SospoSar in gospodinja
LETO 1935 19. JUNIJA	ŠTEV. 25 - 1 '■" " i ' 1 ■
Vpliv raznih gnojil na rast in razvoj rastlin
Vsakomur, ki se bavi z gojitvijo in s pridelovanjem rastlin, mora biti dandanes znano, da se vse gnojenje bodisi poljske ali vrtne, ali travniške ali vino-gradske zemlje suče okoli štirih redilnih snovi, ki jih v zemlji ni nikjer preveč, navadno pa skoro povsod primanjkuje. Te štiri redilne snovi so: dušik, fosforova kislina, kalij in apno. Kdor hoče pravilno gnojiti, mora razen temeljitega poznavanja svoje zemlje tudi vedeti, kako učinkuje ta ali ona izmed naštetih štirih snovi, oziroma kako učinkuje gnojilo, ki ma to ali ono snov v sebi. Vpliv teh snovi na rast, razvoj, rodovitnost, zdravje in odpornost rastlin je namreč različen in se večkrat že na zunaj na rastlini očitno pozna.
Dušik je najvažnejša redilna snov, katere pa skoraj v vsaki zemlji najbolj primanjkuje in jo moramo zato vedno dodajati. Poleg vode je dušik najmogočnejša gonilna sila v prirodnem gospodarstvu. Voda in dušik najodločil-neje vplivata na pridelek.
Dušik je jako gibljiva snov, ki jo voda kaj rada izpira v globočino, ka mor ne segajo korenine rastlinja in se tako izgublja.
V hlevskem gnoju je razmeroma prav malo dušika (pol do 1%), več ga je v gnojnici, največ pa v dušičnatih umetnih gnojilih, kakor so: čilski soli-ter, sečnina, žvepleno-kisli amonijak, apoeni dušik.
Vpliv obilega dušika se kaže posebno očitno na listih in poganjkih. Temno zeleni listi in bujno razviti poganjki izpričujejo, da je obilo dušika v zemlji, Ako se nahaja v ravno pravšnem razmerju z drugimi redivnimi snovmi pospešuje tudi tvorbo cvetja, ki se prav bohotno razvija To opazimo lahko zlasti pri cvetlicah. Prav tako ugodno upliva tudi na barvo cvetja. Preobilica
dušika utegne imeti pa tudi slabe posledice, zlasti ako gnojimo z njim o nepravem času in zanemarjamo ostale re-divne snovi. Sadno drevje n. pr. ne bo nastavilo kaj prida cvetnega brstja, ako ga pozno poleti preveč zalivamo z gnojnico, za kalij, fosforovo kislino in apno se pa ne zmenimo.
Preobilno in enostransko gnojenje z dušikom škoduje sadnemu drevju tudi na ta način, da povzroča prebujno in prehitro rast. Zaradi tega ostane les puhel, v jeseni ne dozori in pozimi rad pozebe. To velja zlasti za mlado drevje po drevesnicah. Koščičastemu sadju preobilni dušik še posebno škoduje, ker povzroča smoliko, zlasti če manjka v zemlji apna. Na tvorbo semena preobilni dušik takisto slabo vpliva. Z dušikom pregnojene rastline obrode manj semena, ki poleg tega tudi znatno pozneje zori. Iz vsega tega posnamemo, da dušik ugodno učinkuje le tedaj, ako je v zemlji dovolj tudi ostalih redivnih snovi; zlasti pa ne sme manjkati kalija in apna. Kadar torej razvažamo po košnji gnojnico po sadovnjakih, trosimo n. pr. tudi pepel, ki ima mnogo kalija in apna v sebi.
Fosforna kislina je v vodi težko ali celo neraztopna. Raztapljanje pa preskrbe rastline same na ta način, da izločajo na koncu najtanjših koreninic neko kislino, ki razjeda in razkraja fosforno kisle rudninske soli v zemlji, Fosfornokisla gnojila imajo to dobro lastnost, da se enakomerno porazdele v zemlji in se ne izgubljajo v globočino tako kakor dušik. Zato se fosforne kisline nič ne zgubi in enkratno obilno gnojenje zaleže za več let. V hlevskem gnoju je fosforne kisline zelo malo, zato jo dodajamo zemlji v obliki Thoma-sove žlindre, rudninskega superfosfata in kostne moke. Zadostna množina fos-
forne kisline v zemlji ugodno vpliva na množino in kakovost semena (plodov). Jako tudi pospešuje zoritev rastline v celoti in še posebej pravočasno zoritev njenega semena. Pri rastlinah, ki jih gojimo radi semena (žita, stročnice), je fosforna kislina izmed vseh drugih redivnih snovi najvažnejša.
