Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec. Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. r Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate seplačujepo 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 12. listopada 1910. Štev. 46. Vabilo. Jotol.-politično in yospodiirslio društvo za Slovence na Koroškem" priredi = shod = i> Žifariuasi „pri Kafžlu“ v nedeljo dne 13. novembra 1910, ob 9. uri dopoldne. Poroča g. poslanec Grafenauer. Imenouanle nouega škofa in Slouenci. Nenadoma se je minolo soboto raznesla po Celovcu novica, da je solnograški kardinal nadškof dr. Katschthaler imenoval pomožnega škofa dr. B. Kaltnerja knezom in škofom krškim. Vsakdo je vedel, da se bo v vrhovnem vodstvu krške škofije kmalu morala izvršiti izprememba, a imenovanje novega škofa, ki se je izvršilo takorekoč črez noč, je vsekako vse iznenadilo. Kadar škofija izgubi pastirja, žaluje vse ljudstvo. Koroško nemško ljudstvo žaluje za svojim skrbnim, nad vse požrtvovalnim knezom in škofom dr. Jožefom Kahnom, ki se je odpovedal škofijstvu in bo živel odslej kot zasebnik ali v Medvodah ali v Št. Lambertu. Zdravstveni oziri in druge okoliščine so blagega moža prisilile, da dene pastirsko palico iz rok. Tudi Slovencem se je odstopivši škof kot oseba omilil zaradi svoje ljubeznivosti in mnogih drugih izrednih duševnih vrlin. Med dr. Kahnom kot škofom in koroškimi Slovenci pa je bil od njegovega nastopa do njegove resignacije globok prepad, ki ga po svojem stremljenju in po svojih namenih brezdvomno nad vse blagi škof nikdar ni premostil. Bil je pač Nemec, ki ni razumel v pastirstvo mu izročenih slovenskih ovčic. Pač je ob svojem nastopu obljubil, da se bo naučil slovenski, ker je bil še mlad, a te obljube ni izpolnil. Pri škofijskih vizitacijah je govoril nemški, celò v krajih, kjer ga takorekoč nihče ni razumel, najmanj seveda otroci. Kako je to odtujevalo preblagemu škofu slovensko ljudstvo, razume le tisti, ki ve, da vidi ravno tisti koroški Slovenec, kije katoliški cerkvi vdan, v nemščini, ki se nam vsiljuje, nekaj, kar ga ponižuje, kar je vzrok njegovega zapostavljanja in njegove narodne nesreče in vir vseh krivic zoper Slovence. Kdor hoče to razumeti, naj si misli slovenskega škofa, ki ne bi znal nemški in bi začel, recimo kje gori v Št Vidu ali Beljaku govoriti v cerkvi slovensko ! Še s turškim jezikom ne bi Nemcev tako užalil kakor s slovenskim, in ravnotako narobe. In pravic, ki so jih dobili Slovenci in sploh Slovani po vseh drugih škofijah v Avstriji, koroški Slovenci od svojega škofa, ki žal ni razumeval pomena slovenskih želj in našega narodnega položaja, nismo prejeli. Ordinarijat je bil edini urad za celo deželo, ki ni sprejemal slovenskih vlog. Naravno, da so se čutili Slovenci zapostavljene in je nastal med Slovenci in njihovim škofom prepad, ki je onemogočil uspešno pa-stirovanje, zlasti še, ker je odstopivši škof delal le po nasvetu par nemških duhovnikov, na slovenske svetovalce pa se nikdar ni oziral. Zato so se Slovenci proti svojemu škofu do zadnjega časa pritoževali, ravno dotični nemški duhovniki pa so povzročili njegov odstop. Celih trideset let koroški Slovenci nismo imeli pravzaprav škofa, ki bi nas bil vodil, vodili smo se sami, oziroma slovenska duhovščina, in zato se ni čuditi, če prodira celo v najbolj globoko verni del koroškega ljudstva, med Slovence, vedno bolj in bolj brez verstvo in so se pojavili že prvi znaki gibanja za proč od Rima med Slovenci na Koroškem. Slovenci smo bridko občutili, da nismo imeli svojega škofa. S kakimi čustvi, se bo kdo vprašal, smo pač potemtakem pozdravili koroški Slovenci spremembo pri škofijstvu ? Ko pride nov pastir, se ga verniki razveselijo. Kako se veseli vsaka župnija, ko dobi župnika! Kako veselo je ljudstvo, ko pride škof birmat in vizitirat ! Velepomembna je služba škofova. Škof je naslednik apostolov! Velevažen je njegov posel! Škof ima v svoji škofiji vrhovno cerkveno oblast, nad katero je le še oblast papeževa. Škof je v prvi vrsti delivec zakramentov, in zakramenta mašniškega posvečenja in svete birme sta mu pridržana; škof si pridrži pravico, dati odvezo ali jo odklanjati za nekatere posebno težke grehe; škof dovoljuje nekatere odpustke, posvečuje cerkve, posvečuje redovnice, posvečuje oltarje in sv. posode, posvečuje na veliki četrtek sv. olje. Škof pooblaščuje veroučitelje, njegova dolžnost je, čuvati nad vero in nravnostjo, on naj nadzoruje versko vzgojo v šolah, on naj zadržuje in svari vernike pred brezverskim čtivom. Vsako leto, in če je škofija velika, vsako drugo leto naj obišče in nadzoruje osebno vse župnije in le če je postavno zadržan in je škofija prevelika, naj pošlje spodobnega zastopnika. Te in mnoge druge pravice in dolžnosti ima škof. Škofijsko breme pa ne neha pri cerkvenih vratih. Škof ima glas in sedež v deželnem zboru, nekateri škofje so poklicani tudi v gosposko zbornico. Škof je enakovažen činitelj poleg višjih državnih uradnikov. Ako se škof zglasi, se bo razlegal njegov glas od vasi do vasi po vsej deželi, ljudstvo ga bo slišalo in nasprotniki vere ne bodo mogli napredovati. Škof je svetovalec cesarjev, papež ga imenuje brata, in v zboru škofov ima svoje zaveznike. Da, škof je prva oseba v deželi, vse vdruge se s škofovsko niti primerjati ne dajo. Škofovska oblast ni le častno mesto, naložene so ji težke apostolske dolžnosti, velikansko breme, polno največje odgovornosti. Le-to škofovsko breme in škofova dolžnost je na Koroškem večja nego kje drugod. Kako je ljudska nravnost propadla, zlasti v pokrajinah, ki so se tekom stoletij s silo ponemčile! Kako se širi med ljudstvom slabo čtivo, veri sovražni časniki, Sudmarkine knjižnice! Krščansko ljudstvo nima primernega zastopstva ne v deželnem, ne v državnem zboru, in morebiti dnevi niso več daleč, ko bo škof izmed krščanskih Nemcev sam stal v deželnem zboru in odbijal, ako bo mogel, veri sovražne sile. Oporo bo tedaj našel edinole pri slovenskih zastopnikih! Koliko je v deželi pomanjkanje duhovnikov! Koliko divjih zakonov, koliko pijančevanja, koliko nevere, koliko nenravnosti! Z veliko bolestjo opazujemo te rane in povprašujemo, ali je bilo pač vse vedno v redu, ali se je res storilo vse, kar je bilo treba storiti, da se ustavi naval peklenskih sil? Kako se zadnje dni množijo odpadi od vere! Če ne bo odpomoči, čakajmo le še par let, in ljudstvo bo začelo odpadati od katoliške cerkve, kakor se v jeseni vsiplje listje z drevesa! Sovražniki vere so se navalili ravno na Koroško, vedoč, da je tu najslabotnejše mesto, kjer prodira protestantizem pod krinko nemštva. Koroška je bojno polje in ne škofija, kjer zadostuje, če višji pastir semtertja blagoslovi svoj e ovčice. V tako kritičnem položaju se mora izbrati najzmožnejšega in najpripravnejšega poveljnika, in obmolkniti morajo vsi postranski oziri! Današnji vrhovni poveljnik avstrijske armade ni sin včerajšnjega poveljnika; tako v duhovskih službah današnji župnik ni kaplan včerajšnjega, ampak vsakokrat se mora izbirati, da pride na pravo mesto po človeški možnosti najpripravnejše orodje božje previdnosti. Pogubne družinske ozire je odstranila cerkev sama s svojo neizprosno postavo. Žal pridejo v poštev drugi oziri. Velik je vpliv državne oblasti; dvakrat imenuje škofa za krško škofijo cesar, tretjokrat ga imenuje solnograški nadškof. Toda cesar ima svoje š^etoi,.