Pottntna mačana v gotovim
Maribor, sobota 24. decembra f932
Stev.
le*o VI. (Jflll.)
MARIBORSKI
Cena 2 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava i Maribor, Ooapoaka ul. It t Telafon uradnlltva 9440, upravo 2400 Izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 10. url / Volja maaeCno prajaman v upravi aH po poiti 10 Oln, doatavljon na dom 19 O bi / Oglaal po eanlku I Oplaao aprejema tudi oglaanl oddelek .Jutra” v Ljubljani r Poitnl čekovni račun iL 11400
JUTRA
99
Mir in njegovi rušitelji
PREMIŠLJEVANJE O BOŽIČNIH PRAZNIKIH.
družnice, ki negira preko 100.000 koroš-
praznike miru praznujemo letos zopet v nemirnem ozračju, morda mnogo boij j^nijrnem kakor vsa leta odkar so na gojiščih svetovne vojne utihnili topovi. plr> ki je bil porušen 1. 1914. se tudi po 1318, ni mogel utrditi tako, kakor si je Izučeno človeštvo želelo. Novo stanje j® ustvarilo nova trenja, ki se niso dala ustraniti niti na vseh neštetih konferen-a»- Narodi Evrope brusijo meče, in pro-okaterji, ki stoje v ozadju kakor Meii-to za Favstom. kot zli duh osvete ir. ^dejanja, so dan za dnem pridno na 7'U. Bratstvo, enakost, svoboda, ta tri 'eIika načela velike francoske revolu-?j® so potisnjena v ozadje po šovinizmu a,«tatorski!i dogem levičarskega in desni brskega ekstremizma. Eni propagirajo •Mehanični kolektivizem in brezdušni in* ernaciona ližem, drugi egoistični etati-in ekskluzivistlčni šovinistični na-'jonaliZem, oboji pa pripravljajo s tem lovegtvu nove muke, krvoprelltja inno-a razočaranja.
Svetovna vojna je s svojim izidom od-jfanila. mnogo krivic, in kar jih je še o-, a'o, so jih zagrešili v prvi vrsti tisti,
,1 kriče danes po reviziji. Če bi se torej fotel zagotoviti človeštvu zares trajen r^atski mir, bf se prav ti morali odreči ?Vt>iim sedanjim metodam. Na čelu vseh, so zakrivili žalostno dejstvo, da pra-^ujemo letošnji praznik miru v razpolovili nemtrne negotovosti, stoji prav eČno mesto Rim, središče krščanstva, redišče božičnega klica:	»Slava	Bogu
"a Višavah in mir ljudem na zemlji!« In ^tiesto da bi sam popravil največjo kri-c°> ki jo je doživela povojin doba, pregibanje, in barbarsko zatiranje naših Iju-■ na Primorskem ter Nemcev na Juž-®eui Tirolskem, sega z grabežljivo taco ^plkulje še po ostali slovenski zemlji, po plrtjaciji in našem morju, da bi ustvaril ,ako še večjo krivico, še večje sovraštvo n še večji .nemir. Budimpešta, ki je nje-j“°va najžvestejša zaveznica, tista Budim ®Šta, ki zatira svoje narodne manjšine j13 Čisto aziatski način, bi prav takoho-ela znova zavladati nad Slovaki in Ro-J?ani. In naposled hodi po isti poti tudi j*ta Nemčija, ki duši Lužiške Srbe In "Vlake na prav enak način kakor pred 0,no, da male Avstrije, njene alpske po-
kih Slovenecv, niti ne omenjamo.
Dogodki zadnjega časa, zlasti pa govori in časniški člainki so dovolj jasno pokazali, kdo je tisti, ki ruši mir m kdo je tisti, ki ga skuša očuvati. Klic vseh revizionistov je, da je vsega zla kriva Francija s svojimi zavezniki, a ta klic je podoben klicu tatu, ki se huduje nad straž nikom, ki čuva hišo, da Je tat ne more izropati. Ali ni prav tista Franclja, ki jo napadajo koncentrično vsi naši sovražniki, tako jasno in glasno in kljub vsemu ponudila Italiji bratsko roko sprave? Vsi poznamo Herriotove besede v Toulousi. In kako .ie odgovoril naš zunanji minister Bogoljub Jevtič na Mussolinijev govor v rimskem senatu? Junaško in odkrito, kakor se spodobi ministru tako junaškega naroda kot je naš, je pokazal vesolnemu svetu, kje je volja do miru in kje namen rušiti ga na vsak način In za vsako ceno!
Ne vemo, kakšna bo bodočnost, ne vemo, kakšni bodo Božiči prihodnjih let, vemo pa eno, da je resničen in davno pre izkušen rek: »Kdor za meč prime, bo z mečem pokončan!« Motijo se zato oni, ki so nam pripravili zagrenjen praznik miru, če mislijo, da je mir za nas bolj potreben kakor zanje in da bo iz rušenja miru vzrastel zanje dobiček. Motijo se, dasi tega morda še ne uvidevajo, želimo pa, da bi uvideli in bi tako-Evropi, stari, izmučeni Evropi prihranili nova gorja. Kakor so ljud ie Ie čir ni enega rodu, tako so tudi narodi le člani ene velike družine. 7ato so navezani drug na drugega. Sam zase ne more živeti nobeden. Zato mora biti naša največja letošnja božična želja, da bi povsod zmagalo to prepričani© in zopet dvienilo do veljave načela: »Bratstvo, enakost, svobodo!« Saj ni res, da se ne morejo mirno odstraniti krivice, saj ni res, da se ne more doseči trajen mir. Samo dobre vol le je treba! če bi evropski narodi sedeli za skupno mizo s to dobro voljo, potem bi bila konferenca za odstranitev vseh sed—di spornih vprašanj lahko zelo kratka. In zopet bi se preko Evrope glasile blažene besede »... mir ljudem na zemlji, ki so dobre volte!« Upajmo in verujmo, kljub vsemu!
Nemiri brezposelnih po vsej Evropi
Popadi v angliji. - ropanje v berlinu. - revolta v franciji.
— BOMBA NA DUNAJU.
GLASGOW, 24. decembra. Predslnoč-JJJtao so nastali tu težki Izgredi med demonstrirajočimi brezposelnimi delavci in policijo. V pretepu je bilo ranjenih !®Č policijskih agentov, ki so se pomedi med množico. Nekega detektiva so ae*nonstrantl vrgli v reko Wyde.
. London, 24. decembra. Predslnočnjim ~ večja skupina komunistov skušaia vdre ‘ v zapore, kjer so zaprti voditelji brezdelnih. Policija je ta njihov namen preučila. Večjih Izgredov ni bilo.
,. BERLIN, 24. decembra. Tudi v Ber-'ni> se demonstracije in poskusi plenje-"la trgovin neprestano nadaljujejo, ven-jar Je policija vedno na mes'u. Komuni-so se posluževali v borbi s policijo “di samokresov. Pohcila je predsinoč-iim aretirala 7 mladih komunistov, ki j 0 Plenili trgovine.
j. PARIZ, 24. decembra. Ker so oblasti °te!e zaradi neplačanih davkov prodati kmetu vse nlegovo lmet’e in tu-jj' 'iv!no, se je uprlo v okolici mesta j nCOrta vse tnmkfd«p»e V*T!nX»r0 pre_ ; valstvo in nasilno preprečilo dražbo.
DUNAJ, 24. decembra. Včeraj dopoldne ob 10.30 je v veliki dvorani dunajske poštne hranilnice, kjer se samo izplačuje denar, eksplodirala bomba, ki razvija dim. Občinstvo, ki ga je bilo več tisoč, ie vdrlo k Izhodu, kjer je nastala strašna gneča. Skozi okno je skočil na cesto neki mladenič in pobegnil. Domneva se, da }e on vrgel bombo. Nekateri menijo, da gre za političen atentat, policija pa je prepričana, da gre za dobro zamišljen Poizkus ropa.
I francoske vlade
RAZMERJE GLASOV V PARLAMENT U. — KOMENTARJI FRANCOSKEGA TISKA. — TUDI OPOZICIJA BREZ SOVRAŠTVA.
PARIZ, 24. decembra. Po prečitanju vladne deklaracije je v nadaljevanju sinočnje seje zbornice govoril Louis Marin, ki mu je odgovarjal ministrski predsednik Paul Boncour, nakar je podal krat ko izjavo še Leon Blum. Nato je zbornica prešla na glasovanje in je bil predlog radikalnega poslanca Francoisa Alberta, da se izreče novi vladi zaupnica, sprejeta s 365 proti 215 glasovom. S tem je bila seja končana in je bilo zasedanje zbornice odgodeno za nedoločen čas. Naknadno pa se je ugotovilo, da se je predsednik zbornice pri objavi rezultata glasovanja zmotil in je dejansko glasovalo za vlado 379, proti njej pa le 166 poslancev, ker se je 61 poslancev vzdržalo glasovanja, 8 poslancev pa je bilo na dopustu.
PARIZ, 24. decembra. Listi spremljajo z največjo pozornostjo prvi kontakt no.
ve francoske vlade Paula Boncourja s poslansko zbornico. Prav tako zadovoljno sprejemajo izjavo Boncourjeve vlade in naglašajo, da je dejansko nadaljevanje Herriotove vlade, morda je Orientu ana celo nekoliko bolj na levo. Zaradi tega, pravijo listi, bo imela vladna večina nekaj glasov manj in ne bo tako homogena, kakor je bila večina Herriotove vlade. Listi centruma in levice beležijo lep uspeh Boncourja kot predsednika vlade, ko objavljajo vladno deklaracijo, govore pa tudi o težkočah, na katere bo naletel njegov kabinet, da doseže mednarodno zaupanje in prestiž. Dalje naglašajo listi, da ima Boncour visoko vrednega sotrud-nlka v osebi finančnega ministra Chero-na. Po mnenlu listov bodo božični prazniki onemogočili vsak parlamentarni nesporazum in bo ta^o tud! sama nnozicija sprejela novo vlado brez sovraštva.
V Nemčiji niso zadovoljni
NEMŠKI TISK OČITA DEKLARACIJI FRANCOSKE VLADE, DA STOJI NA STALIŠČU VERSAILLESA.
HUDA NOREČA PRI SESVETAH.
ZAGREB. 24. decembra. Sinoči se je ?sodila na progi Zagreb—Koprivnica huda nesreča. V trenutku, ko je pribrzei PO progi brzovlak, je zavozil na progo na križišču pri postaji Sesvete neki kmečki voz. Lokomotiva je voz zgrabila in ga treščila v stran s tako šilo. da sta bila konj in neki kmet takoj mrtva, ostale štiri nosnike pa so prepeljali v zagrebško bolnišnico, kjer se bore s smrtjo.
BERLIN. 24. decembra. Iz Berlina poročajo: V svojih komentarjih o deklaraciji nove francoske vlade razpravljajo nemški listi zlasti o odstavku, ki omenla razorožitev v zvezi z razvojem odaiošaiev napram Nemčiji. S tem delom deklaracije nemški tisk ni zadovoljen. Deklaracija je ostala na eni strani docela v francoskem pojmu o varnosti, na drugi stra ni pa ni. gledana z nemškega stali-
šča, povedala ničesar novega. Ves nemški tisk gleda v tem dejanski dokaz za to, da bo Paul Boncour nadaljeval politiko Edouarda Herriota. »Vossische Zeitung« meni, da izjava Paula Boncourja ne govori ničesar o razvoju francosko-nemškeua sporazuma. »Lokalanzeiger« vidi v Izjavi Paula Boncourja nov poizkus obvarovati osnovne določbe versajske mirovne pogodbe.
Nov transport vojaških iefai za Madžarsko
CELOVEC, 24. decembra. Včeraj popoldne je letela nad Celovcem v višini 3000 metrov skupina 9 italijanskih voja-šklh orjaških letal v smeri proti Madžarski. To je v zadnjem mesecu že tretja večja pošillatov Havanskih vojaških letal iz Italije na Madžarsko.
Borba za sporazum v Ameriki
WASHlNGTON, 24. decembra. Klub odklonilnemu stališču novega predsednika Roosevelta naoram predlogu sedanjega predsednika Hooverja mislijo tu, da še niso izgubljene vse nade. da se bo vendarle našel modus vivendi, ki bi omogočil kontinuiteto med sedanjo in bodočo politiko ameriške vlade. Po konferenci med Hooverjem in Stimsonom se je odpravil znani diplomat Davis k Rooseveltu, da bi ga še enkrat pripravil do sprejema Hooverjevega predloga za ureditev vprašanja med-zavoTrdčkih doleov.
WASHINGTON, 24. deeembra. Predsednik Hoover je v zvezi s svojimi razgovori z Rooseveltom izjavil: »Guverner Roosevelt Je mnenja, da ne more sprejet! moje ponudbe, da sodeluje z menof v vprašanju vojnih dolgov, a v smislu smernic, ki jih vsebuje moja poslanica kongresu. Jaz bom spoštoval nlegovo voljo.«
OBRTNIŠKI OKROŽNI ODBORI.
BEOGRAD, 24. decembra. Minister za trgovino in industrijo je predpisal uredbo o ustanavljanju okrožnih odborov obrtniških društev In je že bil
izdan zadevni obrazec pravilnika za te odbore. Okrožni odbori imajo nalogo, da zastopajo in forsirajo skupne stanovske in gospodarske interese obrtništva, ki jih predstavlja obrtniško združenje.
POGAJANJA MED AVSTRIJO IN ČSR.
PRAGA, 24, decembra. Pogajanja med Avstrijo in Češkoslovaško so se pričela te dni v Pragi. Vodita jih minister Krofta in avstrijski minister Marek. V glavnem gre za olajšanje deviznega prometa pri izmenjavi blaga.
V ČASU »RAZOROŽEVANJA«.
WASHINGTON, 24. decembra. Po obvestilu mornariškega ministrstva je bila naročena pri Bethlehem Steel Corp. nova oklopna križarka za 12,000.000 dolarjev. Mornariško ministrstvo naglaša, da je naročila križarko le zato, da bo nekaj brezposelnih dobilo delo in zaslužek.
»FRANCIJA IN ITALIJA«.
PARIZ, 24. decembra. V zbornici se ie sestavi! iz poslancev vladne radikalno-socialistične stranke poseben komite pod geslom »Francija in'Italija« z nalogo, da deluje za sporazum obeh velesil v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu.
GRETA BLACHA PROSTA.
RIM. 24. decembra. Greta Blacha, dunajska plesalka, ki je bila kot ljubica nekega ita!Hanskcr trgovca, terorista in protifašista po zakonu o zaščiti države obsojena na 30 let težke ječe. je bila včeraj dopoldne od italijanskega kralja pomiloščena in takoj izpuščena iz ječe.
Dnevne vesti
Jubilejni dar Posojilnice v Narodnem domu
RAZDELITEV HRANILNIH KNJIŽIC SOKOLSKI DECI. - POMEMBEN CIN MARIBORSKEGA DENARNEGA ZAVODA. — ZADOVOLJSTVO STARŠEV.
nju usmerila pot do svojega cilja. Toda gosti oblaki zakrivajo poglede ...
A eno je gotovo: Za sedanjo križevo potjo pride odrešenje, kajti le brez idealov bi mogli verjeti v propast človeštva. Samo skromnost je danes ona pot, ki nas privede kvišku. Jubilejna akcija mariborske Posojilnice hoče zato našo deco pritegniti k varčevanju, kar je resnično potrebno za bodoče narodno blagostanje. Saj po vseh državah v zadnjih letih opažamo prizadevanja za gospodarsko osamosvojitev potom skromnosti in varčnosti vseh brez izjeme. 31. oktober je celo proglašen za dan varčnosti po vsem svetu. Seveda ne sme varčnost izvirati iz stremljenja, da bi si kopičili bogastvo. To bi merilo na lakomnost, česar pa pri naši deci podpirati ne smemo! Varčevanje je velikega moralnega pomena posebno v tem, da vsak samega sebe premaga in se zaradi viš-iega smotra odreče užitku. Varčevanje je znak dobrega gospodarja, ki vsak dinar dvakrat obrne, preden ga izda. Zapravljanja in razmetavanja pri nas po vojni ni konca ne kraja. Že pri mladini se je razpasla razvada, da dinar ne spoštuje tako, kakor bi bila njegova dolžnost. Preudarneži varčujejo po lastni volji, ne pa na tuje povelje. Da pa postane volja tako močna, jo je treba k temu vzgojiti.
To pa je prav namen jubilejnih daril Posojilnice v Narodnem domu! Ne samo da izreče mariborski sokolski mladini priznanje za njena telesno-vzgojna prizadevanja in za njeno sokolsko pri-oadnost ter narodno zavednost, ampak ona hoče dvigniti tudi voljo mladih ljudi in utrditi njihov značaj. Vloga 100 Din bo nedvomno tvorila pobudo za vztrajno nadaljevanje varčnosti. S tem bo propagandi uspeh zasiguran, dolžnost nas roditeljev pa je, da dobro stvar po svoji moči podpiramo.: saj ni samo narodnega, kulturnega in socialnega pomena. V veliki meri je jubilejna akcija tudi vzgojnega pomena, saj bo naši deci lahko kazala pot do sreče in blagostanja. Da bi se prizadevanja jubilantke v polni meri uresničila, želijo predvsem zadovoljni in hvaležni roditelji, ki velikodušni darova-teljici k zlatemu jubileju kličejo: Vivat, orescat, floreat!
Eden v imenu vseh.
Med dnevnimi vestmi smo pred dnevi poročali, s kakšnim navdušenjem ie sokolska mladina mariborskih in okoliških društev sprejela velikodušen jubilejni dar Posoiinice v Narodnem domu: hranilno knjižico z vlogo 100 Din. Skupno je bilo razdeljenih nad tisoč knjižic. Roditelji obdarovancev so v polni meri doumeli namene jubilantinje, kar dokazuje pismo:
V času, ko je praznovanje jubilejev postalo že skoraj preveč vsakdanje, uns je presenetil naš renomirant denarni zavod s svojevrstnim darom mariborsKi sokolski mladini. Narodni dom, slavna narodna trdnjava, pač ni mogla lepše proslaviti svoje 501etnice! Posojilnica, ki je kot edina napredna institucija dolga desetletja branila narodno posest na Spodnjem Štajerskem, se svoji tradiciji ni izneverila niti danes, ko tožimo vsevprek o krizah. Svojo velikodušnost je usmerila tokrat k — mladini, ki je nas up, naša bodočnost.
Kakor je Posojilnica nekdaj na stotine slovenskih dijakov podpirala, ko so biii v sili in je narod potreboval zavedno slovensko razumništvo, tako ta naš narodni zavod tudi danes uvideva važnost narodno usmerjene in značajne mladine tu ob severnem braniku naše države.
Posebne važnosti je naklonjenost Posojilnice za doraiščajočo generacijo zlasti danes, ko mladini ne sije ono toplo soln-ce. ki smo ga bili deležni mi roditelji v nekdanjih razmeroma ugodnejših časih. Nas so v mladosti spodbujali z lepšim življenjem, ki se je po vzorih in bojih več ali manj dalo doseči. Vedeli smo, da pride v gotovi dobi razmah in dvig, samo poguma in vztrajnosti je bilo treba. A danes? Mladina dorašča v letih, ko so višje sile zatrle veselje, radost :n ljubezen. Kako naj postanejo otroci soln-ca in ljubezni božje, ko ni izgledov z« podvig mlade generacije?
