Št. 258 (15.359) leto LI, PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GOBICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠINNA PLAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI - SgiA. I investicijski skladi nr'hm banca di credito di trieste , dvJKd tržaška kreditna banka L_____________________________j SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1995 Nova sezona, stare težave Aleksander Koren S prvimi prvenstvenimi nastopi se danes in jutri zaCenja pri nas Športna sezona v moštvenih panogah. Do konca oktobra bodo stekla vsa Članska prvenstva in večina mladinskih. Športna igriSCa bo preplavila množica naših športnikov. 2e skoraj ni panoge, v kateri ne bi imeli tudi slovenskih tekmovalcev. Pravzaprav je zimska sezona le nadaljevanje komaj končane poletne, prave prekinitve dejavnosti sploh ni. O obsegu našega športnega gibanja ne kaže izgubljati preveč besed. Je vsem dobro znan. Ce bi, denimo, sešteb Število kilometrov, ki jih tekmovalci, trenerji in odborniki prevozijo za treninge in tekme, bi jih bilo dovolj za nekajkratno pot okoli sveta. Na prvi pogled krivulja uspešnosti našega športa ne pozna padcev. Toda videz je varljiv. Šport ni nepotopljiva križarka v razburkanem manjšinskem morju. K sreči mu je prizaneseno z dnevnimi političnimi zdrahami (vsaj tako kaže), ki so značilne za sedanje obdobje odnosov znotraj naše skupnosti, se pa spopada z vsemi dilemami, ki pretresajo naše življenje. Pozornejši bralci so bržkone že opazili, da gre tudi marsikateri naši športni organizaciji zdaj že za golo preživetje. Finančna stiska se prepleta s celo vrsto drugih problemov. Športno društvo je namreč dandanes nadvse kompleksna struktura, ki se mora (bi se morala) ukvarjati s široko paleto vprašanj: od strokovnih, vzgojnih in narodnostnih do podjetniških. Se zdaleč ne gre veC samo za to, da športu samo zagotovimo gmotno osnovo za njegovo delovanje, Čeprav je seveda to največja nuja Potrebna bi bila tudi angažiranost (poklicna in prostovoljna) strokovnih profilov z domala vseh področjih človeške družbene dejavnosti. Prepogosto tudi pozabljamo, s kom naš šport pretežno operira. Je namreč eden temeljnih »laboratorijev«, v katerih izoblikujemo zavest in utrdimo samozavest našega mladega Človeka - bodočega nosilca naše skupnosti. Moramo ga pravilno usmerjati, ne smemo ga razočarati. Moramo Pa pravilno usmerjati (tudi s kritiko, Ce je potrebna) in prav tako ne smemo razočarati vseh tistih športnih navdušencev, ki za vso dejavnost požrtvovalno skrbijo in predstavljajo enega najbolj vitalnih segmentov naše k pasivizaciji vse bolj nagnjene družbe. PreveCk-mt imajo ti ljudje občutek, da njihovo delo ni deležno zadostne podpore. Niti moralne. ■ Preprečena nova zaostritev I med desnico in levo sredino RIM - Enourno srečanje med Wal- julijski dogovor o »pravilih igre« še terjem Veltronijem, Berlusconijevim velja. Sicer pa desnica spet pritiska, najožjim sodelavcem Giannijem Letto da bi bile volitve Cimprej, se pravi in predstavnikom Nacionalnega za- najkasneje marca prihodnjega leta, vezništva Giuseppejem Tatarello je medtem ko je tajnik SKP Fausto Ber-vCeraj preprečilo novo zaostritev med tinotti včeraj zahteval, naj bi bile vo-Oljko in Polom svoboščin. Sam Letta litve že novembra letos, kajti »z deje po srečanju z Berlusconijem novi- snico se ni moC pogovarjati, ampak jo narjem povedal, da težavno doseženi je treba poraziti.« Na 2. strani Od jutri zopet sončna ura Jutri začne ponovno veljati sončna ura. Ob 3. uri ponoči bomo morali kazalce pomakniti za uro nazaj. 2 TRST / SEJA NA SEDE2U SLOVENSKE SKUPNOSTI Konkretne politične pobude manjšinskega zastopništva Prošnja za srečanje s predsednikom republike Scalfarom TRST - Na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu se je včeraj sestalo predstavništvo slovenske manjšine. Sporazumeli so se za vrsto konkretnih pobud, začenši s prošnjo za srečanje s predsednikom republike Scalfarom med njegovim bližnjim- obi-skom v Gorici. Na seji, ki se je ni udeležila SKP, so izrazili veliko zaskrbljenost nad skrajno negeotovo usodo go-riške Kmečke banke. V ponedeljek bo skupno predstavništvo nastopilo v zunanjepolitični komisiji slovenskega parlamenta. Na 3.strani Vrh Dini-Kohl omilil hudo krizo lire RIM, MADRID - Po nekaj mesecih premirja je lira v zadnjih dveh dneh spet zabredla v akutno krizo, ki se je vCeraj še poglobila zaradi novega padca dolarja in zaostritve notranjih političnih razmer. Dopoldne je morala v zaščito lire poseči centralna banka, ob zaprtju denarnih trgov v Italiji pa je marka dosegla 1.147 lir. Podobno Cm je bil petek tudi na delniškem trgu, posebno hud padec pa so doživele pogodbe na državne obveznice. Medtem se nadaljuje polemika zaradi VVaiglo-vih izjav o »nezrelosti« Italije za evropsko monetarno unijo, o Čemer sta se včeraj v španskem For-mentorju (Baleari) ob robu informalnega sestanka Evropske unije pogovarjala tudi predsednik italijanske vlade Dini in nemški kancler Kohl. Pogovor naj bi bil »zelo konstruktiven«, kar dokazuje tudi večerna delna okrepitev lire do marke. Na 12. strani Bosanski pogoji za premirje v BiH SARAJEVO - V pričakovanju torkovega newyorškega sestanka zunanjih ministrov BiH, Hrvaške in ZRJ ob navzočnosti ameriških in evropskih mirovnih posrednikov je bosanska vlada objavila pogoje za vzpostavitev premirja. Zahteva konec obleganja Sarajeva in odprtje cestnih povezav z enklavo Goražde. Pogoje bo zunanji minister ZRJ Milutinovič, ki predstavlja tudi bosanske Srbe, bržkone zavrnil, ker bi s tem Srbi izgubili vse pogajalske prednosti. Hrvaški predsednik Tuđman in bosan-skohercegovski predsednik Izetbegovid sta tudi vCeraj v Zagrebu poskušala poiskati skupni jezik o bodočnosti BiH. Medtem pa je OZN vCeraj potrdila, da se je frontna Crta pri Banjaluki in na območju Ozrena ustalila in da prihaja le do občasnih spopadov. Kljub očitnim porazom pa je voditelj bosanski Srbov KaradžiC zagotovil, da bodo ponovno pridobili vsa izgubljena ozemlja. Na 19. strani Sindikalno sporoeilo delavcev Primorskega dnevnika Spoštovani bralci in naročniki! Ze dalj časa se delavci Primorskega dnevnika ne oglašamo. Tokrat Vas moramo seznaniti s hudo krizo našega časopisa. Ze pred leti je finančna kriza prizadela naše podjetje in veliko število delavcev je moralo zapustili delovno mesto. Nekateri so šli predčasno v pokoj, drugi so se zaposlili drugje, nekateri pa še nimajo stalne službe. Delavci in novinarji ne prejemamo redne plače in upravni svet nas je seznanil, da bodo z izplačili v prihodnosti še težave. Po našem mnenju bi morala italijanska država redno izplačevati prispevke dnevniku. Zal pa prihajajo ti prispevki neredno in z veliko zamudo. Tako bi demokratična država dokazala, da ščiti edini vsakdanji glas slovenske manjšine. Naš dnevnik živi edino s prispevki in z reklamo, ki je zadnje Čase zelo skromna. Tudi Dežela bi lahko posegla v problem in omogočila bankam, da bi anticipirale prispevke. V resnici pa delajo te pristojne ustanove prav nasprotno: skušajo na vse načine dokazati, da niso naše banke sposobne upravljati svojih računov in pošiljajo razne komisarje, ki naj bi izvajali kontrolo. To nas spominja na Čase, ko je bila na oblasti fašistična stranka. Prvi udarec slovenski manjšini je bil, da ji je takratna oblast ukinila vso gospodarsko moč. V teh dneh tudi slišimo velike polemike, ki naši manjšini ne pomagajo, ampak ji škodujejo. Končno bi delavci želeli, da bi naša matična domovina, Republika Slovenija, Cimprej odobrila finančni zakon, v katerem bi bil zagotovljen prispevek za naš dnevnik. V ta namen se bomo delavci angažirali in obiskali vse politične, sindikalne in javne ustanove v Italiji in Sloveniji. Delavci ocenjujemo, da Primorski dnevnik ni samo naše delovno mesto, ampak tudi nekaj našega, naš vsakdanji Časopis in Časopis celotne manjšine. Zato ne smemo dovoliti, da bi katerakoli stranka, ustanova ali organizacija rušila dnevnik, ki je nastal v boju proti nacifašizmu in vestno podaja pluralistični znaCaj naše manjšine. Z namenom, da pride v javnosti do resničnega poznavanja problemov, ki smo jih tu navedli sklicujemo delavci šestumo stavko dne 23. t.m. in tako preprečimo izid nedeljske številke Primorskega dnevnika. Sindikalni predstavnik v podjetju Robert Pescatori Jutri brez Primorskega dnevnika Zaradi stavke grafičnih delavcev podjetja PRAE jutri Primorski dnevnik n bo izšel. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v ponedeljek. Bralce prosimo za razumevanje. V Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Tisti kos papirja, ki je odprl mejo O sicer nekoliko zamujeni obletnici, 40-letnici podpisa Londonskega sporazuma, ki je deset let po vojni »odprl« italijansko-jugoslovansko mejo, piše Miro Kocjan, izvirne fotografije podpisa pa je v arhivu našel Mario Magajna. Pred kratkim je bil Hadrijan Corsi ponovno izvoljen za predsednika Briške gorske skupnosti. O tej ustanovi, njenih namenih pa tudi o drugih aktualnih vprašanjih slovenske manjšine se je z njim pogovarjal Marko Marinčič. Italijansko notranje ministrstvo je izdalo publikacijo o kulturnih dejavnostih peth majhnih manjšin v Italiji. To publikacijo nam predstavlja Bojan Brezigar. Dve strani namenjamo spominu na vojne grozote. Dorica Makuc je zbrala vrsto pretresljivih pričevanj in spominov slovenskih taboriščnic. Naslovnico pa namenjamo aktualni temi, začetku kulturne sezone, ki jo bremenijo težave - finančne pa tudi druge -prav v času, ko se, kot ugotavlja Breda Pahor, Trst odpira in bi morali biti Slovenci prav zato še aktivnejši. Ker zaradi stavke tiskarskih delavcev v nedeljo Primorski dnevnik ne bo izšel, bomo Nedeljske teme izjemoma objavili v ponedeljek, 25. septembra. Danes v Primorskem dnevniku Predstavili načrt Tergeste V tržaški stari luM želijo uresničiti velik center za navtični turizem s parkiriščem in obilico zelenja. Stran 6 Umila Aurelia Gruber Benco Bivša poslanka Aurelia Gruber Benco, dolgoletna socialistka je po Osimu prešla k Listi za Trst Stran 7 Boljši časi za pristanišče? Predsednik Lacalamita meni, da se bodo se letos zaceli reševati problemi, ki zavirajo preporod luke. Stran 7 Skupni nastop za šolo Trinko Starši dijakov šole Trinko so skupaj s Konzulto za slovensko manjšino v Gorici razpravljali o nadaljnih korakih za rešitev prostorskih težav slovenske šole. Stran 11 Moja zemlja Ignacija Ote Publikacija Ignacija Ote, v kateri so zbrane partiture skladb za moške, mešane in ženske pevske zbore. Stran 13 Kraševke proti prvaku V Zgoniku bodo Krasove igralke opravile krstni nastop v naj višji italijanski namiznotneiški ligi. Stran 27 2 Sobota, 23. septembra 1995 ITALIJA RIM / PO SESTANKU MED VELTRONIJEM, LETIO IN TATARELLO Desnica in Oljka sta obnovili premirje Pač pa Pol svoboščin spet zahtevo volitve marca Gianni Letta (foto AP) VValter Veltroni (foto AP) NOVICE Iz blagajn KD dve milijardi lir Finiju? RIM - Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo o domnevnem finansiranju, ki naj bi ga za Časa zadnjih rimskih občinskih volitev upravitelj Krščanske demokracije Gior-gio Moschetti dal tajniku MSI Gianfrancu Finiju. Preiskavo je sprožil sam Fini, ko je prijavil svojega nekdanjega somišljenika Giulia Caradonno, ker je ta pred pričami izjavil, da je Moschetti prispeval za sicer neuspešno Finijevo volilno kampanjo z vsoto dveh milijard lir. Sodni postopek vodi namestnik državnega pravdnika Carlo Lasperanza, ki pa o preiskavi ni hotel ničesar razkriti. Berlusconi še vztraja pri predsedniški politiki RIM - Neposredna izvolitev predsednika vlade in republike bo glavna točka volilnega programa desničarskega Kartela svoboščin. To je včeraj znova potrdil Silvio Berlusconi, ki je tudi spet zahteval razpust parlamenta in predčasne politične volitve. Lastnik Fininvesta je dejal, da je prav politična negotovost vzrok gospodarske nestabilnosti in krize lire na svetovnih tržiščih. Berlusconi je nastopil na predstavitvi gibanja "Konvencije za liberalno reformo", za katero je dal pobudo bivši radikalec in sedaj pristaš ”Forza Italia" Marco Taradash. RIM - Kartel svoboščin in levosredinsko zavezništvo sta spet navezala dialog, ki je bil še vCeraj zjutraj videti pretrgan. Potem ko je v Četrtek Berlusconijev najožji sodelavec Gianni Letta obtožil nasprotni tabor, da se ne drži dogovorov, in proglasil julijski sporazum o »pravilih igre« za neveljavnega, se je vCeraj sam Letta skupaj s predstavnikom Nacionalnega zavezništva Giuseppejem Tatarello sestal s »številko dva« Prodijeve Oljke Wal-terjem Veltronijem -predstavnika desnice sta ga obiskala kar na sedežu dnevnika rUnita - in eno uro kasneje je bilo premirje sklenjeno. Potrebno je bilo sicer še srečanje z Berlusconijem in s predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem, potem pa je sam Letta lahko novinarjem povedal, da julijski dogovor med desnico in levo sredino še velja. Kot postaja vedno bolj razširjen običaj med politiki - »druga« republika se v tem ne razlikuje od prve - je Berlusconijev sodelavec celo trdil, da ni on nikoli izjavil, da bi bil dogovor razveljavljen, in pri tem obtožil novinarje, da so ga slabo razumeli. Sicer pa so na »malem vrhu« desnega kartela - navzoč je bil tudi predstavnik KDC Francesco D’Onofrio -govorili tudi o tem, kdaj naj bodo predčasne volitve, in očitno sklenili, da spet pritisnejo na plin. Tako Letta kot D’Onofrio sta namreč po sestanku poudarila, da morajo biti volitve najkasneje marca, ker ni pogojev, da bi Dinijeva vlada še dalje koristno opravljala svoje delo. Po odobritvi finančnega zakona in po parlamentarni razpravi, ki se bo zače- la 3. oktobra, naj bi torej predsednik republike razpustil parlament in sklical volitve. Na volitve se zelo mudi tudi komunistom: tajnik SKP Fau-sto Bertinotti je včeraj ponovil, da je vlada izčrpala svojo nalogo in da bi se morala umakniti, tako da bi volitve lahko bile celo že novembra. Vodja komunistične prenove se je tudi kritično obregnil ob domnevno tajno dogovarjanje med Oljko in desnico in opozoril, da se z Berlusconijem in njegovimi ni moč pogajati, ampak jih je treba enostavno poraziti. To pa je mogoCe le na volitvah. RIM / ZARADI PROBLEMA JAVNIH USLUŽBENCEV Krotek stik med vlado in sindikati Če Dini ne sprejme zahtev sindikata, bodo pogajanja o finančnem zakonu propadla RIM - Če bo vlada vztrajala pri svojih nepopustljivih stališčih glede problema javnih uslužbencev, se utegnejo pogajanja med njo in sindikati razbiti. To je vCeraj jasno povedal generalni tajnik CGIL Sergio Coffe-rati. »Lamberto Dini in njegovi ministri morajo zagotoviti osebju javnih uprav in ustanov redno obnovitev delovnih pogodb v prihodnjih dveh letih, obenem pa omogočiti, da njihove plače spet pridobijo kupno moč, ki so jo imele, preden jo je okrnila inflacija; v nasprotnem primeru bomo morali prekiniti dvostransko dogovarjanje o finančnem zakonu,« je zatrdil sindikalist. To pa ni edini problem, ki razdvaja sindikalni in vladni tabor. Cofferati odločno odklanja morebitno podražitev zdravstvenih ticketov in obremenitev upokojencev s prispevki, zahteva poostritev boja proti davčnemu utajevanju, predvsem pa krepak zasuk v politiki za preporod južnih predelov države. Jugu naj bi pri-skočih na pomoč s sredstvi, ki jih bo državi prinesla privatizacija in siceršnja odtujitev nepremičnin, sicer pa voditelj CGIL ostro nasprotuje tako imenovani plačni fleksibilnosti, kakor jo pojmuje izvršna oblast, in njenemu uveljavljanju mimo delovnih pogodb. Ce je kje res treba znižati ceno dela, meni Cofferati, potem naj se zboljša organizacija dela, skrajša delovni čas, okrepi služba za poklicno izobraževanje, izpopolnijo upravne strukture in izboljša delovanje javnou-pravnega stroja, ki se zatika. Predvsem pa je treba pomnožiti pogodbe za izobraževanje ob delu, je še naglasil sindikalist. Oglasil se je tudi generalni tajnik CISL Sergio D‘Antoni, in sicer z zahtevo, naj Dini nameni v finančnem zakonu 3.500 milijard lir družinam s številnimi člani in enim samim dohodkom; 1.500 milijard naj bi pridobili iz davčne drenaže in 1.000 iz še neizkoriščenih sredstev za letos, drugih 1.000 pa iz nalašč za to določene postavke. D‘Antoni je mnenja, da bi bilo sploh treba ustanoviti trajen sklad za finansiranje takšnih družin, v katerega bi deloma prispevale tudi same. INŠPEKCIJA / PROTI MILANSKIM SODNIKOM »ČISTIH ROK« Z Borrellijem na zatožni klopi ves »pool« Kritične izjave državnega pravdnika o pobudi pravosodnega ministra Mancusa MILAN - Inšpekcija pravosodnega ministrstva na milanskem sodišču se nadaljuje kljub ostrim polemikam. Včeraj sta inšpektorja (tretji član inšpektorske Milanski državni pravdnik Francesco Saverio Borrelli University of Cambridge Local Examlnations Svndlcate AUTHORISED CENTRE BRITISH SCHOOL OF FRIULIVENEZIA GIULIA v_____________________________________v X n WS w M w vve © »v at t ©k BRITISH SCHOOL Trst, UL Torrebianca 18, tel. 369.369 Umik tajništva: od ponedeljka do petka 8.30 - 20.00 neprekinjeno - sobota 10.00 - 12.30 TUDI V TRŽIČU, VIDMU IN GORICI skupine je pred dnevi odstopil) zaslišala vodilno osebo milanskih sodnikov »čistih rok«, državnega pravdnika Francesca Saveria Borrellija. Po dvournem zaslišanju za zaprtimi vrati ni Borrelli povedal ničesar o vsebini razgovora z inšpektorjema, izvedelo pa se je, da so se vprašanja vrtela okrog delovanja državnega pravdništva, ne pa o Borrellijevih osebnih posegih v sodne preiskave. Ni izključeno, da ga bodo v kratkem spet zaslišali. Inšpektorja sta zaslišala tudi dva agenta, ki sta sodelovala v preiskavah Antonia Di Pietra, ter namestnika državnega pravdnika Francesca Greca. Z včerajšnjimi zasliševanji se je zaključil prvi krog inšpekcije na račun milanskih sodnikov, ki so se ukvarjali s preiskavami in procesi o podkupninah. Seveda pa se niso končale reakcije proti pobudi pravosodnega ministra. Sodniki »poola« naj bi se sestali v najkrajšem in kaže, da nameravajo zahtevati od ministrstva novo dokumentacijo o razlogih, ki so privedli do inšpekcije, sicer bodo predlagali prekinitev postopka. Sam Borrelli je zelo ostro kritiziral pobu- • do pravosodnega ministra Mancusa: v intervjuju za dnevnik Indipendente je izjavil, da je ministrova pozornost uperjena v eno samo smer in da pri tem uživa podporo nekaterih (desnih) političnih sil. Paolo Berlusconi: ni šlo za podkupnino, pač pa za plačano posredovanje MILAN - Paolo Berlusconi se je včeraj zagovarjal na procesu zaradi podkupnin članom upravnega odbora pokojninskega sklada lombardske hranilnice Cariplo: ko je Berlusconijevo gradbeno podjetje prodalo tri poslopja za skupnih 22 milijard lir, je mlajši brat Silvia Berlusconija plačal milijardo 228 milijonov lir uslužbencu hranilnice Giuseppeju Clericiju. Paolo Berlusconi ni zanikal plačila, ampak oporekal javnemu tožilcu Gherardu Co-lombu, češ da ni šlo za podkupnino, pač pa za plačilo 5 odstotnega zneska v zameno za uspešno posredovanje. Berlusconi mlajši je povedal tudi, da je njegova skupina imela poslovne stike z vsemi: »Tudi vam bi skušal prodati...«, je porogljivo odgovoril tožilcu, ki je hotel ugotoviti, kdo vse je kupil palače od Fininvesto-vega gradbenega podjetja. Vsekakor so to številne javne ustanove, kot Enpal, Inail, Inadel, Enpas, Pokojninski sklad notarjev, in številne zasebne zavarovalnice. Berlusconi pa je zanikal, da bi plačeval podkupnine strankam: »Verjetno niso zahtevali podkupnin od naše grupe, ker smo jim nudili popuste pri televizijski reklami.« Silvijev brat je tudi povedal, da so sredstva črpali iz »črnih skladov«, ki so jih ustva- rili v okviru enega od Fininvestovih nepremičninskih podjetij. »Ustvarili smo sklad dvh milijard in pol, iz katerih smo na začetku 90-ih let črpali za ureditev birokratskih postopkov: v bistvu zato, da smo plačevali finančno stražo in upravitelje dveh občin v milanskem zaledju.« Paolo Berlusconi je pred sodniki povedal, da je že izplačal 230 milijonov lir sindikatom Caripla kot odškodnino za utrpelo škodo pri nakupu poslopji, za katere so morali iz pokojninskega sklada plačati tako visoko »posredovanje«. Rai ni smela snemati kot običajno zaslišanja pred sodniki milanskega kazenske: ga sodišča, ker tega niso dovolili Berlusconi in nekateri drugi obtoženci. Fininvestovih sodnih težav pa ni konca: včeraj so odvetniki Berlusconijeve grupe ostro nastopili proti sodnici Carli Del Fonte, ki v Švici vodi preiskavo o Fininvestovih podjetjih. Na podlagi zahteve sodnikov milanskega »poola« je ugotovila, da sta v Švici delovali podjetji, ki sta »izdajali lažne fak-ture za ustvarjanje črnih skladov«. Fininve-stovi zagovorniki zahtevajo, naj ne izroči tozadevne dokumentacije milanskim preiskovalcem in jo obtožujejo, da se je že javno opredelila proti Fininvestu. Manšinsko predstavništvo: Slovenci hočemo ohraniti vsestransko vlogo subjekta Na slikah (foto KROMA): pod naslovom včerajšnji sestanek skupnega predstavništva, spodaj zastopnik SKP Stojan Spetič TRST - Včeraj se je na predlog Slovenske skupnosti sestalo začasno, kot ga je SSk sama imenovala, predstavništvo Slovencev v Italiji, kateremu je strankin deželni tajnik Martin Brecelj predlagal razpravo o odnosih med Italijo in Slovenijo in o slovenski manjšini ter o predlogu za prireditev manifestacije v podpori manjšinski zaščiti ob 20-letnici Osima. Poleg Breclja so se srečanja udeležili Miloš Budin in Ravel Kodrič (DSL), Rudi Pavšič (Demokratski forum), Marija Ferletic in Marij Maver (SSO), Klavdij Palčic in Dušan Udovič (SKGZ), Salvatore Venosi (Slovenci na Videmskem) ter Rafko Dolhar (SSk). Z razliko od prejšnjih sej, ki so v glavnem potekale v znamenju ostrih razhajanj in tudi prepirov, odvisno pac od dnevnega reda, je predstavništvo tokrat sprejelo nekatere konkretne sklepe. Gre za prošnjo za srečanje s predsednikom republike Scalfarom ter z Italijansko unijo iz Slovenije in Hrvaške, stopilo pa bo tudi v stik z italijansko vlado in v tem okviru zahtevalo sestanek z zunanjo ministrico Agnellijevo. V petek, 29.septembra bo srečanje vseh oblikovalcev skupnega zakonskega osnutka za manjšinsko zaščito (v tem okviru bodo tudi govorili o 20-let-nici Osima), 10.oktobra bo predstavništvo obiskalo evropski parlament in Svet Evrope, kot zadnje (a le po vrstnem redu) so se sporazumeli za skupni nastop na ponedeljkovem sestanku z zunanjepolitično komisijo slovenskega parlamenta. Dobršen del seje so namenili oceni trenutnega stanja v italijansko-slo-venskih odnosih in stanju, v katerem se je znašla manjšina. O pogovorih med Italijo in Slovenijo smo sicer slišali različna stališča, prevla- manjšine v luci osnutka, ki ga je svojčas izdelalo skupno predstavništvo. Tozadevni osnutek je v začetku avgusta predložil Darko Bratina, sad politične usmeritve skupnega predstavništva pa je tudi osnutek, ki ga je v senatu vložila Stranka komunistične prenove. Od tod tudi poziv slovenski komponenti te stranke, naj sodeluje pri nadaljnjih pobudah skupnega predstavništva. Na včerajšnji seji so tudi pozdravili vložitev zaščitnega zakonskega osnutka Ljudske stranke. Ta poteza ima velik politični pomen, zato gre izkoristiti dejstvo, da Na včerajšnji seji so sprejeli naslednje sklepe: • Delegacija slovenske manjšine bo na ponedeljkovem srečanju v zunanjepolitični komisiji slovenskega parlamenta zagovarjala skupno stališče o manjšinski zaščiti in o odnosih med Italijo in Slovenijo. • Zastopstvo bo zaprosilo za srečanje s predsednikom Scalfarom med njegovim bližnjim obiskom v Gorici. • Zastopstvo se bo srečalo z Italijansko unijo iz Istre in Reke. • lO. oktobra bo zastopstvo obiskalo Evropski parlament in Svet Evrope. • Zastopstvo bo stopilo v stik z italijansko vlado in zaprosilo za srečanje z zunanjo ministrico Agnellijevo. • Predsednika republike bo zastopstvo opozorilo tudi na situacijo v goriški Krneči banki. • V petek bo povabilo na sejo vse podpisnike skupnega zakonskega predloga za zaštito Slovencev. • Z vsemi sprejetimi sklepi bo zastopstvo seznanilo slovensko komponento SKP z Zeljo, da jih podpre oziroma da se udeleži nadaljnjih pobud. dala pa je - Ce izvzamemo dokaj osamljeno oceno Sveta slovenskih organizacij, ki je vztrajalo pri kritikah na slovenskega zunanjega minisba v zvezi z ločevanjem optanske in manjšinske problematike - ugotovitev, da mora biti manjšina subjekt v odnosih do obeh držav. Brecelj je po obrazložitvi uvodnih predlogov, ki so bili v glavnem sprejeti, pozdravil nedavno srečanje ministra Thalerja s slovensko manjšino in poznejša zagotovila, ki so prišla iz Ljubljane, da bo manjšinsko vprašanje za Slovenijo še dalje priorite-no. SSk vsekakor ni proti ločevanju obravnave manjšinskih in optantskih zadev, kar pa ne sme pomeniti zapostavljanja življenjskih vprašanj Slovencev v zamejstvu. Slovenija tudi ne sme spreminjati svoje zunanje politike vsakič, ko v Ljubljani zamenjajo vlado. Na bolj pragmatičen in Spetič: zakaj se nismo udeležili seje TRST - Včerajšnjega sestanka manjšinskega predstavništva se ni udeležila slovenska komponenta Stranke komunistične prenove. Njen predstavnik Stojan Spetič nam je takole utemeljil odsotnost SKP na seji: »Slovenska komponenta Stranke komunistične prenove je paC ocenila, da so odnosi med strankami in organizacijami, ki zastopajo slovensko manjšino v tem trenutku do skrajnosti nekorektni. Eno je namreč medsebojna polemika, ki sodi v demokratično soočenje, drugo pa je šakalstvo, ki ga mi odločno zavračamo. Pri tem ne mislimo samo na odnose do Stranke komunsitiCne prenove, ampak tudi na odnose med krovnima organizacijama. Zaradi tega smo mnenja, da ta situacija ne dopušča sproščenega soočenja in tudi ne stvarnega dogovarjanja. Glede manjšinskega zastopstva pa mislimo, da ga je treba voliti, da bo res odraz slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Njegova sedanja oblika je le fasada, za katero se skriva divji boj za oblast v naši manjšini. Pri teh zdrahah mi nočemo sodelovati. Zato bomo v tej fazi sproti preverjali posamezne pobude tega zastopstva in jh podprli, Ce bomo smatrah, da so primerne, koristne in predvsem učinkovite. V tem trenutku pa nam je predvsem za ohranitev naše samostojnosti«. Spetič je odsotnost na včerajšnji seji predhodno sporočil sklicatelju sestanka deželnemu tajniku Slovenske skupnosti Breclju, ki je to tudi povedal pred pričetkom seje. Brecelj je obžaloval odsotnost SKP, kar so naredili vsi udeleženci sestanka. Klavdij Palčič je rekel, da skupno zasto- pstvo ne more delovati ob odsotnosti tako pomembne komponente kot je SKP, s čimer se je strinjal tudi Ravel Kodrič, ki je dejal, da rezerve Slovencev v SKP glede manjšinskega zastopstva niso osamljene. Na koncu so se sporazumeli, da bodo o poteku sestanka in o predlogih, ki so na njem padli, podrobno informirali slovensko komponento SKP. Njene predstavnike bodo tudi povabili na petkov sestanek vseh podpisnikov skupnega zakonskega osnutka za zaštito Slovencev. realističen odnos do naših vsakdanjih vprašanj in tudi do odnosov med Rimom in Ljubljano je pozval Pavšič. Pragmatizem ne pomeni popuščanja, resnici pa moramo vendarle pogledati v oci, tako da bomo v dani situaciji cimvec dosegli. Samo z zastavami ne bomo dosti dosegli, realizem namreč večkrat pomeni pogum. Da smo pred nevarnostjo popuščanja (mislila je na Ljubljano) in barantanja s slovensko manjšino je prepričana Ferle-tiCeva, ki pa je na koncu vendarle pristala v možnost ločene obravnave ezulskega in manjšinskega vprašanja. Z ugotovitvijo Ferletičeve, da Slovenija v zadnjem času popušča pred Italijo in da po tej poti res ne bo prišla nikamor, je soglašal Dolhar. Slovenci v Italiji moramo vztrajati, da bodo odnosi med Italijo in Slovenijo kar sa da normalni- sta podčrtala PaltiC in Udovič -saj bo manjšina samo na tak način lahko normalno zaživela. Zato so dobrodošle vse rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju meddržavnih odnosov, vključno z ločitvijo optantskega in manjšinskega vprašanja. Budin je zagovarjal stališče, da sta manjšina in Slovenija ločena subjekta. Mi imamo seveda pravico, da izrazimo naše mnenje o vračanju nepremičnin, a nimamo nic skupnega s tem. Manjšinska stališča ne smejo izpasti kot podpora Thalerju, Peterletu ali drugim slovenskim politikom, ampak morajo biti avtonomna. Optantsko vprašanje Zaskrbljenost nad bodočnostjo Kmečke banke TRST - Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji bo, kot poročamo, zaprosilo za srečanje s predsednikom republike Scalfarom, ki bo 3. in 4. oktobra ob njegovem obisku v Gorici. Državnega poglavarja bodo opozorili tudi na stanje v goriški Kmečki banki. O tem je včeraj spregovoril zastopnik Demokratskega foruma Rudi Pavšič, ki je povedal, da je odbor delničarjev goriške banke pred kratkim prejel od pristojnih teles Banke Italije nezadovoljive odgovore v zvezi z usodo goriškega bančnega zavoda. Govori se, da namerava Rim vsiliti Kmečki banki italijanskega partnerja iz Verone in hkrati podaljšati izredno komisarsko upravo za nadaljnjih šest mesecev. Na včerajšnji seji so vzeli v pretres tudi možnost, da bi se Slovenci na predvečer Scalfarovega obiska v Gorici protestno zbrali pred sedežem Kmečke banke. Glede trenutnega položaja Kmečke banke naj k temu dodamo, da se stvari po zboru delničarjev, ki je bil v Gorici 10. septembra, niso bistveno spremenile. Dva dni kasneje je Sel odbor delničarjev (katerega član je tudi senator Darko Bratina) na srečanje s predstavniki Banke Italije v Rim, vendar bistvenih novosti ni bilo niti s tega sestanka. Ostaja »sugestija« centralne banke, da naj bi postala partner Kmečke banke močna hranilnica iz Verone, po drugi strani pa ostaja tudi Zelja članov, da bi med možnimi kandidati za partnerstvo izbrali bocensko hranilnico. Ta je Ze pokazala pripravljenost, medtem ko iz Verone Se vedno ni odgovora, kljub temu, da so bili stiki navezani že pred časom. Ce bi bil odgovor negativen, predlaga Banka Italije hranilnico iz Bologne, kar pomeni, da partija še ni zaključena, čeprav vse kaže, da je ravno bocenska banka za monetarno oblast najmanj ustrezna rešitev. Za člane banke in njihov odobor pa bi bilo partnerstvo s hranilnilco iz Bočna najbolj dobrodošlo, ker ima ta zavod prav tako partikularni in narodnostno obarvani status kot Kmečka banka, zato bi bil njen posluh za ohranitev slovenskega značaja banke nedvomno večji od tistega, ki bi ga lahko objektivno imela mastodontska hranilnica iz Verone. Kar pa zadeva podaljšanje mandata izredne komisarske uprave, je na dlani, da se ta ne bo mogla končati po naravnem izteku enoletnega roka, saj je treba pred odhodom komisarjev pripraviti tehnične pogoje za vstop novega partnerja in za umestitev novih, izvoljenih upravnih organov. Po mnenju predsednika odbora članov Kmečke banke, odvetnika Petra Sancina bi za to zadostovalo že dvomesečno tehnično podaljšanje komisarske uprave, vendar je zdaj že gotovo, da bo podaljšanje Šestmesečno. ni trajna zadeva, medtem ko sta manjšini - slovenska in italijanska- trajna dejavnika, zato je prav, da takoj navežemo stike z Italijani onkraj meje. Prihodnji petek bo govora o zakonski zaščiti ima leva sredina (s Severno ligo in SKP) trenutno večino v parlamentu, kar pomeni, da bi se lahko naša vprašanja končno premaknila z mrtve točke. Sandor Tence PISMO UREDNIŠTVU OLGA PETELIN SSk o predlogih slovenske vlade V nedeljo, 17. t.m., ste v Primorskem dnevniku objavili daljši komentar o najnovejših premikih na pogajanjih med Italijo in Slovenijo pod naslovom »Slovenija in manjšina. S stvarnostjo v času suhih krav«. V njem je med drugim rečeno, da SSk ne soglaša s predlogom zunanjega ministra Republike Slovenije Zorana Thalerja, po katerem naj bi v nadaljevanju slovensko-italijanskih pogajanj ločili vprašanje nepremičnin od problematike zaščite slovenske manjšine v Italiji. Ta trditev ni ravno točna, oziroma potrebuje nekatera bistvena pojasnila. Dovolite nam zatorej, da se k zadevi nekoliko povrnemo tudi zato, ker imamo občutek, da je bilo časopisno poročanje o njej mestoma dokaj nejasno. 1. Najprej moramo pribiti, da SSk ni vsevprek proti ločevanju nepremičninske od manjšinske problematike. V nekem smislu lahko celo rečemo, da smo se med prvimi zavzeli za odločnejše vsebinsko ločevanje teh dveh problematik. Ko je naša delegacija 17. maja letos obiskala Delovno skupino za manjšine pri Državnem zboru Republike Slovenije, ji je izročila daljši dokument o položaju slovenske manjšine v Italiji, v katerem je med drugim rečeno: »SSk se ni nikoli natančneje opredelila do problema nepremičnin istrskih optantov, ker meni oz. ve, da ni za to pristojna. Vsekakor pa se SSk ne strinja z vzporejanjem tega vprašanja z vprašanjem zaščite slovenske manjšine v Italiji, kot se večkrat opaža zlasti na italijanski strani. Kvečjemu bi vprašanje nepremičnin istrskih optantov lahko vzporejali z gmotno škodo, ki jo je prizadel fašizem primor- skim Slovencem. SSk pa meni, da ne bi bilo nič narobe, če bi vzporejali vprašanje slovenske manjšine v Italiji z vprašanjem italijanske manjšine v Sloveniji. Slovenija je upravičeno ponosna na naravnost zgledno zaščito, ki jo nudi narodnostnima sku-pnostima, ki živita na njenem ozemlju, in nihče ji ne more osporavati pravice, da izraža ustrezna pričakovanja glede ravnanja s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah.« Isti dokument je delegacija SSk izročila slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju 2. junija v Ljubljani, sicer pa je to besedilo v celoti objavil tednik Novi list v svoji številki z dne 8. junija 1995. To isto stališče smo potrdili pred nedavnim, ko smo ocenili najnovejše premike v odnosih med Italijo in Slovenijo. V našem tiskovnem poročilu z dne 8. septembra 1995, ki ga je Primorski dnevnik objavil 10. t.m., med drugim piše: »(...) SSk se strinja, da gre za vsebinsko povsem različni zadevi. Vprašanje nepremičnin istrskih optantov bi morali kvečjemu vzporejati z vprašanjem gmotne škode, ki jo je prizadel fašizem Slovencem v Italiji, medtem ko bi mogli in morali vprašanje slovenske manjšine v Italiji povsem naravno vzporejati z vprašanjem italijanske manjšine v Sloveniji.« 2. Toda problem, do katerega smo se morali v preteklih dneh opredeliti, v resnici ni bil, ali je korektno ločiti ali ne nepremičninsko vprašanje od manjšinskega na pogajanjih med Italijo in Slovenijo. Pozvani smo v resnici bili, naj povemo, kaj mislimo o možnosti, da bi Italija in Slovenija takoj sklenili dogovor, ki bi zadeval izključno vračanje nepremičnin istrskih beguncev v zameno za (morebitno) zeleno luč pridruženemu članstvu Slovenije v EZ, in da bi vsa ostala vprašanja, vključno z vprašanjem zaščite slovenske manjšine v Italiji, odložili na poznejši čas. To stališče je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek takole izrazil na tiskovni konferenci, ki jo je priredil 5. septembra v Ljubljani: »Teza, ki jo zagovarja ministrstvo za zunanje zadeve in s katero se tudi sam v precejšnji meri strinjam, je, da so manjšinska vprašanja urejena predvsem z osimskimi sporazumi in drugimi mednarodnimi veljavnimi dokumenti. To je treba uresničiti v praksi, zlasti v Italiji, saj je zaščita italijanske manjšine pri nas višja kot zaščita slovenske manjšine v Italiji. To je drugo vprašanje, ki ga ne bi smeli mešati s pridruženim članstvom ali z zahtevami Italije po vračanju nepremičnin. Gre za povsem različne zadeve, ki bi jih težko skupno dali na tehtnico, saj vprašanja manjšine niso primerljiva z vračanjem nekaj hiš v Sloveniji.« (Delo, 6. septembra 1995). Do tega predloga - in torej ne generično do ločevanja manjšinske od nepremičninske problematike - se je SSk opredelila negativno. / že omenjenem tiskovnem poročilu z dne 8. septembra 1995 smo svoje stališče takole utemeljili: »Italijanskim vladnim krogom, kot znano, ni veliko do tega, da bi na pogajanjih obravnavali vprašanja manjšin, saj je tako rekoč prednost Slovenije na tem področju izredno velika. Z odložitvijo obravnave manjšinskega vprašanja bi torej tvegali, da ne bi le-to prišlo nikoli na vrsto. SSk zatorej meni, da bi morebitna sklenitev dogovora med Italijo in Slovenijo, ki bi zadeval izključno nepremičnine istrskih optantov, predstavljal neuspeh za slovensko diplomacijo, in to tudi v primerjavi s tem, kar je le-ta v preteklosti na ravni pogajalcev že dosegla. S takšnim sporazumom bi med drugim znova obravnavali vprašanje, ki je bilo mednarodnopravno rešeno. Povsem ob strani pa bi ostala poravnava gmotne škode, ki jo je prizadel fašizem Slovencem v Italiji, predvsem pa bi ob strani ostal neurejeni položaj slovenske manjšine v Italiji. SSk meni, da je ne samo v interesu slovenske manjšine v Italiji, ampak tudi v dolgoročnem interesu obeh držav ter italijanske manjšine v Sloveniji, da bi prišlo čim prej do uravnovešenega dogovora, ki bi bistveno pospešil tudi razreševanje odprtih vprašanj na manjšinskem področju.« To stališče je SSk zagovarjala tudi na srečanju predstavnikov Slovencev v Italiji s slo- venskim zunanjim ministrom Thalerjem 8. septembra v Strunjanu, in to dokaj osamljeno, saj je podobno oceno izrazil edinole SSO. Sicer pa bi želeli spomniti, da je Primorski dnevnik 7. septembra v uvodniku, ki ste ga podpisali prav Vi, gospod odgovorni urednik, izrazil v bistvu podobno stališče, ko pravi, da »pomeni ločeno obravnavanje manjšinskih vprašanj dejansko odložitev njihovega reševanja«, ter označi odložitev »vsakega sporazuma s Slovenijo, ki bi Italijo obvezoval v zvezi s slovensko manjšino« kot ponoven uspeh italijanske diplomacije. Prav zaradi tega smo se nekoliko začudili, ko smo dva dni pozneje na istem mestu brali uvodnik izpod peresa Vlaste Bernard, ki se je zaključil s trditvijo, da so »načela še vedno zelo pohvalna stvar, a žal ne dajejo kruha,« pa tudi ko smo brali Vaš komentar z dne 17. septembra, ki se zaključuje s trditvijo, da je »v tem trenutku interes manjšine, da stvarno gleda na dogajanja in v tem prehodnem času poskrbi predvsem za ohranitev tega, kar ima, vse dokler ne mine čas suhih krav, v katerem očitno živimo«. 3. Zlasti po srečanju v Strunjanu in deloma že na njem pa se je slovensko zunanje ministrstvo pojavilo z novo tezo. V bistvu naj bi šlo za to, da je treba manjšinsko vprašanje ločevati od nepremičninskega z namenom, da bi lahko prej in učinkoviteje reševali manjšinsko vprašanje, ki naj bi bilo vsekakor prioritetno. To stališče je minister Thaler predstavil 11. septembra na tiskovni konferenci v Trstu. SSk seveda nima proti takšnemu stališču nič, kakor se seveda povsem strinja z ugotovitvijo v Vašem komentarju z dne 17 t.m., češ da je ločitev nepremičninske od manjšinske problematike »pametna poteza predvsem za primer, da sporazuma o nepremičninah ne bi bilo«. Vprašanje je edinole to, ali ni v vsej tej diplomaciji in v poročanju o njej malce preveč rokohitrstva. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti Pripis: Jemljem na znanje navedena stališča in pripombe. K vsemu želim dodati samo dve zelo enostavni oceni: prvič, da novinarji beležijo dogodke, kakor so nam predstavljeni, skratka, kot jih slišimo na tiskovnih konferencah in v intervjujih ali jih beremo v sporočilih za tisk. O tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, seveda nimamo neposrednih informacij. Tako je bilo tudi v tem primeru. Drugič, da novinarji komentiramo te dogodke. Nič čudnega torej, da smo stališča, o katerih tudi sama SSk ugotavlja, da so si bila med seboj različna, komentirali na različen način. (B.Br.) Primorski dimi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 IfrvjJ Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG *C!|£5 Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 7. Vsa sreCna sem hitela razvrščati papirje, ko je v pisarno stopil ma-gaziner. Šefinji je poljubil roko in jo vprašal po zdravju. Potem ji je predal naročila in dopise, ki so ta dan prispeli in se pobahal: »Gospa Linda, vse sem prodal, vse odposlal! Magazin je skoraj prazen.« »Vem, kako je pred prazniki. Zato me je skrbelo.« mu je zadovoljno odgovorila šefinja. »ReCem vam, pravo garanje! Se camerata Giulio je včasih opravil kako pot za nas, ker je morala ščaveta ves čas pakirati naročeno blago. Pod mojim nadzorstvom, seveda!« je še naduto pristavil in me pogledal s hinavskim nasmeškom. Kar vrglo me je. Vstala sem in zapustila pisarno. Vsako žal besedo bi prenesla, tiste ščavete pa nisem mogla požreti. Dovolj mi je bilo ponižanja in hinavščine, mera je bila polna! Se ta trenutek se bom pritožila! Počakala sem, da je Mario odšel. Nato sem stopila v pisarno, da bi se pogovorila z gospo Lindo. Takoj sem spoznala, da iz tega ne bo nič. Se preden sem spregovorila, me je gospa napadla: »Marta! Kako se pa vedeš! Tvoje obnašanje je zelo neprimerno. Malo več olike bo treba! Mario se je z besedo ščaveta samo pošalil. In nobenih pritožb, prosim!« Stala sem pred njo in jo osuplo gledala. Kar vase sem zlezla. Bilo mi je, kot bi me kdo polil z mrzlo vodo. »No, kaj buljiš vame?!« je razdraženo zinila šefinja in vrgla predme kup papirjev. Molče sem pobrala dopise in spet začela z razvrščanjem. Opazila sem, kako se čmuh pri vratih strupeno reži v mojo smer. Bila sem pobita... Kot bi mi odtekla vsa kri. Nobenega izhoda nisem videla. Zvečer sem se na smrt utrujena odpravila domov. Vreme se je medtem obrnilo. Tu pa tam je že priletela kaka snežinka. Razsvetljene in božično okrašene izložbe so sicer ponujale kupe dobrot in lepih reči, ljudje pa so kar hiteli na vse strani, da bi čim več stvari opravili, preden se vreme popolnoma ne skvari. Tudi jaz sem se podvizala. Ko sem nameravala prečkati ulico, mi je nekdo zastavil pot. Pred menoj je stal Renzo. »Pozdravljena, Marta!« mi je prisrčno ponudil roko. »Renzo!« sem zajecljala in zardela. »No, no, zakaj ta zadrega! Saj sem obljubil, da se še vidiva,« se mi je nasmehnil. »Zakaj bi bila v zadregi? Samo zelo utrujena sem. Preveč nadurnega dela so mi naložili... prazniki so tu," sem se na dolgo opravičevala, da bi prikrila svojo vznemirjenost. »Razumem. Pa še vreme se kvari. Pojdiva na kavo!« me je spodbudno povabil. Tako sem bila potrebna tople besede, čemu bi zavrnila tako prijazno povabilo! Spet sva si sedela nasproti: on eleganten, postaven mlad mož, jaz drobno, revno dekle. On poln moči in življenja, jaz vsa šibka in boječa. Pa vendar naju mora kaj vezati drugega na drugega. Ge me je Renzo poiskal, mu najbrž le kaj pomenim. Kaj? Kako naj bi vedela! Ob njem sem se počutila na varnem in to mi je neznansko veliko pomenilo. Ko me je v baru prijel za roko in me pozorno gledal, sta se ves moj nemir in zadrega razpustila. Govoril je s tihim glasom: »Moja mala, večkrat pomislim na vas, na najino srečanje... tistega čudnega dne... Ta nova pričeska vas je naredila še bolj nežno. Res ste zelo ljubki z njo. Vas smem nekaj vprašati, Marta? ...Ce ni preveč osebno. Koliko ste pravzaprav stari?« »Sedemnajst,« sem zamrmrala. »Po videzu bi vam jih človek prisodil petnajst,« me je podražil tam, kjer sem bila občutljiva. »Pa vi, če dovolite?! Koliko let pa je vam?« sem si drznila vprašati, a pri tem še vedno zardevala. On pa v smeh. »Živio, Marta! Končno ste se le otresli zadrege in pokazali svoj pogum. Se ščepec radovednosti vam je pomagal, da ste pozabili na svojo večno sramežljivost,« se je veselil mojega odkritega vprašanja. »Lepo, da ste tako veseli, na vprašanje pa bi vseeno rada imela tudi odgovor,« sem vztrajala. »Prav imate,« je rekel nekoliko resneje. »Imam jih že štiriindvajset.« Tokrat sva se oba posmejala, jaz pa sem dodala: »Ze, pravite?! Pa saj ste kljub temu mladi!« »Ste prejeli mojo razglednico z Dunaja?« je potem vprašal. »Z Dunaja? Ne, in tudi ničesar ne vem o čem takem,« sem se začudila. »Naslovil sem jo na skladišče »Agrumi,« to je bil edini vaš naslov, ki mi je bil znan. Mogoče ni bilo prav. Upam, da zaradi tega ne boste imeli kakih sitnosti.« »Upam,« sem globoko vzdihnila. »Moja mala, niste samo izčrpani, očitno vas tudi nekaj hudo skrbi. Mi lahko zaupate?« »Ah, Renzo. Tudi če bi vam razložila svoje težave, mi sploh ne morete pomagati. Povejte mi raje kaj o sebi. Kako je na Dunaju. Zelo bi me zanimalo.« sem skušala speljati pogovor drugam. »Mislim, da lahko uganem vzrok vaše potrtosti. Res mi je žal,« je zamišljeno pripomnil. Potem se je sklonil čez mizico in se mimogrede ozrl na uro. »Kaj naj vam povem o sebi? Iz Trsta sem, tu sem se tudi rodil, a s starši že več let živimo na Dunaju, kjer študiram ekonomijo. Rad pa prihajam k sorodnikom v Trst. Se veliko bi vam rad povedal o sebi, Marta, pa tokrat ne utegnem. Ze me preganja čas, ker moram še nocoj na pot domov. Ko se po novem letu spet oglasim, se bova lahko bolje spoznala. Takrat bova našla čas tudi za kako bolj resno besedo. Ce si ljudje zaupajo med sabo, se da za vsako težavo poiskati primemo rešitev.