265. številka.
khaja vsak dan ne«er, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij ako-ogerake dežele ta vse leto 15 jrld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jrld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Rolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Slovensko pevsko društvo.
Naši rojaki mej Muro in Savo neso v toli ugodnem položaji, kakor mi v ožjej našej kranJBkcj domovini, — kjer pa v zadnji čas tudi ni vse tako, kakor bi moralo biti, — vender pa se tako neumorno in vztrajno poganjajo za svoju pravice, za svoj napredek, da nam mnogokrat morejo biti v vzbujo. Ne bodemo na široko razkladali delovanja vrlega »Slovenskega društva v Mariboru0, ne bodemo v vzgled stavili vzajemnega in složnega gibanja pri volitvah, niti neustrašlj.vega postopanja njih hrabrih poslancev v deželuej zbornici v Gradci, tudi tega m četno popi-savati, kako odurne socijalne razmere jim je prenašati v nemcurskih mestih na Štajerskem, ampak govoriti nam je danes o društvu, ki se baš sedaj snuje, ki se je še le porodilo, a že pri svojej zibelki obeta, da bode velike važnosti in to društvo je „Slovensko pevsko društvo".
Pri Miklošičevi slavDosti v Ljutomeru stopilo je nekoliko mladih a odločnih domoliubov vkupe in sklenilo osnovati „Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuji". Sklep ta ni bil tako lahko izvedljiv, kar bode vsakdo razumel, kdor je kdaj bival v ze-lenej sosednjej kronovini. A beseda dana osUla je veljavna, z jekleno žilavostjo so omenjeni rodoljubi izveli svoj sklep in danes že moremo z veseljem pozdravljati ustanovitev tega pevskega društva.
Ugovarjati bi utegnil kdo, da ustanovitev ta-cega društva ni tolike izredne važnosti, zlasti ne politične. A tacemu treba v vzgled pokazati samo Da Nemčijo. Nemška pevska in telovadna društva 80 že leta in leta uplivala na narod, v/.bujala narodno zavednost, narodni ponos, ter tako pot gladila bodočnemu političnemu delovanju in brez dvojbe tiči vebko resnice v izreku, da so omenjena društva za zjedinjenje Nemcev toliko storila, kakor marsikateri vojskovodja. Kadar bodemo tudi mi imeli dovolj pevskih in telovadnih društev, potem bode tudi naš narod že toliko narodne ideje prošinjen in tako organizovan, da se mu vsaj za bližujo bodočnost ne bode bati raznarodenja.
V središči Sloveuije, v belej Ljubljaui je v tej zadevi že precej skibljeno, kajti tu imamo pevski zbor Čitalnice Ljubljanske, Blovensko delavsko pevsko društvo „Slavca", „Sokola", »Glasbeno Matico" itd. takoj preii mesta ozidjem pa vrle Šišenske čitalnice
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. II.
(Dalje.)
Kar mi z začetka ni dopalo, a potem mi ravno narobe bilo jako prijetno, bilo je njegovo popolno ravnodušje k mojej vnanjosti, prav kakor bi jo bil preziral. On nikdar nrti s pogledom, niti z besedo ni dal razumeti, da sem lepa; a se celo gubančil je čelo in smijal se, če so vpričo njega hvalili mojo lepoto. Celo rad je iskal na meni ra2ne pomanjkljivosti in dražil me ž njimi. Modnim oblekam in spletanjem las, s katerimi me je lišpala Katija ob praznikih, se je posmehoval, kar je jako dražilo dobro Katijo in s prva tudi mene jezilo. Katija, ki je s svojim umom uganila, da mu dopadam, nikakor ni mogla razumeti, zakaj mu ni prav, da se ženska, ki mu je všeč, pokaže v ugodnem svitu.   Jaz sem
mešani zbor. V Kamniku imamo „Liro", v Rudol-fovem pa novo pevsko društvo, ki broji že jako veliko članov, mej njimi kacih 60 pevk in pevcev. Tudi na Primorskem se jako marljivo in s pridom goji narodno petje, in skoro vsaka Čitalnica ima svoj, četudi deloma skromen pevski zbor. Na Štajerskem pa smo dosedaj pogrešali tncega društva. Na glasu so sicer pevci Celjski in Mariborski, poznati so hrabri „Savinjaki Sokoli" in njih čili glasovi, a vse to je bolj lokalnega pomena, in ta pevska društva so v prvej vrsti namenjena le svojim članom in tem večinoma le v društven h prostorih. Po drugod pa glede ubranega, umeteljenega petja še ni pravega vspe-šnjega gibenja.
Nedustatek ta boteli so odpraviti narodni naši pijonerji na Ptuji in v ta namen zasnovali so „Slovensko pevsko društvo", kateremu so kot -edež določili starodavni Ptuj, nekaj zaradi tega, ker je ondu že osnovano precej močno slovensko petje, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je oudu več delaln-b morij, nego v marsikaterem drugem mestu na dolenjem Štajerskem.
To društvo, Čegar potrebo smo že davno čutili, bod.5 gotovo izvrstno delovalo, kajti petje blaži srce iu kakor Orfeja čarobni zvuki na divje zverine tako upliva miloglasno petje na človeško Brce, napolnjujejo z narodnim ponosom in navdušuje rodoljube k vztrajnosti v politike -m boji.
Potrebno se nam zatorej zdi, uajtopleje priporočati novo zasnovano „Slovensko pevsko društvo" vsem rodoljubom, kajti brez podpore društvo ne more vzpevati, ne more izvrševati svoje naloge, kakor bi rado in ne more razprostirati svojih kril ob S»vi in Dravi, nasprotno pa bode tem obširneje in plodo-viteje društveno delovanje, čim več bode brojilo članov, čim veči bodo društveni dohodki.
Naj torej vsakdo, kdor le more pristopi temu novemu društvu in mu pridobiva članov in podpornikov mej svojimi znanci, zlasti vsakdo, komur dopušča čas, naj se udeleži prvega velikega zbora, ki bode prihodnjo nedeljo v 23. dan t. m. v Mariboru, kajti to društvo bode za naše štajerske brate in posredno tudi za koroške izredne važnosti.