Kalij, ki se nahaja v zemlji v raznih spojinah, potrebuje rastlina za tvorje-nje takoimenovanih ogljikovih hidratov (škroba, sladkorja). V hlevskem gnoju je kalija prilično toliko, kakor dušika, torej nekako do 1%. Umetna kalijeva gnojila so pa znana 40% kalijeva sol in kajnit. V lesnem pepelu ga je nekako od 5—10%; torej je lesni pepel izvrstno kalijevo gnojilo. Kalija voda ne spere v globino, ker se trdno spoji z zemljo. Enkratno obilo gnojenje zaleže torej lahko za več let. Kalij posebno ugodno vpliva na zdravje rastline. Vse rastline, ki so obilno založene s kalijem,, so mnogo bolj odporne, za poaebo, nego tiste, ki kalija stradajo. Kalij močno pospešuje tvorbo cvetja in razvoj plodov. Pri sadnem drevju se
Manj razširjene
Opisane tri bolezni vinske trte povzročajo glivice, ki se na različne načine zanesejo na razne trsne dele, oziroma ki se po okuženju razvijajo v večali manj ugodnih življenjskih pogojih Sedaj pa hočemo navesti nekatere bolezni, ki jim ni izvor okuženje, ampak manj ugodni življenjski — fizijologieiii pogoji.	'
Trtna bledica ali kloroza je bolezen takega nenormalnega organskega n<-voja, povzročenega po raznih zunanjih vplivih. Pojavlja se v vinogradih ko da nekatere trte med zdravimi obledc dobe rumene liste in slabo uspevaj > Spomladi postanejo bledi najprej vršič ki, pozneje šele razviti listi; trta zastane v rasti, listi in poganjki se skroto-vičijo, zarod slabo eVete in se večinoma osuje. Če pa trta oboli šele po cvetju tedaj se grozdje zelo slabo razvija. Notranji povod te bolezni tiči v tem, ker ne dobiva zadostne in primerne brane, zlasti ne dovolj železa, zato se tudi glavna tvoriteljna snov lista — zelenilo — ne more razvijati v zadostni množini, kajti za njegovo tvorbo je glavni
pomanjkanje kalija zelo občuti, ker so letine pičle iu kakovost plodov slab^. Mhogo kalija potrebujejo tudi vsego-moljine, korenasta zelenjad in čebula.
Apuo sprejema rastlina iz raznih spojin. Njega učinek je sila važen v zemlji in v rastlini. Apno uničuje škodljive kisline v zemlji iti v rastlini iu odločilno sodeluje, da ostane rastlina trdna in zdrava. Zelo ugodno vpliva tudi na razvoj cvetja iu na zorenje. Sadno drevje potrebuje posebno mnogo apna, zlasti koščicasto. Brez zadostne množine apna v zemlji, drevje boleha in hira. Jablane napada rak. koščičasto sadno drevje pa smolika. Prav tako potrebuje mnogo apna vse sočivje, pesa, detelja, vrtnice itd. Vobče v naših zemljah ne manjka apna. Tu in tam ga pa sčasoma le primanjkuje, ker ga rastline porabijo in deževnica izpira v globino. V hlevskem gnoju je sila malo apna. Veliko ga je pa v pepelu (do 30%). Najboljše apneno gnojilo je živo apno, k& se navleče toliko. vode. da razpade v prah. Z apnom gnojimo v jeseni ab suhem vremenu.
trtne bolezni
pogoj železo. Zunanji povodi temu obo-. lenju so pa preobilica apna v zemlji, preveč vlažna tla, poškodba korenin ali stebla, lahko pa tudi slabo zaraščeno eepišče, kar povzroči slabo prehranjevanje.
Bledico ozdravimo, če odpravimo vzroke: pri vlažnih tleh, če zemljo globoko zrahljamo, oziroma jo osušimo; pri premočno apneni zemlji, če navozi-mo ilovice itd. V vsakem primeru pa pospešimo ozelenitev, če okrog trte /.a-kopljemo 'A kg zdrobljenega železnega vitrijola ali pa polijemo okrog nje raztopino istega. Tudi škropljenje z železno galico, enoodstotno raztopino, pomaga; toda z njim moramo postopati previdno, da listov ne osmodimo. Dobro zaleže tudi zalivanje z gnojnico.
Metličavost je istotako prehranjevalna bolezen trt, kajti vzrok njeni pojavi je iskati v motnjah prehrane iu v oblikovanju stanieja in pletiva, ki tvori tršno mladje. Metličavost spoznamo ;>t tem, da izgleda vinska trta z njenimi mladikami slično kakor metla. Na trsti zrasejo do junija mladike le s kratkimi
Členi in r, majhnimi zanikrnimi listi: erhutega kaže trs pomanjkljivo rodo-vitost. Tekom poletja se pa trta spremeni tako, da se členi in listi normalno razvijejo in metličavost ni več tako vidna. Vendar ostanejo mladike ua spodnjih delih kratkočlenske in malo-listne, grozdje pa pičlo in raztreseno, nekateri trsi so pa celo brez zaroda, Metličavost se navadno pojavi v tretjem ali četrtem letu po zasaditvi enoletnih cepljen k, redkokdaj že v dveletnih nasadih. Po izvedenih poskusih, je režnja na lopne dober način za popravo metličavih trsov, medtem ko na, rcznike obrezani trsi obdrže metličavost ^eč časa. S pravilnim obdelovanjem zemlje in s skrbnim obrezovanjem trt ta pojav kmalu izgine.