Morda je samo naključje, da smo prav mi s svojo deco določeni za prehod :z prošlosti v bodočnost. Velika tragika pa je v tem, da sicer vidimo padati temelje preteklosti, ne poznamo pa še prihodnjo-sti... In vendar bi bilo potrebno gledati v bodočnost, da bi mladina lažje doumela svoje hotenje in bi v pravem spozna-
SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE vsem naročnikom, čltateljem, »n-serentom in sotrudnlkom »Večemika« želita uredništvo in uprava!
PRIHODNJA ŠTEVILKA »VEČERNl-KA« izide zaradi praznikov šele v torek popoldne.
Iz profesorske službe. V višjo položajno skupino je napredoval profesor na tukajšnji trgovski akademiji Rudolf Rakuša.	»
Iz železniške službe. Premeščeni so: zvaničniki Josip Siljan iz Slovenske Bistrice na Breg, Stanko Žvab s Teznega na Mariborski glavni kolodvor, Jurij Mlakar iz Maribora na Pragersko, Adolf Ornik s Pragerskega v Maribor, služitelj France Jerič pa s Teznega na Pragersko.
Prenos iz stolnice. Na božični praznik se bo cerkvena glasba prenašala v ljubljanskem radiu ne iz frančiškanske, ampak za spremembo iz stolne cerkve ljubljanske.
Božično petje okteta »Ljubljanskega Zvona«. Na sveti dan popoldne bo nastopil v ljubljanskem radiu oktet »Ljubljanskega Zvona«, ki bo pel stare božične pesmi. Poleg pesmi starejših slovenskih skladateljev (Belar, Hribar in Rihar) bo pel tudi take, ki so znane samo med ljudstvom v posameznih krajih. Tako bomo slišali tako pesem iz Kranja, iz Krope, z Iga itd. Tak koncert ima posebno vrednost v tem, da bo nudil naše pristno narodno blago.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Framkopanovi cesti.
Mestno kopališče ostane čez božične praznike zaprto. V torek 27. t. m. bo kopališče kakor navadno odprto.
Za pomožno akcijo Maribora so darovali: C. Biidefeldt, trgovec 3000 Din, Ida Sticklerjeva, lastnica kavarne Central 300 Din, Franc Weiler, trgovec 200 Din, M. E. Šepec, trgovec 200 Din, Franc Zemljič, hotelir 200 Din, Upraviteljstvo Vetrinjski dvor 200 Din, Drago Kraus, vodja zavarovalnice »Vardar« 100 Din, Vilko Weixl, trgovec 100 Din, Ivan Thiir. drogerist 100 Din, Marija Rapočeva, ravnateljica 100 Din, »Transport«, mednarodni prevozi 100 Din, dr. Mario Polil, zasebnik 100 Din, ing. K. W. Stein 100 Din, dr. Miroslav Dev, sodnik 100 Din, Laura Scheidbachova, trgovka 100 Din, dr. Rihard Faninger, odvetnik 100 Din, Marija Frangešova, hišna posestnica 100 Din. Vodstvo pomožne akcije se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje.
Posestno gibanje. Posestnik Leon Čer-golja je prodal hišo na Glavnem trgu št. 22 veletrgovcu Milošu Osetu za 420.000 Din: Industrijec Ivan Reichmann je kupil hišo na Tržaški cesti od Maksa Škro-barja za 295.000 Din; bratje Riha in Frančiška Tebenska pa so prodali hišo št. 3 v Splavarski ulici zasebnici Zofiji Tomažičevi za 150.000 Din.	,
Iz Nanosa. Društvo »Nanos« priredi danes ob 18. uri božičnico v Narodnem domu, da ob tej priliki pogosti brezposelne Primorce. Vabijo se vsi oni, ki nimajo kje praznovati božičnih praznikov, da se z nami zberejo in skupno praznujejo božični večer.
Velikodušen dar. Tovarna Doctor & drug je po svojem ravnatelju g. Karlu Fišerju poklonila Rdečemu križu v Mariboru znatno vsoto Din 5.000 ter tako v veliki meri pripomogla Rdečemu križu, da more vršiti svojo občekoristno nalogo.	~
Dober odmev je našla akcija Protitu-berkulozne lige v Mariboru, ki si je nadela hvalevredno nalogo, da s sodelovanjem vsega prebivalstva uresniči svojo željo in zgradi v Mariboru azil za tuberkulozne. V sporazumu z organizacijama hišnih lastnikov in najemnikov se bo po novem letu začelo pri poravnavanju najemnine pobirati po hišnih lastnikih od vsakega najemnika po en dinar. Enako bodo tudi hišni gospodarji prispevali s svoje strani k okrepitvi sklada za sezi-danje tega azila. Gotovo ne bo nikogar, ki ne bi hotel z malenkostnim mesečnim zneskom prispevati k uresničenju lepega načrta, ki si ga je zamislila Protituber-kulozna liga v Mariboru.
Biljardni turnir za prvenstvo Maribora se je pričel te dni v kavarni »Jadran«. Za turnir se je doslej prijavilo okrog 50 tekmovalcev, prihajajo pa še vedno nove prijave. Napeti in zanimivi borbi na treh biljardnih mizah prisostvuje precejšnje število »kibicev«. Na zadnjem sestanku je bil izvoljen osemčlanski odbor, ki je opredelil posamezne tekmovalce v štiri kategorije, in sicer se tekmuje v prvi kategoriji na 800 poentov, v drugi na 400, v tretji na 200 in v četrti na 100 poentov. Turnir bo trajal predvidoma mesec dni in bomo o poteku sproti poročali. Lastnik kavarne »Jadran« g. Serec je daroval za zmagovalce posameznih kategorij lepa in dragocena darila, ki so razstavljena v izložbi bivše prodajalne Philipsovih radioaparatov v Gosposki ulici.
SMrovanle Sokola «!Mite
UNION 4io2 UNION
J
Revežem za Božič. Mestna občina tna riborska se je tudi letos spomnila svojih revežev in jim pripravila za Božič nekoliko veselja. Vodja socialnopolitičnega urada g. Brandner je obiskal te dni hiralnici v Ptuju in Muretincih ter obdaroval v imenu mestne občine mariborske večje število siromakov, ki jih oskrbuje občina v teh zavodih. Danes dopoldne pa je bila lepa božičnica v tukajšnji mestni hiralnici. Obdarovani so bili vsi reveži, da tako vsaj za Božič pozabijo na svojo usodo.
Razvoj domače industrije. V nekoliko vrsticah želimo čitatelje opozoriti na delo naše največje domače tvornice za o-bleke »Tivar«, katera se naglo razvija in popolnoma osvaja trg zaradi nizkih cen in odlične kakovosti. Imeli smo priliko, da vidimo delo tvornice v Varaždinu, ki je najmoderneie urejena ne samo za produkcijo, temveč tudi za osebje in smo se prepričali o racionalizaciji izdelave, ki omogoča tako nizke cene. Posebno moramo pohvaliti stremljenje tvornice oblek »Tivar«, da z ozirom na sedanje razmere nudi vsakomur možnost, da si za minimalno ceno nabavi potrebno obleko in zato priporočamo našim čitateljem obleko »Tivar«, ker poleg velikega prihranka podpremo s tem razvoj domače industrije, a skozi to zmanjšujemo brezposelnost.
Srajce
iz nopelina po Din 58*—. 68'—. 78’— J. BABIČ, Gosooska ulita 24
Vreme. Vremenski preroki nam napovedujejo, da nc bo nobenih bistvenih iz-prememb vremena. Ostalo bo še naprej megleno, pusto in oblačno. Toplomer je kazal davi ob 7. uri skoro 3 stopinje Celzija pod ničlo, tlakomer pa pri 14 stopinjah 751.7, reduciran na ničlo 750. Vreme je oblačno, piha pa severnozapadni veter.
Za praznike se je preskrbel z mesom
neki dolgoprstnež, ki je vlomil v neko mesnico v Lešnikovi ulici. Odnesel je več kilogramov svežega in prekajenega mesa in brez sledu izginil.
Drobna policijska kronika. Na policiji so iVeli danes na dan pred Božičem pravi praznični mir. Aretiran je bil neki Josip Solak, ki je beračil po ulicah in pa neka Barbara Markeževa zaradi prepovedanega povratka. Prijavljena pa sta bila neki Tone in France, ker sta se pijana nespodobno obnašala na ulici.
Sokolska četa v Radvanju pri Mariboru priredi na praznik sv. Štefana ob 17. uri v gostilni Lobnik v Spodnjem Radvanju igro »Kakršen gospod, takšen sluga«. Vsi prijatelji »Sokolstva« so iskre no vabljeni. Po igri bo prosta zabava. — Odbor.
Narodno gfedalššfe
Repertoar.
Sobota, 24. decembra: Zaprto.
Nedelja, 25. decembra ob 15. uri: »Celjski grofje«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Premiera. Povišane cene. Izven.
Ponedeljek, 26. decembra ob 15. ur'! »Boccaccio«. Znižane cene. — Ob <#• uri:	»Pri	belem	konjičku«.	Povišan«
cene. Izven.
Božični repertoar mariborskega gl®^®’ lisca. »Celjski grofje«, spretno napisal Kreftova zgodovinska drama je dosegi med sodobnimi slovenskimi dramskih deli redno močan uspeh. Ta drama s« ponovi na prvi praznik ob 15. uri. Zm-Žane cene. »Pri belem konjičku«, nio* derna revijska opereta Ralpha Benatzk«* ga, ki so ji znani komponisti R. Stoif. Br. Granichstaedten in R. Gilbert pripi* šali štiri učinkovite glasbene vložke, s« uprizori prvič v mariborskem gledališč« v nedeljo 25. t. m. ob 20. uri. Povišan« cene. Bloki ne veljajo. Preskrbite si Pf®" vočasno vstopnice! Prva ponovitev te o* perete bo na Štefanovo zvečer. Povišane cene. Bloki ne veljajo. — »Boccaccio*' zabavna in izredno melodijozna SupP^ jeva opereta, spada med najlepša dela klasične operetne produkcije. Ta opereta s« poje na Štefanovo ob 15. uri po znižan® cenah.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v OŠ®" sih, porušenem spanju, slabovoljn0^' razdraženosti sezite takoj po staropr®'2' kušeni »Franz Josefovl grenčici Poročil® višjih zdravnikov v zdraviliščih za ž®* lodčne in črevesne bolezni poudarjajo, d® je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. *T »Franz Josefova« voda se dobi v vs«*1 lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Največ'a Izbira kravat
ter modnih potrebščin
J. BABIČ, Gosposka ulica 8*
»ŠLAGER« nas razveseljuje
za božič
najnovejše komade izposojuje.
Maribor, Slovenska uL 18.
Celje, Dečkov trg 4.
Silvestrov večer »Jadrana« bo v N** rodnem domu. Začetek ob pol 21. uri.
Zaloga afrik. Novak, Koroška 8.
Čajanka 26. decembra na Štefanovo * Narodnem domu. K. D. Triglav.
Akademski ples. Kakor vsako leto, t®" ko bo tudi letos tradicionalen akademski ples 5. I. v Unionu. Vabila' so že razposlana in prosimo vsakogar, kdor & pomotoma ni prejel, naj blagovoli pusti*' svoj naslov pri blagajni automatičneg® buffeta, kjer je zvezek za reklamaciji Na plesu igra najboljši Jazz-orkester Slovenije »Romoy Jazz« iz Ljubljane vpopo' ni zasedbi s pevskim »Šlagerskim kvartetom«. Ker je čisti dobiček nameni«1! revnim mariborskim akademikom, se P*1 poroča za obilno udeležbo — odbor.
Za Silvestrovo in predpust! Kontič^ nastopi — kupleti. Zahtevajte cenik, -f Pavel Rasberger, Maribor, Aškerčeva
Družabni večer! Pevski odsek čevlji' ske obrtne zadruge v Mariboru priredis sodelovanjem tamburaškega zbora slivenskega obrtnega društva v ponedeli^ (Štefanovo) med 19. in 24. uro v Gambr'-novi dvorani družabni večer. Za obil®11 obisk vseh prijateljev petja in obrtni^3 se priporoča odbor.    *
Najlepše preživite praznik^
v restavraciji, kavarni, dancingu
VKLIKA KAVARNA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiniiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiinniiR^
Na Štefanovo bodo igrali na , Rdečega križa na Pobrežju burko v s: dejanjih:	»Zmešnjava nad zmešnjav0"'
Igra je vsa prepletena z burkastimi Pr!' zori, vloge pa so v rokah naših sta!l znancev z odra, ki se bodo gotovo Potrudili, da bodo zadovoljili smeha zeljn občinstvo. Po igri bo jstotam tradici nalni »Štefanov večer«. Začetek ob • uri (4. pop.) v dvorani g. Renčlja. 1 reditev je namenjena dobrodelnim sv ham.
Pred Božičem na tujem
v Velik je svet in majhna je naša doma' cija. Prav kakor za nas, ki tako radi vodimo in zaganjamo svet v prave tire. In ser smo doma zelo veliki, je prav, da °as veliki svet ne čuje in nas gleda kot Poosebljeno ponižnost.
Pred Božičem na tujem. Sicer samo ?a kratek čas, pa pred Božičem je le naj-,£iPše. doma, menda lep.še.’kakor na Božič sam,- In Božiča v tujem večjem mestu j jjudstvo niti ne pozna. Pred Božičem pa ie čas, ko se posameznik ali rodbina : Preskrbi za žimo z obleko In ostalim. To j ierjfioda, običaj, katerega uvaja velepo-1 fena in sugestivna reklama. Z reklamo j Pu je izginilo pričakovanje, saj je bilo fepenenju zadoščeno že z nakupi na zlato nedoio.
Reklama, moda in tradicija vodijo na-duševnost in našo kulturo. Mi doma Da se pridušamo na svojo samobitnost ali M integralnost, ali pa na ..oboje skupaj. Enako se tujina priduša na revizijo mi-■jovtiih pogodi* ali pa na socialne refor-fe.: Povsod p.t zmaguje sugestivno pri-feanje javnost' na gotove absolutne nazore in programe, ki delujejo kot dogma, feariigement teh burk' z nazori je tako po-Polen in dovršen, da morionete v teh bur-fe. agitatorj' za smoter režije, s prepričujem poudarjajo svojo; duševno in o-?ebno Samobitnost ter si to tudi dotnišlju-Ifejei.	v
Vrtinci, ki požirajo javno mnenje, prehajajo v nove vrtince državnopravnih in fetalnih izumov. Nad njimi pa leže go-sfe meglo etjke, morale, javnih intere-, k)v, socialnih, narodnostnih, cerkvenih Pravic. To je danes'Splošno prepričanje feega mesta; izjemi sta samo meščan tlVo, ki računa s svojimi koristmi in se Po njih uravnava .ter cerkev, ki Čuva in feni je dogme. Meščanstvo, se razbija, fe mora skrbeti za vse fronte, trdno pa sloji cerkev.. Oba p.a tekmujeta, da pridobita ali razbijeta četrti stan in da ga obvladata z reklamo, modo, tradicijo in. dobrimi navadami očetov.
široki sloji, ki to čutijo, molčijo, ne mislijo nič. ža nje je itak' vse prevara. Qni višji, .že vedo kaj delajo. Fatalizem Prodira v Evropo, v javnosti vlada, kiz-fet. Na mesto rumene nevarnosti prodi-v Evropo Orient'in meje Balkana so danes že na obalah Baltskega in Sever-nčga morja; ’
In zato je vse hladno'in brezbrižno, Pa če tudi mora vse k vragu. Izginil je dunajski smoter življenja: godba, vino 'H dekle. Samo po polnoči; ko godba razsaja, takrat zapluje kri PO žilah in takrat se kuje humor, energija in ideali; tedaj Pride na vrsto tudi 'filozofija in družabni Pazori. »Saj bi lahko bilo vše dobro, ko hi. ljudje na čakali na padec cen; tako Pa- mora za to trgovina in obrt propasti« Pravi prvi in drugi mu pomaga: »Ko bi
Dunaj, Gradec, pred Božičem 1932.
ljudje hoteli v zakon, koliko bi s tem koristili trgovini ip obrti; a se ne upajo, ter čakajo.« Moški besedi sledi na mizv chartreuse, monaco, pri čemer krepko pomagajo tudi dame...
Nekdanji politični delavec sploh ne govori iz strahu na jutri, tudi ne zahteva drugega kot to, kar ima danes. Skrb za obstanek in prevare mu jemljejo borbenost. Obdalo ga je malomeščanstvo.
Vero v bodočnost in pogum pa kaže mladina, ki hoče z zavihanimi rokavi.ra delo, da reši probleme, katerim nišo kos sodobniki. Mladina na obeh tečajih na levici in na desnici. Vmes med njima pa brani trdno svoje pozicije drugi Rim. Ta borbena mladina je pravtako kot vse drugo samo eksekutiva v organizirani propagandi, je samo kolo in ne motor, ali kar je, ta mladina ima vero v samega sebe in v bodočnost; ona ne čuva svojih koristi ali tradicije, ampak ona se za svojo vero tudi žrtvuje. Na teh tečajih vstajajo sile, katerim poizkuša vše dru-. go slediti. Izgleda, da šo te šile premajhne za novo Evropo, ampak te mlade sile ubijajo prodirajoči fatalizem in oživljajo kri ter jačijo mišice V okornem telesu sodobne Evrope.
Sicer pa je predbožič skromen kakor je bi! skromen v Nazaretu. Vsakdo hoče pokazati dobro voljo, več ni mogoče. Povojna Tafinifanost z’asti i-z časov inflacije se je poslovila. Solidnost zmaguje kot
Pred britjem in sicer pred namiljenjem se morate ' vedno na treti t ~......*	----	-
i>\\
S
Pa tudi Izbritje vratu pri ženskih frizurah bo postalo z uporabo' Nivea kreme ugodneje.
creme
NIVEA'OLJEM
ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko že zvečer. Koža bo postala voljna, brada se bo omehčala in več ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na licu
Jngosl.P. Beiersdorf & Co. d.zo. z. Maribor, Gregorčičeva ulica 24
menda še nikoli v človeški zgodovini. Tudi greh se poslavlja, z njim pa tudi povojne politične in mednarodne debate. Za nje danes ni časa, danes zahteva čas brezpogojno priznavanje naukov. In debate so nehale, bojno polje pa je postala ulica, kjer danes za drugo ni mesta. Debatirajo danes — razen nas doma — samo še znanstveniki v seminarjih in znanstvenih zavodih. Drugi svojo voljo.za-uka zujejo in svet, ki je tih in prevaran, ali ki računa na dobiček, jo sprejema.
Spomin na domovino in pričakovanje na domači Božič pa obuja debate iz zadnjih tovarišij. Živahnejši smo, in če nam je dolg čas ali ne;vemo kaj. pa nas po-krepka vinska kapljica, da oživimo in se razvnamemo. Mi sino le mi. Tudi na sveti večer bomo veseli tam v lepem našem Mariboru.	o.	Š.
Dva Božiča
1917 in 1932.