Prav iz srca želimo, da bi to društvo jednako blagodeino iu vspešno delovalo, kakor „Slovensko društvo" v Mariboru, da bi bp obe društvi v javnem življenji vzajemuo podpirali in popolnjevali in da bi
kmalu uganila, česa jo on Želel. Rad bi se bil prepričal, da v meni ni koketstva. In ko sem to vedela, mi res ni ostalo ni sence koketBtva v mojej obleki, razpletanji las in vedenji; pa sedaj se je pojavilo koketstvo priprostosti v času, ko še nesem mogla biti priprosta. Vedela sem, da me ljubi, ali kot otroka ali kot žensko, tega se nesem vprašala; jaz sem visoko cenila to ljubezen in čutila, da me ima za ntjboljšo deklico na svetu in nesem mogla, da ne bi želela, da bi se on še dolgo tako motil. Nehote sem ga varala. Pa varajoč ga, postajala sem sama boljfa. Čutila sem, koliko bolje in dostojneje je bilo razkazovati pred njim dobre strani duše svoje kakor telesa. Moje lase, roke, obraz, navade, naj bodo dobre ali Blabe, zdelo so mi je, je on z jednim pogledom ocenil in jih poznal tako dobro, da k mojej vnanjosti nesem mogla nič dodati, Če Bem ga hotela varati. Duše moje ni poznal, ker jo je ljubil, in ker je še rasla in razvijala se, zato sem ga v tem oziru lahko varala in sem ga res. In kako lahko sva Be rrzumela, ko sem ga do dobrega spoznala ! Ta nemir brez vsega uzroka, hrepenenje po dviženji, ki me je težilo, je popolnem zginilo. Cu-
iz tega delovanja dozorel našemu narodu in v prvej vrsti rojakom na Štajerskem plod, ki se je pri osnovi društva imel pred očmi. V to ime kličemo danes vsem rodoljubom: Bog in Slovenci!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 17. novembra.
Državni zbor bode v prihodnjem zasedanji vsekako re*il delavski red in pristojbinski zakon. Da bi pa tudi predloga o odpisu gališkega zemljiški ga odveznega dolga že pnšla pred zbor, ni dosti upanja, dokler ne preneha Lietibacher nasprotovati proti vsem novim koncesijam Poljakom.
V na njo države.
V „ZUrieher Ze tung" piše njen Dunajski dopisnik, da je Bismarek že 1867. in 1871. 1. skušal skleniti zvezo z Avsirijo. 1«67. leta se jo pa grof Beust ustavil avstrljsko-nemškej zveai. 1871. leta je hotel Biomarck, da se ta zveza ne le mej vladama sklene, temveč tudi od narodnih zastopstev potrdi, tako da bi vsak »nnister moral rušiti zakon, ko bi hotel se zvezatl 8 kako drugo državo. A notranja politika avstrijska tedaj ni bila po tem, da bi bilo upati, da parlament potrdi tako pogodbo. Ko se je leta 1879 res Bklemla zveza mej Avstrijo in Nemčijo, zahteval je zopet Biamarck, da se pogodba predloži parlamentu. Grof Andrassv pa v to ni hotel privoliti, ker so baš ted«j v avstrijskem državnem zboru dobili konservativci m Slovani pre-vago in bi ti bili utegnili ugovarjati ta kej zvezi. R^vno spremembo v avstiijskej zbornici poslancev so tudi dale povod Andras^vju, da je dal svojo demisijo.
Rusko vojno ministerstvo namerava popolnem reoi-gamzovati zem^koje opolčenje (deželno hrambo), kakor smo že poročali. Pred vsem j« hoče preskrbeti z najnovejšim orožiem, nastaviti stalne načelnike zemskim defcelnobrambenim oddelkom, dru« žinam in sotnijam. Teh načeln kov pa ne bode imenovala vlada, ampak volila jih bodo zemstva na tri h'm. Ta nova naredba mora se pohvaliti zato, ker daje narodu m zastopstvom novo pravico, je tedaj zopet jeden korak dalje po potu k parlamentarizmu. Razmere mej Rusijo in Vatikanom so zopet jako ntpete; govori se že, da bode Rusija hdpoklicala svojega zastopnika pripapeževem stolu, Butenjeva. To moramo jako obžalovati, kajti utegnilo bi shuj-šatt razmere mej Rusi in Poljaki, ki so se poslednji čas bih' dosti zboljšale.
Cariuska komisija francoske zbornice je zavrgla s G proti 5 glasom vladuo predlogo,  da bi
tila sem, da me je do dobrega poznal, naj sem Že bila pred njim ali zraven njega, sedela ali stala, imela lase gladko počesane ali skodrane, zdelo se mi je, da je bil zadovoljen z menoj, kakeršna sem bila. Mislila sem, da bi me nikakor ne razveselilo, ko bi on nepričakovano, proti svojej navadi, kakor drugi, rekel mi, da sem lepa. Zato se je moje srce razveselilo, kadar me je po kakej mojej besedi bistro pogledal in odgovoril z ganljivim glasom, kateremu se je prizadeval dati šaljiv ton.
— Da. da, v vas je nekaj. Vi ste izvrstna deklico, to moram reči.
In zakaj sem dobivala take pohvale, ki so me napolnjevale s ponosom iu veseljem? Sedaj zato, ker sem rekla, da sočustvujem ljubezni starega Gregorja k svojej unuki, sedaj zato, ker sem bila do solz gnnena, ko sem prečitala kako pesen ali kak roman, sedaj zopet, ker sem dajala prednost Mozartu pred Sehulboibra. Čudno se mi je zdelo, kako z nenavadnim čutjem sem uganila t« daj vse to, kaj je dobro in kaj je treba ljubiti. Večinu mojih prejšnjih navad iu ukusov mu ni ugajala, in treba mu je bilo samo z gibanjem obrvi ali  poglodoin poka-
se povišala carina na inozemsko živino, ki se na francosko uvaža! Vlada je s to predlogo hotela francoske živinorejce varovati pred bu Jo iuoiemako konkurenco, in h kiatu povišati drtavne dohodke. Večina članov te komisije je pa bila tega mueuja, da bi imela ta naredba slabe posledice na obrtnijo, ker bi podraž la živež po mestb. — U franc *slto-ki tajskega bojišča se poroča, da so Francozi zaaeli Tamsui.
Konti kt Italije z južnoameriškimi državami ie ni poravnan. Brazilija je Bicer že dovo'ila uhod italijanskim ladijam v njene luke, Urugu»y n argentinska republika pa nikakor nečeta dovoliti. Vse prizadevanje iu pretenje laske vlade je dozdaj bilo zaman. V Ameriki tudi le predobro vedo, kako težavno bi bilo Italiji začeti vojno, zato se za vsa groženja dosti ne menijo. — V Teheranu perzijakej Bto<ici, hoče Italija osnovati glavno kon/.ulotvo.
tlrUiuj kouferenci Nemčija b»je ne misli predložiti nikakega svojega programa in hoče popolnem objektivno voditi posvetovanja. K r večina evropskih flastij želi svoboduo trgoviuu po on.h krajih, kakor Htmčija, >ato ae slednjei ni bati, da bi kouferenca sklenila kaj njej neugodnega. Prva seja konference bia je v soboto popoludue ob dveh v Bii-marckovej palači. Pri tej seji se je kouferenca samo konstituirala Na predlog Italije izvoljen je bil Bismarck predsednikom. Odposlanci sedeli so v polu krogu okolu mize po abcdoem redu svoiih držav.