^'' valce, ki so več ali manj izpostavljeni vplivu raznih strank. Škofa dr. F u n d e r in dr. K a h n sta bila imenovana od cesarja; naravno je, da se je čutil v tem slučaju vpliv premočnih nemških strank in raznih svetovalcev. Že pri teh imenovanjih se je povpraševalo, kako da se ni oziralo na določila cerkvene postave, kanoničnega prava, ki zahteva, da mora škof razumeti jezik vernikov, ki jim naj pastiruje? Slovenci so tedaj to brezobzirnost hudo obžalovali in jo smatrali kot pojav nemškega stremljenja, ki nekam sanja, da je Nemec kulturonosec, dočim nam dejstva spričujejo, da ponemčevanje le razdira in uničuje. Slovenci so se tolažili s prepričanjem, da je bila cerkvena oblast vsem narodnostim vedno pravična. Saj je tudi solnograški nadškof, ko je prišlo zanj prvič na vrsto imenovanje škofa za krško škofijo v s edan j em obsegu, torej ženo tretjino Slovencev, imenoval za škofa slovenščine v pismu in govoru popolnoma zmožnega Wieryja. Sedanji solnograški kardinal nadškof pa se pri imenovanju novega škofa za krško škofijo ni držal tega cerkvenega načela. Kot katoliški list, kot glasilo katoliške stranke in katoliških društev pripoznava in spoštuje „Mir“ naredbe cerkvene oblasti. A opozarjati mora vendar na določbe cerkvene postave, ki zahteva, da naj škof razume jezik ljudstva, ki mu pastiruje! Postava je nad naredbami, in naredbe bi se naj ravnale po postavi! Kam neki mora priti država, v katerih se še pravičnih postav brez razloga več ne upošteva ? Pripoznamo, da se sme v posameznih slučajih iti iz tehtnih razlogov tudi mimo kakega postavnega določila. A kaj takega se sme zgoditi le izjemoma. Koroška pa dobi zdaj že tretjega nadpastirja, ki ni zmožen slovenskega jezika in Slovencem se že dozdeva, da se na pravice Slovencev v deželi tudi že cerkvena oblast ne mara več ozirati! Bojimo se, da tako preziranje cerkvenih postav ne povzdiguje ugleda cerkvenega postavodajstva na zunaj, najmanj med Slovenci, in da potem tudi ne dviguje zaupanja vernega ljudstva do dotičnih činiteljev. Saj je narodnostno vprašanje na dnevnem redu tudi na Koroškem. Poznamo nemške razloge: Slovencev je le ena tretjina in se morajo prilagoditi večini, ki je nemška! Da! Prilagodimo se v vsem, ali v svojih pravicah nikdar ne! Slovenec se lahko in rad prilagodi povsod: Kjer je med desetimi Slovenci en Nemec, bodo vsi govorili nemški, kjer je v slovenski šoli en nemški otrok, ga bo veroučitelj poučeval nemški, kjer je v slovenski župniji kak krščanski Nemec, mu bo duhovnik rad oskrbel nemški časnik in knjige družbe sv. Jožefa. V praktičnem življenju se Slovenec rad prilagodi, saj je po svoji naravi krotak, miren, prijazen, ponižen, še preveč! Ako se pa reče, da ima Slovenec le tretjinsko pravico, se bo zglasil tudi on, kajti pravica je neka celota, in če se od te celote vzameta dve tretjini, ni več nobene pravice, na njeno mesto je stopila sila! Zato se takim imenovanjem ne bomo nikdar prilagodili, kar je gotovo imel v mislih nadškof solnograški, ki je za krško škofijo v sedanjem obsegu prvič imenoval škofa in rekel: „0d sedaj naprej bo moral znati vsak škof krški slovenski !“ Sam se je tudi držal tega načela, a njegov sedanji naslednik ga je prvi prekršil! Slovenci na Koroškem smo krepak in po nemškem polomu edin in sicer izborno organiziran element. Krepka, enotna stranka smo, ki se bori za svoje svetinje. Vse za vero, dom, cesarja! Nad pol stoletja se Slovenec na Koroškem že bori za vero in narod. A ta boj ga ni uničil in ga še ni utrudil. Nasprotno ! V tem boju se je neverjetno ojačil. V tem boju je nastala velikanska verskoslovstvena Družba sv. Mohorja kot kulturen zavod prve vrste! Borba je rodila veliko, trdno in izmed vseh strank v deželi najbolj cvetečo gospodarsko organizacijo slovenskih posojilnic in zadrug. Iz borbe je dozorela organizacija katoliške mladine in delavskih društev v slovenski krščanskosocialni zvezi. Na celi črti smo kazali katoliškim Nemcem pot, orali na celi črti celino ter delali krščanskim Nemcem gaz, da so stopali za nami. Zato smo težko, težko pričakovali škofa, ki bi znal slovensko in bi poznal iz lastnega življenja naše razmere, da bi našli v njem enkrat oporo tudi Slovenci in ne bi bili navezani samo na sebe. V rokah solnograškega kardinala nadškofa je bilo to pot, da pokaže, daje katoliška cerkev res vsem narodom pravična; obžalujemo, trikrat obžalujemo, da se dr. Katschthaler ni ravnal po načelih kanoničnega prava. Zato pozdravljamo Slovenci svoj ega novega škofa z mešanimi čustvi; kot katoliki ga na eni strani spoštujemo kot naslednika apostolov in kot svojega vrhovnega pastirja, na drugi strani pa iskreno obžalujemo v interesu verskega življenja in katoliške zavesti med Slovenci, da tudi sedanji škof nebomogel stopiti z eno tretjino svojih ovčic v tesnejšo zvezo. . . To je najnovejša in najbolj skeleča rana na telesu koroških Slovencev. Kdo jo zaceli? Uradna učiteljsha konferenca g Velikovcu in njen „spiritus“. Pod tem naslovom smo v slovenskem časopisju čitali zadnje tedne članek, ki razpravlja o duševnem stanju Slovencem sovražnega nemško-nacionalnega učiteljstva. Tako piše „Učiteljski Tovariš11. Dotični članek je bil, akoravno je izrekel ostre, a popolnoma opravičene očitke napram nemškonacionalcem, docela objektiven, da, celo preveč galanten, vsaj napram onemu referentu, ki je s tako samozavestjo dejal: „Der Starke aber sucht solche Hindernisse, nm daran seine Kraft zu uben!“ Čemu toliko galantnosti napram takemu možu, ki tako očitno prezira pedagogiška načela in na vse zadnje tudi državne temeljne zakone? Povejmo, da je bil tisti na boj poživljajoči referent g. Ferd. K o gel ni g, nadučitelj žitarski, ki se kljub temu šteje k idealnim in modernim učiteljem. O kakšna ironija! Prezirati materni jezik šolske mladine ter zavračati edino pravo in pametno sredstvo, s kojim bi se dalo v duševnem in vzgojnem oziru nekaj doseči, in tako prizadevanje se imenuje na Koroškem — ideal! Pa z referatom g. Kogelnika še nismo gotovi ! Govoril je tudi z veliko všečnostjo (!) o šolah na Poznanjskem, koder se s poljsko šolsko mladino od prvega dne naprej le nemški govori, dejstvo, katero je poleg drugih še bolj vnebovpijočih itak vsakemu slovenskemu razumniku znano. Namesto da bi se tako nekulturno, da celo tiransko ravnanje z nežno šolsko mladino najostreje obsojalo, se ga pri nas hvali ter podaja za vzgled! Sicer pa je dostavil imenovani referent: „Ne glede na to, da bi nacionalni Slovenci, ko bi mi (!) skušali uvesti sličen poduk na utrakvističnih šolah, zagnali krik in vik, ga jaz sam za svojo osebo ne priporočam.