« (Se nadaljuje) PISMO PREDSEDNIKA SDGZ BORISA SIEGE Poziv SDGZ za rešitev denarnih ustanov Od predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja smo prejeli naslednji poziv, ki je sicer namenjen prvenstveno medijem v Sloveniji, zaradi njegove zanimivosti pa ga v celoti objavljamo Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Furlanije-julijske krajine izraža izredno zaskrbljenost zaradi stanja in zelo vprašljivih perspektiv za obstoj slovenskih bank v Italiji. Razvoj dogodkov kaže na realno možnost, da se visok odstotek kapitala tako v Tržaški kreditni banki kot v Kmečki banki Gorica znajde v rokah italijanskih partnerjev. Praksa nam dokazuje, da v takšnih situacijah najmočnejši partner z lahkoto pride do večinskega kapitala, saj ima za sogovornika množico manjših investitorjev, ki se mu težko postavijo po robu, še posebno pri morebitnih povišanjih glavnice. V perspektivi je tako resno ogrožen narodnostni sestav lastništva in nam grozi v doglednem Času odtujitev obeh pomembnih gospodarskih inštitucij. Slovenci v Italiji se, ne glede na politične in druge razlike globoko zavedamo, kaj pomenijo naši denarni zavodi za nadaljnji obstoj našega gospodarstva in skupnosti. Saj še niso utonila v pozabo desetletja gospodarske stagnacije, ko nismo imeli dovolj razvejanih denarnih zavodov in so se tisoči Slovencev asimilirali zaradi gospodarske podrejeno- sti. Obrt, gostinstvo, trgovina in kmetijstvo niso imeli nobene možnosti razvoja, ker jim italijanski denarni zavodi niso bili voljni dajati zaupanje in omogočati razvoj. V primeru izgube obeh omenjenih bank pa praznine ne morejo zapolniti obstoječe, sicer uspešne zadružne banke, katere narodnostni sestav bo v prihodnjem morda tudi v nevarnosti zaradi novega bančnega zakona, Ce se ne dobi tudi tu ustrezne rešitve. Vrnili se bomo nazaj v šestdeseta leta in vse gospodarske pridobitve bodo kmalu splahnele. Naglo se iztekajo roki za bistvene odločitve. Do 30. septembra obstaja možnost odkupa 20 odstotkov delnic Tržaške kreditne banke s strani frankfurtske LHB banke, v katere kapitalu so soudeležene banke iz Slovenije. Nedopustno bi bilo, da bi se ta priložnost zamudila in bi ljudska banka iz Brescie nadzorovala 45 odstotkov glavnice TKB. Po drugi strani je stanje v Kmečki banki v Gorici še bolj vznemirljivo. S tehničnega vidika je stališče Bance dTtalia nerazumljivo. Prisilna komisarska uprava traja že eno leto, Čeprav se je izkazalo, da je banka zdrava, saj je ohranila dobršen del svojega premoženja. Namesto da bi vrnili Kmečko banko zakonitim lastnikom, se ji sedaj obeta Se šestmesečno podaljšanje komisarske uprave, potem ko se je ta že izkazala z zelo togim načinom poslovanja, zaradi katerega je banka izgubila znaten odstotek vlog in poslovanja. Tudi vsiljevanje točno določenega partnerja je iz tehničnih razlogov nerazumljivo. Za vstop v lastništvo obstajajo še drugi partnerji, ki so bolj po meri sedanjemu slovenskemu lastništvu, niso pa po godu centralni banki. Sprašujemo se, zakaj ji niso po godu? SDGZ zato ponovno poziva vse odgovorne politične in gospodarske dejavnike v Sloveniji, naj se po svojih moCeh aktivirajo, da bi se problemi naših bank premaknili iz mrtve točke in da ne bi pri tem ostali sami. Interesi slovenske skupnosti v Italiji se namreč krijejo z nacionalnimi interesi Slovenije. Časa za kakršnokoli pobudo je zelo malo, a smo prepričani, da je še možno ukrepati in rešiti najnujnejše. Ne moremo si predstavljati, da bi Slovenija pri vsem tem ostala ravnodušna. Nočemo, da bi se ponovil scenarij, ki je privedel do ukinitve oddaj televizije Slovenije v Italiji. Zvoniti po toci je prepozno, ustvarjeno škodo bi bilo nemogoče popraviti! Dr. Boris Siega BREZPLAČNI TEČAJI, KI JIH FINANSIRA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA om? ENFAP VSEDRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE SOLSKO LETO 1995-96 DNEVNI TEČAJI - ZAČETNI: • uradniško delo (dveletni); • operaterji-programerji sistemov (dveletni); • električarji-inštalaterji avtomatskih naprav (triletni); • termohidravliCni inštalaterji klimatskih naprav (triletni); • elektronski tehniki (triletni). PODIPLOMSKI in USPOSOBLJENOSTNI TEČAJI: • specializacija za upravljenje podjetij; • tehniki softvvare; • tehniki informatskih sistemov v podjetjih; • operaterji sistemov za obdelavo podatkov. IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI: • računovodstvo na P.C.; • lokalno omrežje; • vodenje plac na P.C.; • aplikativni postopki za avtomatizacijo uradov; • programski jezik »C«; • programski jezik »Clipper«. INFORMACIJE IN VPISOVANJE: ENFAP TAJNIŠTVO: Ul. S. Francesco 25 - 34142 Trst - Tel. 040-635292 umik: od ponedeljka do četrtka 10.00 -12.30 in od ponedeljka do petka 17.00 -19.30. Sedež TKB v Ul. Finzi v Trstu (foto KROMA) NOVICE Sestanki SSk s predstavniki slovenskih strank TRST - Predstavništvo SSk je v teh dneh zaCelo krog sestankov z voditelji parlamentarnih strank v Sloveniji. Tako so se predsednik Marjan Ter-pin, tajnik Martin Brecelj, goriški predsednik Stefan Bukovec in tržaški tajnik Peter Močnik na ločenih sestankih v Ljubljani sestali s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom, z načelnikom SLS v Državnem zboru Republike Slovenije Francijem Zagožnom in s poslancem SLS Zaretom Pregljem ter s podpredsednikom SDSS Ivom Hvalico. Na srečanjih je bil govor o najnovejših premikih v odnosih med Italijo in Slovenijo ter o položaju slovenske manjšine v Italiji. Voditelji SSk se nameravajo v naslednjih dneh sestati tudi s predstavniki ostalih parlamentarnih strank v Sloveniji. V Vidmu odkrili razpečevalce ponarejenih dolarjev VIDEM - V Vidmu so včeraj aretirali tri elane tolpe razpečevalcev ponarejenih dolarjev ter jim zaplenili za veC kot 100 tisoč dolarjev ponarejenih bankovcev. Aretiranci so 51-letni VidemCan Gino D’Antoni in dvojica priseljencev iz bivše Jugoslavije, 27-letni Goran BogiCeviC in 20-letni Fitim Bejtullahu, oba z bivališčem v Vidmu. Priseljenca sta obtožena, da sta pomagala sprevljat ponarejene bankovce v promet. Sodnica za predhodne preiskave Angelica Di Silvestra jih je že zaslišala in nato odredila njihovo izpustitev. V okviru iste preiskave so aretirali tudi albanskega državljana Admirima Korita, medtem ko je bil beki 30-letni Bosanec prijavljen sodstvu pod obtožbo, da je pomagal razpečevalcem ponarejenih dolarjev. KOROŠKA / 75. OBLETNICA PLEBISCITA Bister ali Inzko slovenski govornik na proslavi? Slednjega je predlagal deželni glavar Zernatto CELOVEC - Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev se še vedno nista zedinile glede govornika na deželni proslavi ob letošnji 75-letnici koroškega plebiscita 9. oktobra letos v veliki dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu. V krog kandidatov pa sta v zadnjih dneh - poleg štirih že dalj Časa znanih imen - stopila še dva nova: 56-letni znanstvenik dr. Feliks Bister, vodja izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno zgovo-dino v Ljubljani, in priznani šolnik v pokoju dr. Valentin Inzko (72), v 60-ih skoraj deset let predsednik NSKS. Dokončna odločitev o govorniku sicer še ni padla, v primeru pa, da se obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet, zedinita za Bistra kot slovenskega govornika, bi ta ponudbo sprejel, kot nam je sam Bister potrdil v pogovoru za naš list. »Pomembno je, da se organizaciji konCno zedinita za skupnega govornika, pri Čemer ne zahtevam, da bi to bil moral biti prav jaz,« je še dodal Bister. Zgodovinar s Koroške in poslo-vodeci podpredsednik Avstrijske lige za človekove pravice ima vsekakor podporo Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ki je Bi-strovo ime vnesla v razpravo na sestanku obeh osrednjih organizaciji sredi tega tedna v Borovljah. Iz krogov Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je bilo moC zvedeti, da tudi druga osrednja organizacija predlogu ni popolnoma nenaklonjena, predsednik Olip pa je opozoril, da bo o tem končno odločalo predsedstvo NSKS, ki se je sestalo včeraj zveCer. Odločitev ob zaključku redakcije še ni bila znana. V že veC tednov trajajočo muC-no razpravo o slovenskem govorniku je vCeraj posegel tudi sam koroški deželni glavar Christof Zernatto. V pogovoru za glasilo Nov kandidat za slovenskega govornika: Feliks Bister NSKS »nt« je poudaril, da sicer izhaja iz tega, da se bosta obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev le še zedinili, »Ce ne, bom kot govornika povabil dr. Valentina Inzka«. Nekdanji dolgoletni predsednik NSKS Inzko je bil skozi dve desetletij tudi slovenski govornik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije in dolga leta zastopnik Cerkve v narodnostnem sosvetu za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja. Poklicno je bil Inzko šolnik, med drugim dolga leta vodja manjšinskošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Kot smo poročali, je NSKS sprva predlagal za govornika svojega novega predsednika Nantija Olipa in kot kompromisnega kandidata ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu in podpredsednika Federalistične unije narodnostnih skupnosti (FUENS) Reginalda Vospernika, ZSO pa pesnika Florja- Zernattov kompromisni kandi-dahValentin Inzko na Lipuša oz. kot drugega kandidata svojega predsednika Marjana Sturma, ki je hkrati tudi predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja. Slovenski govornik bo 9. oktobra popoldne na uradni slovesnosti dežele Koroške v dvorani grbov v deželni, hiši v Celovcu spregovoril tudi v materinščini, na sporedu pa so tudi govori deželnega glavarja Zernatta, predsednika deželnega zbora Adama Un-terriederja ter zastopnika (nemškonacionalno usmerjenih) domovinskih organizacij. Višek praznovanja letošnje 75. obletnice koroškega plebiscita leta 1920, ko se je skoraj 60 odstotkov prebivalstva plebiscitne cone A izreklo za ostanek pri Avstriji in proti priključitvi k državi SHS, pa je proslava 10. oktobra na Novem trgu v Celovcu. Udeležila se je bosta tudi zvezni predsednik Thomas Klestil in zvezni kancler Franz Vranitzky. Ivan Lukan Sobota, 23. septembra 1995 TRST ZA RAZMAH TURIZMA V TRSTU / NACRT KONZORCIJA TERGESTE V stari luki hočejo urediti veliko marino Projekt bo terjal začetno naložbo 120 milijard lir Na sedežu Podjetja za turistično promocijo so vCeraj predstavili naCrt o valorizaciji tržaške stare proste luke. Nosilec projekta je konzorcij Tergeste, ki ga je ustanovil arhitekt Cristiano Carbogno z nekaterimi drugimi stanovskimi kolegi in po katerem so naCrt tudi poimenovali. Pred letom dni, ko je konzorcij nastal nalašč za to, da bi izdelali projekt za ovrednotenje luke v turističnem pogledu, so vzeli v poštev njeno celovito območje, od pomola 0 do pomola IV, in ga razdelili na pet delov; osnutek, ki so ga prikazali vCeraj predstavnikom pristaniške oblasti in javnih občil, pa zajema le prvi del -70.000 kvadratnih metrov - med pomolom III in Adriaterminalom. Če bodo pristojne oblasti projekt odobrile, bodo Cez pet let tod uresničili pristan za turistična plovila s 1800 privezi, ustrezno opremo in servise, trgovski center, petnadstropno avtomobilsko parkirišče in upravne prostore s pisarnami, ki naj bi jih v prihodnje uporabljali tudi koristniki načrtovanega off-shora. Vse naokoli komprenzorija naj bi uredili 30.000 kvadratnih mehov proshano zelenico, pa tudi zgradili cesto, ki bi bila speljana vštric z Miramarskim drevoredom in bi torej razbremenila nabrežno prometnico. Projekt Tergeste za prvi del proste luke je po zatrdilu arh. Giorgia Bernija v skladu z regulacijskim načrtom, za turistično valorizacijo drugih štirih delov pa bi bilo treba ta naCrt seveda nekoliko popraviti. Na Zakaj bi plačal telefonske Mice dingih? Stara tržaška luka s prosto cono vred naj bi se spremenila v navtični center predstavitvi so pobudniki povedali, da bodo deželni vladi, tržaški občinski upravi in pristaniški oblasti predlagali podpis posebnega programskega sporazuma za speljavo projekta. Samo prvi del naj bi terjal naložbo 120 milijard Ib, toda finansbali ga bodo privatniki. Konzorcij je tudi že ustanovil družbo za inženbing Tergeste servizi, ki bo imela Cez vse storitve, pohebne za uresničitev načrta. Po preureditvi oziroma resanaciji vseh 500.000 kvadratnih metrov stare luke ter njeni namembi ljubiteljem navtike bi se dalo izkoristiti tudi olajšave ondot-ne proste cone, so pojasnili predstavniki konzorcija Tergeste, sicer pa bi prosto cono s prefektovim dekretom lahko premestili. Konzorcij je tudi predvidel odškodnino 5 milijard Ib za tiste podjetnike, ki še poslujejo znohaj luke. ŽAVLJE / PO VESTEH IZ SINDIKALNIH KROGOV Plinski terminal bodo uresničili Zgradila naj bi ga družba Seastock Prihodnji teden bi morali podpisati sporazum o uresničitvi podzemskega plinskega skladišča na območju bivše naftne čistilnice Aquila pri Zavijah. To so povedali na včerajšnji skupščini delavcev nekdanje rafinerije predstavniki stanovskih organizacij uslužbencev pe-hokemijske shoke iz sklopa CGIL, CISL inUIL. Seveda zelo čudno izgleda, da je prišla napoved iz sindikalnih vrst, namesto da bi s pomembno vestjo seznanili javnost zastopniki deželne vlade, ki so se svojega dne obvezali, da bodo prispevali k povoljni razrešitvi problema, ali pa sam načrtovalec terminala za utekočinjeni butan, kar bi bilo najbolj logično. Kdo je to? Ne več MonteShell, temveč Seastock, ki deluje pod okriljem Agipa. Joint-venture med nizozemskim kolosom Shell in Montedisonom se je torej, kot vse kaže, dokončno umaknila. Okoliščina sindikata ne moti, saj ga ne zanima, kdo bo prevzel brezposelno delovno silo, ampak hoče samo zagotovilo, da vsi ti ljudje ne ostanejo na cesti. Monte- Shell se je lani obvezal, da bo zaposlil kakšnih 200 oseb, zato hoCejo sindikalisti izbojevati od Seastocka jamstvo, da bo res tako. Z drugimi besedami: lastnik plinskega terminala naj vzame v službo vsaj tistih 15 delavcev, ki so že od maja letos brez vsake lire, in onih 27, katerim bo konec letošnjega decembra zapadla izredna dopolnilna blagajna. Ostane še 18 takih, ki so v režimu mobilnosti in bi se lahko upokojili, a tega ne morejo, ker jim manjka devet mesecev prispevkov. Zakaj se je MonteShell umaknil? Zaradi tega, kot so zatrdili Nizozemci, ker ni Trst zanje dovolj geoshateško močan. Odgovor je kajpak zaskrbljujoč, vendar tudi Cisto razumljiv glede na to, da pri nas sistematično zamujamo priložnosti za gospodarski preporod in nas morajo prihajat reševat podjetniki od drugod, kakor dokazuje primer škedenjske železarne. Pa še to le takrat, ko se jim to splača - Shellu se očitno ne. Sindikalisti zahtevajo zdaj nujnosten sestanek z deželnim odbornikom za industrijo Gianfrancom Morettonom. Drago Gašperlin KO GRE TELEFONSKI RAČUN V MILIJONE. ARIES Posebna ustanova Trgovinske zbornice v Trstu FSE - Fondo Sociale Europeo -Evropski socialni fond * * * * IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA TEHNIKA Centra finančnega in zavarovalniškega servisa (Off-Shore) v Trstu UČNI PROGRAM: - administrativno upravljanje zavarovalnih pogodb, pogodb ki se nanašajo na posredniške posle z vrednotnicami ter na fiduciarno in finančno dejavnost. TRAJANJE: 480 ur s praktičnimi vajami, obvezna prisotnost od ponedeljka do petka, urnik 9. - 13. in 14. -16. in praksa pri bančnih in zavarovalniških podjetjih v Trstu. NAMENJEN: 25 maturantom, višjih srednjih šol brez zaposlitve in ki so mlajši od 25 let na dan 30. oktober 1995. Tečaj jebrez-plaCen s honorarjem za obiskovanje teCaja. SEDEŽ TECAJA: Trst VPISOVANJE: do 13. oktobra 1995 pri Azienda Specia-le Aries. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA OPERATERJA Centra finančnega in zavarovalniškega servisa (Off-Shore) v Trstu UČNI PROGRAM: spoznavanje tehniCno-juridiCnih in ekonomskih karakteristik zavarovalniških , finančnih in trading-servisnih pogodb predvsem za Vzhodne države. TRAJANJE: 480 ur s praktičnimi vajami, obvezna prisotnost, od ponedeljka do petka, urnik 9. - 13. in 14. - 16., praksa pri bančnih in zavarovalniških podjetjih s sedežem v Vzhodnih državah ali ki operirajo z Vzhodnimi državami. NAMENJEN: 25 diplomirancem, brez zaposlitve in, ki so mlajši od 27 let na dan 30. oktober 1995. TeCaj je brezplačen s honorarjem za obiskovanje teCaja. SEDEŽ TECAJA: Trst VPISOVANJE: do 13. oktobra 1995 pri Azienda Specia-le Aries. INFORMACIJE: od 9. do 12. ure - Azienda Speciale Aries - Tržaška trgovinska zbornica (soba 310) - Borzni trg 14 Trst - telefon 040-6701220 - fax 040-365001. Kandidati bodo prepuščeni k tečaju po predhodni selekciji. Pred kratkim smo pisali o »telefonskih vampirjih«, ki se vklopijo v napeljavo rde hudega slutečega naročnika in ga bremenijo z računom, ki lahko gre v mihjone. Zabeležili smo tudi nasvete Telecoma, nekdanjega Sipa, kako se zavarovati pred telefonsko krajo, pa tudi kako se lahko naročnik, ki bi ga bremenil neupravičeno visok račun, brani s sodelovanjem združenj potrošnikov v komisiji za zgladitev sporov. Da pa ni vse tako preprosto kot na papirju, nam je prišel povedat na- Zaradi del na cestah nove omejitve v miljski občini V miljski občini se še ni končalo prekopavanje cest za ureditev nove plinske mreže in kanalizacije, in tudi težav v prometu še ni konca. Nasprotno, miljska občinska uprava je odredila vrsto novih prometnih omejitev. Že nekaj dni je cesta od gasilske postaje do starih mestnih vrat prevozna samo v smeri proti središču. V nasprotno smer pa je prevozna vzporedna Ul. Frausin do pokopališča, nato je treba peljati po nadvozu do Tržaške ulice. Na Ul. Battisti, ki je začasno enosmerna, je dovoljeno parkiranje na obeh straneh ceste, Ul. Signolo pri supermarketu pa je zaprta. V kratkem bodo omejili promet tudi v Žavljah: vsak delavnik od 7. do 9. ure bosta zaprti Ul. Noghere od vhoda v predor do Zlatega Vrha in Ul. Stramar. Cesti bosta prevozni samo za avtobuse Act. ročnik od Banov. Začelo se je septembra lani, ko je zaradi nevihte nastala telefonska okvara, ki so jo tehniki tedanjega Sipa popravili z začasno povezavo. Vendar v naslednji tednih telefonska zveza večkrat ni delovala, včasih pa se je iz slušalke razločno slišalo razgovore neznancev. Kmalu zatem je Telecom poklical našega Banovca in ga obvestil, da so na njegovi liniji zabeležili nenavdano visok telefonski promet. Presenečeni in tudi prestrašeni naročnik je odhitel na direkcijo Telecoma, kjer so mu sporočili šokantno vest: njegov račun je presegal 2 milijona lir, ko pa je vse dotlej plačeval malo več kot 100 tisoč lir vsaka dva meseca! Iz računalniškega izpisa vseh klicev svojega telefona je ugotovil, da nekaj številk dobro pozna, velike večine pa ne. Ravno ti medkrajevni klici z raznimi kraji Veneta, Lombardije in srednje Italije so ga bremenili za tako veliko vsoto. Ko pa si je številke začel zapisovati, so izpis umaknili in mu ga niso več pokazali: na ogled bi mu ga dali samo med sodno pravdo, so mu povedah. Vendar je že to pomagalo podjetnemu Banovcu: telefoniral je na eno od izpisanih številk in izvedel, da je jeseni lani njihov sorodnik služil vojaški rok v vojašnici pri Banih! In ravno v vojašnici pri Banih je razdelilnik, iz katerega so napeljali povezavo do hiše našega Banovca... Kaj ukreniti? Stopil je do karabinjerjev in vložil prijavo proti neznancem zaradi kraje, obenem pa stopil v stik s tremi združenji potrošnikov, da bi se poslužil komisije za zgladitev sporov, saj računa ni nameraval, in še danes ne namerava plačati. Tu ga je pričakalo novo presenečenje oz. razočaranje: na enem od združenj so mu predlagali kompromisno rešitev, na drugem se s temi problemi niso več ukvarjali, tretji organizaciji pa ni uspelo, da bi mu preskrbela odvetnika. In tako so mu maja letos izklopih telefon, Telecom je predala izterjatev dolga podjetju, ki se ukvarja s temi postopki, sam pa se je s svojim odvetnikom začel pripravljati na pravdo. Službo za stike z javnostjo Telecoma smo zaprosili za pojasnila v zvezi s tem primerom. Resnici na ljubo je treba priznati, da so takoj začeli preverjati zadevo, naročniku z Banov pa svetovali, naj v komisiji skupno poiščejo rešitev, kar bi po eni strani omogočilo, da mu spet priključijo telefon, po drugi pa bi ga izpostavilo nevarnosti, da se v primeru zanj negativne razsodbe ne bi mogel več prizvati na sodišče. Ce je res, da na nekatere zabeležene številke odgovarjajo družine, ki so imele svojce v vojašnici pri Banih, bi se že na podlagi tega podatka morala zadeva u-godno rešiti. Iz te zgodbe, ki zelo spominja na tavanje v Kafkovem »Procesu«, se da potegniti nekaj vprašanj: zakaj niso zavarovani in zapečateni telefonski razdelilniki, ki so na dostopnem mestu; zakaj ni naročniku dostopen izpis telefonskih klicev v primem nesporazuma; zakaj so združenja potrošnikov v tem primem bila neučinkovita oz. zakaj se toliko odvetnikov noče vplesti v tožbo s Telecomom; in končno, kdo bi lahko preveril, če je bil med naborniki, ki so septembra lani varovali opuščeno vojašnico pri Banih, tudi uslužbenec telefonskega podjetja? KRIZA / CNA IN SDGZ KLIČETA NA POMOČ h Obrtniki brez delovnih moči Nujno je poklicno izobraževanje Stopnja brezposelnosti v tržaški pokrajini je na višku, mladi iščejo službo, ki je ni, so pa obrtna podjetja, ki potrebujejo svežo delovno silo, a je ne najdejo. Na paradoks sta opozorila predsednik organizacije obrtnikov CNA Renato Chicco in direktor SDGZ Vojko Kocjančič na posvetu, ki se ga je udeležil tudi direktor oddelka za načrtovanje, in raziskave pri Deželni agenciji za delo Giovanni laccheo. CNA in SDGZ dajeta obrtnikom vso mogočo tehnično zaslombo in večkrat skupaj nastopata (5. oktobra bosta npr. priredila na Opčinah strokovno srečanje o 60-dnevnih posojilih po nižjih obrestih), zdaj pa hočeta še utrditi sodelovanje za akti-viziranje politike dela. Ta bo lahko učinkovita, kot je zatrdil Chicco, le pod pogojem, da bomo imeli ustrezno službo za poklicno izobraževanje in da se miselnost kar zadeva delo kot tako krepko spremeni; dela ne gre istovetiti zgolj z delovnim mestom, temveč z dejavnostjo, ki bo morala biti odslej karseda prožna. »V zadnjih štirih letih smo v Trstu zgubili kar 900 malih in srednjeve-likih obrtnih podjetij, vendar nihče niti s prstom ni mignil za to, da bi nas izvlekli iz krize,« je dodal Kocjančič in nadaljeval: »Zato nameravamo še letos sklicati konferenco o težavah, ki tarejo obrtništvo: visoka povprečna starost obrtniških mojstrov, pomanjkanje pomladka in skromna strokovna pripravljenost.« Te težave bo mogoče po njegovem odpraviti le z okrepitvijo službe za poklicno usposabljanje. V zagati pa je tudi Deželna agencija za delo. Zakaj? »Zaradi pomanjkanja osebja in zato, ker je naš ustanovni zakon 32/85 tako omejevalen, da dodeljujemo prispevke za zaposlovanje novih delovnih moči in nič drugega,« je potožil laccheo. Lani je agencija prejela 3.000 takšnih prošenj za 50 milijard lir. Nekaj pa se vendarle premika, saj v resnici kaže, da bo ministrstvo za delo raztegnilo njene pristojnosti. POMORSTVO / SKUPŠČINA Problem luke bodo vendar začeli reševati Trdna obveza Lacalamite Predsednik luške oblasti Michele Lacalamita je med včerajšnjo skupščino upravnega odbora napovedal, da se bo še letos začelo stvarno razreševanje problemov, ki preprečujejo vnovičen preporod pristaniških dejavnosti. Nasvete in predloge, ki so bili izneseni na zasedanju v navzočnosti predstavnikov vseh gospodarskih panog, povezanih z delom v luki, bodo zdaj tematsko poglobili in strnili v ločene programske osnutke, nato pa jih pričeli obravnavati po delovnih skupinah, da bi v kar najkrajšem času sprožili operativno fazo. Kaj več o tem se bo zvedelo po prihodnji skupščini, ki bi morala biti v sredo, 25. oktobra. Glavne pobude za vnovičen polet luke so naslednje: privatizacija operativne obale pri škedenjski že- lezarni in sedmega pomola, ki ga je treba sicer še dograditi, saj so se dela ustavila že leta 1989; ovrednotenje Tržaškega arzenala sv. Marka; in izgotovitev postopka za preoblikovanje enotne družbe pristanišč-nikov (CULP) in ustanove EAPT v zasebni družbi. To vprašanje se vleče že v nedogled, za njegovo rešitev pa je nujna predčasna upokojitev 433 delavcev (203 CULP in 230 EAPT). Za upokojitev vseh odvečnih pristanišč-nikov v severni Italiji so svoj čas nakazah 100 milijard lir, ki naj bi jih porazdelih, brž ko bo začel veljati finančni zakon. Da bi do tega tudi zagotovo prišlo, so deželni upravitelji, luška oblast, pokrajinska uprava in Občina že v prvi polovici avgusta poslale spomenico ministru za prevoze Caravaleju. (dg) NOVICE V Trstu sodna obravnava proti poslancu Sgarbiju Tržaški sodniki se bodo v kratkem ukvarjali s poslancem Vittoriom Sgarbijem, ki ga obtožujejo obrekovanja Micheleja Maturija, javnega tožilca na nedavnem procesu, na katerem je bil Sgarbi obsojen na šest mesecev in deset dni zapora zaradi neopravičenih odsotnosti na delovnem mestu. Proces je bil v Benetkah. Po njem je poslanec, ki je blizu Berlusconijevi stranki, vztrajal, da je žrtev zarote, zaradi česar ga je javni tožilec Maturi prijavil sodišču in zahteval od Sgarbija dvesto milijonov lir odškodnine. Novi urnik Miramarskega gradu S ponovno vzpostavitvijo sončne ure bodo od jutri stopili v veljavo novi umiki za ogled Miramarskega gradu. Do 29.oktobra, ko bo stopil v veljavo zimski umik, bo zgodovinski muzej v gradu na ogled od 9. do 17.ure, medtem ko bodo park zaprli uro kasneje. Od aprila do konca avgusta si je Miramar ogledalo 136 tisoč obiskovalcev, približno deset odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Največji porast obiskovalcev so zabeležili julija. Odprtje Kugyjeve pešpoti Jutri ob 9. uri bo pred kočo Premuda v dolini Glinščice otvoritev nove pešpoti posvečene Ju-liusu Kugyju. Za pešpot sta poskrbela odsek Italijanskega alpinističnega kluba na Reki in Tržaško združenje J.Kugy. Gre za pešpot, ki povezuje enajst razglednih točk kraške planote od Nabrežine do Krogelj. Obenem je Kraška gorska skupnost omogočila izdajo spremnega vodiča izpod peres Durissini- Nicotra, ki postojanke in zanimivosti na poti osvetljujejo tako iz ambiental-nega kot tudi kulturnega in antropološkega zornega kota. V STAROSTI 92 LET IZ SODNIH DVORAN V BARKOVLJANSKEM PORTIČU Umrla je bivša poslanka Aurelia Gruber Benco Včeraj je v starosti 92 let umrla tržaška publicistka Aurelia Gmber Benco. Rodila se je leta 1903 v Trstu. Njen oče je bil pisatelj Silvio Benco in po njem je podedovala interes za slovstvo. Diplomirala je iz kmetijskih ved in zaposlila se je kot strokovnjak pri raznih ustanovah. 2e bd mladih let se je začela ukvarjati s politiko. Včlanila se je v socialistično stranko ter v njej sodelovala z Vi dalij em in Di Vittoriom vse do razkola med sociahsti in komunisti v Livornu. Pri sociahstih je ostala aktivna, vendar nekoliko v ozadju, še dolga povojna leta. Nekajkrat je tudi kandidirala, vendar ni bila izvoljena. Organizirala je razprave in predavanja o raznih vprašanjih. Vzporedno z aktivnostjo v stranki je leta 1951 obnovila revijo Umana, ki jo je njen oče ustanovil leta 1918 in jo je moral po enem samem letu ukiniti. Revija, ki je izhajala do sedemdesetih let, je bila eden prvihn poskusov odpiranja Trsta Slovencem. Med drugim je Gruber-Bencova namenjala veliko pozornost Srečka Kosovela, katerega je vseskozi nadvse cenila. Po podpisu osimskega sporazuma se je Aurelia Gruber-Benco opredelila proti sporazumu in se včlanila v Listo za Trst. Bila je izvoljena v tržaški občinski svet, v deželni svet in leta 1979 v parlament, kjer je bila eno samo zakonodajno dobo. V tem času je zastopala interese meščanskega dela Trsta, nekajkrat pa se je tudi izpostavila: tako je predložila osnutek zakona za zaščito slovenske manjšine, vendar ga je morala kasneje umakniti pod pritiskom njene stranke in tržaške meščanske javnosti nasploh. Do slovenske manjšine je imela Gruber Bencova v bistvu pozitiven odnos, čeprav je, tako kot nekateri njeni sopotniki v Listi za Trst (med njimi predvsem Cecovini), pojmovala manjšino kot del obrobja mesta,' kraškega okvirja, ki obdaja Trst, in Slovencem ni priznavala enakopravnega mesta v mestu. Ne da bi jo želeli zaradi tega zagovarjati, vendar je treba iz korektnosti povedati, da je bila Aurelia Gruber Benco res v to prepričana m ni tega počenjala iz načelnosti ah hudobije, ampak je bila uverjena, da je njen odnos do manjšine v bistvu pozi- pa je vsekakor odnos z viška in Slovencem to ni bilo všeč. Mittelmoda v Devinu Sinoči so v devinskem gradu začeli niz prireditev, znanih pod imenom Mittelmoda. Ob navzočnosti številnih uglednih gostov sta tržaški in go-riški Zupan Illy in Valenti osprla manigfestacijo in nagradila znano modno novinarko Bianco Mario Piccinino, sicer Tržačanko, ki že dolga leta na televizijskih mrežah RAI-a spremlja vsa dogajanja šarmantnega sveta modnih revij. Mittelmoda, ki se sicer odvija v Gorici, se bo nadaljevala jutri zvečer ob 21. uri na goriškem sejmišču z modno revijo in nagrajevanjem mladih stilistov iz vse Evrope. Oprostitev za prof. Pahorja Rešila slepca iz vode Poskus samomora zaradi nevzdržnih težav Včeraj je sodnik ponovno oprostil prof. Sama Pahorja. Policija ga je bUa prijavila leta 1993, ker naj bi jo bil žalil. Sedmega maja 1993 se je prof. Pahor pritožil na vrsto naslovov (od predsednika Italijanske republike do predsednika parlamentarne skupščine Sveta Evrope) zaradi ravnanja policijskega ravnateljstva v Trstu, ki je protizakonito prepovedalo zborovanje društva Edinost, najavljeno za 9. maj 1993. Bilo je že tretjič, da so nastale težave, ker je vedno ena in ista oseba dan ali dva za prof. Pahorjem priglasila zborovanje za isti dan, uro in kraj kot Edinost. Zato je prof. Pahor v pritožbi izrazil sum, da je utegnil kdo iz policijskega ravnateljstva obvestiti navedeno osebo, za kateri dan, uro in kraj je bilo najavljeno zborovanje društva Edinost. Ker je bil primerek pritožbe poslan v vednost tudi policijskemu ravnateljstvu v Trstu, je to sprožilo sodni postopek Po zaslišanju pohcijskega ravnatelja, ki je izpričalo njegovo protizakonito ravnanje, se je javni tožilec odločil, da zahteva oprostitev za prof. Pahorja. Na včerajšnji razpravi je dejansko zahteval oprostitev, ker ne gre za zahtev, temveč le za izvajanje zakonite pravice do kritike. Pahorjev branilec odv. Roberto Maniacco je še obširneje pojasnil, da je šlo za povsem upravičeno kritiko, in podkrepil zahtevo po oprostitvi z nekaj razsodbami vrhovnega ka-sacijskega sodišča in drugih sodišč. Sodnica Manila Salva je tako prof. Pahorja oprostila, ker ni bilo kaznivega dejanja. Samo prisebnosti in pogumu 60-letne ženske se je treba zahvaliti, da se rti včeraj popoldne v barkovljanskem portiču zgodila tragedija, ko je slepec z bližnjega zavoda Rittmeyer v trenutku obupa skočil v vodo, da bi si vzel življenje. 60-letna Silvana Petrina iz Istrske ulice 77/1 je izkoristila včerajšnje sončno vreme in se šla kopat v Barkovlje. Bilo je ob 14.45, mirno se je sončila na valobranu, ki zapira barkovljan-ski portič, ko je z grozo opazila človeka v vodi, ki je krilil z rokami in klical na pomoč. Brez pomislekov se je pognala v vodo, priplavala do nesrečneža in ga sicer z veliko muko privlekla na varno do brega. Ugotovili so, da gre za skoro popolnoma slepega človeka, starega 44 let, sicer gosta zavoda Rittmeyer. Ne da bi ga osebje opazilo, je zapustil zavod in se odločil za usodni korak: že dalj časa se namreč spopada s hudimi družinskimi težavami, kot da ga ne bi usoda že dovolj kruto prizadela s sle-postjo. Za njim je sicer pohitela asistentka iz zavoda, vendar ji ni uspelo, da bi ga pravočasno dohitela. Ko ga je pogumna Silvana Petrina spravila na varno, so prihiteli reševalci službe 118 in policije. Zdravnik je ugotovil, da slepec nima hujših poškodb, čeprav se je premrazil in spil precej morske vode. VČERAJ NA ZSKD Obisk mladih sindikalistov Skupina mladih sindikalnih pred- družbeno, gospodarsko in kulturno st-stavnikov prevoznega podjetja iz Veneta varnost krajev, ki jih gostujejo, je obiskala včeraj naše mesto in ob tem Skupina se je zgodaj popoldne srečala tudi sedež ZSKD. Do srečanja je prišlo v z županom Illyjem, na Zvezi sta jo pa sklopu izobraževalnih tečajev, ki jih sin- sprejela Miran Košuta in predsednik dikalna zveza CGIL prireja za svoje ka- ZSKD Ace Mermolja, ki sta v sprošče-dre. Poleg strokovnih predavanj obse- nem razgovoru seznanila udeležence s gaj o namreč tečaji tudi vrsto pobud, ki prisotnostjo in s kulturnim življenjem omogočajo udeležencem, da spoznajo slovenske manjšine v našem mestu. ČRNA KRONIKA Neapeljčani prodajali videokamere... z opeko Kupiti kvalitetno videokamero za borih 600 tisoč lir je nedvomno dober posel, razen če je ne prodaja... Neapeljčan. To je na lastni koži izkusilo več slovenskih in hrvaških turistov, ki so plačali od 500 do 600 mark za v odlično oblikovano plastiko ovito opeko! Ze nekaj časa je delovala na tržaškem nabrežju tolpa štirih okrog trideset let starih oseb, po rodu iz Neaplja. Predstavili so zelo dostojno, gosposko in vzbujali zaupanje, predvsem pa so turistom ponujali japonske videokamere po izredno zanimivi ceni. V resnici so prodajali ponaredek, prazen plastični ovoj povsem enak originalni videokameri, ki so ga obtežili z opeko. Pol ducata turistov je policiji prijavilo goljufijo, računajo pa, da jih je nasedlo še veliko drugih, le da so odkrili sleparijo šele onstran meje in se niso vrnili v Trst, da bi vložili prijavo. Na vsak način so agenti javne varnosti tržaške kvesture že nekaj dni bili na preži za goljufi in so jih končno zasačili na delu. Prijavili so jih sodišču in jim prepovedali, da bi se za štiri leta vrnili v Trst. Dr. Lorito spet pred sodnikom Sodnik za predhodne preiskave Raffaele Mor-way je včeraj zaslišal nekdanjega načelnika letečega oddelka tržaške kvesture dr. Carla Lorita. Pred časom so ga policisti, ki jih je premestil, obtožili vrste nepravilnosti, vendar so ga v vseh primerih oprostili. Treba pa je še razčistiti njegovo vlogo pri odkritju 16 kil heroina, ko je v uradnih poročilih zamolčal ime informatorke. ______KMEČKA ZVEZA / SEJA GLAVNEGA SVETA_ Na kmetijskem področju se maisikaj premika Pozitivna ocena srečanja na odbornistvu za kmetijstvo Glavni svet Kmečke zveze, ki se je sestal v Četrtek, 21. t.m. v Trstu, je imel na dnevnem redu vprašanje načrta za integriran razvoj tržaškega kmetijstva. Tajnik Edi Bukavec je v svojem poročilu izhajal iz zadnjega občnega zbora, na katerem je tekla beseda o tej pobudi, ki so jo osvojile vse stanovske organizacije in podprla tudi njihova vsedržavna vodstva, zanjo pa se je zavzel tudi deželni odbornik za kmetijstvo. V Četrtek, 14. t.m., je prišlo do srečanja na odbornistvu za kmetijsko politiko v deželi. Na njem so se vsi soglasno izrekli za nacrt in tudi pooblastili tržaško pokrajino za koordiniranje vseh na-daljnih pobud za uresničitev nacrta tudi z Jutri akcija »Očistimo svet«' Združenje Legam-biente se pridružuje naravovarstveni akciji »Počistimo svet«. Tržaška sekcija združenja zato vabi vse občane, da se udeležijo akcije, ki bo potekala jutri v Sesljanskem zalivu. Zbirni prostor bo ob 9.30 pred Castelreg-giom. Informacije na št. 364746. Istočasno bo potekala naravovarstvena akcija v svetoivan-skem Bošketu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na prihodnjo nedeljo, 1. oktobra. ustanovitvijo ožjega odbora, v katerem bodo zastopane tudi stanovske organizacije, in s pritegnitvijo prof. Maria Prestamburga, podtajnika v ministrstvu za kmetijstvo. Do prvega sestanka z njim je prišlo včeraj popoldne. V svojem izvajanju je tajnik KZ Bukavec podčrtal izreden pomen soglasja okrog tega vprašanja, kar predstavlja nov odnos do tržaškega kmetijstva. Glavni svet KZ je tajnikovo poročilo vzel ž zadovoljstvom na znanje in še posebej izrazil zadovoljstvo, da se je zadelo o vprašanju tržaškega kmetijstva razpravljati in ukrepati na višji ravni in ob pomembni sozvoCnosti vseh dejavnikov. Člani Glavnega sveta so tudi izrazili zadovoljstvo, da je pobuda za naCrt o integriranem razvoju kmetijstva v tržaški pokrajini prišla prav iz vrste KZ. V drugi točki dnevnega reda je bil govor o predlogu za enotno deželno geografsko oznako IGT »Ve-nezia Giulia« za deželna vina, ki so ga dali furlanski krogi. O tem spornem in za goriške in tržaške vinogradnike nesprejemljivem predlogu, je tekla beseda tudi na sestanku z odbornikom za kmetijstvo Zoppolatom v Vidmu. Za predlog furlanskih krogov se je seveda izrekel furlanski del v celoti, vključno z vodstvi deželnih stanovskih organizacij. Edini, ki se s tem monopolističnim pristopom furlanskih krogov niso strinjali, so bili tržaški predstavniki Unione Agricoltori, predstavniki obeh goriških vinogradniških konzorcijev »Col- lio« in »Isonzo« in pa predstavniki Kmečke zveze. V bistvu je prišla še enkrat do izraza nekorektnost furlanskih vinogradnikov do goriških in tržaških na škodo ugleda, ki ga v deželnem vinorodnem merilu predstavljajo Brda in tudi Kras. Uvedba enotne označbe »Venezia Giulia« za vsa deželna vina, bi predstavljala v bistvu razvrednotenje briških in kraških vin. Vse organizacije, ki nasprotujejo furlanskim težnjam tudi osvajajo predlog, da bi se-IGT poimenovala z oznako »Delle Venezie« in bi zajela tudi Venelo in Trident, kar bi bilo zanimivo tudi iz tržnega vidika. Glavni svet Kmečke zveze je s tem predlogom soglašal in pozdravil tudi predlog, ki ga je iznesel tajnik Bukavec, da bi bila na etiketah dovoljena dvojezična oznaka. V nadaljnji razpravi je bilo' znova poudarjeno, da je od obstoja Zadružne kraške mlekarne je namreč v veliki meri odvisen tudi obstoj živinoreje na Tržaškem, ki je panoga z več valencami od ekonomske do naravovarstvene do narodnostne. Pri reševanju teh kriticnin vprašanj je KZ navezala stike tudi z dejavniki v matični Sloveniji, da bi našli morebitne rešitve, v obliki dolgoročnih niz-koobrestnih posojil. Zaenkrat ti stiki še niso dali zadovoljivih rezultatov. Prav tako so v teku tudi stiki z slovenskimi bančnimi zavodi in KZ bo zaprosila za srečanje z njimi, da bi še enkrat preverili razne možne oblike njihove intervencije v korist ogroženih zadrug. V naslednji točki je Glavni svet imenoval predstavnike KZ v razne ustanove, konkretno v kmetijsko komisijo zgo-niške občine, v katero je bil imenovan Joško Colja, v kmetijsko sekcijo Trgovinske zbornice pa so bili potrjeni dr. Mario Gregorič, dr. Vili j Mikac in podpredsednik Silvano Ferlu- ga- Glavni svet je bil tudi obveščen, da bo vsedržavni občini zbor (Italijanska zveza kmetovalcev) CIA 11. oktobra letos, udeleži-, li se ga bodo tudi predstavniki KZ. V zvezi s kmetijskimi tečaji v okviru SDZPI je bilo rečeno, da bo KZ skušala sama ali s SZDPI organizirati tečaj o splošnem kmetijstvu v Miljah, da bi tudi tako okrepili stike s svojimi elani v tej občini. Člani glavnega sveta so bili seznanjeni tudi z uspešnim potekom izleta na Koroško in na ogled kmetijskega sejma v Gronji Radgoni, kakor tudi o uspehu izleta kmečkih upokojencev v Toskano. Tajnik je nadalje obvestil elane GS, da namerava Trgovinska zbornica v okviru »Barcolane« postaviti veC stojnic za neposredno predstavitev in prodajo domačih pridelkov. KZ vabi svoje elane, da se te možnosti poslužijo. Predsednik KZ Alojz Debeliš pa je k temu dodal, da taka možnost obstaja tudi na Rušena mostu (Ponterošu), kjer je določen prostor za stojnice za prosto prodajo lastnih pridelkov brez posebnih formalnosti. (jk) REPENTABOR / GALLUS CONSORT h Koncert skupine flavt Camerata Camiola Nastop sodi v okvir koncertnega niza Glasbenih popoldnevov store in sodobne glasbe Jutri ob 18. uri bo repetabrska cerkev gostovala tretji koncert iz letošnjega niza "Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe", ki ga prireja skupina Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in Tržaško pokrajino. Na koncertu bo nastopila skupina kljunastih flavt "Camerata Carniola" iz Kranja. Ansambel (na sliki), ki ga sestavljajo Spela Knoll, Mateja Bajt, Manca Cirk in Barbara SepiC, vodi prof. Mojca Zaplotnik; le-ta poučuje kljunasto flavto na kranjski glasbeni Soh. Skupina se je že uveljavila na različnih tekmovanjih in je tudi že uspešno gostovala v Trstu, in sicer na tržaškem konservatoriju. Mlade flavtistke pa so letos nastopile tudi na Festivalu stare glasbe v Radovljici. Organizatorji repetabskih koncertov želijo s tem poudariti pomen kjunaste flavte, ki lahko tudi postane koncertni instrument. Pouk tega glasbila že uradno poteka na*številnih italijanskih konservatorijih. Spored nedeljskega glasbenega srečanja bo predstavil različne komorne sestave od kvinteta do solističnega nastopa. Najprej bo na vrsti Suita za pet kljunstih flavt Anthonya Holborna, angleškega skladatelja, ki je deloval ob skrajnem koncu renesančnega obdobja kot gentelman (tj. kot glasbeni sodelavec) na dvoru kraljice Elizabete. Holbome je objavil veC svojih skladb v dveh samostojnih zbirkah in v skupinskih knjigah. Iz angleškega repertoarja bo tudi Suita iz opere "The Fairy Queen" velikega angleškega mojstra Henrya Purcella. Letos slavimo namreč tristoletnico njegove smrti. Iz francoske tradicije pa bo trio kljunastih flavt Camerate camiole zaigral skladbo "Les Fauvetes plaintives" Francoisa Couperina. Spored bodo obogatile Se tri srednjeveške skladbe flamskega komponista Guillama de Ma-chaulta (71302-1377) in delo "Sur-ge propera" Isaaca Poscha, ki sodi verjetno v slovensko glasbeno tradicijo. Koncertni spored pa bo dopolnila Se Sonata "La scalabrina" italijanskega skladatelja Giovannia Battista Vitaha (1632-1692). Luisa Antoni MED PRISELJENCI IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE h Pod »dalim« kipom z domotožjem v srcu Po delu se združujejo na Trgu Garibaldi in kujejo načrte za prihodnost Ko sem pred dnevi prečkal Garibaldijev trg, me je poznopopoldanski gosti promet zaustavil na središčnem trikotniku, ki ga z višine varuje »zlata« Mati božja. V zgornjem delu trga so se pod drevesi zbirale skupine moških. To so ljudje iz bivše Jugoslavije, ki so prišli s trebuhom za kruhom v naše mesto. Dejansko postaja trg, ki nosi ime po voditelju italijanskega Preporoda, zbirni prostor novejše mestne srbske kolonije, saj se tu zbirajo predvsem delavci srbske narodnosti. Pravim novejše, ker v Trstu sicer že stoletja živi vsem znana srbsko-pravoslavna skupnost. Po podatkih, ki nam jih je posredovala kvestura, živi v mestu 8200 prebivalcev nekdanje Jugoslavije. Skoraj polovica jih prihaja iz dežel današnje ZR Jugoslavije. Na seznamu, na katerem seveda ni tistih, ki stanujejo v mestu brez bivanjskega dovoljenja, sledi približno 3000 hrvaških državljanov, 1500 slovenskih, 500 bosanskih in drugi. Stopil sem do dveh moških srednjih let, ki skoraj vsak veCer prideta na klepet s sonarodnjaki. Potrdila sta mi, da so odnosi med njimi dobri in da vojni navkljub ne obstajajo nikakršna trenja z delavci drugih balkanskih narodov. Življenje v tujini naj bi jim omogočalo objektivnejso sliko o jugoslovanskih dogodkih, saj niso podvrženi enostranskemu, nacionalističnemu posredovanju novic kot rojaki v domovini. Domačo zemljo naj bi svoječasno zapustili predvsem iz ekonomskih razlogov, medtem ko je vojnih beguncev v primerjavi z ostalimi malo. Odgovorna za tujo delavno silo v palači imperialnega stila ob rimskem amfiteatru mi je z veseljem potrdila, da na srečo ni med delavci političnih in narodnostnih kontrastov. Dodala je, da so sicer jugoslovanski delavci prisotni v, našem mestu že nekaj desetletji, vendar jih je večina uredila osebni pravni položaj šele po Martellijevem zakonu iz leta 1990. Priliv delavcev z druge strani meje pa se je tudi povečal v naslednjih letih, potem ko je bilo uvedeno »lahko dosegljivo« bivanjsko dovoljenje iz humanitarnih razlogov in tisto za pripadnike istrske italijanske manjšine. Ge pregledamo poklice, jih je največ zaposlenih v gradbeništvu, vendar jih je prav tako precej med vozniki tovornjakov, elektrikarji, kuharji, natakarji ali strugarji škedenjske železarne; opravljajo pa tudi neodvisne poklice, med njimi so arhitekti, inženirji in zdravniki. Medtem ko se je množica že gne-tila na trgu, sta mi sogovornika povedala, da se v mestu sicer vsi dobro počutijo in se nimajo nad Cim pritoževati, čeprav spremljajo njihov delovni vsakdan tudi težave. Da bi prišlo do izboljšanja situacije, je omenil Djordje, nameravajo v bližnji prihodnosti ustanoviti srbski klub, ki naj bi reševal predvsem praktične birokratske probleme članov, kot so lahko dolge vrste za tranzitni vizum ali težave pri delovnem odnosu z delodajalcem in podobno. Na sedežu pa naj bi se tudi srečevali ob. zelenih biljardnih mizah ali za šahovnicami. Tržaškemu nogometnemu krogu je dobro znana ekipa srbskih nogometašev, ki nastopajo na različnih turnirjih in večkrat s svojimi nastopi odnesejo nagrade. Za treninge bi pa potrebovali telovadnico, kar si pa lahko pribori le pravno priznani klub. To so seveda želje za prihodnost, medtem ko je trenutno njihova edina opora srbsko pravoslavna cerkev sv. Spiridjona, ki ima vedno »odprta vrata« in nudi prve informacije vsakomur, ki pride v mesto, da bi si našel zaposlitev. Za »Uskrs« in božic se pod sinjimi kupolami cerkve ob Rusem mostu zberejo vsi, ki ne preživijo praznikov z domačimi v Srbiji. Po svečanostih pop navadno priredi družabnost. Večina južnoslovanskih priseljencev ima v Italiji, ki je ena redkih zahodnih držav, ki ima za Srbe odprte meje, tudi družine in njihovi otroci hodijo v našem mestu pretežno v italijanske šole, nekaj staršev pa pošlje otroke tudi v šole s slovenskim učnim jezikom. Sogovornika sta mi tudi zagotovila, da mnogi prebirajo naš dnevnik. »Ravno vse pa ni najboljše«, sta nadaljevala in priznala, da se njima in drugim toži po Času, ko so prosto hodili v Slovenijo na ples, zabave in izlete. »Počutili smo se doma, čeprav je bila rodna Vojvodina daleč; danes pa nam je onemogočen prost prehod meje za nakup paštete, cigaret ali kruha, ki smo ga navajeni jesti, saj moramo slovenskim oblastem pokazati, da imamo pri sebi najmanj 500 nemških mark« je zaključil Siniša. Na Garibaldijevem trgu se je že mraCilo. Da bi v habsburškem Trstu balkanski delavci ne pozabili okusa sira kajmaka in srbskih jedi na žaru, je bilo za to že poskrbljeno; v Ulici Nordio obratuje namreč lokal Danu-bio, ki mu obiskovalci ob poslušanju tradicionalnih glasbenih ritmov ponosno pravijo Dunav. Ko sem se poslavljal od simpatičnih in za kramljanje razpoložljivih Siniše in Djordjeja, sta me še spomnila, da je skupnost drugače pozorna na vse to kar se- dogaja doma. Pravita, da bosta tako onadva, kot tudi velika večina drugih priseljencev brez pomisleka zapustila severnojadransko luko in se vrnila v rojstno deželo, komaj bo odpravljen embargo in si bo gospodarstvo ZRJ opomoglo. Matej Caharija TPK SIRENA / DRUŽABNO SREČANJE Po 70 letih spet pri Sireni G. Kukanja častni član pomorskega kluba Tržaški pomorski klub Sirena ima novega častnega elana. Pretekli četrtek so namreč na sedežu na tržaškem nabrežju gostili 87- letnega Rudolfa Kukanj o, člana nekdanjega veslaškega kluba Sirena iz 20. let. Kukanja, doma iz Komna na Krasu, je v Trst prišel še zelo mlad kot vajenec, svoj prosti čas pa je preživljal v veslanju pri takratni Sireni. Veslaškemu klubu sicer ni bilo usojeno dolgo življenje, leta ’26 ga je namreč fašistična oblast ukinila. Ob koncu 20. let pa se je Kukanja odločil za »veslanje s čolnom« čez Ocean: preselil se je v Argentino, kjer živi še danes. K domačemu morju se je redno vračal, kot letos, ko je svoje poletje preživel v Tržiču. V Tržaški zaliv se je vrnil tudi v četrtek, ko so mu člani Sirene priredili družabno slovesnost, na kateri so mu podelili izkaznico častnega člana in klubsko zastavico. Člani pomorskega kluba Sirene, ki imajo veslaški klub iz dvajsetih let za svojega zgodovinskega predhodnika, so povabili tudi svoja dosedanja častna člana, Fa-bjančičevo in Podbrška, ravno tako člana predhodnega vesleškega kluba, in tako trem veslačem omogočili, da se po 70 letih spet srečajo na tržaškem nabrežju. VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 23. septembra 1995 PATERNIJ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 -Dolžina dneva 12.10 -Luna vzide ob 5.25 in zatone ob 18.12. Jutri, NEDELJA, 24. septembra 1995 GERARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb narašča, veter 22 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 67-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Maria De Nadai, Martina Fuli-zio, Gianfranco Tretiak, Leonardo Cociani, Sara Filipovič. UMRLI SO: 71-letna Vittoria Ghersini, 82-let-ni Arturo Trevisini, 61-letni Renzo Perotti, 86-letna Maria Guban, 72-letna Fulvia Movia, 88-letni angelo Depellegrin, 54-letna Maria Videni,94-letni alfredo Santi-ni, 100-letna Salvatorica Codari, 62-letni Marcello Gregori, 28-letni Mauri-zio Rachini, 94-letna Maddalena Opatich. OKLICI: delavec Roberto Turolla in točajka Caterina Bertocchi, obrtnik Luciano Perossa in prodajalka Fabiola Valle, uradnik Giuliano Torme-na in uradnica Stefania Mattioli, obrtnik Mario Pecchiari in trgovka Lo- rena Petruzzi, strežnik Davide Novelli in šivilja Slavica Djuric, barman Alessandro Rossi in barman Monica Chimenti, obrtnik Silvano Catta-ruzza in uradnica Paola Colussi, gasilec Franco Tinta in v pričakovanju zaposlitve Raffaella Fe-dele, pek Roberto Giaco-mini in prodajalka Barbara lacono, skladiščnik Alessandro Molignoni in likarica Lucia Trombin, delavec Giovanni Curet in gospodinja Laura Ce-scutti. [_] LEKARNE Od PONEDELJKA, 18. do NEDELJE, 24. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Skedenj - Ul. soncini 179, Istrska ulica 18, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 226210) BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj - Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15, 24.00 »Scemo e piu sce-mo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Allarme rosso - II pericolo corre sul fondo«, i. D.Wa-shington, G. Hackman. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore. AMBASCIATORI - 15.30, 17.50, 20.10, 22.30, 0.30 »Wa-tervrorld«, i. Kevin Cost-ner, Dennis Hopper. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.30 »II primo ca-valiere«, i. S. Connery, R. Gere, J. Ormond. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Povver Rangers«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 95 - 96 Aishil: SEDMERICA PROTI TEBAM, prevod Alojz Rebula, režija Mario Uršič; F.G.Lorca: DOM BERNARDE ALBA, gostovanje Prešernovega gledališča, režija Bojan Jablanovec; George Tabori: MEIN KAMPE, režija Boris Kobal; Josip Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL, režija Marko Sosič; Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE, gostovanje MGL, režija Šedlbauer; Bratko Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI, režija Zvone Šedlbauer; Maurizio Costanzo: IZPRAZNJENO VRNI, prevod IvankaHergold. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do srede, 27. septembra, od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 632664. Vpisovanje novih abonentov od četrtka, 28. septembra dalje. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »L’isola dell’ingiustizia (Alca-traz)«, i. Christian Sla-ter, Kevin Bacon, Gary Oldman. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Osceno!«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Bad Boys«, i. Martin Latvrence, Will Smith. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carring-ton«, r. Christopher Hampton, i. Emma Thompson, Jonathan Pryce. LUMIERE - 18.20, 20.20, 22.15 »II terrore della sesta luna«. M PRIREDITVE OB CELOLETNEM praznovanju 200-letni-ce cerkve sv. Roka bo jutri, 24. t.m., ob 9. uri, v župnijski cerkvi v Nabrežini pel pri maši zbor STANDREZ pod vodstvom Ticijane Zavadlav in v spremstvu Silvana Zavadlava. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Do-nizetti 3 , stopa v novo sezono. Danes, 23. t. m., bo na sporedu ZAČETNI DRUŽABNI VEČER IN PLES, na katerem bomo predstavili: Klub, letošnji pro-gri in bljeni vsi mladi. Začetek ob 18.30. m, gledališki krožek sami sebe. Toplo va- Danes se poročita Ivanka in David Mnogo sreCe in veselja na skupni življenjski poti vama želijo Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade E3 ČESTITKE Danes v Dolini STOJAN SANCIN 3 x 20 let slavi. Da bi še dolgo let zdrav in vesel naše lepe pesmi pel mu želimo vsi, posebno žena Jolanda, svojci in prijatelji. 1/ zvezi z nesporazumi med društvom FC Primorje in nekaterimi igralci se slednji oproščamo društvu, navijačem, trenerju in soigralcem zaradi odsotnosti na nedeljski tekmi. Dean, Dimitri, Marko, Mitja in Peter Štiridesetletnim iz Opčin vabijo vse so-letnike iz bližnje okolice, ki bi radi praznovali z njimi, da se udeležijo sestanka v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 30.t.m., ob 20.30. TABORNIKI RMV -Družina Strmega brega -Občina Dolina vabi vse stare in posebno nove člane na prvi sestanek, ki bo danes, ob 16. uri, na sedežu v občinski telovadnici v Dolini. TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski natečaj na temo “Človekova podoba" v barvanih ali črno/belih slikah. Dela v štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zovenzoni 4 še danes ali na poštni predal št. 1001 - Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na št. 040/635396. SKD VIGRED obvešča, da je vpisovanje otrok (od 6. leta dalje) in mladincev v plesno skupino ‘v ponedeljek, 25.9. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo urad odprt za člane ob torkih od 9. do 10.30. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na sedežu odbora - Prosek št. 2 H] OBVESTILA UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek v srenjski hiši v Mačkoljah, v torek, 26. t.m., ob 20. uri. KROŽEK SKP KRAS-Altipiano sporoča, da v ponedeljek, 25.t.m., od 18. do 22. ure v prostorih društvene gostilne na Kon-tovelu, bo mogoče podpisati za deželne referendume v obrambo zdravstva in javnega šolstva. Vabljeni vsi vaščani. Bj____________IZLETI DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega gradu Bo-genšperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Kurešček. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi! KD RDEČA ZVEZDA organizira ob 50-letnici delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Vpisovanje ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v občinski knjižnici v Saležu, tel. 229533.. ZVEZA BORCEV BOLJUNEC priredi 1. oktobra izlet v Ramando-lo in Nimis. Inofrmacije in vpisovanje v Partizanskem klubu, tel. 228050. MALI OGLASI tel. 040-361888 SLOVENSKA ŠOLSKA USTANOVA išče predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informatič-nih programov, ki spadajo v VVindovvs Office, na začetniških tečajih. Pismene ponudbe pod šifro "Predavatelj” pošljite na Publiest, C.P. 568 -34100 TRST. GRADBENO podjetje išče zidarja. Tel. 818141. BAR na Proseku išče vajenko/ca. Tel. 225286 V ČETRTEK sem na avtobusu št. 42 proga Tr-st-Križ izgubila zapestno uro drag spomin. Pošten najditelj lahko kliče na tel. št. 225354. SLUŽBO DOBI mlade- nič/ka z dobrim znanjem italijanščine ter z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe poslati na hotel Palače, Corso Italia 63 -Gorica. V SALEŽU prodajamo ograjeno kmetijsko zemljišče 1806 kvm za 45 milijonov. Telefon 766984 PRODAM v bližini tržaške železniške postaje obnovljeno stanovanje: velika dnevna soba, spalnica, kuhinja in kopalnica, z lastnim ogrevanjem. Telefon 421515 ali 397212 ob večernih urah. GRADBENO PARCE- LO NA LAVRI, nasproti Portoroža, izjemna priložnost! 1600 kvm tik ob morju z lastno plažo, prodam. Informacije vsak dan od 16. do 20. ure - tel. 00386-61- 274323. PRODAM hišo z vrtom v Dolini. Tel. 228390. NUJNO iščem sposobnega odvetnika, da me brani za uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. 040-228779. IŠČEMO gospo za nego starejše osebe za 12 ur dnevno, po želji nudimo tudi prenočišče. Tel. 231599 VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na št. 040/368705. ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik ’93, 19.000 km. Motor ima še leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. št. 572493 ob uri obedov. PRODAM clio 1400LT, zelene barve, v dobrem stanju. Tel. 51370, ure obedov. PRODAM po ugodni ceni spalno sobo bele barve z sezonsko omaro ”4 stagioni”, 6 vrat. Tel. 310830 ob uri obedov. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9'.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PRODAM skoraj nov 17 hi kostanjev plavnik in 7 hi kostanjev sod v odličnem stanju. Tel. 0481-21517. PRODAJAMO 2 kozi . mlekarici in 1 kozla. Tel. 229264 zvečer. PRODAM mlin za grozdje pecljalnik, droz-galnik komplet z črpalko in cevmi. Tel. 226905. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Pavla Stranja darujeta Marija Suban in družina Bandely 100.000 lir za Društvo mladih raziskovalcev. N.N. daruje 20.000 lir za Krožek Krut. Ob smrti Ivota Miheliča darujeta Danilo in Darinka Mihelič 30.000 lir za SD Sokol. V spomin na Ivana Puriča darujeta Boška in Ivan Kante 30.000 lir in Bruno Bertolino 15.000 lir za Dom-spomenik Briščiki. V spomin na dragega Stankota Smotlaka darujejo Danica, Iztok in Saša 50.000 lir za KD Primorsko Mačkolje in 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Stankota Smotlaka darujejo Pepca Suber 20.000 lir ter Ema in Vit-torio 25.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. Namesto cvetja na grob Štefanije Svetlič daruje družina Gruden 20.000 lir za popravilo orgel v šempolajski cerkvi. V isti namen daruje Slavka Sardoč 10.000 lir za popravilo orgel v šempolajski cerkvi. V spomin na dolgoletno pevko Slavko Ferlat darujejo pevci CPZ Sv. Jerneja 260.000 lir za kritje stroškov ob obnovitvi orgel. ZAHVALA Marijo Sancin Ob izgubi dragega moža se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v tako težkih trenutkih stali ob strani, pevcem iz Doline, posebno pa dr. Miru Salvi in g. župniku za opravljen cerkveni obred ter Liviji Skerjan za vsestransko pomoč. Žalujoča žena Silvija Dolina, 23. 9. 1995 Ob 1. obletnici smrti Giuditte Cerkvenič se je spominjajo žalostni svojci, prijateljica in vsi, ki so jo imeli radi Trst, 23. 9. 1995 23.9.1989 23.9.1995 Savo Spacal Pogrešamo te vedno bolj. Tvoja družina Opčine, 23. 9. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA 4.02 (D) 5.37 (D) 6.04 (IR) 6.13 (R) 7.13 (E) 7.50 (IC) 8.13 (IR) 10.13 (IR) 11.56 (IC) 12.13 (IR) 13.10 (D) 14.13 (IR) 15.13 (D) 15.50 (IC) 16.13 (IR) 17.13 (IC) 17.27 (R) 18.13 (IR) 19.13 (E) 20.25 (E) 21.13 (IR) 22.13 (E) SMER Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be-' netke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke"" J“ URA VRSTA 7.59 (E) 8.53 (E) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) Tržič (16.36). netke (18.20) (17.36), 1(19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.42) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.19) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.19) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.19) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.49) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.19) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) ukinjen od 31.7. do 27.8. Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14) Benetke ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.37) - Benetke j21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (T 05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) do 26.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7 do 27.8.) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) (ukinjen ob praznikih) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od nikih) 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 13.19 (IR) lavniKin) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 19.44 (D) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) 6.52 (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) 12.02 (IC) 10.58 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) 17.57 (IC) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) 16.57 (IC) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) 0.02 (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budi- 19.51 (E) SIMPLON EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) pešta (11.58) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak DOBERDOB / DANES POPOLDNE IN JUTRI Vaja skupin civilne zaščite Kras ’95 Prostovoljci bodo simulirali gašenje požarov, reševanje v jami in iskanje pogrešanih s psi V Doberdobu bo danes in jutri skupna akcija skupin civilne zaščite z Goriškega in Tržaškega poimenovana Kras 95. V sredo zvečer je bil na do-berdobskem županstvu zadnji pripravljalni sestanek predstavnikov skupin, ki bodo sodelovale na dvodnevnih vajah, na katerem so se dogovorili o programu in podrobnostih glede poteka akcije. Danes bo ob 17. uri pri Sonetih na sporedu gasilska akcija, nato predvidoma ob 19. uri še reševanje ponesrečenca iz kraškega brezna nad Soneti. Jutri se bodo sodleujoči spet zbrali ob 7.30 na županstvu. Operativnemu sestanku bo zopet širša gasilska vaja, nato še iskanje pogrešanih z dre- □ OBVESTILA DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495. REKREACIJSKI ODSEK SD SOVODNJE organizira telovadbo vsak torek in petek ob 21. uri. Prvo srečanje bo 3. oktobra ob 20.45 v telovadnici v So-vodnjah. Telovadbo bo vodila vzgojiteljica Tanja Sokol. 25. SEZONA REKREACIJSKE TELOVADBE SPDG se prične 29. septembra. Vadba bo ob torkih in petkih od 21. do 22. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu. SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemajo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro do oddaje ‘razpoložljivih mest. GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077). KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 24. septembra do 4. oktobra ter od 4. do 14. oktobra. Prijave sprejema g. Anamarija v Ul. Malta 2, tel. 531644. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1. siranimi psi in druge vaje. Akcija se bo zaključila s kratko slovesnostjo ob 13. uri v športnem parku v Doberdobu. Vaja civilne zaščite terja seveda veliko organizacijskega napora. Breme sta si tokrat prevzeli obe slovenski občini na goriškem Krasu, "sovodenj ska in doberdobska. V Doberdobu in Sovo dnj ah delujeta namreč precej številni ekipi civilne.zaščite, ki sta nastali iz prostovoljnih gasilskih enot. Sestanek, ki je bil zgolj operativnega značaja, je bil zelo dobro obiskan, saj so se ga udeležile vse ekipe iz Goriškega in Tržaškega. Samo goriška občina ni odgovorila na razne pozive k sodelovanju. Pač pa bodo na akciji v Dober- a PRIREDITVE LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIRA FEIGLA V GORIO začenja novo sezono 1995/96 s programom klubskih srečanj. Prvo bo v četrtek, 28. septembra, ob 20.30 v prostorih knjižnice v Križni ulici 3. Ter ma razgovora bo Pregled ustvarjalnosti slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem: kakovost, odvečnosti, potrebe. V KULTURNEM DOMU NA BUKOVJU bodo v četrtek, 28. t.m., ob 20. uri predstavili videokaseto o poletnem Pajk’s shoivu. Kaseto je posnel Hijacint Jussa. Predvajanje prireja KD Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in ZSKD. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole, Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508). H ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Itaha TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon dobu prisotne tudi ekipe iz občin Devin-Nabreži-na, Zgonika in Doline. Zupan Mario Lavrenčič je otvoril sejo in prinesel pozdrav vsem udeležencem. Pozdrav je prinesel tudi sovodenjski župan Igor Petejan in poudaril, da obe slovenski občini tesno sodelujeta pri tej manifestaciji kot tudi sicer na področju civilne zaščite. Čeprav je akcija civilne zaščite predvsem priložnost za vežbanje članov ekip, ki sodelujejo na ozemljih posameznih občin, bodo njihove vaje zanimive tudi za širšo javnost. Zato so vaščani in drugi, ki jih to zanima, vabljeni na ogled predvsem gasilskih posegov, ki so na Krasu še kako potrebni. MJ KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »II primo cavaliere«. Igrajo Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.15-19.40-22.00 »Waterworld«. Igra Kevin Costner. El RAZSTAVE V GALERIJI KULTUR; NEGA DOMA v Gorici razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob dečlav-nikih (9.00-13.00) in v večernih urah med prireditvami. H ČESTITKE Kikiriki! V Sovodnjah danes SAVINA štirideset let slavi. Kikiriki! Da bi ostala vedno čila in zdrava ji iz srca želijo (po abecednem redu) Li-dia, Majda, Mariana, Marina, Marta in Sev.na. Društvo Oton Zupančič in člani mešanega pevskega zbora iskreno čestitajo bivšemu predsedniku društva in dolgoletnemu članu pevskega zbora dr. DIEGU MARVINU ob tako pomembnem dnevu, z najboljšimi željami sreče in zadovoljstva v zakonu. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBj Danes v Gorici: ob 9.30, Ladislav Spazza-pan iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. GORICA Sobota, 23. septembra 1995 ' GORICA / OBČINSKA KONZULTA ZA VPRAŠANJA SLOVENSKE MANJŠINE GORICA / DAROVANJE KRVI Starši in konzulta zahtevajo primeren sedež za šolo Trinko Peticija staršev: občina naj v doglednem roku najde rešitev Zborovanje članov društva krvodajalcev Nocoj koncert na gradu Člani Konzulte za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini in predstavniki staršev dijakov srednje šole Ivana Trinka so si enotni v oceni, da je sedanja namestitev šole v Ul. Cappella nesprejemljiva in da bi morala občina Cimprej zagotoviti šoli primernejše prostore. Člani odbora staršev so predsinoci sodelovali na prvi redni seji konzulte. Prikazali so sicer že vsem dobro znane težave delovanja šole v utesnjenih in v vsakem pogledu neprimernih prostorih. Povedali so, da so sestavili protestno izjavo, ki jo je podpisalo že vec kot 90 odstotkov staršev, s katero zahtevajo, naj občina v točno določenem Času poišče primernejšo rešitev za namestitev šole. Sami predlagajo, naj bi to bilo poslopje v Ul. Marconi, ki ga je občinska uprava neupravičeno dodelila mestnim redarjem, medtem ko je poslopje na papirju še, vedno namenjeno šolam. Peticijo bodo predstavinki staršev v kratkem izročili . županu. Na seji s konzulto. so vzeli v poštev še druge oblike pritiska in možne prijeme. Med drugim so se dogovorili za ustanovitev koordinacijskega odbora, v katerem bodo poleg predstavnikov staršev še po en predstavnik konzulte, Sindikata slovenske šole, SKGZ in SSO ter slovenska občinska svetovalca. Odbor bo sledil problemu tudi v stiku s šolskim skrbništvom, ki na razliko od občine, kjer govo- H PODGORA SMetnica osvoboditve in 20tetnica postavitve spomenika V Podgori bo jutri ob 10.30 proslava ob 50-letnici osvoboditve in 20-letnici odkritja spomenika padlim v NOB. V slovesnost bo uvedel nastop pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba, sledilo bo polaganje vencev in slavnostna nagovora Stojana Spetiča in Giovannija Padoana -Vannija, nekdanjega komisarja partizanske brigade Garibaldi Na-tisone. V kulturnem programu bodo nato sodelovali združeni moški zbori Paglavec iz Podgore (ki prav tako praznuje 20 let delovanja), Jezero iz Doberdoba, Sikala iz Gabrij in Soča iz Nove Gorice, recitatorji in mešani zbor Podgora. rij o o vsaj dveletni namestitvi v Ul. Cappella, trdi, da mora sedanja rešitev biti skrajno začasna. Člani konzulte so se v nadaljevanju seje dotaknili še drugih vprašanj s šolskega področja. Za problem pomožnega osebja v osnovnih šolah in vrtcih, ki ne obvlada slovenščine, bo predsednik Pavšič posegel pri županu. Govor je bil tudi o selitvi slovenskga oddelka ITI v šolski center, s katero v tem šolskem letu ne bo nič in to po krivdi Pokrajine, ki močno zamuja z reševanjem tega vprašanja. Člani so nato obravnavali tudi vprašanje prilagoditve pravilnika konzulte. Štiričlanskemu odboru s po enim predstavnikom vsake zastopane komponente, ki ga bo vodil prof. Aldo Rupel, so poverili pripravo predlogov za spremembe, ki naj bi jih nato predlagali občinski svetovalski komisiji za pravilnike in statut. V zvezi s programom delovanja bo konzulta novi upravi ponovno predlagala svojcas neuresničeno zamisel o foto-monografiji, ki naj bi ob tisočletnici Gorice pričala o slovenski prisotnosti v tem prostoru. Govor je bil še o toponomastiki, o vlogi in delovanju konzulte v odnosu do drugih občinskih organov in o prisotnosti Slovencev na uradnih srečanjih in kulturnih prireditvah ob bližnjem obisku predsednika republike Scalfara. Predsednik Pavšič se je obvezal, da se o vseh teh vprašanjih cimprej pogovori z županom. GORICA / OBČINSKI SVET POZNO V NOC Prvi “da” zavetišču za pse Proti sklepu je glasovala transverzalna naveza "inženirjev" Goriški občinski svet je predsinoci pozno v noč razpravljal o naCrtu za ureditev zavetišča za pse “pri šintarju” v Ul. degli Scogli. Slo je za ratifikacijo sklepa, s katerim je občinska uprava že poverila arh. Marchiju izdelavo načrta za zidarska dela in mu dodelila honorar približno 11 milijonov lir. Bolj kot o samem sklepu se je vnela razprava o umestnosti realizacije zavetišča za pse na Livadi. Proti temu naCrtu so se že izrekli stanovalci nekaterih bližnjih hiš, zaskrbljeni zaradi hrupa, ki naj bi ga povzročali psi. Proti so v občinskem svetu bili tudi nekateri svetovalci tako večine kot opozicije, vendar iz drugačnih razlogov: menili so, da bi zavetišče za pse preprečilo namenitev tega danes pretežno še zelenega območja za nove naselitvene posege. To stališče so zagovarjali S. Fornasir in Di Martino (Forza Italia) in iz opozicije N. Fornasir in Crocetti (Cittadini): trije med njimi so inženirji, Di Martino pa geometer, kar je med občinstvom izzvalo kako hudomušno pripombo na raCun “lobija gradbenikov”. Z druge strani so zlasti Zeleni in drugi svetovalci opozicije zagovarjali realizacijo zavetišča pa tudi ohranitev zelenih površin na Livadi, saj je to še eno redkih obdelanih primestnih območij. Peticijo v tem smislu so svojcas poslali na občino tudi stanovalci v Ul. brig. Etna, ki nočejo pozidave tega območja. Glede sklepa je bilo v večini še precej pomislekov, tako da je moral v prid odobritvi poseči sam župan. Za sklep je glasovalo 27 svetovalcev, proti štirje “inženirji”, trije (iz vrst FI in NZ) pa so se vzdržali. KRMIN / POTEM KO JE NEURJE POVZROČILO SMRTNO 2RTEV Ujmi sledijo polemike zaradi zamud pri urejanju odtoka voda Na Deželi je v ta namen še neizkoriščenih 10 milijard lir Goriška sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev prireja danes in jutri vsakoletno srečanje elanov s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim med njimi. Praznik bo tokrat v dveh delih. Nocoj ob 21. uri bo na grajskem dvorišCu koncert renesančnih pesmi zbora goriških madrigalistov (»I madrigalisti di Gorizia«) pod vodstvom dirigenta Flavia Quallija. Nedeljski spored krvodajalskega srečanja in praznovanja se bo pričel ob 8.30 s počastitvijo spomina umrlih elanov društva na glavnem goriškem pokopališču in s položitvijo venca v spominskem parku. Ob 9.30 se bodo člani zbrali na ploščadi pred gradom, ob 10. uri bo maša, zatem pa osrednja slovesnost v prireditvenem šotoru z izročitvijo priznanj. Med krvodajalci, ki jim bodo v nedeljo izročili priznanja, sta tudi Ermes Fonzar in Italo Mi-chelini, ki sta kri darovala že stokrat in prejmeta posebno priznanje, zlati križec. Posebno odličje bo prejel tudi Salvatore Monaco (za 75 darovanj), šest članov združenja prejme zlato kolajno (za 50 darovanj): Silvio Cam-pestrini, Gianni Dean, Angelo Gelsomino, Antonio Poberaj, Bruno Tuzzi, Pietro Zamolo; šest elanov bo prejelo srebrno kolajno, 26 bronasto, 4 pa posebno diplomo. Člani goriškega društva krvodajalcev so lani darovali kri 1.123 krat. NOVICE V Ronkah odprt občinski svet o krizi v tovarni Meteor V Ronkah je župan Novelli vCeraj sklical odprto sejo občinskega sveta za razpravo o težki v tovarni Meteor. Seje so se udeležili tudi župani drugih občin tržiškega okohša in nekateri deželni svetovalci. Sindikahsti so prikazah stanje: v tovarni, kjer se je število delovnih mest v petih letih že razpolovilo od 500 na sednajih 250, tvega 92 delavcev dopolnilno blagajno. Družba Alenia nima razvojnih načrtov: naročila preusmerja v druge obrate in govori se, da hočejo polovico obrata v Ronkah prodati družbi Tehtal. Delavci so upravitelje zaprosili za podporo pred torkovim srečanjem s predstavniki obrambnega ministrstva v Rimu, kjer naj bi ugotovili, ah ima Meteor še kako perspektivo. Nocoj Clarissa Burt na sejmu “Mittelmoda” Na razstavišču Expomego se nocoj začne modni festival “Mittelmoda”. Pravi sejem bo sicer šele od prihodnjega petka do 2. oktobra, nocoj ob 21. uri pa bo uvodni večer z nagrajevanjem ustvarjalcev, ki so sodelovati na natečaju “Mittehnoda premio”. VeCer bosta popestrila igralka Clarissa Burt in kreator Etio Fiorucci. V nedeljo popoldne se bo sejemsko vzdušje preselilo v center mesta, kjer bodo trgovine odprte, po ulicah pa bodo razni spektakli. Cesta skozi Dol več ur zaprta, ker je tovornjak izgubil tovor Tovornjak podjetja Interbartolo je vCeraj ob 17.30 na ovinku na državni cesti 55 pri Devetakih prav pri odcepu ceste proti Doberodobu izgubil del tovora. Slo je za po dva kvintala težke bale celuloze. Ranjenih ni bilo, pač pa je bil promet kaki dve uri prekinjen, da so gasilci lahko odstraniti tovor. Poškodovano cestišče v bližini podvoza v Krminu, kjer je v torek prišlo do smrtne nezgode (Fotostudio Reportage) Medtem ko ugotavljanje in ocenjevanje škode zaradi torkove vremenske ujme na Goriškem še ni zaključeno, se množijo razne pobude v politicno-upravnih sredinah, da bi prizadetemu področju vlada priznala olajšave, ki so predvidene za priemre naravnih katastrof. Marsikdo opozarja na potrebo, da se s primernimi predvsem pa hitrimi ukrepi prepreci nadaljna škoda. Ne manjka seveda niti polemik. Tako je predstavnik Zelenih v deželnem svetu Puiatti vložil predsednici Guerrovi pisno interpelacijo v zvezi s poplavo v Krminu in v zvezi s smrtno nesrečo pod železniškim podvozom. Puiatti navaja, da je bila ureditev odvodnja- vanja na območju Krmi-na vključena med prvenstvene posege na področju civilne zaščite in da je Travanutova deželna uprava dodelila že za leto 1994 financiranje 10 milijard lir. Puiatti vprašuje, zakaj kljub razpoložljivosti finančnih sredstev predvideni posegi niso bili izvedeni in kdo je za to odgovoren. Senator Romoli pa je ministru za javna dela naslovil vlogo, s katero opozarja na pogoste nevšečnosti zaradi poplav železniških podvozov na Goriškem. Poleg materialne škode je treba tokrat v obračun vključiti tudi smrtno žrtev. Ministra vprašuje, kaj namerava storiti, da se odpravijo težave in ugotovijo morebitne odgovornosti. Deželno upravno sodišče vrnilo službo primariju v Tržiču Deželno upravno sodišče je razveljavilo sklep upravitelja Goriškega zdravstvenega podjetja dr. Barat-tija, ki je 9. avgusta suspendiral primarija kirurškega oddelka tržiške bolnišnice Bruna Gambardello. Do odmevnega ukrepa je prišlo po vrsti protestov osebja in bolnikov, ki so primariju očitali nesposobnost in še marsikaj. Upravno sodišče je suspenzijo razveljavilo, češ da je tako stroga sankcija brez predhodnih opozoril neupravičena. Čiščenje desnega brega Soče Krožek “Terra” prireja jutri čiščenje okolja ob desnem bregu Soče pri odlagališču v Ul. Sassari. Priporočajo težko obutev in delovne rokavice. Zbirališče bo ob 9. uri pred cerkvijo pri Madonnini. Jutri pohod na Kapelo Rajonski svet za severno četrt prireja jutri sprehod na Kostanjevico skozi mejni prehod na Kapeli. Zbirališče je ob 9. uri na Komu (pred muzejem). Udeležencem bo klub “Arniči del taieto” ponudil prigrizek. Potreben je veljaven osebni dokument za prehod meje. PON TOR SRE ČET PET 1611,3 1616,6 1609,4 1607,1 1607,7 i,1 11095 10282 10632 10862 1' Državni dolg se je v petih letih podvojil RIM - Potem ko je že pred meseci presegel raven dveh milijonov milijard lir, zadolžitev italijanske države Se naprej narašča. Zadnji uradni podatki (Banka Italije jih objavlja s štirimesečno zamudo) so iz maja, ko se je dolg povzpel nekaj Cez 2 milijona in 29 tisoC milijard lir. Gre za številko, ki je dvakrat večja od tiste iz junija 1990, ko je dolg dosegal 1 milijon in 195 tisoC milijard lir. Se večja kot ožje državna, je seveda zadolžitev javnega sektorja, ki je presegel 2 milijona in 112 tisoč milijard že marca letos, letno pa narašča z ritmom, ki presega 204 tisoC milijard lir. NOVICE Italijanska hiša najbolj obdavčena v Evropi RIM - Iz raziskave italijanskega združenja lastnikov nepremičnin Confedilizia izhaja, da nobena država v Evropi nima tako težkih davkov na stanovanja kot Italija, povrhu pa niti take zmešnjave na tem področju. Iz primerjalne analize položaja v različnih evropskih državah pa izstopa še en podatek: da se namreč nekatere države odločajo za ukinitev davčnega federalizma, ker se je sistem krajevnega obdavčenja nepremičnin izkazal za neučinkovitega in pretirano obremenjujočega. Tudi med banko in klientom kriza sedmega leta RIM - Kriza sedmega leta kot vse kaže ni samo pojav, ki zadeva zakonsko zvezo, amapk tudi odnos med banko in klientom. Ugotovitev izhaja iz raziskave agencij Nomos Ricerca in Demoskopea, ki je bila izvedena na vzorcu 17 bančnih zavodov in njihovih klientov, posameznikov in podjetij. Odnos med banko in klientom je osvetljen z veC zornih kotov, najbolj zanimiva pa je analiza zvestobe klienta svoji banki, kjer se mnenja bank in njihovih klientov razhajajo. Drugi namreč prisegajo, da so v povprečju zvesti 12 let, medtem ko banke trdijo, da se jih klienti naveličajo že po sedmih letih. Iz tega je mogoCe sklepati, da se banke bolj kot za ohranitev zvestih klientov zanimajo za pridobivanje novih, kar seveda ni najboljša izkaznica za trajno kakovost bančnih storitev. CONAD zamrznil cene v boju proti inflaciji BOLOGNA - Conad, konzorcij maloprodajnih trgovin zveze zadrug COOP, se je odločil, da bo do konca leta zamrznil cene 1.200 artikolov v svoji prodajni ponudbi. Zamrznjenje velja takoj, sklep pa sodi v okvir prizadevanj za zajezitev inflacije. Conad ima 5 tisoč včlanjenih prodajnih točk, ki so skoncentrirane predvsem v severnem delu države. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 TRGI / ZARADI NOVE KRIZE DOLARJA IN NEUGODNEGA POLITIČNEGA OZRAČJA V dveh dneh lira izgubila do marke skoraj 4 odstotke Kljub posegom Banke Italije se je nemški bankovec povzpel čez 1.140 lir MILAN - »Učinek« Wagel« se nadaljuje in lira je skupaj z dolarjem, milansko borzo, državnimi vrednotnicami in ostalimi evropskimi finančnimi trgi preživela še eh Crn petek. Italijanski bankovec je v razmerju do marke od odprtja denarnega trga do 16. ure izgubil že 1,7 odstotka vrednosti, v komaj dveh dneh pa je nazadoval za 3,7 odstotka, saj je marka še v sredo veljala 1.086 lir. Odstotki veljajo do 16. ure, vendar se je padanje lire še nadaljevalo, saj je marka tik pred zaprtjem trga dosegla 1.143 lir vrednosti in liri odvzela skoraj 4 odstotke. Dopoldne je bankovcu pomagala Banka Italije, ki je posegla na trg z večkratno prodajo mark, vendar je to njegovo strmoglavljenje le zavrlo, ne pa ustavilo. Vse kaže, da trgov pravzaprav sploh ne zanima polemika okrog izjav nemškega finančnega ministra Thea Wai-gla, kot niti njegova delna omilitev četrtkovih ocen o Italiji in njeni nepripravljenosti na monetarno unijo. Tisto, kar zdaj moCno pritiska na liro, je nov padec dolarja v Evropi, medtem ko se je na Japonskem obdržal na dostojni ravni po zaslugi posega tamkajšnje centralne banke, ki je za zaščito zelenega bankovca porabila kar milijardo dolarjev. Nič podobnega ni naredila nemška Bundesbank, katere predsednik Hans Tietmeyer je prepričan, da so zadnja gibanja na trgih »pretirana« in da je dolar v tem trenutku vidno podcenjen. Recept za njegovo ozdravitev pa Bundesbank prepušča New Yorku. Na Capriju, kjer zasedajo mladi podjetniki Confindustrie, so bila VVaiglova stališča včeraj v ospredju pozornosti. Evropski komisar Mario Monti je dejal, da so izjave nemškega finančnega ministra sicer škodljive, vendar se z njimi strinja tudi veliko italijanskih osebnosti. »Italija si mora še bolj prizadevati, da doseže maastrichtske cilje,« je opozoril Monti, »v prvi vrsti tistega, da javni pri-mmjkljaj konec leta 1997 ne sme presegati 3 odstotke bruto domačega proizvoda.« O kakem spreminjaju ali ublažavanju kriterijev za uvedbo enotnega evropskega bankovca pa se komisarju EU ne zdi primerno razglabljati, kajta leto 1999 je skrajni rok za uresničitev monetarne unije. Kar pa zadeva novo krizo lire se Monti sicer ne strinja, da jo je povzročil Waigel, ven- dar njegove besede gotovo niso prispevale k povečanju zaupanja v ita-Ujansko valuto. Med gosti posveta na Capriju se je v posebno nehvaležnem položaju znašel Norbert VValter, ekonomski svetnik naj-večje nemške zasebne banCne grupe Deutsche Bank, ki pa vseeno ni skrival svojega strinjanja z VVaiglovim stališčem. »Italiji bo težko doseči kriterije, ki so potrebni za vstop v monetarno unijo v predvidenih ro- kih,« je izjavil, pritegnil pa mu je tudi pooblaščeni upravitelj grupe Pirel-li Marco Tronchetti Pro-vera, ki je dejal, da so VVaiglove besede realistične: »Italija je v neobvladljivem položaju, ker ima nestabilne trge, za njihovo stabilizacijo pa so potrebni strukturni posegi.« Srž VVaiglovega razmišljanja je torej za Provero realna, ocena oportunosti njegovega posega pa po njegovem mneju sodi v pristojnost politike. Theo VVaigel (AP) r TRGI / PADEC NA VSEH EVROPSKIH BORZAH h Na kolenih tudi finančni trgi Borza nazadovala za več kot 2 odstotka, strmoglavile BTP MILAN - Kot da ne bi bila dovolj že nova akutna kriza lire, se je včeraj na finančnih trgih sprožil pravi plaz neuspehov, ki jih je poleg neugodnih ekonomsko-finančnih okobščin povzročila tudi nova zaostritev notranjih političnih razmer. Milanski delniški trg je izgubil vec kot dva odstotka, prava nevihta pa se je zlila nad obligacijski trg, ki ga je poleg vsega ostalega močno pretresel tudi negativni podatek o naraščanju javnega dolga. Italijanski finančni trgi se sicer niso mogli izogniti negativnemu valu, ki je zajel vse evropske borze, potem ko so te že nekaj časa naravnost cvetele. Zadnjo bo včerajšnja škoda seveda lahko popravljiva, za milanski delniški trg pa je pravi problem: Milan namreč ni sledil ugodnemu trendu ostalih evropskih borz, v zameno pa se jim je včeraj brezpogojno pridružil pri padcu. Indeks Mibtel je v teku sestanka nazadoval celo za 3 odstotke, pred zaprtjem trga pa se je vendarle nekoliko popravil in izguljal »le« še 2,19 odstotka (Mib-30 je nazadoval za 2, 49 odstotka). Občutno pa so porasli posli, katerih vrednost je dosegla 720 milijard lir, potem ko v Četrtek ni presegla skromnih 400 milijard. Med vodilnimi vrednotnicami so največ izgubile telefonske, za katere prodajo so se odločali predvsem tuji investitorji, sledile so jim tudi Fiatove (-1,87%), Generali (-1,78%) in Mediobanca, medtem ko so delnice Olivetti na splošno presenečenje uspele izgubo omejiti na komaj -0, 43 odstotka. ________BANKE / PO PODATKIH ZA PRVIH ŽEST MESECEV LETOS_ Italijanske banke bremeni že več kot sto tisoč milijard lir rizičnih posojil Delež tveganih posojil pa k sreči ne presega Sodstotkov vseh kreditov MILAN - Ob koncu letošnjega prvega polletja so pri italijanskih bankah neizterljiva posojila že presegla 100 tisoč milijard lir. Gre za 8 odstotkov vseh posojil, ki so jih italijanske banke dale raznim prosilcem. Sest mesecev prej je bilo rizičnih posojil nekaj Cez 90 tisoC miljard. Lani je njihovo število naraslo kar za 29 odstotkov. Ob nastopu gospodarske krize pred nekaj leti je takratna, danes kar skromna številka 28 tisoC milijard vzbujala strah in trepet. Ekonomisti in finanC-niki očitno niso pričakovali, da bo zaradi gospodarske krize ta rizičnost tako narasla. Številna podjetja, posebno na jugu, so se znašla v težavah. Denarja, ki so si ga sposodila v banki za investicije ali za tekoče poslovanje, kar na lepem niso bila veC sposobna vrniti. Afere s podkupninami so dodale svoje. Ministri in župani so se bali, in se še boje oddajati javna dela. Gradbena dejavnost je zato ustavljena in skoraj polovica neizterljivih posojil gre na račun gradbenih podjetij in tistih, ki so z njimi povezana. Zakaj je vsota neizteljivih posojil tako naraščala in bo gotovo še rasla? Odgovor je preprost. Obresti tečejo in bodo še tekle. Res je, da so banke že predlanskim začele ostrejšo politiko podeljevanja posojil. Ce nimaš jamstva, posojila ne dobiš več. Kdor pa je zašel v težave, je v njih tudi ostal. Veliko podjetij zdaj životari ali pa so morala zapreti vrata. Med njimi prevladujejo mala in srednja podjetja, Čeprav so v težavah tudi vehki podjetniki. Zadnji primer je C ari o De Benedetti z več kot dva tisoC milijardami lir dolgov, ki so se mu nabrali v zadnjih nekaj letih. Velike banke bodo s svojim kapitalom prišle tudi v njegova podjetja in postale njihov solastnik. Tudi Berlusconi ima kar precejšnje dolgove pri bankah, pa Čeprav ni v rizičnem položaju. Nekaj se jih je rešil potem, ko je Benettonu prodal mrežo trgovskih centrov Emomercato. Največ rizičnih terjatev je v srednji in južni Italiji. Samo Banca di Roma, v katero so se pred kratkim združile tri velike banke, ima za 4.552 milijard lir rizičnih terjatev. Na drugem mestu je najvecja italijanska banka, San Paolo di Torino, s 3.222 milijardami. Na Častnem ali nečastnem tretjem mestu na tej lestvici je Banco di Napoli s 3.090 milijardami, na Četrtem pa Banco di Sicilia s 3.058 milijardami. Peta je Banca Nazio-nale del Lavoro s 2.239 milijardami, pa Čeprav je treba povedati, da kar 973 milijrad sodi v pristojnost zavoda Banca Na-zionale dell’Agricoltura, ki je šele letos prišel v sklop BNL. Tudi Cariplo, prva med hranilnicami v Italiji in v Evropi, se je znašla v tej kaši: rizičnih terjatev ima za kar 1.997 milijard. S podobnimi vprašanji se srečujejo tudi banke, ki so bile še do pred kratkim državne in so jih prevzeli zasebni delničarji. Neizterljiva ali težko izterljiva posojila so prizadela vse banke, od velikank do najmanjših in marsikdaj je vprašljivo, v kateri banki je položaj slabši, saj je to seveda odvisno od vrednosti in trdnosti posamezne banke. SreCa pa je, da znaša delež rizičnih posojil samo 8 odstotkov vseh posojil in da bodo banke kljub vsemu marsikaj dobile nazaj. Tudi z neposrednim sporazumevanjem z dolžniki, saj gre le malokdo v sodni spor z njimi, ker sodni postopek traja tudi do pet let. Marko VValtritsch ZBOROVSKO PETJE / OB IZIDU PESMARICE MOJA ZEMLJA Pomembna verižica stvaritev skladatelja Ignacija Ote V začetku meseca, natančneje v petek, 8.9.1995, smo v Dolini pri Trstu doživeli predstavitev in s tem rojstvo novo nastale zbirke partitur zborovskih skladb za moške, mešane in ženske zbore - delo avtorja in obenem znanca ter prijatelja Ignacija Ote. Vest, da je končno (in prav je, da uporabimo ta izraz) uspel pridobiti nekaj kolegov, ki so mu pomagali realizirati že dolgoletni načrt izida samostojne avtorske glasbene publikacije, me je osebno izredno razveselila, saj sem tudi sam večkrat nagovarjal Ignacija, naj že vendar razkrije in objavi ta svoja zanimiva ustvarjanja. Tokrat mu je to uspelo s pomočjo ZSKD. Slovenci smo se obogatili za zbirko skladb, ali kakor ji lepše rečemo pesmarico, Moji zemlji, katere naslov je 'Ignacij Ota Povzel po poeziji Filiberta Benedetiča in jo tudi Uglasbil. 