Neugodna poročila iz Sudana in Egipta so angleškim konservativcem ravno prav prišla. Dala so j m nado, da se bode narod naveličal brez-vt-pešne vnanje politike vlade in jim pomogel pri prihodnjih volitvah do večine. Zato pa hočejo ta teden predlagati v zbornici, da se v'adi izreče grajo zaradi vnanje politike. Nadejajo se pomoči radikal-cev in Ircev. Ko bi dobili večino, bi najbrž vlada apelovala na narod. Dokler se pa ta predlog ne reši. pa zgornja zbornica ne bode vzela volilne reforme v pretrea. Tako utegnejo konservativci doseči, da se bodo prihodnje volitve vršile še po starem volilnem redu, kar jim oaje upanje na zmago — 6. t m. se je angleški protektorat nad tužnim obrežjem Nove Guiuejo slovesno proglasil v pričo ang eškiga avstraliisko-azijskega pomorskega poveljnika, petdesttih domač h glavarjev in petih vojnih ladi).
Novejša poročila iz Sudana glase se kaj neugodno za Angleže. Najznamenitejši arabski rodovi se jim izneverujejo in pr'družujejo Mahdiju. Da bi Wolseley-a ekspedicija imela kaj uspeha, o tem Angleži sami dvojijo. Sedaj so neki v velikih nevarnostih. Kako je z Gordonom, bo sicer ne ve\ a vender je od dne do due verjetnejše, da je ujet ali pa ubit.
Dopisi.
S Štajerskega, 15. novembra. JI/v. dop.j (Donesek k jednako p ravnosti našega jezika pri c. kr. uradih.) .Slovenski Narodu, ka-toremu je pred vsem drugim namen in smoter potezati se za državljanska prava tistega, čegar ime na čelu nosi, pisal je o gori označenem predmetu že toli in tolikrat, da se bojim, ka bi č. čitatelji prezrli ta dopis moj „s Štajerskega". Prosim, naj se blagovolijo čitati te vrste; navesti hočem na v.-dez malenkosten in neznaten, pa zanimiv laktu m.
V Šmdrijskem okraji poslal je bil nekdo c. kr. davčnemu uradu v Laškem trgu 3 gld. za vojsiri no (vojaško takso; t dostavkom, naj mu isti davčni urad potrdi prejem v slovenskem jeziku, kojega se je tudi pošiljatelj na poštni nakaznici bil poslužit. Ali proti i/rečuemu zahtevanju pošlje Laška davkarija pobotnico nemško! Dotičnik pošlje nemško pobotnico v Gradec predsedništvu c. kr. dežel-
nega finančnega ravnateljstva s slovensko pritožbo, da nemške pobotnice od Laške davkarije nikakor ne more v sprejeti ter da prosi pobotnice slo-ven-ke. In glej 1 čez par tednov že dobi platitelj vojanne od Laškega davčnega urada slovensko pobotnico, pravilno napisano na tiskani s lo ve na ki blanketi.
Pobotnici Be končava: C kr. davkarija na Laškem, due 11. oktobra 1884. Roschanz s. r., c. kr. davkar; Belšak s. r., c. kr. kontrolor.
Vprašamo: Ali c. kr. davkarija na Laškem ni imela že poprej slovensk h pobotnic? Ali j h je še le Kd»j dobila — iz Gradea? Ali so jo še le Grad-čaai naučili slovenščine? — Treba je bilo tdkega pritiska od zgoraj, da se je izdal ta uradni listič v našem jeziku!
V dobro urejeni, v besede resničnem pomenu liberalni, svobodni državi, kakoršn« hoče biti lepa Avstrija naša, morali bi že vsled § 19. osuovnih zakonov c kr. uradi občevati b strankami v istem jeziku, katerega se poslužujejo stranke same; občevati pa bi tako morali c. kr. državni uradi sami od sebe, ne da bi treba bilo tistega večnega dremanja, pritoževanja, reklamovanja itd. Ali, ker je tako idealne pravicoliubnosti težko kje uajti na svetu izimši morda — „Platonovo drŽavo14 zatorej:
Kdor si Slovenec, občuj ustno in pismeno z vsemi uradi, posvetnimi in cer k v en i m i, po svoji domovini v svojem jeziku ter zahtevaj izrecno, da se takisto tudi Tebi odgovarja.
Ako od urada ne dobiš slovenske listine, pritoži se više, dokler ne dosežeš svojega prava.
Optimizem ni nikjer dosti prida, v polt ki pa ne velja prav ničesar.
Ne pričakujmo kakega „mesija" iz devete dežele, ki bi nam priboril boljšo bodočnost iu nam zagotovil narodnost našo, (ki je saj pri nas na Štajerskem v nevarnost, če že ne v L j u b 1 j a n i). Mesija in zagotovite!) svoje narodnosti — to smo ml Mami !
Vigilantibus jura !
Iz Celja J4. novembra. [Irv. dop.] — Danes je bila pri okrožnem sodišči pod predsedstvom Hein-iicher-ja apelna obravnava v tožbi dr. Artbura K <u-Čič-a na Dunaji proti c. kr. notarju F. Veršec-u iz Sevnice. Slednji je bil zatožen, da je ob priliki zuane titlire zastran odstranjenja plakatov nemško-liberal-nega volilnega   komite-ja  proti   tožniku razžaljive ostudne besede izrekel. Pri prvi instanci je bilo zaslišanih pet popolnem verodostojuib prič zatoženc.t, ki so bile pri tisti priliki navzoče. Vse te priče so pod prisego potrdile, da zatoženi besed,  katerih ga dolže, ni izpregovoril.   Glede na to in na protislo-vice, ki so se jasno pri tožnikovih pričali poka al«, in z obzirom na osebne lastnosti teh prič bil je prvi sodnik prepričan, da le priče zatoženca resnico go vorijo, tožnikovim pričam pa da ni verjeti. Zatože-nuc je bil torej pri prvi instanci za nekrivega spoznan, ker je bilo jasno, da zatožeuec onih besed nikdar govoril ni.  — Pri apelni obravnavi sti bili danes dve tožnikovi priči navzlic protestu zatoženca zapriseženi,   katerima prvi sodnik  ni dal prisege, ker sta se mu preveč sum ni zdeli. — Na konci obravnave je zatoženec v svojem govoru jasno svojo nedolžnost zatrjeval, dokazoval in dokazal, da ni nikoli onih ostudnih besed govoril,  poudarjal je, da
nasprotnikove priče neso verodostojne, da že iz njihovih izpovedeb Bledi, da ne govorijo resnice, da njihove bistveno različne izpovedbe jasno neresničnost njihovih trditev kažejo, da je nasprotno pet njegovih prič njegovo nedolžnost brezpogojno potrdilo, dalje da ono besede, če bi bile tudi govorjene, ne bi nikdar mogle tožnika dra. Artbura Kaučič-a z Dunaja zadeti, - ker ga on niti ne pozna, za njegovo eksistenco oiti vedel ni, torej na njega nikakor misliti ni mogel, še manj pa ga razžaliti hotel, da bi one besede k večjemu le na Elvarda Kaučič-a v Sevnici cikale, ki pa ni tožil, da založba nikakor dokazati ue more, da bi se one besede tega tožnika tikale. — Slednjič je navajal, da za njega govori prepričanje prvega sodnika, ki raunere in osebe neposredno pozna, in oaglašai, da bi mu huje (bilo, ko da bi ga soduija sposobnim smatrala za ta izrek, kakor obsodba in kazen sama; — na vse to bil je krivega spoznan in na 10 gld. globe obsojen, — Komentar Bi napravite sami.
