a, uživamo vso podporo občine Ljubljana Center, vso pomoč pa nam nudi tudi krajevna skupnost Poljane«, je zaključil Danilo Sbrizaj, ravnatelj Gostinskega šolske-ga centra.
P. H.