2e sama izbira naslova da vedeti, da je Ota pesmi prežel s svojim vsakdanom, z ljubeznijo do tega, da je tu < v Dolini na Tržaškem, nekje med morjem in Krasom. Ni ga prebivalca Brega, slovenskega zborovskega pevca na Tržaškem in Goriškem in ni ga pevskega zbora na Primorskem, da ga ne bi poznal. Njegovo neumorno delo, ki v skladateljskem smislu v zadnjih letih celo raste, globoko reže v slovenski glasbeni (predvsem zborovski) prostor. Se bi lahko naštevali, kje vse se danes glasbeno, prosvetno in društveno udejstvuje... Kjer se v zamejstvu danes prepeva, kjer nastopa katerikoli pevski zbor (laično rečeno dober ali slab) ali glabena skupina, tam najdemo ali bolje ... srečamo tudi Ignacija (največkrat v spremstvu njegove soproge). Za svoje delo je Prejel mnogo nagrad in priznanj, o katerih lahko več preberete v skladateljevem »curriculim vitae« v uvodu v njegovo najnovejšo glasbeno izdajo. Ota se je vsa svoja leta glasbenega poustvarjanja in pedagoškega dela posvečal tudi glasbenemu ustvarjanju. Njegov ustvarjalni glasbeni opus obsega pesteo in široko bibliografijo za otroške, ženske, mešane ter zlasti za moške zbore. V najnovejši publikaciji lahko izbiramo med moškimi, mešanimi in ženskimi zbori. Kljub temu, da je motivacijo za pristop k ustvarjanju dobil čestokrat od zunaj (sam mi je povedal, da so mu prenekatere uglasbitve naročila društva, zborovodje, prijatelji...), je njegova glasbena izpoved zaživela tako v sopranih in altih "njemu navidezno manj poznanih glasovih”, kot seveda v Oti dobro znanih basih in tenorjih. Zaživela je v vsej polnosti njegove notranje motivacije in tankočutnosti slovenca na robu (robu Krasa, robu te ali one države...). Opus Mešanih zborov obsega v tej zbirki osem skladb in je s tem pomemben del pesmarice. Te skladbe so predvsem novejšega izvora, torej segajo v skladateljev sedanji čas, saj so po letnicah v originalih partitur 92, 93 in novejše. To kaže, da se Ignaciju v zadnjem obdobju odpira nova ustvarjalna pot, pot v Mešane zbore, ki se, kot je moč v zbirki razbrati, obetavno začenja. Naj vam v ilustracijo nekoliko podrobneje predstavimo naslove skladb za MePZ: Na besedilo dolinskega pesnika Borisa Pangerca je Ota za mešani sestav uglasbil kar tri dela. Všeč so mi jasne in mrzle noči..., Ancilla vocis in Ave Marija. Potem pa so tu še Gradnikova Žoga, Čukova Pesek, Pesek, Rustjina Našel sem izgubljene spomine, Pavčkova Pravijo: Imeti ter Miklavčeva Klic Pomladi. V pesmarici je v posebni vizitki k skladbam Marija Cenda natančneje predstavila posamezne pesnike in avtorje besedil, kar bo uporabnikom, zborovodjem in pevcem dobrodošla in zanimiva informacija - v smislu globalnega dojemanja stvaritve, prepletanja in usklajenosti ubesedene misli in glasbene strukture. Ignacijev stil je v sklopu teh uglasbljenih pesmi vseskozi jasno razpoznaven. Zvest ostaja tonalnosti, ne sicer tisti klasični kadenčno predvidljivi, a vendar takšni, da jo je sposoben izvajati vsak povprečen zbor. Zdi se, da Ota večji del svojih glasbenih stvaritev posveča prav takšnim zborom, čeprav najdemo v zbuki kar nekaj skladb, ki so trd oreh tudi profesionalnim zborovskim skupinam. V svojih delih se ne spušča v avantgardne in futuristične eksperimente atonal-nosti, klastriranja in raznih zvočnih efektov, vsaj pri mešanih zborih ne, a mu kljub temu uspe zvočno pričarati naravo, ponazoriti krik, umirjenost, udarec ali vprašanje, tišino, zvon ali misel, trenutek ali večnost... V njegovi harmonizaciji se skrivajo neoznačena sporočila in nenapisana interpretacij-ska navodila, ko agogični, dinamični in barvni momenti kar sami silijo iz dirigentovih rok in pevčevih grl. Ravno v tem je Ota priljuben, saj je v podajanju čustev, idej in sporočil zanesljivo razumljiv, jasen in direkten. So trenutki, ko ga začutiš kot romantika harmonično nežnega, so trenutki, ko je realist večkrat tudi disharmoničen in so trenutki, ko je modernist zvočno, izzivalen in nepredvidljiv. To vsekakor kaže, da se v njegovih ustvarjanjih predaja predvsem notranjim navdihom in osebnim interpretacijam besedil, ki se menjujejo glede na njegov izbor in vsekakor tudi življenski trenutek. Kljub temu je v celotni zbirki čutiti njegovo osebnost, njegovo karakteristično stilno izpoved, ki jo je Miran Košuta postavil v meje Klasičnega modernizma požlahtnjenega z romantiko. Te načete značilnosti Otovega ustvarjanja so zaznavne v vseh treh delih pesmarice in označujejo zbirko kot celoto. Oglejmo si torej njegov drugi, nežnejši in bolj "droban” žarek ustvarjalnosti - Zenske zbore. Opus ženskih zborov, ki je v Pesmarici Moji zemlji zajet v petih stvaritvah, je prav tako novejšega izvora. To je sicer najkrajši del zbirke, a hkrati nič manj pomemben. Sorodnost harmoniziranja MoPZ in ZPZ (oboji so zbori ”a voci pari”) je Ignacija zamikala že zelo zgodaj in vendar so v pesmarici objavljene skladbe, ki so nastale šele v zadnjem skladateljevem ustvarjalnem obdobju (tako kot mešani zbori). Tudi v tem sklopu zbirke se srečamo s poezijo, izbrano po lastnem skaldateljevem ustvarjalnem navdihu, kot tudi takšno, ki je bila izbrana in naslovljena določenim primorskim zborom in društvom. Zenskim zborom posvečene skladbe so v zbirki slede- če: Naše korenineLaure Sancin, Zato pa sončka ni Milke Hartmanove, Rojče-vi skladbi Zakaj vas tako moti in Sem in tja ter Pangercev HIP. V njih je z lahkoto prepoznati destinaci-jo, saj že v harmonizaciji začutiš finese in interpre-tacijske modele, ki jih lahko izvaja v polni občute-nosti le ženski pevski sestav. Najobsežnejši del zbirke Moji zemlji je seveda v moških pevskih zborih. S temi pevskimi sestavi se Ota ukvarja že dobrih 39 let, kar pomeni resnične natančno poznavanje moškega pevskega glasu, njegove barvitosti in sposobnosti v interpretacijskem pomenu, njegovega obsega in priprave na višinske ekstreme... To skladatelj v polni meri izrablja, uporablja in postavlja v svoje kreacije. Ob tem je, ne samo uspešen, temveč tudi zahteven in dosledno kritičen, tako do sebe, kot do poustvarjalca, ki mu umetnijo namenja. V moškem sklopu najdemo tudi poskus sodobne glasbene stvaritve, skladbe z naslovom Zimski trepet Borisa Pangerca, ki nekako štrli nad vsemi ostalimi, tako v glasbeni kompoziciji, kot v vizuelnem zapisu. Ta je zagotovo le izjema, sicer pa moški del pesmarice obsega kar 14 skladb. Nekatere od teh so že bile objavljene (denimo Kosovelova Balada), sedaj pa skupno predstavljajo Otov "izbor”, ki zborovodjem moških zborov omogoča široko ponudbo za tematsko zastavljanje zborovskih koncertnih repertoarjev. Ob tem so nam (poustvarjalcem) takšne publikacije izjemno dobrodošle, saj nam ponujajo izbiro in pestrost skladb enega avtorja tako rekoč na dlani. Poleg Pangerčevih poezij, ki jih najdemo v vseh treh delih pesmarice, kar nam jasno kaže ujemanje umetniške ustvarjalnosti dveh, v svojo zemljo in slovensko bit zaljubljenih dolinskih avtorjev (enega besed, poezij in besedil -Borisa, drugega glasbe in zvokov - Ignacija), so tu tudi besedila mojstrov Cankarja, Kosovela, Zupančiča, Grudna, kot tudi Rojca, Glazerja, že omenjenega Benedetiča, Beli-čiča, Ogareva in Mijotove. Ce kje, potem je v tem moškem delu zbirke v vsej svoji ponentnosti čutiti rodoljuba, zamejca z vsemi svojimi vprašanji, kriki in zahtevami, ki jih v jeziku glasbene kulture nekdo lahko izrazi. Od trpkosti moža z Brega... do nežnosti zaljubljenega... se prepletajo prodorni akordi romantičnosti z vihravimi disonancami skleps in zahtev, katere so Oti tako blizu. Prav tako je v skladbah čutiti razpetost skladateljeve duše med krasom in morjem. To lahko zaznamo skozi izbor tematik uglasbljenih besedil različnih avtorjev, kot v sami harmonizaciji. Včasih pesimistični baladni stavki impresije s Krasa, se drugič zamenjajo z romantično trpkim, a ganljivim sočnim zahodom v Devinu... Sama oblika pesmarice, njen slikovni del, skladbe in spreminjajoči zapisi da- jejo bralcu občutek domačnosti in nečesa lastnega, preprostega. Fotografija Doline, kot pogled od zgoraj, daje na naslovni strani simbolistični občutek, da se lahko dvignemo nad stvarnost in pritlehnost svoje vasi ali kraja’ ter vidimo v svoji zemlji moč, trdnost in strnjenost, ki je naravnost izziv za naše umetnostno ustvarjanje. Skladbe so v zbirki objavljene kot kopije originalnega skladateljevega rokopisa z vsemi posvetili, označbami in letnicami. To nedvomno daje zbirki noto pristnosti in preprostosti, vanjo vnaša poseben čar avtentičnosti ter občutek direktnejšega stika poustvarjalca s skladateljem. Le redki so poskusil takšnih publikacij, saj so odvisni od čitljivosti skladateljevega rokopisa; so pa zato ta, kjer je to možno, izredno zanimivi in motivacijski. Otov rokopis je čitljiv, razumljiv in dovolj mikaven tako, da je vsaka računalniška noto-grafija nejgovih partitur odveč. S pesmarico Ignacija Ote Moji zemlji smo zborovodje in pevci ter v končni fazi Slovenci dobili nov, svež in seveda avtentičen delček zborovskega repertoarja. Izid takega dela daleč presega meje tržaškega in goriškega zamejstva. Smelo in dobrodošlo sega do zadnjega kota Slovenije in tudi širše v svet -praktično do tam, kjer prepeva sleherni slovenski pevski zbor oz. sleherni pevski zbor. Oti se lahko danes resnično iskreno zahvalimo, saj nam je poklonil verižico glasbenih biserčkov, ki jo bomo radi prepevali, obenem pa mu zaželimo, da bi njegovo notno pisalo ustvarjalo še dolgo. S ponosom, da je naš, mu pomagajmo poslati vest o tem rojstvu slehernemu, ki mu je ta publikacija namenjena. Verjamem, da bomo to radi storili. Tone Baloh Izdali ploščo »naplavljenih splavov« Kdor je zamudil mamljivo potovanje po »obrobnem« morju avantgardne glasbene ustvarjalnosti, ki jo označujejo zelo različni tokovi, bo lahko zamujeno nadoknadil s poslušanjem posnetkom v živo. Organizatorja zelo zanimivega večletnega niza velikokrat neopredeljivih glasbenih zvrsti, ki so na »splavih« od jeseni ’91 do letošnje spomladi pristajale v tržaškem gledališču Miela, sta namreč v začetku meseca izdala cd-ploščo s skladbami nekaterih najbolj odmevnih izvajalcev cikla. Trziško združenje More Musič in tržaška zadruga Bonavventura, ki sta skupaj uresničila zamisel o predstavitvi »druge« ali »drugačne« glasbe, sta za cd-ploščo obdržala isti naslov: »Zattere alla deriva - viaggio nelle nuove produzioni mušicah internazionali« (Naplavljeni splavi - potovanje med novimi mednarodnimi glasbenimi produkcijami). Na plošči, ki traja 66 minut, so posnete skladbe 13 izvajalcev (solistov ali skupin), ki so v štirih leta niza nastopili v tržaškem gledališču Miela. Med koncerti, ki so bili praviloma dobro obiskani, jih je posnel Willy Ros-setti. Producent plošče je Tullio Angelini, zanimivo oblikovanje je prispevek Manuela Casonata, izdala pa jo je družba Sony-DADC iz Avstrije. Vokvirjeni v skladbo At Sea na plošci nastopajo John Zorn s kvartetom Masada, avstrijski ansambel Die Knodel, češka violinistka in pevka Iva Bitova (na sliki med nastopom v Mieli, foto KROMA), sodobno-ljudski skupini Lingua Fran-ca&Val Resia Ensemble, glasbena raziskovalka Giovanna Marini s kvartetom, »microorkester« Pascal Comelade, angleška rock skupina Phil Minton&-Veryan VVeston, »klasična sperimental-ca« Fred Frith in Bob Ostertag, britanska skupina B-Shops for the Poor, glasbeni popotniki med vzhodom in zahodom Rale, madžarski glasbeniki Ma-kam, ameriška glasbenica Amy Denio in nova glasba z balkanskimi zvoki Borisa KovaCa in skupine Ritual Nova Ensemble. Plošča je na prodaj v specializirani trgovinah in v gledališču Miela, kjer se bo 13. oktobra začela 5. izvedba niza »naplavljenih splavov, in sicer z nastopom skupine Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet«. NOVICE JESENICE / LOKALNA SAMOUPRAVA AJDOVŠČINA / PRORAČUN Tri desetletja narodnozabavnega ansambla NOVO MESTO - Dolenjski narodnozabavni ansambel . Henček praznuje 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so sinod v novomeški športni dvorani pripravili jubilejni koncert, ki ga je v celoti posnela televizija Slovenija in bo v prihodnjih dneh tudi predvajan. Na prireditvi bo HenCek predstavil svojo nadvse uspešno pot od svojih začetkov do danes. Izdali so 28 velikih in malih plošC, kaset, GD-plošC, videokaset. Od založb so prejeli pet velikih zlatih plošC in tudi platinasto ploščo, že pred štirimi leti pa je ansambel prodal milijonti izvod svojih plošC. Hendd so prepotovah dobršen del sveta, bili pri naših izseljencih v Kanadi in ZDA ter na kar sedemtedenski turneji po Avstraliji. Kljub trem desetletjem igranja pa harmonikar in vodja ansambla HenCek Burkat zagotavlja, da bodo igrali še naprej. Na sinočnjem jubilejnem koncertu so pred polno dvorano navdušili s svojimi najuspešnejšimi skladbami, kot so Metliška Črnina, Polka, Valček rockriroll, Boogie vvoogie in predstavili dve novi skladbi. Eno in polurno prireditev so popestrili številni gostje, ki so s Hendd povezani že vrsto let. 0. Ž) Tuji strokovnjaki na usposabljanju pri nas JESENICE - V jeseniškem Acroniju so trenutno na strokovnem usposabljanju korejski strokovnjaki, ki so sem prišli na priporočilo nemške firme Mannesman Demag. V prihodnjem letu bo namreč v Južni Koreji začela delovati tretja jeklarna avtomobilskega koncema Kia Motors, tuji strokovnjaki pa se bodo na Jesenicah seznanili s tehnologijo proizvodnje nerjavečega jekla z vakuumskim postopkom. (M.F.) Prvi slovenski planinski muzej MOJSTRANA - Slovenija bo letos dobila prvi planinski muzej, ki bo v Mojstrani. Stavba, v kateri je razstavljena Triglavska muzejska zbirka, je v postopku denacionalizacije, vendar so denacionalizadjski upravičenci privoh-li v njeno prodajo. Stavba je potrebna obnove, vredna pa približno 160 tisoč mark. Večinski lastnik muzeja bo predvidoma Planinska zveza Slovenije, solastnik pa Planinsko društvo Mojstrana. (M.F.) Veliki načrti za kopališče Ukova JESENICE - Na kopališču Ukova, ki je bilo letos odprto od 15. junija do 8. septembra, so v letošnji sezoni zabeležili 48 kopalnih dni. Prodali so približno 11 tisoč kart, to pa pomeni, da je bilo tudi toliko obiskovalcev. Izvedli so tri plavalne tečaje in približno 50 malčkov naucih plavati. V letošnji sezoni so kopališče tudi nekoliko posodobili. V tisti del kopališča, M je namenjen otrokom, so namestili igrala, gugalnice, toboganček in peskovnik, za vse skupaj pa odšteh približno tri milijone tolarjev. Po besedah Lojza Kerštajna s Športnega društva Jesenice za prihodnje leto načrtujejo večjo naložbo, vredno šest milijonov tolarjev, vprašanje je le, če bodo zanjo imeli dovolj denarja. Na bazenu za odrasle bi namreč radi postavili velik tobogan, za katerega je že izdelan idejni projekt, pa tudi ponudbo izvajalca imajo že skoraj dve leti spravljeno v predalu. Kopališče si v prihodnjih sezonah želijo opremiti tudi s fimkcionalnimi zemljišči, kar pomeni zelenice in drevesa, sicer pa bodo bazen za odrasle morali pred prihodnjo sezono vnovič prepleskati. (M.F.) Podoba logaškega gospodarstva leta 2001 LOGATEC - Ob 20-letnici delovanja logaške obrtne zbornice bodo drevi v Logatcu pripravili bogato kulturno prireditev, v prihodnjih dneh pa pripravljajo tudi okroglo mizo na temo Podoba logaškega gospodarstva do leta 2001. Logaška obrtna zbornica je bila pred dvajsetimi leti ustanovljena kot društvo, ki je tedaj štelo 23 obrtnikov, danes pa jih je vanjo vključenih skoraj 40. V bogatem kulturnem programu bodo nastopili obrtniški zbor, Vinko Simek, ansambel Prerod, Tereza Kesovija in Mirjam Suhadolnik. 01. B.) V Idriji razstavlja Rafko Terpin IDRIJA - V idrijski mestni galeriji so sinod odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Rafka Terpina, ki ga upravičeno imenujejo tudi rovtarski krajinar, saj v njegovem slikarskem opusu prevladuje izključno tovrstna motivika. Izbor najnovejših del tega plodovitega idrijskega slikarja, ki se redno predstavlja domači javnosti, je orisal prof. Janez Kavčič, ki je opozoril na nekatere novosti v slikarjevem ustvrjanju. Med te sodijo tihožitja, ki jih avtor dodaja svoji bogati zbirki pejsažev in širokih motivov krajine v okolid Idrije, Cmega Vrha, Dol, Poljanske doline, Cerkljanske in drugih skritih kotičkov idrijskih grap in hribovja. V idrijski galeriji je razstavljenih 61 del, ki jih je avtor naslikal v zadnjih dveh letih. (R. B.) Združena lista na pikniku ob izviru Hublja AJDOVŠČINA - Območni odbor ajdovske in vipavske organizacije Združene liste danes ne glede na vreme prireja tradicionalni piknik, ki se bo začel ob 15. uri ob izviru Hublja v Ajdovščini. Na pikniku, ki je navadno dobro obiskan, pričakujejo tudi najvišje člane državnega strankinega vrha. Pričakovati je, da ho območna organizacija na srečanju spodbudila tudi razpravo o stanovanjski problematiki, o čemer naj bi organizirala javno tribuno pred kongresom stranke v oktobru. Svetniki stranke so namreč v občinskem svetu postavih več vprašanj o stanovanjskih problemih in o tem, kaj sta ajdovska in vipavska občina štorih, da bi ministrstvo za obrambo prazna vojaška stanovanja oddalo v najem kot socialna. (A. L.) Minister Kovačič in težave na terenu Odprte dileme naj se rešujejo sporazumno Včeraj se je z vladnim svetovalcem Verbičem in šefinjo kabineta na Jesenicah sešel minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič. Največ Časa so namenili odnosom med novima občinama Jesenicami in Kranjsko Goro, zlasti pa premoženjskodelitveni bilanci. Po mnenju ministra Kovačiča je položaj glede debtve premoženja po vseh slovenskih občinah približno enak, sploh pa bi morali, po ministrovem mnenju, zato poskrbeti še nekdanji izvršni sveti. Prav težave s premoženj-skodelitveno bilanco nekdanjih občin po besedah Kovačiča onemogočajo ekonomizacijo novih občin. Kovačič je omenil tudi velik problem, ki se pojavlja po vseh slovenskih občinah, še zlasti na Gorenjskem, to so odlagališča komunalnih odpadkov. Dejal je, da se je v zadnjem času v Sloveniji pojavila cela vrsta tujcev, ki želijo prevzeti področje komunalnih deponij, vendar so jih do zdaj navadno zgolj napotili na ministrstvo za okolje in prostor. Kar zadeva že prej omenjene premoženjskodelitve-ne blance med sedanji novi občini Jesenice in Kranjsko Goro, je že zdaj jasno, da ne bo preprosta. Po mnenju šefinje kabineta za lokalno samoupravo bo treba predvsem graditi na dogovorih in sporazumih, če pa procesa ne bo mogoCe speljati po tej poti, se bo morala vmešati še država, v skrajnem primem pa tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Šefinja kabineta je bila prepričana, da do omenjene skrajnosti gotovo ne bi prišlo, saj gre za povsem življenjska vprašanja. Zupana jeseniške občine dr. Božidarja Brudarja je zanimalo, kaj ukreniti glede komunalne dejavnosti, saj je bilo na začetku dogovorjeno, da bo ta skupna za obe obči- ni, pred kratkim pa so prav v Kranjski Gori ustanovili svoje komunalno podjetje. Točnega odgovora ni dohil, vladni svetovalec za lokalno samoupravo Verbič pa je poudaril, da proces oblikovanja lokalne samouprave še zdaleč ni zaključen in da se bodo stvari še izoblikovale. Prav tako je menil, da omenjeni proces ni stihijski, pavšalen in nestrokoven, kot so mnogi prepričani, ampak temelji na celi vrsti različnih strok. Svojo trditev je podkrepil z dejstvom, zakaj občina Jesenice ni mestna. Te so se namreč določale po točno določenih kriterijih, ki jih je potrdil tudi Svet Evrope in jih jeseniška občina ni izpolnjevala. Prav tako je stroka sodelovala pri razmejitvi nalog med državo in občino, Čeprav tudi ta proces še ni zaključen. Predvidevajo, da bo konCan do junija prihodnjega leta. Mateja Faletič Tanjši in le začasen Občinski svet opozarja na neodgovornost države ILIRSKA BISTRICA / OBČINSKI SVET Svetniki so se končno uskladili Na seji sprejeli občinski proračun in si porazdelili funkcije Ilirskobistriški svetniki so na Četrtkovi seji po desetih usklajevanjih strank in list, zastopanih v občinskem svetu, le dosegli sporazumno rešitev in sprejeli statut ter razdelili mesta v občinskem svetu. Statut sicer ni bil sporen, vendar so njegov sprejem svetniki strank slovenske pomladi vec mesecev pogojevali z razdelitvijo funkcij v občinskem svetu in upravi. Njihov predlog je večina svetnikov le potrdila, čeprav je na začetku seje še kazalo, kot da so bili tudi takratni dogovori sklenjeni s figo v žepu. Tako so za tajnika občinske uprave imenovali Ivana Barbo (iz Slovenske ljud- ske stranke), za podžupana so izvolili Damjano Logar (LDS) in Roberta Muho (ZLSD), podpredsednik sveta je postal Vojko Mi-helj iz Liste neodvisnih občanov, za sekretarja sveta pa so imenovali Sašo Boštjančiča (iz Socialdemokratske stranke Slovenije). Mesti občinskega tajnika in sekretarja sveta bosta imenovana opravljala poklicno. Občinski svet je ustanovil tudi komisije, odbore in dva sklada ter imenoval njihove člane. Tako bo po več mesecih delo sveta lahko steklo hitreje in učinkoviteje. Na seji so svetniki začeli tudi z obravnavo osnutka občinskega proračuna, ki bo prav gotovo naslednji trd oreh pri usklajevanju različnih interesov strank in list, zastopanih v svetu. Proračun je pripravljen v dveh različicah. Prva predvideva uravnoteženo proračunsko porabo, druga pa ob nekoliko večjem upoštevanju potreb uporabnikov predvideva 171 milijonski primanjkljaj. Mateja Godejša Potem ko je ajdovski občinski svet prvo branje proračuna postavil na predpostavko o povečanju zagotovljene porabe za 13, 4 odstotka in na investicijski denar države za šolstvo v višini 62 milijonov tolarjev, se je predlog pro-računa ob drugem branju stanjšal. Predlog, ki ga je svet sprejel, Čeprav izhodišča še niso dokončna, temelji na desetodstotni višini rasti zagotovljenih sredstev, medtem ko se državni denar za šolo v Dobravljah in Vipavskem Križu zmanjša na 32 milijonov tolarjev. To pomeni, da za ohranitev prvotnega investicijskega programa primanjkuje 41 milijonov tolarjev. Prav naložbe so tiste, kjer je pritisk na proračun na komunalnem, izobraževalnem, športnem in drugih področjih največji. Ker občina še ni izplačala izdanih občinskih obveznic za vlaganje v komunalno infrastrukturo, se proračun ne more zadolžiti. Gradnjo v Vipavskem Križu bodo nadaljevali, v naložbo bo občina usmerila v lanskem letu za gradnjo kegljišča rezervirana sredstva skupaj z obrestmi. Vrnjena naj bi bila, ko bo zagotovljena celotna finančna zgradba kegljišča. Medtem pa so zagotovljena sredstva za odkup zemljišča in dokumentacijo matične šole v Dobravljah, za kar naj bi zadostovalo 30 milijonov tolarjev. Za nadaljevanje gradnje vodovoda na Goro je treba pripraviti potrebno dokumentacijo, investicija pa bo imela prednost ob rebalansu proračuna ali v prihodnjem letu. Doslej je bilo v gradnjo višinskega vodovoda na območje Gore vloženih 120 milijonov občinskih tolarjev, nadaljnjih 28 je treba zagotoviti za nadaljevanje gradnje, še 24 pa bo porabljenih za dokončanje črpališča. V razpravi je Ivan Kobal opozoril, da podobni problemi v drugih krajevnih skupnostih ostajajo nerešeni, zato je razmišljal o vodarini, ki bi pokrila tudi potrebe naložb in vzdrževanja vodovodov. Občinski svet je proračun v višini 671, 6 milijonov tolarjev prihodkov sprejel kot začasen, na seji pa so sprejeli poseben protest, s katerim so opozorili na neodgovornost države, ki še ni določila sistema izračuna potreb in virov za zagotovljeno porabo. Sprejem proračuna v septembru za tekoče leto ne zagotavlja normalnega poslovanja občine. (A. L.) NOVO MESTO / VODOVOD Tudi v Birčni vasi so končno dobili vodovod V BirCni vasi pri Novem mestu so včeraj na krajši slovesnosti in v navzočnosti občinskih predstavnikov, izvajalcev in vlagateljev ter seveda domačinov uradno odprli težko pričakovani vodovod. Dolg je devet kilometrov, od vodohrama v Dolnji Težki Vodi preko Rajnišča in Stranske vasi do Birčne vasi Ščuka, da te kap ILIRSKA BISTRICA - »Taksne ščuke pa Se ne,« je presenečeno vzkliknil Viktor Hrabar iz Ilirske Bistrice, ko je v Četrtek popoldne iz akumulacijskega jezera Mola nad vasjo Soze potegnil pravo ščuko velikanko. Navdušenje izkušenega ribica pa je bilo popolno, ko je tehtnica potrdila, da je ujel »ščuko rekorderko«. Trinajst kilogramov težka in 118 centimetrov dolga ščuka je, tako vsaj pravijo ilirskobistriški ribici, najve-Cja ujeta šCuka v državi doslej. Prekaljeni ribic ni mogel skriti navdušenja, ko je v družbi številnih radovednežev, ki so si ogledovali šCuko velikanko, dejal, da jo je moral kar pol ure utrujati, preden je klonila. »Ob Ščuka velikanka je ena med največjimi ulovljenimi ribami doslej (Foto: M. G.) jezeru je bilo še nekaj drugih ribičev iz Kopra, ki kar niso mogli verjeti svojim oCem. Doslej sem ujel že kakih dvajset rib, ki so 'merile Cez meter. takšne ščuke pa še ne,« je ponosno dejal Viktor Hrabar, ki je ribic že 40 let. Dodal je še, da je za dosedanji državni rekord veljala 12-kilogramska ščuka, ki jo je prav tako ujel Bistričan Jože Pipan. Vse kaže, da so Bistričani res pravi mojstri v lovljenju velikih rib. (M.G.) in so ga postopoma gradili kar deset let. Seveda so pred tem vodovod dobih v omenjenih krajih, letos pa so ga dokončali z gradnjo v Birčni vasi. Sistem omogoča tudi širitev omrežja proti naseljem Jama, Gornje in Doljne Lakovnice, Petane in Mraševo, Veliki Podljuben pa naj bi se oskrboval iz vodohrama v Ur-šnih selih. Na tem vodovodnem sistemu je 218 priključkov, črpališče in vodohram, s pitno vodo pa je oskrbljeno 850 prebivalcev in še nekaj počitniških hišic na vinorodnem Ljubnu. Glavni vlagatelj je bilo javno podjetje Komunala, ki je tudi sicer zadolženo za vodooskrbo v novomeški, šentjernejski in škocjanski občini, kjer je sedaj 87 odstotkov prebivalcev oskrbljeno s pitno vodo iz javnega vodovoda. Sovlagatelji pa so bili novomeška občina, krajevna skupnost Bir-čna vas ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Sicer pa so letos v novomeški občini za širjenje vo-dooskrbe namenili 218 mili' jonov tolarjev sredstev, velik delež tega tudi iz tako imenovanega vodnega tolarja, čigar uvedbo je lani sprejela občinska skupščina. Letos bo oziroma je že prišlo do vodovoda 80 gospodinjstev. Jože Žura Kako najti dom, ne da bi prišli na boben Svoj delež stroškov iskalcu stanovanja naprtijo še agencije LJUBLJANA - »Ne, na nas se potrošniki ne obračajo zaradi problemov, ki jih imajo pri najemanju stanovanj. To pa ne pomeni, da te težave ne obstajajo. Le najemniki so v tako podrejenem položaju, da se sploh ne upajo pritožiti, kajti potem ne bi dobili nove strehe nad glavo,« je dejala Živa Drol-Novak iz Zveze potrošnikov Slovenije.Te dni, ko se bo v Ljubljano preselilo veliko Studentov iz vse države, smo tudi mi poskusili najti stanovanje. Marsikdo bi si želel poleg bicikla še stanovanje, ki bi bilo večje od njega (Foto: B. P.) Ce nimate denarja za nakup stanovanja in če nimate prijateljev ali znancev, ki ga oddajajo, potem vam ne preostane drugega, kot da stanovanje iščete preko oglasov. Ce niste študent, študentka, samska ženska ali uspešen poslovnež, ki bi jim večina lastnikov želela oddati svojo posest, in če seveda niste polni denarja, se morate pač malce bolj potruditi. Kaj kmalu ugotovite tudi, da vam je v še največjo pomoč Salamonov oglasnik in da se večina stanovanj oddaja preko posredniških agencij. Ko začnete, na primer, ob pol osmih zjutraj vrteti telefon,- da bi dobili najcenejša in najboljša stanovanja, ki jih ponujajo najprej, ugotovite, da agencije še ne delajo. So pa povsod zelo prijazni, tako da telefonskim tajnicam lahko sporočite, kaj želite. Potem vas okrog devete ure pokličejo in vam spet prijazno povedo, da so tisti »ugodni« domovi, ki vam jih ponujajo v Oglasniku, že oddani. »Zakaj pa jih potem oglašujete?« »Ja, veste, mi oglase oddamo že teden, preden revija sploh izide. Stanovanj pa primanjkuje in vsa gredo zelo hitro.« Potem vam povedo, da za najdenje primernega stanovanja zaračunajo višino enomesečne najemnine oziroma 400, 500, 600 ali več mark. Za 400 mark z minimalno polletnim predplačilom, če ste seveda dovolj všeč lastniku, lahko trenutno dobite opremljeno garsonjero brez telefona in izven središča, na primer v Fužinah, Šentvidu ... In ne pozabite, če vam to uspe, se šteje, da imate srečo. Večina hoče namreč enoletno in v zadnjem času celo dveletno predplačilo. Za enosobno stanovanje pa boste samo za najemnino odšteli od 500 do 600 mark in za dvosobno od 600 do 800 mark. To so povprečne cene, ki pa se zvišajo, če je stanovanje v središču mesta. Sodeč po oglasih pa za ta stanovanja mnogi zahtevajo še veliko več. Na eni od agencij so nam tako povedali, da so dvosobno stanovanje oddali tudi že za 1500 mark mesečno. Ze bežen pregled oglasnika vam pokaže, da je agencij, ki posredujejo pri najemu in oddaji stanovanj, več kot trideset. Pri tem pa ne gre pozabiti, da mnogi sploh ne oglašujejo v časopisih. Večina agencij se ukvarja tudi z naku- pom in prodajo - vseh skupaj naj bi bilo po naših informacijah okrog 150. Nekatere naj bi poslovale tudi na črno. In kaj vam nudi agencija? Našla naj bi vam stanovanje, ko pa z lastnikom podpišete pogodbo o najemu, agencija' do vas nima več obveznosti. Poleg enomesečne najemnine pa vam mnoge zaračunajo tudi vpisnino, ki se giblje od 1500 tolarjev naprej, in tudi oglede stanovanj. Ravno tako, kot se iskalci običajno vpišejo v več agencij, tudi lastniki svoja stanovanja ponudijo več agencijam. Le-te pa so povezane v štiri večje informacijske sisteme, tako da trg stanovanj sploh ni tako razdrobljen in tudi agencije si tako ne konkurirajo - v korist odjemalcev seveda, kot se zdi na prvi pogled. In kako si agencije razdelijo provizijo? Enostavno, polovico dobi tista, ki stanovanje vpiše v informacijsko mrežo, polovico pa tista, ki stanovanje potem odda. Mogoče se vam zdi, da agencije poberejo previsoko provizijo. V tem primeru vam naša zakonodaja omogoča, da na sodišču vložite civilno tožbo in zahtevate znižanje previsokega plačila. Toda to je bolj teoretična možnost oziroma na tem področju še nimamo sodne prakse. Na zvezi potrošnikov so še povedali, da imajo kar nekaj pritožb na višino provizij, ki so jih pobrale agencije za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin. Ravno zaradi določitve višine provizij bi tako tudi v Sloveniji, kot to poznajo zahodne države, potrebovali poseben zakon o posredovanju pri nepremičninah, ki bi določil pravila igre in zaščitil potrošnika. Prav tako pa lahko upamo, da bosta vlada in parlament čim prej potrdila nacionalni stanovanjski program, ki predvideva tudi ustanovitev najemniškega fonda neprofitnih stanovanj in sta novanjske hranilnice, kar bo gotovo olajšalo reševanje stanovanjskih problemov. Mateja Bertoncelj NOVINARSKA KONFERENCA PREMIERA JANEZA DRNOVSKA Temeljni pogoj za ureditev odnosov s Hivaško je rešitev vprašanja meje na moiju V odnosih z Italijo je Slovenija pripravljena sprejeti posrednika Perry, go home Peter Božic Usoda je nepredvidljiva, je pa tudi taka, da moraš z njo živeti, Ce hočeš ali ne. Tako je tudi s Springlo maroglo. Ze prej-šnjič sem opisal tega sto-nogega insekta, ki se zaleze povsod in si privošči vse barve in pripadnosti ter je pravšnji simbol za SDSS oziroma za njene vodilne in tudi manj vodilne člane. Springla ma-rogla je razpoznavna že iz aviona. Zalezla se je v agencijo za plačilni promet, na nižje ravni Sove, v sindikate, na sodišča, višja in nižja, na tožilstva... Springla marogla je rdeče rdeča, saj ima enake ideje kot partija v sedemdesetih letih, ko je iztrebljala liberalizem, je pa tudi črno črna kot pred drugo svetovno vojno. Takrat se je zalezla pod kožo banu in vsej Dravski banovini, župnikom, kaplanom in kmetom v kašče, na njive, v gostilne, šolske zbornice, na pošto, železnico, celo na tramvaj-ko-mando. Belo bela Springla marogla pa danes nastopa kot kaka Devica Orleanska, zavita v deviško belino, nedolžna in poštena nekako tako kot Janez Janša. Kar predstavljajte si ga v belem pajčolanu pri birmi, v kratkih belih dokolenkah in z venčkom marjetic okoli glave! Ta poosebljena nedolžnost nastopa v Žarišču, v dnevniku, prvem in drugem, v Utripu in Forumu, pa čeprav ima pod kiklo brzostrelko, ki ji je ostala od razprodaje orožja. V Slovenijo je pred kmtkim prišel tretji najmočnejši človek najmočnejše države na svetu William Perry, ki je prinesel s seboj tisto, kar postavlja Slovenijo v povsem drugačno luč, kot bi bilo to všeč Springli marogli. Naša država se je namreč znašla v prvi vrsti za sprejem v Nato. Vsi, ki hočejo zmanjšati pomen tega največjega slovenskega uspeha po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju, nas vlečejo za nos, češ da sta Nato in Evropska unija enaka stvar. Ni res. Lahko si v Natu, pa nisi v EU, lahko si v EU, pa nisi v Natu. Toda dejstvo je, da je Slovenija skupaj z Madžarsko in Cesko sedaj locirana v prvi varnostni coni Nata, medtem ko zunaj ostajajo Poljska, Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Latvija, Litva, Estonija itd. To je za Slovenijo bolj pomembno kot pridruženo ali kakršnokoli že članstvo v EU, saj EU pomeni gospodarske odnose, ki so po Mencingerju itak naša usoda, Nato pa pomeni varnost pred balkanskimi plemeni, ki svojih medsebojnih problemov še niso sposobna reševati drugače kot z ognjem in mečem. Kdo pa pravi, da tudi nas ne bi mogla doleteti kakšna balkanska norost, na primer »osvoboditev« Svete Cere. Plemena bolje stojijo z mišicami kot z diplomacijo. Mi pa smo kratki pri mišicah. Vendar pa vsa ta dejstva naše Springle marogle čisto nič ne motijo. Izrinili so jo iz ministrstva za obrambo, zato je sedaj zanjo tudi Perry samo navaden turist, če že ne agent ameriškega imperializma, ki bi rad spremenil Slovenijo v deželo Coca-cole, namesto da bi bila dežela farovžev, rdeče rdečih, čmo črnih in belo belih vzdihov k bogu. Zato je sklepna misel Springle marogle: Perry go home! Kajti on ji pljuva v njen predvolilni golaž s polento. LJUBLJANA - Slovenija postavlja pri odnosih s Hrvaško kot temeljni pogoj ureditev morske meje, pri čemer je njeno izhodišče že ves čas nespremenjeno: praktična suverenost nad Piranskim zalivom in prost prehod na odprto morje. Po besedah predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška so se stališča obeh strani glede tega že močno zbližala, tako da bi do dogovora lahko prišlo že na srečanju v Maribora. Kot je znano, pa je prišlo do razpustitve hrvaškega sabora, v predvolilnem času pa ne kaže sprejemati tako pomembnih odločitev. Slovenija čaka, da bo Hrvaška dovolj zrela za dogovor, je dejal Drnovšek, pri čemer pa ni želel govoriti o podrobnostih. Poudaril je, da bi bil dogovor glede meje, ki bi bil v skladu s slovenskimi stališči, temelj za sporazume na drugih področjih, pri čemer pa se je treba zavedati, da nobena stran ne more biti absolutni zmagovalec, ampak mora vsaka malo popustiti. Tudi glede Italije Slovenija ne namerava pristati na sporazum, ki bi bil ugoden le za eno stran. Drnovšek je ocenil, da so odnosi med Slovenijo in Italijo v celoti dobri, razen težav z nepremičninami optantov, ki otežujejo vključevanje v Evropsko unijo. Sporazum med državama bi bil sicer mogoč, vendar le, če bi Slovenija v celoti popustila. Slovenija ima pri odnosih z Italijo načelno podporo vseh članic EU, a prevladuje politični realizem. Pripravljeni smo sprejeti tudi posrednika, o katerem se je govorilo tudi na sestanku zunanjega ministra Thalerja z luksemburškim kolegom Poosom. Posrednik naj bi preučil italijanske zahteve in ugotovil, ali se za pridruženo članstvo v EU od Slovenije ne zahteva več kot od drugih kandidatk. Gospodarsko sodelovanje z EU je dobro, podpis sporazuma pri tem nima kakšne posebne praktične, pač pa bolj simbolno vrednost. Pridruženo članstvo tudi ne zagotavlja polne vključitve v EU, ki se vse bolj ukvarja s svojimi notranjimi vprašanji. Stiki z Italijo so v tem trenutku na nižji ravni kot doslej, vendar je pričakovati tudi ponovno srečanje zunanjih ministrov. Predsednik Drnovšek je napovedal tudi možnost, da bi se še letos sešel z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Boštjan Lajovic Drnovšek je tudi povedal, da vlada zelo resno računa, da naj bi proračun za prihodnje leto sprejeli do konca leta. Vlada zato že pripravlja dokument, prihodnji teden pa naj bi se začelo medresorsko usklajevanje številk. Na začetku oktobra naj bi torej proračun že obravnavala vlada. Drnovšek je še enkrat poudaril, da bodo vztrajali pri zahtevi, naj bo rast proračuna manjša od načrtovane rasti javne porabe. Premier je novinarjem povedal, da intenzivna proračunska pogajanja potekajo tudi v koaliciji. Rezultate usklajevanja o otroškem dodatku pa je ocenil kot sprejemljiv dogovor. Na novinarsko vprašanje, ali skuša vladna koalicija z uvedbo verouka v osnovne šole rešiti svoj obstoj, je premier odgovoril, da o tem vprašanju vlada ni govorila. Končno odločitev sprejema parlament, ki je slišal tudi argumente ministra za šolstvo. (T. S.) Sobota, 23. septembra 1995 KULTURA FILM / V BENETKAH SO ZABLEŠČALA NOVA IMENA A 6 BENETKE (dpa) - Gotz George je bil na 52. beneškem filmskem festivalu proglašen za najboljšega glavnega igralca, kar pomeni zanj doslej najveCjo nagrado. 57-letni igralec, ki je nemškemu občinstvu prirasel k srcu v vlogi komisarja Schimanskega in vihravega reporteja v Schtonku, je dosegel mednarodno veljavo z odlično uprizoritvijo množičnega morilca Fritza Haarmanna v filmu Romualda Karmakarja Ubijalec. 2e na začetku filmskega festivala je George veljal kot favorit za Coppa Volpi, nagrado za najboljšega igralca. Tudi sam je bil prepričan v vase. »Uspelo mi je,« je dejal po končani ■ predstavitvi filma. »Uspela nam je prava majhna mojstrovina.« Po njegovih besedah mu je Slo predvsem za to, da bi občinstvu nazorno predstavil neskončno zapletene miselne procese in trpljenje Haarmanna. Ta zahtevna vloga je morda zanj pomenila življenjski izziv. Podelitev nagrad letošnjega festivala ni minila brez zapletov. Prireditev so s protesti proti francoskim jedrskim poiskusom v Mururoari prekinili aktivisti organizacije Gre-en Peace. Prireditev se je po incidentu odvijala z že kar nevljudno hitrostjo, da bi se končala v času, predvidenim za televizijski prenos. Nosilcem nagrad so celo posegali v besedo. Presenetljiva je bila podelitev zlatega leva franco-sko-vietnamskemu igrane- hn mu filmu Cyclo Trana Ahna. Zaradi brutalnih prizorov je film pri mnogih kritikih naletel na odpor. Tako je Corriere della Sera poročal o »krvavem levu« in »delu, polnem grozot«. Za 32-letnega režiserja pa pomeni nagrada prodor. Po osvojitvi zlate kamere s svojim prvencem Vonj po zeleni papaji v Cannesu 1993 je to zanj že drugo mednarodno priznanje. Skozi zgodbo nekega voznika rikše na kolesih, ki se vedno globlje zapleta v kriminalna dejanja, predstavlja Tran Ahn mračno podobo današnjega Vietnama. Z ostrim očesom neizprosno prikazuje družbo ob prelomu - na eni strani polno poslovnega elana, na drugi pa kopico kaznivih dejanj in umorov. Goetz George - nemški igralec na poti med zvezde NOVO NA ODRU V Celici nastopajo igralci enakovredno s scenskimi elementi (Foto: D. A. Gomez) Celica Emil Hrvatin: Celica, koncept in režija Emil Hrvatin, igrajo Neda R. Bric, Damjana Čeme, Petra Govc k. g., Nataša Barbara Gračner, Zeljiko Hrs, Olga Kacjan, Uroš Maček, Maruša Oblak, Sandi Pavlin, Robert Prebil, Ivan Rupnik, Marinka Štern, Dario Varga, Aleksandra Veljkovič k. g., Slovensko mladinsko gledališče, politična in intimna premiera predvčerajšnjim, poslovna premiera včeraj, sakralna premiera danes ob 19.30, artistična premiera danes ob 21. uri. SMG bo začelo sezono z ljubljansko premiero avtorskega projekta Emila Hrvatina Celicaj ki je bil prvič izveden na zagrebškem Eurokazu 29. junija. Predstava je tako pri občinstvu kot pri kritikih doživela dober odziv. Slednji so poudarili, da so igralci mladinskega gledališča znali odigrati zahteven režijski koncept dogodka v času, ko se posamezniki iščejo na odru in v realnem življenju. Dogodek sam po sebi je nov pristop k sodelovanju med gledalci in dogajanjem, ki ni v vsej predstavi strogo postavljeno na oder. Gledalci si sami ustvarjajo svojo sliko, ko kukajo v območja celic, v katerih skrito živi dogajanje. Tako gledalec postaja dejavni sodelavec pri sestavljanju podobe Celice. (K.2.) NA KRATKO Ministrstvo obsoja SGP N. Gorica LJUBLJANA - Ministrstvo za kulturo je sporočilo, da obsoja skrajno nekulturno dejanje gradbenega podjetja SGP Nova Gorica, ki je dobesedno vdrlo s kamionom na oder Primorskega dramskega gledališča, poškodovalo opremo 8 in izpostavilo vso občutljivo tehnologijo gledališča vremenskim neprilikam. Tak vdor pomeni najprej neposredno materialno škodo, pomeni pa še večjo škodo na račun sezonskega delovanja gleddišča, saj je s tem vandalskim posegom v prosto-re, kjer se odvija gledališki ustvarjalni proces, prekinjen repertoar in obisk gledalcev tega gledališča. Dejanje vnaša v naš kulturni in javni prostor nasilne in nezakonite posege kot metodo reševanja sporov. Se manj pa je to opravičljivo, ker je to gradbeno podjetje po ministrstvu znanih dejstvih in podatkih izvršilo samo del svojih pogodbenih obveznosti in zato tudi ministrstvo za kulturo meni, da do izplačila ni upravičeno, dokler ne izpolni svojih obveznosti. PR Glasbeni ciklus v Grand hotelu Union LJUBLJANA - Letos bo ciklus »Slovenski glasbeni umetniki - poustvarjalci in sogovorniki« vnovič, in v razširjeni obliki, zaživel v Modrem salonu Grand hotela Union. Na pobudo direktorja hotela Bogdana Lipovška je cikel obliko-■ val Tomaž Lorenz. Na osmih nedeljskih popoldnevih (enkrat mesečno od septembra do aprila, ob 18. uri) bo mogoče brezplačno prisluhniti kratkim koncertom solistov in komornih skupin ob izidu njihovih najnovejših kompaktnih plošč, ki jih bodo na popoldanskih srečanjih tudi predstavili. Pogovor z nastopajočimi bosta v drugem delu vodila Tomaž Lorenz in Pavel Mihelčič. Jutri bo cikel odprl trio Luvrigana, v naslednjih mesecih pa bo mogoče slišati še Slovenski oktet, pihalni kvintet Slovvind, pianista Bojana Goriška, Ljubljanske madrigaliste, Ljubljanski godalni kvartet, violinista Dejana Bravničarja in pianistko Mojco Pucljevo ter Slovenski baročni trio. (M. Ž.) Mednarodni seminar za flavtiste LJUBLJANA - V času od 24, do 30. septembra bo v Grand hotelu Emona v Bemandinu pri Portorožu 1. mednarodni mojstrski seminar slovenske flavtistke Irene Grafena-. uer. Flavtistka, ki koncertira solistično in v raznih komor-| nih skupinah po vsem svetu, bo priredila vrhunski serm-I nar za mlade flavtiste in flavtistke ter jim v tednu dni sku-■ sala pokazati Cimveč svojega bogatega znanja. Seminarja se bo udeležilo več kot trideset flavtistk in flavtistov iz :'i Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Italije, Hrvaške in Slovenije. Danes zvečer, na predvečer začetka seminarja, bo I v Avditoriju Portorož komorni koncert Irene Grafenauer in nemške harfistke Marie Graf. Igrali bosta skladbe za flavto in harfo skladateljev Handla, Bacha, Mozarta, Do-nizettija, Chopina in drugih. (A. Z.) Igen gostuje v Italiji MURSKA SOBOTA - Danes se bo v Teatra Pala-Mostre v Udinah v Italiji začelo tekmovanje baleta in sodobnega -umetniškega plesa za območje dežel Alpe Adria. Plesni -;. ' teater Igen Studia za ples iz Celja se bo tako predstavil z dvema koreografijama Igorja Jelena Šepet in Pobegnimo v I svetlejšo prihodnost. V preteklem petnajstletju se je Plesni teater Igen v tujini predstavil v Kanadi, Kubi, Rusiji, Španiji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Turčiji, Ukrajini, Madžarski, Bolgariji, Poljski, Hrvaški, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Jugoslaviji. PR _____________NATEČAJI__________________n Natečaj za prvo samostojno razstavo V programskem konceptu Galerije SKUC je že od začetkov njenega delovanja (1978) prirejanje prvih samostojnih razstav mladih, še neuveljavljenih slovenskih likovnih umetnikov. Pri pripravi programa za leto 1996 bodo s tovrstnimi razstavami nadaljevali, prvič pa so se odločili za izbor na osnovi javnega natečaja. Udeležijo se ga lahko likovni umetniki, M v letu 1996 še ne bodo dopolnili 35 let. Prijave, ki jih bodo v Galeriji SKUC sprejemali do 7. novembra (informacije Nataša Ogrin, Stari trg 21, 61 000 Ljubljana, tel. 061/216 540), morajo vsebovati konceptualno predstavitev projekta, biografijo, fotodokumentacijo najnovejših del in kataloge oziroma druge tiskovine, če jih avtor ima. (V. U.) Fotografski natečaj Revija Mladika razpisuje natečaj za fotografije za naslovno stran revije. Tematika ni obvezna, vendar mora ustrezati značaju revije, to je: narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki. Nagradili bodo najboljše tri, za prvo mesto pa je predvidenih 200 tisoč lir nagrade. Udeleženci naj pošljejo svoje izdelke (največ tri fotografije) do 31. decembra na naslov: Mladika, Fotografski natečaj 1995, utica Donizetti 3,34133 Trst. (A. Z.) Literarni natečaj Revija Mladika razpisuje 24. nagradni literarni natečaj za izvirno, še ne objavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Teksti v prozi naj ne presegajo deset strani, v ciklusu poezije pa naj bo izbor največ desetih pesmi. Vsi teksti ostajajo v lasti Mladike. Nagrajeni teksti bodo objavljeni v letniku 1996, lahko pa bodo objavljeni tudi nenagrajeni teksti, za katere bo komisija mnenja, da so primerni za objavo. Rokopise je treba poslati do 31. decembra na naslov: Mladika, utica Donizetti 3,341333 Trst. (A. Z.) PANORAMA ODTUJENEGA / UMETNOST, KI PROPADA V TUJIH KLETEH (2) Vittore Carpaccio: Prihod beneškega podestata Sebastjana Contarinija v Koper Izdelano leta 1517, olje na platnu, 205 x 154 cm, nekoč v koprskem muzeju. Medtem ko delo sicer ni podpisano, se je na levi strani slike ohra-- nil napis z letnico MDXVII. Sodi med dela, ki so jih italijanske oblasti hkrati z drugimi najpomembnejšimi umetninami, ki so jih stoletja branili v obalnih mestih, arhivskim, arheološkim in drugim kultumo-zgodovinskim gradivom odtujile in predvsem v letih med 1940 in 1944 preselile v notranjost Italije (še danes se večina umetnostnega gradiva nahaja na sedežu italijanske spomeni-ško-varstvene ustanove, na Nadzomištvu za kulturno dediščino v palači Venezia v Rimu, in sicer v zapečatenih zabojih; dostopna niso niti italijanski strokovni niti siceršnji javnosti). Slika dokumentira dogodek v Kopru, in sicer prihod podestata (najvišje mestne funkcije) iz beneške plemiške družine Contarini v mesto 27. januarja leta 1515. Sebastiano Contarini je v Kopru ostal do 17. aprila 1518, z njim in pokroviteljstvom družine Contarini pa nekateri povezujejo tudi naročilo za to in še nekatere druge Car-pacciove slike. Slika ima velik pomen za koprsko zgodovino; ponuja namreč portret mestnega predela (platee communis oziroma današnjega osrednjega koprskega Titovega trga) in dokumentira slavnostni dogodek s koprskimi veljaki, ki je potekal pred odprtimi vrati mestne katedrale. Delo je v umetnostnozgodovinski literaturi različno ovrednoteno; mnenja posameznih strokovnjakov segajo od trditev, da gre za v likovnem smislu nepomembno Car-pacciovo delo, na katerem prevladujejo prispevki delavnice, do mnenja, da gre za pomembno sliko iz poznega Carpacciovega opusa (kar pa bi bilo seveda možno natančneje raziskati le, Ce bi bilo delo dostopno). Sliko so sprva hranili v dvorani koprskega mestnega sveta, po ustanovitvi mestnega muzeja leta 1911 pa so jo hranili v muzeju. Italijanske oblasti so sliko odvzele 20. junija 1940 (kar dokumentira tako imenovani il verbale di ritiro, potrdilo o odvzemu slike) in odtlej javnosti ni dostopna. Po dostopnih podatkih je bila slika nazadnje restavrirana leta 1935. (V. U.) V, Carpaccio: Prihod beneškega podestata Contarinija v Koper, 1517 LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 23. septembra 1995 RUSIJA / ZARADI NEPLAČANIH RAČUNOV Vojaške baze brez elektrike Za las preprečili jedrsko katastrofo MOSKVA - V kaosu postkomunisti- Po incidentu je poveljnik severnomor-Cne Rusije se utegne zgoditi, da zadnji skega brodovja admiral Oleg Jerofejev trenutek preprečijo fuzijo jedrskih rea- ukazal svojim podrejenim, naj tudi z ktorjev, da pride do prekinitve pove- orožjem preprečijo podobne izpade zav med raketnimi izstrelišči in voja- električnega toka. skimi generalštabi, da zmanjka elektri- To ni prvi primer, da je kratkovi-Cne energije v vesoljskih izstreliSčih in . dnost krajevnih birokratov spravila v v silosih z jedrskimi konicami ter da zagato ruske oborožene sile. Pred nadzorniki poletov kratkomalo prepu- enim letom, 21. septembra 1994, so stijo usodi letalo, s katerim je potoval kontrolnemu centru za strateške rake-ruski predsednik Boris Jelcin. te zaradi neplačanih računov izklopili Za ta kaos so krivi krajevni birokra- električno energijo, tako da je bila Ruti, ki lahko zaradi neplačanih računov sija do vklopa električnih agregatov za za elektriko ogrozijo državno varnost, nekaj minut nemočna v primeru jedr-Zadnji primer se je pripetil predsino- skega napada. Cnjim v nekem pomorskem oporišču Pred tednom dni se je nekaj podo-na Polotoku Kola, kjer se nahajajo za- bnega zgodilo vesoljskemu izstrelišCu starele jedrske podmornice, ki čakajo v Plesetsku, kjer hranijo tudi jedrske na demontažo. Ker oporišče ni plačalo konice. Tri dni prej so izklopili elektri-raCuna za elektriko, so mu prerezali ko vojaškemu radarskemu sistemu v električne žice. Izpad električnega to- Kaliningradu. Podobna usoda je avgu-ka je ustavil naprave za ohlajevanje sta doletela tri vojaška oporišča na baj-reaktorjev, tako da je obstajala resna kalskem območju. V težavah pa se je nevarnost jedrske katastrofe. Elektriko znašel tudi predsednik Jelcin, ko je s so znova priklopili, ko je poveljnik svojim letalom letel v južno Rusijo, ker oporišča odločno zagrozil funkciona- so izklopili električno energijo opori-rjem krajevnega elektrogospodarstva. ščem za radarsko kontrolo poletov. ZDA / ZBIRANJE SREDSTEV ZA VOLILNO KAMPANJO Hollywood vsestransko podpira Billa Clintona Clinton in podpredsednik Al Gore sto v Los Angelesu zbrala i ,6 milijona, od aprila pa že 19,2 milijona dolarjev LOS ANGELES - Ameriški predsednik Bill Clinton lahko računa na vsestransko podporo Hollywooda za svojo prihodnjo volilno kampanjo, kot se je to zgodilo tudi letal992. Predsi-nočnjim je prav v prestolnici ameriške filmske industrije uspešno končal zbiranje sredstev za predsedniške volitve leta 1996. V Los Angelesu je zbral 1,6 milijona dolarjev, od aprila do septembra sta torej Clinton in podpredsednik Al Gore zbrala kar 19,2 milijona dolarjev. Clintonovemu vabilu na predsinocnjo večerjo so se odzvali najuglednejši hollywoodski igralci in igralke. Na sliki (telefoto AP): predsednik Clinton med filmskim igralcem Jamesom Belushijem in svojim podpredsednikom. INDIJA / ČUDEŽ, PREVARA ALI POLITIČNA ZAROTA? Čudež mleka je razveselil hindujce, saj menijo, da se jim obetajo zlati časi Kipi hindujskih božanstev so sprejeli mleko, ki jim ga obredno ponujajo verniki DELHI - Vsi se sprašujejo, ali je šlo za nadnaravni pojav, kot trdijo nekateri, ali za prevaro. Nekateri menijo celo, da je »čudež mleka«, do katerega je prišlo v četrtek v Indiji, pravcata politična zarota. »Pojav bi moral biti dobro znamenje, a glede na to, da živimo v hudih časih, bi bil lahko tudi slabo znamenje,« je brahmin enega od templjev v središču Delhija dejal o dogodku, ki je v Četrtek presenetil vernike številnih indijskih mest in obiskovalce nekaterih hindujskih templjev v Nepalu, Veliki Britaniji in ZDA. V prvih jutranjih urah so kipi hindujskih božanstev Sive in Parvati oziroma kipi pripadnikov njune družine (njun sin Ganeš s slonjo glavo, kobra, ki varuje Sivo med meditacijo, in bik Nandi) zaceli srkati mleko, ki so jim ga kot ponavadi obredno ponudili verniki. Božanstva so prenehala srkati mleko šele pozno zvečer. Med brahmini vseh templjev glavnega mesta se je dan po dogodku razširila vest, da se bodo čez nekaj dni hindujci vsega sveta sešli v Mathuri, nedaleč od Delhija, in šele takrat izvedeli, kako naj si tolmačijo izjemni dogodek. Seveda se s trditvijo, da je šlo za čudež, ne strinjajo vsi. Združenje racionalistov iz Delhija, ki je v četrtek nemudoma poslalo svoje opazovalce v številne templje glavnega mesta, je na primer ugotovilo, da je bil čudež v resnici preprost fizikalni pojav. Tako meni tudi doktor Dhruv Ra- Srečen konec lova na zveri, ki so pobegnile iz živalskega vrta VVASHINGTON - Pripadnikom varnostnih sil je uspelo zaslediti in ubiti 15 levov, ki so v sredo pobegnili iz zasebnega živalskega vrta v gozdovih na jugu ameriške zvezne države Ida-ho. Agenti šerifovega .urada okrožja Bannock so poudarili, da so vse pobegle zveri ujeli in ubili, preden bi koga napadle: Lova se je udeležilo na desetine policistov oziroma pripadnikov drugih varnostnih sil, potem ko je veC zveri pobegnilo iz nedržavnega živalskega vrta v bližini vasi Lava Hot Springs. Lov je trajal celo noC in se je nadaljeval v četrtek, ko so popoldne naposled zasledili še zadnje tri leve na prostosti. Lovci so bili opremljeni z ostrostrelskimi puškami in s helikopterjem z infrardečimi napravami za iskanje toplotnih virov, ki je bil potreben, ker so se živali skrile v gorate predele v okolici mesteca. Krajane, ki jih je vest o pobeglih zvereh seveda zelo prestrašila, je šerifov urad s pomočjo medijev opozoril, naj ostanejo doma, dokler nevarnost ne bo mimo. Zveri so pobegnile iz živalskega vrta, znanega pod imenom »Liger-town« (Mesto levov in tigrov), kjer sta lastnika Robert Fieber in Dotti Martin gojila leve in tigre oziroma »ligre«, križance obeh vrst zveri. Krajevne oblasti so bile precej pomanjkljivo obveščene o tem živalskem vrtu, poudarile pa so, da jim državni zakon ne dovoljuje, da bi posegale. Zakon namreč prepoveduje, da bi se šerifov urad ukvarjal z eksotičnimi živalskimi vrstami, tako da je policija šele po pobegu dobila dovoljenje za preiskavo živalskega vrta, da bi ugotovila, koliko živali je še ostalo v njem in kako so zveri pobegnile. in z državnega zavoda za znanost in tehnologijo, ki je dejal: »Ce namakate katerokoli kamnito površino, v tekočini nastane kapilara, ki posrka manj goste kapljice. Le če je kohezija med manj gostimi molekulami močnejša od privlačne sile med tekočino in površino stene, tekočina ne bo posrkana.