Daleč za nami so ona Teta'vojnih grozot, ko smo v večnem strahu čakali, da zamahne kruta smrt po tem in onem. V curkih je lila srčna kri naroda, hudo je bilo v strelskih jarkih, grenke solze za-ouščenih domačih' so upile do neba. čas, ki izbriše iz spomina tudi najsilnejše u-tise. je zavil vsa ta doživetja v prosojni tenčico. Vsako leto enkrat pa se koprena gotovo zgane in razstre. Na sveti večer, ko še ves svet druži v velikem objemu ljubezni in miru, vstajajo spomini na božične praznike pred. 15 leti...
L. 1917. S solnčne in krvave beneške ravnine je vozil nabito poln vlak vojake na dopust v Slovenijo, ki je bila vsa v snegu in ledu. Topovi ob Piavi so utihnili pesem smrti in uničenja. Bližal se je vendar praznik miru ih ljubezni!
Predbožična nedelja v domovini! Izmučena je bila ta domovina, izmučena in izstradana, hujša od fronte. Ljudje so hodili upognjeni, oči uprte v zemljo, da bi vsaj ona dala tolažbe, saj nebo je; ni več imelo. Samo mladina ni obupaja...
Po maši se je oglasil pri cerkvi občinski birič. Kakor krvava »rihta« so padale zapovedi, prepovedi, nabori, pozivi in poklici. Hudo je zadela poslušalce prepoved mestne oblasti: »Okrajno glavarstvo vam naznanja. Za Božič je dovoljeno peči le zmesni kruh, ker se mora bela moka prihraniti za ranjence. Vzdržati moramo do končnega zmagovitega boja, vsiljenega nam od satnogoltnih sovražni' kpv. Kdor predpisov ne bo upošteval, bo hudo kaznovan.«
Kot blisk je šla po vasi prepoved belega božičnega kruha. Razburjenje je ra-stlo med ljudstvom v silen protest proti gosposki.
V mestu so stale dolge vrste pred pekarnami in so čakale, da se jim odmeri vsaj malo črnega kruha. Na glas so kleli ljudje v mrazu, stiskali v z.obe in mečkali rdeče »krušne karte« po rokah. Vojni li-feranti, verižniki in »komisarji« so se pa mastili ob medenih poticah...
Trgovine so bile prazne. Ni bilo nikjer niti kvasa, da bi matere zamesile božični kruh. Nikjer ni bilo sladkih rozin ne krhkih rožičev, ki bi sladili Črn božični
kruh. S starim presnim kruhom so si pomagali.
Žene in matere, vse ovite v črnino, so mesile prvič v svojem življenju črn božični kruh. Kakor splašene črede so prihajali k polnočnici. Redki preostali zvonovi so se oglašali v božično pritrkavanje,. podobno mrtvaškemu- zvonjenju.
»Giotta in excelsis Deo!« je zmagono-sno zapel nfašnik pri polnočnici. »M i r ljudem na zemlji?«, so se tihoma spraševali ljudje, zlasti vojaki, ki so bili na dopustu. »Še malo; pa se bo vse razsulo!«
Nekaj dni pozneje so topovi nadaljevali svojo pesem: bum - bum... Vojaki pa so zopet peli svojo mogočno himno: Hur-ra, hur-ra! Hvala Bogu — ne več dolgo!
*
L. 1932. Poskočni jazzband večer za večerom vriska svoja poskočnice, v pred mestju spremlja zadirčna harmonika pijano petje v nabito polni krčmi. Izpiti obrazi v poznih nočnih urah naznanjajo bližajoči se Božič. Svet pa baje peša pod težo 30 milijonov brezposelnih, ki pretijo zrušiti vse.
Trgovine so polne življenjskih dobrot, izložbe se bahato svetijo in ponujajo svoje blago. Trg je poln mladega drevja »Bogati« Pohorci prodajajo pod ceno, da bo-vsaj za odplačila. Saj se biriči speto-glašajo in oznanjujejo...
Trpini stopa jo molče po cestah raztrgani in lačni, dočim se srečneži v mastnem izobilju '-.ustijo na vse pretege: Kriza, kriza!
Čim lažnejše je upanje, tem večja slast je verovati vanje! Božič bo dal temu ali onemu vsaj skorjico suhega kruha. Vse v znamenju »miru in ljubezni...« Pa bodo po praznikih borze dela še bolj polne. Somrak božičnih dni!
Božična noč, tista tiha in lepa še bo! Tam visoko v hribih v borni koči ob leščerbi in pri .železni pečici se bo stiskala .za d o v o 1 j n a družinica kočarja, živeča daleč, daleč od Sveta brez belega božičnega kruha.
Tu je pravi'mir, tu je gorka ljubezen v srcih...
Gloria in excelsis!
Danilo Gorinšek:
Večna zvestoba
Tragikomična zgodba v treh litrih.
Osebe:
toož, njegov prijatelj, gospodična X in
natakar.	]	oem
(V Mariboru objame mož ženo za slo-fe V Ljubljano se odpravlja. Možu se °rose oči, žena mu -stisne tisočak, da ji kupi nov plašč Šele 13 dni sta porodna... Mož se pripelje v Ljubljano, ta'ed. prvo restavracijo naleti na bivše-Sa sošolca. Razveseli se, povabi ga v jfetilno, sedeta in mož zakliče natakar-'u»Liter vina!«) ,	•
PRVI LITER-Prijatelj: Prav odkritosrčno me veseli da se po dolgem času spet vidiva. Kar
mi-le rokami. — Oh, da Ti povem, kako je lepa, kako je zlata, -kako je pridna, kako je varčna mofa ženkž. Moj srček, moj mucek, mo je vse F
Prijat!}: Torej: potem ne bo nič nocoj?
Mož: Lahko malo pokrokava — ali brez žensk. Če'se katefa~pfidriižV vstanem in grem. (Med tem' sta izpila prvi liter in mož zakliče: »'Še liter vina!«)
DRUGI LITER.
Prijatelj: (Natoči.) Torej na zdravje Tvoje sreče!
Mož: (Pije.) Hvala! Pa je dobro to vino. Malo ga že čutim. 'Neverjetno, kako razgiblie človeka! Kar dajva ga!
Prijatelj: Pa ga dajva! (Izpijeta.)
Mož: Gromska puška, zdaj bi ga kar pokronal.
Prijatelj: Ali brez — žensk!
Mož: No. če me prav prime.
P*
tocoj. ga bova polomila, samo Minko še človek ne ve. kaj dela.
<aj
°byestim in Vando. To bosta gledali. Saj vem, stara ljubezen ne zarjavi.
. Mož: Nikar, nikar! Kaj pa misliš? (tr-!'ta)
Prijatelj: Pa ne, da si se že... (pije) Mož:	(Zavija blaženo oči.) Oženil!
Pragi Mirko, že. 13 dni sem najsrečnejši ^ovek na svetu! Ljubim jo, svojo srečo, j*vojo dušico, svoje zlato, — kar zjokal N se! Vsak pogled, ki pade po naklučju fa drugo žensko, se mi zdi smrten greh. 'Rije.) Nobene več ne pogledam! Prhate!): Nikoli več? (Pije)
Mož: Nikoli več! Gromska puša, če [ e. pomislim, kako more oženjen člo-fe!... Takega lopoVa bi zadavil s te-
Gospodična X:	(Je sedla k sosedni
mizi in fiksira moža.)
Mož: (Piie.) Radi tega mi je zeha. Še zmeraj nad vse (Pogleda k sosedni mizi.) Ti, kdo pa je ta punček? Primojdu-”aj!...
Prijatelj: Čeden dektič, kaj ne?
Mož:	(Pije-) čudno, kako človeka
spreletava to vino. In če vidim tole maki tam!
PrPatelj: Kaj, če izve tvoja žena!
Mož: Saj nima znancev v Ljubljani. Oho — lintvern ne izve ničesar. Saj je tako naivna ta babnica. Veš kaj, če po-rt’3? to gospodično, pa jo nagovori! .
Prijatelj; Bom. (Vstane in novabi go-
spodično X k mizi. Predstavi ji moža in — izgine. Mož, ki je ostal sam z gospodično X, zakliče: »Prosim, še liter vina!«)	.: r .	.
TRETJI LITER.
Mož: Gospodična, ne zamerite, ali čim sem vaš zagledal, .ste mi bili simpatični.
Gospodična X: Res? Na prvi pogled?
Mož; Na prvi pogled Saj veste, mladi in idealni ljudje iščemo sorodnih duš... Vedno sem sanjal: Moj ideal — moja žena mora biti prav taka, ko vi. (Pije.)
Gospodična: Še neoženjeni?
Mož: (Sname pod mizo poročni prstan in ga skrije neopaženo v žep telovnika.) Tc se p ravi — seveda — kako pa drugače. Neoženjen seveda (Dvigne kozarec.) Na zdravje, gospodična!
Gospodična:	(Izpije.)	Sedaj	pa bom
morala kmalu domov? Imamo še mnogo posla. '
Mož: Gospodična stanujete pri starših?
Gospodična: (Obetajoče.) Ne, sama. Prav sama.
Mož; Pa že morate proč? Škoda. Sicer pa imam tudi jaz še pota. Pa vas malo pospremim. Na zdravje, gospodični! fPije.)
Gospodična: Ne vem, če imava isto pot? Stanujem v Mostah.
Mož: (Se zlaže,) V Mostah. Sijajno! Tudi jaz imam taim posla. (Pokliče natakarja.) Halo. prosim plačati!
Gospodična; Tudi jaz bom plačala.
Natakar: Prosim, gospod ima tri litre vina, je 42 dinarjev. Gospodična ima eno helo. je pet, tri peciva 6. je skupaj 11
dinarjev.
Gospodična: .Kar priračunajte hrane za prejšnji mesec..Kako pravite?..942 dinarjev? Dobro, in današnjih 11 dinarjev ie skupaj .953 dinarjev, (Pogleda v torbico, navjdezno v zadregi.) Sedaj pa sem denarnico pozabila doma. Nerodno. Bom pa zvečer poravnala.
Natakar: ..Seveda, niilostiva. Saj ni treba taikoj.
Mož: (Galantno privleče tisočak.) Gospodična. ali vam smem pomagati iz zadrege? Saj mi doma vrnete...
Gospodična; Seveda, takoj vam vrnem.
Mož:	(Natakarju.)	Kar	zaračunajte
vse! Koliko pravite? 995 dinarjev? To ie... To je — dobro! Kar obdržite ostalih pet dinarjev kot napitnino! Z Bogom! (Stopita na cesto.)
Gospodična; (Pred veliko palačo,) Samo trenutek, prosim. Stopiti moram k svoji šivilji. (Odide v palačo.)
Mož: Prosim, gospodična. (Si veselo pomane roke!) Nocoj bo še fletno! (Po Polurnfem čakanju.) Pa je dolgo ni! (Čez uro.) Vraga, kje pa tiči. (Domisli se nečesa, prebledi in plane v palačo: Tam rif nikjer nobene šivilje. Tudi gospodične ni nikjer. Mož plane iz palače in zakliče’ »Straža, straža!«
Prijatelj: (gre po naklučju mimo.) Ti si? Kaj praviš, to je bila sleparka? Ob JOPO dinarjev si. Taka kanalja!
Mož: (Strt.) Trije litri so preveč ..! Posodi mi šest kovačev, da se odneljem domov... Nocoj bo pa res fletno!..,
V Mariboru pade zastor!.
Šport
Se enkrat Ljubljanska nogometna podzveza
Kaj je povedal g. St. Kuret, tajnik LNPa v odgovoru na članek »Pred občnim zborom J.N.S.-a? Prav za prav ničesar novega, v kolikor se ne prezre, da je morda z razmotrivanjem o osnovi legitimacije kritikov hotel dati merilo za presojo njegovega članka.
Kaj je ugotovil članek pod gornjim naslovom z dne 16. t. m.? Ugotovil je, da je L. N. P. imenovala večino medklubskega odbora iz vrst Železničarja in Svobode — torej režimske skupine, četudi tvori ostalih pet klubov mariborskega okrožja večinsko skupino, ki je izrekla sedanji upravi MO nezaupnico in da torej ni varovan proporc, ki bi ustrezal razmerju obeh skupin; 2. da obstoja spor med MO in tukajšnjimi sodniki; 3. da je LNP preko vseh osnovnih določb pra-
■ gledališču
vilnika in brez zadevnega pooblastila v propozieijah v škodo mariborskih klubov ■ razvrstila tekme SK Rapida; 4. da se pri delegiranju sodnikov, čim je prizadeta koalicija Primorje-Svoboda in tovariši, ustreže le njenim željam, in končno. da je nepojmljiva neobičajna agilnost kaz. odbora v postopanju proti igralcem ISSK Maribora.
Temu nasproti trdi g. Kuret, da je tudi on zagovarjal stališče, da naj se MO sestavi tako, da bo ustrezal večinskemu razmerju, da tudi on ni soglašal z vrstnim redom prvenstvenih tekem SK Rapida, da določevanje protivnikov ni utemeljeno v pravilih in da je nemogoče, de bi se delegiranje sodnikov prepustilo odboru, ki ni predviden v pravilih, kar velja za sedanji odbor pri MO, ki pa jc le analogon enake institucije pri podzve-zah. Končno se huduje radi neobjektivnosti kaz. odbora, o kateri pa v cit. članku sploh ni bilo govora.
Iz tega je razvidno, da g. Kuret v bistvu priznava utemeljenost iznesenih očitkov in to deloma izrecno, deloma pa se more to zaključiti po starem pravilu ciui tacet... G. Kuret sicer zatrjuje, da ni bil njerov namen, da brani sebe ali celo L. N. P. Vsekakor pa mu je priznati, da je storil vse, kar je v danem primeru sploh bilo mogoče, s tem, da je v priznanju podana vsaj ena olajšilna okolnost.
Značilna pa je zlasti utemeljitev sklepa L. N. P. v zadevi Rapida. Da se Ra-pidu finančno ne škoduje, mom najprej tekmovati s klubi iz Ljubljane, nazadnje pa z domačimi klubi, ker z domačimi tekmami niso združeni visoki režijski stroški Šepavost te utemeljitve leži na dlani. Znmo je, da presega skupiček domačih tekem onega pri tekmah s klubi i? Ljubljane, ki spričo ogromnih obligat-nih odtegljajev ne dobe več kot predpisani maksimum, ki je običajen tudi pri gostovanjih naših moštev v Ljubljani, tako, da so neizogibno združena z deficitom. Ali ni potem gospodarsko smotre-neiše, da se v vremensko ugodnih terminih tekmuje doma in tako omogoči čim večji inkaso za kritje deficita v Ljubljani ki doma o priliki tekem z ljubljanskimi klubi? Po zdravi pameti o tem vprašanju pač ne more biti pomislekov. Utemeljitev LNPa pa je nov dokaz za trdi-
tev enostranski presoji, ki jo diktirajo interesi koalicije, ker korist je imel le en klub, ki je igral še v lepem vremenu doma. kar mu je omogočilo, da je brez deiicita izplačal znesek 1500 Din, tako pa so bili oškodovani Rapid, Maribor in Železničar. Pooblastilo občnega zbora LNP pa se je nanašalo le na prvotno razvrstitev 8 klubov in se ni moglo raztegniti na primer Rapida, ker so odpadli razlogi oz. svrha pooblastila.
Iz navedb g. Kureta bi se moglo zaključiti, da je edino sedanja večina MO sposobna voditi usodo mariborskih klubov. Manjka le še en korak do trditve, da v vrstah opozicije ni sposobnih športnih delavcev. Te trditve g. Kuret sicer ne tvega, ker pač ve, da MO ni od včeraj in da je mariborski šport rastel do današnje višine prav v času, ko sedanjih reprezentantov MO še ni bilo opaziti pri športnem delu. Že močno obrabljeno poe-
Pri btem koniifto v gleda tiču **
zijo o pravilnem pojmovanju smisla športa pa bi g. Kuret mogel nasloviti na svoje varovance, ker prav oni odklanjajo vsak športni sporazum, češ, pri koritu je dobro biti, dočim je dejanska večina vsikdar stremeia za ustvaritvijo znosnejših odmošajev in je tudi danes pripravljena pristati na sprejemljive pogoje, ki pa naj bodo utemeljeni z vidika interesov vseh klubov in ne le poedinca. Končno še to. Škoda vsake besede, s katero bi skušali dokazati g. Kuretu ne vzdržnost njegovega stališča v sodniškem vprašanju. Trezen opazovalec.
Književni pregled
Časopis za zgodovino in narodopisje.
Letnik XXVII, snopič 3—4, Maribor 1932. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. — Naše Zgodovinsko društvo je najpomembnejša mariborska znanstvena korporacija in njen »Časopis« ni le v čast Mariboru, temveč vsemu slovenskemu narodu. To potrjuje tudi letošnji 3—4 snopič, ki zaključuje 240 strani obsega-ioči letnik, kateremu je pridejau še »Arhiv«. J. Kelemina je napisal uvodno razpravo o »Gotih na Balkanu«, kjer riše nekatere nove izsleditve, važne zlasti zaradi polemik zadnjega časa. Zelo obsežen je nato članek dr. Metoda Dolenca z naslovom »Sorodni odmevi črnogorskih pravnih zgodbic in slovenskega običajnega prava«, ki bo zanimal zlasti juriste-teoretike. Neumorni raziskovalec Josip Mravljak iz Vuzenice je prispeval sestavek »Doneski k zgodovina kmetijstva v Dravski dolini v XVII. stoletju«. V »Izvestjih« obravnava Fr. Kovačič »Slomškov najstarejši rokopis«, M. Grošelj piše »O naših starih geografskih imenih«,. J. Mravljak o »Guštanjskean rokodelskem cehu«, Miroslav Kokolj pa o
Pri belem noDittu
Prireditve Mariborske zimskošportne podzveze v letošnji sezoni.
Mariborska zimskošportna podzveza je na svoji zadnji seji izdelala definitiven program zimskošportnih prireditev v sezoni 1932/33, in sicer:
6. januarja: sankaška tekma Ruška koča—Ruše (izvede ISSK Maribor).
8. januarja: klubski dan za klubska prvenstva.
15. januarja:	mednarodna	skakalna
konkurenca in prvenstvo podzveze na betnavski skakalnici.
20. januarja: propagandno mednarod-
no umetno drsanje pri Treh ribnikih.
22. januarja: 16 km smuška tekma za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze ki prehodni pokal ISSK Maribora.
2. februarja:	14	km	klubska smuška
tekma Celje—Štore (izvede SK Celje).
5. februarja: tekma v smuku Uršula— Kotlje (izvede SK Guštanj-Kotlje).
5. februarja: skupinska tekma Slovenskega planinskega društva Maribor.
12. februarja: slalom tekma iz Uršule (izvede SK Guštanj-Kotlje).
12.	februarja; skakalna tekma na skakalnici v Cehu (priredi SK Celje).
19. februarja: medklubska skakalna tekma na betnavski skakalnici (priredi Mariborski smučarski klub).
26. februarja: 50 m mednarodna smuška tekma na Pohorju (priredi Mariborski smučarski klub).
Klub samomorilcev
Misteriozno shajališče mladenk in mladeničev. — Leglo nemorale v Berlinu.