Rapavost ali gobavost trt je bolezen, podobna raku ali ožigu, ki jo napravi mraz na sadnem drevju. Razločuje se pa od njega v tem, da se ozebljeno mesto na drevju le osuši, razpoka in sčasoma odlušči, pri trti se pa iz razpoke razvijejo še posebej bradavicam podobni izrastki ali kraste kakor iz plutovi-ne. Rapavost trt opažamo največkrat na starem lesu v bližini zemlje, najrajši na cepljenem mestu ali vsaj blizu njega. Ti gobavi izrastki obdajajo vča-
Po rojenju
Rojenje znači za vsako čebelno družino višek njene sile v tistem letu. Po rojenju se družinske moči razcepijo kakor na kmetiji, ko se hčere in sinovi poženi jo in pomože. Povsod — v izro-jeneib in v rojih se prične novo, mlado -življenje, povsod so pa težave, prav kakor pri človeških družinah, ki si ustanavljajo lastno ognjišče. Na najboljšem je še oni, ki je na domu za gospodarja ostal, če ga, niso s prevelikimi dotami uničili. Tudi pri čebelah tako: 3zrojen.ee je na najboljšem — če ni prav preveč oslabel. Umen čebelar je oslabitev preprečil z omejevanjem rojev vsaj v modernih panjih, kjer ni pustil več kot en roj izleteti. Ce tega ni storil, mu družina močno opeša. Ce bi izgubila samo tisto množico čebel, ki z rojem zleti, bi še ne bilo tako hudo. Hujše je. ker zgubi staro oplemenjeno matico, ki je s prvcem zapustila panj. Tako v dražini nastane po prvem roju
sih trtni les okoli in okoli, lahko pa tudi samo na eni strani in sicer po vec decimetrov na dolgo. Take trte oslabe, zaostajajo v rašči in po nekaj letih izumro.
Vzrok gobavosti trt je mraz ali po-zeba. Včasih jo povzročajo tudi pozni spomladni mrazovi v dobi, ko se sok prične pretakati. Ker se pri tem stanio-.ie v trti poškoduje, nastanejo motnje v pretakanju soka in s tem nepravilno prehranjevanje vseh trtnih organov. Rapavosti so podvržene zlasti trte, ki rastejo v nizkih legah, dalje one v težki mokrotni zemlji in sorte, ki zgodaj odganjajo.
Te bolezni se ubranimo, če sadimo trte le v prave vinorodne lege, ne v nizko ležečo in mokrotno zemljo, ami-pak le v suha ali vsaj osušena tla. Nadalje izbirajmo samo prave trtne podlage. Rapaste trte rešimo pre>d poginom, ako jih takoj v prvem ali najpozneje v drugem letu zgodaj spomladi tik pod bolnim mestom od režemo, da nanovo odženejo iz zdravega lesa. Na eepilnem mestu pozebljene trte precepimo spodaj nanovo v precep ali v žle-biček. Tako si najsigurneje ohranimo take trte pri življenju, četudi zgubimo eno ali dve letini na njih.	L.
(Konec.)
jako neugoden položaj: za prvim rojem kaj rad izleti še drugi in celo tretji — družina se s tem znatno skrči. Dan za dnem tudi stare čebele vsled slabosti in izdelanosti odmirajo — pomladka pa nič! Premislite, da je takšna družina navadno po 3 do 4 tedne brez opleme-njene matice in torej brez slehernega zaroda. (Že par dni pred rojesp, stara matica nič ne zalega, poprej pa malo, okrog 10—.12 dni traja razdobje med prvim in drugim rojem; preden se mla-ma matica opraši pa spet kak teden ali še več.) Če računamo, da bi matica v tem času zalegla dnevno povprečno po 1000 jajčec (kar v normalnnih razmerah ni previsoka številka v tem času), utrpi družina v štirih tednih najmanj 25.000 mladih čebel — to je prav čeden roj! Pa samih mladic. Ni torej nič čudnega, če si izrojenec dolgo ne more prav pomagati, in navadno tisto leto ni kaj prida ž njim, če je dal več kot en roj. Pri
družinah, ki samo enkrat rojijo, je seveda položaj mnogo ugodnejši. Tukaj je že odlet čebel manjši, zlasti pa je mnogo krajša doba sicer v besedi ne resnične, a dejansko za družino vendarle prave brezanatičnosti. Po odhodu roja si namreč takšna družina hitro opomore, ker je mlada matica prav kmalu na mestu in prične zalegati. Sicer je pa izrojenec na boljšem pred roji, ker ima vsaj »hišo« v redu in v kašči nekaj — (včasih celo veliko) živeža. Ne preti mu vsaj nikaka nevarnost lakote.