“ Torej principielno bi bili nemško-nacionalci za tak, vsem zakonom v obraz bijoči poduk tudi pri nas, a bojé se le še narodnih Slovencev, ali kakor jih je referent malomarno naziv-Ijal „nacionalne Slovence". Seveda imajo do nacionalnega mišljenja v Avstriji pravico edino le Nemci, Lahoni in Madžaroni. V zagovoru utrakvističnih šol se je pa referent skliceval na rajnega šolskega nadzornika Palio, češ, da je bil slednji večkrat primoran zavračati neutemeljene (?) napade na te šole. Kakšna logika! Ker je rajni nadzornik zagovarjal te šole, potem morajo biti tudi v resnici dobre!? A mi vemo, da je bila nadzornikova oilcielna dolžnost, zagovarjati te vrste šole, on je moral to storiti, akoravno je bilo njegovo zasebno prepričanje zastran utrakvističnih šol precej drugačno, o čemer svedočijo njegovi prilični izreki o šolah in o „deutsch ge-wordene windische Lehrer". Posedujemo tudi avtentično zagotovilo, da je rajni deželni šolski nadzornik dne 12. grudna 1901 pred dvema učiteljema izrekel sledečo sodbo o utrakvističnih šolah: „Utrakvistične šole so le v jezikovnem oziru (Sprachfach) nekega pomena, medtem ko se o kakih uspehih v realijah ne more kaj govoriti." Ta sodba, ki jo je prinesel „U. T.“ tudi leta 1904, nam dovolj jasno pove, da so kritikovane šole dobre le ponemčevanje, a da ne prinašajo istega sadu, ki ga mora obroditi pravo ljudsko šolstvo ! Med drugim je dejal referent, da se Racionalni Slovenci" zaradi tega zaganjajo v utrakvi-stične šole oziroma nemški poduk, ker postanejo otroci vsled tega — Nemci ! Kakšna veleumnost ! .Slovenski otroci — Nemci! V resnici utrakvistične šole ali potràpajo mladino, da ne zna ne nemški ne slovenski, da ni ne tič ne miš, ali pa vzgojijo mladež v hudobne, lastno kri in lastne brate črteče nemčurje, ki teptajo in skrunijo vse, kar bi jim moralo biti sveto ! Trditev pa, da postane iz Slovenca Nemec, če se dodobra nemški nauči, je drzna, kajti potemtakem druga slovensko čuteča inteligenca ne zna toliko nemščine, kolikor je za nemškutarja potrebno. Gospodine Kogelnik bode moral učiteljem, duhovnikom, advokatom, profesorjem itd. dajati poduk iz nemščine, da je bodo vsaj toliko znali kokor Seifrizovi volilci. Mi pa mislimo. kdor več kot en jezik dodobra zna, kar se nahaja pri slovenskem razumništvu, temu ni treba biti zatelebanemu le v nemškega! Pričujoče vrstice nam zopet nudijo tipičen zgled o prav nazadnjaškem mišljenju nemško-nacionalnega učiteljstva, o njegovih željah po germanizaciji, ki jo skuša s „Schlagerji“ in sofizmi odobravati in olepšati. Toda mi se ne bojimo tega navala, ki nas s studom opominja na dobo, ko je še veljalo načelo „oko za oko"; mi se ne bojimo, ker smo si v svesti, da je pravica z nami, pa tudi vsi pošteno misleči Nemci, ki hudo obsojajo delo renegatov, kar svedoči pasus, objavljen po nemškem učenjaku Adolfu Bartels v „Deutschsoziale Bliitter" in ki se glasi: „Der geborene Slave, der flir deutsche Art und Šitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, denn er hat seiner naturlichen Bestimmung nach fur seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken und nicht flir die eines fremdem" Hujše sodbe, kakršno je izrekel tukaj pristen Nemec, še mi ne bi upali zalučati našim narodnim odpadnikom v obraz. Tukaj nič ne more pomagati nemški pisatelj Bosegger, ki ima vsake kvatre druge misli o renegatih, kakršne mu pač diktirajo nestrpni nemškonacionalci, na pr. Wastianovci ! H koncu se pa z mirnim srcem in najboljšimi nadami obračamo do naših narodnih nasprotnikov ter jim zakličemo pogumno v obraz: Vi nasprotniki slovenskega rodu se zelo motite, če domnevate, da se vam bo kdaj posrečilo ponemčiti in potujčiti koroške Slovence! Vaše delo je in bo docela podobno Sisifovemu. Ko bo že slehernega nemškonacionalnega učitelja in nemškutarja objemala hladna zemljica, bo narod slovenski še trdno in zavedno stal na koroških tleh, morda že v popolnem uživanju svojih narodnih pravic, goječ dobroprijateljske zveze in odnošaje z nemškimi sodeželani, pozabivši vse, kar je bilo nekdaj sovražnega med obema narodoma. Slovenski narod tedaj ne bode več ječal pod krutim jarmom tiranske germanizacije in mladina slovenska ne bode več zdihovala pred tujejezičnimi knjigami s težavno, nepoznano vsebino, ona ne bode več mučena od strani pseudopedagogov današnje baže, ne tega ne bo več v imenu prave narodne kulture in civilizacije! Da pridejo take razmere prej ali slej, o tem mora biti vsak prepričan, kdor ima le količkaj pogleda v bodočnost. Le vsakdanji ljudje mislijo, da bode ostalo vse pri današnjih razmerah, deloma ker se boje „prekucij“, ki stanejo poleg telesnega navadno tudi nekaj duševnega napora, deloma se pa tudi boje, da bi ne izgubili kakih privilegijev. Toda lažinaprednjakom in vsem drugim Junakom" konservativnega mišljenja je vse to ne le zagonetka, ampak popolnoma — tuja stvar. Nemškonacionalcem pa le pustimo njih edino veselje, gojiti strasti, namreč sovraštvo do Sloveno v, akoravno bi bilo v znamenju zdravega napredka, v znamenju civilizacije zelo želeti, da bi prej ko slej prišli prek svoje neizmerne domišljavosti in odurnega šovinizma do — človeške pameti, do treznosti ! Koroške novice. K izpremembi na škofijski stolici v Celovcu. Knezoškof dr. Kahn je bil rojen 11. aprila leta 1839., posvečen vmašnika 19. julija leta 1863., postal leta 1882. profesor v graškem knezoško-fijskem deškem semenišču in leta 1883. stolni kanonik. Dne 15. februarja leta 1887. je bil imenovan za naslednika knezoškofu Funderju kot krški knezoškof. Posvečen je bil v škofa 19. marca leta 1887. v Solnogradu. Pred leti se je ponesrečil, ko se je peljal z vozom. Od tedaj je bil vedno bolehen. — Novi krški knezoškof je rojen v Solnogradu leta 1844.; po dovršenih humanističnih in teoloških študijah je deloval kot dušni pastir. Leta 1866. je postal profesor cerkvene zgodovine in kanoničnega prava na solnograški teološki fakulteti. Leta 1891. je postal stolni kanonik. Pri volitvi solnograškega nadškofa 10. maja 1900 se ga je smatralo kot resnega kandidata ter je vodil do nameščenja Katsch-thalerja solnograške škofijske posle kot vikar. Nato je postal pomožni škof. Dr. Kaltner je učenjak, priznan poznavalec umetnin in zelo priljubljena oseba v Solnogradu, kjer je bil večkrat izvoljen v občinski svet. Novo poslopje trgovske in obrtne zbornice v Celovcu so slovesno otvorili minolo nedeljo. Navzoč je bil krščansko-socialni trgovski minister dr. Weisskirchner, ki so se mu nemški nacionalci spoštljivo priklanjali. Slovenskega zastopnika k otvoritvi niso povabili. Smo pač na Koroškem ! „Zadružni“ sestanek, katerega je bil sklical celovški pododbor „Zadružne Zveze" v Ljubljani prejšnji teden v hotel Trabesinger, ni