Berlin ima zopet svojo senzacijo. Policija ie odkrila skrivnostno shajališče mladenk in mladeničev, ki so bili člani kiuba samomorilcev.
Klub samomorilcev je ustanovil pred letom neki ruski emigrant Roznigov. Iz-prva je bil namen kluba, da vse one ki so se naveličali življenja ohrabri iai da pomaga kandidatom smrti z nasveti, pa tudi materialno. Člani kluba so bili večinoma propadli študentje in študentke. Roznigov je imel nekaj denarnih sredstev in je vse svoje imetje vtaknil v to podjetje. Ker članstvo ni plačevalo nobene članarine in ker je klub samo delil podpore, je število članstva naglo raslo. Ko pa je zmanjkal Roznigovu denar, si ga ie jel sposojati pri svojih znancih. V klubu pa so se godile zadnje ča-
se čudne stvari. Mladenke in mladeniči, ki so takorekoč že obračunali s svojim življenjem hi so iskali samo ugodne prilike, da izvrše svoje sklepe, so slavili v khibovih prostorih prave pravcate orgije ...
Postal pa je klub privlačno shajališče tudi za odličnejše dame in blaziraue moške, ki so iskali tu zanimivih pustolovski. Ob vinu so se zabavali na račun propadle mladine. Marsikateri nesrečna mladenič in dekle je v pijanosti in nahujskan od članov družbe segel po samokresu in šel prostovoljno v smrt.
Kakšno vlogo je imel prav za prav Roznigov v klubu, še ni ugotovljeno. Zdravniki, ki so ga preiskali, trde, da ni normalen. Zanimiva pa je okolnost, da niti eden aretiranih članov kluba ne izpove prav ničesar. Policijska oblast ima težko stališče, vendar upa, da ji bo uspelo sčasoma razkriti to misteriozno afero. ki je vzbudila v vsej Nemči,'i veliko senzacijo.
»Znakih prekmurskega tkaničanja« z mnogimi fotografskimi posnetki. Franjo Baš objavlja nato »Slovensko narodopisno bibliografijo za leto 1931. Bogato je tudi »Slovstvo«, v katerem pišejo: Franjo Baš o »Slovenskem biografskem leksikonu«, Janko Glaser o Kidričevi knjigi »Dobrovski in slovenski preporod njegove dobe«, F. Kovačič o Bojčevi knjigi »Slomšek, naš duhovni vrtnar«, Fr. Baš o »Vodniku po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani«, isti o Jožeta Rusa »Krstu prvih Hrvatov in Srbov«, L Mravljak o Pircheggerjevi »Geschich-te der Steiermark«, isti o Antona Mella delu »GrundriB der Verfassungs- und Venvaltungsgeschichte des Landes Stei-ermark«, dr. J. Tominšek o Keleminovih »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva«, F. Baš o knjigi Visky Karoly »Vo-lksbrauch der Ungarn«, isti o »Zemljepisu za II. r. srednjih šol«, M. Slavič o Viktorja Korošca delu »Hethitische Staatsvertrage«, H. Baerent o delu »Da« aeltestp germanische Sprachdemkmal« ter J. Šedivy o slovaškem časopisu »Sbornik Muzealnej slovenskej společnosti. Ob koncu je dodejan še »Društveni glasnik« »Časopis« jc uredil prof. Fran Kovačič.
Mariborski koledar 1933. Izdala in založila Nabavljslna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru. Maribor 1932, strani 120 (brez dodanih oglasov). — Kakor vsako leto. tako je naša NZDU izdala tudi za prihodnje leto svoj »Mariborski koledar«, ki obsega poleg obi-Čainega koledarskeea gradiva tudi nekaj leposlovja in člankov. A. R.(ehar) opisu ie »Poslovanje Nabavlialne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru od
1. jan. do 30. sept. 1932«, Ludvik Zor-zut objavlja pesem »Štajerska«, I. J. opi-suje »Zadružno pekarno«, O. R. prispeva pesem »V jutro vlak drvi«. Slede nato:	I. J.:	»Kreditna zadruga državnih
uslužbencev v Mariboru«, J. Samec »Ob studencu življenja« (pesem), A. H.(ren): Učiteljski dom v Mariboru (s sliko), Samec »Tržišče« (pesem), V. T.(rav-ner):	»Mariborski portreti« (epigrami)i
Fr. Baš:	»Gradbena	slika	Maribora v
začetku XIX. stoletja« (z ilustracijaniOi J. Samec: »Zima na Štajerskem« (Pe‘ sem), general R. Maister: »Marburger Schutz\vehr — Mariborska varnostna straža«, Diztna: »Cenzor« (epigram), Ff‘ Kramberger: »Nekaj številk o Mariboru«, L. Zorzut: »Kopališče na Mariborskem otoku« (s sliko), V. T.: »Mariborski teden«, dr. V. Travner »Barčica«, uganke itd. Nekateri prispevki bod<* ohranili trajno vrednost.
Triglavanski listi. Letnik I., številka *• Maribor 1932, strani 49—68. — Četrti zvezek prvega letnika »Triglavanskih H* stov«, glasila A. D. Triglava (starešinstva), ki ga urejuje dr. P. Strmšek prh naša: Dr. P. St(rmšek): Vatroslav Obla* — dr. Turnerju« (korespondenca s sfr
Pfl belem konjičlin
kama obeh), Poročila: »Petdeset let 5e* ške univerze«, »Poročilo ljubljanske^3 poverjeništva«; Beležke: Božo Srebre: »Nekaj pripomb k članku dr. Ilešiča 0 zagrebškem Triglavu«; Odon Šorli: »Od* prto pismo zagrebškemu Triglavu« !ji A. Z,: »Zbor mladega »Triglava«. NaJ* zanimivejše med prispevki je živahn3 diskusija o slovenstvu in jugoslovanstvu, ki se mu mlada tin mlajša generacija bolj in bolj odmika.
Izvestje nižje gozdarske šole v Mariboru za drugo šolsko leto 1931/32. Objavilo ravnateljstvo, Maribor 1932, strani 16. — Naša državna nižja gozdarska šola je izdala te dni svoje »Izvestje« s sledečo vsebino: Uvod, Šolsko leto 1931/32 (Osebje zavoda, Seznam učencev (s sliko), Sklep šolskega leta, Internat, Izleti in praktične vaje (s sliko). Pomembni dogodki, inšpekcije in obiski, ti šolske razstave (s slikami), Knjige, zbirke učil, inventair ter opreme, Budžet za leto 1931/32 in Plačevanje šolnine in pristojbin).
Ivo Erbežnik: »Sokoiičev dan« in »Da® sokollčice«. Dve slikovnici, vsaka ld strani četrtinke. Izdala in založila J^ goslovanska Sokolska Matica v Ljubljani, 1933. — Dve mali, a čedni slikovnici v vsaki je 12 čednih risb Iva Erbežnik* !u ker stane vsaka le 1.50 Din. bosta gotovo našli dosti odjemalcev. Škoda leda so slike brez besedila, ki bi jih & bolj poživelo. Primerni bi bili verzi. Slike pripovedujejo nazorno o vsakdanji!1 poslih Sokoiičev iin Sokoličic.
Poljčane
Proračun pekelske občine in druge občinske zadeve. Ker je bil proračun občinske in utbožne blagajne kot ga je predlagal župan g. Anton Medved za 1. 1933 občanom na vpogled brez pritožbe, se v znesku okroglo 40.000 Din in 2.300 Din sprejme. V kritje primanjkljaja so se sklenile pobirati v 1. 1933 naslednje davščine: SOodstotna doklada na vse državne neposredne davke ter občinska trošarina in to: od 100 1 vina 50 Din, 100 1 piva 100 Din, od hektoliterske stopnje alkohola po 5 Din. Potem od goveda nad 1 letom po 5, a nad letom po 10 Din, od prašiča po 5 Din ter za uvoženo meso iu mesne izdelke vseh vrst od 100 kg 20 Din. Za vodovod se določi podpora 3000 Din. Za kidanje snega se določi vsota 100 Din, v obč. kmetijski sklad 700 Din, v živinorejski 300, za cepivo 24 Din, za prevoz bolnikov 200 Din, v siromašni sklad 100 Din, za podpore brezposelnim 200 Din, za vojaške zadeve 130 in v nepredvidene stroške 2929 Din. —| V pomoč brezposelnim se predlaga sle-' deči odbor: M. Zebce, Bog. RegorŠek, Al. Živko, Alojz Pahole, Karolina Hinter-lechnerjeva in Srečko Krašovic. Za vzdrževanje meščanske šole v Sl. Bistrici občina ne more ničesar prispevati, ker primanikuie zato sredstev, v ostalem "»a, posečata šolo Ie 2 otroka.
Smrtna kosa. Umrl je mladi železničar Lovec iz Lušečke vasi Pokopali so ž3 ob lepi udeležbi v sredo dopoldne. Bla® mu spomin!
Vesela igra »Dve nevesti«, ki jo ie tukajšnji Sokol vprizoril pred dnevi 1 velikim uspehom, se na Štefanovo Ponovi ob pol 16. uri.
Silvestrov večer priredi naše gasih^ društvo v prostorih hotela Baumanu * Peklu ob običajni url Posnemajte! Pekelska občina si je obdela človekoljubno nalogo in bo obdaf0* vala za Božič 10 delanezmožnih revežev. Nabrala ie v ta namen 500 Din, kaf bo zadostovalo za obdaritev siromak^ z živili in drugimi potrebščinami. Ob^' na pa bo skrbela zanje tudi še pozn®’® «i bo v ta namen uvedla posebno akciji
j Reci Se enkrat, da grafi rajii na ntfd* nego v gore!«
Sveta
RADI VOJ REHAR:
Stran 5
noc.
O Božiču krize leta 1932
Z nevero v srcih, z jedkostjo v očeh: tako nas vidim v nove čase rasti, in ni nikjer je sile ne oblasti, ki zvabila bi nam na lica smeh.
Mariborski »V EC ER NIK« Juira
noč, blažena
Verjeti v odrešitev, smrten greh, ki se maščuje na imetju, časti, da mora — kdor ga zagreši — propasti, in je zavrženec pri vseh ljudeh.
Z nevero v srcih! Kakor da nevera kdaj pota v nove, lepše dni odpira, ko da z nevero zmagal je Gospod!
Božiči naši bodo še turobni,
koraki naši plahi in tesnobni,
če še ne stopimo: — na nove vere pot!
Drago Cvetko:
Božična pravljica žalostnih dni
Tako tiho je padal sneg, da ga še čuti fci bilo. Nobena sapica se ni zganila, nebo ie ostalo enakomerno sivo, niti za milimeter se niso hoteli pretrgati oblaki. Tiho je prihajal mrak, da, človek ni vedel, kdaj je odkod prišel: hipoma je bilo temno.
Po predmestju je korakal ves upognjen moški, Opletal se je in s težavo potiskal palico predse ter mrmral: »Pred petnajsitimi leti, da, takrat je bilo veselo- Božično drevesce smo imeli, na njem piškote, zvončke in srebrne ptičke. Zena je dobila polno darov, jaz tudi, otroka prav tako. A takrat sem bil še bogat! Prekleti Žid, ki si me spravil na boben!«
Zarenčal je kakor pes in obstal ter Udaril s palico ob tla:	»Pes prekleti!«
Vzel je iz žepa zeleno- steklenico ter ' slastno pil v dolgih požirkih. Nato je godrnjal: »Oj, žganje, žganje! To je imenitna reč! Pozabiš na vse: na žalost, družino, lakoto, na vse! Ej, Bog ga daj dosti!« Pobožal je steklenico z mrzlo roko in jo vtaknil v žep: »Kako si mi dobra, ljubica! Edina uteha si mi!« Otročje ie govoril in se smejal. Ljudje so se za-
Vadine Roubaktne:
Kukavica, sl
Pod naslovom »Histoires djetifants«
. (Povesti otrok) je izdala založba Da-noei: et Steele v . Parizu knjigo petindvajsetih otroških povesti, ki jih je kot najboljše ocenila posebna komisija. Vsi pisatelji so mlajši od 13 le! in so svoje •>pišč večinoma tudi sami ilustrirali. . Pryo nagrado v znesku 1000 frankov je dobila 11 in polletna Nadine Roubaklne iz Pariza s svojo povestjo »Kukavica, slavec in osel', ki jo prinašamo naši slovenski mladini v slovenskem prevodu.
Prvi del.
Mlada kukavica s sivim svilnatim perjem se sprehaja lepega pomladanskega iutra, ko se nenadoma sreča s starim napol oskubljenim slavcem, Slavec meni, da je njegovo petje najlepše med petjem vseh ptic, ■ da je milejše od petja kosa. Ščihkovča in se mora preiskusiti na žarečem železu, če bi kdo trdil nasprotno.
Toda mlada gospodična kukavica ga kar, ni marala poslušati, saj je tud? ona sadna hotela bolje peti kot vse druge, in oba se kar ua 'lepem začneta prepirati o lepoti svojega petja. Zadeva je postajala vedno težavnejša in je nazadnje tekla kukavica: »To ni res, ti stari oskub-Ijenec, ti plešasti menih, saj poješ kakor kak pingvin.«
Slavec pa ugovarja: In ti!... Pero ti mlado nespametno, ali se spodobi, da tako grdo napadaš velike osebnosti, kakor
letavall vanj in ga zmerjali: »Potepuh! Še na božični večer je pijan! Fej! Uboga žena in otroci pa še kruha nimajo!«
Ustavil se je. »Zena, otroci, kruli?« Pa pijan je bil in je hitro pozabil te besede. Po predmestju .ie šel in v sredo mesta ni maral. Tam so izložbe sijajno razsvetljene, tam je doma bogastvo- in sreča. Ljudje hodijo v kožuhih in v svilenih oblekah. Ej, drugi Bog vlada v sredi mesta! Tja si pijani Anton ni upal; bal se je velikih svetlih oken in veselega hrupa.
Zavil je v krčmo. Počasi, široko je odprl vrata in jih zaloputnil.- da /so zažven-ketale šipe. Natakarica Pavla ga je ošinila s hudim pogledom: »Kaj pa razbijate tako? Saj niste doma!«
Pijanec Anton se je razveselil zadirčnega glasu, saj je bil sin predmestja, kjer so le kletvice in psovke doma in ji je odgovoril: »Pavla? si' sitna spet? Jožeta ni danes! Ha, danes je božični večer in danes potrebuje kaj boljšega, kot si ti!«
»Klada pijana! Kaj gobezdate? Žena in osem otrok vas čaka doma, vi pa hodite pijani na božični večer, ih še doma niste!«
»Molči, Pavla! Da bi vedela, kako rad bi bil doma! A izba je mrzla in devet' obrazov zre vate in upije: »kruha, kruha!«
Naslonil je glavo na mizo in zahlipal Pavla se je razžalostila in stopila k nje-
in ©sef
sem jaz? In kar naenkrat slavec strašno useka s svojim kljunom proti kukavici in ji pravi:
»Penk, to imaš!« “	;	-
»Oh, la, la! Kak-o hudo' ste me zadeli; toda jaz nisem, slabo vzgojena mladenka in se ne nameravam maščevati nad vami. Jaz —, jaz vidim, da vse to najino prerekanje nima nobenega smisla; za naju je mnogo bolje, če si. poiščeva-, sodnike in odvetnike ter prosiva navzoče, da nam bodo prišli za priče.«
»Dobra misel!... saj tako neumna nisi,« pravi slavec. »Poidi h kosu, ki ga vidim tamle* da mi, poišče učenega osla, ki naj razsodi najin spor. Hitro skočite!«
Kos je šel iskat osla in se je kmalu vrnil sedeč na njegovem hrbtu. Osel prispe in vpraša, v kaki zadevi so ga poklicali.
»Kako, kako,« začne nervozno slavce, »ali vam ta kos ni razloži! zadeve? To je grdo, to je neverjetno.«.
»Jaz pa mislim, da se. mi o tem poprej nič ni povedalo, ko setu Šel klicat« odgovarja užaljeni kos.
»Pojdi, pojdi, stari žutokljunec,« se zadira nanj jezen slavec, »in ne prikaži se več pred mojimi očmi!«
»Na svidenje, gosn-od poveljnik!« se nor čuje iz njega kos. »Mi se bomo že še videli pri bližnji razsodbi, kajti jaz bom za pričo gospodični kukavici.«
Nato se z veliko vljudnostjo obrne in
mu: Ne bodite vendar čudni, Anton, Saj bo že,bolje! Nate. osminko, žganja! Iz-piite in pojdite domov. Zaradi vas vendar ne bom imela gostilne odprte!«
Izpil je osminko, naslonil komolec na mizo, položil glavo med roki in zaspal.
Zopet so se odprla vrata in prečudna družba jo vstopila: tri deklice, majhne, šibke, bledih lic in vročičnih oči. Za njimi pet fantičkov . v raztrganih čevljih, da so prsti moleli skozi nje, in. .vseh pet je bilo bledih in koščenih obrazov s stisnjenimi ustnicami.
Stopili so k očetu: »Oče, pojdite domov!« Prebudi! se je, zdhinil kakor da bi se predramil iz stoletnega sna-in si potegnil z roko preko čela, ko da bi hotel odgnati nelepe misli: »Eh deca, kar pojdite! Pridem za vami.«
»Z nami pojdite, oče! Božični večer je danes. Še pes je. doma, pa bi vi ne bili?«
»Pojdite deca! Pridem za vami!«!.
»Ne oče, sedaj pojdete! Mati umirajo, v-i pa sedite v krčmi, oče!«
Osem obrazov je zrlo vanj, .osem lačnih ustnic' se je premikalo ; počasi, poudarjajoče. šestnajst oči je "zrlo Vročično vanj in tolklo po njegovih sencih: i>Kru-ha, kruha!« Šestnajst otroških rok ga je prijelo za' roke in ga vleklo domov, v predmestje, v'-'nizko sobo., v kateri je smrdelo po petroleju in požganih cunjah.
pravi:
»Na skorajšnjo svidenje, gospodična kukavica!«
»Oprostite mi, gospod,« se vljudno izgovarja slavec, kajti njegova jeza na. mlado kukavico se je že malo polegla, priznati pa vendar ni upal, da se norčuje iz kosa- »Zdaj, ko je odšel ta nerodni žutokljunec lahko mirno začnemo razpravljati.«
Kukavica prične prva nekoliko hladno: »Da, toda en sam sodnik ne zadostuje, treba jih je več in potem je treba tudi vedeti, če bo nam ves' tu zbrani narod hotel biti tudi za pričo? Za začetek predlagam, da se zaslišijo kos, lisica, pes in maček in kot odvetnik naj prisostvuje šimpanz«.