« Številne so tudi politične razlage dogodka. Najbolj je razširjeno mnenje, da gre za prevaro hindujskih skrajnežev. To teorijo potrjuje tudi poročanje nekaterih vernikov, ki so izvedeli za čudež, ko so jim sredi noči telefonirali sorodniki, pa tudi neznanci, da bi jih obvestili. Svetovni svet hindujcev, ki zagovarja hindujsko nadvlado (zlasti nad muslimani), trdi, da je čudežni dogodek znamenje, da bo prihodnje stoletje naposled stoletje premoči hinduizma. Kakorkoli si ga razlagamo, je dogodek nedvomno segel globoko v zavest milijonov hindujcev, kar dokazuje dejstvo, da so samo v Delhiju verniki božanstvom ponudili veC kot štiri milijone litrov mleka. Kipi hindujskih božanstev pijejo mleko tudi na domovih britanskih Ind LONDON - Mrzlica »čudeža mleka« je okužila tudi britansko hindujsko skupnost. Ko se je v noči na soboto razširila vest, da kip boga Nandija v templju londonskega predmestja Southall srka mleko, je več kot deset tisoč ljudi idolu z bikovo glavo ponudilo mleko. Pred templjem se vije neskončna vrsta ljudi, ki imajo v rokah steklenice in tetrapake mleka. Pred kipom se poklonijo in z žlico izlijejo nekaj mleka v usta kamnitega kipa. Do »Čudeža« pa ni prišlo v no- vem najveCjem londonskem hindujskem templju, a po trditvah očividcev se podobni »Čudeži« dogajajo na domovih pripadnikov hindujske verske skupnosti. Najbolj žejen je baje kip boga Sive na domu Ashe Ruparelie, ki v nekaj urah spije kar sedem litrov mleka. Odzivi ljudi, ki so prisostvovali Čudežu, so protislovni. Nekateri odkrito govorijo o prevari, drugi pa so zaprepadeni. Med britanskimi hindujci prevladuje prepričanje, da je to znamenje Indijcev rojstva novega boga, ki bo svet rešil zla. Poleg vernikov se seveda pred kipi gnetejo tudi novinarji, fotoreporterji in seveda radovedneži. Med temi je neki katoličan včeraj povedal, da je po naravi skeptik, da ne verjame v Marije, ki joCejo krvave solze, a da ne more zanikati, kar je videl na lastne oči. S »čudežem« so trenutno zadovoljne predvsem trgovine v Southallu, ki so prodale vse svoje zaloge mleka, zato upajo, da se bo pojav nadaljeval. JUGOSLOVANSKI ZDOMCI SO VEDNO ŽIVELI V NACIONALNO LOČENIH SKUPNOSTIH Bosanski konflikt je doma tudi na pariških ulicah »Francoski« Srbi so hujši nacionalisti kot njihovi bratje v domovini Na tleh ležijo vreče z zdravili in oblekami, na zidu visi zemljevid Bosne in Hercegovine. Prostovoljci in somišljeniki, ki so bili na nedeljski 'maši, prihajajo in odhajajo. Člani društva Sloga ne pomagajo prebivalcem Sarajeva, ampak njihovim sovražnikom. Se pred hrvaško ofenzivo na Krajino, pred »pokoli«, ki so jih tu vedno zanikali, ker so si jih »izmislili zahodni mediji«, so poudarjali, da so »agresorji« v Bosni tamkaj živeCi »Turki«. Pariz, kot ga vidijo očarani obiskovalci... Rue du Simplon v Parizu. Kot bi bili v Srbiji: na ulici stoji cerkev, kavama, trgovina in urad za humanitarno pomoč. Zemljevid Bosne na zidu simbolizira sanje o etnični delitvi bosanskega ozemlja in se kljub diplomatskim prizadevanjem nikakor ne sme spremeniti: srbsko ozemlje je pobarvano s svetlo zeleno barvo, majhen del muslimanskega pa s temnejšo zeleno. V sobi pravoslavne cerkve visi slika vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladica, oblečenega v uniformo. Potem ko obiskovalci nedeljske maše poljubijo ikono, ženske sedejo na eno stran, moški na drago. Po končani maši je na vrsti srbska nacionalna pijača - slivovka. Delavci, zaposleni v gradbeništvu, lastniki tekstilnih delavnic in predstavniki cerkve - prav vsi so že pred Natovimi napadi in hrvaškim napredovanjem vedno znova poudarjali, da so Srbi žrtve »zahodnih agresorjev«. In to le zato, ker so pravoslavne vere. Združeni narodi, svetovne velesile, Vatikan, secesionisti iz nekdanje Jugoslavije, prav vsi so se »združili proti njim«. Francija se je odpovedala tradicionalnemu prijateljstvu Vatikan z milijardami financira Hrvate. Hrvati so Evropski uniji dali 500 milijonov dolarjev, s katerimi so si kupili njihovo pomoC. Papež je nekoč izjavil, da »je treba Srbe iztrebiti«. Francija s svojimi »psevdofilozofi« in »lažnivimi televizijskimi poročanji« vedno znova zali Srbijo - v primerjavi z besnimi pogovori, ki ste jim lahko priča, so to le nedolžne izjave. Neki starec, ki ima sive lase pokrite s šajkačo, rjove od besa: kriči, da se je Francija sramotno odpovedala tradicionalnemu prijateljstvu s Srbi in da bo napako spoznala šele, ko bo imela na svojem ozemlju dvajset milijonov Arabcev. Možakar je Čedalje bolj razburjen, zato ga morajo pomiriti. Ze več kot petindvajset let je golist, vendar je svojo člansko izkaznico pripravljen vrniti: jezno jo vrže na mizo. »Takšen je postal, ker ga je Francija* izdala1, prej je bil čisto drugačen,« pove njegov prijatelj. Ivan Djurič, prav tako Srb, nam je njegovo jezo pojasnil z besedami: »Nekateri v Franciji živeti Srbi so večji rojalisti kot kralj, so celo večji nacionalisti kot Srbi, ki živijo v Srbiji. Okuženi so z beograjsko propagando, ki jo širijo srbske paravojaške organizacije.« Djurič, nekdaj Miloševičev protikandidat za srbsko predsedstvo, se predstavlja kot nasprotnik nacionalizma, kot demokrat. V Franciji živi že štiri leta, ustanovil je Gibanje za demokratične svoboščine, ki se zavzema za obnovo »jugoslovanskega prostora«, v katerem bi živeli vsi narodi. Opozarja, da Srbija izgublja svojo inteligenco, saj inženirji, profesorji in znanstveniki odhajajo v ZDA, študenti pa v Kanado in Avstralijo. Za svoje sonarodnjake z ulice Simplon je Ivan Djurič seveda izdajalec. Ne upa si v pariške lokale, kjer se zbirajo Srbi, čeprav so mu v Beogradu odprta vsa vrata. V Parizu se Srbi zbirajo v več bistrojih. Vez z rodno deželo je treba obdržati »Srbi se po končanem delu sestajajo v lokalih, ker se v njih počutijo kot doma. Čeprav v Parizu nekateri živijo že zelo dolgo, nekateri pa so rojeni v Franciji, se vsi obnašajo kot izseljenci. Hočejo obdržati vez z rodno deželo Srbijo,« je razložil Fadil Ekmečič, avtor dela o življenju jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Ekmečič, bosanski Musliman, ima na ulici Traversiere v bližini železniške postaje Gare de Lyon knjigarno, ki je - kot poudarja - »edina v Evropi«, kjer lahko kupite knjige, ki so izšle v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Zaradi vojne in embarga so se police v njej precej spraznile, čedalje manj je tudi kupcev. Knjige, napisane v srbohrvaškem jeziku, sad teženj po združitvi dveh jezikov, kupcev ne zanimajo, saj zdaj Hrvati tiskajo svoja dela v latinci, Srbi v cirilici, jezika pa imata tudi svoje značilnosti. Hrvati, ki živijo v Parizu, dobijo knjige po drugih poteh. In Srbi - kje kupujejo knjige? Ekmečič je že razveljavil najemno pogodbo in bo zaprl vrata edine jugoslovanske knjigarne zunaj ozemlja nekdanje Jugosla: vije.Kako naj sploh deluje srbsko-hrvaška knjigama? Kako se lahko nekdo proglasi za Jugoslovana? »Ko moram izreči to besedo, se mi zatakne jezik,« priznava v Parizu živeCi Hrvat Neven Simac. »Za nas je bila Jugoslavija - zapor.« Dobro ve, kaj se je zgodilo Hrvatom, ki so se po večletnem bivanju v tujini vrnili domov in končali v zaporih, potem pa so bili spet izgnani. »Titova policija je bila vedno proti Hrvatom in Albancem, le redko proti Srbom. V Franciji so bili umorjeni štirje nasprotniki jugoslovanskega režima, vsi hrvaške narodno- sti.« Vedno je s strahom prestopil prag jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu. »Nikdar nisem šel sam, ker sem se bal, da me bodo ugrabili, drogirali in poslali v Jugoslavijo.« Srbskim izseljencem, ki živijo v Franciji, gre beseda Jugoslavija lažje z jezika, saj za njih Jugoslavija pomeni uresničenje sanj o veliki Srbiji; meni Nicolas Alilovič, po rodu Hrvat. Pravi, da se v federativni ureditvi ni težko zavzemati za enotnost ter se proglasiti za strpnega in odprtega do drugih narodnosti, če imaš v rokah vso oblast. To pa so imeli Srbi, poudarjajo Hrvati! Se danes so pariški Srbi »presenečeni« nad separatizmom svojih sosedov. »V Srbiji so s Hrvati lepo ravnali, Srbi na Hrvaškem pa so bili vedno zapostavljeni,« vam bo zatrdil obiskovalec bistroja nasproti pravoslavne cerkve, po narodnosti Srb. Srb je od nekdaj pripravljen dokazati svojo gostoljubnost in hrabrost -ta se je izkazala že v turških Časih. Srbi so eden najstarejših evropskih narodov, med drugo svetovno vojno se niso povezali z okupatorjem, o vprašanjih, ali so Bosanci Srbi in ali je Bosna le »naravni podaljšek« hrvaškega ozemlja, bi lahko večno razpravljali... Jugoslovanska društva so bila v resnici srbska Potem ko so se v Franciji v zadnjih letih naselili ljudje iz nekdanje Jugosla- vije, se je nasprotje med različnimi narodi še poglobilo, čeprav so se skupnosti že prej oblikovale po nacionalni pripadnosti, vedno šo bile ločene med seboj, res pa je, da je - vsaj občasno - prišlo do določenega »prvinskega« sožitja. Delovala so celo »jugoslovanska« društva, čeprav so bila pravzaprav srbska, kar je seveda razu- mljivo, saj Srbi predstavljajo tri četrtine jugoslovanske diaspore v Franciji. Po razpadu federacije je večina »jugoslovanskih« institucij ostala v srbskih rokah, tudi imen niso spremenile: zato boste nasproti muzeja Beaubo-urg opazili Jugoslovanski kulturni center, ki je jugoslovanski le po imenu, sicer pa je odvisen od beograjskih oblasti in obiskujejo ga samo Srbi. Vprašanja, zakaj je center »jugoslovanski«, nikar ne postavite njegovi direktorici gospe GluševiC, pa tudi o »nekdanji« Jugoslaviji se ni pripravljena pogovarjati. »Zakaj nekdanji?« bo ogorčeno vprašala. »Naša domovina se vendar imenuje Zvezna republika Jugoslavija!« Čeprav je v nazivu omenjena Jugoslavija, ta predstavlja le Srbijo in Crno goro. »Srbi, ki so emigrirali v Francijo po prvi svetovni vojni, so se raje predstavljah za Srbe kot za Jugoslovane, saj je bilo dejstvo, da si Srb, dobro priporočilo,« je povedal Ekmečič. Prav nasprotno pa leta 1945 ni bila prednost biti hrvaški emigrant: Hrvati so bili ustaši, fašisti, ki so v Zagrebu med nacistično okupacijo ustanovili prohitlerjevsko državo, odgovorni so za pokole, predvsem srbskega prebivalstva. Danes-je hrvaška skupnost rehabilitirana, v ulici Bagnolet stoji skoraj nova katoliška cerkev, ki jo krasijo lepa steklena poslikana okna. V njej je tudi soba za različna srečanja. Cerkev se vzdržuje s prispevki vernikov, polovico potrebnih sredstev pa prispeva pariška nadškofija. V primerjavi z ne preveč veliko in osivelo srbsko cerkvijo je hrvaška - vsaj od zunaj -videti bogatejša. Verniki tudi govorijo lepšo francoščino kot obiskovalci srbske cerkve na ulici Simplon. So tudi bolj izobraženi? »Ne, le bolj kultivirani,« bodo odgovorili vprašani, ki bodo poudarili nevednost srbskih kolegov in jo pripisah »dolgotrajni turški nadvladi nad Srbi«... Priseljenci se imajo za boljše delavce od Francozov Res pa je, da ni velike razlike med srbskimi in hrvaškimi priseljenci: oboji opravljajo iste poklice - v gradbeništvu, tekstilni industriji ali umetnosti. Med francoskimi arhitekti in slikarji je veliko prišlekov iz nekdanje Jugoslavije. »Jugoslovanski izseljenec nima manjvrednostnega kompleksa. Celo nasprotno: počuti se močnejšega od Francoza, sposobnejšega, ima se za boljšega delavca,« pravi Ekmečič. Morda ima v predmestju delavnico ali trgovino. »V določenem obdobju je bilo v Franciji približno osem tisoč majhnih jugoslovanskih podjetij,« pravi. Veliko, glede na podatek, da predstavlja jugoslovanska emigracija le nekaj več kot sto tisoč ljudi! Vrednote hrvaške in srbske narodnostne skupnosti se med seboj bistveno ne razlikujejo: pri obeh imata velik pomen družina in vera. Ivan Curak, svetnik za gospodarska vprašanja na hrvaškem veleposlaništvu, pravi, da gre za nekakšen refleks »ogroženega naroda«, ki je značilen tudi za Srbe, čeprav včasih nekoliko pretiravajo. Ivan Jankovič, predsednik srbske skupnosti v Franciji, pravi, da se zavzema predvsem za ohranitev srbskih korenin in obrambo srbskih stalisc, tudi na francoskih sodiščih. Sam - sicer neuspešno - piše na uredništva tiskanih medijev, ker hoče »povedati resnico, kajti francoski časniki jo prikrivajo, saj ubogajo tiste na vrhu«. V Parizu še Nobelov nagrajenec ne bi dobil dostojne službe Sprejem bosanskih beguncev vedno znova dokazuje francoski odnos do tujcev. Prišleki kmalu spoznajo »francosko zaprtost«, saj je »egoistična Švica sprejela osemkrat več beguncev« kot Francija, ne bo pozabil poudariti Ivan Djurič. Koliko jih je sprejela Francija? Natančni podatki so težko dostopni, verjetno prav zato, ker državi niso v ponos. »Menim, da je Francija v zadnjih treh letih sprejela približno pet tisoč bosanskih beguncev,« vam bo povedal Faik Dizdarevič, član Sarajevskega društva. Begunci so si v Franciji le s težavo našli delo. Po Dizdarevičevih besedah na primer nekdanji direktor sarajevske televizije opravlja delo nočnega čuvaja, njegova žena, po izobrazbi kemik in strokovnjakinja za strupe, pa je v Franciji navadna sobarica. Kljub uspešni politični karieri, sposobnostim in poznanstvom pa Ivanu Djuriču nobena pariška univerza ni ponudila uglednega položaja. Pravi, da je francoska administracija izredno zaprta, »-kot bi se bala tuje intelektualne konkurence«-»Tudi če bil bil Nobelov nagarjenec za fiziko, mi v Parizu ne bi ponudili profesorskega mesta na univerzi. Dandanašnji si je Marie Curie nemogoče zamisliti.« Užaljen je, saj vendar odlično obvlada francoščino, sram ga je celo, da je frankofil. Ne razume, da se Francija odpoveduje intelektualni eliti vzhodnoevropskih x držav, ki je pripravljena »delati državi v dobro«, hkrati pa bi pripomogla tudi k razvoju demokracije v njihovi domovini. Charles Vanhecke / Le Monde BOSNA IN HERCEGOVINA PRED NOVIMI SPOPADI Bosanska vlada postavlja pogoje za sklenitev premirja Radovan Karadžič že napoveduje veliko protiofenzivo SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosanska vlada je vCeraj objavila pogoje, pod katerimi je pripravljena privoliti v premirje, vendar politični analitiki menijo, da so nesprejemljivi za njihove srbske sovražnike. V pismu, ki ga je bosanski zunanji minister Muhamed SaćirbegoviC poslal Varnostnemu svetu Združenih narodov, vlada v Sarajevu med drugim zahteva, da Srbi takoj prenehajo oblegati bosansko prestolnico in odprejo cestne povezave z enklavo Gorazde. Srbi najverjetneje ne bodo privolili v zastavljene pogoje, saj bi s tem izgubili Se dodatne pogajalske prednosti, potem ko so morali zaradi Natovih letalskih napadov umakniti skoraj vse težko orožje iz okolice Sarajeva. Kljub temu predstavnik ZN Aleksander Ivanko še ni zadovoljen. »Sarajevo je te dni sicer razmeroma varno mesto, vendar Se zdaleč ne moremo govoriti o koncu sovražnosti.« O najnovejših stališčih bosanske vlade bodo zunanji ministri Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter ZR Jugoslavije, ki predstavlja bosanske Srbe, razpravljali v navzočnosti ameriških in evropskih mirovnih posrednikov v torek v New Yorku. ZN, ki so Srbe prisilili k umiku težkega orožja, Hrvate in Muslimane pa k ustavitvi ofenzive, želijo Cim prej nadaljevati mirovni proces. Pripadniki mirovnih sil so sporocih, da se je frontna Crta med sprtima stranema ustalila okoli Banjaluke in na območju Ozrena, vendar srbski mediji trdijo, da se boji na obeh bojiščih nadaljujejo. ZN sicer nimajo dostopa do območja spopadov, predvidevajo pa, da se je vojska federacije BiH usmerila proti Maglaju in Doboju, SEVERNOATLANTSKA ZVEZA Nato bo stopil na vroča bosanska tla BRUSELJ - Natovi vojaški načrtovalci bodo prihodnji teden do podrobnosti izdelali predhodni naCrt za napotitev mirovnih sil zveze Nato v Bosno, ki ga bodo zaceli uresničevati, ko se bo vojna končala, so v petek sporočili zavezniški viri. Osnova načrta predstavlja zavezniški naCrt 40-104, ki je bil pripravljen že junija letos. Vseboval bo tudi vse potrebne predpise za vključitev enot držav nečlanic Nata. Zavezniški viri sporočajo, da so politični načrtovalci sestavili temeljni okvir mirovne misije, vključno z njenimi pristojnostmi in cilji, vojaški načrtovalci pa so določili pravila delovanja, število vojakov in strukturo poveljstva. Bistvo naCrta 40-104 je bilo, da naj bi 60 tisoC do zob oboroženih vojakov pripadnikom mirovnih sil v Bosni pomagalo zapustiti prizorišče, če se vojna ne bi končala. »Ker je naCrt 40-104 predvideval, da bo vojska pomagala pri evakuaciji vojakov, lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi v tem primeru,« poročajo viri v Severnoatlantski zvezi. Čeprav so se pojavile govorice, da vojaški načrtovalci nameravajo namestiti 50 tisoč vojakov in okrepiti mirovno osebje, so zavezniški viri sporočili, da natančne številke še niso določili. »Število vojakov je pomembna zadeva. Nekateri se zavzemajo za majhno Število vojakov, ker gre dejansko za mirovno policijo, medtem ko drugi poudarjajo pre- dnost močne vojske, ki bi se lažje izognila morebitnim zapletom,« je povedal neki poznavalec razmer.V vsakem primeru bodo mirovne sile opremljene tudi s tanki, bojnimi oklepnimi vozili in velikimi transportnimi helikopterji za hitro posredovanje, ščitila pa jih bodo tudi letala. Mirovne sile bodo pod poveljstvom Nata, Čeprav ni jasno, kako se bo v primeru sodelovanja ruskih Cet na to odzvala Rusija. Celo Francozi, ki imajo poseben status v vojaški strukturi Severnoatlantske zveze, so zadovoljni, da bo vrhovno poveljstvo prevzel Nato »Izdelati moramo naCrt za vključitev držav, ki niso Članice Nata,« sporoCa Natov vir. »Zdaj smo v novem obdobju, zato moramo biti ustvarjalni.« Pričakujejo sodelovanje vsaj nekaj podpisnic Partnerstva za mir. »Obstaja možnost, da bodo v operaciji sodelovali partnerji, ki so že vadili z nami. To bi bilo neke vrste Partnerstvo za mir v živo,« je dejal eden od virov. Čeprav naj bi Nato skrbel za mirovne sile, pa je vodstvo Severnoatlantske zveze zavrnilo predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija, da naj bi prevzel celotno odgovornost. »Nato tega ne bo sprejel. Dobro bomo morali preučiti, kaj lahko storimo, Sele potem bomo videli, kako lahko razdelimo breme na Združene narode in Evropsko unijo,« je sporočil eden od zavezniških virov. Jeremy Lovell / Reuter odkoder bi lahko prodrla do Ozrena. Vojska bosanskih Srbov je v obrambo Doboja vključila veliko število vojakov in težkega orožja. Ce bi vojska BiH zavzela to mesto, bi ji do Banjaluke ostalo le nekoliko manj kot sto kilometrov. Iz Ozrena do Banjaluke vodi tudi avtocesta, ki bi lahko omogočila bliskovito ofenzivo. Kljub temu vo- ditelj bosanskih Srbov Kara-džič ostaja optimističen: »Izgubili smo sicer nekaj ozemlja, vendar smo ofenzivo ustavili. Tudi izgubljena ozemlja bomo dobili nazaj.« V napadu na Dobo) se Muslimanom utegnejo pridružiti tudi nekatere enote redne hrvaške vojske, ki se iz osrednje že premikajo v severno Bosno. Hrvaški tank v Bosanski Dubici (felefoto: AP) SRBSKI ZUNANJI MINISTER OPOZARJA Želimo si miru, vendar ima ta želja svoje meje< Oblast v Beogradu si želi, da bi se Rusija aktivneje vključila v mirovni proces v nekdanji Jugoslaviji PARIZ - Srbski zunanji minister Milan Milutinovič je pozval k okrepitvi mirovnih procesov in opozoril, da bodo sedanji spopadi videti kot »Jraji z loki in puščicami« v primerjavi s tistimi, ki bi se razvneti, Ce bi bila Srbija vpletena v spopade. »Trenutno smo zelo blizu miru. Dosežemo ga lahko zelo hitro, skoraj že jutri,« je izjavil Milutinovič. Protest srbske opozicije (Telefoto: AP) »Precej ljudi bi rado videlo, da bi se Srbija zapletla v spopade. Ce bi bili prisiljeni k temu koraku, to ne bi bil veC spopad z loki in puščicami - govorim seveda v prispodobah - uporabili bi vsa sredstva, hi ta vojna se ne bi tako hitro končala.« Milutinovič je zatrdil, da je Beograd - ki so ga prizadeli ukrepi ZN zaradi podpore srbskim separatistom v Bosni - precej omilil svoje staliSCe. »To je dokaz naSe želje po miru, po umiritvi razmer,« je dejal. »Toda seveda ima ta želja svoje meje.« Pojasnil je, da teh mej ni mogoče izraziti le z osvojenim ozemljem, mesti in vasmi. »Jugoslavija je vsaj desetkrat, celo dvajset- krat vojaško močnejša od vseh sosednjih držav. Zato ne bi imela težav, Ce bi hotela posredovati.« Milutinovič je ponovil izjave, ki jih je dal v Četrtek po srečanju s francoskim predsednikom Chiracom, ko je prosil mednarodno skupnost, naj nepristransko obravnava strani, udeležene v spopadu. Beograd meni, da je bil hkrati z bosanskimi Srbi nepravično obtožen kot glavni krivec za spopad. Dejal je, da so hrvaške in muslimanske sile izkoristile napade Natovih sil na bosanske Srbe in umik težkega orožja iz okolice Sarajeva. Milutinovič je Natove napade ocenil kot učinko- vito podporo muslimanskim silam in opozoril mednarodno skupnost, naj ne dovoli boja za Banjaluko, ki jo nadzirajo Srbi. »To bi bil dokaz, da je mednarodna skupnost nemočna ali pa pristranska, popolnoma pristranska,« je dejal. Muslimanske vladne sile so skupaj s silami bosanskih Hrvatov, ki jim pomagajo redne enote hrvaške vojske, ta teden oblikovale frontno Crto, ki poteka od hrvaške meje okoli Banjaluke proti osrednji Bosni. Toda ustavile so se pred Banjaluko, ki jo nadzirajo Srbi in kamor se je zgrnil val beguncev iz zahodne Bosne. Milutinovič je dejal, da bi Beograd rad videl, da bi se Rusija, ki je kritično ocenila vojaške akcije Nata v Bosni, dejavneje vključila v reševanje sporov na tem območju. John Chahners / Reuter PONESREČEN POSKUS REŠITVE SESTRELJENIH FRANCOSKIH PILOTOV V BIH Kmalu bi jo skupili tudi ameriški komandosi VVASHINGTON (Reuter) - V ponesrečenem poskusu, da bi rešili dva francoska pilota, ki sta bila sestreljena blizu Pal, sta bila ranjena dva pripadnika posebnih enot ameriške vojske, je poročala televizija NBC. Spodleteli poskus je bil že tretji, potem ko so 30. avgusta sestrelili francosko letalo Mirage 2000. V prvem poskusu 5. septembra je sodelovalo 16 pripadnikov posebnih enot ameriške mornarice, ki pa sploh niso pristali v Bosni in niso našli sledi o francoskih pilotih. »Naslednjo noč, 6. septembra, je Nato iz Italije poslal mešano skupino pripadnikov posebnih enot ameriške kopenske vojske, ameriškega letalstva in francoske vojske, toda spet brez uspeha,« nadaljuje poročevalec NBC. Tretjo noC so konCno pristali blizu Pal, vendar francoskih pilotov niso našli. »Namesto njiju so naleteli na ogenj iz avtomatskega orožja in dva ameriška vojaka sta bila ranjena. Izborili so si pot do helikopterja in nazaj do baze.« NBC trdi, da je bil to zadnji poskus reševanja francoskih pilotov. Poskusi rešitve so se zaceli po tem, ko je nemško izvidnisko letalo slikalo moškega, ki je z rokami kazal na znak, na katerem je pisalo EBRD 33, kar je tajno geslo sestreljenih francoskih pilotov. Francosko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so francoska pilota trikrat poskušali rešiti, vendar neuspešno. Potrdili so tudi, da so Srbi vsaj enkrat streljali na helikopter, ki se je zato moral vrniti v bazo. Prepričani so, da sta pilota Se vedno živa in da sta v srbskih rokah. Sestreljeni ameriški pi- lot Scott 0’Grady je junija v Bosni preživel Sest dni, preden ga je rešil helikopter s pripadniki ameriških elitnih enot. Hranil se je z deževnico, travo in mravljami. NATOVI POSKUSI REŠEVANJA PILOTOV Pripadniki posebnih enot ameriške mornarice so v začetku tega meseca že trikrat poskušali rešiti francoska pilota, ki sta bila konec avgusta sestreljena v bližini Pal. Med zadnjim poskusom reševanja so srbski vojaki streljali na Američane. Pri tem sta bila dva komandosa ranjena, vsi pa so se uspešno umaknili. Usoda sestreljenih pilotov ostaja neznana. Pripadnik posebne enote SEAL ameriške mornarice Vojaki elilnih enot so usposobljeni za delovanje v sovražnikovem zaledju ludi brez podpore drugih letalskih ali kopenskih enot jurišnapuškaM16A1: opremljena z bombometom M 203 kalibra 40 mm Reševalni poskusi so se začeli po lem, ko je nemško izvidniško letalo med poletom nad BiH opazilo moškega, ki je na tleh izpisal francoski kodiran poziv EBRD 33. protioklepno Reševalne akcije so potekale z ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt. NOVICE Luknja v avstrijskem proračunu DUNAJ - Za leto 1996 se avstrijskemu finančnemu ministru Staribacherju obeta 50 milijard Šilingov velika luknja v proračunu, ki jo bo treba zamašiti. Vladna koalicija socialdemokratov in ljudske stranke naj bi to dosegla brez povišanja oziroma uvedbe novih davkov, le z varčevanjem pri izdatkih, kar pa ne bo enostavno. Čeprav so se socialni partnerji že zedinili o ukrepih, s katerimi bi privarčevali približno 30 milijard šilingov, finančnemu ministru še vedno manjka skoraj 20 milijard. Od kod jih bo vzel, ni jasno. Zvezni kancler Vranitzky je dejal, da se pogajanja na politični ravni končujejo in da bo vladi uspelo zmanjšati primanjkljaj, vendar bo sanacija prizadela tudi gospodarstvo in zaposlene. Cilj finančnega ministra je, da primanjkljaj za leto 1996 ne bi prekoračil 90 milijard šilingov, nikakor pa ne »magične meje sto milijonov«, zlasti ker naj bi tudi letošnji primanjkljaj znašal vsaj 15 milijard šilingov. Ta je posledica slabe turistične sezone, številnih stečajev in »eksplozije« stroškov za socialo. I.L. Pokol v Angoli LUANDA (Reuter) - Včeraj je na severu Angoli skupina oboroženih razbojnikov, potem ko je neuspešno poskusila ukrasti hrano, pobila najmanj 17 ljudi, med njimi veliko žensk in otrok. Do napada je prišlo v vasi, ki je v rokah pripadnikov uporniškega gibanja Unita, v bližini mesta Negage. Ni še znano, ali so napad res zakrivih uporniki. Vlada in Unita sta novembra 1994 podpisali mirovni sporazum, da bi končali 19-letno uničujočo državljansko vojno. Kljub številnim pogovorom o ustavitvi sovražnosti je ozračje okuženo z nezaupanjem, nasilje pa se nadaljuje. JAPONSKA Hašimoto prevzel vodstvo LPD Liberalni demokrati ostanejo v koaliciji TOKIO (Reuter) - Japonski minister za trgovino Ri-utaro Hašimoto je bil včeraj izvoljen za predsednika Liberalnodemokratske stranke (LDP), največje stranke v koaliciji premiera Tomiičija Murajame. Hašimoto je brez težav opravil s svojim strankarskim tekmecem, ministrom za pošto Juničirom Koizumijem. Novi voditelj LDP je dobil 239 glasov parlamentarnih poslancev in 65 strankinih glasov (en strankin glas pomeni deset tisoč glasov elanov stranke), medtem ko je Koizumi zbral 72 poslanskih in petnajst strankinih glasov. Volitev se je udeležila le dobra polovica elanov stranke. Hašimoto je pred strankarskimi volitvami poudarjal zavzemanje za večje davčne in monetarne''spodbude za gospodarstvo ter podprl strukturne gospodarske reforme. Čeprav ima minister za trgovino sloves dobrega poznavalca in reševalca težav, pa analitiki od njega ne pričakujejo korenitih sprememb gospodarske politike, Ce se bo po spomladanskih parlamentarnih volitvah povzpel na premierski položaj. Reformno usmerjeni elani LDP so namreč stranko zapustili, tako da v njej namesto odprtosti in liberalizma zdaj prevladujeta nacionalizem in konservativi-zem. LDP bo še naprej podpirala koalicijsko vlado, Čeprav partnerja (socialisti in stranka Sa-kigake) nista ravno navdušena, ker se bosta morala usklajevati z »jastrebom« Hašimotom. Ekonomisti domnevajo, da bo vlada pod pritiskom LDP v prihodnjih mesecih povečala javne izdatke, ki naj bi pospešili gospodarsko rast, medtem ko bo nujno potrebna deregulacija japonskega gospodarstva postavljena na stranski tir. Gospodarski program novega voditelja največje japonske stranke predvideva znižanje davkov na Zamenjava na vrhu LDP je razburila tudi tokijsko borzo zemljišča in vrednostne papirje, kar mu prinaša priljubljenost v finančnih krogih, vendar bodo načrtovane spremembe zelo počasne, saj vsemogočna birokracija ostaja japonska sveta krava. Strokovnjaki se strinjajo, da so Hašimotovi reformni predlogi preveč kratkoročni in preozko usmerjeni. Njegov pogled je tradicionalen; zavzema se za tradicionalne davčne spodbude gospodarstvu in tradicionalno usmerjeno industrijsko politiko. NOV PROGRAM REŠITVE JAPONSKEGA GOSPODARSTVA Finančno ministrstvo bo nekonkurenčnim podjetjem namenilo za 14.200 milijard jenov spodbud NEVV YORK - Skorajda ključna značilnost šestih japonskih paketov davčnih spodbud za gospodarstvo v zadnjih treh letih je bilo dejstvo, da niso zadovoljili ne pričakovanj opazovalcev ne potreb gospodarstva. To do neke mere velja tudi za zadnji poskus, toda čas sprejetja tega paketa in njegov obseg sta spodbudna. Kot ponavadi načrt - ki ga vlada imenuje za največjega doslej - predvideva vrsto ukrepov, ki so jih vsebovali že prejšnji proračuni, in precej takih, ki temeljijo na željah, ne na resničnih možnostih japonskega gospodarstva. Finančno ministrstvo trdi, da načrt vsebuje za 14.200 milijard jenov spodbud, toda le polovica tega zneska predstavlja dejanska dodatna sredstva za gospodarstvo. Čeprav bo dodatna javna poraba nižja od objavljenega zneska, ta še vedno predstavlja znatno spodbudo. Znaša nekaj vec kot 1, 5 odstotka bruto narodnega proizvoda. Monetarna politika je bila z napovedanim paketom ukrepov olajšana pritiska. Enodnevne obrestne mere so padle na doslej najnižjo raven, to je 0, 3 odstotka, kar je 0, 2 odstotka manj kot pred šestimi meseci. Delno oživljanje trga vrednostnih papirjev je vplivalo tudi na porast zaupanja, ki je bilo v začetku leta zelo majhno. Toda japonsko gospodarstvo je doživelo že toliko nenadnih kriz, da večina gospodarstvenikov dvomi o uspešnosti vladnih ukrepov. Vlada vztrajno podcenjuje resnost gospodarskih težav in precenjuje učinke svojih ukrepov; skupaj s centralno banko tokrat sicer napoveduje ostrejši pristop k reševanju težav, toda le nekajmesečna vladna aktivnost gospodarstva ne bo ozdravila. Ce se vrednost jena v primerjavi z dolarjem ne bo povečala, se bodo dvignile domače cene potrošnih dobrin. Pomembno pa je, da fiskalna in monetarna ekspanzija vplivata na dvig domačega povpraševanja. Doslej odločenost vlade, da ostro ukrepa, in val optimizma, ki je temu sledil, nista imela zaželenega učinka. Po poletju, ki so ga označile gospodarske težave, lahko vlada upa, da so grožnje finančnemu si- stemu pojenjale. Toda podatki, ki jih je izdala tokijska banka Shoko, opozarjajo, da število stečajev narašča, kar kaže na to, da dolgovi znotraj bančnega sistema še ne bodo začeli upadati. Se en preizkus vladne odločnosti, da se spopade s problemi, bo začetek gospodarske deregulacije. Brez tega bo edini izhod iz gospodarske krize še vedno spodbuda izvoza z znižanjem vrednosti jena. Japonski potrošniki in trgovinski partnerji si ne želijo šepajočega japonskega gospodarstva, ki bi ga bremenili še trgovinski spori z ZDA. Vlada je od poletja naredila že precej korakov v pravo smer, toda najtežji del poti se šele začenja. Financial Times 38 III ... let je liberalnodemokratska stranka LPD vladala Japonski. Njena vladavina se je končala pred dvema letoma, potem ko so v javnost prišla poročila o vpletenosti vodilnih članov LPD v sumljive finančne posle. Zdaj je vodstvo LPD prevzel Riutaro Hašimoto, ki naj bi stranko na naslednjih volitvah popeljal k absolutni večini v japonskem parlamentu. Stranka LPD načrtuje, da bo Hašimoto po zmagi na naslednjih volitvah, ki naj bi potekale najpozneje čez dve leti, zasedel položaj predsednika japonske I vlade. Liberalnodemokratska stranka je največja stranka v vladni ko-akciji, ki jo vock Tomii-či Murajama. NE LE CHIRAC, TUDI AMERIČANI IN RUSI SE ŠE NISO ODREKLI JEDRSKEMU OROŽJU Svet si je prezgodaj oddahnil od jedrske nevarnosti Haaško sodišče je zavrnilo tožbo Nove Zelandije, ki je hotela Franciji preprečiti nadaljevanje poskusov na Mururoi PARIZ, HAAG (Reuter) - Mednarodno sodišče ZN v Haagu je včeraj zavrnilo tožbo Nove Zelandije, s katero je želela preprečiti Franciji, da bi še naprej izvajala jedrske poskuse. Novozelandski ministrski predsednik Jim Bolger je po odločitvi sodišča dejal, da naj Francija ne bo pretirano navdušena nad izidom glasovanja, saj bo novozelandska vlada tudi v prihodnje pritiskala na Pariz. Francoske oblasti so bile presenečene nad ostrimi protesti mednarodne skupnosti zaradi obnovitve jedrskih poskusov v južnem Pacifiku. Predsednik Jacques Chirac se je odločil izpeljati napovedane poskuse tudi zato, da bi mednarodni skupnosti dokazal odločnost »države, ki nekaj pomeni«. Čeprav je Francija pričakovala val protestov, pa se je zmotila v oceni njihove silovitosti. Francoski predsednik Chirac je obljubil, da predvidoma ne bodo izvedli vseh osmih načrtovanih poskusov. Evropske partnerje je skušala Francija pomiriti z obljubo o nekakšnem francoskem jedrskem dežniku nad Evropo v okviru Zahodnoevropske unije. Edina koristna posledica protijedrskih protestov naj bi bila lažja sklenitev sporazuma o popolni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov prihodnje leto, Francija, pa je že obljubila, da bo omenjeni sporazum podpisala. Protesti proti jedrskim poskusom pa imajo še en razlog, ki je morda celo pomembnejši od ogorčenja nad poskusi - ogorčenje nad izpopolnjevanjem jedrskega arzenala v trenutku, ko so bili ljudje prepričani, da je hladna vojna dokončno za njimi in da bo orožje tolikšne rušilne moCi v »novem« svetu kmalu postalo nepotrebno. Sporazum o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja START H, ki sta ga leta 1993 podpisala ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Boris Jelcin, predvideva, precejšnje zmanjšanje jedrskega potenciala obeh strani. Protijedrski protesti ne smejo biti osredotočeni samo na francoske jedrske poskuse, temveč se morajo usmeriti tudi v izvajanje omenjenih sporazumov in dosego sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Določila sporazuma START I so zaradi razpada Sovjetske zveze zaceli izvajati šele po tem, ko so se Ukrajina, Belorusija in Kazahstan odpovedali statusu jedrskih sil. V skladu z določili sporazuma START II naj bi ZDA in Rusija obdržali približno po tri tisoč jedrskih glav, sporazum pa predvideva tudi možnost nadaljnjega zmanjšanja jedrskega orožja. To zmanjševanje naj bi zajelo tudi jedrske sile, kot je Francija. Določil sporazuma še niso začeli izvajati, kljub polemiki o dokončni odpravi jedrskega orožja, ki je spremljala podpis. V ameriškem kongresu ratifikacijo sporazuma START II zavlačuje novi republikanski predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Jesse Helms, ki poskuša ameriško zunanje ministrstvo reformirati tako, da bi mu odtegnil pravico odločanja o razoroževanju, humanitarni pomoči in obveščevalnih zadevah. V Rusiji pa nasprotovanje sporazumu narašča sorazmerno z ameriškim zavlačevanjem. O tem vpra- šanju je posredno govoril tudi ruski poslanec Aleksander Počinok. V govoru o krizi na območju nekdanje Jugoslavije je obtožil ZDA, da »so si prilastile položaj edine supersile na svetu«. Rusko ratifikacijo pa ogroža tudi odločitev senata o namestitvi proti-balistiCnega obrambnega sistema v letu 2003, kar je v nasprotju s sporazumom o protibalističnih raketah. Rusija je že zagrozila, da bo izstopila iz sporazuma START H, Ce bodo ZDA kršile določila o protibalističnih raketah. Za jasno jedrsko prihodnost je treba rešiti nekaj ključnih vprašanj, odločilnega pomena pa je prav izvajanje sporazuma START II. Svetovna javnost bi se morala zato preusmeriti od pacifiških poskusov na jedrske arzenale, ki jih je treba še odstraniti. PORTRET Junak, ki je Američanom izrekel zgodovinski »ne« TOKIO - Riutaro Hašimoto (Telefoto: AP), planinec, ki se ukvarja tudi s kendom, je človek, za katerega japonski konservativci upajo, da jih bo rešil spon neučinkovite koalicijske vlade brez pravega programa. Hašimoto je privlačen moški, ki je priljubljen pri volil-kah, dobil priznanje za najbolj elegantno oblečenega Japonca in v javnosti vedno nastopa s strogim izrazom na obrazu - torej idealni voditelj. Vendar bi lahko njegov temperament in nacionalizem pomenila tudi težave. Novi predsednik japonske Liberalnodemokratske stranke (LDP) bi najbrž sprožil kar nekaj diplomatskih isker, če bi postal predsednik japonske vlade. Oseminpetdesetletni Hašimoto se je pokazal kot doslej najtrši japonski pogajalec v »nadaljevanki« ameriško-ja-ponskih trgovinskih sporov, ki se vlečejo že nekaj desetletij. V začetku leta Hašimoto na pogajanjih ni hotel popustiti ameriškim pritiskom za večjo odprtost japonskega avtomobilskega figa. VVashington je grozil z omejitvijo uvoza japonskih luksuznih avtomobilov, kar bi Japonsko stalo skoraj šest milijard dolarjev. Pogajanja z ameriškim trgovinskim predstavnikom Mickeyjem Kantorjem je Hašimoto opisal kot kendo: »Ce nisi pozoren na nasprotnika, jih dobiš po glavi.« Na prejšnjih pogajanjih so Japonci dobesedno v zadnji sekundi popustili Američanom. Tokrat je Hašimoto ostal neomajen, tako da v končnem sporazumu ni določeno število avtomobilov in avtomobilskih delov, ki bi jih morali Japonci uvoziti. Doma je postal junak, ker je državi, ki ji je Japonska zadnjih petdeset let vedno rekla »da«, končno rekel zgodovinski »ne«. Njegov vzpon v vrh LDP je zbudil upe pri tistih, ki so prepričani, da je stranka v koaliciji s socialisti premiera Murajame izgubila svojo moč. Ce bo postal predsednik vlade, bo Hašimoto na najvišji položaj v kabinetu prinesel bogate politične izkušnje. Sin nekdanjega ministra za izobraževanje je bil v parlament prvič izvoljen s šestindvajsetimi leti. Na začetku kariere se je posvetil predvsem vprašanju socialnega varstva, leta 1978 pa je postal minister za zdravstvo, kar je bil prvi od štirih stolčkov. Pozneje je bil imenovan za finančnega ministra, vendar je moral leta 1991 odstopiti s položaja. Najbolj sporno je Hašimotovo predsedovanje Japonskemu združenju družin žrtev vojne, saj je užalil Azijce, VVashington in tudi koalicijske partnerje. Ostro je nasprotoval temu, da bi se Japonska opravičila za agresijo v drugi svetovni vojni, ker bi po njegovem prepričanju s tem omalovaževali spomin na japonske vojne veterane in žrtve vojne. Se oktobra lani je dejal, da je vprašanje, ali je Japonska res napadla azijske države, »občutljiva stvar razlage«. Sebastian Moffett / Reuter BUŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES Sporazum preložen Glavno vprašanja rešena TABA - Izraelski zunanji minister Simon Peres in vodja PLO Jaser Arafat se včeraj nista dogovorila o razširitvi palestinske samouprave na Zahodnem bregu, vendar sta oba poudarila, da bosta sporazum poskušala doseči danes zvečer. Peres je novinarjem povedal, da sta bili obe strani zelo blizu sporazuma, vendar so morali pogajanja prekiniti zaradi židovskega sabata, ki se začne s petkovim sončnim zahodom. »Uspelo se nam je sporazumeti o vseh bistvenih vprašanjih,« je dejal Peres. »Sabat mi narekuje, da moram delo prekiniti, vendar se bomo jutri ob sončnem zahodu vnovič sestali v Tabi in poskušali v nekaj urah rešiti preostala sporna vprašanja.