Ne pa tako pri rojih! Najboljše se godi onemu, ki je šel prvi od hiše. Kakor pri ljudeh! Je najbogatejši na čebelah in ima seboj oplemenjeno matico, ki takoj prične v novem domu z zale-ganjem množiti novo družino. Kjer je veliko delavcev pri roki, gre delo vse uspešnejše od rok in je korajža neprimerno večja kot tam, kjer jih je le malo. Prvec je ob ugodnem vremenu in dobrih pašnih prilikah s »hišo« (satov-jem) kmalu gotov. Ne potrebuje dostikrat niti 10 dni! Komaj je pa sat izdelan, je že tudi zaležen in v družini prične utripati takoj močen življenjski ritem, ki je prevažno poroštvo uspeha Slabše se odrežejo naslednji roji. So po številu živali mnogo šibkejši in njihove matice so mladice, ki se morajo šele oplemeniti. Takoj je več dni zamude. Dokler mlada matica ni sprašena, ni pravega življenja in ne dela v družini. Ker je že itak tudi časovno drugec poznejši od prvca in se tej okolnosti pridruži še le ono zakasnenje, je slabši uspeh kar na dlani. Prav pogosto se pa še primeri, da roj z mlado matico svojo kraljičico zgubi na prahi in postane
Stara matica
Ali v slučajih, kakor je bil zadnjič opisani, more čebelar vnaprej kaj pomagati, da se takšne nevšečne škodljivosti onemogočijo. Smo rekli. da. Kako?
V zadnjem času se med Slovenci ve liko dela na izboljšanju raznih živalskih pasem. Pristojna oblastva skrbe. da dobe kmetovalci dobre plemenske živali pri goveji živini, konjih, prašičih, kokoših itd. Tudi v čebelarstvu se dela na izboljšanju naše znane sive kranjske čebele. Osnovala se je v okviru Slovenskega čebelarskega društva ple-
pravcati ubožec. Če ni hitre čebelarjev« pomoči, je zgubljen.
Da se družcu težko posreči, da bi si stanovanje popolnoma dodelal, je razumljivo. Tako potem životari v poliz-delani hiši in se trudi in peha za vsakdanji obstoj. Je navadno revež. Umen čebelar drujčkom pomaga na ta način, da po dva skup dene, dobre mlade, že oprašerie matice (zlasti iz prvovrstnih družin) pa porabi za izmenjavo starejših v onih družinah v premičnih panjih, ki niso rojile. Seveda je še bolj prav drujce že takoj po opremitvi družiti kar z maticami vred. Hitrejša okrepitev družin — hitrejši uspeh, dokler je zunaj še kaj bere. Potem se takšna družina ravno do ajde toliko razvije, da si nabere zimsko zalogo.
Večkrat se dogodi tudi, da. roj (bodisi prvi ali naslednji) zaide v veliko stisko zastran živeža. Če le kaj delj časa traja deževje po rojenju, je kaj hitro suh. Vesten čebelar ima na rojih vedno vsaj eno oko, če že ne obeh. Najvažnejša je pravilna oprašitev mladih matic (tudi v izrojeneih!), takoj ža tem pa hrana, katere roju nikoli ne sme primanjkovati, če hočeš, da bo kaj iz njega. Roj in lonec z medom sta si kaj rada v sorodu! Izdatek in trud ni tja vržen.
V modernih panjih čebelar tudi sa-tovja ne pusti čebelam graditi po njihovi mili volji." Delo kot skrben polir nadzoruje in če treba poseže vmes. Če se je satriica zlomila, jo odstrani, če skrivila, poravna. Potem dobi res satje, da mu srce poskakuje, kadarkoli ga vidi.