»Ah, ah,« še oglasi slavec, »gospodična kukavica hoče biti' zelo hudomušna, toda jaz si vzamem še hujšega odvetnika kot je vaš, in moje priče bodo še bolj zvite kot so vaše. Jaz si izberem za odvetnika papigo, za priče pa srako, svinjo, kravo in noja.«
»In,zdaj še jaz, name ste čisto pozabili,« se oglasi, csel. »Moji tovariši naj bodo orangutan, gorila, gnu, bolha in njena častivredna družica uš.«
»Uš je strašno neznosna žival, prav tako njena družica,« sc pri tej priliki oglasi kukavica. »Tem slabše!« »Jaz ra-čunim na vas,« se oglasi osel, predsednik sodišča. »Jutri, gospod, ob osmih .ie sestanek na križpotju »Plešast menih« pri velikem hrastu v
Ko je vstopila čudna družba v to iz* bo, se je nekaj zganilo v kotu: »Anton, božični večer je in pijan si, mi pa nimamo niti drobtine, kruha! Anton, joj! Da je moralo priti tako!« je zajavkalo bolno telo in se zvilo na mrzlih tleh!
»Molči, žena! Ne muči me, pusti me pri miru ta večeri« Omahnil je pijan *■ drugi kot in zaspal...
»Jezus!« je zakričala mati v kotu, bruhnila velik curek krvi in se ni zganila več. Oči so ji osteklenele, na čelu so stale znojne kapljice!
V kotu je smrčal oče in sanjal o prelepem božičnem večeru:	družina	stoji z
njim pod drevescem, se raduje darov in se smeje vsa srečna, zadovoljna ter si stiska roke: »Bog daj zdravje! Krist se je rodil!«
Otroci so zajokali v silnem' strahu: »Mati, mati! Zbudite se! O Jezus, ki si se danes rodil, pomagaj! Jezus,. Jezusi Mati, ali slišite?«
Mati je bila mrtva; in se smejala, bled obraz je zrl v otroke kot bi hotel vprašati: »Kaj bo z vami, moji najdražji?«
Oče se je obrnil v spanju in je zamahnil z rOko: »Bo že še boljše!« Otroci so
vpili in zbegani tekali po ozki izbi...
; *
Zunaj je naletaval sneg Čisto tiho,, da bi ne motil svečane tišine. Novorojeni Kristus je hodil po zemlji, delil darove in blagoslavljal...
Drugi del.
Razprava.
Drugi dan so se vse živali zbrale pri velikem hrastu. Solnce je sijalo prijazno, sodniki pa so sedeli zaviti v težke, s her-melinovo kožo obrobljene suknje na malo vzvišenih vejah. Priče so bile bogatega stanu in uradništvo. Tudi ti so bili oblečeni v'bogate, z zlatom in srebrom obrobljene obleke, med tem pa so se odvetniki s svojimi resnimi obrazi šopirili okoli, da pokažejo svoje lepe črne suknje in snežno bele kravate. Oskubljen Slavec pa se je zatekel k perjanču, da mu izgubljeno perje nadomesti z novim lepim. Zdaj pa poglejmo, kako se je to izvršilo na njegovem domu. Najprvo ga perjanec postavi v kad in ga, od nog do glave pošteno namili. Ko je bilo to izvršeno, prinese še vroče železo in posmodi z njim vse ostalo perje na slavcu, potem ga pa vestno oblepi in z rožnim in liljipim oljem dobro naparfumira po vsem telesu. Ko- je bilo tudi to izvršeno, ga vpraša perjanec, kakšne barve perje mu naj nadene?
»Črne, gospod,« odgovori slavec. Na-to pa, ko je bil zopet operjen, stopi v veliko trgoyi.no in si kupi lepo prikrojeno obleke in se poda slednjič na sestanek,
Medtem pa tudi kukavica niti ene same minute ni izgubila zaman. Kupila si je brilantino, pudra in malo rdečice, ker je bila silno bleda zaradi slabe prebave v zadnji noči. Nazadnje pa stopi še h krojaču in ga poprosi, če ima morebiti zanjo •kako belo obleko. Krojač ji pravi;
Stran (>.
Mariborski »VE CER NIK« Jutra
mmmammmmin&BmmummammmaBtiiiabmtitMftm
V Mariboru, dne 24. XII. 1932 _
llsoda naših neosvobojenih bratov
Amerikanec o Jugoslovanih pod Italijo
Opomba. — Sledeči članek, ki ga objavljamo v prevodu, je gotovo naj-genljivejša slika, kar jih je doslej tuje pero napisalo o zli usodi Jugoslovanov, izročenih italijanskemu gospod-stvu. Članek je napisat g. R. H. Markham, balkanski in srednjeevropski dopisnik velikega ameriškega in svetovnega lista »The Christian Science Monitor«, ki izhaja v Bostonu, Mas., USA, in nekaterih drugih velikih ameriških listov. Kolikor nam je znano, je bil njegov članek objavljen v listu »The Chronicle«, ki izhaja v Los Angelesu v Kaliforniji; ker pa dopisniki, kakor je g. Mark? ham, ki je star in dober prijatelj Jugoslovanov, redno pišejo za sindikate, je njegov članek nedvomno zagledal istočasno luč sveta tudi še v nekaterih drugih velikih ameriških listih in je tako g. Markham v največji meri seznanil široko ameriško javnost z resničnim, položajem naših zasužnjenih bratov.
LJUBLJANA, Jugoslavija. — Nekega /ečera pred tremi leti so stali po štirje stoli prazni za tisočerimi mizami sevcr-novzhodne Italije in štiri voščenke so pobožno gorele vso noč v tisočerih domovih. Narod je imel štiri duhovne goste za svojimi. mizami in je z njimi opravljal zadnjo svečano stražo. Toda niti narod, ki' je bil v najgloblji žalosti niti njihovi štirje nevidni obiskovalci niso, bili Italijani. Vsi so bili Slovenci, vzrok pa, zaradi katerega je toliko ti-sočev preprostih kmetov spontano in tajno izvršilo to ceremonijo, raztovarjajoč se med seboj s šepetom svečane svete, groze ob trepetajoči svetlobi, je bil ta, da je tega dne četa italijanskih fašistov na povelje italijanske države streljala v hrbte štirih slovenskih mladeničev in jih pokopala v nezaznamovanih grobovih.
KAKOR V STARIH ČASIH PREGANJANJ KRISTJANOV.
Ta noč je bila kakor v časih preganjanja starih kristjanov; a to tajno drhtenje mladosti, ki so jo ubili streli fašističnega oddelka, je sličilo dejanjem narodov v zasedenih ozemljih v času svetovne vojne. Družine, ki so nemo se-
»Gospodična, krasna prilika, jaz sem pravkar sprejel sijajno rdečo obleko s krasnim modrim pasom, nobena vam ne more bolje pristojati!«
»Koliko pa stane?« ga vpraša kukavica.
»850 frankov, gospodična!«
»Zelo draga je,« mu odvrne kukavica.
»Ni tako draga, gospodična, to je čisti crepe de Chine, ki pride iz Indije,« ji odgovarja krojač.
»Toda, gospod, jaz mislim, da se motite,* pravi kukavica, »jaz bi samo rada vedela, če ...«
Krojač jo prekine:
»Gospodična, odločite se, ali hočete vzeti obleko ali ne, jaz ne morem izgub-jati časa.«
»Dobro, jo bom pa vzela,« pravi kukavica in jo odnese.
Pred sestankom bi se rada še malo pošopirila v svoji novi obleki. Ko pa pogleda na uro, gospodična kukavica s strahom opazi, da nima niti toliko časa, da bi peš pravočasno dospela na razpravo; saj je bilo že tričetrt na osem, ona pa je cele pol ure rabila do križpotja »Plešasti menihi«. Vzame si torej taksi.
Ko je prišla kukavica, je bil že zbran ves narod. Osebnosti so se pogovarjale: »Jaz mislim, pravi kos, da ima kukavica prav,« medtem ko je sraka zopet kričala:
»Oh ne, prijatelj kos! Gospodična kukavica nikakor nima pravice javno in-sultirzti častivrednega gospoda slavca! :
»Tiho zdaj!« se oglasi predsednik sodnije:
»Seja se pričenja in sledeč pravilom, ima starejši pravico do prve besedo. Gospod slavec, govorite!«
Slavcu se pozna, da je jezen, ko prične:
»Torej izpovedati vam hočem čisto resnico. Mirno sem se sprehajal in prepeval neke stare arije iz svoje mladosti, ko me nahruli ta-le nesoametna mladeu-
dele ob praznih stolih za svojimi mizami ono noč, so bile zares pobite; prebivajo v zasedenem ozemlju in so, v nekem smislu, tudi res v vojni.
One tvorijo slovansko manjšino v Italiji. V vsem je na svetu nad 200 milijonov Slovanov, ki predstavljajo največje plemenske skupine v Evropi. Razdeljeni so na pet raznih narodov: Ruse, Poljake, Cehoslovake, Bolgare in Južne Slovane.
Slovenci, ki so del tega zadnjega naroda, so ena izmed najmanjših slovanskih poddivizij in med njimi vsemi najbolj napredna. Je jih nekaj nad milijon in pol ter obl.iudu.iejo krasno planinsko deželo na severnem koncu Jadranskega morja. Svoje kraje so spremenili sčasoma v najprivlačnejše na svetu. Največji del te zemlje je zelen kakor Irska. Doline so pokrite z livadami, ki sličijo tratam; gozdovi, ki pokrivajo bregove, te spominjajo na mestne parke; polja sd skrbno obdelana kakor vrtovi in z oken vsake hiše te pozdravlja živo in pestro-barvno cvetje. Glavne ceste so med najboljšimi v južnozapadni Evropi. Mesta, ki so majhna in maloštevilna, so čista, dobro tlakovana in polna prostranih zgradb; razsejane gorske vasi so majhne in revne, toda slikovite in prijazne.
Ker so Slovenci izredno pobožni, imajo mnogo izvrstno urejenih majhnih belih cerkva, ki kronajo vse pogozdene hribčke, na vsakem križišču pa stoje kapelice in križi. Globoka, svetlikajoča se jezera Slovenije so tako privlačna, da je postal Bled, mesto ob enem teh jezer, prava poletna prestolnica Jugoslavije.
SLOVENCI SO MIREN IN POŠTEN NAROD.
Slovenci spadajo v vrsto liajdobroduš-nejših, najinirnejših in najpoštenejših narodov Evrope. Samosvoji, tihi in delavni, posvečajo vso svojo pozornost skoro izključno le svojemu delu. Njihova dežela je toliko revna kolikor krasna in zato se iim ni prav lahko pretolči skozi življenje; vendar so se pa povzpel! zaradi svoje delavnosti in varčnosti, svoje poštenosti, medsebojnega zaupanja in modrih metod ter zaradi skupnega dela v mnogoštevilnih in dobro vodenih zadrugah do višjega življenjskega standar-
da kakor ga je dosegla — izvzemši Čehe — katerakoli druga slovanska skupina.
Oni so, vsekakor, najpismeuejši narod v južni Evropi. Ne le, da vsi praktično končajo vsaj ljudsko šolo, temveč stalno čitajo tudi več časopisov in knjig o resnih vprašanjih in predmetih, kakor katerakoli druga skupina na tej strani sveta. Malo planincev je na svetu, ki bi tako dobro poznali svojstva življenjskih dobrin, kakor to skromno ljudstvo v slovenskih Alpah. Maihen narod med mnogo močnejšimi sosedi ne stremi za tem, da bi igral kakršnokoli vlogo v svetovni politiki, temveč samo zahteva, da se ga pusti živeti in razvijati se v miru.
Toda Slovencem se vprav mir krati in se jim je kratil v gotovem pomenu že od nekdaj. Oni nikoli niso bili sami gospodarji. Odkar so se pojaviti kot separatna plemenska skupina, so bili pod oblastjo večjih narodov. Skozi najdaljšo dobo njihove zgodovine so vladali nad njimi avstrijski Nemci, pod katerimi so bili nad tisoč let podvrženi kulturnim, gospodarskim in političnim diskriminacijam. Kljub vsemu temu pa to suženjstvo ni bilo neznosno. Skozi vso to dobo so se Slovenci stalno razvijali. Čeprav niso imeli lastnega vseučilišča, so pa imeli na stotine ljudskih šol; govorili so, prepevali in zborovali v svojem jeziku; imeli so svojo cerkev in svojo duhovščino; razdeljevali so med narod na stotine ducatov knjig; izdajali so slovenske časopise in organizirali izvrsten kooperativen sistem, ki so mu godili mnogi dobri državni zakoni. Čeprav izpostavljeni mnogim neprijetnostim pod svojimi avstrijskimi gospodarji, so se od njih tudi veliko naučili; uživali so dobro upravo, življenje jim je bilo varno, prav tako tudi imetje, povsod pa je vladal red.
VEČJI DEL SLOVENIJE SE JE PRIKLJUČIL JUGOSLAVIJI.
Ob koncu svetovne vojne pa se je to stanje spremenilo prav v temelju. Milijon Slovencev, ki predstavljajo dve tretjini svojega plemena in prebivajo v krajih, ki jih moremo imenovati pravo Slovenijo, je postalo del Jugoslavije oziroma najprej »Kraljevine Srbov, Hrvatov
ka in pravi: »Vi menih plešasti, vi pojete kakor kak pingvin; jaz pojem veliko lepše, vi oskubijenec ptičji! In še celo vrsto krivic je nametala name, nato pa je s svojim kljunom z vso silo udarila po meni, srečo sem imel še, da nisem padel.* To pristavi s ponosom.
Gospa gnu, (sodnica) živahno:
»Gospod, prepovedano je žaliti kukavico! Vi nimate pravice imenovati jo »mladenko nespametno«!«
Osel, odločno:
»Tako je, jaz vam odvzamem besedo. In zdaj je vaš čas, gdč. kukavica, da govorite, toda bolj korektno kot gospod slavec.«
Kukavica se ohrabri in reče gnuji:
»Gospa, jaz se vam zelo lepo zahvalim, ker ste se tako za mene zavzeli. Gospod predsednik, ali hočete prisiliti tega gospoda, da bo molčal in ne bo oviral vseh drugih, da me ne morejo poslušati?«
Osel (predsednik sodnije) vihti svoj zvonček:
»Gospod slavec, molčite, saj se ne more slišati, kar govori gospodična kukavica. Tiho!«
Kukavica:
»Bilo je nekako okrog četrte ure popoldne, ko sem videla to veliko osebnost, kako se sprehaja in mi pravi, da on najlepše poje na svetu in da se mora preizkusiti na žarečem železu, če bi kdo kaj nasprotnega trdil- Tedaj se je uprl moj razum. In ker sem mu povedala, da nima bogve koliko perja po hrbtu, je bil on tisti, ki je s svojim kljunom usekal po meni, da sem padla in še zdaj čutim bolečine; če mi ne verjamete, pa vprašajte moje priče.«
Lisica (priča kukavice):
»Čista resnica je, kar pravi gdč. kukavica. če me hočete poslušati, bi vam zastavila vprašanje: Ali je mogoče, da bi mlada kukavica s svojim kljunom s tako
silo usekala po starem slavcu, da bi ta padel in se ne bi videlo nobeno znamenje in ali bi padla gospodična kukavica, če bi jo gospod slavec udaril s svojim kljunom?«
Osel (predsednik sodnije):
»Jaz mislim, da ne. Gospodje svedoki, prosite vendar večkrat za besedo, nič več sc vas ne sliši. Gospod prešič, nehajte že kruliti, to ni način, kaka se govori tukaj. Gospa krava, vi pa ne mukajte! Izrazite se jasno! Gospod šimpanz, ne delajte takih obrazov!«
Prešič (priča g. slavca):
»Toda. honrrr, honrrr, to sc mi ne do-pade pri tej komediji, jaz bi rajše bil doma. honrrr, honrrr!«
Osel (predsednik sodnije):
»Dobro, ker nihče noče več govoriti, določim, da bo kukavica obešena, g. slavec se pa obsodi na dve leti ječe. Zaključujem sejo.«
Množica živali:
»Ne! ne! Mi nočemo, da se obesi kukavica. Ne! ne!«
Toda klici so zamrli, ker je nastopila policija. Policija, ponosni buldogi, hitijo od leve na desno, da zabranijo množici, ki hoče navaliti na slavca, ki nazadnje že ne ve več, katn naj se reši, medtem ko opazuje kukavica ves Spektakel sedeč mirno na veji.
Sprava.
Po vsej tej razburjenosti zavlada slednjič vendar pomirjenje in predsednik sodnije spregovori z nekoliko tresočim se glasom — bal se je namreč razjarjene množice in ni še bil čisto varen.
»Gospoda, jaz... jaz vidim.• da-a je gospodična kukavica prav tako .grešila kakor gospod sla-slavec, ki na noben način ne bi smel tako govoriti, kot je-je-je- je- je govoril; i-i-istotako je delala tudi gdč. kukavica gospodu sla-sfa-vcu krivico. Gospod slavec mora osta-ti Sesest me-meseeev v zaporu, prav tako
in Slovencev«. To se pravi, da so bili osvobojeni in so s tem postali gospodar* ji v svoji hiši. Odposlali so svoje narod' ne zastopnike oziroma poslance v jugo* slovanski parlament v Beogradu in s® aktivno poprijeli za delo v vodstvu Jf' žave, eden njihovih voditeljev, dr. Anton Korošec, pa je bil nekaj časa celo ministrski predsednik vse kraljevine. Slovencem se godi v Jugoslaviji bolje, kor jim je bilo sploh kdajkoli v njihov) zgodovini in zato napredujejo v nagieib tempu.
Toda oni tvorijo samo dve tretjini svojega ljudstva. Skoro po! milijona i« je bilo po končani svetovni vojni vzetih izpod Avstrije in postavljenih ne pod jugoslovansko, temveč pod italijansko oblast. Ozemlje, na katerem so prebivali, je po dolgih pogajanjih anektirala Italija. Ko pa je v Italiji prevzel oblast v roke fašizem, so bili Slovenci na milost in nemilost izpostavljeni strašnemu pr®* cesu prisilnega poitalijančevanja. I3 majhna skupina po! milijona Slovanom v skrajnem severnovzhodnem kotu Ha* lije spada med one narode, s katerimi se postopa v Evropi najslabše.
ITALIJANI SMATRAJO SLOVENCE ZA BARBARE.
Italijani jih imajo za barbare. Resnic3 pa je, da so Slovenci kot celota velik® bolj pismeni kakor pa Italijani kot celota. Imajo več šol, čitajo več knjifr boljše vodijo svoje zadruge in imajo tudi višji življenjski standard. Nimajo P3 slavne preteklosti Italije, nimajo velikih, glasbenikov, slavnih znanstvenikov j3 književnikov ter neprimerljivih umetni* kov, ki so iz Italije ustvarili obljubljen® deželo kulturnih uspehov. Niti n im® j® imperialističnega žara in po’eta ter am* bicije italijanskih fošistov, ki govore ® ponovni ustanovitvi rimskega cesarstva in ponovnem osvajanju južno vzhodu® Evrope. Skromni slovenski kmetje iz* gledajo v očeh domišljavega italijanskega sanjača grčavi in neznatni, kakor ol« na poti purpurnega zmagovalnega itali* ianskega voza. Zato so se fašisti lotili njihovega poitalijančevanja.
To poitalijančevanje se pa pretvarja v okrutno in težko podjetje.
Mogel bi kdorkoli pomisliti, da bo i3 peščica kmetov in gostilničarjev ob prašnih cestah pred strašno kampanjo, ki «5 izvaja 40.000 000 oholih sinov in hčera Julija Cezarja in Marka Avrelija, opustila brezupno borbo in sprejela novi red. Na koncu koncev, zakaj pa naj bi
gdč. kukavica, a-ali,« pri teh besedah j® globoko vzdihnil.