« Peres in Arafat na maratonskih sestankih v egiptovskem letovišču Taba skušata doseči dolgo pričakovani sporazum o razširitvi palestinske samouprave. Kot je povedal Sa-eb Krakat, predstavnik palestinskih oblasti, je ostalo nerešenih še 18 točk. Predstavniki obeh strani so se strinjali z dokumentom, katerega splošni koncept je umik izraelske vojske iz Hebrona, kjer med sto tisoč Palestinci živi 400 Zidov, v mestu pa bo za varnost odslej skrbelo 400 pripadnikov palestinske policije. Pod nadzor palestinske policije pa zaenkrat ne bodo sodila območja, kjer živijo Židje, in sicer vse do določitve njihovega končnega statusa. Mukotrpna pogajanja so tako izčrpala Ahmeda Koreja, da se je onesvestil (Telefoto: AP) Pogajanja o dokončnem statusu območij Hebrona, naseljenih z židovskim prebivalstvom, se bodo začela leta 1996. Palestinski in izraelski pogajalci so zamudili veliko rokov za sklenitev sporazuma o umiku izraelskih enot iz Hebrona, za zadnji rok pa so si določili 21. september. Vče- raj zjutraj so vodjo pogajalcev palestinske delegacije Ahmeda Koreja, znanega tudi pod imenom Abu Alaa, prepeljali v bližnjo izraelsko bolnišnico, saj je bil od nenehnih naporov tako izčrpan, da je izgubil zavest. Po Peresovih besedah njegovo zdravstveno stanje ni kritično. Arafat je dejal, da bo tudi zaradi tega prišlo do zamude pri sklenitvi sporazuma. »Prepričan sem, da bomo kljub zdravstvenim težavam Ahmeda Koreja pogajanja nadaljevali in jutri zvečer dosegli sporazum,« je še dejal vodja Palestinske osvobodilne organizacije. Vafa Amr / Reuter H ANALIZA _________________________ Ankara ima pred seboj še dolgo pot v Evropo Zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da islamiste podpira čedalje večje število volilcev ANKARA - Morda je vodja turških socialdemokratov izstopil iz koalicije zato, da bi povzročil nekatere spremembe. Dejansko pa je Deniz Bajkal dosegel le to, da bo Turčija v naslednjih dvanajstih mesecih v globoki politični krizi. Predčasnih volitev, za katere se zavzema socialdemokratska Republikanska ljudska stranka, verjetno ne bo. Tudi prihodnja turska vlada negle-de na to, kdo jo bo vodil, verjetno ne bo sprejela pomembnih odločitev na področjih gospodarske reforme in demokratizacije, ki že dolgo čakajo na razpravo v turskem parlamentu. V novih okoliščinah lahko Ankara verjetno tudi pozabi na carinsko unijo z Evropsko unijo. To, da bo levo-sredinska koalicija Tan-su Ciller nekega dne razpadla, je bilo jasno že prej. Stališča socialdemokratov in stranke Prava pot (DJP), ki jo vodi Tansu Ciller, so se namreč tako razlikovala, da je pravi čudež že to, da se je vlada obdržala do zdaj. Za razpad koalicije je bil verjetno odločilen zadnji stavkovni val v Turčiji. Več kot 160 tisoč delavcev stavka, še enkrat toliko pa se jih namerava stavkajočim pridružiti v naslednjih dneh. Stavke so v bistvu tudi protest proti socialdemokratom, ki jim v koaliciji ni uspelo uveljaviti interesov delavcev. Prav nasprotno: turški program lastninjenja je prizadel predvsem nižji sloj. Želja turške ljudske stranke po razpisu novih volitev se verjetno ne bo uresničila. Zmagovalci morebitnih volitev po podatkih najnovejše javnomnenjske raziskave gotovo ne bi bili socialdemokrati, temveč islamisti, ki so združeni v stranki Ref ah. Islamisti uživajo že več podpore volilcev kot vladajoča stranka Cillerjeve, ki jo pod- pira le še petina volilcev. Ce bi islamisti v Ankari dobili večji politični vpliv, bi bilo onemogočeno vsakršno približevanje Turčije Evropski uniji. Zato je turški predsednik Sulejman Demirel od Tansu Ciller raje zahteval sestavo nove vlade. Verjetno se tudi zdaj ne bodo začele nujno potrebne reforme, s katerimi naj bi zmanjšali inflacijo, rešili spor s Kurdi in črtali osmi člen zakona o boju proti terorizmu, ki za svobodno izražanje mnenja predvideva zaporno kazen. Jasno je tudi to, da bo prihodnja turška vlada v bistvu le prehodna. Novembra 1996 so namreč v Turčiji na sporedu parlamentarne volitve. Toda tako dolgo Turčija ne more čakati, saj bi se v tem primeru vpletla vojska. Številni turški častniki se namreč že od nekdaj imajo za »varuhe« turške politike. VVolfgang Koydl, Suddeutsche Zeitung TURČIJA / DEMIREL SE JE ODLOČIL Cillerjeva bo sestavila novo vlado ANKARA (dpa) - Turški predsednik Sulejman Demirel je v četrtek zvečer nalogo sestave nove turške vlade poverU Tansu CUler, ki je prejšnji dan odstopila s položaja predsednice turske vlade. Sulejman Demirel je Cillerjevo sprejel v predsedniški palači in se z njo pogovarjal dvajset minut, nakar so javnost obvestili o njegovi odločitvi. Konservativno-socialde-mokratska koalicija pod vodstvom Tansu Ciller je razpadla, potem ko se premierka s predsednikom socialdemokratske stranke De-nizom Bajkalom ni mogla dogovoriti o prihodnjih smernicah koalicijske vlade. Ker konservativna stranka Cillerjeve, imenovana Prava pot, s 182 od 450 sedežev v turškem parlamentu predstavlja največjo frakcijo, je bilo pričakovati, da bo Demirel sestavo nove vlade poveril Cillerjevi. Predsednica vlade ima zdaj dve možnosti: sestavo manjšinske vlade, ki bi lahko s pomočjo nacionalistov dosegla potrebnih 215 glasov, ali pa koalicijo z Domo- vinsko stranko (ANAP). Predsednik stranke ANAP Mesut Jilmaz bo stopil v koalicijo le v primem, da bo vlada že letos razpisala nove parlamentarne volitve, ki bi morale biti na sporedu šele oktobra 1996. Preden je Cillerjeva dobila nalogo, naj sestavi novo turško vlado, je turški javnosti v televizijskem intervjuju razložila, zakaj je koalicija razpadla. Po njenem mnenju je bil spor zaradi zamenjave poveljnika carigrajske policije Necdeta Menzi-ra, ki so jo zahtevali socialdemokrati, končni udarec za koalicijo. Menzir je 10. junija na pogrebu nekega policista, ki je bil ubit v terorističnem napadu, posredno kritiziral socialdemokrate, češ da so odgovorni za čedalje več terorizma v državi. Bajkal pa je v izjavi za zasebno televizijsko postajo Kanal-D dejal, da Cillerjeva »ni govorila resnice«. O primem Menzir po njegovih besedah sprva s Cillerjevo sploh nista razpravljala, nato pa naj bi Cillerjeva zagotovila, da ni težav z odstavitvijo Menzira. BLIŽNJEVZHO Jordanci gojijo (pre)velika pričakovanja Jack Redden / Reuter AMAN - V Jordaniji trenutno sestavljajo sezname zaželenih raziskovalnih projektov in sprejemajo rezervacije za vse razpoložljive hotelske sobe, Id jih bo potrebovalo več kot tisoč udeležencev bližnjevzhodnega gospodarskega vrha konec oktobra. »Mir brez konkretnih pridobitev ne more trajati,« je ameriški namestnik državnega sekretarja Joan Spero dejal na enem od številnih obiskov tujih predstavnikov pred tridnevnim vrhom. Po letu zapletenega prebijanja skozi zakonodajni proces je parlament ta mesec odobril zakon o tujih naložbah, ki je bistven za pridobitev tujega kapitala. Z zakonom, ki je glede na bližajoči se vrh že zamujal in je moral v tisk, še preden je bil sprejet v parlamentu, so odpravili omejitev, ki je dovoljevala le 49 odstotkov tujega deleža v podjetjih. Odobritev je za pet ameriških veleposlanikov v državah Bližnjega vzhoda, ki na turneji po Združenih državah Amerike ravnokar poskušajo zbuditi zanimanje vlagateljev, nastopila ob izredno ugodnem času. Poskus ameri- ške peterice je dokaz, da želi vlada v VVashingtonu pomagati Jordaniji in svojim vlagateljem. Zdi se, da nameravajo na vrhu predstaviti tudi letno poročilo o svetovnem gospodarstvu, ki prvič vključuje tri pomembne udeležence: Izrael na 23., Egipt na 27. in Jordanijo na 41. mestu. Poročilo sta sestavila Lausannski mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta in Svetovni gospodarski forum s sede- žem v Ženevi, ki prav tako organizira vrh v Amanu. Kljub temu diplomati in poslovneži dvomijo o dosežkih na dvodnevnem vrhu, ki je nadaljevanje lanskega pretežno političnega vrha v Casablanci. Poskusi nekateri organizatorjev, da bi udeležence odvrnili od pogovorov o neposrednih poslih, odražajo bojazen, da bi tak potek vrha Jordance, ki so lani pričakovali hitro nagrado za konec 46-letnega vojskovanja, še dodatno razočaral. »Ljudje s seboj ne bodo prinesli čekovnih knjižic,« je dejal neki diplomat. To bi jordanske in druge udeležence utegnilo potreti, saj so sestavili dolge sezname projektov, za katere bi radi našli vlagatelje. Pričakujejo, da bo največje zanimanje zbudil seznam 27 projektov, ki jih je jordanska vlada izbrala s kanadsko pomočjo. Dopolnili ga bodo z vladnim seznamom približno dvestotih zasebnih projektov, enako dolgim seznamom, ki ga je sestavil zasebni sektor, in projekti, kot je načrt gradnje kanala med Rdečim in Mrtvim morjem v vrednosti več milijard dolarjev. Druge države bodo najverjetneje prinesle svoje sezname. Izraelski, jordanski, egiptovski in palestinski predstavniki so ta mesec razpravljali o desetih regionalnih projektih, med drugimi tudi o gradnji ceste od Egipta prek Gaze do izraelskega pristanišča Aš-dod v vrednosti sto milijonov dolarjev. Jordanski predstavniki priznavajo, da predlagani projekti ne napredujejo, saj o nekaterih razpravljajo že od vrha v Casablanci. »Te projekte bi morali predstaviti v Londonu, New Yorku in drugih finančnih središčih,« je dejal neki diplomat. »Državo bi morali predstaviti kot posel« Čeprav ni verjetno, da bo prišlo do podpisov pogodb za projekte, so organizatorji odločeni predstaviti Banko za razvoj Bližnjega vzhoda. Kljub temu pa bi uradna napoved utegnila nekaj vprašanj o strukturi, posojilih in članstvu pustiti nerešenih. Večmesečna pogajanja v prestolnicah po vsem svetu niso rešila glavnega problema - banko hočejo le Izrael, ZDA, Egipt, Jordanija in Palestinci, skoraj vse druge države pa so neprizadete, skeptične ali pa ji nasprotujejo. Evropska unija ji odkrito nasprotuje, češ da je že zdaj na voljo dovolj primernih tovrstnih institucij. Jordanija, ki ji je ameriška privolitev v sedež banke s petimi milijardami kapitala v Egiptu razbila upanje na sedež v Amanu, je predlagala banko v Kairu in manjšo podružnico v Amanu. To bi zaradi strahu pred prevelikim številom bank utegnilo spodnesti celotno zamisel. Celo stališča privržencev banke se zelo razlikujejo. Egipčani, Palestinci in Jordanci hočejo denar na osnovi prijateljskih odnosov, VVashington pa zahteva posojanje pod ekonomskimi pogoji. »Nova institucija ne bo koristna, če ne bomo imeli projektov, ki naj bi jih financirala,« je Reuterju povedal Vasef Azar, upravni direktor Amanske poslovne banke. »Ne poznam nobenega po- zitivnega oziroma ekonomsko izvedljivega projekta, ki ne bi našel finančne podpore. Pomoč za uresničitev dobrega projekta je mogoče dobiti kjerkoli.« Nekateri od pričakovanih gostov na vrhu - predstavniki vlad in družb - bodo morda razočarani, ker se Bližnji vzhod v dveh letih od podpisa izraelsko-palestinskega okvirnega mirovnega načrta ni spremenil v skladu z njihovimi pričakovanji. Tisti, ki nočejo ponoviti pretiranih pričakovanj iz preteklosti, razlagajo, da je vrh v Amanu le del dolgega in težavnega procesa. »Uspeh vrha se bo pokazal v stopnji povezovanja udeležencev in njihovega predstavljanja zamisli,« je dejal eden od tujih organizatorjev. »Ne moremo jih prisiliti k podpisu pogodb.« MENJALNIŠKI TEČAJI 22. september 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni orodajni A banka Ljubljana 84,80 85,75 11,94 12,24 7,40 7,99 A banka Koper 84,85 85,95 11,88 12,25 7,40 7,99 A banka Nova Gorica 85,05 85,95 11,95 12,26 7,40 7,99 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 85,10 86,45 12,00 12,45 7,70 8,30 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55* 84,90 85,70 11,95 12,20 7,50 8,00 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 85,12 85,87 11,95 12,10 7,60 7,81 Come 2 us Tel: 061/ 15-92*535, od 8-15, sob od 9-12 85,35 85,760 12,07 12,19 7,60 7,95 Creditanstalt d. d. 85,10 85,80 12,10 12,25 7,50 8,10 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 84,53 85,62 12,09 12,14 7,72 7,838 Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 85,50 86,05 12,09 12,20 7,60 7,90 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 85,50 85,90 12,09 12,20 7,60 7,90 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 85,50 85,90 12,00 12,12 7,60 7,90 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 85,50 85,90 12,09 12,20 7,60 7,90 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 85,20 85,60 12,09 12,20 7,60 7,90 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 85,50 85,90 12,00 12,12 7,60 7,90 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 85,00 85,60 12,09 12,20 7,60 7,90 Nova kreditna banka Maribor d,d, 84,45 85,80 12,00 12,30 7,40 8,15 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 85,20 85,70 12,03 12,18 7,40 7,95 Poštna banka Slovenije 84,75 85,75 11,20 12,20 7,15 8,15 Publikum Ljubljana, t: 312-57 85,46 85,55 12,10 12,12 7,80 7,88 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 85,36 85,58 12,02 12,09 7,71 7,86 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 85,60 86,00 12,08 12,20 7,60 8,04 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 85,40 85,55 12,08 12,10 7,70 8,10 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 84,20 85,69 12,10 12,20 7,20 8,00 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 85,30 85,50 12,10 12,19 7,70 7,79 Publikum NM, t: 068/ 322-490 85,10 85,60 12,05 12,20 7,65 7,90 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 85,30 85,75 12,02 12,24 7,60 8,03 Publikum Portorož, t: 066/747-240 85,35 85,59 12,01 12,11 7,71 7,85 Publikum Ljubljana Miklošičeva 85,47 85,53 12,09 12,12 7,80 7,85 SKB d.d.,*** 84,25 85,95 11,93 12,28 7,40 7,85 SHP Kranj, t: 064/331-741* 85,50 85,70 12,10 12,15 7,95 8,00 SZKB d,d. Ljubljana, t: 1263320 85,25 85,69 12,00 12,22 7,55 8,15 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 84,50 85,80 11,95 12,20 7,60 8,20 Upimo Ljubljana, t: 212-073 85,52 85,57 12,10 12,12 7,65 7,725 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Včerajšnji tečaji * Sedež: tel. +39/40/6700' 1 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 22. SEPTEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1567,00 1631,00 nemška marka 1100,00 1145,00 francoski frank 319,00 332,00 holandski gulden 981,00 1021,00 belgijski frank 53,40 55,60 funt šterling 2480,00 2581,00 irski šterling 2535,00 2638,00 danska krona 283,00 295,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1162,00 1209,00 japonski jen 15,60 16,30 švicarski frank 1371,00 1427,00 avstrijski šiling 156,20 162,60 non/eška krona 250,00 261,00 švedska krona 223,00 232,00 portugalski eScudo 10,50 10,90 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1177,00 1225,00 madžarski florinf 11,00 14,00 slovenski tolar 12,70 13,10 hrvaški dinar-kuna 265,00 295,00 22, SEPTEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1579,00 1629,00 nemška marka 1110,00 1138,00 francoski frank 321,00 332,00 holandski gulden 986,00 1014,00 belgijski frank 53,60 55,30 funt šterling 2497,00 2582,00 irski šterling 2562,00 2657,00 danska krona 285,00 295,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1168,00 1208,00 švicarski frank 1385,00 1420,00 avstrijski šiling 157,00 162,00 slovenski tolar 12,50 13,30 21. SEPTEMBER 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,50 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,75 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,20 8,70 22, SEPTEMBER 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4195 1.4235 1.4275 funt šterling 2.2370 2.2440 2.2510 irski funt 2.2890 2.2960 2.3030 kanadski dolar 1.0499 1.0539 1.0579 nizozemski gulden 89.143 89.253 89.363 švicarski frank 124.03 124.13 124.23 belgijski frank 4.8450 4.8550 4.8650 francoski frank 28.754 28.814 28.874 danska krona 25.652 25.712 25.772 norveška krona 22.649 22.709 22.769 švedska krona 20.040 20.100 20.160 italijanska lira 0.8821 0.8861 0.8901 avstrijski šiling 14.193 14.213 14,233 španska peseta 1.1472 1.1512 1.1552 portugalski escudo 0.9490 0.9520 0.9550 japonski jen 1.4400 1.4415 1.4430 finska marka 33.090 33.170 33.250 r A Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 22.9.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj ta DEM 8435 84.95 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 182 z dne 22. 9. 1995 - Tečaji veljajo od 23. 9. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 87,9639 1171,9995 400,3418 86,9043 2129,2036 2735,1879 2375,9935 8245,9690 7,3067 2238,7682 118,8656 7359,7746 1872,5771 78,5016 1657,4397 10235,7212 185,0395 117,3814 152,7154 94,9276 srednji 88,2286 1175,5261 401,5464 87,1658 2126,5833 2743,4182 2383,1429 8270,7813 50,9149 189,8971 7,3287 2238,7682 119,2233 7381,9204 1878,2117 78,7378 1662,4270 10266,5208 185,5963 117,7346 153,1749 95,2132 prodajni 88,4933 1179,0527 402,7510 87,4273 2132,9630 2751,6485 2390,2923 8295,5936 51,0676 190,4668 7,3507 2238,7682 119,5810 7404,0662 1883,8463 78,9740 1667,4143 10297,3204 186,1531 118,0878 153,6344 956,4988 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23.9.1995 dospelost blag. zapisa Število dni do tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) dospelosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 5.10.95 12 102.0389% 97.1626% 99.6007% 1,700,000 867,331 825.882 1,693,213 5.10.95 179 97.7684% 95.5644% 96.6664% 1700,000 831,032 812,298 1,643,329 ljubljanska Tečajnica borznega trga št.: 180 Datum: 22. 9. 1995 uvsuANASioaucHAVjcrjc Vrednost. papir mt. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaS ponudba Max. Min. tfi IfSltTS intim mm LEKC 800 (11.5.95) 11.750 20.9. 11.300 11.750 PRB 665 (13.6.95) 17.598 1,13 22.9, 17.460 17.580 17.770 17.300 1.760 5AL 500' (2)(11.9.95) 19.856 1,59 22.9. 19.540 19.800 20.000 19.550 3.971 SKBR 1000 (24.2.95.) 35.934 1,03 22.9. 35.900 36.030 36.100 35.400 9.487 2SE UEEI HjSE mm RCE1 10,0 2.(1.10.95) 104,74 ,05- 22.9. 103,5 105,0 104,8 104,0 317 RSOl 8,0 5,(30.6.95) 102,0 ,40- 22.9. 101,1 102,2 102,6 1017 7.157 RS02 9,5 9.(1.4,95) 112,1 ,74- 22.9. 112,0 112,2 112,4 112,0 13.701 RS08 5,0 4.(31.5.95) 88,5 4,36 22.9. 81,0 96,0 92,5 88,5 106.361 RSll 7/1 5.(15.7.95) 97,2 19.9. 97,3 101,0 RSL1D 8,0 5.(30.6.95) 101,4 75- 22.9. 101,3 101,4 101,5 101,3 333 (SUD 9,5 9.(1.4.95) 112,0 22.9. 111,0 112,5 112,0 112,0 675 Ml 10,0 4.(1.11.94) 103,34 1,04- 22.9. 103,3 103,7 103,3 103,3 319 IKRI 5,0 3.(30.6.95) 79,2 20.9. 72,5 82,5 W aass )TBR 300 |2)(28.7.95.) 13.624 2,52 22.9. 13.350 13.990 13.690 13750 1.758 1AD 10.000 (1.6.94.) 123.962 3,56 22.9. 123.900 124.200 125.200 121.000 54.915 M) 1715 (24.5.95.) 15.453 21.9. 15.260 15.700 ra (10) 24.0324 5,14 22.9.. 20.850 24.250 24.700 22.600 1.057 MR (D 15.000 ,12- 22.9. 14.200 15.990 15.000 15.000 150 m 218 (30.3.93.) 10.790 4,52 22.9. 10.430 10.700 10.790 10.790 76 «R 200 (26.6.95.) 4.340 2,94 22.9. 4.311 4.320 4.350 4.300 8.194 [CTR (5) 800,9 ,09 22.9. 799,0 804,0 801,0 800,0 881 Rim 5!iTX smrtna SBTP 2750 (22.6.95) 30.514 1,83 22.9. 36.260 36.900 37.190 36310 2.154 TNP (D 35.601" 19.9. 32.100 50.000 JBKP 720 (25.5.95.) 11.656 5,97 22.9. 11.150 11.890 11.750 11.500 187 HP (D 43.000 .88 22.9. 42.500 43.300 43.000 43.000 430 Mlfilig •JiTT-TM JsK2 12,0 4.(1.11.94) 99,4 12.9. 100,0 EG 11,0 4.(1195) 103,5 20.9. 102,0 103,7 =CE 12,0 7.(1.695) 101,9 ,55- 22.9. 100,2 101,9 101,9 101,9 37 m 10,0 2.(1.695) 101,54 22.9, 101,5 103,6 101,5 101,5 698 SZB1 10,0 2.(15.9.95) 105,0 21.9. 104,0 106,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 178/95-22. 9. 1995 Vrednost. papir 5 ex kupon St.dai(3) enotni tečaj | % sprem datum povpraš ponudba Max. [mEl] iooosrr| Iiiila;4i»liii;<»»*l 1EAR mo HBR0 ER RDR0 RGSR 200 55 ($0.695.) (1.6.95) (15.6.95) 2.810 5.220 3.043' 2.050 10.000 587,4 1,05- 10,00 21.9. 4.9. 22.9. 22.9. 18.9. 21.9. 2.800 4.600 3.200 2.070 9.000 585.0 3.500 3.779 2.199 14.500 594,0 3.100 2.050 3.030 1.050 1.114 21 nas ALĐP 2.001 21.9. 2.010 2.150 HBP0 ‘ 320 (1.6.95) 3.000 13.9. 2.890 3.020 K8P1 10.000 KBPP 20.585 17,47- 22.9. 15.0600 26.390 25.000 20.000 1.235 KGPO (6) 1.082,0 20.9. 905,0 1.300 iIBKC 360 (25.5.95) 5.600 11,84 22.9. 5.110 5.700 5.600 5.600 448 aejiTZTRTT LOK 10,0 6.(1.4.95) 102,5 20.9. 99,7 103,0 fflJO 10,0 6.(1.4.95) 102,6A ,01- 22.9. 100,6 102,6 102,6 48 3SM0 10,0 4.(1195) 102,0 21.9. 100,1 106,0 3LS0 10,0 4.(1.10.94) 102,4A ,10- 22.9. 101,7 105,0 102,4 102,4 1.763 3NM 11,0 3.(1.915) 103,0 19.9. 100,7 104,8 3P0 10,0 7.(1195) 101,5 19.9. 96,5 103,5 IJBKK 8,50 2.(15.415) 100,0 14.9. 80,0 110,0 mo 10,0 3.(1,415) 105,3 ,45 22.9. 105,0 105,4 105,3 105,0 2.231 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SIT) Dvodelni blagajniški zapisi BS Tolarski zapisi z nakupnim bonom 22.9.95 1.232,76 prejšn i Vse pravice pridržane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odsLfosnova je najnižja nominacija), delnice ko- izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * -dosež. 30-odstotna omejitev-trgpvanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti ie-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplačilo vmesne dividende; (3)-obveziiice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4}-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7}-dan izplačila dividende; (Sj-dividenda se nanaša na nedeljeno demico; (10)-o dividendi bo odločala skupSC. delničarjev, obr. m - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. jnin-najvisji oz. najnižji tečaj določ. vrednostnega papiija; VREDNOST DOLARJA V SVETU 22.09.1995 ob 18. uri valuta tekoči najvišji najnižji nakupni prodajni NEMČIJA marka 1.4100 1.4110 1.4305 1.4075 JAPONSKA jen 98.45 98.55 100.67 98.04 V. BRITANIJA funt 1.5705 1.5795 1.5864 1.5738 ŠVICA frank 1.1340 1.1350 1.1510 1.1316 FRANCIJA frank 4.9011 4.9060 4.9570 4.8930 NIZOZEMSKA gulden 1.5800 1.5810 1.6023 1.5782 ITALIJA lira 1611.50 1611.30 1617.50 1599.00 BELGIJA frank 29.144 29.430 29.550 29.144 AVSTRIJA šiling 10.0025 10.0075 10.0630 9.9650 ŠPANIJA pezeta 123.36 123.41 124.40 123.05 SVEDSKA krona 7.0432 7.0432 7.109 6.9951 NORVEŠKA krona 6.2325 6.2355 6.2300 6.2300 DANSKA krona 5.5019 5.5039 — — FINSKA marka 4.2847 4.2897 4.3020 4.2648 PORTUGALSKA eskudo 147.89 147.13 150.00 147.70 IRSKA funt 1.6120 1.6140 1.6222 1.6090 GRČIJA drahma 229.55 229.229 231.87 229.00 KANADA dolar 1.3517 1.3522 1.3545 1.3480 AVSTRALIJA dolar 0.7452 0.7457 0.7517 0.7445 EVROPA ECU 1.3046 1.3056 1.3096 1.2982 zlato 383.00 383.50 srebro 5.45 5.4 MILANSKI DEVIZNI TRG 22..SEPTEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni _ ameriški dolar — 1609,670 — ECU — 2096,400 — nemška marka — 1128,190 — francoski frank — 325,440 — funt šterling — 2535,300 — holandski gulden — 1006,930 — belgijski frank — 54,780 — španska pezeta — 12,988 — danska krona — 290,220 — irski funt — 2594,620 — grška drahma — 6,945 — portugalski escudo — 10,739 — kanadski dolar — 1188,050 — japonski jen — 15,256 — švicarski frank — 1400,780 — avstrijski šiling — 160,510 — norveška krona — 256,080 — švedska krona — 227,250 — finska marka — 374,420 — avstralski dolar — 1203,660 — ZVEZA BANK CELOVEC 22. SEPTEMBER 1995 v ŠILINGIH J valuta nakupni prodajni ___ ameriški dolar 9,9660 10,0660 kanadski dolar 7,3850 7,4550 funt šterling 15,7300 15,8900 švicarski frank 869,9000 876,7000 belgijski frank 84,0600 84,8400 francoski frank 202,0000 208,6000 holandski gulden 625,5000 630,5000 nemška marka 700,7000 706,8000 italijanska lira 0,62140 0,62740 danska krona 180,4000 181,8000 norveška krona 159,6500 160,9500 švedska krona 141,8000 148,0000 finska marka 282,9000 284,7000 portugalski escudo 6,6650 6,7850 španska peseta 8,0400 8,1200 japonski jen 16,1800 16,2700 slovenski tolar 8,21 8,47 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. RAI 1 RETE 4 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše L’ albero azzurro, risanke Dok.: Kvarkov svet -Razmišljanja o slonih Film: 11 bracconiere della foresta d’ argento (dram.. Nem. '57, i. R. Lenz) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Aktualna oddaja o morju Linea Blu 7 dni v Parlamentu Film: 11 sogno di Nicky (dram., ZDA '90, r. G. Miller, i. L. Gossett jr., C. Sarandon, R. Zal) Risanke: Bonkers Izžrebanje lota Dnevnik Dok.: Skrivnosti narave 1 Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Igre brez meja Dnevnik Q- 6 Posebnosti TG 1 Dnevnik 1, horoskop in vremenska napoved Film: Naufraghi sotto Costa (dram., It. ’92, i. S. Ferilli, T. Palazzo) Variete: Rita in jaz (’77) . Proza: L’ amor legale (’71, i. Valeria Valeri) RAI 2 Film: Senza amore (kom., ZDA ’45, i. S. Tracy, K. Hepburn) Dnevnik, Odprti prostor Evropski dnevi Dnevnik, RAI 2 za vas Film: La voce nella tem-pesta (dram., ZDA ’39, i. L. Olivier, M. Oberon) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, športna rubrika Dribbling in vreme Variete: II fantacalcio Film: Soul Man (kom., ZDA ’86, i. T.C. Hovvell) Izžrebanje lota Film: Soul Man 2 (kom., ZDA ’89, i. T.C. Hovvell) Sereno variabile, vreme 23 Nan.: Hunter Dnevnik in šport jEl Risanke: Go-Cart Film: L’ ultimo desiderio (dram., ZDA ’95, i. M. Kemp, K. Hodge) Komedija: Questi fanta-smi (r.-i. E. De Filippo, E. Tilena), vmes (23.20) dnevnik, vreme Film: Chiedi la luna (kom., It. '91, i. M. Buy) RAI 3 Pregled tiska. Drobci Nan.: Divisi dalla legge Film: La vita privata di S. Holmes (kom., VB ’70) Film: Abramo Lincoln (biog., ZDA '40, i. R. Massey, R. Gordon) Dnevnik Film: Gli amori di Cleo-patra (zgod., ZDA ’53) Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Sobotni šport: odbojka, kolesarstvo, košarka Vreme in dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Soup Glasba: Yes for Europe -Ne rasizmu Dnevnik, deželne vesti Film: La croce di fero (vojni, ZDA '77, i. J. Co-burn, M. Schell), vmes (23.55) dnevnik, vreme, filmske novosti Sport: EP v odbojki, Ita-lija-Ceška (Z), tenis Variete: Fuori orario Variete: 30 ur za življenje - Dobrodelni maraton Nad.: II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita (i. T. Ramos, V. Pasmanter), 11.15 II prezzo della vita (i. E. Palomo), vmes (11.30) dnevnik Variete: 30 ur za življenje Dnevnik Nad.: Sentieri Variete: 30 ur za življenje Nan.: A cuore aperto, 17.45 Colombo, vmes (19.00) dnevnik in vreme Film: Lo studente (kom., It. '83, i. N. D’ Angelo, J. Tamburi, M. Fiore) Film: Improvvisamente 1’ estate scorsa (dram., ZDA '59, i. E. Taylor), vmes (23.30) noCni dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto Nan.: Hiša v preriji CANALE 5 Na prvi strani Variete: 30 ur za življenje Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Variete:30 ur za življenje - Dobrodelni maraton (vodijo Lorella Cuccarini, Marco Columbro, Red Ronnie), vmes (23.00) dnevnik NoCni dnevnik Nan.: Dream on Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Speciale Cinema Odprti studio Studio šport Avtomobilizem Fl Variete za najmlajše, vmes risanke Varieteja: Nati per vince-re, 16.45 Dobrodelni maraton 30 ur za življenje (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete:Appuntamento al buio Film: Anche gli angeli mangiano fagioli (kom., It. '75, i. G. Gemma) Film: Fratelli nella notte (vojni, ZDA '83, i. G. Hackamn.m R. Stack) Italia 1 šport Film # TELE 4 17.45, 19.30, 22.10, 0.00 Dogodki in odmevi Nan.: II mio amico fanta-| sma, 21.20 Evening... (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik FilimLa signora amava le .rose (dram., ZDA ’68) Športna odd. Ciclissimo Film: Star Trek 2 Španski nogomet '•tiKjl Risanka: Filip M Dnevnik 'HlPn Slovenska Evrošola I 1995 BORIS S, popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE VTelefon: (040) 214867 - 214871^ {f SLOVENIJA 1 Radovedni Taček: Palaca, ponovitev Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 38. oddaja, ponovitev Frida s srcem na dlani, 1. del norveške nadaljevanke Juhuhu, jaz nisem Kekec Zgodbe iz Školjke Koča strica Toma, amer. film,1987 Gore in ljudje, ponovitev Poročila Večer z..., ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik TV dnevnik 1 Odprava zelenega zmaja, 5. del slovenske serije Pravljice iz mavrice. Tovariši iz Kalaharija, angleška plz oddaja Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip • Razredna družba Tracy Ullman, angleška humoristična oddaja Mini Čarovnija na štirih kolesih, angleška dok. oddaja Za TV kamero Ozare Dnevnika Grace na udaru, 3. del Sova: Severna obzorja, 13. del Vampir v nebesih, film IT SLOVENIJA 2 08.00 09.05 10.00 10.50 11.45 12.00 12.50 13.10 14.00 14.55 15.55 18.30 19.05 20.10 21.00 22.55 Euronews Mojstri, 3. oddaja Koncert simfonikov orkestra akademije za glasbo Primer za dva, 3. del Turistična oddaja TV 101,10. del serije Sova: Frasier, 3.del serije Severna obzorja, 12. del Videošpon SP v športnoritmicni gimnastiki, posn. z Dunaja Hokej na ledu, Alpska liga Slovenski magazin Karaoke Goli Sport, 3. del Vdova Coudercova, amer. film Novice iz sveta razvedrila -dokumentarec: The Animals, angleška glasbena lestvica Jk KANALA Rudniki kralja Salamona, ponovitev risanega filma Teden na borzi Spot tedna Generacija transformerjev II, 15. del risane serije Dance Session, pon. Vreme ■ Živeti danes, dokumentarna oddaja Splošna praksa, 40. del avstralske nanizanke Polnočni opazovalec, ameriški film Vreme Kraj novega zločina, pon. filma Erotični film © Koper Euronevvs Slovenski program: TV poper, kabaretno satirična oddaja Poperdata Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja »Accordi« -1 oddaja Azzurro Quotidiano Besede in kri, italijanska TV nanizanka" Režija: Damiano Damiani Igrajo: Paolo Bonacelli, Consuelo Ferrara in dru- gi- Globusov tik tak Achtung Baby!, oddaja o kulturi Avtor Roberto Ferrucci Vsedanes - TV dnevnik Shanghajska zgodba -ameriški film, 1954 Režija: Frank Lloyd Igrajo: Ruth Roman, Ed-mond O’Brien {nMP Avstrija 1 Popaj in sin, risanka Scooby Doo Duck Tales Garfield in prijatelji Klic na pomoč Kaliforni- H Formula 1, trening za VN Portugalske Blossom: Trema Parker Lewis: Musso - poroka Baywatch: Živčna vojna Superman - Lois in Clark: Vrnitev Ala Capona Melrose Place: Krize Beverly Hills 90210 Konec more Nogomet Mr. Bean Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Star Light, Znani ljudje posnemajo druge znane ljudi Šport Hale in Pace, skeči Ljubiva se, ameriška komedija, 1960 Klic na pomoč, pon. Melrose Place, ponovitev Beverly Hills 90210, pon. Leto dni v peklu, film (niHIP Avstrija 2 Traper Daniel Boone, ameriški vestem, 1966 Irena Forsyte, ameriški film, 1949 Dobri vojak Svejk, nemški film, 1960 Režija: Axel von Ambes-ser Srce polno glasbe, nemški glasbeni film, 19565 Alpe-Donava-Jadran Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Milijonsko kolo Sporni primeri Avstrija danes Cas v sliki, kultura Goveji bocnik, avstrijska komedija, 1992 Režija: Xaver Schvvarzenberger Cas v sliki Morilci med sabo, ameriški tv triler, 1991 Režija: George Kaczender Manitou, ameriška grozljivka, 1977 Pogledi od strani ■ ■ ti 1 ■ ■ m ■ ■ ■ Slovenija 1 4.30.5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci Čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. Webrom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, n.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan; 10.05'Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborobv-ska glasba'; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba;16,40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.30 H. Purcell; 19.30 Operni koncert; 21.00 Opera: Arianna; 22.30 Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4-100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Večerni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello; V 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15,15 RGL komentira; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14,00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40,. 8.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; . 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 18.20 Verska odd.; 19.30 Večerni pr. Večno mladi Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih goric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 0.00 RoboKaki; ll.OOCur-riculum vitae; 14.30 RO: Kan Ni Mankan; 17.00 Ki-noburger; 19.00 TB: The Dedication Orchestra; 20.00 Novi rock - Retro '80-'95;24.00 Midnight Rambler (psi lajajo). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro p.o naše. vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Musical; 9.15 Pravljični kotiček; 9.30 Operetne melodije; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: New York New York (V. Mai-don), nato orkestri; 12.00 Nepozabne odrske sanje (T. Rojc); 12.25 Slov. glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev, nato Glasba za vse okuse; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 16.30 Evergreen; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 ; 18.40 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine n.30.15.30,17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Neposredni prenos iz cerkve v Ločah: Blagoslovitev orgel. NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 23. septembra 1995 SLOVENIJA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Kulturnica, Židovska steza 1 Veliki oder Danes ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, za izven. Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12. ure, informacije ob istem Času po tel: 314-962. Jutri, 24. september, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, od treh let naprej. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Predstava H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO je na sporedu: - danes, ob 19.30 za abonma Sobota in-izven. Nedelja, 24. septembra, ob 18. uri: predpremiera: B. Kobal - G. G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 210 852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE - sakralna premiera, danes, ob 19.30; - artistična premiera, danes, ob 21.30. Rezervacije in dvig vstopnic ter vse informacije v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, ali po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30. CANKARJEV DOM Danes ob 11. uri: ZALJUBLJENI ČAROVNIK, pravljična igra za otroke. SNG LJUBLJANA V petek, 29. septembra, ob 20. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, premiera; Mala drama V soboto, 30 septembra, ob 20. uri: D. Ma-met: OLEANNA, premiera. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, DANES od 10. do 13. ure, telefon 221-511. Od ponedeljka, 25. septembra bo blagajna odprta od 10. do 13. ure ter od 18. do 20 ure. PPG NOVA GORICA Abonmajski program za sezono 1995/96 - Peter Barnes: ZATON SONCA IN SLAVE, režija Dušan Mlakar; - Sam Shepard: MISEL LAZNIVKA, režija Boris Cavazza (premiera 22. februarja); - Mary Chase: HARVEV, režija Vida Ognjenovič (premiera 17. aprila); - Robert M. Cossa: NONA, režija Osvaldo Bonet (premiera 30. maja); - Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE, režija Bojan Jablanovec; - Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, režija Jaša Jamnik; Vpis abonmaja poteka od 25. septembra do 9. oktobra v PDG, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica vsak delavnik med 8. in 12. ter 15. in 18. uro pri blagajni ali v upravi gledališča. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Danes, ob 18. uri in nedelja, 24. septembra, ob 16. uri: B. Minolo: VILINCEK Z LUNE, igra za otroke, za izven. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo vse do nedelje, 8. oktobra odprta razstava mladega slovenskega slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane. Razstavo, ki je tudi prva v letošnji novi sezoni Kulturnega doma, so odprli v torek, 19. t.m. Na otvoritveni slovesnosti sta ob tej priložnosti spregovorila likovna kritika Aleksander Bassin iz Ljubljane (v slovenščini) ter goriski kritik Joško Vetrih v italijanščini. Ob tej priložnosti povzemamo nekaj misli, ki jih je likovni kritik A. Bassin podal na omenjeni sloveno-sti. »Slikarstvo mladostnega tridesetletnika Jona Gala Planinca je zraslo pred našimi očmi hitreje, kot smo se lahko ovedli. Očitno poiskal, tako rekoč izoblikoval se je v varnem zavetju obnovljenega modernizma. Ce smo konkretnejši: potem predvsem je izkazal posluh za strukturiranost abstraktnega ekspresionizma, hkrati pa v svojem delu upošteval stalno navezoce brezcasovne silnice Čustveno obarvane, ned-realne, simbolne opredmetnosti. Stopnjo določljivosti le-te odmerja umetnik sam, ko vzpostavlja ravnotežje med omenjeno strukturiranostjo, ki je skozi njena osnovna elementa - linijo in barvo - neizbežni pogoj za avtonomno oblikovanje likovne morfologije. Problem te lastnosti Jona Gal zavestno rešuje skozi odmik v povzemanju resničnosti. Prav ta odmik v novo, umišljeno predmetnost pa nosi zanimivo, psihološko »breme« očetovske popkovine. Osebnost očeta Stefana Planinca (priznanega slovenskega slikarja op. ur.) je namreč tista, ki je zanesljivo pripravljala in usmerjala mladega Gala v miselni krog likovnega razvoja.« A Bassin je torkovo likovno kritiko zaključil na naslednji naCin: »V tej končni misli, ki nosi ta pridevek pac zaradi tega, ker v določenem smislu določa platno - papir, prepoznavamo predvsem dvoje: na eni strani posamezne konkretne izhodiščne točke povsem figurativnega značaja, ki nas prepričujejo o nastajanju Galove lastne, subjektivne metaforike; po drugi strani pa slikar tako široko razpre svojo pahljačo, da mu komaj sledimo - daje si duska, neutesnjen je v formulaciji in pristaja samo na neizmernost, na neizmerljivost svojih občutij. Občutij za prostor in Cas, v katerih se giblje s svojo mladostno, za vse dogajanje dojemljivo in ne-premisljeno (v dobrem pomenu te besede) svežino; Želimo si, da bi jo ohranil Cim dlje!« Razstavo v galeriji Kulturnega doma v Gorici prirejata v skupnem sodelovanju Upravni odbor Kulturnega doma - Gorica ter podjetje »Mediacarso« iz Ljubljane, oziroma njegov odsek »Revija in galerija »Kras«. Razstava bo odprta vse do 8. oktobra in to po sledečem urniku: od 9. do 13. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami, (ik)) GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA. GRAND HOTEL UNION Jutri, 24. septembra, ob 18. uri, v Modrem salonu bo koncert instrumentalne zasedbe TRIO LUVVIGANA: Darko Brlek, klarinet; Igor Škerjanec, violončelo; Vladimir Mlinaric, klavir. Na uvodnem koncertu iz cikla Slovenski glasbeni umetniki-poustvarjalci in sogovorniki bo Trio Luvvigana z Beetho-vnovm Triom v B-duru predstavil svoj nov CD. Koncertu bo sledil pogovor, ki ga bo vodil violinist Tomaž Lorenz CANKARJEV DOM. LJUBLJANA V sredo in petek, 27. in 29. septembra, ob 19.30: Modri abonma I in E: nastopa ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent HARTMUT HAEN-CHEN. V sredo in soboto, 4. in 7. oktobra, ob 19. uri: SLAVNOSNI KONCERT ob 15-letnici Cankarjevega doma, 50-let-nici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Sre-botnjak, slovesni predaji novega klavirja Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, ter 15-letnici delovanja Je-zerCek Catering, d. o. o. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin. AJDOVŠČINA Danes ob 20. uri bo v begunskem centru v Ajdovščini koncert nizozemske skupine ZOOL, katere glasba je mešanica vec zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio Student ter MKC Koper. CAFE BELVEDERE. BLED Danes, ob 21. uri bo koncert ameriškega jazzista MARC ABRAMS s triom: Francesvo Bearzatti, saksofon, basovski klarinet; Maurizio Caldura Nunez, saksofon in Massimo Chiarel-la, bobni. Marc Abrams, kontrabas, je tipični predstavnik njujorške jazz scene. Igral je z mnogimi velikani jazza in v raznih zasedbah prekrižaril veC kontinentov. (foto) KOPER. Titov trg Danes, ob 18. uri bo R'N'R koncert skupine KAMELEONI. CERKNICA V renesančni cerkvi sv. Volbenka v Zelšah bo jutri, 24. t. m., ob 17. uri koncert SLOVENSKEGA OKTETA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Nova sezona se bo začela v petek, 6. oktobra s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam« (prevod Alojz Rebula). Režija Mario Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 23. t.m., ob 18.00 (red B) ponovitev koncerta orkestra gledališča Verdi. Vodi Ju-lian Kovatchev. Jutri, 24. t.m., ob 21.00 - ponovitev koncerta v Vidmu v Palamostre. Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Perno in Francesco Macedonio otvorih novo gledališko sezono. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, Šolah in univerzi. Grad Sv. Justa Danes, 23. t. m., ob 22. uri »Dulcis in fun-do«, zaključna prireditev ob sklenitvi sezone. Vstop prost. STEVERJAN V Četrtek, 28. t. m., ob 20. uri bodo v doku Kulturnega društva Briski grič (Bukovje 6) predstavili videokaseto posneto na zadnjem poletnem, osmem »Pajk’s Shovvu«. VeCer prireja KD Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in ZSKD. KOROŠKA CELOVEC BELJAK V Mestnem gledališču bo danes, 23 t. m., ob Studijski oder: danes, 23. t. m., ob 20. uri 19.30 opera »Cavalleria msticana«. Menubeln: »An den Mann gebracht«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA SKUC - PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA Galerija SKUC že od samega začetka " me ustva- Galerija bKUl, že od samega : podpira mlade, Se neuveliavnej rjalce. Predstavlja jih v ciklu Prve samostojne razstave v Galeriji Skuc. Za leto 1996 bodo umetniki prvič izbrani na osnovi javnega natečaja. Prijavijo se lahko vsi likovniki, ki drugo leto Se ne bodo dopolnili 35 let. Prijava naj vsebuje: - kratko konceptualno predstavitev likovnega projekta (razstave), ki ga avtor želi uresničiti v Galeriji Skuc, - natančno biografijo, - fotodokumentacijo (opremljeno s podatki) najnovejsin det ali projektov, - kataloge, zloženke, vabila, druge podobne tiskovine (Ce jih avtor ima) in opis prejšnjih projektov. Prijave sprejemajo do 7. novembra 1995. Galerija Skuc bo izbranim umetnikom nudila strokovno in tehnično pomoC pri pripravi, uresničitvi, promociji in dokumentaciji projekta. Dodatne informacije: Galerija Skuc, Stari trg 21, Ljubljana. Tel&fax: 061/216540. XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, ki ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesno lestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure m v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču soli Monfort v Por-totožu. Vsak udeleženec lahko žigosa največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje, Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. septembra, do 20. ure v Mestni galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču soli Monfort. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monfort. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Študijski center za raziskave in umsko zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine (Svetoivanski park) V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Donna« v izvedbi »Centro Donna«; ob 21. uri bo v gledališču Miela na programu gledališka predstava Lelle Costa ww"wrKwwm SLOVENIJA FJK MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA. GALERUA TIVOU Osebne razstave nagrajencev 20. mednarodnega grafičnega bienala. CANKARJEV DOM V galeriji CD je do 20. septembra na ogled razstava Josefa Albersa. V mali galeriji CD je 20. septembra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja. V Veliki sprejemni dvorani je do 30. septembra na ogled razstava tapiserij nemškega umetnika Wernerja Mollerja. (foto) MALA GALERIJA. Slovenska 35 V galeriji je na oglea razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla. BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunaiskašl Na ogled je razstava OD SKICE DO LUTKE, umetnice Agata Freyer - Majaron, (foto) JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERUA. Prežihova I V obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo: NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5 V galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča. GALERIJA Vodnikovo domačija. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck. GALERUA HEST. Maribor V okviru likovne delavnice LENT 95 je danes ob 19. uri odprtje rastave slikarja Franceta Slane. GALERUA LOJZETA SPACALA. ŠTANJEL V galeriji je na ogled stalna razstava del, ki jih je Lojze Spacal podaril sežanski občini. GALERUA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda. GALERUA SKUC V galeriji bodo nocoj ob 20. uri odprli samostojno razstavo mladega fotografa Tomaža Gregoriča. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist; danes, 23. t. m., ob 21.30 vodeni obisk razstave z dr. Franco Marri. Galerija Cartesius: do 30. t. m. razstavlja umetnica Megi Pepeu [ob delavnikih 11.12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13). Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri. 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: od 25. t.m. do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Ga-vrill Pritfuli. GORICA Kulturni dom: do 8.10. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA CELOVEC Škofijski muzej (Lidmartskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. Kunstforum (Villacherstrasse 8/11): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zech-ner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Ce-lovec. RST HedališCe Miela utri, 24. t. m., ob 11. uri bo la sporedu recital pianista Uessandra Cesara. Koncer-e, osem nedeljskih glasbe-lih matinej, je organiziralo [ledaliSCe Verdi v sodelo-ranju z Zadrugo Bonavven-ura in bodo trajali do 17-lecembra. Nastopilo bo >sem mladih Ze uveljavlje-lih pianistov, ki bodo izdajali Beethovnove sonate, /stopnice so na razpolago )ri blagajni Dvorane Tripco-dch po 10.000 lir za kon-:ert, medtem ko abonma sta- REPENTABOR Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Jutri, 24. t. m. t.m., ob 18-uri nastop ansambla Came-rata Carniola. Vodi Mojca Zaplotnik. Na kljunaste flavte bodo igrale Spela KnolL Mateja Bajt, Manca Cirk, Barbara ZepiC, Mojca Zaplotnik. Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. ŽTIVAN V Stivanski cerkvi bo v p°; nedeljek, 25. t. m.,-ob 21. uri koncert pianista Riccarda Risalitija. Na programu Mozart, Beethoven in Schubert. TENIS / POLFINALE DAVISOVEGA POKALA Nemčija v Moskvi že vodi z 2:0 Becker premagal Česnokova, Stich pa Kafelnikova - V Las Vegasu ZDA - Švedska Ponoči se je v Las Vegasu začel tudi polfinalni dvoboj ZDA - Švedska (od leve Sampras, Agassi, Edberg in Engvist) MOSKVA - Po prvem dnevu polfinalnega dvoboja za teniski Davisov pokal Nemčija v Moskvi z 2:0 vodi proti Rusiji. V prvem včerajšnjem dvoboju posameznikov je Boris Becker po Štirih setih s 6:7 (4:7), 6:3, 7:6 (7:3), 7:5 premagal Andreja Česnokova, Michael Stich pa je nato s 6:1, 4:6, 6:3, 6:4 odpravil Jevgenija Kafelnikova. Vse kaže torej, da Rusom po lanski zmagi v polfinalu v Hamburgu letos ne bo uspelo presenetiti Nemcev. Dvoboj med Beckerjem in Stichom se je začel z enourno zamudo. Posebna podlaga, ki jo je v dvorani namestila neka Švedska firma in s katero so Rusi želeli Čimbolj upočasniti igro, je bila namreč skrivnostno povsem razmočena. Becker pa z njo tudi po posegu Čistilcev ni bil zadovoljen. »Se nikdar nisem igral na taksni površini. To je bilo isto, kot da bi tekal po pesku«, je dejal Nemec, Cetri igralec na svetu, ki je v prvem setu povedel s 5:2, vendar je uvodni set kljub temu izgubil v skrajšani igri. Ce-snokov, ki na lestvici ATP zaseda 57. mesto, a v Davisovem pokalu igra vse od leta 1983, je v nadaljevanju stalno igral za osnovno Crto, na koncu pa je vendarle moral priznati Beckerjevo premoč. Ponoči se je v La s Vegasu začel tudi polfinalni dvoboj med ZDA in Švedsko. Za obstanek v svetovni skupini, izidi: Ceska - Zimbabve 2:0; Indija - Hrvaška 1:1; Madžarska - Avstralija 1:1; Nova Zelandija - Švica 0:2. KOLESARSTVO / VLJELTA Italijan Baffi v šprintu izkoristil padec Wusta Francoz Jalabeii se že lahko veseli končne zmage CALATAVUD - Nemec Marcel VVurst je v 19. etapi kolesarske dirke po Španiji zamudil priložnost, da bi Se tretjič stopil na zmagovalni oder. V zaključnem Sprintu je bil preveč drzen in je pred ciljem trčil v Američana Georgeja Hincapieja ter povzročil padec obeh. Največ koristi od tega je imel Italijan Adriano Baffi, ki je prvi privozil cez cilj, smolo pa je imel zmagovalec torkove etape, Rus Asiate Sajcov, ki je zaradi padca na njegovi desni strani za hip izgubil ravnotežje. VVust, ki je ostal nepoškodovan, je bil po cilju zelo razočaran: »V sprintih vsi silijo v ospredje, to pa je nemogoče,« je dejal. Zmagovalec Baffi se je na vec kot polovici etap letošnje vuelte uvrstil med prvo deseterico, dvakrat pa je bil tretji. Vodilnemu na skupni razvrstitvi Francozu Laurentu Jalabertu končna zmaga (dve etapi pred koncem) ne more uiti. To je priznal tudi drugouvrščeni Spanec Olano. Vrstni red 19. etape: 1. Baffi (Ita) 5ur 55 minut 26 sekund; 2. Sajcov (Rus); 3. Ozers (Lat). Skupni vrstni red: 1. Jalabert (Fra) 90 ur 23:51; 2. Olano (Spa) + 6:28; 3. Bruyneel (Bel) + 7:50; 4 Mauri (Spa) + 8:51. 5. Viren-que (Fra) +10:31. FORMULA ENA / V ESTOR1LU PRVI URADNI TRENING ZA VN PORTUGALSKE Hill spel hitrejši od Schumacherja ESTORIL - Damon Hill z wil-liamsom je dobil'prvo etapo dvoboja z Michaelom Schumacherjem na dirkališču v Estorilu pri Lizboni. Na včerajšnjem uradnem treningu je bil najhitrejši, njegov najveCji tekmec pa je bil tretji. Med oba se je vrinil David Ćoulthard v drugem vvilliamsu. Izmed boljših sta najprej na progo zapeljala oba vvilliamsa, Coulthard pa je bil nekoliko hitrejši od Hilla. Se hitrejša od obeh sta bila oba ferrarija z Gerhardom Bergerjem in Jeanom Alesijem za volanom. Za skoraj celo sekundo pa je bil od vseh hitrejši svetovni prvak Michael Schumacher. Nato je nekaj Časa vladalo zatišje, ki ga je prekinil Hill, ko se je z zaostankom 14 stotink prebil na drugo mesto. V zadnjih minutah treninga so bili na progi spet vsi najboljši. Najprej je Coulthard krepko, za skoraj pol sekunde, izboljšal Schumacherjev dosežek, nekaj trenutkov za tem pa je zobe pokazal Hill in s Časom 1:21.322 postavil najboljši dosežek dneva. V zadnjih trenutkih je Schumacher poskušal napasti še enkrat, a ga je pri tem oviral Berger, za kar se mu Nemec »zahvalil« z zgovorno kretnjo. »Ne vem, zakaj je Berger to storil. Bil sem na dobri poti, da izboljšam rezultat, saj smo avto pred tem precej izboljšali. Prepričan sem, da jutri lahko vozim hitreje,« je dejal Schumacher. Izidi: 1. Hill (VB, VVilliams) 1:21.322 (povprečna hitrost 193.010 km/h), 2. Coulthard (VB, VVilliams) 1:21.423, 3. Schumacher (Nem, Be- netton) 1:21.885, 4. Berger (Avt, Ferrari) 1:22.281, 5. Aleši (Fra, Ferrari) 1:22.656, 6. Irvine (VB, Jordan) 1:22.957, 7. Hakkinen (Fin, McLaren) 1:23.064, 8. Barrichello (Bra, Jordan) 1:23.142, 9. Brundle (VB, Ligier) 1:23.244, 10. Panis (Fra, Li-gier) 1:23.280, 11. Frentzen (Nem, Sauber) 1:23.485, 12. Herbert (VB, Benetton) 1:23.786, 13. Blundell (VB, McLaren) 1:24.583,14. Kataya-ma (Jap, Tyrrell) 1:24.631,15. Inoue (Jap, Arrovvs) 1:24.883, 16. Salo (Fin, Tyrrell) 1:24.942, 17. Papis (Ita, Arrovvs) 1:25.696, 18. Badoer (Ita, Minardi) 1:25.746, 19. Lamy (Por, Minardi) 1:26.210, 20. Monter-mini (Ita, Pacific) 1:27.659, 21. Moreno (Bra, Forti) 1:28.672, 22. Diniz (Bra, Fhrti) 1:29.137, 23. Boullion (Fra, Sauber) 14:20.150. (S. D.) Hill še ni vrgel puške v koruzo NOVICE Hrvaška - Italija bo v Splitu OPORTO - Kvalifikacijska tekma za nogometno evropsko prvenstvo med Hrvaško in Italijo bo 8. oktobra v Splitu. Vodstvu UEFA ni upoštevalo prenagljenih pomislekov predsednika italijanske nogometne zveze Antonia Matarreseja, ki je podvomil v varnost splitskega stadiona zaradi bližine vojnih operacij in zahteval premestitev srečanja v Zagreb. Hrvaška bo morala do torka, 26. septembra evropski nogometni zvezi pismeno zajamčiti, da je za varnost poskrbljeno, UEFA pa si pridružuje pravico, da tudi v zadnjem hipu odloči srečanje oziroma spremeni kraj igranja. V Splitu bo 5. oktobra tudi tekma mladih reprezentanc. Favoritinje uspešne TOKIO (STA/dpa) - Igralke na teniškem turnirju WTA v Tokiu z nagradnim skladom 430 tisoč dolarjev so že odigrale dvoboje četrtfinala. V polfinale so se po pričakovanju uvrstile favorizirane: Španka Arantxa Sanchedz Vicario, Argentinka Gabriela Sabatini, Francozinja Mary Pierce in Amanda Coetzer iz Južnoafriške republike. Težji nastop sta imeli v četrtfinalu le Piercejeva, ki je v treh nizih s 6:3, 3:6 in 6:3 premagala Američanko Amy Frazier, in Sanchezova, ki je s 6:4, 2:6 in 6:2 premagala Japonko Naoko Sawamatsu. Izidi: Aranbca Sanchez Vicario (Spa, 1) - Naoko Sawa-matsu (Jap, 8) 6:4, 2:6, 6:2; Mary Pierce (Fra, 2) -Amy Frazier (ZDA) 6:3, 3:6, 6:3; Gabriela Sabatini (Arg, 4) - Lindsay Davenport (ZDA, 5) 6:2, 6:2; Amanda Coetzer (JAR) - Park Sung Hee (J. Kor) 6:3, 2:1, b.b.; polfinalna para: Sanchez Vicario -Sabatini; Pierce - Coetzer. Magdalejeva in Makarova finalistki v Moskvi MOSKVA (STA/AP) - Finalistki mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v Moskvi z nagradnim skladom 160 tisoC dolarjev sta prva nosilka Bolgarka Magdalena Malejeva in sedma nosilka Rusinja Jelena Makarova. Malejeva je v polfinalu premagala Američanko Meredtih McGrath z 2:6, 6:4 in 6:2, Makarova pa Italijanko Adriano Serra Zanetti s 6:1 in 6:1. Anderlecht protestira PORTO - Dansko nogometni prvak Aalborg, ki je v ligi prvakov prevzel mesto kijevskega Dinama, bo tekmo z grškim Panathinaikosom odigral 25. oktobra. Sklep UEFA, da kaznuje Ukrajince zaradi poskusa podkupovanja španskega sodnika na tekmi z Grki in jih nadomesti z Danci, je ostro obsodil Anderlecht. Vodstvo belgijskega kluba je prepričano, da je bilo kot osmi nosilec na klubski lestvici UEFA diskriminirano, ker so v ligo vključiti Dance, ne pa njihovega moštva. Ženske smučarske tekme iz St. Moritza v Veysonnazu LJUBLJANA (STA) - Iz Mednarodne smučarske zveze (FIS) so sporočili, da bodo letošnje ženske tekme za svetovni pokal, ki bi morale biti 20. in 21. decembra v švicarskem St. Moritzu, izpeljane v Veysonnazu. Razlog za prestavitev so tehnične pomanjkljivosti na progi Lagalp pri Pontresini. ŠAH / SVETOVNO PRVENSTVO Kasparov: Anand boljši od Karpova Šahista remizirala tudi v 7. partiji NEW YORK (dpa) - Tudi sedma partija dvoboja za naslov profesionalnega šahovskega prvaka (PCA) med branilcem naslova Rusom Čanjem Kasparovom in izzivalcem Indijcem Visvvanatha-nom Anandom se je v noti na petek končala s remijem. Tako je trenutno stanje v lovu za naslov prvaka še vedno izenačeno - 3.5 : 3.5, finalista pa sta tudi izenačila rekordno serijo remijev iz dvoboja leta 1978 med Anatolijem Karpovom in Viktorjem Korčnojem. Takrat je Karpov po sedmih remijih zmagal v osmi partiji. Tudi v sedmi partiji v newyorškem VVorld Trade Centru sta nasprotnika igrala sicilijanko. Anand je imel bele figure, medtem ko se je Kasparov branil s sicilijanko. Do petnajste poteze sta oba Šahovska genija sledila poteku pete partije. Toda Anand je s potezo e5 prese- netil prvaka, ki si je nato privoščil dolg premislek. Kljub temu se je Moskovčan uspešno branil, dokler se po 25. potezah šahista nista odločila za remi. »Spoštujem Ananda kot človeka in kot izjemnega šahista. Partija je bila zelo izenačena. V vsaki partiji me želi presenetiti. Vsekakor je Anand močnejši nasprotnik, kot je Anatolij Karpov,« je na novinarski konferenci povedal Kasparov. Potek 7. partije: beli Anand - Crni Kasparov (si-ciljanka): 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, a6; 6. Le2, e6; 7. 0-0, Le7; 8. a4, Sc6; 9. Le3, 0-0; 10. f4, Dc7; 11. Khl, Te8; 12. Ld3, Sb4; 13. a5, Ld7; 14. Sf3, Tac8; 15. Lb6, Db8; 16. e5, dxe5; 17. fxb5, Sfd5; 18. Sxd5, exd5; 19. Tel, h6; 20. c3, Sxd3; 21. Dxd3, Lc5; 22. Dxd5, Lxb6; 23. axb6, Le6; 24. Dd2, Tc6; 25. Ta4, Txb6. ZRJ / KOŠARKARSKE ZGODBE Stavnic odstopil še pred prvenstvom, Žeravica v Partizan BEOGRAD - Cez deset dni se bo začelo košarkarsko prvenstvo ZR Jugoslavije in po splošni oceni imata najveC možnosti za naslov Crvena zvezda in Partizan. »RdeCe-be-11« so vse cilje podredili uspehu v domačem prvenstvu, zato so angažirali kar sedem igralcev (Sretenovič, Pavličevih, Lisica, Ilič, KrgoviC, Radovič, SteviC). Računali so, da bodo pod strokovnim vodstvom Zorana SlavniCa zagotovo prišli do željene lovorike, toda že na prvih prijateljskih tekmah so zabeležili poraze. Najtežje so preboleli poraz v tekmi z malo znanim Ak-varijusom v prvem krogu kvalifikacij za nastop v pokalu Radivoja Korača. Vrata Evrope so jim ostala zaprta, račun pa je »plačal« - kot je to že v navadi - trener Zoran Slavnič, ki je nepričakovano odstopil še pred začetkom prvenstva. Po tej potezi se je vodstvo kluba znašlo pred velikimi problemi, saj je prostih strokovnjakov malo. Govori pa se kar o nekaj imenih. Prvo ime na seznamu beograjskih želja je Vladislav LuCiti, ki pa ima pogodbo z nemško zvezo. Omenjajo tudi trenerje Gorana Miljkoviča, Željka Lukajiča in Kosto Jankova. Govori se celo, da bi lahko mesto prvega trenerja pri Crveni zvezdi prevzel nekdanji reprezentant Zoran Radovič, ki sicer še ni opravljal trenerskega dela. Medtem ko v Zvezdi fazmišljajo, kdo bo vodil ekipo, so v Partizanu dobesedno Cez noč angažirah Ranka Žeravico, ki je v Beograd prišel le na krajši odmor (že veC let živi v Španiji), a se ni mogel upreti ponudbi »Cmo-belih«. Dosedanji trener Partizana Borisav Džakovič bo v klubu ostal kot elan strokovnega sveta. (Maja Maršičevič) ODBOJKA / ZAČETEK EP ZA 2ENSKE Favoriti so Nizozemska, Rusija, Hrvaška in Ukrajina Doslej je kolajne osvojilo dvanajst držav ,Danes se bo na Nizozemskem pričelo evropsko odbojkarsko prvenstvo za ženske. ■ Dvanajst najboljši šesterk stare celine Čakajo najprej dvoboji v dveh kvalifikacijskih skupinah. V skupini A (Groningen) igrajo Rusija, Ukrajina, Nemčija, Belomsija, Latvija in Poljska, v B skupini (Arnhem) pa Italija, Nizozemska, Češka, Hrvaška, Bolgarija in Turčija. V skupini A je nesporen favorit Rusija, ki v treh nekdanjih republikah SZ ne bi smela naleteti na enakovredne tekmece, kot tudi ne pri odbojkaricah Poljske in Nemčije. Hud boj bo za drugo stopničko, ki še vodi do medalj, rahlo v prednosti pa naj bi bila Ukrajina, ki je bila pred dvema letoma v Bmu odlična tretja. Dve reprezentanci, ki se bosta poslovili po prvem delu, je potrebno iskati med Latvijo, Poljsko in Belomsijo. V skupini B lahko Hrvaška pripravi izredno presenečenje. Tik pred odhodom na Nizo-. zemsko je odigrala v Zagrebu dve prijateljski tekmi z Rusijo in prvič zmagala s 3:1, drugje pa celo s 3:0. Prijateljska tekma ni nikoli najbolj merodajna, a nesporno je, da ima Ivica Jelic odlično reprezentanco, ki bo imela pri domačinkah najhujsega tekemca pri naskoku na eno od kolanj. V letošnji sezoni je Hrvaška večkrat premagala tudi Nizozemsko, bržkone | pa bo šlo v Arnhemu težje. Po vsej verjetnosti bo Italija v hudem primežu teh dveh držav, kljub povratku izkušene in prekaljene podajalke Menuele Benelli. Bolgarija in tokrat samostojna Češka bi morati biti najmanj za razred slabši. Turčija pa je slej ko prej odpisana iz boja za višjo uvrstitev ter prvi kandidat, da bo prvenstvo končala že v Četrtek. Na vseh dosedanjih 18. ženskih evropskih odbojkarskih prvenstvih je bila premoč vzhodnoevropskih držav izredna. Sele leta 1985 je hegemonijo - SZ, Češkoslovaške, Poljske, NDR, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije - prekinila Nizozemska, ko je pred domačimi gledalci osvojila bronasto kolajno. Pred štirimi leti v Rimu so se Nizozemke povzpele Se za stopničko višje, bron pa je osvojila Nemčija. Ze naslednje prvenstvo v Bmu je prineslo pod samim vrhom povsem drugačen vrstni red. Odbojkarice takrat še združene Češkoslovaške so osvojile Četrto srebrno kolajno, na tretjem mestu pa dobimo Ukrajino, ki je prvorazredna novost dosedanjih EP. V zlato knjigo 18. ženskih EP se je vpisalo 12 držav, tako kot v moški konkurenci: Češkoslovaška, SZ (še v dveh verzijah - SND in Rusija), Poljska, Romunija, Madžarska, NDR, Bolgarija, Nizozemska, Nemčija, Ukrajina, Jugoslavija in Italija. (G. Furlanic) NOVICE Moretta nasprotuje »čistkam« APPIANA GENTILE - Kljub povprečnim rezultatom Inter ne bo zamenjal trenerja. Veličina društva se pozna tudi po njegovi zrelosti, po zmožnosti prestajanja polemik, zato si igralci in trener zaslužijo vso podporo, morajo pa se zavedati, kateri so društveni cilji, je sporočilo, ki ga je predsednik Moratti izrekel moštvu med svojim včerajšnjim obiskom. Srečanja za zaprtimi vrtai je trajalo dvajset minut. »Ne smemo pozabiti, da znaša povprečna starost moštva 23 let«, je novinarjem izjavil Moratti, ki se je posebej pogovarjal tudi s trenerjem Ottaviom Bian-chijem. Bugner se še ni naveličal BRISBANE - Petinštiridesetletni Joe Bugner, ki se je v sedemdesetih letih boril proti Muham-madu Aliju in Joeju Frazierju, uspešno nadaljuje svojo boksarsko kariero. Osvoji je naslov avstralskega prvaka, potem ko je po točkh premagal rojaka Vinceja Cervija. Bugner se je vrnil na ring prvič po osmih letih. Leta 1987 ga je namreč premagal Britanec Frank Bruno. Bugner je v karieri osvojil 43 dovobjev in doživel 13 porazov. Cassani favorit BOLOGNA - Favorit današnje 78. dirke po Emiliji (208 km po okolici Bologne) je Davide Cassani. Na dirki namreč ne bo reprezentantov, ki danes zjutraj odpotujejo v Kolumbijo na svetovno prvenstvo, selektor Martini pa je Cassaniju izrecno dovolil, da se pred odhodom udeleži še emilijske dirke. Na dirki bo danes sodelovalo 19 moštev, najnevarnejši tekmeci Italijana pa bodo Berzin, Rominger, Sorensen in svetonvi prvak Leblanc. Tudi brez »azzurrov« se torej obeta zanimiva dirka. KOŠARKA / JUTRI V Al LIGI Tržaški lllycaffe že pred skoraj odločilno tekmo Igral bo doma proti Ambrosioni V A2 ligi Bresciolot proti Riminiju Čeprav se je italijansko košarkarsko prvenstvo v Al lige šele zaCelo,' Ido tržaški Illy že jutri pred izredno pomembno preizkušnjo. Po dveh porazih bo namreč tržaško moštvo igralo proti milanski Ambrosiani, ki je kot Illycaffe Se vedno brez osvojene točke. Za Bernardijevo ekipo je jutri zmaga neobhodno potrebna, nasprotno se tržaškemu moštvu obetajo hudi Časi. Vodstvo tržaškega prvoligaša je včeraj sporočilo, da bodo vstopnice za »rdečo tribuno« za navijače do 18. leta po polovični ceni. JUTRIŠNJI PARI 3. KOLA (18.30): Buckler - Scavo-lini, Benetton - Nuova Tirrena Rim, Stefanel Milan -Teamsystem Bologna, Mash Verona - Cagiva Varese (danes), Men Sana Siena - Olitalia Forli, keggio Cala-bria - Madigan Pistoia, Illycaffe Trst - Ambrosiana Milan. V A2 ligi Caka goriški Brescialat težka preizkušnja: Medeotovo moštvo bo namreč gostilo ekipo iz Riminija, ki je po dveh kolih kot goriško še brez poraza. V goriškem taboru je seveda vzdušje po dveh uspehih odlično in tudi jutrišnja ovira ni nepremostljiva. JUTRIŠNJI SPORED (18.30): Reggio Emilia - Auri-ga Trapani, Montecatini - Floor Padova (ob 15.00), Juventus Caserta - Imola, Bancosardegna Sassari -Menestrello Modena, Turboair Fabriano - Jcoplastic Battipaglia, Brescialat Gorica - Basket Rimini, B. Ve-nezia - Polti Cantu (danec ob 20.30). iHn. goricah Začele so se igre treh dežel Tekmovanja še danes V Novi Gorici so se včeraj začele tradicionalne že 22. »Mladinske igre treh dežel«. Takoj po odprtju iger na mestnem stadionu so se mladi tekmovalci iz FJK, Slovenije in Koroške podali na tekmovališča. Moči merijo v šestih različnih panogah. Na igrah sodeluje tudi več naših špomtikov in Športnic, poleg tistih, H smo jih omenili že včeraj, tudi Domov košarkar Egon Covi, ki je v minuli sezoni branil barve Bresciala-ta. Tekmovanje se nadaljuje danes zjutraj, zaključek pa bo ob 14.30 v Dijaškem domu Mitje Gorjupa. ODBOJKA / ITALIJANSKA A 1 LIGA SE V ZNAMENJU LANSKIH FINALISTOV Obvestila GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA obešCa, da vpisuje za športno ritmično gimnastiko (deklice letnika 1989 in starejše) in Športni gimnastiko (dečki in deklice letnik 1989 in starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se že pričeli. OKVAL obvešča, da otrokska telovadba za otroke poteka v Štandrezu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in deklice prvih dveh razredov osnovne Sole pa od 15.45 do 17.00. orodna telovadba/akrobatika za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30. OK VAL, SZ SOČA, SZ OLVMPIA IN SD NAS PRAPOR sporočajo da so se zaceli treningi novoustanovljenih skupin un-der 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi bodo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v standreski telovadnici. SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA prireja teCaj miniodbojke za deklice letnikov ’85, ’86, ’87. Urnik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 16.30 v občinski telovadnici v Dolini. SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na st. 213420. SZ JADRAN sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška Športna palaca - prodaja abonmajev: podporni abonma ( koristnik dobi Članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IS.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu b vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetlicama Nadja na Proseku. SD SOVODNJE sporoča, da so na razpolago abonmaji za prvenstvene tekme Sovodenj v promocijski ligi pri G. Marsonu (tel. 882150), pri D. Peliconu (tel. 882214), pri I. Petejanu (tel. 882171), v gostilni Ru-biski grad in v gostilni Pri Francetu. Doytona in Sisley glavna favorita letošnjega »žepnega« prvenstva Lanska finalista, prvak Đakona Las iz Modene in Sisley iz Trevisa, sta tudi letos glavna favorita v boju za italijanski državni odbojkarski naslov. Moštvi z največjimi finančnimi sredstvi sta si med prestopnim rokom prizadevali, da bi še bolj -obubožali tekmece, s tem, da bi jim odvzeli najboljše igralce (Fomin in Giani), k sreCi pa se jima želja ni izpolnila. Ostaja torej upanje, da bo prvenstvo, ki se pričenja v soboto, vendarle dovolj zanimivo za ljubitelje odbojkarje in sponzorje, za to pa naj bi poskrbeli še okrepljeni Cuneo, Ravenna, Parma, Montichiari in Macerata, ki je v Al ligo vskočila namesto Ferrare. Letošnje prvenstvo bo zaradi priprav državne reprezentance za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti izredno zgoščeno. Končalo se bo namreč že najkasneje 23. marca. To je bil eden od pogojev selektorja »azzurrov« Julia Velasca, njegova moC pa je po velikih mednarodnih uspehih reprezentance tako velika, da so se mu morali v bistvu celo ukloniti klubi, ki jim tako kratko prvenstvo pomeni zauži-tev resnično zelo grenke pilule. Da tudi v odbojkarskem svetu ni vse zlato, kar se sveti, dokazuje propad milanskega prvoligaša, ki ga bo nadomestila lani iz lige izpadla Padova. Izjemen uspeh pomlajene vrste »azzurrov« v finalu svetovne lige v Braziliji je odprl vrata v članska moštva velikemu številu mladih igralcev. Vendar pri tem ne gre le za upravičeno skrb klubov za bodočnost, ampak predvsem za klestenje stroškov. Benetton vztraja, a časi Berlusconijev in Gardinijev so v odbojki dokončno minili. Daytona Las Modena: brazilski kruzeiri in plaže so Olikverja zamikali bolj kot nastop v evropskem pokalu prvakov. Moden-ski klub je Rusa zamenjal z Nizozemcem Henkem Janom Hel-dom (prej Bologna). Klop za rezerve je bistveno spremenjena, moC moštva ostaja ista. Začetna šesterka: Vullo (letnik 1964, 1, 97 m), Cuminetti (67, 2, 00), Held (67, 2, 00), Van de Goor (73, 2, 07), Cantagalli (65, 1, 99), Bracci (66,1, 97). Sisley Treviso: po pekočem porazu v lanskem finalu končnice so se v Trevisu (končno) odločili najeti drugega tujca. Poleg Rona Zverwerja bo to Ukrajinec Aleksander Sadkin, ki je lani igral v Schiu. Z njim naj bi Si-sley okrepil blok in sprejem. Pot z igrišča na klop bo ubral veteran Passani. Giombinija, za katerega je klub predlani odštel Fal-conari eno milijardo, so posodili Ravenni. Odhajata tudi Moretti in Agazzi. Začetna šesterka: Gar-dini (letnik 1965, 2, 02 m), Tofo-li (66, 1, 88), Zvervver (67, 2, 00), Bernardi (68, 1, 99), Zorzi (65, 2, 01), Sadkin (69, 2, 03). Alpitour Cuneo: največja novost je »nakup« jugoslovanskega asa Vladimirja Grbiča. Cuneo je dokončno »obral« milansko podružnico, jo uničil in pobral najbolj perspektivne mlade. Klub se je znebil orjaškega, a neresnega Bolgara Ganeva. Drugi tujec bo Spanec Rafael Pascual. Začetna šesterka: De Giorgi (letnik 1961, 1, 78 m), Pascual (70, 1, 93), Papi (73, 1, 91), Grbič (70, 1, 94), Galli (65, 1, 94), Lucchetta (62, 1, 99). Edilcuoghi Ravenna: klubu, ki ga že nekaj let pesti finančna stiska, je uspelo obdržati Rusa Fo-mina, v zadnejm hipu pa si je zagotovil tudi mladega Hrista Zlatanova, ki ima italijanski potni list. V začrtni postavi bo na centru igral tudi Giombini. Začetna šesterka: Bellini (letnik 1969, 1, 97 m), Fomin (68, 2, 00), Bovolenta (74, 2, 02), Giombini (75, 2, 05), Rosalba (76, 1, 97), Sartoretti (71,1, 94). Gariparma Parma: Giani in Gravina ostaja v Parmi, Rusa Sa-veljeva pa je zamenjal Bolgar Ga-vrilov. Kim Ho Cul se kot trener vrača v mesto, v katerem je začel svojo kariero v Italiji. Začetna šesterka: Giani (letnik 1970, 1, 96), Gravina (70, 2, 01), Giretto (73, 2, 05), Michieletto (68, 1, 95), Blange (64, 2, 06), Gavrilov (70, 1, 98). Gabeca Montichiari: klub je Pippija in Martinellija odstopil Padovi, od koder je prišel podajalec reprezentance Marco Meoni. Iz Milana se vrača Nizozemec Posthuma, drugi tujec pa bo njegov rojak Guido Gortzen (namesto Zoodsme). Gabeca si je izposodila tudi obetavnega Fan-gareggija, ki pa e lani v Ravenni igral bolj malo. Trener je nke-danji reprezentant Andrea Ana-stasi. Začetna postava: Meoni (letnik 1973, 1, 97 m), Pasinato (6), 1, 96), Fangareggi (73, 2, 01), Posthuma (63, 2, 09), Gortzen (70,1, 98), Giazzoli (69,1, 94). Lube Manche Macerata: ambiciozni novinec je skušal celo najeti Gravino, zadovoljiti pa se je moral s Srbom Kovačem, Pie-trellijem in Cavallinijem. Strokovnjaki vsekakor pravijo, da se lahko bori za play off. Začetna postava: Mescoli (letnik 1972, 1, 93), Cerednik (letnik 1966, 2, 03), Kovač (67, 1, 96), Margutti (68, 1, 94), Bachi (70, 1, 98), Cavallini (70, 1, 98). Wuber Schio: prihod Ljuba Ganeva je navdušil navijače, z uporabnimi žogami pa naj bi ga zalagal argentinski veteran Wal- do Kantor, ki pa zaradi kazni, ki jo je FIVB izrekla proti Argentini za zdaj še ne sme vnovič igrati v Italiji. V začetni postavi bo kot tolkač igral Tržačan Ezio Longo. Začetna Šesterka: Kantor (letnik 1960, 1, 78), Ganev (65, 2, 109, Rocco (68, 1, 98), Merlo (65, 2, 01), Longo (66, 1, 92), Dalla Li-bera (7!, 2, 05). MTA Padova: številnčo je igralski kader okrepljen. Meonija bo zamenjal nekdanji podajalec videmskega VBU Santuz. Obstanek naj bi bil letos lažje dosegljiv, nekdanjih uspehov pa si ne morejo obetati. Začetna šesterka: Santuz (letnik 1964, 1, 90), Klimkin (72, 2, 00), Stelma-ch (67, 1, 97), Pippi (71, 1, 93), Martinelli (65, 2, 00), Tovo (72, 2, 01). Com Cavi Neapelj: Neapeljča-ni so lani v A2 ligi navdušeno polnili dvorano, letos pa jim bo v višji ligi trda predla. Iz zagate naj bi moštvo rešila tujca Pampa in Popov, ki pa nista ne Sadkin ne Ganev, katera je klub zasledoval na začetku prestopnega roka, a se jim je moral odpovedati zaradi prazne blagajne. Začetna postava: De Giorgi (letnik 1968, 1, 80), Pampa (64, 1, 90), Popov (70, 2, 01), Berti (65, 1, 90), Spada (71, 2, 03), Nucci (68, 2, 00). Gallo Gioia del Colle: »Favorit« za izpad številka ena, Pupa Dall’Olio čaka res ognjeni trenerski krst. Gallia in mladi Cecconi sta vsekakor dobra nakupa: Začetna postava: Lassandro (letnik 1969, 1, 85), De Mori (65, 1, 98), Minafra (69, 1, 96), Gallia (69, 197), Rodruguez (62, 1, 94), Gorlučev (72,1, 97). Jean Hatil Bologna: Preživetje je edini cilj Bolonjčanov, ki v javnosti zbujajo pozornost predvsem zaradi sponsorja - znane tovarne kondomov. Odšel je tudi Rus Siškin. Začetna šesterka: Gatin (letnik 1974, 2, 00), Brogioni (68, 1, 94), Lavorato (69, 1, 99), Masetti (73, 2, 01), Lagmudža (65, 2, 07), Bonati (71, 1, 94). Na sliki: Blange in Giani sta ostala v Parmi PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da se bo v ponedeljek, 25. t. m. začela vadba v bazenu v Alturi po dogovorjenih umikih. SKBRDINA sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trg Brdina na Opčinah. SKBRDINA obvešča, da je sedež odprt za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. SKBRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. SHINKAI KARATE KLUB prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih s sledečim urnikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasli od 20. do 21.30. Urnik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR vpisuje za Športno in baletno gimnastiko ter aktobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ah po tel. St. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure. SK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. ure dalje. Starejša skupina bo vadila ob torkih in četrtkih od 8.30 do 9.30. Prv° srečanje bo v torek, 3.10.1995. Vpišete se lahko v tajništvu društva ali na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo tudi letos odvijala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne Sole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se priceh treningi za deklice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Poj3-snila na treningih ah na tekst. 814212 (Katja). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira v sezoni 95/96 rekreacijo za bivše igralke. Vse zaintfr resirane vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek, 25. t.m. ob 20. uri na stadionu 1. maj. Pojasnila lahko dobite na tel. St. 397439 (Sandra). SZ GAJA - teniski odsek sporoCa,|da se je zaCelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ah po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo priceh 9. oktobra. PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA IN SK DEVIN priredita v nedeljo, 24. septembra enodnevni izlet z društvenim kombijem in osebnimi avtomobih v Fomi Avoltri ter vzpon na Greto Bordagho. Odhod iz Sesljana ob 6.30. Informacije na tek 200782 in 226285. SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96-začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30. NAMIZNI TENIS / ZAČETEK PRVENSTEV KOŠARKA / B LIGA domači šport Prvoligašice danes proti prvakinjam Coccaglio brez Kitajke in Arrisijeve - Bodo pri Krosu prvenstvo sploh izpeljali do konca? Jadran TKB drevi na gostovanju v Vareseju Robur po igri spominja na »stari« Jadran - Vitez bo stisnil zobe Krasove prvoligašice od danes za zeleno mizo (Foto KROMA) Danes štartajo Krasove namiznoteniške ekipe v no-v° sezono. Drevi ob 18. uri si bomo v športno-kulturnem centru v Zgoniku lahko ogledali dvoboje kar treh Kraso-vth ekip v državnih ligah, juhi še dva v promocijski. Prva ženska Krasova postava Se bo pomerila z aktualnim državnim prvakom Cocca-gliom. Tudi lani so naša dekleta otvorila prvenstvo z isto ekipo in že na začetku Pripravile presenečenje, saj s° osvojile kar štiri točke. Tudi drevi si obetamo napete dvoboje z večjimi možnostmi, kajti Coccaglio sta zapustili najboljši igralki, Kitajka svetovnega forpiata Dai Li li in reprezentantka Arri-sijeva, ki je odšla v Pariz. S katerimi igralkami trenutno razpolaga štirikratni državni Prvak, bomo videli drevi. Maša dekleta so dobro Psihično in tehnično pripravljena, na čelu s Kitajko Wang, ki drugo leto nastopa m Kras in zavzema prvo mesto na državni lestvici tujk. Z Ano Bersan (št. 10 na držav-Qih lestvicah) tvorita prvo jakostno ekipo. Mladinki Vanja in Katja Milič, ki sta lani pomladili Krasovo postavo sta navkljub mladostni neizkušenosti odlično izpeljali svojo nalogo in pri- spevali k temu, da se je Krasova ekipa lani uvrstila ne peto mesto. V ženskem drugoli-gaškem prvenstvu si bosta stali nasproti Krasova postava v sestavi mladih ping-pongašic Ivana Stubelj, Nina Milič in Daša Bresciani in gostje in Arezza. V moški C ligi (Kras se je moral odpovedati nastopu v B-2) se bo Krasova postava (Andrea Bertolotti, Igor Colja, Andrea Radini, Peter Santini) pomerila z ekipo Azzurre iz Gorice. Za vpis v to prvenstvo je moralo društvo vpisati še ekipo under 14 (Uroš Fabiani, Boštjan Milič), ki bo nastopala vzporedno z ekipo v C2 deželni ligi, ki jo sestavljajo Gorazd Milič, Bojan Simoneta in starejša igralca Edi Bole in Roberto Milič. Prva prvenstvena tekma v C2 bo jutri ob 10. uri, ko bo Kras gostil ekipo San Giovannija iz Cao Mag-giore. Prvenstva se torej začenjajo. Cilj vseh ekip je obstanek v ligi, vendar nad njihovo prihodnostjo visijo črni oblaki, da ga zaradi finančne stiske ne bo mogoče izpeljati do konca. Navkljub velikim uspehom, ki jih je Kras dosegel v preteklosti, med drugim naj omenimo tudi prestižni nastop na evropskem pokalu Nancy Evans, ki bo 29. septembra v Zgoniku, ostaja usoda zgo-niškega društva negotova. Zato bi bilo prav, da s svojo prisotnostjo na tekmah izrazimo spoštovanje in ovrednotimo vsakodnevne napore igralcev in vodstva. (J.J.) Nocoj, s pričetkom ob 21.00, bodo košarkarji Jadrana Tkb odigrali prvo letošnjo prvenstveno tekmo B lige. Vremčevo moštvo bo zaposleno v gosteh, in sicer v Vareseju, proti moštvu Robur. JADRAN: Po mesecu in pol napornega dela so jadra-novci že v pravi formi, kot priča nastop na finalni tekmi turnirja Del Negro prejšnjo soboto. Vsi igralci se počutijo dobro, razen Marka Hmeljaka, ki je zaradi vojaških obveznosti manj treniral, Borisa Viteza pa bolita Ahilovi tetivi, vendar bo nocoj zanesljivo na igrišču. Plavi so med tednom odigrali tudi prijateljsko tekmo s Čedadom v tržaški športni palači. Gostje, ki so tokrat nastopili v popolni zasedbi (z Lorenzo-nom vseh 40 minut ter z Davidom v vlogi playmakerja) so ob koncu slavili s 5 točka- JADRANJE / RAZRED EUROPA Na tekmi »match race« Sirena druga za Izolo Na jezeru Cavazzo pri Osoppu je bila mednarodna regata za ekipe v.razredu evropa. Po sistemu »match race« se je med seboj pomerilo 7 tričlanskih ekip, od katerih so bile 4 iz Italije, 2 iz Slovenije in 1 iz Avstrije. Med sodelujočimi so bili tudi jadralci Sirene Miran Guštin, Andrej Močilnik in Paolo Tomšič, ki so se zelo dobro odrezali in na koncu za izolskim Olimpicom osvojili drugo mesto. V soboto vreme (močan dež in šibak veter) organizatorjem ni bilo naklonjeno, tako da so lahko izvedli le en krog dvobojev. Zato so vse preostale spopade izpeljali v nedeljo. Pri tem je ekipa Sirene začela slabo in prve tri dvoboje izgubila. Položaj so tržaški jadralci popravili v naslednjih treh dvobojih, ki so jih zanesljivo dobili in se uvrstili v polfinale, kjer so se pomerili z ekipo izolske Burje in jo tudi premagali. V finalu je bil njihov nasprotnik drugi izolski klub Olimpic, ki je v polfinalu premagal Dunaj. Izolani, za katere so nastopili Vesna Dekleva in Aljoša ter Primož Mislej, so bili boljši in zasluženo osvojili prvo mesto. V boju za tretje mesto je Dunaj premagal Burjo. mi naskoka, kljub temu pa v Jadranovem tabom vlada dobro vzdušje. ROBUR: Po zbranih informacijah naj bi moštvi iz Vare-seja vsaj delno spominjalo na nekdanji Jadrana: zelo hitra igra, mnogo metov, tudi po prvi ali drugi podaji, zelo agresivni zunanji igralci ter dva visoka in krepka centra. Organizator igre je Leva, branilec z zelo dobrim metom je Conti (brat Scavolinijevega centra), krilo Medi ima ravno tako zelo dober met iz srednje in dolge razdalje, obenem pa je hiter in zelo dinamičen (zanj so se letos zanimali tudi nekateri A2 ligaši). Pod košem sta zasidrana Fonta-nella (204 cm) in Coerezza (205 cm). Prvi je nedvomno boljši v obrambi, drugi pa v napadu. Hiba moštva trenerja Beppa Gergattija naj bi bilo pomanjkanje enakovrednih menjav. Lani se je Robur zanesljivo uvrstil v skupino za napredovanje en sam poraz na domačih tleh), a se v njej ni izkazal. AVTOBUS: Jadranov odbor sporoča, da je na razpolago še nekaj mest (okrog 10) na avtobusu, ki bo danes zjutraj ob 10. uri na Kržadi na Proseku odpotoval v Varese. NAPOVED: Obeta se izenačena tekma. Jadranovci bodo skušali »onesposobiti« nasprotnikove strelce z zelo agresivno obrambo, Rauber in Calavita pa bosta morala z obrambnimi skoki odpirati bliskovite protinapade. V napadu bo vsakdo moral prispevati svoj delež, posebej Cala-vita, ki pod košema nima enakovrednega tekmeca. IZID: Varese - Jadran 79:85. Ostali pari 1. kola: Cassano - Orobica Bg, Biella - Civiđale, Riva del Garda - Oderzo, Collegno To - Scame Bg, Monza - SS Giovanni. (Vanja Jogan) Danes Sobota, 23. septembra 1995 NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Coccaglio ZENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Arezzo MOŠKA Cl UGA 18.00 v Gorici: Kras - Azzurra Gorica KOŠARKA MOŠKA B UGA 21.00 v Vareseju: Robur et Fides - Jadran TKB MEMORIAL BORISA TAVČARJA 18.30, v Briščikih, tel. Ervatti: tekma za 3. mesto; 20.00 finale za prvo mesto (nastopajo Bor Radenska, Kontovel, Cicibona in Inter 1904) ODBOJKA DEŽELNI POKAL ZENSKE 18.00 na Opčinah: Koimpex - Altura; 20.30 v Nabrežini: Sokol - OK Val; 20.30 v Gorici, Katoliški center: 01ympia Cerimpex - Tomana MOŠKI 20.30 v Trstu: Residence Shangri La - Bor Fortrade; 20.30 v Standrežu: Espego - Sloga; 20.30 v Prada-manu: Immobiliare MG - 01ympia Cdr NOGOMET MLADINCI - DEŽELNO PRVENSTVO 16.00 v Standrežu: Juventina - San Luigi NAJMLAJSI 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Aris San Polo CICIBANI 14.30 v Doberdobu: Mladost B - Pieris; 15.30:v Doberdobu: Mladost A - Sistiana; 15.00 v Gorici, Ul. del carso 57: Juventina - Sanrocchese Jutri Nedelja, 24. septembra 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Flumignano; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Torviscosa. 1. AMATERSKA UGA 15.00 na Proseku: Primorje - Aurora; 15.00 v Križu: Vesna - Reanese, 15.00 v Bazovici: Zarja - Cividalese. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Aris San Polo; 10.30 v Miljah: Muggia - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 10.30 v Gradežu: Gradese - Mladost NAMIZNI TENIS MOŠKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - San Giovanni ODBOJKA Turnir prijateljstva UISP 10.00 v Repnu: nastopata tudi Bor Mercantile in Koimpex SK3ROLKE ITAUJANSKI POKAL 9.30 v Lucci: nastopa tudi Mladina Igralke Koimpexa danes v Kočevju na turnirju »Medo ’95« Članska ženska ekipa Koimpexa bo danes v Kočevju sodelovala na odbojkarskem troboju »Medo ’95«, ki ga prireja tamkajšnji klub. Slogašice se bodo najprej pomerile z ljubljanskim Taborom, ki nastopa v l.B slovenski ligi, nato pa še s Kočevjem, ki igra celo v najvišji slovenski ligi. Za trenerja Saina bo torej to dovolj ostra konkurenca, da lahko preveri trenutno stopnjo priprave svojega moštva. Spored: 11.00 Kočevje - Tabor, 13.00 Koimpex - Tabor, 15.00 Koimpex - Kočevje. ODBOJKA Juhi na turnirju UISP tudi derbi Bor-Sloga Kot smo že poročali bo organizacija UISP jutri organizbala mednarodni ženski odbojkarski četvero-boj, na katerem bodo nastopile najboljše Sesterke s Tržaškega in moštva iz Hrvaške in Slovenije. Na sporedu bo tudi slovenski derbi med bo-rovkami in slogašica-mi. Spored, v Repnu: Koimpex - Bor Mercantile (10.00), poraženec - Istrska banka Pulj ml., zmagovalec - Istrska banka ml. V Domu Ervatti: Oma - Rovinj, poraženec - Tabor Lj, zmagovalec Tabor Lj. Finalne tekme za razvrstitev od 1. do 6. mesta bodo v telovadnici doma Ervatti v Briščikih od 16. ure dalje. ____ODBOJKA / DANES PRVO KOLO V DEŽELNEM POKALU ZA MOŠKE IN ZENSKE_ Navijačem se bo predstavilo osem naših moštev, derbija v Standrežu in Nabrežini Z današnjimi tekmami prvega kola v deželnem pokalu se bo tudi pri nas uradno pričela odbojkarska sezona za Sesterke, ki bodo letos igrale v deželnih ligah (C2 in D). Pokalno tekmovanje sodi pravzaprav v okvir prvenstvenih priprav in ga vsa moštva jemljejo le kot testno preizkušnjo, vendar pa je hkrati tudi že prvi resnejši, čeprav seveda ne še dokončni, pokazatelj razmerja moči. Začetek bo za nas nadvse zanimiv, saj bosta na sporedu kar dva derbija. V Nabrežini se bosta pomerili ženski vrsti Sokola in Vala (prej Kmečka banka), v Standrežu pa bo srečanje mladih združenih ekip, goriškega Espega in tržaškega Koim-pexa. Nastopili bosta tudi obe tretjeligaški šesterki 01ympie, Bor Fortrade in novopečeni ženski cetrtoligaš Sloga. Pradamano - 01ympia CDR: Igralci trenerja Rinalda Domija bodo debitirali v Pra-damanu, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim četrtoligašem, ki je zanje prava neznanka. Za 01ympio bo to prvi nastop sploh, saj doslej niso odigrali niti še ene prijateljske tekme. Trener Domi si zato tudi ne pričakuje kdove kako dobre igre. Moštvo so letos, kot znano, zapustili Rajko Pe-tejan, Lucijan Battisti in Andrej Vogrič, vrnil pa se je Simon Terpin, kijev minuli se- zoni igral s Slogo v višji ligi in predstavlja seveda veliko okrepitev. Članski ekipi sta se pridružila Nikolaj Pintar (lani pri Espe- * gu) in Patrick Seni, ki je doslej igral v društveni 1. diviziji. Moštvo šteje deset igralcev, »odkrito« pa ostaja eno mesto za centra. Club Altura - Bor Fortrade: Borovci bodo kot gostje igrali v domači telovadnici na Al-turi, njihov nasprotnik pa bo solidni četrto-ligas Club Altura. Tik pred pričetkom pokala je vodstvo od videmskega VBU v trajno last dobilo registracijo Marca Del Turca, ki bo tako ostal pri Boru, Dejan Fur-lanič pa bo v letošnji sezoni lahko igral tudi kot tolkač. Tudi sicer bo ekipa v primerjavi z lansko v bistvu nespremenjena. Nekaj časa so pri Bor upali, da se jim bo pridružil tudi Paolo Paganini, ki pa je na koncu ostal v Cl ligi v Tržiču. 01ympia Cerimpex - Tomana: Goriške novopečene tretjeligašice bodo v pokalu takoj preizkusile, kaj jih čaka v C2 ligi. Pomerile se bodo namreč s Torriano. 01ym-pia bo drevi predvidoma nastopila z idealno postavo, ki, upajo, da bo tudi dokončna. Veliko okrepitev predstavlja povratek v šesterko »izgubljene ovce« Erike Brisco, ki je bila ena od protagonist poletne deželne kupoprodajne borze. Zanjo se je potegovala tudi dosti drugih klubov, na koncu pa se je vrnila v matično društvo, ki je tako dobilo potrebno okrepitev za debut v tretjeligaški konkurenci. Za 01ympio bo proti Tomani igrala tudi mlada podajalka Annalisa Nardin, ki pa je last tržiškega Fincantierija in se še ne ve, katera bo njena letošnja končna postaja. Zaenkrat ima dovoljenje za tri nastope z 01ympio v deželnem pokalu. 01ympia bo letos lahko le delno računala tudi na kapetanko Hadrijano Corsi, ki odhaja študirat v Ljubljano. Trenirala naj bi s tamkajšnjo selekcijo študentk Sok Sou, ob koncih tedna pa se pridružila soigralkam v C2 ligi. Sokol - Val: tradicionalna rivalnost med tema šesterkama bo letos ostal v mejah pokala, saj bo Val po lanskem izpadu Kmečke banke iz C2 lige igral v četrtoli-gaški konkurenci. Pri Sokolu so s treningi pričeli kasneje kot Goričanke, zato od današnjega derbija ne pričakujejo dosti. Doslej so igralke pod vodstvo Silve Meulje predvsem skrbele za telesno kondicijo. Danes naj bi nastopile v popolni postavi, v Sokolovem dresu pa bo prvič zaigrala tudi dolgoletna Slogina napadalka Erika Skerk. V novi preobleki bo združena goriška ekipa Val takoj poskusila uresničiti vrnitev v C2 ligo, iz katere je lani res nerodno izpadla. Trener Jerončič je ostal brez Brisco-ve, a bo lahko spet računal na Laro Vižintin in Ines Orel, na sestri Tomasin in seveda na svoje »mlade levinje«, ki nestrpno pričakujejo tudi začetek mladinskih prvenstev. Espego - Koimpex: obe združeni mladinski ekipi bosta igrali letos v spremenjeni in vse kaže oslabljeni postavi. Espego so kot znano zapustili Pintar, Makuc in Sfiligoj, ki bodo letos igrali v višjih ligah, pri ekipi Bora in Sloge pa ne bo več Deliseja, Puhtanoja in Volčiča, šesterko pa je okrepil slogaš Krpan. Derbi v Standrežu bo vsekakor zanimiv, saj so v obeh šesterkah v bistvu zbrani vsi najboljši mladinci, kar jih premoremo na Goriškem in Tržaškem. Sloga: druga Slogina ženska postava bo pokalne nastope začela doma proti Alturi, ki ji bo tekmec tudi v D ligi. Sloga bo v letošnji sezoni nastopila z mlado postavo, ki je povsem drugačna od tiste, ki je lani uspešno nastopila v 1. diviziji. V bistvu sestavljajo šesterko mladinke in deklice, razen Tensijeve (letnik 1977) in Mijotove (71). Ekipa bo v pokalu in prvenstvu nastopila z edinim namenom, da si nabere čim-več tekmovalnih izkušenj. ŠPORT, NOGOMET Sobota, 23. septembra 1995 V dveh ligah jutri začetek tudi za pet naših moštev Po večtedenskih pripravah je napočil Cas tudi za prvenstvene boje v raznih amaterskih ligah. Jutri se bodo pričela prvenstva do 1. amaterske lige, prihodnji teden pa bodo na vrsti Se prvenstvi v 2. in 3. amaterski ligi. Slovenske ekipe bodo letos tako igrale: Juventina in Sovodnje v promocijski ligi, skupina B; Primorje, Vesna in Zarja v 1. amaterski ligi, skupina C; Primorec v 2. amaterski ligi, skupina C; Mladost v 3. amaterski ligi, skupina F, Breg, Dolina, Gaja in Kras pa v skupini G. Kateri so cilji naših ekip? Goriška predstavnika v promocijski ligi bosta skušala Cimprej osvojiti zadostno število točk za miren obstanek v ligi. Vsi trije naši zastopniki v 1. amaterski ligi računajo na visoko uvrstitev. V 2. AL Primorec meri na sredino lestvice, v 3. AL pa Breg, Gaja, Kras in Mladost upajo v napredovanje, Dolina pa na uspešmo prvenstvo. V vseh prvenstvih je prišlo letos do dveh važnih novosti, za zmago bo ekipa dobila 3 točke, za neodločen izid bo še naprej dobila 1 točko, za poraz pa nobene. Upati je tako, da se bo igra izboljšala in da bomo videli več zadetkov. Druga novost pa je ta, da med srečanjem vsaka ekipa zamenja 3 igralce (doslej samo dva ali pa dva igralca in vratarja). Upajmo torej, da bomo v prihodnjih 30 nedeljah prisostvovali privlačnim srečanjem, da se bodo naše enajsterice izkazale (lani 1 napredovanje in 2 izpada), da bo prevladala korektnost in da ne bo večjih polemik. Ob koncum pa bi Se dodali, da je prišlo letos v tržaški pokrajni do važnega dogodka v amaterskem nogometu. V Miljah sta se društvi Muggesana in Fortitudo združila in nastalo je društvo z imenom Muggia. Izbira gotovo ni bila lahka. Vendar glede na stalne finančne težave, ki sicer pestijo vsa društva, in upadanje rojstev, je bila to edina možna pot. Društvo iz Milj lahko zato z optimizmom gleda na prihodnjost. Ali ni to spodbuda tudi za naša društva, da bi opustila medsebojna nesoglasja in ubrala pot združevanja, ne samo na mladinskem področju? Edvin Bevk PROMOCIJSKA LIGA / V TEM PRVENSTVU DVE NASI EKIPI Juventina in Sovodnje za »miren« obstanek v ligi Štondrežci s pomlajeno ekipo - Bodo Sovodenjci spet presenetili? Od leve: Massimo Tabaj in Moreno Trevisan (oba Juventina) ter Marko Fajt (Sovodnje) JUVENTINA Predsednik SD Juvetnina Lado Marchi: »V letošnji sezoni je prišlo do precejšnjih zamenjav. Prenovili in pomladili smo ekipo. V predpr-venstvenem obdobju je bil napredek iz tekme v tekmo viden. Tudi naš trener je zelo mlad in se je tako moral skupno z igralci prilagoditi okolju. Mladih igralcev ni poznal, za starejše pa je vedel, da lahko računa nanje, saj so vsi izkušeni igralci in že vajeni nastopov v tej ligi. Mlade je zato množično uvajal v ekipo in jih preizkusil na vseh tekmah. In mladi so pokazali, da lahko računamo nanje.