menilna postaja v Kamniški Bistrici; sledile ji bodo podobne gotovo še drugod. V teh postajah vzgojene in oprašene matice bodo gotovo po večini prvovrstne. Vendar še dolgo ne bomo prišli do tega, da bi se po naših čebelnjakih ta vzreja kaj, prida poznala. Pošiljanje matic je za marsikoga sitno in odveč, na plemenilni postaji vzgojene matice so pa draga Treba je torej vsaj zaen-. krat najti drugo pot, da si plemenske živali (matice in trote) doma vzreja-mo čim najboljše
Najprej matica! Kdor ima količkaj Več družin, kmalu opazi, da šo nekatere stalno boljše od drugih. Vedno so primerno pri moči, zdrave in pridne za donos. Jasno je, da močna, življenja polna družina lahko vzredi vse drugačno matico mimo šibke, revne družinice, ki samo životari. Zato pameten čebelar ne bo pustil, da si takšni slabiči sami izpodrejajo plemene živali, marveč bo sam posegel vmes in jim dodal matico iz močne, vsestransko dobre družine. To ni nič težko pri modernih panjih, težko pa pri kranjičih in podobnih. Tukaj sploh — kakor smo že rekli — narava sama skrbi za izmenjavo in je čebelar j evo vmešavanje precej odveč in tudi domala nemogoče. Močna družina, ki se pripravlja na roj, vzredi novih matic za cel čebelnjak! Samo znati jih je treba odvzemati in dodajati drugim družinam. O tem kaj pozneje. Tudi matice iz panjev, ki prele-gajo, so navadno prvovrstne, saj pre-legajo le dobre, močne družine. Slabe in prav slabe so pa matice, ki jih vzre-jajo brezmatične družine v zasilnih matičnikih, ki jih potegnejo nad čebel-fiimi celicami, v katerih se nahajajo že nekaj dni stare čebelne ličinke. Takšna matica je komaj nekaj večja od čebele, slabo, nepopolno spolno razvita in navadno drugo leto že odpove. Tako se dogodijo slučaji, kakor je bil zadnjič navedeni. Ne vedno, pa vendar zelo pogosto. Čebelarji, bojte se takšnega načina matične vzgoje! Če je družina brezmatična, je v neugodnem, nenor-
malnem stanju in sploh matic ne iz-podreja tako sigurno dobro, kakor normalna matična družina. Zato ne rinite takim družinam mlade zalege iz drugih, četudi dobrih družin. Uspeh bo komaj v desetem primeru kaj prida
Drugi nič manj važen činitelj za dobro matico je trot, tako že oni, ki ji je oplodil mater, zlasti pa ta, ki se bo ž njim sama sprašila. Koliko se ljudje brigajo, da pride krava k dobremu biku, kobila k prvovrstnemu žrebcu itd. Vedo, da je od tega mnogo odvisno. Pri čebelah pa kaj radi pozabljamo, da igrajo trotje važno vlogo pri oploditvi mladih matic. Vse sorte trote trpimo, kakor nam jih pač narava sama da. Izležejo se v starih, zmanjšanih trotjih celicah in so manjši in slabše razviti od normalnih; dogodi se celo, da imamo često v čebelnjaku tudi trotke iz čebel-nih celic, prave pritlikavčke. Sicer je res, da oplemeni matico navadno kak močan trot, ali tudi to ni pravilo. Le preudarite, kako more slabo razvit trot oploditi matico za toliko stotisoč jajčeci Kaj sledi iz tega? Če ne pošiljamo matic na plemenilno postajo, moramo pa vsaj skrbeti, da sami ne bomo imeli v čebelnjaku slabih trotov, marveč ve dno le trote iz nove trotovine. Pa ne le sami, tudi vsi sosedni čebelarji! Zato vneto dopovedujmo važnost dobrih trotov vsem sosedom-čebelarjem in jih pridobimo, da bodo na to skrbno pazili. Potem bomo imeli dobre, prvovrstne matice in uspeh gotovo tudi pri vašem mošnjičku ne bo izostal.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Korenje v naši kuhinji
Korenje ali korenček, pa naj bo pripravljen že kakorkoli, pri nas ni kdo-veka j upoštevana jed; večinoma ga omalovažujejo in delajo grd obraz, če pride na mizo, misleč, da je to bolj jed za prašiče. Vendar delajo vsi, ki tako mislijo, korenju kot zelenjadi, veliko krivico. Temu je deloma krivo to, da pri nas ni navada, da bi dosti pripravljali korenje kot samostojno jed; toda pri drugih narodih ima ta izvrstna ze-lenjad isto veljavo kakor vsa druga,
cenjena zelenjad in je zato zelo pogosto na mizi, pripravljen na najrazličnejše načine. Pri nas poznamo korenje povečini samo kakor nekako začimbo za običajno »govejo juho«, medtem ko jih je le malo, ki bi ga cenili kot samostojno jed.
Korenje je važno živilo ter zelo okusna zelenjad. V času slabih letin nadomešča celo sadje, ker lahko pripravim« iz njega razne izdelke, ki jih imamo potem namesto sadne mezge, marmelade itd. Vsebuje obilo sladkorja in sicer vrtno več kakor poljsko. Korenje ima pa tudi precej železa, ki je človeškemu organizmu zelo potrebna snov. Koren-
eek uphva ugodne na zdravje, posebno če trpimo na glavobolu ali splošni oslabelosti. Sploh je zdravilni učinek te ze lenjadi v domačem zdravilstvu že zdavnaj znan in priznan.
Iz korenja pripravimo lahko celo vrsto okusnil jedil, posebno dokler je mlado. Najbolj okusno .je od meseca junija do oktobra.. Dokler je korenje zelo mlado ga samo ostržemo, da odstranimo tanko kožico. Staro korenje pa lupimo. Nato ga pa do čistega operemo in pustimo oeediti. Zelo mlad korenček radi uporabljamo tako, da ostanejo korenčki celi; velike korene pa razrežemo tako. da imajo posamezni kosi obliko majhnih korenčkov, ali pa jih zrezlja-mo na lepe kocke ali drobne rezance.
Zelo dobro in zdravilno je surovo korenje. Pripravimo ga takole: eden do dva šopka korenčka (okrog .iOn g) olupimo, operemo, drobno nastrgamo in zmešamo s solatno omako. Pridenemo lahko tudi 2 žlici smetane in gotovo jed malo posujemo s sesekljanimi zelišči.