V istem trenutku je priletel golobček P' zraku in nosil v kljunu tri oljkove vejice-in ko je letel mimo slavca je eno vejic® spustil na njegove nožiče, drugo pred kukavico in tretjo pred gospoda predsednika sodišča.
Pri tem prizoru se je ves rod razpr* šil, ker je menil, da padajo bombe. Ostah so le gospod slavec, gospodična kukavica in gospod predsednik, ki so se sarr® prestrašili. Naenkrat pa šine mladi kukavici drzna misel skozi možgane. 1® vsa iz sebe se obrne proti predsedniku i® proti slavcu:
»Slišite, jaz mislim, da vem, zakaj ie beli golobček te tri vejice, ki jih je ves narod smatral za bombe, ki so padle & aviona, vrgel na nas tukaj: jaz mislin® da to pomeni, da si naj lepo odpustim® in skupaj živimo kot dobri prijatelji.«
»Euh, euh, da, da, jaz hočem, jaz im* slini, mislim,« jeclja slavec, povedati sl. namreč ni upal, kaj pravzaprav misli-Rotem. ko je nanaglem še enkrat pogledal na vejo, prične z malo večjim pogumom:	.
»Ce mi gospodična kukavica odpust’ moje grehe, ji jaz odpustim tudi njene.*
»Dobro«, pravi kukavica, »jaz vat® odpuščam iz vsega srca, gospod slavec-obenem vas pa prosim dovoljenja, da ves narod pokličem nazaj, ki je popr®’ pobegnil. Gospodje odvetniki, priče, sod* niki, prisedniki, vrnite se vsi!« vpije k®' kavica na vso silo svojih pljuč.
Vsi so se vrnili iti prisostvovali »ve‘ liki Spravi«, katere so se udeležili.
Sklep,
Gospodična kukavica je odslej delah* samo dobra dela, gospod slavec pa ie P sta! njen največji prijatelj in jo Je_PUSK y sal tudi posnemati. Odslej sta živela
*e Postali Italijani? Zakaj naj ne bi smatrali za nekak privilegij tako insistenino vabljenje, da postanejo Italijani? Mar je tako težko prepevati v italijanskem me-v svojem jeziku? Kaj ni italijanski todk najlepši na svetu? Kaj ni italijan-tradiciji najbogatejša, kar jih pomni človeški rod? Zatorej pa, zakaj ne bi ti slovenski kmetje z imeni, ki se končnico na »iče« in »ece«, vstopili v rimski lbandwagon« (voz z godbo) in osvojih syet z Benitom Mussolinijem?
Slovenci se upirajo poizkusu
IT ALIANIZACI JE.
j Morda bi morali, toda oni nočejo! Ho-I cejo za vsako ceno ostati Slovenci! In j zato se tudi borijo. Upirajo se enemu j ttajvečjih in najagresivnejših evrops-cih narodov, samo da bi ostali Slovani. Na drugi strani pa so se njihovi fašistični Gospodarji odločili, da jih poitalijančijo za vsako ceno. Še pred desetimi ieti je bilo v teh krajih 550 slovenskih šol, danes pa ni nobene več. Vse so bile nasilno zaprte. Slovenci v Italiji ne smejo Prepevati svojih narodnih pestni Na jšv-nih mestih ne smejo govoiiti v slovenjem jeziku. Ne smejo se zbirati v sku-Pinah in ne smejo zborovati. Vsa njihova prosvetna društva so bila zaprta in izpuščena. Skoro vsa njihova telesno Vzgojna društva so bila z zakonom ukinjena. Vsa njihova mesta, trgi, vasi, do-l;ne in hribi so bili prekrščeni v italijau-ska imena. Vsaka oseba, stara ali mlada, ■nora prevzeti italijansko ime. Noben •jvenski otrok ne more biti krščen z drugim, kakor samo s službenim italijanskim imenom.
Ne poitalijančuje se pa samo ime otroka, temveč prav tako brezobzirno tudi njegova duša. V najnežnejši detinski dobi se že vpreže v italijanski otroški vrtec, nato v italijanske šole ter se obenem včlani v društvih za dečke In deklice, ki so vsa agresivno italijanska. Namen teh društev je, da napravijo iz Slovencev borbene Italijane. Otroci se uče preziranja lastnega materinega jezika, dalje se morajo odreči slovenske kulture in se silijo oboževati vse, kar je italijansko in rimsko. V glavo in srce se jim skuša ubiti prepričanje, dka so po svojem poreklu Italijani.
No, zakaj pa naj bi otroci ne bili Ita-"iani? Z ozirom na to, da žive v Italiji, zakaj ne bi sprejeli italijanskega duha in postali entuziastični državljani v svoji novi državi? To je mogoče, toda njihovi starši se upirajo z vsem ognjem temu nasilnemu poitalijančevanju. Upirajo sc, ko gledajo kako jim fašizem roba njihove sinove in hčere in jim jih odtujuje. Mrzka so jim nova imena, s katerimi so prisiljeni klicati drug drugega. Prezirajo italijanske šole, otroška zabavišča, klube in spomenike, ki jih fašisti postavljajo v njihovih mestih in vaseh. Nekateri med njimi tudi odgovarjajo s silo na silo. Tu in tam še odkrije v novih šolah podtaknjen ogenj, spomeniki se poškodujejo in podirajo, napadajo se glavni fašistični voditelji. Takim dejanjem sledijo strašna maščevanja. Za vsak tak primer upora roma v zapore in pod torturo stotine Slovencev. Tolpe italijanske druhali, ki jih vodijo državne oblasti, požigajo slovenske vasi, razbijajo slovenske trgovine, zadruge in knjižnice. In za taka dejanja ni bil še noben Italijan nikoli kaznovan. Nasprotno. Mnogi Italijani, odgovorni za taka dejanja, so bili nagrajeni kot vzorni rodoljubi. Slovensko življenje in imetje sta v stalni nevarnosti.
STRAHOVANJE SLOVENCEV, DA NE PODPIRAJO SVOJIH.
Ob volitvah se izvaja nad Slovenci tako strašen teror, da se niti ne upajo glasovati za Slovence. Italijanski tisk v Trstu in ostalih mestih slovenskega ozemlja pa vod* ostro in stalno izzivalno kampanjo proti njim.
Kot reakcija na vse to pa se zgodi nekega večera, da nekaj slovenskih mladeničev položi v uredništvo najagresiv-bejšega italijanskega lista bombo, ki se razpoči in povzroči precej škode. Zato je bilo aretiranih in mučenih na ducate Slovencev. Na koncu je bilo postavljenih deset Slovencev v veliko železno kletko, kakor divje zveri, v sodno dvorano, kjer jim je izreklo naglo sodbo posebno sodišče. Adekvatne obrambe niso imeli, Ti'de. invnost in oblasti so pobesnele proti njim. Imenovali so jih inr-
čes, zveri in izrodke, in sredi ploskanja vzvišenih fašistov so bili štirje mladeniči obsojeni na smrt, ostali obtoženci pa na dolga leta težke ječe. To se je zgodilo o polnoči. Vsaka prošnja za pomilostitev je bila prepovedana in odklonjena. Obsojeni mladini ni bilo niti dovoljeno, da vidi vsaj svoje najbližje sorodnike, temveč so jo imeli zaprto, lačno, žejno in uklenjeno, dokler se ni začela izgubljati nočna tema in je na vzhodu vstal prvi jutranji svit. Tedaj pa so bili mladi slovenski revolucionarji naloženi na tovorni avtomobil in odpeljani v neko vas. Med potjo so prepevali slovenske pesmi. Ko pa je sivo nebo pričelo rdeti, so bili fantje posajeni na stole, obrnjeni s hrbti proti šestinpetdesetimi črnim srajcam miličnikov, neprestano
Iz naše umetnostne zgodovine
ŠTAJERSKI SLIKAR FRANC KRIŠTOF JANEK (1703-1761).
Kadar je govor o sfovenještajerskem baročnem slikarstvu, tedaj se pač v prvi vrsti spominjamo že dovolj znanih imen, kakor so Franc Mihael in Janez Andrej Strauss, J. A. Weissenkircher, I. Flurer, M. Gobler, J. Kriz, Vogl, F. K. Laub-mann, J. A. Penchel, J. A. Molek itd., itd. Prav malo ali skoraj nič pa ni pri nas poznan F. Kr. Janek, dasi ga lahko štejemo med najpomembnejše štajerske slikarje obče, saj je njegova veljava izven
vzklikajoči »Doli fašizem!«, dokler ni predstavniki idealistično klasicistične in njihovih glasov utišala salva, ki je pre- baročne tradicije, potisnjeni v ozadje, rešetala njihova telesa. Dva izmed njih Krajina, žanr, portret postajajo najodlič-sta ostala kljub temu še živa in so ju nejše im najbolj priljubljene snovi. Preje miličniki umirili s streli v senci iz ne- so največ služile religijoznim in alego-posredne bližine. Še tople in krva/eče ričnim upodobitvam, sedaj pa so se osa-so jih pometali v nezaznamovane jame mosvojile, so postale tem-le enakovred-v zemlji in jih zopet zasuli, tako da ni ne ter dobč povsod, kier še teh ni oiio, ostalo o njih nobenega sledu. Niso go- močne akademske stolice. Sveta imena’ rele voščenke cb njihovih grobovih, ni in največjega občudovanja vredni so pobilo cvetja na njihovih mrtvaških odrih stali odslej vzorniki Poussin, Lorrain. in niti matere niso smele jokati za nji- j Rubens in Watteau. hovo krsto. Namesto tega pa joka sle-) Tudi naš Janek se je z vso vnemo na. herna slovenska mati za njimi, kakor za vduševal ob idealih, ki so tedaj propo-svojimi rodnimi sinovi, voščenke gore vedovali slavo francoske in nizozemske v vsaki hiši in v vsakem slovenskem šole po vsem svetu. Prišel je prvo na vrtu cvete cvetje zanje. Italija pa hrepe- Dunaj, a se je 1735 1. podal v Frankfurt ni po osvajanju in zasužnjevanju novih ob Meni, kjer je vstopil v Orientovo šo-ozemelj, da bi jih poitalijančila... lo in tako že od vsega začetka pripadal
naturalistični, to je francoski rokokojski šoli. Pri Orientu se je pridno ukvarjal s portretnim slikarstvom. Značilno in za naše štajerske prilike kaj pomembno je dejstvo, da je prvi opustil religijozno sli-,	* ,	...	, , ,. karstvo, saj bi ga bila taka snov tedaj
kost. Ironična satira doseza na gledali- suženjsko vezala na klasicistične šablonskih deskah prvič po reformaciji spet: ske kompozicije italijanskih mojstrov, nove uspehe, spekulacija in avantura odločujoče zanjga je, da se je odvrnil z rokokojsk.h mahinacij sta doma v poli- z.d:ravim instj,nktom od povprečnega ro-ticnih. spletkah dvora pa v predmestnih kodelskega nivoja domačinov, izključno plesnih dvoranah. V družabnem in lite- cerkvenih slikarjev, čim si je pridobil ob-rarnem življenju so priljubljene zduho- zorje in znanje o svetovnem kvalitet-vicene intrige, ironične m dvoumne za- nem slikarstvu ter prestopil prog ozko-bavljice, zbadljivi apersiji, resnične in srčnih brezdušno utesnjujočih spon Ja-videzne zlaganosti, romantične zgodbe nek je zavrgel obrabljene snovi svojega junakov m dovtip komedijantskih šem mladostnega snovanja Že' v Gradcu ter PfV	^ncoske revolu se je mogel zato tem lažje poprijeti na
irarje ooce, saj je njegova vcijava	"	r.	. . —...... ........	sc JC mugei žaro tem lažje poprijeti na-
ožjih mej domovine dosegla prvenstvene	c'je bolj m bolj lutke galanov in kokot. j log, ki so jih	tedaj reševali	le	najnapred-
uspehe in v dobi, kakor-je bilo 18. stol.	Ves 'iacu’ mišljenja se je moral popri- ;nejši mojstri	Evrope.	Pri	Orientu	je Ja-
z izumirajočo baročno umetnostjo, pri- hodu glasnikov francoskega sijaja tudi v nek skupno z Dunajčanoma Aigenom in pravljala pot najnaprednejši tedanji stilni avstrijskem centru spremeniti in to le v Brandtom študiral pred vsem Pousstna smeri, — nizozemskemu in francoskemu Pfid novim silam, ki so si na vseh poljih in Lorraina. Preko Rubensa pa je našel naturalizmu. Janek sicer ni naš ožji ro- utirale nic manj uspešno svojo pot pri pot do onega velikana njegovih dni, ki jak, rojen je v Gradcu, tudi njegovih del nas kako1 drugod. Španska grandezza, mu je vtisnil morda najgloblji pečat do dosedaj m bilo mogoče odkriti na slo- Prejšnji dvorni ceremoniel, ves obrat in Watteau-ja. Takozvano konverzacijsbo venskih tleh. vendar pa nam pričajo ne- apfrat baročnega oblastva Karla VI., o-; slikarstvo, ki je našlo klasično oblike katera todobna irt kasnejša dela v mu- ceta Marije 1 erezije, vsa ta stara in za-1 pod čopičem reprezentanta francoskega zeju in drugod, da je Janekova slikarska starela šola se je morala sedaj umakniti Tokokoja, je pomenilo Janeku glavno osebnost in njegova stilna smer odloču- francoski etiketi, ki je bila v bistvu pro- točko snovne adaptacije, vir novih vse-joče vplivala tudi na početke in nadaljsai stejsa, naravnejsa in zato manj eksklu- brnskih in formalnih poglobitev. Morda zmagoviti razvoj domačih naturalističnih zivna kakor španska. V celoti bolj dru-; tudi Janekova umetnost nikjer drugod predstavnikov rokokojske dobe. Žalibog zabno in spremenljivo je postalo tudi živ- tako ne zaživi kakor tukaj, dasi je po je prav to gradivo tako nepregledno in henje meščanov m zemljanov. Dovzet- snovni izbiri širok in mnogoličen kakor neraziskano, da zaenkrat o neposrednih nost za poljudno občevanje in olikana noben drug štajerski slikar pred njim stikih obče ne more biti govora, še manj ljubeznivost sta tvorila sedaj brezpogoj-j če že danes ni takoj spoznati njegove oa o sklenjenih osebnostih slovenješta- Pravilo kakršnekoli družbe, tudi me- lastne formalne pridobitve v toku širše jerskega naturalističnega rokokoja. Tem ščanske, in nista bila več privilegij orne-) evropske umetnosti, leži poleg nedvom-večjo potrebo čutimo ob takih prilikah, Jemh dvornih krogov, ki so nekoč pod nili kolorističnih sposobnosti, ki jih ima da se nekoliko seznanimo z najvidnejšim španskim Karlom VI. v strogo baročnih tako aII tako, niegov glavni nomen vsai mojstrom imenovane smeri.	|	mejah predpisovali sleherni dopustni ko- v snovnem bogastvu v sigurnem ohvla
Važno je, da pogledamo — prav radi rak> n&dzirah bizantinsko klečeplastvo. danju najmodernejših snovnih nanos- ‘ Janekovega dela — v tem času na Du- separirali in rezervirali idole absolutne- Prišedši okmsr 1740 na-«.; „ rv, ■ ■ naj, v dobo Marije Terezije. Okrog 1740 £a absolutizma. Popularnost in priljub- stai docela nod VO-iHm«.,-?1 •	,na1, K
je Dunaj začel prevzemati stil franco- Uenost Marije Terezije tedaj ni izbirala £■ Sk. KS skega rokokojskega duha, francoske še-	)z	z^°'j dinastične hlimbe	in lojalnosti,	dela	Dunai ki |	a m,mjalurna
ge in običaje, dobival je smisel za gra-^ti le iz osebne prikupljivosti, kar jeza zbe sonSe	Ji JI	^
ciozno in poetično oproščeno naturo, za zgodovino največ biografskega pomena, Francoza tudi hotpi •živpii	f63’ 7ej
erotsko prikupljivo sentimentalnost in te™več baš iz spremembe temeljne mi-1 ,e moee]’ notemfakpm m.rnr cosk[> lagodno fantazijo. Umetnost naj zrcali ele se,uosti celokupne družbe, ki pa se je za tako umpfnnct-	i	tla
ganco, ki je odsihmal določen pojm vse	‘edai Se vendarle rada poosebljala vjbiteljev umetnosti' tr	"
družabne in umetnostne kulture, vse naj dvornih prikaznih in si predočevala no- manjkalo Preišnii har/v««,- fu wV°- "■ bi bilo obdano z okusom, vse prožetoz ve olajšave in nove pridobitve kot za- dvorec Karin vr	ekskluziimi
racionalističnim znanjem prosvetljenega s['I?e.150 mil(>s,ti božji. Kakor pa na eni bogato ouremlien'’ duha. Odtod nam postane namah razum- s|rani ne smemo prezreti vpliva gospo- .Bibienija Fantiia Redi«^<ia,ani1 « -1* ljiva vsa »umetniška« navdahnjenost, ske morale in etikete na nižje plasti blesteče oDeme nrpHsfs-.,,, •xPirej?n!£ lahkoča in finesa izražanja, bodisi v vsak bistva in zamoremo, kakor vedno, ta-'ko napeto baročn^o?™^«’	f2*
danje uporabljenem govoru, bodisi v ko tudi te<Jaj ugotavljati vpliv feudalne-! treronih kontra^r,, iA! ??asieeno eks' znanstveni ali umetniški besedi. Svežost S® dvora na nižje podeželsko plemstvo1 vešenih čnvctev — ^ rni'1> uetmavno-mišljenja se podaja neposredno, a sklad- '" meščanstvo in še dalje na tlačane v J reakcijonarne nratir*w,v,P0" in.m<>ra nost celotnega dejanja je premišljena in naJbolj razredčenih daljavah, tako pripi- časi ali vendar	ac'ie	seje po-
utemeljena po višjih zakonih razuma, suien'o na drugi strani imenovane spre-1 n;a)a dokler ni k™*«	a. m izgi'
brez onih vidno težkih naporov in ohlap meuibe v vseh področjih socijalnega ne- solnce rokokni«kii. k! zasi]al° novo nih zunanjih gest, s katerimi se še obda- hania dejanja le neposrednim vzrokom i jenih utrinov i«	pes®m Poživ-
ja pompozno reprezentativni, herojsko zSJ>dovinskega razvoja v 18. stol. So postajaio odnn^ii	VESe	‘
idealistični baročni človek. Pečat ofici- b’le: porast meščanstva v zapadni kljub ali nrav	uravnovešeni
jelmosti se krlia bolj in bolj v prid intim- pvropi, moč francoske kulture na pod-1 družbi osvnbnionih	at,.ce o »svobodni
ni nijansi individualističnega pojmova- l:,g' severnjaške tradicije in v umetnosti di umetnn«+ znai-aj.ev«> tak<> Je tu-nja; kar je še bilo statične nature in naPredek naturalizma na račun baročne-' raciomlicH^mi, i	J obvladana po
mih okvirjev preje, to iKistaja sedaj	Ka	idealizma. — Poglejmo	v nasledniem	   ., zakonih	kakor	prejšnja;
amično, v vijugah le še bolj razgi-nio.	I
O dobi prvih racionalističnih dognanj o'	II.	Ta0' "'” "“Tkw
kavzalni meh-niki človeškega ravnanja	L. 1726 je cesar Karl VI. znova usta-	1.	1752	izvolTen^skunJo “s "pavW'
in človeške družbe in nature je moral novil dvorno akademijo slikarstva in ki- gerjem ki se e nredleti vrnu f i^-f' vsak predmet zanimanja _ in zanimanje Parstva ter ji postavil za rektorja Janez. S as^or a "a aE^mS štSLf samo je raslo od vidika do vidika - Jakoba von Schuppena, po rodu Nizozem- iega državnega zavoda za hkovno uS vzbuditi nebroj odgovarjajočih komplici- ca. a rojenega na Francoskem v Fointan-1 nost so po prvi glavni skiiiJSS m i ranih čuvstev v poedinčevi duši, tako bleau-ju. To imenovanje je pomeni'«, naj-11 dolo Ji S fSkcMsk? kSSit Hn da je bilo mogoče ob njenem prvem za- višje priznanje in kajpak že tedaj ofl "aTprofcS^AfeSrft mh čudenju nad ^gastvom m silo prodira-	djelno	zrnato naturalizma nad idealisti-	nek	že tedaj izvolien	za 'enega IzmS
•očega duha obvladat, edinole spet - s	eno ali	klasicistično umetnostjo. Boj med	treh	profesoriev. Videti	ie da so JaS
orevdarnosbo. ^ premišljenim prebira-	en« m	drugo smerjo je bil sicer že star,	' visoko cenili in da megovemu razvoju
m odkritih d^ tev z namazunmejs.m	a se je	ob tej priliki znova vnel. Schup-	bilo	nič na potu. Med	niegove Sce
razumevamem. Kakor b, tedaj pomenilo pen je zastopa takrat moderno nizozem- 'teiemo znamenite slikarje- NoS staro »nede'jeno« čuvstvo reakcijo in sko m francosko strujo, ki sta malodane Orund. Franc Shrist Georg Plazer n n dec nazai. tako nam je jemati kot po- enako gojili v prvi vrsti krajinarstvo in -oslednii je bi! Janekov dober Steli r^no zlo te dn^e o	nreHr?„	,t,	'eno, dvoje emmetitno na.nrcTstiMh ^ch-mnenova frnnrnsi.-oHzn^eisK S
lahkomiselno igrivost ali ulscivno plcli- snovi, dočim so bili takozvani dtahiani«, prodira sicer v splošnem, vsaj v salonu
Stran 8.
mariborski »VE C FR N IR« jutra
V Mariboru, trne 3*». wn.