bil zaradi prekratkega časa tako mnogoštevilno obiskan kot prejšnji zadružni sestanki. Vendar se je zbralo v prijaznih Trabesingerjevih prostorih, kjer se sedaj Slovenci lahko mirno zbiramo in posvetujemo, precejšnje število naših odličnih „Zadrugarjev", da slišijo poduk in nasvete, ki sta nam jih tozadevno prinesla odposlanca iz Ljubljane. Prepričali smo se, kako velikega pomena so taki „zadružni“ sestanki, katerih bode moralo biti v bodoče vedno več in na različnih krajih, ker isti le vtrjujejo pravo zadružno naziranje in mnogo koristijo napredovanju našega slovenskega zadružnega delovanja. Slovenske koroške zadruge so sedaj menda že skoraj vse učlanjene pri „Zadružni Zvezi" v Ljubljani in so tudi samo z isto v poslovnih stikih, kar je popolnoma prav. One počasneže, ki morebiti še semintja cincajo in se s praznimi izgovori ogibajo še stroge discipline, ki je baš sedaj v vsakem oziru nujno potrebna, pa pozivamo, da se nemudoma otresejo vseh predsodkov in pričakujemo, da bode v tekočem letu vse naše slovensko zadružno delovanje osredotočeno pri naši zaščitnici „Zadružni Zvezi" v Ljubljani. Nazuanjevanje požarov s streli z zvonika pri celovški farni cerkvi se bo opustilo in bodo napravili 70 novih telefonskih postaj, da bodo v bodoče naznanjevali ogenj po telefonm Samomor. Pri lesenem križu v Št. Jurju v Celovcu so našli 6. t. m. zjutraj ob V-t 6 ustreljenega elegantno oblečenega moža; poleg njega je ležal nov revolver in listek z naslovom, da se naj odda pri hotelu Moser v Celovcu. Mož, star krog 30 let, je bil dunajski tovarnar Karl Teich, brat stavbnega vodje pri g. Horčička. Imel bi se baje dvobojevati, kar je delovalo na njegove živce tako silno, da se mu je omračil duh. Obesil se je 251etni uslužbenec Kašpar Oblak v kleti hotela Grommer v Celovcu. Sumijo, da je storil to iz strahu pred kaznijo, ker je bil osumljen, da je izvršil več tatvin. Na sebi je imel površnik hotelovega vratarja. Samomor. Na grobu svojega očeta se je ustrelil dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališču v Trnjivasi celovški mesar Janez Mikula, oče treh nedoraslih otrok. Hišni kupci, pozor! Na Spodnjem Koroškem blizu tržnega kraja in poleti močno obiskanega jezera se proda lepo posestvo. Ker nam je ležeče na tem, da ostane isto v slovenskih rokah, poizvejo resni kupci naslov iz prijaznosti v našem uredništvu. „Vzroki“ za delitev rožeške občine. Ko so nasprotniki izgubili občino Eožek in so spoznali, da nikdar več ne bo nemškutarska, so začeli delovati za delitev občine, misleč Kožek z najbližjo okolico bo postal nemškutarska občina. Toda kako doseči to? Začeli so pri ljudeh agitirati in seveda — lagati, da se je kar kadilo. Da bi ljudi pridobili, so jim na pr. lagali, da zaračuni sedanji župan za svoje poslovanje 1000 K. Opozarjamo na tozadevno častno izjavo v inseratnem delu. Delitev občine Spodnji Dravberg. Deželni zbor je sklenil minoli četrtek delitev občine Spodnji Dravberg. Z voza je padel in si prebil črepinjo dninar Franc Habat dne 4. t. m., ko se je peljal iz Celovca v Blatograd. Bil je vinjen. Čez dva dni po nesreči je umrl. Za ravnatelja državne realne gimnazije v Beljaku je imenoval cesar profesorja na celovški gimnaziji dr. Evgena Gian n o ni j a. Ustanovni shod slovenskega ^ krščanskosocialnega delavskega društva za Črno in Mo-žico. Delavci Črne in Možice, krajev,, v katerih se prideluje največ svinčene rude na Koroškem, so bili dosedaj brez prave organizacije. Sicer se je ustanovilo pred par leti v črni soc.-dem. društvo, a isto hira in je že skoro v razpadu. Zato se je ustanovilo v nedeljo, dne 6. novembra ob 11. uri dopoldne novo delavsko društvo, slovensko krščan-sko-socialno društvo s sedežem v Črni in s podružnico v Možici. Ustanovni shod je otvoril g. kaplan iz Črne, poudarjajoč velik pomen današnjega dne, predstavil g. državnega poslanca Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zaslizenfe ali težko sapo, Kellerjev fluid z znamko govem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, Stuhici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). „Elsa-fluid“. Sami smo se dve dvanajsterici K 8'60 prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o nje-franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v Gostinčarja in iskreno pozdravil njega in zbrane delavce. Velezaslužni g. drž. poslanec, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu in se ni ustrašil dolge poti iz Ljubljane v Črno, je pokazal s tem, da v resnici ljubi delavca, da je pravi delavski odposlanec. Shoda se je udeležilo navzlic skrajno neugodnemu vremenu, oddaljenosti in slabim potom prav povoljno število delavcev. Pogrešali smo samo zastopnike bratskih delavskih društev slovenske Koroške. G. drž. poslanec je v svojem prepričevalnem govoru razložil vsa važnejša vprašanja, katera posebno zadnji čas zanimajo delavca. Razlagal je, kolikega pomena bo za delavca zavarovalnica za starost in onemoglost, o kateri se je obravnavalo že v socialnem odseku državne zbornice. Obširneje je obdeloval najvažnejše vprašanje današnjih dni — draginjo: njen začetek in vzroke. Pri tem je kazal na socialne demokrate, ki hočejo izkoriščati draginjo v okrepitev svoje stranke. V besedah je soc. demokracija vse drugačna kot v dejanju, kar dokazuje štrajk železničarjev na Francoskem in nadomestna volitev na Dunaju v zadnjem času. H koncu je vzpodbujal delavce, naj se oklenejo društva in jim posebno priporočal edino naše delavsko glasilo ,,Našo moč“. Delavci so z vidnim zanimanjem in pritrjevanjem sledili njegovim izvajanjem. Videlo se je, da govori res srce delavca v srce delavcev. Bodi mu na tem mestu še enkrat izrečena naj toplejša zahvala za trud in daljno pot! Ohranili Vas bodemo v hvaležnem spominu ! Delavec Makso Osojnik je navduševal v kratkem, jedrnatem govoru nato delavce-tovariše, naj pristopijo vsi, ki so slovenskega in krščanskega duha, k novemu društvu. Po prečitanju pravil se je volil odbor. Izvolili so se soglasno sami zavedni in ugledni delavci. Novo ustanovljenemu društvu so takoj pristopili skoraj vsi navzoči. Med posameznimi točkami je pel črnski moški zbor, pomnožen z dvema pevcema iz Možice. —-Popoldne istega dne se je pa vršil ustanovni shod delavskega društva za podružnico v Možici in sicer z istim sporedom. Shod v Možici so mislili sicer nasprotniki motiti, a jim je zmanjkalo poguma, ko so videli neljube jim varstvene odredbe. Novo življenje se je začelo za naše delavce, a tudi boj, kateremu pa gredo delavci neustrašeno nasproti, zavedajoči se konečne zmage. Razpis učnih mest. Na podlagi uspehov pri izpitih za učno sposobnoet vinotoka 1910 se definitivno namestijo dosedaj začasna učna mesta. Po eno učno mesto na Brdu. v Podljubelju, moško, v Bistrici v Rožu, Dholici, Ribnici, žensko, v Mariji na Žili, Rožeku, Žabnicah, Beljaku, na Djek-šah, v Škocijanu, Kotljah, Tinjaji in Velikovcu moško, v