» KJopinakega Jezera na Koroškem 14 novembra [Izv. dop.J Klopinsko jezero, oddaljeno poldiugo uro od mesta Velikovca, je pravi raj v naši okolici
Obiskali so nas letos, prav odlični gostje Kranjska in Hrvatske; ter se vsi Čudili, lepi legi in div-notvornosti tega okraja.
Kakor nekdaj, tako se tudi sedaj zbirajo rodoljubi, pozno na jesen, ko so nas liube t en pevke, že davno zapustile; ko rujavi pašniki zapuščeni stoje onkraj jezera; ko bridka slana pari zadnje blede cvetice in že burja brije po mrzli dolini igraje ai z listjem raz drevja popihanim; — tedaj se nežno zelenje še jedenkrat razvija po njivah, češ naj polje še jedenkrat pokaže svoje nadepolno obličje, predno se potem za dlje časa zagrne v boli plašč.
Tak dan bil je na sv. Jurja, ko to pišem pa nam je sueg že vse pobelil.
Svetega Jurja so hoteli koroški Slovenci, po stari slovanski navadi praznovati pri gosjem kljunu iu kozarcu dobrega Dolenjca pri Klopiusk. jezeru. Navzoče goste pozdravlja g. H. Potem pa se je začelo navdušeno petje. Čisti in lepi glas g. Podobnika je navzoče kar očaral. Mornarja zapel nam je tako lepo, da smo se vsi čudili; tudi je v lepem in je-dernatem govoru navzočno duhovščiuo pozdravil. G. Š. je napijal hišni materi, ter jej polagal na srce naj njih hiša ostane vedue slovenska kakor je. Ženica bila je do solz ginena in tej ženi se vidi, da ne gleda samo na svoj dobiček ; vesela je in zadovoljna, če vidi svoje goste vesele in zadovoljne. Po nasvetu, g. M. se bodo veseli večeri pri ugodnem vremenu vsak torek prirejevali.
Vsi navzočoi odposlali smo spodnještajerskemii pevskemu društvu pismo; želeč mu najboljši vspeh. Tudi pri nas bilo bi umestno kako pevsko društvo, ker naš narod je tukaj premalo delaven, vsled tega zanemarjen in zatiran, posebno naše šole so take, da je teško o njih pisati. Predno smo se razšli, dobre volje, poprime g. H. za klobuk, in nabere pridejane novce (16 gld.) ea „Narodni dom". Želeti bi bilo, da bi se zopet kmalu tako navdušeno pozdravljali.
Z Iga 15. novembra. [Izv. dop ] V našej dolini je nastala ir*ka tišina, ki bi bila neznosna, ko bi nam naši vrli gasitelji ne pripravili sem ter
zati, da mu ne dopade, kar jaz hočem povedati, - ■ ali treba mu je bilo narediti samo njen svojstven nejevoljen in skoro prezirajoč obraz, takoj se mi je zdelo, da ne ljubim več tega, kar sem ljubila poprej. Včasih, ko mi je hotel kaj svetovati, zdelo se mi je, da že vem, kaj bode povedal. Če me je vprašal, gledajoč v me, je njegov pogled izvlekel iz mene ono misel, katero je on želel. Vse moje tedanje misli, vsa moja tedanja čuvstva, neso bila moja, ampak njegove misli in čuvstva, katere so najedenkrat postale moje, prešle v moje življenje in je osvetile. Ne da bi bila samo opazila,  začela sem popolnem z drugimi očmi gledati na vse svoje opravke. Knjige, katere sem prej čitala samo, da sem preganjala čas, postale bo mi najedenkrat jedna najlepših radosti življenja; in to samo zato, ker smo ž njim govorili o knjigah, čitali jih ž njim vkupe in je on je prinašal meni. Poprej je bilo ukvarjanje s Sonijo, učiti jo, zame težavna naloga, katero sem samo zato izpolnjevala, ker sem vedela, da je moja dolžnost; zdaj pa,  ko je bil on včasih pri tem pouku, me veseli  slediti za Sonijinimi vspehi.   Prej  se mi je nemogoče zdelo naučite se kak cel muzikalni komad, a sedaj, ko sem vedela, da me bode on
poslušal,  morda  celo pohvalil,  sem jaz po štiri-desetkrat. ponovila jedno kitico, tako da je uboga Katija mašila ušesa z vato, a meni ni postalo dolgčas.   Kako drugačno in lepšo vsebino in pomen so sedaj imale te stare sonate. Celo Katija, katero sem poznala in ljubila kakor samo sebe, se je sedaj pre-menila v mojih očeh. Še le sedaj sem razumela, da njena dolžnost ni bila, biti mati, prijateljica in dekla, kakor je bila pri nas. Razumela sem vse zatajevanje samega sebe in udanost tega ljubečega bitja, razumela, kako hvalo sem jej dolžna; in še bolj sem jo začela ljubiti. Naučil me je gledati na naše ljudi), kmete, posle in dekle vse drugače, kakor poprej. Smešno je povedati, da sem do sedemnajstega leta za te ljudi, sredi katerih sem živela, bila bolj tuja, nego za one, katerih še nikoli nesem videla; nikdar nesem pomislila, da ti ljudje tudi ljubijo, želo in žaljujejo kakor mi.   Naš vrt, naša polja, nafii gaji, katere sem že tako dolgo poznala, postali so najedenkrat novi in lepi zame.   Ni zastonj on govoril, da je v Življenji le jedna Bama prava sreča, — živeti za koga druzega. Tedaj se mi je to zdelo čudno, jaz tega nesem razumela;  pa to prepričanje se mi je nehote usadilo v srce. Odkril mi je celo življenje
pravih radostij, ne da bi bil kaj izmenil v mojem življenji, ali pa kaj dodal, razuo sebe, v vsakem utisu. Vse to je že z otročjih let tiho okrog mene, treba je bilo samo njega, da je to začelo govoriti, prodrlo v moje Brce in napolnilo je s srečo.