«t v družbi prosvitljenih izobražencev, a v monumentalnih delih slikarstva, v družbi 7, arhitekturo in njenimi potrebami, se še vedno krepko drži italijanisti-čna smer freskantov, n. pr. Oran, Rott-mayr, Fanti in dr. — Še isto leto, ko postane .Tanek profesor akademije, umre Schuppen, najmočnejša opora naturalistov na Dunaju. Orient je že umrl 1747 1., Ferg 1740 1. v Londonu. Pričakovali bi, da bi sedaj zasedel Scbuippenovo mesto kdo od priznanih naturalistov, n. in. Aigen. Canton ali Janek. Zaman, zmagala je znova italijanska smer:	Pavel
Troger, ki se je vrnil 1728.1. iz Italije — študiral je klasike v Benetkah in Rimu ~, eden najboljših učencev Giovanni 3 at h Piazetta in Praucesca Solimena, je postal novi rektor akademije. Ž njim je zmagala historicistična šola, ki ima zaznamovati tedaj nič manj odlične avstrijske mojstre: Maulpertsch Anton, Krištof Unterberger, Martin Knoller, Jožef Hau-zirtger in dr. V teh zastopnikih religioznega in .historičnega slikarstva je zaslovela avstrijski;! baročna šola poslednji-krat, vendar se na njeni podlagi in s pomočjo zadnjega velikega freskanta Tiepola ustvarja zaključna etapa parstolet-nega italijanističnega slikarstva:	roko-
kojski stil klasicistično-idealistične smeri. Po Trogerjevi smrti je postal rektor akademije van Meytens, temu pa je sledil Fugas, ki pomeni še višek poznobaročne, italijansko rokokojske smeri.
Po Schuppenovi smrti je Janek razpustil švojo specijalno šolo in se bolj posvetil administrativnemu delu na akademiji. V tem času se je seznanil s saškim poslanikom Hagedornom, ki je bil velik ljubitelj umetnosti in bližji prijatelj Ja-nekov. Hagedorn je našega slikarja vz-pod bujal celo literarno, tako, da je ta z« Hagedornovo »Lettre a un Amateur de la Peinture« (izdal in v nemščino prevedel dr. Henrik Kabdebo) priredil življenjepise in umetniške ocene njemu sodobnih slikariev.Tozadevne notice so edine, ki pri nas v tiskani besedi poročajo o umetnostnem stanju tega časa, izvzemši morda sestavke dvornega poeta ,1. C. Neivena »Das irterkwurdige Wien«.. Ja-nekovi biografski zapiski služijo danes kot edini in glavni pripomoček zlasti tam, kjer drugih dokumentarnih poročil ni. Janek je sicer še dočakal zopetno izvolitev v' akademijo, a jo je odklonil. Po smrti njegove žene Ane (1754) je ži--vel rezervirano in je tudi že polagoma prenehal z delom. Umrl je 58 let star
13.	I. 1761 na poklicni bolezni slikarjev starejših dob, na mrzlem vnetju (»kalter Brand«). Pokopan je na pokopališču v Maria Hilfu.
Kadarkoli se bomo pečali z raziskovanjem alpskega in slovenskega rokokoj-skega slikarstva pobližje, bo potrebno, da doženemo še formalne stilne posebnosti Janekovega razvoja. Čeprav je delal in živel skoraj izključno le izven mej svoje ožje domovine, ga štejemo med mojstre, ki je odločilno vplival na pre obrat v avstrijskem in posredno štajerskem slikarstvu 1740 1., ko se je pojavil na Dunaju prvič z Watteaujevimi slikarskimi načeli, tedaj povsod pri nas še neznano umetnostjo.	Dr.	F. Š.
KREUGERJEV BRAT OBSOJEN.
Te dni je bil obsojen na tri in pol leta prisilnega dela od stockholmskega sodišča generalni konzul Torsten Kreuger, brat pokojnega »kralja vžigalic« Ivarja Kreugerja. Obsojen je bil zaradi krivega knjigovodstva in zlaganega bankrota. Torstenu Kreugerju je bilo istočasno zaplenjeno vse njegovo premoženje, s katerim bo sodišče poskušalo pokriti ško do, ki jo je Torsten Kreuger povzročil svojim upnikom in ki znaša nad milijon Švedskih kron.
Osebnost Arnolda Luschina
ODGOVOR NA ČLANEK OB MEJNEGA UČITELJA VERA.
hočete? Čemu čakate tako dol-
K°
!*>
d» padejo <kb»)«
Dne 13, t. in. je objavil obmejni učitelj Ver v Vašem listu članek »Arnold Lu-schin in naša severna meja«, kjer podaja, — v obliki spominov — o znamenitem pokojniku povsem enostransko in zaradi tega tudi neresnično sliko. To je razumljivo, ker pisec očividno ne pozna natančnejše človeka in učenjaka Luschina. Čut pravičnosti in pietete po zahteva da dobe bravci objektiven vpogled v življenje in delo tega moža. Jaz sem bil njegov učenec in sem poslušal njegova stvarna, strogo znanstvena predavanja z vnemo, ne samo, ker so bila za juriste na graškem vseučilišču obvezna, temveč iz lastnega nagiba, kadar sem le mogel, tudi (kot pripravnik) pri graškem deželnem sodišču. Poznam tudi več ali manj njegove številne znanstvene spise. Nadalje sem imel z Luschinom v poznejšem življenju stike, četudi ne tesnejših. Slednjič sem bil in sem še v prijateljskih zvezah z mnogimi osebnostmi, ki so bile pokojniku kot znanstveniku in človeku blizu in ki so mi dale dragocene informacije. Zato menim, da morem izreči o Luschinu bolj objektivno in zanesljivo sodbo kakor g. učitelj Ver. To je tudi namen sledečih vrstic.
Uvodoma pravi pisec, da je bil Luschin rojen na Slovenskem«. Že ta trditev je neresnična, ker je bil rojen 26. X. 1841 v Lvovu v Galiciji. Pač pa je bil njegov oče Andrej Luschin (prav Lovšin) doma v Ravnih rovtah na Kranjskem. Zato je prevzel tudi predikat Ebengereuth, ko je dobil ob priliki vpokojitve kot predsednik deželnega sodišča v Ljubljani vitež-ki naslov. Pozneje je živela Luschinova rodbina v Zadru, Novem mestu, Temeš-varju, na Dunaju in slednjič v Ljubljani. Pravo in zgodovino je študiral Arnold Luschin na Dunaju (1860—64) in vstopil nato v Gradcu v sodno službo. Že kot 231etni mladenič je objavil več znanstvenih razprav, ki so zbudile občno pozornost. Kot avskultant je bil že agilen so-trudnik graškega Joaneja. Nato je dejal v štajerskem deželnem arhivu in numizmatičnem kabinetu. L. 1873. je postal profesor za nemško pravo in avstrijsko pravno zgodovino na graškem vseučilišču, kjer je deloval nad 43 let. V pokoju je spisal celo vrsto znanstvenih (predvsem numizmatičnih in narodnogospodarskih) del in itnel pogosto predavanja.
Poleg italijanščine, francoščine itd. je Luschin dobro obvladal tudi našo govorico. Naši visokošolci so ga večkrat videli, ko je čita-1 slovenske liste (pas, »Narod«) in revije. V svojih delih citira mnogokrat — deloma v izvirniku — odlomke iz del naših znanstvenikov, predvsem Ljud. Hauptmana (katerega je vedno visoko čislal) in iz razprav »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. — Že njegov oče je bil — kakor tedaj ogromna večina višjih državnih uradnikov — nemškega ali bolje avstrijskega mišljenja. To čuvstvovanje je podedoval tudi Arnold Luschin. Iz tega vidika moramo presojati njegovo politično delovanje v gosposki zbornici, posebno pa še ob preobratu. Luschin se je seveda zavedal, da je »historično pravo« držav in narodov na določeno ozemlje nesmiselno. (Če bi veljalo to načelo, bi nastala nepopisna zmeda, ker bi imela ti. pr. sedanja Avstrija pravico do vsega ozemlja bivše monarhije, pruske Šlezije. Lombardije, Benečanske, Toskane itd., Anglija do sev. Francije do Loire, Španija do Južne Amerike, Mehike, Sicilije i. dr., mi Slovenci do ozemlja do Semmeringa itd.) V politiki odloča samo sila. (Iz tega seveda še ne izhaja, da imajo države pravico zatirati narodne manjšine, ker nasprotuje to občečloveškim načelom.) Maribor je slovenski in jugoslovanski, ker srno se ga polastili in obdržali oblast Zato je praktično vse eno, če je bila njegova preteklost nemška ali slovenska. (Težnje dokazati slovensko poreklo našega mesta so pomembne le, ker krepe narodno zavest.) Ker pa je proglasil predsednik ameriške Unije Wilson načelo samoodločbe narodov, je umevno, da so skušali znanstveniki s historičnimi dokumenti dokazati opravičenost državnih (oz. narodnih) zahtev in doseči tako na mirovnih konferencah boljše uspehe. Iz tega razloga je spisal Luschin svoji brošuro »Die 7. rreiBuug der Steier mark-, kj“r je — z vidika Avstrije zah-
teval Maribor (in druge dele Slovenije) za svojo državo, prav tako kakor je reklamiral povsem opravičeno iz stališča Jugoslavije naiš znanstvenik dr. F. Kovačič v brošuri »Maribor« naše mesto za našo državo. Spora pa ni rešil niti eden niti drugi, temveč general Maister via faeti. Skriti očitek g. Vena, da se je posluževal Luschin v tem boju nereelnih sredstev, je torej neutemeljen.
Kot znanstvenik je užival Luschin svetoven sloves. Njegova »Avstrijska pravna zgodovina« je — kljub spremenjenim razmeram —monumentalno delo, ki ima stalno znanstveno vrednost.. Posebno važen pa je kot numizmatik, ker je bil prvi, ki je znanstveno preiskal dotlej skoraj neznane denarne in narodtiogospodaii-ske razm,ere srednjega veka, predvsem na ozemlju bivše monarhije. S tem si je pridobil velike zasluge tudi za našo kulturno in pravno zgodovino. — Kot profesor in človek je bil ljubezniv, postrež-ljiv in vseskozi objektiven, kar lahko potrde tisoči njegovih bivših učencev. Pridne in nadarjene slovenske dijake je odkrito ljubil in jih večkrat stavil v vzgled njihovim nemškim kolegom. Podpira! jih je celo dejansko in jim omogo-
čil študije in poznejšo kariero. Kot P tmer navajam našega morda najgenialner šega. žal prerano umrlega znanstveni« dra- Vladimirja Levca (vseuč. profesor! v Freiburgu), kateremu je Luschin onjo-gočil akademski poklic v času, ko je b*" la vseučiliška kariera Slovencem skora! nedostopna. To je priznal Levec sam 1 ohranil svojemu učitelju in prijatelju hvaležnost do groba. — Tudi za naše znanstvene institucije se je Luschin živo #** niimal. Bil je častni Član Muzejskega dru* štva v Ptuju, kateremu je rad in pogos° pomagal z nasveti. L. 1930. sva objavi12 jaz in E. Baumgartner v »Časopisu« ra*' 'pravo »Naši srednjeveški novci«, das®’ znani va s tem predmetom širšo javnos in ustvariva slovensko numizmatično terminologijo. Naše »Muzejsko društvo« !e (po Baumgartnerju) poklonilo Lusclb12 izvod te številke in ponatis razprav®' Luschin je sprejel z velikim veseljem rilo, ker je videl, da se bavimo tudi S-O' venci s to panogo znanosti. MnogokP1 je dal našemu društvu zelo dragocen® nasvete. Očitki, da bi bil Luschin nestrpen šovinist — kakor se je včasih sli«3' lo — so torej popolnoma neutemeljeni'
Četudi je bil Luschin nemškega mišljenja, ga bo naš narod ohranil v trajnem spominu kot učenjaka svetovnega slovesa in kot značajnega in plemenitega moža.	Dr.	Vladimir Travner.
Strašna tragedija na Švedskem
ZLOČIN OD ALKOHOLA PODIVJANEGA OČETA-
Na Švedskem se je zgodila pred dnevi na deželi, kjer so ludje sicer zelo mirne narave in pri vsakem svojem dejanju navadno tudi vedno pomislijo na posledice, strašna družinska žaloigra. ki je razumljivo povzročila med vsem prebivalstvom veliko razburjenje.
Glavna oseba v tej tragediji; Erik Han sson, je bil prvotno mornar, pozneje si je pa s pridnim delom svojih rok zbral čedno premoženje in se osamosvojil. Kupil si je svoj parnik, s katerim je opravljal tovorno plovbo po Baltiškem morju med Švedsko in sosednjimi deželami. Po naravi je bil nasilen,-: vendar se ie njegova nasilnost pokazala le, če se je napil. Alkoholnih pijač ni mogel prenesti. Ena sama steklenica vina je zadostovala, da se je pokazal v najgrši luči. Kadar pa je bil miren in popolnoma trezen, pripovedujejo njegovi prijatelji, ni bilo v vsej okolici boljšega in dostoj-nejšega človeka.
Hansson se je oženil zelo zgodaj in je imel v svoji hiši devet otrok. Ker zahteva vzdrževanje tako mnogoštevilne družine precejšnja materialna sredstva, na drugi strani pa Hanssonov zaslužek zaradi splošne krize v zadnjem času ni bil zadosten, se je Hanssona pričel lotevati obup, ki ga je skušal ozdraviti ali utopiti v — alkoholu. To je že stara, žalostna povest...
Zaradi tega je prihajalo med Hansso-nom in njegovo ženo do vedno pogostejših nesoglasij in prepirov. Tako se je zgodilo tudi nekega preteklega dne. Ko se je Hansson zvečer vrnil iz gostilne domov, je pričel na družino upiti in razgrajati. Kakor že mnogokrat poprej, je tudi tokrat zagrozil,' da bo ubil ženo, otroke in sebe. Žena ga je skušala pomiriti in mu pomagati pri delu, ker bi bil moral Hansson še isto noč odpluti š svojo ladjo s Švedskega na Dansko. La-‘ija je stala zasidrana v pristanišču in je bila vidna iz Hanssonove hiše. Naložena je bila z gradbenim lesom.
Hansson. ki je bil precej vinjen in zaradi tega kakor brez pameti, je odklonil prijazno ženino ponudbo, da bi mu pomagala pri zadnjih pripravah Za plovbo, temveč je razjarjen odhitel na ladjo, na kateri je imel celo majhno jkladišče raznovrstnih opojnih pijač. Pričel je vlivati vase kozarec za kozarcem. Žena, ki se je bala zlih posledic, je pohitela za njim, kar je dalo povod novemu prepiru Hansson, ki se je med tem napil do nezavesti, ni imel več niti pojma, da sploh še živi. Žena se je vrnila k svojim otrokom, ker se je ustrašila moževih groženj. Zbrala jih je okrog-sebe in trepetajoča pričakovala pijanega moža. pripravljena na vse...
Med tem pa je nenadoma eden izmed itH-k, ki je sta’ blizu okna. preplašen ‘zapričak
»Ladja gori!...«
In res. Hansson je v popolni pijanost' zažgal lastno ladjo in uničil s tem vS® svoje premoženje. Žena je pohitela £ vratom, da bi poiskala pomoč pri svoji*1 sosedih, toda v tem trenutku je že sta* na pragu Hansson. Sirovo je sunil žen° nazaj v hišo in zaklenil vrata- Žena se i® v strahu pred črnimi moževimi grožnja-mi vrnila v zadnjo sobo in skozi okn° ušla na prosto, hoteč poiskati'pri-sosedin pomoč. Toda najbližjega sosedaT je mogla v teku doseči šele v petih minutah, v tem času pa more človek brez razuma in vsake rrazsodrrpsti, kakor je bil Hansson, zagrešiti tudi najstrašnejši zločin*
Tako se ie tudi zgodilo.
Hansson je najprej stopil k oknu in pogledal, kako mu požar z vedno večjim razmahom uničuje imetje, nato pa se j® obrnil k otrokom 111 jim s sirovim glasom zapovedal, da se ne smejo niti ganiti-sam pa je odšel.v klet. Otroci so bili pre* plašeni, kakor zbegana čreda ovac. L« desetletni sin se je drznil slediti mater* in se tako nevede rešiti strašne smrd* Med tem je namreč Hansson v' kleti Popravil velik naboj dinamita, prižgal vogalno vrvico in naglo pobegnil- na podstrešje.