Škocijanu, Velikovcu, Žabnicah in dve v Črni, žensko. ______________ Podklošter. (Blagoslovij enj e nove šole.) Pretekli pondeljek, dne 7. t. m., se je blagoslovila naša nova šolska palača in sicer drugikrat. Blagoslovili so jo ob navzočnosti gosp. okrajnega glavarja in drugih javnih zastopnikov mil. g. prošt Hefman Atzlhuber iz Beljaka. Prvikrat se je „žegnala“ na Malo gospojnico z vinom in hajlanjem, ko se je v njej obhajal Volks-fest „Sudmarke“ in šulferajna! Tedaj seje, kakor pravijo, šola „fest“ žegnovala. Kateri blagoslov je pa kaj boljši za šolsko mladino in njeno vzgojo? Ali tisti z blagoslovljeno vodo in molitvijo, ali oni z vinom, šnopsom in hajlanjem? Katero blagoslavljanje pa kaj Vam bolj dopade, g. urednik? (V teh razmerah nobeno ! Blagoslavljanje z vinom in hajlanjem samo po sebi ni dosti vredno, cerkven blagoslov pa, ne vemo, če se bo prijel, ker se mu stavi napotje. Ured.) Gorje v Zilski dolini. Posojilnica na Zilski Bistrici je podarila od svojega čistega dobička ubožnim otrokom gorjanske šole v nabavo učnih pripomočkov za krščanski nauk 19 K 56 v. Lepa hvala! Zahomec. Izobraževalno društvo „Zila“ je imelo preteklo nedeljo pri Hrepcu v Zahomcu svoj občni zbor. Iz odborovega poročila posnamemo, da se je prebralo letos 30 knjig več nego lansko leto. Društvo si je omislilo tudi ličen harmonij, in pevci se že pridno vadijo; razveselili so nas že s par pesmimi. G. jurist Schaubach je imel praktičen govor: „Kako naredim svoj testament, da bo pravomočen?“ Občinstvo je pazno sledilo poučnemu govoru. Nato se je igrala igra „Sanje“ prav izborno. Kakor vselej tako so tudi topot pokazali fantje svojo posebno sposobnost v vprizoritvah gledaliških predstav. Imen menda ni treba posebej navajati, saj jih poznamo. Tako je prav! Ne s plesom, ampak s poukom in poštenim razvedrilom delujmo z Bogom za narod! Vse dobro-mislečo ljudstvo pa vabimo, da tudi 20. t. m., ko se igra ponovi, kakor pri občnem zboru do zadnjega kota napolni lepo dvorano pri Hrepcu. Strmec. (Zrele jagode.) Dne 5. t. m. je nabral Maks Weinberger v gozdu pod Strmcem šopek zrelih jagod. Pri eni jagodi je bil lep cvet. Ljudje pravijo, da pozne jagode naznanjajo dve zimi skupaj. Kdor doživi, se bode prepričal. Podljubelj. (Miklavžev večer) bomo imeli tudi letos in sicer že 4. grudna. Pri tej priliki se bo igrala veseloigra „Tat v mlinu41. Borovlje. V konzumovo predsedstvo so voljeni sami Slovenci in socijalisti. Nemškutarija se volitev ni udeležila. Možica. (Sociji in mi.) Napovedani shod socijalnih demokratov v nedeljo 6. t. m. se sploh ni vršil. Ker njihov govornik baje ni imel časa, so celo brzojavili po njega, a vse zaman! — Med tem je pa bil ustanovni shod slov. kršč. delavstva, ki se je združilo v podružnici črnskega s. k. s. delavskega društva, zelo dobro obiskan. — Obče znani socijalni demokrat Janez Kovač, tako-zvani ,.vodja“ mežiških socijev, je zdaj pod ključem v Pliberku zaradi suma tatvine. Radovedni smo, kaj bojo sedaj možiški rdečkarji in ,,Štajer-cijanci41 pisali v „Arbeiterwille“ in „Štajerca“ ? Saj so take reči pri njih na dnevnem redu! Eden, ki ste ga hoteli ujeti, pa ga ne boste. Gospa Sveta. (Po portugalsko) sta hotela govoriti dva nadepolna mladeniča, ki sta dne 4. t. m. oropala dva nabiralnika v cerkvi, a bila še v pravem času zasačena in izročena roki pravice. Pišeta se, kakor sta pred orožnikom izpovedala, Holzinger in Mi k li n ter sta dijaka na celovški realki. Ukradla sta okroglo 20 kron ter sta imela denar že razdeljen, ko ju je orožnik prijel. Liberalci in posebno dr. Angerer le „fest“ vpijte: proč s krščanskim naukom, potem se bo še večkrat poročalo o sličnih dogodbicah. — Samo trdna vera more človeka ohraniti na potu poštenosti. Kdor se ne boji Boga, nima vzroka se bati človeka. Korte. Slikarja, ki sta popravila, oziroma slikala še dve kapelici in dva lesena križa, sta nas zapustila. Če kdo potrebuje vestne slikarje umetnike, g. Ant. Benedika (v Celovcu, Sv. Duha trg št. 6) in g. Vipotnika lahko z dobro vestjo in radi priporočimo, ker sta se nam tudi sicer priljubila, zlasti mladi orel in pevec v narodnem oziru. Delo v cerkvi je stalo blizu 1600 kron. G. Goleš nam je obljubil še pozneje nekatere reči z zlatom popraviti. Njegov veliki križ (za blizu 200 kron) je res mojstersko delo, ki vsakega, ki ga pogleda, živo gane. Libeliče. Tukaj se je širila neresnična vest, da je slovenska posojilnica v Spodnjem Dravbergu v zvezi z nemško centralno blagajno in da pridejo hranilničarji v škodo. Lepo je, da se je neki kmet, ki je tudi širil to govorico, ko se je prepričal, da to ni res, pred načelništvom gledé tega opravičil. Sploh bode dogodek v Celovcu, pri katerem pa kakor se zagotovo sliši, ljudstvo ne bode nobene škode trpelo, imel te dobre posledice, da bode nadzorništvo takih zavodov previdnejše in da bodo pametni ljudje imeli še večje zaupanje v posojilnice kakor poprej. Velikovec. (Naša posojilnica) je v tem letu že zopet dosegla en milijon prometa. Vse hujskarije nasprotnikov in lutrovskih časopisov nič ne pomagajo. Ljudstvo ima do tega denarnega zavoda zaupanje. Velikovec. Judežev „Štajerc“ noče objavljati popravkov. Naša „Hranilnica in posojil-nica“ je poslala dne 7. sept. 1.1. popravek, kakor druge posojilnice, ki jih je „Štajerc“ po večini tudi objavil, le našega ne. Zato je velikovška posojilnica to nemškutarsko. od lutrovske ,.Sudmarke“ plačano glasilo, narodnih izdajic tožila. „Giftna krota44 je tudi lagala o č. g. župiku F. Treiberju v Št, -Rupertu, da zapravlja cerkveni denar, zaradi tega se je poslal „Štajercu“ uradni popravek. Pa glej, tudi tega noče „resnicoljubni“ ptujski kramarski list objaviti. Menda ima „Štajerc“ z velikovškimi Slovenci posebne namene! Seveda popravkov se boji vsak list, in „Štajerc“ najbolj, ker ga menda ni na svetu lista, ki bi moral toliko popravljati kakor ptujski lažnjivec. Velikovec. ,,Š t a j e r c“, kaj pa na to rečeš ? Pred kratkim mi je rekel neki kmet, ki nikakor ni poseben pristaš „teh črnih11 sledeče: „Štajerca zaradi tega nimam, ker se bojim, da bi ga dobili moji otroci v roke.41 ' Tako čedno torej piše ptujska „giftna krota11, da se je stariši zaradi tega izogibljejo, da se ne bi pohujšali in pokvarili njihovi otroci! Kedaj je še kak slovenski oče trdil o naših katoliških slovenskih časopisih kaj enakega? Naš „Mir“ sme dobiti v roke še tako nedolžen otrok in se ne bo pohujšal. „Štajerc“ pa se rad po blatu valja, in zato proč ž njim! »Štajerc11 je tudi kompanjon lutrovskih nemških časopisov „Allg. Bauernzeitung“-e in „Freie Stimmen11, zato ga katoliški Slovenci ne morejo podpirati. Proč z „volkovi v ovčji obleki11 ! Velikovec. (Zdaj jih imamo.) Povodom poloma nemške centralne kaše so nasprotniki zoper našo slovensko posojilnico silno hujskali. Na limanice so jim šli seveda le neizobraženci, kakršne nasprotniki vzgajajo, da lahko ž njimi uganjajo kar hočejo. Težko