Često Bern  to poletje  zahajala gori v svojo sobo, ulegla se na postelj, in na mesto prejšnje pomladanske tuge, želj in nad v bodočnosti, polastil se me nemir Breče v sedanjosti.   Nesem mogla zaspati, ustajala sem, usela se k Katiji na postelj in pravila sem jej, kako sem srečna, kaj sem se jaz sedaj Bpominjala, jej ni bilo treba praviti, ona je sama videla to.  Ona mi je odgovarjala, da tudi ona ničesa ne treba, ter je tudi jako srečna in po-ljubovaia me je. Verjela sem jej, meni se je zdelo, da tako mora biti.   In je tako prav, da smo vsi srečni.   Pa Katija je tudi morala misliti na spanje, zato se je večkrat naredila jezno, pregnala me od svoje postelje in zaspala;  jaz sem pa dolgo naštevala vse to, s čimer sem tako srečna.  Včasih sem ustala, in v drugič molila s svojimi besedami, da sem se Bogu zahvalila za svojo srečo, katero mi je dal.
(Dalje prih.)
tja kake zabave s tombolo.   Le škoda,  da  se to koristno društvo še vse premalo podpira.  A o tem pri priložnosti! — Ni se pa čudit', da je nastal pri nas tako lep m r.  Kajti prekucubi — „arbiste" jih zove ljudstvo, — ki so tam po letn neki zelo rogo-vilili, so sedaj ugnani, in celo s   propovedoice jih več ne nadlegujejo. Vsi ž;ve varno iivenje v zakurjenih sobah, le nad jednim visi še vedno Damoklejev meč osvete. Hudobni jeziki vs»i tako govore, da bi ne ostal zdravih udov, ko bi se ob napačnej uri prikazal v naše središče. Meriti bi moral brz h korakov dolgi pot od lepe, na novo zgrajene mežn rije doli do periferije naše župe.   Ko bi se kaj takega pHpetilo, zavladalo bi veliko veselje v našem Izraelu, in nekdo bi si od veselja roke mel ter žebral: „Pa bo ga vender!" A propos! Ker sem ravno pri tej novej  stavbi,  usojam si   napraviti  nekaj opazek. Reklo se je bilo, da bodo v to zgradbo pripomogli prostovoljni (darovi. A to so čudni prostovoljni doneski,-liko hopita dva možaka s papirjem v roki od hiše do hiše ter narekujeta, koliko pnde plačila na tega ali onega gospodarja.  Poleg tega je pa še to-le: Proračun je bil menda napravljen z < 800 gl ; zdaj pa stane ta stvar gotovo čez 1200 gold. Ob nekej priliki se nam je reklo: „Vi ste berači;" zdaj pa moramo mi berači tem  neberačem dajati miloščino ubogajme.   Kje je tu doslednost?   Kdo mi reši to uganko? Dalje bi se drznil vprašati:  Ali je treba tako palačo zid ti cerkovniku? Najboljši kmet v našej župi nema take biše, kakor io bode imel njegov služabnik. Toda spodnji del te biše je podoben kakej prodaja/niči. Čemu to? Ali smo za pro lajalnico zid ili palačo? Menda ne. Vprašam dalje: Ali ni že seda) preveč piodajalnic  na Igu?   Pustite sedanjim prodajalcem njih trdo zasluženi krajcar, ne vabite tujih ljudij k nam, denar ostani mej domačini! Komur je mari  blaginja domačih   župljanov,  pritrditi mi mora, da govorim resnico. Opozoril b> naše župane in možake sploh še na to-le:  Skrbite, da ostane nova zgradba občinska lastnino, ker so jo občine sezidale s "prostovoljnimi" darovi. Menite-li, da bode bv. Martin bolje skrbel za hišo, kakor skupina vrlih možako\ V To v preudarek! Mimogrede rcčeuo: Kaj pa, ko bi se jedna i z mej toliko sob prepustila bralnemu društvu, ki Htno ga zelo potrebni? — Še nekaj: Ko je bil nekdaj v nekem čusopisu govor o našib „arbistih", zagnali so velik hrup proti onemu dopisniku in očitali mu  »nesramno  laž in ostudno obrekovanje0. In kaj je skušala naša gospoda ovreči v onem dopisu?  Nič druzega ne, kakor trditev, da Be zidajo  „nepotrebne in drage stavbe."   Iu ali ui to resnica? Poglej to novo mežnarijo, popravljanje v Tomičeljskem župljanskem poslopji itd. itd. Nasproti pa bi bilo vredno ozreti se tudi na kap lansko „šupo", katerej  menda ne dobiš para v vsej Ižanske; župi. Pa saj za kaplana je vse dobro! Nečem govoriti o beri druzega kaplana, rečem le še to: Kdor hoče komu očitati „laž in obrekovanje", ta ne pridi z golimi besedami, ampak z dokazi v rokah; če ne, pa jezik za zobmi! Za danes zadostuj!
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je občinam: Krško, Cerklje in sv. Kiiž, katerim je v 1. dan avgusta toča pobila, 1000 gld. podpore.
— (Občina Biš ob Pesnici) je čestitoga gospoda zlatomašnika in profesorja v pokoji dr. Jo-sip-a Muršeca Živkovega v (iradei imenovala častnim občanom za premnoge zasluge v prid občine in cele župnije.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") po svojej marljivosti in svojih pogostih javnih nastopih že sedaj zavzema jako odlično, da ne rečemo prvo mesto v našem društvenem življenji in pridobiva dan na dan več članov in prijateljev. Včerajšnji pevski večer v restavraciji v „Hotel Evropa" bil je zopet nov vspeb. Ne le, da je bilo poslušalcev, da so kljubu prostornemu prostoru sedeli tako na tesnem, kakor „duše v vicah v pratiki", iz7ajnl se je tudi spored točka za točko precizno in v splošno pohvalo. Pevski zbor, ki šteje okolu 60 pevcev, je že tako krepak in izvežban, da more povsod z vspehom nastopiti, da je kos še tako težavnim skladbam, poleg tega pa ima društvo tudi druge nadarjene člane, kakor sta gg. Jeršek in Perdan, ki sta spretna pevca in za komične prizore, kakor ustvarjena; ima pa zlasti v gosp. Je-ločniku vrlega predsednika, ki je dober govornik, ki zna jako srečno ubrati tudi humoristično stran, kakor je včeraj  b svojim komičnim berilom poka-
zal. Kljubu tropičnej vročini se je občinstvo jako dobro zabavalo in radovalo io z večjim zanimanjem in pazlivejše poslušalo razne točke sporeda, nego se to čestokrat godi v tako/vamh boliših krogih. Zato tudi radi konstatujemo, da pri veselicah „Slavca" vlada jako prijeten ton in da je napredek naših delavcev tudi v Bocijalnem življenji zares velik.