« Vaš dlj v tem prvenstvu? »Naš cilj je obstanek v ligi, saj smo vsi pravi amaterji in tudi Ce bi v tem ne uspeli, ne bomo iz tega delali tragedije. Imamo veliko število mladih, ki si bodo v tem prvenstvu nabrali izkušnje za naprej. Po mojem sta glavna favorita za napredovanje Ri- vignano, ki je zelo dobro igral proti Gradeseju in celo izenačil, ter Manzano.« Kaj pa Sovodnje? »Mislim, da se bodo Sovodenjci v tem prvenstvu solidno odrezali, predvsem ker imajo odličnega napadalca, kot je Goriup. Sovo-dertjci so nekoliko bolj ranljivi v obrambi, prepričan pa sem, da se bodo izkazali v tem prvenstvu, saj je v Sovodnjah se vedno ve- liko navdušenje po napredovanju v višjo ligo. Mislim, da se bodo Sovodenjci uvrstili celo med prvih šest ekip na konCni lestvici.« SOVODNJE Predsednik SD Sovodnje Gianni Marson: »S predpr-venstvenimi pripravami sem zelo zadovoljen. V Spe-tru ob SoCi smo igrali tri tekme in osvojili drugo mesto. Premagali smo San Canzian in Ronchi, v finalu pa smo izgubili proti Gradeseju. Tudi v italijanskem pokalu smo igrali tri tekme: najprej smo premagali Ju-ventino, izgubili v Moši z domaCo ekipo, nato pa igrali neodločeno doma proti San Sergiu. To tekmo smo igrlai v zelo okrnjeni postavi, vseeno pa je bila ta tekma priložnost, da so se predvsem mladi izkazali. In mladi so povsem izpolnili pričakovanja, še zlasti Alberto GomiSCek in Stefan Tommasi.« Vaši cilji v tej ligi? »Naši cilj, kot novinci v ligi, je ta, da Cimprej dosežemo zadostno število točk in si zagotovimo obstanek v ligi. Ce bomo presegli ta cilj, bomo seveda Se posebno zadovoljni. Tudi letos pričakujemo veliko pomoč svojih navijačev. Tu pa moram pristaviti, da nimamo navijačev samo v Sovodnjah, temveč tudi v okoliških vaseh. Naj dodam še, da smo letos prvič uvedli abonmaje. Glede finančne podpore pa bi se zahvalil Zadružni kreditni banki Sovodnje, ki je naš glavni sponsor. Po mojem so v tem prvenstvu favoriti ekipe, ki so se že lani potegovale za napredovanje: Aiello, Torviscosa, Ponzia-na in Staranzano.« JUTRIŠNJE 1. KOLO (15.00) Aiello - Manzano Staranzano - Ponziana Cussignacco - San Luigi Juventina - Flumignano Maranese - San Canzian Fiumicello - Rivignano Ruda - Mossa Sovodnje - Torviscosa Kaj pa o Juventini? »Glede Juventine pa mislim, da se bo v tem prvenstvu dobro obnesla, saj ima pretežno mlado ekipo.« VRATARJA: Sandi Ger-golet (1962) in Stefan Tommasi (1977). BRANILCI: Zdravko Cemic (1962), Fulvio Devetak (1965), Alberto GomiSCek (1976), Paolo Hmeljak (1969), Ladi Tomšič(1972). VEZNI IGRALCI: Stefe-no Agosto (1969), Luca Ca-porale (1966), Marko Fajt (1968), Paolo Intebartolo (1961), Fabio Sambo (1969), Gianni Tomizza (1961), Davide Visintin (1974), Marco Zotti (1970). NAPADALCI: Edo Bu-sinelli (1970), Roberto Ca-sagrande (1966), Massimo Goriup (1973) TRENER: Angelo Cupini. VRATARJI: Manuel Zanier (1976), VValter Peric (1974), Denis Pavio (1977). BRANILCI: Moreno Trevisan (1967), Luca Tommasone (1975), Massimo Candutti (1965), Giancarlo Villani (1973), Massimo Kaus (1969), Paolo Travagin (1964), Tullio Bastia-ni (1966). VEZNI IGRALCI: Massimo Tabaj (1959), Marko Černigoj (1969), Luca Montina (1973), Marino Peteani (1974), David Gergolet (1975), Dario Kovic (1970), Paolo Padovani (1976), Alessandro Romano (1976). NAPADALCI: Franco Cecotti (1966), Marko Devetak (1974), Peter Gergolet (1976), Roberto Andaloro (1969. TRENER: Franco Zuppicchini. PRVA AMATERSKA LIGA / NA STARTU TUDI TRI NAŠE ENAJSTERICE Primorje, Vesna in Zarja letos merijo na visoko uvrstitev na lestvici PRIMORJE Kot nam je povedal predsednik Dario Kante, se je proseško društvo v predprvenstvu izkazalo: »Odigrali smo šest srečanj, tri v deželnem pokalu in tri na turnirju bratov Husu. Dosegli smo pet zmag in le en poraz. V deželnem pokalu smo se uvrstili v nadaljnje kolo. Mislim, da je bil začetek zares spodbuden. Na zadnjem pokalnem srečanju je prišlo do majhne polemike, a vse se je zaključilo pozitivno. V ekipi vlada torej dobro vzdušje.” Kateri je vaš dlj v prvenstvu? »Mislim, da lahko računamo na visoko uvrstitev.« Kaj pa glede igralskega kadra? »K nam se je vrnil napadalec Miclaucich. Ob njem bo Pescatori, ki je lani igral pri Zarji. Drugih novosti ni.« Tudi trener ni povsem nov? »Res je, Nevio Bidussi je že treniral našo ekipo pred tremi leti in z njim smo dosegli tudi napredovanje v promocijsko figo.” VRATARJA: Alessandro Babi-ch in Fabio Valente BRANILCI: Maurizio Savarin, Mitja Stoka, Dimitri Luxa, Erik Sardoč, Elvis Guštin, Peter Emili VEZNI IGRALCI: Claudio Mi-slej, Marco Palese, Marko Škabar, Peter Stoka, Giuliano Porcorato, Marino Leghissa, Andrea Auber, VValter Crevatin, Christian Zan-gheri NAPADALCI. Massimo Zuc-chi, Corrado Pescatori, Roberto Miclaucich, Dean Štolfa. TRENER: Nevio Bidusii. VESNA Kot vsako sezono začenjajo Križani prvenstvo z namenom, da popravijo lansko uvrstitev (končno 4. mesto). »Upajmo na uspešno sezono. Važno je, da pričnemo s pravo nogo, ” je dejal predsednik društva Franc Cattonar. »Priprave so potekale brez zapšletov, Čeprav so se nakateri igralci poškodovali, a bi morali v kratkem okrevati. Na turnirju v Spetru ob SoCi smo zasedli tretje mesto. V deželnem pokalu smo dvakrat zmagali (proti Medeuzzi in Villanovi), enkrat pa igrali neo-dolceno (proti Edileju). Ne smemo pa pozabiti, da smo igrali tudi prijateljsko srečanje proti Triesti-ni. Začetek je torej spodbudljiv.” Kaj pa glede igralskega kadra? »Mislim, da smo okrepili ekipo na vseh sektorjih. Nov je vratar Carli. Nova sta tudi branilca Pipan in Grassi, medtem ko se je Niko Sedmak, po enem letu igranja pri Zarji, vrnil v naše vrste. Vezno linijo smo okrepili s Scalo in upajmo, da bo Zocca Cim pogosteje potresel nasprotnikovo mrežo. Trener je ostal Moreno Nonis. Mislim torej, da je ekipa konkurenčna in lahko meri na visoko uvrstitev. Rad bi se dodal, da bomo prav pred pričetkom srečanja otvorili fotografsko razstvo ob 30-letnici ukljucitve v Coni in italijansko nogometno zvezo.” VRATARJI: Massimiliano Ze-manek (1967), Riccardo Carli (1973), Erik Gruden (1979) BRANILCI: Paolo Soavi (1968), Paolo Ricci (1965), Masi-miliano Kriscjak (1970), Alberto Pipan (1967), Alessandro Maraci-ch (1959), Sandro Malusa (1968), Saša Košuta (1973), Salvatore Grassi (1970), Niko Sedmak (1966) VEZNI IGRALCI: Danilo Venturini (1967), Gianfranco Leonardi (1967), Federico Scala (1965), Alessio Mauro (1974), Cristiano Morassut (1976) NAPADALCI: Mauro Zocco (1969), Roberto Lakoseljac (1969), Peter Sedmach (1973) TRENER: Moreno Nonis ZARJA V zadnjih dveh letih se je Ba-zovcem prav ob koncu prvenstva izmuznilo napredovanje v promocijsko ligo. Jim bo letos vendarle uspel veliki met? Predsednik društva Mirjam Žagar je glede tega zelo previden: »Naš letošnji cilj je seveda Cim-boljša uvrstitev. Važno pa je predvsem, da vključimo v ekipo mlajše igralce, na katerih naj bi v bodoče slonela ekipa.« Kako so potekale priprave? »Nov trener Renato Palcini, kateri ima za seboj dolgoletno kariero pri San Luigiju, kjer je treniral tudi v višjih ligah, se je dobro vključil v novo okolje. Treningi so potekali brez večjih težav, le Tognetti in Gregorič nista redno trenirala zaradi delovnih obveznosti. Odigrali smo veC prijateljskih tekem. Na turnirju bratov Husu pa ni slo vse najbolje. Dosegli smo Četrto mesto. V prvem srečanju proti Dolini smo z lahkoto zmagali, proti Krasu pa smo odpovedali in upam, da se med prvenstvom ne bo ponovilo kaj podobnega.« Kaj pa glede igralskega kadra? »Ekipa se ni zelo spremenila. Odšli so Sedmak, Renčelj, Germani in Pescatori. Od Vesne sta se vrnila Derota in Jurincich. Popolnoma novi igralci pa so Sabini, Altarac, Prisco in “tujec“Hođžič.« VRTARJI: Robert Cocevari (1969), Roberto Crosilla (1972), Sergio Derota (1976). BRANILCI: Fabio Cocevari (1977), Massimo Dussoni (1972), Maksimiljan Grgič (1976), Peter Štrukelj (1971). VEZNI IGRALCI: Mauro Dan-dri (1974), Zlatko DizdareviC (1972), Marko Ferluga (1974), Roberto Ispiro (1967), Robert Kalc (1968), Michele Sclaunich (1969), Cliristian Sabini (1974), Arman-do Altarac (1971). NAPADALCI: Paolo Gregorič (1963), Paolo Tognetti (1964), En-rico Ravalico (1970), Osman Hodžič (1971), Stefano Prisco (1973), Fabio Jurincich (1976). TRENER: Renato Palcini. Na slikah: zgoraj Primorje, v sredini Vesna, spodaj Zarja JEDILNIK Jedilnik za vsak dan Jedilnik za vsak dan - za vegetarijance ponedeljek: špinačna juha- z ocvrtimi kruhovimi kockami, krompirjev narastek z mesnimi ostanki, solata torek: juha iz jušne kocke z jajčnimi vlivanci, italijanska gobova omaka, špageti sreda: fižolova juha, slivovi cmoki, kompot Četrtek: paradižnikova juha z rižem, nadevane paprike z gobami, pire krompir petek: zdrobova juha z abrašico, postrvi po tržaško, slan krompir, solata sobota: prežgana juha, ocvrti ohrovtovi zrezki, mesna solata nedelja: peteršiljeva juha z jajčnimi vlivanci, srnin hrbet po angleško, palačinke z orehi ponedeljek: špinačni zrezek s sirom, topla krompirjeva solata, čežana torek: ohrovtova juha z rižem, domači rezanci z orehi in makom, kompot iz suhih sliv sreda: obara z lisičk, ajdovi žganci, puding s smetano Četrtek: ješprenčkova juha, sojini polpeti, endivija s krompirjem s prelivom iz abrašice petek: prežgana juha, ribji fileji po tržaško, krompir v kosih, zeljnata solata sobota: rižota z melancani, rdeCa pesa v solati, ocvrte banane, sok nedelja: krompirjeva kremna juha z ocvrtimi kruhki, vegetarijanski zrezki z gobami, bela omaka z abrašico, jabolčni zavitek Krompirjeva kremna juha Špinačni zrezki s sirom (za 4 osebe) Pol kilograma špinače na bitro operemo, prevremo, odcedimo in ohladimo. Primešamo dve namočeni, ožeti žemlji, lonCek skute, 1 celo jajce, strok s soljo zdrobljenega Česna in popopramo. Dobro premešamo in oblikujemo zrezke. Povaljamo jih v ostri moki in na segretem maslu z obeh strani zapečemo. Na vsakega položimo rezino topljivega sira, pokrijemo in pečemo še pet minut. Ponudimo s toplo solato. Vegetarijanski zrezki z gobami Zelenjavo (cvetačo, ohrovt, por, zeleno) operemo in skuhamo ter stisnemo skozi tanko krpo, da odteče vsa voda in je zelenjava skoraj suha (drugače bodo zrezki razpadli) ter jo narežemo na trakove. Tudi oCišCene gobe narežemo na trakove in jih dodamo zelenjavi. Vmešamo dva kuhana, pretiaCena krompirja, sesekljan Česen, peteršilj, sol in poper. Dobro premešamo in dodamo še žlico bele moke. Oblikujemo zrezke, jih po dunajsko paniramo ter ocvremo v vročem olju. Ponudimo z belo omako, ki smo ji dodali abrašico. Gob ne sme biti preveč, saj so gobe pravzaprav začimba in z njimi ni dobro pretiravati. Vzamemo enake dele zelenjave. Zrezki so najboljši, Ce dodamo eno vrsto gob. Nadevane paprike z gobami (za 4 osebe) Osem majhnih paprik očistimo, odstranimo jim semenje in pokrovčke. Dve namočeni žemlji odcedimo, prevremo 30 dag narezanih, različnih gob. Na žlici masla prepražimo pol Čebule, dodamo gobe in pražimo, da se tekočina povre. Dodamo odcejene žemlje, žličko začimbnega posipa, stepeno jajce, dve žlici kisle smetane, sesekljan peteršilj in popopramo. Maso dobro premešemo, ohladimo in z njo napolnimo paprike. Lahko jih skuhamo v paradižnikovi omaki ali spečemo v petici. V tem primem jih zložimo na pomaščen pekač, deset minut pred koncem peke pa jih prelijemo z dvema stepenima jajcema in lončkom kisle smetane. Italijanska gobova omaka Na olju prepražimo Čebulo in Česen (ne smeta porjaveti) ter dodamo dva do tri olupljene paradižnike, žličko paradižnikove mezge, baziliko, origano, sol in poper. Slabo uro naj omaka vre, da se voda pokuha. Deset minut pred koncem kuhanja dodamo 20 dag očiščenih, na tanke rezine zrezanih gob in tik pred serviranjem vmešamo žlico sesekljanega zelenega peteršilja. Ta omaka se odlično prilega k špagetom in vsem drugim testeninam, pa tudi vodnim žličnikom ali kruhovim cmokom. Polnjene paprike z gobami PASTI V NARAVI Zaslrupitve z gobami Če ješ tintnice, ne pij alkohola Vse gobe so užitne, toda nekatere samo enkrat. To je sicer nekoliko cinična, a še kako resnična misel enega od izvrstnih kuharskih mojstrov Lin Caa. Dobro je vedeti, kaj storiti, Ce se po uživanju gob pojavijo težave kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, vrtoglavica. Zdravniki priporočajo, da ob takšnih znakih takoj zberete preostanke gobje hrane, tako tiste, Id jih še niste zaužili kot tudi izbruhane gobe. Ker povzročajo različne vrste gob različne oblike zastrupitve, bodo ostanki povedali zdravniku, kakšno naj bo zdravljenje. Zastrupitve z gobami največkrat delijo v tri tipične skupine. V prvo spadajo zastrupitve s smrtno nevarnimi gobami z dolgo latentno dobo (od 6 do 30 ur). Strupi, ki so v teh gobah, razkrojijo krvna telesca in celice važnih organov, kot so ledvice in srce. Ti strupi so v nekaterih mušni-cah in pomladanskem hrčku. Danes sicer že imamo nekatera zdravilna sredstva proti tem strupom, veliko uživalcev teh strupenih gob pa še vedno umre. V druge skupino spadajo zastrupitve, ki motijo delovanje ne samo prebavil, ampak predvsem živčevja. Strup mu-skarin, ki je v rdečkasti razce-pljenki in nekaterih mušni-cah, povzroča slabost, znoje- nje, vrtoglavico, počasen srCni utrip, potrtost, halucinacije, včasih nezavest, pa tudi (sicer redko) smrt. V tretjo skupino spadajo zastrupitve, ki povzročajo različne prebavne motnje. Vzrok teh zasbupitev so različne strupene snovi v mnogih gobah, npr. v veliki rde-Celiski, sbupeni kolobamici, kosmati sirovki, bljuvni golobici, vražjem gobanu, v nekaterih grivah in prašnicah. Bolnik dobi bolečine v prebavnih organih, drisko in pogosto bruha. Znaki nastopijo kmalu po zaužitju. Posebne vrste zastrupitve povzročajo nekatere tintarice, Ce pred in med obedom, ali neposredno po njem pijemo alkoholne pijace. Pojavi se an-tabusni sindrom: močno utri- Dobro je vedeti o hranilni vrednosti gob Ljudje jih večkrat primerjajo z mesom, kar pa drži le delno. Prej bi veljala primerjava z boljšimi vrstami zelenjave. Kalorična vrednost najbolj poznanih treh vrst v primerjavi z nekaterimi dragimi jedili kaže, da so gobe prej hrana za hujšanje kot »kurivo«: ......................vsebuje kalorij užitni goban...................34 kukmak.........................28 lisička.......................23 krompir.......................91 beli kruh.....................255 korenje........................34 cvetaCa........................17 jabolko........................34 postrv.........................52 govedina (pusta) .............173 Vidimo, da je kalorična vrednost užitnega gobana enaka kalorični vrednosti jabolka. Ker pa kalorična vrednost ni "edina vrednost jedil, kot opozarja v svoji izvrstni knjigi Gobje jedi avtorica Marinka Pečjak, je dobro vedeti tudi kakšna je beljakovinska vrednost gob v primerjavi z drugo hrano: 100 g vsebuje beljakovin (gramov ali %) gobe........................5 krompir.....................2 kruh........................2 meso.......................20 panje srca, motnje v obtočilih, znojenje, hlajenje udoy. Kljub temu, da vse to kmalu mine brez posledic, skupaj z avtorico poučne in koristne knjige Gobje jedi (knjiga je sicer starejšega datuma, izšla je pri CZ 1978, pa kljub temu prav nič zastarela) priporočam: Ce jeste tintarice, ne pijte, Ce pijete, jih ne jejte. Sicer pa tudi druge gobe postanejo po pitju alkohola težje prebavljive, Čeprav ga lahko pijemo brez posledic. V primeru zashupitve pa nikakor ne pijte alkohola, saj ta še bolj pospeši premikanje strupenih snovi v kri in tkivo. Sicer pa velja pravilo, da je ob vsaki težavi, ki jo povzroči uživanje gob, treba nemudoma k zdravniku. Preventiva: nabirajte in uživajte le tiste gobe, ki jih zares dobro poznate. In ne pozabite: gobe so začimba. Ne nabutajte se z njuni, saj v tem primeru lahko tudi pri najboljših in užitnih gobah pričakujete revolt organizma; najmanj kar lahko pričakujete, je bolečina v trebuhu in želodcu. Kulinarično popotovanje okoli sveta ali kaj boste jedli v tujih deželah Ne samo vljudno, marveč zelo koristno je, da se na obiske v tujih deželah poslovneži dobro pripravijo. Poleg poslovnih pogovorov, ki terjajo resno in temeljito pripravo, ne bo odveč, Ce vsaj približno vemo, kaj lahko pričakujemo na mizi s poslovnim partnerjem iz tega ali onega konca sveta. Ce imate opravke v Belgiji, boste spoznah, da so Belgijci izredno delovni, vljudni in priljudni. Toda kot poslovni gost ne pričakujte, da vas bo belgijski gostitelj povabil na dom. Ce se to izjemoma zgodi, prinesite gostitelju in njegovi družiti rože, la jih izročite zavite v papir. Glede na to, da najbrž ne boste povabljeni na dom, si v restavracijah lahko obetate.dobro hrano, ljubeznive natakarje in sicer konzer-vativne, toda šarmantne poslovne partnerje, ki znajo dobro živeti in uživati ter uspešno delati. Kosila ali večerje trajajo vsaj dve uri, hrana je imenitna, natakarji pa pričakujejo napitnino. Skoraj zagotovo vam bo- do belgijski poslovni partnerji priporočih tudi poularde de bruxelles - bruseljsko pitano kokoš. Ce pa boste priznali, da niste ljubitelj perutnine, se vam obeta kakšna ribja jed. Ribe in druge morske živali imajo na jedilnikih v Belgiji vodilno vlogo. Med bruseljske specialitete poleg pitane kokosi spada tudi anguille au veri - jegulja v zeliščni omaki, ki jo pripravljajo z belim vinom in maslom. Zelo priljubljena je klapavica malega moža, to je dagnja kuhana v belem vinu. Belgija je dežela, kjer ljudje radi in dosti jedo. Dokaz za to trditev je med drugim tudi niz Brueghelovih del, ki prikazujejo z jedili preobložene mize in rejene jedce. Charles de Coster pa je v svojem Tilu Ulenspieglu slikovito opisal belgijsko požrešnost. S tema dvema podatkoma pred belgijskimi poslovnimi partnerji ni treba pretiravati. In ne zbijajte šal na račun Valoncev v primerjavi s premožnejšimi Flamci. Pripravila: Katarina Lavs ZAČIMBE / ABRAŠICA Požlahfni solate in omake Ima okus limone, le grenkejšo je Abrašica (Artemesia abrotanum) je trajnica, ki jo prepoznamo po mnogih drobnopematih listih na olesenelih steblih. Vrhnji poganjki so mehki, na njih so majhni, kroglasti rumeni cvetki. Lahko jo gojimo na vrtu, pa tudi v lončkih. Presajanke posadimo na zelo sončen kraj na vrtu, pozimi pa rastlino pokrijemo in na pomlad nekoliko obrežemo. Dobro uspeva tudi v večjem lončku ah Cebricku, Id ga poleti postavimo na sončno mesto, pozimi pa premestimo v hladen in svetel prostor, kjer nenazadnje nadomešča prijetno okrasno rastlino. Vršičke poganjkov nabiramo vedno sveže, za sušenje jo potrgamo med cvetenjem. Abrašica ima okus po limoni, le nekoliko grenkejši. Izvrstna je kot dodatek omakam, vendar je ne smemo mešati z drugimi začimbami. Bela omaka, ki se dobro poda k ribam, bo zadovoljiva le z abrašico in SCepcem soh ter belega, mletega popra. Zelo dobro se poda mastnim pečenkam in tudi sola- tam da prijeten okus. Abrašico dodajamo v zelo majhnih količinah, saj ima moCan in izrazit okus. Posušene liste shranjujemo v zaprtih kozarcih na temnem mestu, sveže liste pa konzerviramo v kisu ah olju. Endivija z abrašico Liste endivije operemo, narežemo na manjše in eno plast zložimo v skledo za solato. Nanjo položimo plast Abrašica kuhanega, na lističe zrezane- pko zelenjavno kremno juga krompirja. Pa spet endivi- ho, je to prav izdaten obrok jo in krompir. Tako zloženo za vegetarijance, ki bo teknil endivijo in krompir prelije- tudi tistim, ki se ne odrekajo mo s solatnim prelivom, ki mesu. ga pripravimo iz olja, kisa, scepca abrašice in soli in na- Zdrobova juha z abrašico rahlo premešamo. Endivijo s Na žlici masla zarumeni-krompirjem lahko prelijemo mo dve žlici zdroba, prilije-z abrašico konzervirano v mo vodo in kuhamo dobrih olju in okisamo z limoninim 20 minut. Na koncu dodamo sokom. Zraven ponudimo v šCepec soh, potresemo s sve-stepenem jajcu namočene in žo ah posušeno abrašico, po-v olju ocvrte rezine starega popramo in v juho kanemo kruha. Ce pripravimo še kre- nekaj kapljic limone. Sobota, 23. septembra 1995 ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4.: Čeprav vam bodo nakopičene obveznosti zlezle vrh glave, boste napeli vse sile in jih vestno opravili. Kolikor bremena si boste naložili, toliko ga boste tudi razložili, BIK 21. 4 - 20. 5.: V prijaznosti boste odkrili nov pristop do soljudi. Dosegli boste veliko več kot z odkrito kritiko. Najbolj razveseljivo pa bo to, da boste postali prijaznesi tudi do sebe. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nekdo, ki ga v resnici zelo spoštujete, bo tarča vašega čustvenega izbruha. Se sreča, da vas spoštuje, zato se ne bo pustil užaliti zaradi vaših osebnih težav. RAK 22.6. - 22. 7.: Popadkom potrošniške mrzlice se vam tokrat ne bo treba upirati, saj se bo stanje v vasi denarnici občutno izboljšalo. Pazite le, da vas nov val cekinov ne zalije čez glavo. LEV 23.7. - 23.8.: Odprtega pogovora o kočljivi temi ne boste vec mogli odlašati. Ce želite priti stvari do dna, sezite globoko vase in izdatno za-jamite sapo, da vam je ne zmanjka sredi poti. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Znašli se boste v precejšnji godlji, saj ste pred nedavnim storili zelo nepremišljeno potezo. Priznali boste napako in se opravičili, pa vam bo odpuščeno več kot pol. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vaše zdravje bo na zavidljivi ravni, Čeravno boste krepko pretiravali s poživili in pomirjevali. Ne sekirajte se zaradi trenutnih slabosti; že kmalu bo prišlo do nenadne spremembe. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Osebo, ki se bo začela nesramno vtikati v vaše poslovne odločitve, boste brez oklevanja odmaknili v ozadje. Dobra poteza; v zakulisju je bila namreč grda prevara. STRELEC 23.11. - 21.12.: Nevedneže boste zasuli z znanjem, ki mu je le malokdo kos. Resda boste s svojim nastopom naredili velik vtis, vendar žal ne boste nikogar nič naučili. Trde glave pač. KOZOROG 22. 12, - 20. 1.: Pomalem vam bo začelo iti na živce, da vam postaja vaš partner čedalje bolj podoben. Nikar; raje se poskusite spremeniti tudi vi, saj vendar še zdaleč niste popolni. VODNAR 21.1. * 19. 2.: Na lepem vas bo zajel občutek silnega ljubosumja, čeprav si tega čustva že dolgo ne priznavate. In ker zunanjega povoda zanj ne bo, ga boste morali poiskati v notranjosti. MK 20. Z - 20.3.: Lotih se boste raziskovanja področja, ki se vam je vselej zdelo malone fanati-čeno. Odkrili boste neslutene skrivnosti, ki vam bodo zelo razgibale življenje. Blagor pogumnim! _______ZDA______ V Bronxu igrajo golf No igrišču najdete tudi truplo Verjetno le malo ljudi ve, da se v Broimi nahaja najstarejše javno igrišče za golf v ZDA, Bili bi začudeni ob presenečenjih, ki jih ponuja. Igrišče je prizorišče ropov, na njem se nahaja tabor za brezdomce, občasno pa se tam pojavi tudi kako truplo. Ce zanemarimo ta dejstva, je igrišče Van Cor-tland, Id je bilo odprto pred sto leti, prava oaza sredi prometnih ulic in stanovanj v visokih stolpnicah. Za Vita Di Benedetta, upokojenega bančnika, ki igra golf trikrat tedensko, je igrišče kot prizor iz filma Čarovnik iz Oza, v katerem se Cmo-bela tehnika spremeni v barvno, ko Dorothy prispe v deželo Oz. »Bronx je Crno-beli del filma,« pravi. »Igrišče za golf pa je kot Oz.« Stroški gradnje igrišča Van Cortland so leta 1895 znašali 624, 80 ameriškega dolarja. Igrišču so medtem dodali devet novih lukenj in ga predelali tako, da steze obdajajo tri avtoceste. V klubu igralci golfa razpravljajo o težavnosti posameznih lukenj in spretnosti drugih igralcev. V tem predelu mesta, bolj znanem po revščini in kriminalu kot po golfu, se igralcem ob zgodbah o osemnajstih luknjah zableščijo oči. Brezdomci, spijo v podzemeljskih hodnikih med drugo in tretjo stezo. Oskr- bniki jih vsako jutro zbudijo in prosijo, naj odidejo. Lani so odkrili mrtvega moškega, ki navkljub prošnjam ni in ni hotel vstati. Dogodek pa ni vsem ostal v takem spominu. Igralec golfa Rick Hoffman trdi, da Se nikoh ni sliSal o truplu na igrišču. »Gasilec v južnem Bronxu sem,« pripoveduje, »tja odlagajo trupla.« »Ne bo drZalo,« ugovarja Kenny Syrop. »Lani so našli truplo tudi v jezeru.« Predstavnik igrišča za stike z javnostjo je potrdil, da resnično občasno na igriSCu odkrijejo truplo. Potem so tu tudi »obiskovalci«, ki izkoristijo brezplačno tuširanje v oblačil-nicah, češ da je igriSCe mestni park, odprt za vse. Na trinajsti zelenici pa se otroci iz soseske izmuznejo skozi ograjo in kradejo palice, medtem ko so igralci osredotočeni na udarce. »Ti otroci so prava nadloga,« se pritožuje Di Be-nedetto. Poleg tega je neko noc pogodbeni delavec na sedemnajsto luknjo odvrgel na tone konstrukcijskih odpadkov. Igralci golfa so bdi pripravljeni igrati okoli smeti, vendar so ekologi zaprli luknjo za cele mesece, da bi ocenili nastalo škodo. »Zadevo so napihnili,« se pritožuje Joseph Stan-ton, brezposelni železar, ki na igriSCu preživi štiri dni tedensko. Toda svetli strani igranja golfa na igriSCu Van Cortland sta nizka cena, ki znaša za mestne prebivalce manj kot 20 dolarjev, in lahka dostopnost igrišča s podzemno železnico iz središča Manhattana. Zgodovinska klubska zgradba, ki je bila zgrajena leta 1902, ima še originalne lesene omarice s ključavnico. Igrišče vodi zasebno podjetje American Golf Corp-Di Benedetto razmišlja: »Lepo je tukaj. Upam, da to ne bo privabilo preveC igralcev. Van Court je edino igrišče, kjer lahko izstopiš iz podzemne železnice s torbo za golf in takoj stopiš na igrišče.« »Poleg tega,« dodaja Stanton, »ko igraš tukaj, se ozreš okoli sebe in se vprašaš: »Ali je to resnično Bronx?‘« Ellen VVulfhorst, Reuter S sloni se pogovarjajo v sanskrtu in pali ju Čeprav je dolgo veljalo prepričanje, da afriških slonov ni mogoče izuriti za opravljanje različnih del, je nekdanji bo-cvanski računovodja Uttam Corea dokazal nasprotno: afriški sloni so zelo dobri pomočniki Človeku za delo na polju, prenašajo lahko tovore, ustrezno izurjeni pa so primerni tudi za jahanje - z njimi lahko peljejo turiste na safari - zato slone zelo cenijo predvsem turistični delavci. Corea je prepričan, da so afriški sloni zelo tankočutni, prijazni in dovzetni. V bližini bocvanskega glavnega mesta so pred nekaj leti odprh center za zapuščene in izgubljene mlade slone, ki jih urijo za opravljanje različnih del. Večino živali so pripeljali iz narodnega parka Kruger. Čeprav je odrasle živali lažje izuriti, pa je njihovo učenje veliko bolj nevarno. Mladiči se zelo hitro naučijo osnovnih povelij in jih tako kot ljudje ne pozabijo. Najprej so afriške slone urili šrilanški gonjači slonov, ki slovijo kot najboljši. Zdaj jih različnih veščin učijo že domačini, ki menda niso nic slabši od indijskih. Čeprav niso nikdar delali s sloni, so hitro spoznali, da jih je mogoče uriti tako kot druge živali, saj so verjetno sloni bolj pametni od mnogih udomačenih živali, ki pomagajo ljudem pri delu, vendar strokovnjaki za živali poudarjajo, da lahko takšno »učenje« slonov poteka tudi več mesecev ali celo let. Dreserji uporabljajo že preiskusene metode, predvsem besede, ki izvirajo iz sanskrita in indijskega dialekta pali. Prepričani so, da je bolj pametno uporabljajti izraze, ki danes niso vec v uporabi, saj tako sloni ne bi reagirali na ukaz neznanca, ki bi žival le zmedel. Mlade slone, ki so se že naučili osnovnih veščin, odpeljejo v naravni park Mokolodi, kjer jih učijo podiranja dreves in jahanja. Njihovo je delo cenjeno tudi zato, ker so med delom prijazni naravi in je ne uničujejo, kot denimo veliki stroji. Barry Baxter, Reuter SKANDINAVSKA KRIŽANKA 374 NENAREJE-NOST, SPROŠČENOST FOTOGRAF LJUBITELJ AM.JAZZ. GLASBENIK (SAM) NEKD.TUR. OBLASTNIK GRČIJA SREDIŠČE ROMUN. MOLDAVIJE ŠVED. SMUČ. TEKAČ (GUNDE) KITAJSKA UTEŽNA MERA VMESNA SKUDBA JAPONSKO VELEMESTO (NASA PISAVA) V ZRAKU RAZPRŠENA SNOV AVTOR: MARKO BOKALIČ EGIPC. MIT. PTIC OLEG VIDOV ŽIVINSKA HRANA MLEČNI IZDELEK TATJANA DREMEU IRANSKA DENARNA ENOTA ODPRTINA V ZIDU STARA KITAJSKA DINASTIJA VEDAO PEČATIH DRUŽABNI PLES IGRANJE S PRESLEDKI 0RFF.IFVA7 VZH. JADRAN. OBALA V ST. VEKU DIVJA RACA (PESNIŠKO) GR. OTOK V KIKLADIH MARJAN ROŽANC IGRALKA BLYTH RAC. NAPRAVA ZA GRAFIKO POLETNA HRUŠKA DRŽAVA V JUZ. AMERIKI BIBLIJSKI OČAK IZR. DIRIGENT (RUDOLFI POKRAJINA V SRED. GRČIJI STIL VISOKA VZPETINA HAUA MUSLIMANK IGRAŠ KARTAMI ŠPRANJA (REDKO) DECIGRAM MESOJEDA RASTLINA GIUSEPPE UNGARETTI GLASBENA ŠPICA, KI NAZNANI ODDAJO ZGODOV. POKR. VITALUI NAOČNIKI DUH IZ »FAUSTA« NAJVECJE NIZOZEMSKO MESTO MESTO NA URALU PREPROST PLUG NESTRO- KOVNJAK SP. DEL ROKE NATRIJ IGRALKA GARDNER KONSTRUK. SUES. PREKOPA IAL0ISI VOGALNI KAMEN 4. RIMSKI KRAM ZDRAVILO KRAJ NAD DOLINO IDRIJCE IZABELA (KRAJŠE) KRAJ PRI LITIJI RUDOLF FRANCL JANI SITAR SLOV. IGRALEC (STANE) LJUDSKI PLES IZ REZIJE POLITIČNO ZATOČIŠČE OZEK PAS TKANINE MAJHEN DIRKALNIK FLAMENKA VINSKA PLESEN ČEBELICA IZ RISANK VlVPi ‘NV3 ‘SMOTI ‘TIZV "VOiNVfizaH ‘H3A3S ‘VDINViaVl ‘VZI ‘Z3TVJ.0 ‘ovamcio ‘m3H33N ‘VN ‘oivao ‘)1S30 ‘MvcrasisktV •no ‘raison ‘motivi ‘3035 ‘vlnox3 ‘NIS ‘30N ‘NNV 'NIHOINVS ‘VATO ‘VXiaiHA3 ‘3fNVAV33I0d ‘I.O3J.SM03 ‘vmsiovais lOUABJOpOA :A3JJS3H _________ZDRAVJU NAPROTI____ Peptični ulkus je bolezen razvitih dežel Na nastanek vplivajo genetski, geografski in etični dejavniki Bolečina v trebuhu je ena zelo pogostih težav, ki Pripelje bolnika k zdravniku. Vzrokov za bolečino v kebuhu je izredno veliko, pomembno mesto med njimi pa ima peptični ulkus (razjeda), pri katerem je bolečina večinoma vodilni, včasih tudi edini simptom. Ugotovljeno je bilo, da ko je bilo ugotovljeno, da ima v vsakem trenutku 1, se pojavlja ulkus dvanaj-68 odstotka ljudi peptični stemika štirikrat pogosteje Ulkus, da ga bo v Času kot ulkus želodca in da so svojega življenja imelo 7 moški prizadeti dvakrat odstotkov populacije in pogosteje kot ženske. Nada se letno pojavlja obole- ravni potek bolezni kara-Uje z incidenco 2, 9 na kterizirajo epizode vedcra-1000 prebivalcev. Prav ta- tnih ponovitev, spontanih ozdravitev in občasnih komplikacij. Komplikacije (predvsem krvavitve in perforacije) se pojavljajo pri enem odstotku bolnikov, so pogostejše pri starejših in lahko celo ogrozijo življenje. Ob komplikacijah se lahko pojavi bruhanje krvi ali Crno blato - melena (izločanje krvi z blatom). Shematsko so prikazani simptomi peptičnega ulkusa, ki pa niso enako navzoči pri želodčnem ulkusu ali ulkusu dvanajsternika. Prav tako se ta dva ulkusa razlikujeta po poteku in mehanizmu nastanka. Prav je, da na tem mestu omenimo, da lahko maligni tumorji povzročajo enake simptome kot peptični ulkus in da lahko poteka peptični ulkus brez zaznavnih simptomov. Vrsta in intenziteta simptomov je odvisna od veliko- PEPTICNI ULKUS I SIMPTOMI PREOBČUTLJIVOST npr. belo vino, kisla živila, vroča hrana SLABOST, BRUHANJE BOLEČINA NEKAJ UR PO JEDI KRATEK CAS PO JEDI MED JEDJO ALI TAKOJ PO JEDI ULKUS ŽELODCA ležeč nizko v želodcu ULKUS ŽELODCA ležeč visoko v želodcu ULKUS DVANAJSTERNIKA s ti in lege ulkusa, zajetih plasti sluznice (globine) in komplikacij. Poleg periodičnosti, ritmicnosti in kronicnosti bolečine kot značilnih lastnosh le-te, je pri preiskavi bolnika pomembno tudi mesto, čas nastanka bolečine, trajanje in odvisnost od obrokov ter vrste hrane. Dejavniki, ki prispevajo k nastanku peptičnega ulkusa, so navedeni v tabeli, iz katere so razvidni tudi zaščitni dejavniki. Porušeno ravnotežje med obojimi v korist agresivnih dejavnikov lahko pripelje do obolenja. Agresivni dejavniki peptičnega ulkusa želodčna kislina, pe-psin, žolčne kisline, motnje gibljivosti, nikotin, alkohol, nesteroidna protivnetna, sredstva, kortiko-steroidi Zaščitni dejavniki peptičnega ulkusa prostagladini, bikarbonat, mukus (zaščitna plast sluznice), fosfolipidi, površinske epitelijske celice, dobra mikrocirkulacija Med dejavniki, ki pri- spevajo k nastanku bolezni, je navedena bakterija Helicobracter pylori, ki je šele v zadnjih dobrih desetih letih bila predmet intenzivnih raziskav in ki povzroča vnetje želodčne sluznice, prenos te bakterije pa je verjetno fekalno-oralen in oralno-oralen. Na nastanek vplivajo tudi genetski dejavniki, geografski in etični, vpliv sezonskih dejavnikov pa ni bil potrjen. Bolnik, ki ima opisane težave, naj opravi obisk pri svojem zdravniku. Natančen pogovor in pregled bosta v večini primerov že omogočila postavitev diagnoze, najpomembnejša preiskava pa je gastroskopija. V diagnostični postopek se po potrebi vključujejo še nekateri laboratorijski testi, rentgenske preiskave in sonografija. Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje dejavnikov, ki okvarjajo sluznico, zmanjšanje izločanja želodčne kisline in nevtralizacijo le-te ter zaščito želodčne sluznice. Navedene ukrepe lahko vsakdo uvede že sam (prenehanje kajenja, izogibanje stresnim situacijam, opustitev uživanja alkohola in kave). MoCno zacinjenih živil, vroče ali mrzle hrane naj bi se bolniki izogibali, posebnih diet pa danes ne predpisujemo veC. Uživa naj se predvem hrana, ki ne sproža težav, obroki naj ne bodo obilni, paC pa pogostejši. Za zdravljenje ulkusne bolezni imamo na razpolago številna zdravila, katerih večina je usmerjena v zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Druga so namenjena zaščiti želodčne sluznice pred agresivnimi dejavniki in tako tudi nevtralizaciji kisline, ki je v želodcu. Zdravljenje z zdravili proti bakteriji Helicoba-cter pylori teče po posebni shemi in pod strogim nadzorom specialista ga-stroeterologa. Le redko je danes potrebno kirurško zdravljenje. Učinkovitost zdravljenja pa se poveča, obenem pa poveča možnost preprečevanja ponovnih težav, Ce bolnik prilagodi način življenja in vpelje v članku opisane varnostne ukrepe. Dean Klančič, dr. med., specialist splošne medicine H NA MEJAH RAZUMA h Prebivalci eskimske vasi so izginili brez sledu Ledeno mrzel veter Je vel preko jezera Anjikuni... Ko se je Joe Label približal eskimski vasici, ga je preplavilo nenavadno občutje. Ledeno-mrzel veter je vel prek jezera Anjikuni in se zaletaval v kožnata vrata eskimskih kolib. Na obali je ležalo nekaj namaščenih kanujev. Ni bilo slišati niti glasu. »Kje so ljudje?« se je nehote vprašal obiskovalec. Njegovo vprašanje je bilo veC kot umestno. Postavil ga je novembra leta 1930 in še dandanes nihče ne pozna odgovora nanj... Joe je zelo dobro poznal eskimsko vasico z imenom Anjikuna. Želel je preživeti nekaj ur s prijatelji in tega dne je prehodil milje in milje skozi ledeno tundro - a pričakala ga je zgolj smrtna tišina. V poročilu, ki ga je Joe napisal za Severozahodno konjeniško policijo, lahko preberemo, da se je ustavil na robu vasice in glasno pozdravil. Nato je odstmil kožni ščitnik na eni od kolib ter znova poklical. Vendar v njej ni bilo nikogar, ki bi ga lahko slišal. Joe je nemudoma zaCel raziskovati, kaj bi se lahko zgodilo z vaščani. Nad ognjiščem je odkril posodo s hladno hrano, ki se je veC mesecev nihče ni dotaknil. V eni od kolib je odkril kožnato otroško obleko, v kateri je bila zabodena igla - na mestu, kjer je mati iznenada prenehala krpati. Na obali so ležah trije kanuji, med njimi je bil tudi kanu vaškega poglavarja. Bilo je očitno, da so že dolgo zapuščeni. Ko je oddal svoje poročilo, se je Joe s skupino meščanov vrnil v vasico. 2e kmalu so naleteli na nekaj, kar je bilo še bolj nenavadno: za vrati eskimske kolibe so stale puške - najdragocenejša lastnina na daljnem severu, predmet, ki je Eskimom nudil življensko gotovost in brez katerega se noben Eskim, ki je bil količkaj zdrave pameti, ne bi odpravil na daljše potovanje. A kljub temu so puške ostale v vasi, Eskimi pa so odpotovali... Kaj pa se je zgodilo s psi, ki so v ledeni pustinji skoraj enako pomembni kot puške? Nedaleč od naselja so raziskovalci našli sedem psov. Bili so privezani za grmičevje, poginili pa so - kot so pozneje ugotovili kanadski patologi - od lakote. Najbolj nenavaden del skrivnosti pa je bilo odkritje mesta, kjer so Eskimi zakopavali mrtve sovaščane. Ponavadi so jih zakopavali pod kup kamenja, tokrat pa je bil grob odkopan, truplo odstranjeno, kamenje pa vestno zloženo. Skrunjenje grobov je bilo za Eskime velik greh; takega razdejanja pa niso mogle narediti niti živali. Strokovnjaki, ki so raziskovali ta primer, so ugotovili, da so bili Eskimi odsotni vsaj dva meseca pred Joejevim prihodom. Tako so sklepali po žuželkah, ki so jih našli v loncih. Očitno je bilo, da je trideset prebivalcev vasice živelo povsem normalno življenje, nato pa so iz neznanega razloga pohiteli iz kolib ter odšli neznano kam. Moški, ženske in otroci so zapustili vas na začetku zime. VešCi iskalci niso našli nikakršnega znamenja o begu v tundro, kanuji pa so bili dokaz, da niso odpluli niti na jezero. Oskrunjeni grob je skrivnost samo še povečal. Raziskovalci so veC mesecev so skrbno raziskovali in iskali sledi o kateremkoli nekdanjem stanovalcu Anjikune. Policija je zaključila primer z besedami: »Nerešeno«. In nerešen je ostal vse do danes. (B.K.) VREME IN ZANIMIVOSTI 32 Sobota, 23. septembra 1995 JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA SREDIŠČE CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA e n 6 66 . 666 18 ISU JI 6 6^7*» "\ X C A —x o VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je obsežno dklonsko območje s frontami, nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad nase kraje nekoliko hladnejši in razmeroma suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 6 1010 STOCKHOLM 7/14 o K0BENHAVN . , 9/1S.O — AMSTERDAM ' LONDON 12/17 A BEBUN --- 11/19° ^ ° () 6/17 . •u,,7° 6 PARIZ & "'wxB VARŠAVA ° 8/15 DUNAJ o 11/13 LJUBLJANA ° 12/16 o KIJEV 10/11 S-' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.49 in zašlo ob 18.59. Dan bo dolg 12 ur in 10 minut. Luna bo vzšla ob 5.21 in zašla ob 18.10. ° SOFIJA SKOPJEo 15/19 r— X *Xx '. •v ATENE - , '24/30 0. _ , . . -Xx G i TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO °c °C Trst 21,0 Mura 13,6 i Portorož 21,0 Sava (Radovljica) 9,0 Veter v slovenskem Primorju: 1 Poreč 21,0 Sora 11,6 zjutraj: Malinska 21,0 Ljubljanica 12,7 NE 10 do 22 vozlov ; Split 21,0 Soča 11,2 E M. Lošinj 21,0 Vipava 9,8 popoldne: Dubrovnik 22,0 Bohinjsko jezero 17,5 NE 10 do 24 vozlov 1 - L J v —m PLIMOVANJE Danes: ob 3.22 najnižje -46 cm, ob 9.41 najvišje 48 cm, ob 15.52 najnižje -41 cm, ob 21.48 najvišje 39 cm. Tutri: ob 3.49 najnižje -47 cm, ob 10.05 najvišje 53 cm, ob 16.21 najnižje -48 cm, ob 22.21 najvišje 41 cm. J TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 15 10 5 2 -1 -3 BI0PR0GN0ZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. V0X POPULI Nevaren je sovražnik, ki nosi masko prijatelja. $ » % V prepiru zmaga tisti, ki glasneje krici. ^ 1 ■ DANES GRADEC 9/18 TRBIŽ M. SOBOTA O 3/18 CELOVEC o 8/17 S CED O KRANJSKA GORA „ 5/14 T O 7/17 TRŽIČ O KRANJ O S. GRADEC 8/17 MARIBOR / / ^ ° 8,ie „S O PTUJ CEUE O 8/17 — OVIDEM 12/22 —^N. GORICA GORICA n 13/21 13/1*> ° UUBUANA 10/19 N. MESTO -n 8/17 . POSTOJNA 0jv7*/16 KOČEVJE ^ V “ J/ O CRNOMEy 1RTOROŽ l—<' (_^xX q V/ REKA L-/OPATIJA z - 14/22 ZAGREB 9/18 Slovenija: Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature bodo od 14 do 19° C. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu in severni Itanji bo pretežno jasno, drugod delno jasno z k zmerno oblačnostjo._________ JUTRI n CELOVEC /5 ° "" O KRANJSKA GORA A 2/15 TRŽI? 5,17 GRADEC 6/18 9 GRADEC 5/17 M. SOBOTA o7/19 MARIBOR O 6/18 ČEDi OVIDEM 9/22 GORICA n '0/21 O ° o KRANJ POSTOJNA O 6/17 TRST^s'. v rN 12/229 V ^ORTOROŽ C ^ LNA CEUE O 6/17 — ^UUBUANA 7/19 N. MESTO O 7/18 ZAGREB T/’9 O s KOČEVJE O CRNOMEU O UMAG a r OPATIJA P^REC PAZ,N O, REKA 12/22 V Sloveniji: V nedeljo povečini bo sončno, pihala bo burja. Obeti: V ponedeljek se bo v z£ hodnih krajih spet pooblačili popoldne bo tam že deževali Drugod bo Se delno jasno. Pihal Bo jugozahodni veter. SVET / SUKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES JE Orjaški Churchill na bregu Temze LONDON - Ugled Velike Britanije bi bilo treba nekoliko obnoviti. Angleže skrbi, da ne bodo znali izkoristiti pretekle veličine tako kot ameriški bratranci, zato so jih sklenili posnemati. Od tod predlog, da bi na bregu Temze postavili orjaški doprsni kip VVinstona Churchilla. Kip bi bil velik kot hiša, v temeljih pa bi namestili bar. To bi bil angleški odgovor newyorškemu Kipu svobode. Zamisel sicer ni nova, saj jo je v 60. letih že predlagal kipar Oscar Nemon, vendar so predlog takrat ogročeno zavrnili, češ da bi bil tak kip neokusen. Toda časi se spreminjajo; načrt so danes znova predlagali Nemonovi dediči, podpira pa ga tudi minister za kulturo John Gum-mer. Zamisel o velikanskem doprsnem kipu, katerega postavitev bi stala 1,5 milijona funtov, bi lahko uresničili prav kmalu, in sicer s proračunskimi sredstvi za leto 2000. Severni medved prava zanimivost V Torontu so severnemu medvedu zgradili bazen (AP) Prebudil se je skače v postelji HAAG - Neki Nizozemec se je zgodaj zjutraj prebudil in z grozo ugotovil, da je z njim v postelji spala meter dolga kača, ki je glavo prislonila na njegov vrat. Po začetnem šoku je Nizozemcu uspelo telefonirati policiji, ki je že teden dni mrzlično iskala pobeglo kačo. Njen lastnik je zagotovil, da je kalifornijska kraljeva kača nenevarna hišna žival. V Xianu oblasti zaprte sex-shope PEKING - Občinske oblasti v prastari kitajski prestolnici Xian so zaprle 47 trgovin, ki so prodajale »spolne rekvizite«. Ukrep so upravičili s trditvijo, da so bili izdelki »slabe kakovosti« in »očitno nespodobni«, kot taki pa »ovirajo gradnjo socialistične duhovne civilizacije«. Pivo brez »mačka« LONDON - V Veliki Britaniji je pivovarna Whit-bread včeraj poslala na trg novo pivo Tungsten superstrength, ki kljub devetodstotni alkoholni stopnji ne povzroči mačka po čezmernem pitju. To jim je uspelo po dveletnih laboratorijskih raz-sikavah. Pivskega mačka naj bi povzročali otrobi pivovarskega ječmena, če pa jih iz ječmenovega sladu odstranijo, odpravijo »stranske učinke« čezmernega pitja. Novo pivo so obsodile oiganizacije, ki se borijo proti alkoholi- V Hammelu na severu danskega Jyllanda so se noji lepo prilagodili, težave so le s prehrano zaradi pesticidov (AP) Zadovoljni, da so v Izraelu TEL AVTV - Zveni skoraj neverjetno, a kljub vojnam in najrazličnejšim zapletom je kar 91 odstotkov Izraelcev zadovoljnih, da živi v Izraelu. To je z javnomnenjsko raziskavo ugotovil dnevnik Je-diot Ahronot. Med vprašanimi so bili poleg Zidov tudi izraelski Arabci, ki so v glavnem dajali podobne odgovore. Ob jutrišnjem zidovskem novem letu je večina Izraelcev (45 odstotkov) prepričanih, da bo v prihodnjih dvanajstih mesecih bližnjevz-hodni mirovni proces napredoval, kar bo zagotovilo večjo varnost. Izraelce namreč najbolj skrbi palestinski terorizem (48 odstotkov). Za 11 odstotkov vprašanih je gospodarsko stanje zelo dobro, dobro pa je za 65 odstotkov vprašanih. Danska komisarka je vrnila podarjene steklenice vina K0BENHAVN - Danska evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard je včeraj vrnila 19 steklenic vina, ki jih je dobila v dar na neki julijski konferenci na Danskem. S tem hoče utišati govorice, saj ne želi, da bi se iz majhnih stvari izrodila velika načelna vprašanja. Vest o »darilu« je kaj kmalu prešla danske meje, a največ zapletov je očitno povzročila prav na Danskem. Danski evroparlamentarec Freddy Blak (socialdemokrat), ki je sprožil vprašanje »darila« v proračunski komisiji Evropske unije, je včeraj pohvalil sklep Bjerregaardove. Po njegovem mnenju ni nič hudega, če nekdo za neko konferenco prejme simbolično darilo, a ne kar 19 steklenic vina.