Pri ognju pa pripravljamo korenje na mnogo načinov. Izvrsten je mlad. cel korenček, dušen v maslu z nekoliko sladkorja. Znano je tudi korenje v orna ki, s smetano itd. Prav izborilo jed nam da korenček skupno z grahom. Napol mehkemu korenčku pridenemo grah in malo zelenega petršil.ia. Ko je oboje mehko zmešamo malo presnega masla z moko, to denemo v korenje in mešamo. da dobimo gosti jato omako, ki jo še izboljšamo s smetano. Paziti je pri vseh korenjevih jedeh na to, da ga čisto malo solimo. Malo slan korenček je mnogo okusnejši, pa tudi bolj zdrav m sladkor v njem pride bolj do veljav«. Izvrstna je tudi korenjeva torta, -kom-pot in druge sladice, ki prav nič ne zaostajajo za onimi iz sadja. Š. H.
KUHINJA
Dunajski zrezek v omaki. Od telečjega stegha uarežem majhne zrezke. — Zrezke operem, potolčem in nasolim. Potem jih povaljam v raztepenem jajcu in drobtinah ter ocvrem na masti. Ocvrte zložim na krožnik, po lijem s sladko smetano in s sledečo omako: Na razbeljeno mast vržem drobno zrezano čebulo, malo popra, malo »gverca«, ti-meza, en lavorov list in odrezek limo-nove lupiniee. Ko je opraženo, zalijem
prav malo z juho, pridenem žlico kisle smetane in primešani še pol žlice moke S precejeno polivko po I i jem meso. Kot pridevek mi služijo: debeli rezanci, različni žličniki ali cmoki.
Spinača 17. pesmih tislov s krompir-jem. Pesi osmukam liste, jih operem ter skuham v slani vodi. Ko se med prsti zmaže je kuhano. Z mrzlo vodo osvežene liste prav na drobno sesekljam ter streseni na bledormeno pr.ežganje. ki sem ga napravita iz žlice masti, pol žlice moke in pol žlice drobtin. Ko se nekaj časa praži, zalijem z juho ali vodo in primešam par dlupljenih kuhanih in pretlačenih krompirjev. Nazadnje primešam še žlico kisle smetane..Na mizo dam kot prikuho k nie.su.
Grah s solato za prikuho. Oluščen in zbran zelen grah skuham v slani vodi. Vode naj bo le toliko, da ga pokriva.. Solato zberem, operem in kuhani kakih deset minut. Kuhajno drobno sesekljam in pridenem prežgan ju, ki sem ga naredila iz žlice masti, žlice moke ter odi-šavila 7, zelenim drobno sesekljanim česnom in peteršiljem. Pridenem tudi vršiček majarona. Nato zalijem z mastno juho in primešam grah z vodo, v kateri se je kuhal.
Črešnjevo praženjp. V loncu zgod-Ijam pol litra mrzlega mleka z dvema rumenjakoma žlico sladkorja, malo soli, deset dkg moke in iz dveh beljakov sneg. Češnje, ki naj jih bo deset dkg, primešam tem snovem. Vse to zlijem na razbeljeno surovo maslo ali maft ter spečem v pečici. Pečeno razrežem na koščke, potresem s sladkorjem in dam na mizo.
Pražene črešnje. V kožici razbolim žlico surovega" masla, ki ga za rumenim z žličico sladkorja in s pestjo drobtin. Potem primešam tri pesti črešenj brez peeijev, prilijem pet žlic juhe, tri žlice vina. dva dkg sladkorja, košček cimeta in odrezek limonine lupiniee. V četrt ure so črešnje kuhane. Ohlajene dam na prikuho ali pa kot samostojno jed na mizo.
Rndeče jagode s peno. V globoko posodo denem pol litra rdečih jagod. Nato pridenem štiri beljake, štiri žlice sladkorja in žlico ruma. S šibami za sneg stepam te snovi toliko časa, da nastane trd sneg. Na. mizo dam za malo južino. Drobno pecivo je brimeren pri-datek	C. K.
GOSPODARSKE VESTI
denar
g Ljubljanska borza. Promet z devizami na ljubljanski borzi postaja sedaj bolj pičel, ko se bližajo iniletni meseci V zasebnem prometu so povprečno plačevali kupci angleški funt po 235.44 Din. avstrijski šiling po 8.80 Din. špansko pezeto po 6.25 Din, grške bone po 39 par. —. Uradni tečaji so pa notirali sledeče: angleški funt 216.43 Din, ameriški dolar 43.48 Din, holandski goldinar 29.62. Din. nemška marka 17.62 Din. Švicar, frank 14.27 Din, belgijski belga 7.41 Din, italijanska lira 3.61 Din, francoski frank 2.89 Din. češka krona 1.83 Din.