je bilo izvedeti hujskače, a vendar se nam je posrečilo nekatere vloviti. Tako imenujemo za danes dva. Prvi je gostilničar Krajcer iz Rude, ki je pravil, da bodo vsi vlagatelji pri slovenskih posojilnicah izgubili svoj denar. Mi mu prav radi damo 1000 K, ako bo kateri vlagatelj pri naši posojilnici izgubil le en vinar. Drugi pa je cestni mojster in občinski odbornik velikovški, g. Haidbauer. So nam znani še drugi, katerim pa za sedaj prizanesemo iz raznih razlogov. Bo že še vse prav prišlo! Kožentavra. (Odpad od vere.) Tukaj živi neka Kranjica po imenu Marija Alič, ki je svoj čas služila Podljubeljem pri Trnjaku, dr. Maurer-jevem bratu za natakarico. Tam je med drugim našla tudi sina Maksa, ki mu je dr. Maurer stric. Ta ženska živi v zelo pomanjkljivih razmerah s svojimi otroki, ki so vsi nezakonski, tako da je dr. Maurer Makselna prevzel v oskrbovanje. In ta Kranjica, ki še pravilno nemški ne zna, ki jo je rodila poštena katoliška mati, ki se razume na protestantizem kakor zajec na boben, je naenkrat zatajila našo vero in bogve zakaj odpadla k protestantom. Pa ni dovolj, da je sama naredila ta korak, za katerega bo Bogu enkrat dajala odgovor, še svojega otroka, in sicer tistega, ki ga redi zdaj dr. Maurer, je potegnila za seboj. Sv. pismo pravi: „Gorje tistim, ki dajejo pohujšanje otrokom, boljše bi bilo, da se jim obesi mlinski kamen na vrat!11 Kak odgovor bo dajala ta mati od svojega otroka? Pri tem odpadu pa je čudno tudi to, da je odpadla baje že 1. dec. 1909, ker je otrok 2. dec. bil sedem let star in takrat ne more več do štirinajstega odpasti od vere; naznanilo pa se je župnemu uradu še le 2 3. oktobra 1910, skoraj eno leto pozneje in je otrok že 2 leti in 3 mesece hodil h krščanskemu nauku v šoli. Mi si ne moremo misliti, da bi slovenska mati mogla to iz same sebe storiti, in tudi ne, da bi doktor Maurer 15 mesecev pustil otroka hoditi h krščanskemu nauku, ko je bil že protestant; nasprotno pa si mislimo, da je za tem korakom uboge ženske nekdo drug. Čudno je pa, da je dr. Maurerjev nečak moral odpasti, drugi otroci pa ne. To je tembolj čudno, ker nihče toliko ne sovraži Slovencev kakor Maurer, nihče toliko ne dela proti duhovnikom kot on. Slovenci, zapomnite si naše besede, več ne morem in ne smem povedati, vsak pa naj dobro premisli, kar se je tukaj napisalo ! Prevalje. (Nesreča.) Voz se je zvrnil na Trobejevega hlapca Leop. Kokošinek, ki je obležal na mestu mrtev. Fara pri Previiljah. (Od šole.) Izgubili smo učitelja Rablja, ki se je preselil v Čače. Daši v javnosti ni nastopal kot zaveden Slovenec, je bil kot dober učitelj vendar splošno priljubljen. Znal si je pridobiti srca otrok, ker je pri pouku upošteval tudi slovenščino. Zato zahtevamo, da pride na njegovo mesto mož, ki bo razumel otroke in otroci njega. Dobrlavas, 8. nov. (Obsojen.) Tukaj je bil dne 7. t. m. pri sodniji posestnik Jakob Kap na 5 dni zapora obsojen, ker je v neki gostilni na nedopusten način govoril proti posojilnicam in žalil osebe, ki so znane po posojilniškem delovanju. Pravdo je zastopal g. dr. Brejc. Obsojeni naj se pri „Štajercu“ in liberalcih zdaj zahvali za njihov pouk. Drugim naj ta slučaj služi v svarilo! Bruca. (Nemškonacionalno resnicoljubje) se zrcali v polni meri iz dopisa, ki ga je spisal neki nemškonacionalni hujskač za številko 44. lutrovske Bauernzeitunge. Na muho je vzel najprej tamburaško društvo „Dobrač“, pod katerim nadpisom je članek tudi spisan. Nemškonacionalno nasilstvo, lažnjivost in surovost so sicer itak že splošno znane pri nas, ne samo od 14. listopada lanskega leta, ampak od vsake prilike, kjer morejo mučiti in zasramovati kakega zavednega Slovenca. Vrhunec moralne plitvosti nemškonacionalnega „Herrenvolka“ se pa prav lahko in po pravici imenuje pisava gori imenovanega članka. Resnica na tem članku je samo to, da se je igra res predstavljala in da so stanovali oziroma prenočevali v dvorani tamburaš-kega doma delavci, ki se jim je dovolilo prenočevanje le iz socialnih ozirov, ker niso našli primernega stanovanja. Opomnimo le še, da so se prostori pred predstavo popolnoma očistili in da tamburaško društvo ni čutilo dolžnosti poročati tega nemškonacionalnemu hujskaču. Takrat pa visoko izobraženi dopisnik „Bauernzeitunge11 nič ni kričal, ko se je iz socialnih ozirov dovolilo enemu nasprotniku tamburaškega društva, p. d. „Hoižu“ ki rad gre za nemškonacionalno stranko po kostanj v ogenj, da je spravil v tamb. domu svojo opravo itd., ker sam vsled pogorevščine ni imel strehe in je tudi pri dopisniku ,.Bauernzeitunge11 ni našel. Poglejte se v zrcalo, kakršni da ste, pospravite najprej s svojih prostorov go- lažen, očistite najprej madeže s svojih osebnosti, postanite — angeli — in potem pridite pobolj-ševat v naš tabor osebe, ki ste jih napadli, ko niste imeli nobenega povoda. Da si prilastite nekoliko dostojnosti, svetujemo, da se vpišete najprej ko mogoče v izobraževalno društvo v Ločah. Predsednik, navaden kmet, bo vašo pol-gospodstvo tako kultiviral, da boste potem tudi v „Bauernzeitungi“ lahko v kultiviranem tonu nastopili. Do tedaj na svidenje! Najmja trgovina z oblačilnim blagom ........v Celovcu. - Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajani od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Društveno gibanje. Škocijan v Podjuni. (Občni zbor) in shod priredi podpisano društvo zadnjo pobinkoštno nedeljo, dne 20. listopada t. L, točno ob 3. uri popoldne „pri Majarju“. Na najobilnejšo udeležbo vljudno vabiv domače in sosedne prijatelje Skocijansko »Bralno društvo". Togrče. Slov. kat. izobr. društvo v Vogerčah priredi mesečno zborovanje v nedeljo, dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne v gostilni pri „Skofu-‘. Spored : Petje; poje moški zbor. Zanimiv govor o potovanju v Sveto deželo ; govori č. g. Ivan Hornbock, kaplan v Pliberku. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Prevalje. Slov. kat. delavsko društvo v Prevaljah vprizori dne 13. nov. ob ]/s 3- uri popoldne pri Šteklu igri „Mlinar in njegova hči“ in „Brat Sokol11. Nà sporedu je tudi kratek govor ter tamburanje. Vstopnina: sedeži 60 v., stojišča 40 v.; udje povsod polovico. Slovenci pridite! K obilni udeležbi vabi odbor. Globasnica. (Kat. slov. izobraževalno društvo) ponovi dne 13. novembra ob 3. uri popoldne „pri Šoštarju11 igro „Roza Jelodvorska11. Na novo se pa vprizori igra „Krivica in dobrota11 proti vstopnini 20 vin. za osebo. — Člani plačajo polovico. — Ker takrat ne bo nobenega govora, prosi za točen dohod in obilno udeležbo odbor. Velikovec. Društvo „Lipa“ priredi v nedeljo, dne 13. novembra mesečno zborovanje na Olše-nici v Majričevi gostilni ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor o posojilnicah in tamburanje. Z ozirom na važen govor pričakujemo obilne udeležbe. Odbor. Velikovec. Društvo „Lipa“ bo zborovalo v nedeljo 20. listopada v Velikovcu v „Narodnem domu11. Na sporedu je govor o lutrovskih časopisih, tamburanje in igra „Mlinar in njegova hči11. Z ozirom na zanimiv govor in posebno priljubljeno gledališko igro pričakujemo prav obilne udeležbe. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Začelo se bo z igro. Odbor. Slov. kat. akad. društvo „Dan“ v Pragi si je izvolilo na občnem zboru dne 31. oktobra t. 1. za zimski tečaj 1910/71 sledeči odbor: Predsednik: Josip Dular, pravnik ; podpredsednik : Pavel Cven-kel, pravn.; tajnik: Franc Strižič, pravn.; blagajnik: Zdravko Vigele, pravn.; knjižničar: Ljudevit Koser, pravn.; gospodar: Mihael Zavadlal, pravn. Slov. kat. akad. društvo „Danica“ na Dunaju si je na rednem občnem zboru dne 31. okt. 1910 izvolilo nov odbor za XXXIII. tečaj : Ivan Gogala, cand. inr., predsednik, Anton Bernik, cand. cult, techn., podpredsednik, Andrej Budal, stud. phil., tajnik, Ivan Lovšin, stud. med., blagajnik, Lovro Bogataj, cand.iur., knjižničar, Jan. Kušterle, stud. med., gospodar. Darovi. Za „Delavski dom“ v Podljubelju so darovali: g. Fr. Posedu, Polzela, K 4’20; g. Janez Kozinc, Slivnica, K 5- — ; nabiralnik v uredništvu „Mira“ K 4'— ; nabiralnik pri Kušarju K 3-— ; nabiralnik v Šmihelu pri Pliberku K 3'50. Politične vesti. Deželni zbor koroški. 2 6. seja, 3. listopada. Stavbni odsek predlaga, da se dovoli k stroškom za odkup zemljišča, proračunjenim na 10.000 K, za razširjenje deželne ceste pri Prosovičah pri Mariji na Žili 7870 K. Odklonjen je bil pristavek posl. Gailerj a, naj dežela prevzame namesto občine stroške za odkup zemljišča. Zaradi ceste iz Kort na Obirsko se naroči deželnemu odboru, da se v tej zadevi začne pogajati z deželno vlado, z občino in interesira-nimi posestniki. O uspehih pogajanja naj poroča v prihodnjem zasedanju. 2 7. s e j a, 4. listopada. Stavbni odsek izroči prošnjo občine Železna Kapla, grofa Thurna in tvrdke Pogančeve, da se krajna cesta iz Železne Kaple v Sele spremeni v subvencionirano občinsko cesto, deželnemu odboru, da zadevo preišče in v prihodnjem zasedanju poroča. Delitev občine Rožek. Glede razdelitve občine Rožek predlaga deželni odbor in za njim pravni odsek po poslancu Huberju, da se davčna občina Rožek loči od soseske Ledenice (z davčnima občinama Gora in Borovje). Občinsko premoženje naj se razdeli v razmerju davkov obeh delov, premoženje za uboge pa po številu obojestranskega prebivalstva. Nekateri Rožečani hočejo delitev, češ, da bodo mogli potem pospeševati — tujski promet. Pri glasovanju za to je glasovala manjšina prebivalstva, ki plačuje več davkov (4018 K) za delitev, večina z manjšimi davki (1868 K) proti delitvi. Okrajno glavarstvo je izreklo svoje pomisleke. Poslanec Grafenauer izjavlja, da ni nobenega pravega vzroka za delitev. Da bi se morala občina razdeliti zaradi tujskega prometa, je čisto prazna, in bi se zaraditega prav nič ne mudilo. Pravi vzrok je čisto drug, političen! Kadarkoli izgubijo nemški nacionalci kako večjo občino, takoj predlagajo delitev občine, če upajo, da s tem dobijo eno občino zopet v svoje roke. To delajo, četudi zato nimajo nobenega vzroka. Kjer pa je res kak pravi vzrok, pa bi pomagal samo Slovencem, pa so proti delitvi. Tako niso ugodili opravičenim zahtevam Št. Lenarčanov, da bi bili privolili v razdelitev občine Podklošter, ker je v njihovih rokah. Zato bo glasoval proti. Posl. Gailer je skušal utemeljevati delitev občine z gospodarskimi vzroki. Resnico je pa izblebetal in potrdil torej Grafenauerjeva izvajanja posl. dr. Anger er, češ, da se gre za varstvo nacionalne manjšine, to je trgovcev v Rožeku. Deželni predsednik baron Hein je izjavil, da deželni odbor deželne vlade še ni vprašal za mnenje in bo treba še preiskati, če bo nova občina denarno dovolj podprta. Posl. Grafenauer se je dr. Angererju zahvalil za odkritosrčnost in izjavil, da po delitvi občine „terorizem“ proti trgovcem v Rožeku ne bo nič manjši nego dosedal, torej je delitev občine v tem oziru brezuspešna. Za delitev so govorili še deželni odbornik baron Sterneck, baron Fr. Aichelburg Labia in dr. Angerer. Predlog za delitev je bil sprejet. Proti pouku veronauka v slovenskem jeziku. 2 8. seja, 7. listopada. Šolski odsek je stavil predlog, v katerem naroča deželnemu odboru, da ta potrebno ukrene proti pouku krščanskega nauka v slovenskem jeziku na ljudski šoli v Borovljah. Proti je govoril posl. Grafenauer. Omenjal je, da je dobil v roke peticijo od sta-rišev iz Borovelj, ki prosijo, da se naj še zanaprej poučuje veronauk slovensko. Nacionalci imajo edini namen, da bi ponemčili Slovence. Kaj je sicer njim za veronauk, ki bi ga že davno radi vrgli iz šole. Burger pričakuje boljših časov za nacionalce z imenovanjem novega škofa. Seveda je bil predlog sprejet. Cerkvene vesti. Intronizacija. Nj. ekscel. prevzvišeni gosp. dr. Kaltner dojde dne 19. listopada 1910 popoldne v Celovec ter bo prihodnji dan, t. j. 27. pobinkoštno nedeljo, dne 20. t. m., slovesno zasedel škofijski prestol v celovški stolnici. Za kaplana v Šmarjeti v Lab. dolini je imenovan č. g. o. Evgen M e r š e iz reda oo. kapucinov v Volšpergu. Kaj je novega po svetu. Kolere na Hrvaškem ni več, kar se Je uradno razglasilo. Veličasten protestni shod na Dunaju se'j e vršil v nedeljo, 6. t. m., zaradi sramotilhega ; govora rimskega župana Nathana protr-jiapežtf Tn katoliški cerkvi. Blizu 10.000 posfoiklìièv jè' navdušeno odobravalo izvajanja raznih!'^Óvòrnikov, zlasti govor dr. Porzerja, dunajskega podžupana. Na shodu je bil tudi dunajski kardinal dr. Grtisčha. ___________________________________:Vi >11'. ,■ " J Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 20.728 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 620.000 kron. Glauni dobitek iznaša 200.000 hr,™. Žrebanje se vrši neprehlicno dne IS. decembra 1910. — Ena srečka stane 4 krone. = Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih, ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajb-poštnine prošte. Od c. k. raunateljsiua loterijskih dohodkoo (oddelek za državne loterije). Beli gaber in jasihove hlode v dolgosti do 21l? metra in od 30 cm naprej debeli, v vsaki množini se želi nakupiti. Ponudbe za vagona od nakladne i postaje proti točnemu izplačilu na S. M. Rtibner, veletrgovina z lesom, Dunaj II/2, Kaiser Josefstrasse 39. najboljša oblika, v kateri se za katerikoli namen zauživa ribje olje, je brez dvoma Scott-ova emulzija ribjega olja z apnenimi in natronovimi hipofosfiti. Ribjega olja ne morete zaužiti, ker povzroči slabost in pehanje? Torej Scott-ova emulzija Vam bode napravila veselje. In še ena točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno močnejša, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to se pravi z drugimi besedami, da more Scott-ova emulzijo napraviti to, kar se z navadnim more doseči. Poskusite sami. . Pristna le s to znamko — i ribičem — ‘ kot ž jàmstvénim znakom Spotkovega ravnanja. ribjim oljem ne .