Nenadoma se je razlegala po vsej P°' krajini silna detonacija. Na mestu, kjer je še pravkar stala Hanssonova hiša, s® je dvignil v črno noč proti nebu nied stašnim prasketanjem in lomljenjem ogro men oblak kamenja, dima, lesa in razmrcvarjenih otroških trupelc. Kmalu so pritekli na mesto groznega dogodka sosedje, ki so našli samo- še razvaline Han-ssonovega doma. Od vsega poslopja J® ostal samo še majhen del s podstrešjem; s katerega se je tedaj pokazal podivjan1 obraz blaznega, Hanssona. V naslednjem trenutku pa je že odjeknil od bližnje#3 skalovja oster strel in negibno Hansso-novo truplo je obležalo na razvalina*1 nekdanje sreče in sedmih otroških življenj. Sodil se je sam!
Sosedje so odkopali izpod razvaim strašno razmesarjena trupelca ubog2*1 otrok. Od vseh - je kazala edina še slabotne znake življenja majhna deklica, ki s° jo nemudoma odpeljali v bolnišnic0 Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življC' nje, toda... dekletce bo ostalo za vedo0 sirota, saj so ji morali amputirati ob®
nogi!	twv
Lahko si predstavljamo silno bol
ge matere, ki sta ji ostala poleg spom*J na na strašno tragedijo in revščine, ki2 čaka, samo še edini rešeni sinček in P0' habljeno dekletce brez nog...
CELJSKA
(USTANOVLJENA 1882)
PODRUŽNICA MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 11
izvršuje vse denarne posle nallculantneje
V Marinom, dne 24. XfL 1932.
Mariborski »VE CER NIK« Jutra
a«
Stran*.
Splošna zavarovalna družba
Jugoslavija
Glavno zastopstvo:
Maribor, Ulica 10. oktobra it. 4
priporoča:
I
zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovan e.
Vesele božične praznike
Pohorski dom, planinska postojanka
Specijaina manufakturna trgovina športnega sukna
Maribor Glavni trs 9
telefon 2886
Velika izbira sukua za smučarske obleke v raznih barvah. Spoitno perilo, izgotovljeni smučarski kroji vedno na zalogi.
4345
Vesele
v ' v
vsem obiskovalcem
GRAJ/KE KLETI"
GRGA BASLETIČ
resiavrater.
•«
želi
4817
Blago za obleke
alfi perilo
kupite najcenejše v manufaklurni trgovini
SreŽkO Plhlaf« Maribor, Gosposko S.
Specialna delavnica
okvirjevzatlike
Velika zaloga. Solidna izdelava. Nizke cene. Steklarna
Ivan Kovačič
Maribor, Slovenska 10, Koroika 10
Vsak se veseli darila.
Obdarovanec in darovalec našega
SUPER INDUCTANCE
aparata bosta imela nad darilom dolga
leta veselje.
Ali ste izipolnili davno željo vaših dragih?. Če niste, storite to z darilom SUPER INDUCTANCE aparata.
Naš SUPER INDUCTANCE
bo zadovoljil želje vaših dragih.
Garantiramo za naše izdelke.
Za nastopajoče praznike posebno olajšani pogoji odplačila.
PHILIPS
Zastopstvo za Maribor, E. PETELN, dipl. optik, Grajski trs 7
Za Din 10‘-
dobite originalne esence za rum
„RUMOLM
s katerim lahko sami naplavite 2 litra najfinejšega ruma, kakor tudi
vis esence za liker
Preko £0 let znane specijalitele DROGERIJE
J. THUR
Maribor, Gosposka ul. 19
■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Ivan Pečar	JBoŽiČ
fotomanufaktura
Maribor
Gosposka 11
c1}	“JS 2
C «/> (8 1 v, U f i m B % A) Š ^	to a m ■» 0) e 12 dMT
v. c o. . u * <L>	
<S)	00
	O
, • ‘i -v. • V	>
Ceniki brezplačno! Fotomaterijal vseh svetovnih znamk!
Popusti
Mali o
Razno
JA, NE fOZABI.
da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči, ka-ior nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in najcenejše kupiš v Grajski starinarni, Trg svobode 1.	4000
Žepni robci, triko perilo za dame
priljubljena belitna darila
TRAJNI KODRI 100 DIN,
onduliranje 6 Din, bubi striženje 6 Din, manikiranje 6 Din pri Marici Požar, gledališki frizerski, Vetrinjska ul. 11.
4364
RABLJENO VEČJO BLAGAJNO
ali ognjavamo omaro za trg. knjige, kot nekaj Sofra-omaric za kartoteke kupim. Ponudbe
z navedbo velikosti in cene na upravo »Večernika« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 4352
GOSTILNO oddam na prometnem kraju. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo lista. ____________4357
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem ter se v 1933. letu najtopleje priporoča tvrdka F. NOVAK, pohištvo, vložke, tapetništvo in posteljina. Koroška 8. Vetrinjska 7,	4280
v bogati izbiri
Tekstilana
Biidefeldt
Gosposka ul. 14
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da jih pustite temeljito osnažitl emajlirati, poniklati. vse kro-gljlčne ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo!	3889
VINO.
lastni pridelek, novo in staro po Din 3 in 4 liter pri odjemu 10 litrov. Pristno vinsko in sadno žganje. Zrinjskega trg 6 4276
NAJCENEJŠI NAKUP ZA BOŽIC!
Novi gramofon (kovček) z albumom in 9 kom. novih Columbia plošč, vrednost (po kom. 1800.—) na prodaj za polovično ceno od Din 950.— in novo moško kolo za fantke od 8—14 let starosti. Naslov v upravi.	4332
Najprimernejše
božično darilo
trajne vrednosti in katero Vas vsak dan razveseljuje je
TELEFUNKEN RADIO
Novi modeli. Nove cene.
Oglejte si zalogo v najstarejši špeci-jalni trgovini
RADIO -STARKEL
MARIBOR. TRG SVOBODE 6
Volneno
blaeo
za obleke, bar. henti, flaneli. Novi vzorci In vezave
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO, solnčno, separirano, električna luč, takoj ali s 1. ianuar jem oddam. Stritarjeva ulica št. 5. I. nadstr.____________4254
SOBO ODDAM
eventuelno s hrano, eni ali dvema boljšima osebama. Naslov v upravi.	4183
PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom, oddam. Koseskega ul. 41.	4318
SOBO
s prostim vhodom, parke tira-no, z električno razsvetljavo, eventuelno s hrano, oddam. Primorska ulica 16.	4325
PRVOVRSTNE SANKE
nudi tt Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.	4342
PROVIZIJSKI POTNIKI
se sprejmejo. Dober zaslužek. Resni reflektanti naj se javijo pod »Grafika« na upTavo lista.	4346
Ženitve
SIN POSESTNIKA
v okolici Maribora, 28 let 'star. želi poročiti pridno, skromno dekle, ki bi mu omogočilo prevzem posestva. Ponudbe pod »Sreča«.	4363
SOBO S ŠTEDILNIKOM
in shrambo oddam. Dušanova ulica 12-1. Magdalenski okraj.__________________4299
V SREDINI MESTA
se sprejme 3 dijake v popolno oskrbo po 550.— Din mesečno. Naslov v upravi. 4359
POCENI« dobro blag®
iarnite,
lestr nee, tnoderne vsrhnsi. svetilke, senčnik , krogle vseh aparate,
le pri m0t0fie
JOS. TiCHV IN DRUG
MARIBOR, aLOVEN&K«. ULICA 1®
Posest
samo dobre kakovosti
Tekstilana
BUdefeldt
Gosposka ul. 14
lokal
LOKAL IN STANOVANJE
oddam s 1. januarjem. Frati-kopanova ulica 29.	4252
se oddajo s 1. februarjem lepi trgovski lokali z lepimi prostori za delavnico in skladišče. — Vprašati v pisarni dr. Rosina.	4177
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja Din 1 Novozgradba, 2 sobi, kuhinja, Din 30.000.—. Dvodru' žinska vila z velikim vrtom Din 175.000.—. Trg. hiša z gostilno Din 170.000.—. Hiša c gostilno, žago in mlinom, lastna električna centrala, Din 270.000.—. Hiša z 10 strankami, v centru mesta, 360.000.-— Din. Posestvo. 28 oralov, samo njive in travniki, z vilo Din 160.000.—. Posredovalnica »Rapid«. Maribor. Gosposka ulica 28.	4350
POSESTVO.
pol ure od Maribora, v lepi legi, 10 oralov, za 120.000 Din prodam. Ponudbe pod »Tudi knjižica«.	4362
Platno, Sifoni
platno za rjuhe in prevlake od tvrdke Scroll in PoliacK
Kupim
PISALNI STROJ.
rabljen, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene pod »Brezhiben«.	4361
Stanovanje
TRISOBNO SOLNČNO STANOVANJE
popolnoma renovirano, v centru mesta, se odda 1. januarja 1933. Naslov v upravi »Večernika«.________________ 4353
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami oddam s 15. ja-
Jiemdoefska - lediltt* x>codie uaptam vsafc led slastna!
Pripravna darila - Fine kristal posode - Tudi na drobno po *** vamiških cenah v skladišču * Kersnikova ulica (pri VolkeijeV garažil
vedno po najnižjih cenah pri
Tekstilen!
Biidefeldt
Gosposka ul. 14
Prodam
UMIVALNIK
z marm. ploščo in zrcalom-zavese, karnise in drugo n® prodaj. Aleksandrova c. 45-H-vrata 10.	4.341
PRODAM -GRAMOFON
18 plošč -in dvoredno harmoniko. Stanko Vrazova ul. 22. Pobrežje.	4351
Službo dobi
IŠČEM PRODAJALCE(KE)
. . za Maribor in okolico. Zglase nuarjem. Sp. Radvanjska ce- naj se v torek in sredo v sta 18, Nova vas.	4358	kavarnL Tement. Glavni trg-
Pouk
Opravilnaštevilka E IV 4442/32
NEMŠČINA
brez učenja posameznih besed, konverzacija, začetni pouk, trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi.	4321
Nova iznaidba
iz volne, je vsaki dami prepotrebno. Krilo je zelo praktično in se popolnoma prileže telesu ter ne ovira niti najmanje hojo, To krilo je zelo higijenično m neobhodno potrebno bolnim osebam. Charmant-krilo spada k naj-elegan.tueji spodnji damski obleki. Nosi se lahko pod vsako toaleto. Prileže se vsakemu telesu in dela istemu lepo obliko. Dobite ga v vseh barvah. Pomnite, da je to res najpraktičneje in najbolje božično ali novoletno darilo in bo Vašo ženo sigurno to darilce, ki je zelo po-naibolj hvaležna. Nc odlašajte in pohitite Še danes v ceni, najbolj razveselilo in Vam bo sigurno za to darilo trgovino
FRANCA ŠKOFA
na Aleksandrovo cesto št. 23 v Maribor«.
Dtažbeni
Dne 9. januarja 1933 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem spdišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 474
Cenilna vrednost:	Din	852;570	80
Vrednost pritikline:	^
Najmanjši ponudek: Din 852.570*80
V ostalem se opozarja na dražbeni oklie, ki je nabil na uradni deski sodišča v Mariboru.
R	■	m %	1	S	V;	-	■	W
■«*
Okraino sod Ste v Mariboru, odd. IV«
dne 11. decembra 1932
Najfinejši rum Brandy Pristna slivovka
m vse vrste likerjev i. t. d.	en	detaill
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Tovarna likerjev, desertnih vin in sirupov*
ne giosi
Telefon 25- 80
POSOJILNICA n. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM
Ustanovljena 1. 1882.	Sprejema	hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje.
Stenje hranilnih vlog 85 milijonov Din	.	.
Rezervni aklidi nad 7% milijonov Din	Rentni	davek	plačuje	iz	svojega.
Mariborski »VE CER NIK« jutra.
V Mariboru, 'dne 24. XII. I9&
Stran M>
" Mariboru, cine 24. XH. 193?.
«ariborski »VE C ER NIK« Jutr«
Radi prezidave
skladliia
m
na prodaj v
trgovini s
pohištvom
Ker Vam nudi naj večjo izbiro aparatov vodilnih radiotovarn:
T
■;
Ulica 10. oktobra št. 5
po zelo znižanih cenah:
30 spalnic
iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 Jedilnic iz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd
ter vsakovrstno pohištvo
O
B
8
Mn 240
močna obleka za delo lepa vsakdanja obleka fina in boljša obleka posebno topla obleka fina obleka iz kamgama najfinejša obleka iz kamgama
&
Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice!	3833
ZA OTROKE
dobra mornarska obleka Mn 70-130
ZA LETA
3,'«-5. 6, 7, a-9, te
mornarska obleka fc	ak a a<va
kamgama	„	250-270
obleka po najnovejšem kroju
70-180
Vetrinjska 26
lepo in praktično darilo, kupite pri
OGLEDALO
RKRIlTAL D. D., koroška c. 32
p
8
E
I
Z
K
U
S
I
r
E
Radione,
Eumig,
Minerva,
Eswe,
Ingelen,
Orion,
Kapsch, Hornyphon, Boss, Berliner,
Korting
Telefunken,
Philips,
Ojačevalce,
Zvočnike,
Sestavne dele. Izprašflce. Nabijanje akumulatorjev. Tovarniške cene. Plačilne olajšave.
Radio Maribor
Glavni trs 1
(Država! most).	Tel.	26-48
MRI MIH UNIV ffll PREMI
it
Balonu««
Ivaropolj«
BudinKina lignit Ladanje-Dolnja
Josip Govedič« Maribor, Prešernova 19
Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah Telefon 26.96
Lepe kniige za Božič
najprimernejše in najcenejše darilo. Novi romani od Courtli-Mahler in Lehne od Din 22.-— naprej. Najboljša knjiga Mun-the. knjige San Michele. Was-sermann »Življenje Stanleya« Wels »Naša zgodovina« Din 80.—, Frilop »Rasputin«, Lud-wig »Mussolinijevi pogovori« Vse te knjige v nemščini. Nadalje veseli romani od Birk-neria in Buscha, lovski roma ni. koledarji za šport, lov in dom. Glasba:	»Sang	und
Klang« od Din 160.— naprej, radiranke od prof Princa itd Velika zaloga. Knjige s slikami za otroke.	4343
Kniiaarna
Scheidbach,
Gosposka ulica 28 (pri hotelu »Zamorc«.
Sigurno obdarite za božične praznike vaše drage najbolje in praktično če se potrudite v trgovino
F. ŠKOFA.
Maribor. Aleksandrova c. 23
kjer imate dobro kvaliteto, veliko izbiro telovnikov, puloverjev, nogavic, rokavic, perila, volnenih kombinež, trikotaže in kravat. Gori navedene predmete prodajamo za božične praznike PO ZIliidlllH Cenah!
2000 volnenih čepic	a	Din	5*—
2000 volnenih šalov	a	„	10'-*
1000 ostankov mongol svile meter „ 25*—
Velika izbira najnovejših pletenin, raznovrstnega perila, sukna, platna itd. dobite v
Tr oin o vem bazariu, Maribor
ili
UH
Največja izbira
krasnih božičnih kaset
Prvovrstna kolonska voda
v zaprtih steklenicah in odprta na litre
6
Krasne doze za puder
original »Flapjak* in vse druge predmete kakor: prvovrstne esence
za izdelovanje
ruma, likerjev in punša
IVAN PEČAR.
droge — parfumerija — foto
Maribor, Gosposka ul. 11
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
llliiimiiillllllllllillUlllllllllllllllliilllimiilllilllillll!h...>i3!lllllllllillllllililllilllllllilillllllllllillllllllllllilllllilllllii;ii$!lill!!ll]llllli!lillli!i.nni!iiili
Centrala: MARIBOR	Podružnica:	CELJE
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte prej JUZ.NOSTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na lcnfizlce in tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju	2e.
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle točno in kulantno
kupujejo svoje pohištvo in vso drugo hišno opremo (tudi proti hranilnim knjiži-3332	cam)	samo	v	trgovini	s	pohištvom
Ernest Zelenka, unča 10. oktobra st. 5
nam je izplačala po smrti naše blage babice gospe
Magdalene Rues
pripadajočo podporo kulantno, za kar ji iz* rekamo najprisrčnejšo zahvalo in to društvo vsakomur priporočamo v takojšen pristop. MARIBOR, dne 16. dec. 19.2.
4331	Žalujoči	ostal*.
IH	Primerna	r™
božična lpW
«	darila	IsHi^
v veliki izbiri
IVAN KRAVOS. MARIBOR
Aleksandrova c. 13
Dne 28. decembra 1932 ob 9. uri dopoldne se bodo prodali v Črni st. 14
na dražbi
USODA LJUDI!
sledeči predmeti:
1 motorno kolo, 1 pisalni stroj „Stower“, 20 parov različnih moških čevljev, 10 parov različnih ženskih čtvljev, 20 gumi plaščev za dvokolesa. 1 šivalni stroj, 1 avtomatska tekvica, 1 šivalni str oj, ■ 1 žensko kolo i t, d. 4ai;9
Piosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helena ie tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarja" nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imet1' gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prot. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo« napove Vam kdaj lahko dosežete uspeh dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklik sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspe'' boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite tp gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Restavracija Narodni dom
.sprejema abonente na dobro in tečno hrano Kosilo 6—8 Din, večerja 4—6 Din, vino po 6, 8, 10 in 12 Din liter.
Priporoča se Minka Kudrova, restavraterka
Čitajte. kar Vam piše sam profesor-astrolog Heičn.
Spoštoyani prijatelji!
2e ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bi! moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanj® Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur do vrsti, kakor prihajajo prošnje Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem. da tudi sam storim za vse kat je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi
To svoje sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svo) naslov, poklic, dan. mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več. nego bi smatrali za mogoče Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za molo visoko starost m v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le:
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-Vinograde Sleszhd II6-M Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovoru® delo potrebujem miru in zbranih misli (Prof. Helžn le star 86 let.)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo ln zaupanje ter si bom prizadeval. °e Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas vseh vdani prijatelj
prof. Helčn astrolog.
Naša opazka: Prof. Helžn ni prerok — marveč učenjak ki ie vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike ker nam kaže nota sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam lili morda pripravlja usoda.	_______
Prvovrstno
sadno
drevje
raznih vrst:
Jablane hruške črešnje in breskva
visoko in nizkodebelne oddaja po zmernih cenah
BANOVINSKA TRSNICA IN DREVESNICA
v Kapeli, p. Slatina Radenci.
Zahtevajte ponudbo. 4340
Zaradi prevelike zaloge:
REKLAMNA PRODAJA
srebra, predmetov iz kitajskega srebra, jedilnih priborov (tudi posameznih), košaric, servisov za liker, podstavkov; predmetov iz kristalnega stekla, kakor vaz, servisov za liker in vino in garnitur za kompot.
Vsi ti predmeti se prodajajo po zelo znižanih cenah, ki so deloma nižje kakor so bile nabavne!
Oglejte si predmete in cene, ki so označene na njih. v mojih izložbenih oknih Strmeli boste, kako poceni si lahko kupite najlepše slvan.
Plačilne olajšave I
MJsgerlfev $Žn, Juvelir. Mr
Izdaja konzorcii »Jutra« v UubUaui: Predstavniir izdajatelja in urednik: RADI VOJ l\'I'II AR v Mariboru, liska Mariborska tiskar na d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«