— (Šišenska čital niča) priredila je včeraj na Martinovo nedelio v Knslerjevi zimski pivnici besedo, katera je, dasi je bdo včeraj prav veliko veselu', privabila toliko občinstva, da vsemu niti prostora ni bilo. Spored bil je bogat, skoro preobširen, kajti obsegal je 12 točk za zbor in godbo, igro .Mu-tecu, tomboio, naposled pa še ples.   Moški  iu mešani zbor držal Be je prav dobro, posebno dopadali so „Hrvatski nape v i", največ pohvale pa je žel g Sochor, ki je svoj tenor-solo izvrstno pel Igro Mutec predstavljali so gospa G u t n i ko v a , gg. Bo-nae, Gutnik, Kajzel in  Pelau prav gladko, zlasti g. Kajzel bil je tako dobro razpoložen, da se je glasen smeh polastil občinstva. Ko se je odigrala z obibmi dobitk; oskrbljena tombola, pričel  je ples, katerega je mžni spol že željno pričakoval in ki je trajal do rane ure.  Vsa beseda vršila se je jako točno in pokazala,  da  ima  Šišenska čitalnica jako marljive pevke in pevce, skrbno vodstvo, mej občinstvom pa veliko simpatij.
— (Iz Zagreba) se nam poroča: Kakor prihod, tako bil je tudi odhod vladike Strossm»yera velikanska ovacija. V .-a društva: „Hrvatski Sokol", „Kolo", „L»rau, „Sloga", trgovsko društvo „Merkur", delavsko društvo, ognjegasei in na tisoče ob činstva dtfilovalo je preko Zr.njskega trga mimo Vramčanvjeve palače, na katere balkonu je stal Stros8iiiayer. Na kolodvoru čakala je nebrojua množica na sprevod iu burni živioklici so zaorili, ko se je pripeljal škof. Zastavonosci nagnili so prapore uizdolu, godba je zasvirala, bengaličen ogenj iu ra kete razsvetljevali so prizor, kakeršnega Zagreb še ni videl. Ko je čez pet minut polegla ta ovacija, stopil je Strossmaver na stopojice kolodvorskega uhoda, ter se s presrčnimi besedami zahvalil na tolikej Časti. Po njegovem govoru zopet frenetični živioklici iu ovacije, ki so se ponavljale, dokler ni ljubljenega gosta odpeljal vlak. Zastopniki mesta spremili so škofa do Zakanva. Po odhodu vlaka vrirla bo se društva v mesto ter baronu Louis-u Vran čanvju napravila Bvečano serenado.
— (Za četrto zasedanje)  porotnih obravnav, ki se prično pri c. kr. deželni sodniji Ljubljanski  dne 1. decembra  t. 1. so izžrebani sledeči gospodje: Aleš Lovro,  posestnik v Šmartnem pod Šmarno goro; Perdan Janez, h sni posestnik v Ljubljani; Mali Janez, usnjar v Radovljici; Kos Henrik, hišni posestnik v Idriji;  Rudolf Anton, hramluični uradnik v Ljubljani, Ž tko Jakob, posestnik v Verdu; Razinger Miha, posestnik Pod   Korenom; Lindtner Anton, hišni posestnik in trgovec v Kranji; Malluer Janez, hotelier na Bledu; Lozar Josip, trgovec, Fran Fortuna, trgovec, Giinzler Makso, agent, vsi v Ljubljani; Gabrijelčič Janez, posestnik in gostilničar na Brezji; Barttlj Josip, h šni posestnik v Ljubl.aui; Hladnik Matija, posestnik v Cirkovski Vasi; DomladiŠ Josip, mlinar v Bistrici; Spalek Anton, knjigovodja v Ljubljani; Ločnikar Tomaž, tovarnar na Viči; Schober Jakob, trgovec in  hišni posestnik; Črne Josip, hišni posestnik io mesar; Luckmann Anton, trgovec, Leben Fran, hišni  posestnik,  vsi v Ljubljani ; Veber Urban, posestnik in trgovec na Zalem-logu; Pok Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Leveč Ivan, posestnik v Dolu; MUhleisen Emil, trgovec z lesom v Ljubljani; Marinšek Fran, trgovec v Škofji Loki; Goričnik Fran, trgovec, Mathian Ivan, trgovec z hišno opravo, Schantel Fran, hišni posestnik, vsi v Ljubljani; Pollak Ludovik, posestnik in tovarnar v Tržiči; Rajakovič Fran, hranilnični uradnik v Ljubljani; Stare Julij, posestnik in trgovec v Kamniku; Likovič Fran, posestnik in gostilničar  v Sneberji; Paicbel Anton, hišni posestnik in Rossmann Matej, hišni posestnik,  oba v Ljubljani.   Nadomestovalni porotniki so: Karinger Dragotin, trgovec; Lasetzky Josip, krojač; Jevnikar Fran, trgovec; Slovša Fran, hišni posestnik; Wagner Moric, trgovski pomočnik, Papež Ivan, sodar; Iber Ivan, trgovec; Schumi Luka, krojač in Dogan Ivan, mizar vsi v Ljubljani. — Dosedaj je znanih dvanajst slučajev, kateri se bodo obravnavali pred porotniki.
— (Starinske najdbe.) V Drnovem pri Krškem kopali so zadnje tedne za Ljubljanski muzej „Rudolfinum" pod vodstvom muzejalnega uradnika g. Schulza.   Našli so 85 prav dobro ohranjenih
glinastih šaric, ki se bodo razstavile v našem muzeji. — Sedaj se koplje za muzej v strugi Ljubljanice mej Vrhniko in Verdom sedem delavcev pod vodstvom g. Schulza. Našlo se je doslej mnogo mečev in sulic iz rimskih časov, tudi veliko glinastih posod, a te le razdrobljene. Kopanje se nadaljuje. — Gosp. Fran Kotnik, veleposestnik in tovarnar pa je našel na Verdu mnogo jako znamenitega starega zlatega in srebrnega denarja in vao najdbo poklonil Ljubljanskemu muzeju „ Rudolfi u umM.