cene
g Žitni trg. Cene pšenice kažejo znake nazadovanja. Letina kaže namreč dobro in žito se je po pozebi večinoma dobro opomoglo, tako, da ne do take škode, kakor je kazalo začetkom maja Zato so cene, ki so se v zadnjem mesecu dvignile, nekoliko popustile. Pri koruzi pa so cene čvrste, ker se je začela izvažati v znatnih množinah Posledica se kaže. v dvigu cen tega zr-ija. — Na ljubljanski blagovni borzi so bile za žito pri vagonskih dobavah franko na kladalha postaja plačljivo proti dupli-katu ža 100 kg v vrečah naslednje ponudbe: Pšenica, 78 kg težka z 2 odstotki nečistoče, bačka po 139-144 Din, banatska 138—141 Din, oves slavonski 108 do 110 Din, koruza, popolnoma suha s kakovostnim jamstvom, bačka 77—79 Din, banatska 15—77 Din, moka ničla, bačka 235—245 Din, banatska 230 -240 Din, št. 2 210 -220 Din, št. 5 190—200.'Din, otrobi debeli bački 100—105 Din. — Kupčije je primeroma malo, trgovci se zalagajo le za sproti.
g Tržišče lesa. Poletna sezona se bliža in s tem popušča tudi izvoz lesa;. V zadnjem tednu se je prodalo le nekaj vagonov tramov navadnih tanjših.mer. naj več in 'It, dalje desk-podmera ter nekoliko III. vrste. Išče se tudi les javor. oreh, lipa in hrastovi frizi. Toda trgovina' s temi vrstami lesa je o težko-Jena vsled strogih izvoznih predpisov. Naši manjši proizvajalci lesa ga ne sortirajo in ne sestavljajo sezname blaga, zato ga takega težko odprodajo, ali po
zelo znižanih cenah. Tako je pri plohih neobhodno potreben seznam, sestavljen po debelini, širini in dolžini. Zmešano, nesortirano blago zelo pritiska na cene tudi ostalih vrst lesa.
g Svetovna trgovina. Vrednost svetovne trgovine v I. četrtletju 1935. 1. je v zlatu padla v primeri s prvim četrtletjem 1934. 1. za 3 odstotke, in sicer uvoz za 2 odstotka, izvoz pa za 45 odstotka, Nazadovanje uvoza beležita Afrika in Evropa, izvoz pa je narasta le iz Azije.
živina
g Živinski sejem v Ptuju 4. t. m. Ma-
loka.teri živinski sejem v Ptuju je bil z živino tako dobro založen kot oni 4. junija. Kmetje so prignali 963 glav živine in sicer 95 volov, 397 krav, 32 bikov, 43 juncev, 83 telic, 32 konjev, 274 kobil in 7 žrebet. — Kupčija pa je bila razmeroma slaba, kajti odprodanih jc bilo le 206 glav živine, od teh največ juncev, telic in krav. Cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 2.60—3.75 Din, junci 2—3 Din, telice 2.75—4 Din, krave 1.20—3 Din, biki 2.50—3 Din. Konji so po kakovosti dosegli cene od 350 de 4.500 Din eden. Cene goveji živini so nekoliko nazadovale, konjem pa porasle.
g Živinski sejem v Mariboru 11. t. m.
Prigon živine je znašal 96 volov, 364 krav, 22 konj, 10 bikov in 33 telet, skupaj 525 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: voli debeli 2.75—3.50 Din. poldebeli 2—2.25 Din, vprežni 2.50—3 Din, biki za klanje 2—2.50 Din, klavne krave debele 2.25—3 Din, plemenske krave 1.85—2Din, krave klobasarice 1 do 1.25 Din, molzne in breje krave 2.25 do 2.75 Din, mlada živina 2.50—3.25 Din, teleta 3.50—4 Din. Kupčija je bila precej živahna in je bilo odprodanih 247 glav.
g Živinski sejem v Kranju 11. junija 1935: Konji od 2500 do 3800 Din; voli od 3.50 do 4.50 Din; krave od 2.50 do 3.75 Din, telice 6 Din; teleta od 450 do 6 Din; prešiči pitani od 5 do 7 Din, prešiči plemenski od 110 do 140 Din: ovce 40 do 60 Din; biki od 2.75 do 3.75 Din.
PRAVNI NASVETI
Agrarna zemlja. J. Š. Vsled agrarne razdelitve so vam vzeli vse parcele, ki ste jih imeli že več let v zakupu. Ker imate eno njivo posejano z deteljo, bi radi vedeli, če smete isto pokositi. — Ako so vam vse pareele odvzeli, istih nimate več v posesti. Zato tudi detelje ne smete več kositi.