ÌJ.>! : •involi Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Zagrebška tovarna tvrdke Kenrik Jrancka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaS prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. -I v'AL'ti V Y 11112,12:911. V. in za olepšan j e polti je neobhodno potrebno Qiana-fPincDsko žganje. Jaš zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes —• Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Domač prijatelj Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to. da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K T20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3r. Tržne cene v Celovcu 3. listopada 1910 po uradnem razglasu : 100 kg 80 litrov Blago od do (hiren) K V K V K V Pšenica .... 22 50 23 50 14 52 Ež — — 18 — 10 26 Ječmen .... Ajda — — 17 — 7 82 Oves 17 — 17 50 5 84 Proso -1 Pšeno .... — 28 57 18 — Turščica .... — — — — — — Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — _ 7 10 3 60 Deteljno seme . . Seno, sladko . . 6 — 8 — — — „ kislo . . . 4 — 6 — — _ Slama .... 3 60 4 60 — — Zelnate glave po 100 kosov 7 — 8 — Kepa, ena vreča . 1 20 — Mleko, 1 liter . — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) ■ 1 kff 3 — 3 20 Surovo maslo (putar), 1 3 — 3 60 Slanina (Špeh), povoj., 1 n 2 40 2 60 , ,, surova, 1 2 — 2 20 Svinjska mast . 1 v 2 20 2 30 Jajca, 1 par . . — — — 24 Piščeta, 1 ,. . . 2 40 2 60 Race 4 — 4 50 Kopuni, 1 „ . . — — — 30 cm drva, trda, 1 tr is . 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 , 2 80 3 — Počrez 100 kilo gramov žive vage zaklana od do od do od do d O v k r o n a h Ph' il Konji — — — — — — — — Biki Voli, pitani . . 560 2 2 „ za vožnjo 362 450 — — — — 7 5 Junci 360 400 — — — — 4 2 Krave . . 240 364 — — — — 50 20 Telice. . . . 210 260 — — — — 3 2 Svinje, pitane . . — — — — 156 160 31 31 Praseta, plemena 10 60 — — — — 250 170 Ovce — Brady-jeue želodčne kapljice, prej liarijinocEljske kapljice imenovane, z lylarijinoceljsho Materjo božjo ■■■ kot varstveno znamko so najboljše, več nego trideset let pre-sknšeno sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd. Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom Cifihady Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385. 6 steklenic za K S1—, 3 podvojne steklenice za K 4'50 franko. Pristaši, zaupnim, širite „Mir"! Častna izfaua. Jaz podpisani Albin Unterwelz, višji gozdar v Božeku, obžalujem s tem, da sem g. Jožefa Paul, posestnika v Dolin-čicah in župana občine Rožek, 31. avgusta 1910 pri „Kreuzwirtu“ na Dravi, okraj Beljak, z različnimi, popolnoma neupravičenimi trditvami, posebno pa z neresničnim predbacivanjem, da zaračuni občini sedaj za svoja dela 1000 kron, čeravno je prej trdil, da bo vse zastonj napravil, razžalil. Jaz prekličem vse te svoje trditve in izjavljam, da sem se sam prepričal, da g. Jožef Paul za svoja opravila kot župan, kakor tudi za drva in pa za pisarno čisto nič ne računi in da nimam nobenega vzroka, ga na njegovi časti v katerikolem oziru oškodovati. Jaz se mu tudi zahvaljujem, da je na mojo prošnjo od tožbe, katero je že vložil, odstopil in plačam vse stroške. B o ž e k, 25. oktobra 1910. Unterwelz m. p. Loterijske številke 5. novembra 1910: Trst 57 35 37 20 41 Line 42 61 45 90 40 Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Napžnejši organ našega telesa je želodec. Njegovo delovanje se mora podpirati. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rosd balzam za želodec iz lekarne B. Fragri erja v Pragi. VARILO! Vsi deli embalaže --------imajo postavno de- ppnovano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja, „Fri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1'50 se pošlje mala steklenica, za K 2,80 velika steklenica, za K 4‘70 dve veliki steklenici, *za K 8’— štiri velike steklenike, za K 22‘—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. Samo naravnost od naše tovarniške odpoši-Ijalnice kupujejo zasebniki siikna za gospode in gospe najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Vsaka mera se odreže. Ostanki po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce! Prva šlezka tovarniška odpošiljalnica sukna „SUDETIA“ Jagerndorf št. II. (Avstr. Šlezija). I Line 1909 : Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje. R .WOLF Magdeburg- Buchau. Filialka Dunaj, Dunaj, HI., Imarkt h. 21. Premakljivi in nepremakljivi polnoparni in patentovani vročeparni lokomobili 'z 10 do 800 konjskimi silami. Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv gonilen stroj za vse vrste delovanja v industriji in poljedelstvu. Vseh izdelkov nad 650.000 PS. 10 zapovedi za kmetovalca, velevažno v gospodarstvu, zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo, kdor ponje piše, od lekarnarja Trnkóczy v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. 3^Kdor potrebuješ dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, platnene in volnene kanafase, cefire, prte, obrisače, sifon, žepne robce, manšete itd. naj piše naravnost izdelovalcu Jaroslauu Marek, ročna tkalnica v Bystrém št. 39 pri Novem Mestu nad Metuji, Češko, da se mu brezplačno in franko pošlje zbirka vzorcev. Prepričajte se o nizkih cenah in solidnem blagu te slovanske tvrdke. Dopisuje se slovensko. Pet vinarjev stane dopisnica, na katero zapišete ime občno znane razpošiljateljske trgovine R. Miklauc, Ljubljana, da Vam pošlje poštnine prosto vzorce najnovejšega snkne-nega in modnega blaga za moške obleke. Kupujte narodni kolek! Preklic. Podpisana zavarovalnica javlja tem potom, da Franc Kamnikar o Celoocn ni oeč njen uslužbenec in ni opravičen v njenem imenu kako zavarovalno pogodbo skleniti. Vzajemna zauaroualnica u Ljubljani. l l 5 Albin Klešnik posar in izdelouotelj cerlisenego orodja in pnsnde St. VciMraBe 13 U CelOUCU St. VeiterstraBc 13 se priporoča prečastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela kakor kelihe, monštrance, svečnike, lestence, kadilnice, posode za sveto olje itd. Sprejemam tudi usakourstna poprauila ter za trpežno pozlačenje in posrebrenje jamčim. 1^** Posebej naznanjam prečastiti duhovščini, da sprejemam vsa naročila v četrtkih v „Delavskem društvu", Kaserngasse št. 30. '*^1 \zr&>si LASTNi iZOELEK CRKVENiH PARAdENTOV, ZA5TAVŽ CR- KVENiH iN DRUSTVEINiff V5E CRKUE1M0 POTREBŠČINE FRANC STADNiK v OLonua/uas«'« VZORU iN PRORAČUNI ZASTONJ iN FRKO-GOTOVO BLAGO POŠiLJAd NA ZBiRO Z OBRATNO POŠTO-NOBENA PRODAjAt NAJOREj HALA REŽijA iN NIZKE CENE Podružnica Lju Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge f 1 1 / 0 / od dne vloge obrestujemo po U j ^ / Q do dne vzdiga. bljanske kreditne b Koloduorska cesta šfeu. 27. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila. anke u Celoucu Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplaS. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni nrednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.