— (Umrl) je preteklo soboto g. dr. Roman Sonus, (Hvctii k v Mariboru.
— (Iz Postoj in«-) se nam pise: da mrtvaški zvon kl.uka tamošnji ustavoverni — Devovi stranki. V soboto so bili voljeni vsi kandidatje narodne stranke v gospodarski odsek, in sicer Frid. Vičič, Jos'p Dekle v a in Alojzij Kreigber; za namestnika gg. Josip Lavrenčič in Peter Kreigber. Tudi v četrtek, petek in soboto pričakujemo, da je zmaga naša. Občinstvo, voliici obnašajo se taktno in so tako disciplinirani, da se kar čudimo.
— (Iz Pontabla)se nam piše: Due 16. t. m. ob 2. uri zjutraj čutil se je pri nas precej močen potres. Mer mu je bila od zahoda proti vzhodu. Mej potresom čul se je kakih pet sekund trajajoče podzemeljsko bobnenje.
— (Vabilo) k občuemu zboru „katoliškega podpornega društva", ki so obhaja v nedeljo 23. novembra t. 1. popoludue točno ob treh v vrtni dvorani „pri belem volu". Dnevni red: 1. Razna sporočilo. 2 Volitev novega odbora. 3. lUzm nasveti. Opomba. Pri zborovanji smejo pričujoči biti tudi društveni prijatelji, katere pripeljejo v dvorano društveni ki. Pri zboru predloge staviti in glasovati smejo pa le društveni udje. Pri tej priliki utegnejo društveuiki odrajtati zaostalo letnino; tudi novi udje se pred zborovaujem morejo upisati v društvo. Po zborovanji, ki utegne trajati do 4. ure, se bo igrala tombola na korist uboznim učencem in učenkam iz okobčanBkih šol. Častite ude in druge društvene prijatelje vljudno vabimo in prosimo, naj se blagovolijo tega društvenega shoda vdeleževati v prav obilnem številu. V Celji, dne 11. novembra 1884.
Odbor katoliškega podpornega društva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Bremerliaveil 16. novembra. Ladija „Minnaa, kapitan Nijahr, z 800 sodi petroleja, ki so namenjeni v Stralsund, se je včeraj zvečer v našem pristanišči imela. Moštvo se je rešilo, a ladija gori še dalje.
Novi York 16. novembra. Cleveland ima 1078 glasov definitivne večine. Blaine je pripoznal, da se je pravilno štelo. Demokrati svečano praznujejo volilno zmago.
London 16. novembra. Kakor razvidno iz dveh Gordonovih pisem, upa Gordon, da se v Kartumu vzdrži do prihoda angleške vojske, ter bode s svojimi parobrodi mej tem časom nadlegoval Mahdija in njegove čete. Mahdi je samo dan hoda od Kartuma.
Razne vesti.
* (Umrl) je preteklo soboto v Tešinu državni poslanec dr. Klier.
* (Pandurji v zasedenih deželah.) Mej izredne troške v članu 9 (žandarmerija) bosaosko-hercegovskega deželnega budgeta uvrščeni so tudi troški z* pandurje. Ti troski so:
1 bimbaši........ 820 gld.
6 mulasim po 720 gld. . . . 4320 , 8 Berdarjev „ 300 „ . . . 2400 „ 5 serdarjev-namest-
nikov        po   200   „   .   .   .   1000 B
22 harambaš
150
3300 2190
6 buljukbaš    „    365   „   . . 12 pandurjev   „    219   „   .   .   .   2628 ,
7 „ „    182   „ 50 kr. .    1278 „ 173       „ „    100   „   .   .   . 17300 .
37.856 deležev kruha po 10 kr. .   .   .   3785 „ doklade za svetinje    .   .   .   .     384 „ vkupe   .   .     39.4u5 gid.
* (Dohodki nemških vladarje v.) V Be-rolinu izhajajoči list izračunal je, koliko imajo nemški knezi na dan dohodhov. Po tem viru ima n a dan: Kralj bavarski 11 050 mark, kralj saksonski 5.560 mark, kralj virtemberški 5271, veliki vojvod* Hessen-Darmstadt 2964, veliki vojvoda Saksen-Neimar 2301, veliki vojvoda Oldenburški 1385 mark. Najmanjše dohodke ima knez Reuss starejšega kolena, namreč 294 mark na dan.
* (Tri milijone škode.) V Stroodu pri Rocbestru uuičil je te dni velik požar oljarnico. Škoda se ceni na tri milijone goldinarjev.
Meteorologirno poročilo.
S o	Ćas opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Tem-pera tura	Vetrovi	Nebo	M krina 1 mm.
15. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. »večer	743-Mm. 741 98«. 741 96 m	— 4 8° C »1. ivz. + 5 0- 0  si. jz. — 0 2" C |sl. svz.		d.Us. jas.	0 00 mm
i  7. «jntr»j o j 2. pop. «>  9. zvečer * 1 1		740-57 m. 739-00 m. 739-58 m.	0 0* C si. zah. -f 3-9 C si. zah -H 12" V si. zah.		obl. obl obl.	0 C0 MM.
Srednia temperatura obeh  dnij je znašala 0-0° in 4- 1-7°, za 3-8° in 19° pod normaloin.
ID-CLuaJslca, borza
dne 17. novembra t 1. (Itvirno telegraficno poročilo.) Papirna rent«.........
Srebrna lenta .... ....
f>"   marčna renta........
Akcije naredne banke......
Kreditne akcije........-J" 4
London ........
Srebro............
Manol..............
C. kr. cekini........
Nemške marke ......
4 , državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4" , avstr. zlata renta, davka prosta.
„ papirna renta 5°/0 ..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. l! , ' zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 , Tranimway-druSt velj.  170 gld. a. v.
Tržne cene v I JulilJa m
dne 15. novembra t. I.
81 gld. 30			k
82		60	
104	n	05	m
	m	50	V
H72	9	—	■
2<*4	m	60	9
123	•	05	9
—	*		9
9	•	74 V	m
c.		78	9
60	•	05	•
125	v	—	9
173	9	50	%
103	B	85	9
123		35	9
93	m	80	$
89	9)	40	
104	9)	50	9
115	ff	75	9}
122		10	9
109	9)	2>	9
105	9	25	9
178	9)	75	
18	9	25	9
105	9	75	n
212		75	
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Speh frisen „      . .
n povojen, „ . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     r .
Pišče......
Golob........