Odjavljena gostilničarska obrt in davek. H. V. S. Gostilničarska obrt je bila odjavljena koncem leta 1931, davčna uprava pa vam je naložila davek tudi še za leto 1932. Orbt se je g-lasila na ženo, ki davka ni plačala. Davčna oblast pa je tudi možu zarubila nekatere stvari. Kaj naj stori mož, da prepreči prodajo zarubljenih stvari? — Obveznost plačevati pridobnine prestane koncem onega meseca, ko ste izvrševanje gostilničarske obrti' trajno ustavili. V letu 1932 so vam najbrž naložili pridobnino za leto 1931. ko ste obrt še izvrševali. Vprašajte pri davčni upravi, kjer vam bodo lahko točno povedali, za kateri čas so vam naložili pridobnino. Morda pa niste davč. upravi prijavili, da ste prestali z izvi-ševa njem obrti. Davčni zavezanci morajo namreč prestanek obrata v 14 dneh javiti davčni upravi. Ako so za ženin dolg zarubili moževe stvari, naj mož vloži izločitveno tožbo. Še prej pa naj pozove davčno upravo, da izvršbo na njegove stvari ustavi, ako ima kakšna dokazila, da so zarubljene stvari res njegove.
Tožba proti ženi za moževe dolgove. A. J. Ako ste dedinja po možu. boste morali plačati njegove dolgove. Ni pa važno, ali vi veste za te dobljene dol gove. ali ne. Tožitelj bo moral pač vsak dole dokazati (n. pr. s pričami, z zapiski. s knjieami ali tudi s svojim zaslišanjem). Seveda bo moral sodišču predložiti točni obračun, a ne samo navesti neko vsoto. Kar se tiče verodostojnosti prič. sodišče po prostem pre-vdarku samo presodi, koliko je eni ali drugi nriči verjeti. Če pa mož ni imel premoženja, žena ne odarovarja za njegove dolgove, razen če je prevzela jamstvo zanje.
Dolsovi po umrlem možu. A. H. Z; Poročili ste vdovca, ki je imel precej manjših dolgov. Ko je bil mož na smrtni postelji, ste od drugih zvedeli, da hoste dolžni njegovim staršem 6000 Din. ako on umrje. Vprašali ste moža, kakšen je ta dolg, pa Vam je rekel, da si je res od svojih staršev izposodil 6000 Din, ko se je prvič oženil in da je o tem dolgu napravljena tudi pismena zadolž-nica, da pa mu je oče pred poroko z
Vami rekel, naj tega dolga Vam ne omenja, češ, da od njega itak ne bo nikoli zahteval povračila tega dolga. — Vprašate, če lahko sedaj starši od rajnega moža Vas tir j a jo, da Vi vrnete ta možev dolg. — Ker Vi niste denarja prejeli, niti prevzeli ta mbžev dolg, zato starši rajnega moža ue morejo zahtevati plačilo tega dolga od Vas. Plačilo dolga lahko zahtevajo Ie iz zapuščine. Vašega moža, n. pr, če je hiša bila zapisana na ime pokojnega, se bo morala vršiti pri sodišču zapuščinska obravnava, pri kateri lahko starši zahtevajo, da dedič izplača sinov dolg iz vrednosti podedovane zapuščine. •
Poplavljena njiva. J. T. D. Ob več jih nalivih priteče voda z brega na Vašo njivo in sicer preko sosedovega travnika in to radi tega, ker je sosed na svojem travniku izkopal jarke, tako. da se vsa voda odteka k Vam. Vprašate, če in kako to -lahko preprečite. — Vsak ima pravico, da sebe obvaruje škode. To je storil sosed in pravočasno napravil za slučaj nalivov odtočne jarke in isto svetujemo tudi Vam. Sicer pa je Vaše vprašanje precej nejasno, zato Vam tudi ne moremo točnejše odgovoriti
Razveljavljena kupna pogodba in ,
odškodninski zahtevki. J. C. Ker ste že imeli tožbo in končno dosegli razve-ljavljenje pogodbe, lahko zahtevate tudi primerno odškodnino. Seveda je vsaka tožba za odškodnino zastarana v treh letih od tistega časa. ko ste zvedeli Za škodo in za osebo, ki Vam .ie škodo povzročila, pa naj je bila škoda povzročena po kršitvi pogodbene dolžnosti ali pa brez ozira' na pogodbo. Če je torej preteklo več kot 3 leta ne morete iz naslova odškodnine ničesar iztožiti.
Izruvana hruška ua meji. S. P. St S sosedom imate mejo zraven pota. V tej meji je rastel star oreh, ki ste ga vedno Vi tresli. Pred 10 leti Vas je sosed prosil, da odžagate vejo od oreha, ki je segala nad njegovo streho. Lani ste oreh posekali in deblo prodali. Na istem mestu, kjer je stal oreh; ste letos zasadili hruško, ki jo je, sosed takoj iz-ruva.1 in trdi, da je po mapi meja tik do pota njegova. Vprašate, kako bi uredili mejo. — Če se s sosedom doma ne morete sporazumeti glede meje, bo pač moralo sodišče na Vašo zahtevo ali zahtevo Vašega soseda mejo določiti na licu mesta. Sodišče bo zaslišalo priče in določilo mejo po zadnjem mirnem vži-vanju. Stroške tega postopka trpi vsak mejaš do polovice; če pa je bilo postopanje povzročeno z motenjem mirne posesti, sme sodišče naložiti stroške tudi stranki, ki je spor povzročila.