Seno,   100 kilogramov . . Slama,   „ „ Drva     trda, 4 kv. metru . mehka, .   1 .
gld.	kr.
6	50
5	20
4	71
3	9
4	71
5	85
5	40
8	—
8	—
8	60
2	85
—	92
—	82
—	58
—	72
—	84
_	3
__	8
—	64
—	64
—	66
—	8> i
— i	42
—	17
1	69 I
1	51 !
7	60
fi	20 |
s skušnjo v podkovanji konj iSee se za živahen kraj na Notrnnjakera pod dobrimi pogoji. KjeV povo opravništvo tega lista. 1742—1)
(740—1)
poštni odpravnik
(Postexpeditor) želi svoje mesto od 15. decembra naprej spremeuiti.  - Dopisi na ..Kranjske sin-*, Rakek.
Mazilo za lase
po prof. dr, ^Itli-a.!
Jedno najboljših sredstev, da se prostor, kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jodnem jim daje lep lesk in se uporablja ■/. gotovim vspehom pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa samo 00 novcev prodaja pravega (705—2)
lekarna „pri samorogu"
J. pl. TRNKOCZY-ja,
na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani.
I
C. k. privilegij šivalnih
za zboljšanja strojev.
V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rab'jivih za vsakatero Šivanje. (113—40) 6 letna paran o i a!
Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po J-5 gl.
X Umetne (32—86) X
:zobe in z ob ovj a:
nstavlja po nai novejšem  ameri kanskem načinu * brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in « vse sobne operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, \
«        poleg Hradeckjjevega moBtu. I. nadstropje. » ................»>»»♦♦»♦»♦»<
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujod se uljudno p. n. obč nstvu za obilno dosedanje naročanje, priporoča podpisani svojo bogato zalogo modnega
blaga za moška otleke
za
zimsko sezono
po najnižjih cenah z zagotovilom elegantnega in solidnega izdelovanja. (726—3) S spoštovanjem
J Gledališke ulice št. 6. ♦
Mejnaroflna linija.
Iz Trsta v Novi-Jork na.ra.vnost.
3200 ton, okolu 12. novembra. 4200    n        w 30.
Veliki prvorazredni parni ki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo f>lago in potniko po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Paru i k „Bracadal'
* „S-arrey",
Kiij u tu za potnike 200 gol d. — Vmesni krov «0 gol d. Potniki naj se obrnejo na (097—12)
J*. TEHICTJ-ILE,
generalnega pasaznega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Te h tro Comiinalo, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne   naj  se   na Kinlliano d* Ant. Pofrlnveu, generalnega agenta v Tr>iu.
I Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
marčno pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (476—19)
ALOJZIJ MAYER-jeve 1
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. £
i
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARN0LDA REIFA, DUNAJ, I, PESTALOZZIGASSB 1,
najstarejša tvrdka te vrste.  (623—7)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Novost za Ljubljano!
Samo  na jako  kratek cjis !
Z visokim dovoljenjem c kr. deželne vlade
v prostoru v Schellenburgovih ulicah št. 6
nasproti e. kr. poštnemu uradu
velika razstava
adrijatskega akvarija
iz: Trsta.
Morje in njega prebivalci,
bogata zbirka živih pomorskih živalij v njih elementu. (736-a)
Ustopnina SO kr., za vojake -O kr., za otroke IS kr.
Odprto od 9. are dopoludne do 9. are zvečer.
iffner'8!
CONIFEEEN - SPRTE
IcHUTZIMKKr
junosermiEft đ^99m
ne sinel bi manjkati v nobenej bolni« Mke| in otročje) aobls on je desin-fekcijsko nredstvo veličastnega pristnega duha po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnio in pri epidemijah. — Ker ima Bittnerjev coniferni sprit v sebi kot zdravilno znane balzamično-smolnato in eterično-oljnato snovi vedno zelene smreke v koncentro-vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo pri plučnih in vratnih boleznih. Bittnerjev coniferni sprit se dobiva samo pri
Jul. Bittner-ji, lekarji r Reichenau, Sp. Av.
in v spodaj navedenej zalogi. Ceua steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razprsilni aparat 1 gld.80 kr. (706—2) Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji.
^■V*- Pricfon comn z varstveno znamko l Pa-u¥*W    rl lOlCIl  OČUHU tentovani razprsilni aparat ima ulito firmo: ..Bittner, Reichenau, N.-Oe.".
! Priznanje!
bolečinam v plavi in želodci!
Gospodu lekarnarju TRNKOCZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4.
Z veseljem Vam HHznanJHm, da so mi Vase kri ('•isiiinc kugljice, skatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vromia, katero sem čutila po vsem telesu, potrm luni i glavobol in sem ter tja napadajoča mu miv lica. sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem Olivni A VhS« kri čistilne kugljice, tako, da ljudje že pravijo, da sem vebko bolj zdrava videti.
Ziihvaljovaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še jeden zavitek teb tuko i/.vrstno delujočih kri čistilnih kugljic.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701—3) Lucija Šliber.
if9T~   Vsak   zavoj   kri   čistilnih  kugljic lekarne l'riikoc/..y mora radi pristnosti  na zavitku imeti naslednji nadpiB.
3
i
i
s
K. k. priv.
Blutreinigungs-Pillen
I Rolle I fl. 5 kr.
Veraendet wird nur eine Rolle. C. kr. priv.
kri čistilne kroglice
v škutljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Diese ausgezeichnotcn Blutreinigungs-Pii-len »in 1 eclit un.i stets friseh ca haben in der Einhorn-Apotheke des Jul. v. Trnkoczv in Laibach, Rathhausplat^ Nr. 4.
Jede Rolle muss der Echtheit wegen nebige eigen-biindige Unterschrift tragen:
protokolovano bankino in lombardno podjetje na Dunaji, L, Schottenring 5, uhod Hessgasse 7,1. nadstropje
priporoča so:
1. Za reelno in ločno izveden je nalogov na Dunnjakl borzi proti zmernemu
pokritju.
2. Za prevaetja ineskoT v gotovini ali vrednostnih papirjih, pa ne b po«l 500 gld. a. v. proti mesečnemu laplacevnnju dobička in položitvi računa.
J
(744—1)
v kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev.
8, Za nakup in prodajo vbcIi
4. Za Isplacevunje predplac za skoraj polni znesek na areeke, akcije itd
5. Za dHJau)e dobrib a vetov kapital tatom, kateri imajo borzne papirje
po dražili kurzib v roku.li.   IJf9T~ Prospekti na zabtevanje franko. '
izdatelj in odgovorni uredoik: I vito Železuikur
Lastnina io tibk „Narouue Tibkaroe".
35