149. številka. rr Ljubljana, v ponedeljek 4. julija. XXV. leto, 1892. mmjk dan ejveeer, iaimli nedelje in praenike, ter velja po poeti prejeman ea avstro-ogerske dežele ea vse leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., ea četrt leta 4 gld., za jeden " 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom ea »se leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., ea jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 80 kr. sa četrt leta. — Za t nje dežele toliko eec, kolikor poštnina anala. Za osnanila platoje se od cetirietopna petit-vrste pe 6 kr., če ee otnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., to se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se is vole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — OrednUtvo in up ravnifttvo je t Oospodskih ulicah 6t. 12. Opravniltva naj le blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Praznujmo god sv. Cirila in Metoda z narodnimi — darovi! V Ljubljani 4. julija. Odkar se je začel slovenski narod, razkosan v raznih pokrajinah, zavedati, da je tudi on narodna jednota sam v sebi, da je poleg tega veja na velikem drevesu slovanskem, od tedaj ČSBtf, praznuje hvaležno vaško leto dan 5. julija. Ta dan posvetuje katoliška cerkev prvima slovanskima bla-govestnikoma, Solunskima bratoma, sv. Cirilu in Metodu. Poleg cerkve pa obhajajo slovesno ta dan vsi slovanski rodovi, spominjajoč se velicih dobrot, katere sta jim podelila sveta brata — prva ozna-njevalca krščanske vere in stvoritelja slovanske službe božje. V mnogih slovanskih pokrajinah obdržal se je slovanski jezik do današnjega dne v cerkvenih obredih, v drugih pa ga je, žalibog, Že davno izpodrinila latinščina. A kako Žalostne bile ao posledice tam, kjer se je posrečilo nasprotnikom alovanstva doseči svoje nakane zoper slovansko bogoslužje 1 Narod, izgubivši narodno cerkev, padel je kmalu v duševno mrtvilo, kos za kosom slovanske zemlje se je potujčil, za veke izgubil slo-vanstvu. Najhuje godilo se je v tem pogledu prav nam, že itak maloštevilnim Slovencem. Videti je bilo skoro, kakor da je našemu narodu sojeno, da izgine iz Števila živih in se potopi v morji tujstva, katero je vek za vekom pritiskalo s toliko silo nanj oiL vseh stranij. Šele narodna zavest najnovejše dobe mu je dala novo moč in nov pogum za življenje in napredovanje v narodnem duhu. Ali ob jednem je pritisnil zoper nas sovražnik z novimi raznarodujočimi sredstvi. Posebno nevarno postalo je v novejSem času pogubno delovanje raznih Šolskih društev, katera so ustanovili nasprotniki slovenstva. S pomočjo teh društev naj bi se lovila slovenska mladina v tuje roke, z njih pomočjo naj bi se potujčevali mali otročiči slovenski, odtujil naj bi se zarod slovenski svoji materi in tako v korenini, torej najuspešneje potujčil ves narod. V tej veliki nevarnosti vzbudil se je mej zavednimi Slovenci duh sv. Cirila in Metoda. Spomin na ta blagovestnika slovanska in njiju delovanje bil je rešilna zvezda, ki je zasijala v temni noči obupanemu narodu. Ustanovila se je družba, katera si je sv. Cirila in Metoda, ta največja dobrotnika vseh slovanskih narodov, poatavila za svoja pokro vitelja, da skrbi za slovensko deeo ob meji, koder je zanjo nevarnost največja. Uprav družba «v. Cirila in Metoda nadaljuje blagonosno delovanje prvih dveh slovanskih apostolov, ker ona brani ob mejah slovenstva slovenski deci narodnost in vero. Vsakega zavednega Slovenca, vsake zavedne Slovenke prva, poglavitna in najsvetejša dolžnost je, da dejansko podpira to, za nas tako potrebno in po svojem dosedanjem delovanji tako koristno družbo. Z resničnim veseljem smo torej že v zadnjem našem listu pozdravljali ukrep Tržaške podružnice, da se zbira in zbere v proslavo praznika naših blagovestnikov povsod, koder prebivajo zavedni sinovi in hčerke slovenskega naroda, Cirilo VlWo«ll|*kI dar. Držimo se tu stare prislovice: .Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača" in položimo za jutršnji dan v hvaležni spomin blagima našima oznanjevalcema vere in olike vsak svoje darilo in darilce, bodi še tako skromno. Zgradili ne bo-demo s tem sijajnih palač, stavili ne bodemo veli- kanskih kipov od brona ali mramorja, aH postavili bodemo še lepši in trajnejši spomenik, ker storili bomo najpotrebnejše, da obnovimo in okrepimo delo, katero sta sv. Ciril in Metod tako lepo bila pričela pred tisoč leti. Zasejali bodemo narodno zavest po svojih, narodnih, dobro osnovanih šolah v našo mladino, odgojili bodemo zarod, ki ne bode sramoval se svoje matere slovenske, kakor bi se je, če puščamo otroke v šolah-potu jčevalnieah. Le tako dosežemo, da vzraste nam zaveden narod slovenski, ki bode stal krepko na braniku za največji svoji svetinji, za narodnost in vero proti vsakemu navalu pohotnega tujca! Kakor bodo torej nico), v predvečer sv. Cirila in Metoda po slovenskih vrhovih plamteči kresovi pričali daleč na okrog, da Slovenec živi in Časti svoja največja dobrotnika, tako naj Cirilo-Metodijski dar bode priča, da smo rodoljubje v dejanji, da hočemo od leta do leta žrtvovati nekoliko svojega imetja za naše narodne trdnjave ob mejah, za Ciril Metodovo šolstvo! Kriza. Na Dnnaji 3. julija. Nemški levičarji in nemški konservativci so povBe jednako nezadovoljni, tako da je bilo mini-sterBtvo primorano preložiti rešitev krize skoro za teden dnij. Glavna razprava o valutnih predlogah začela se bode po najnovejših določbah šele v ponedeljek, dne 11. t. m., do tedaj mora biti tudi gotovo, kako bodo glasovali konservativci in liberalci nemške narodnosti. Ministerski predsednik grof Taafte skušal je v sobotni seji potolažiti razdražene tovariše Zallin-gerjeve in Ebenhochove. Odgovoril je na vprašanje Ebenhochovo, je li bil vladni zastopnik Plappart pooblaščen izjaviti, da ni moči v Zallingerjevem zmislu premenjenega zakona o uredbi stavbenih obrtov predložiti cesarju v potrdilo; potrdil je sicer izjavo Plappartovo, a samo glasom besed, z misel njegovega govora bil je naperjen zoper vladnega zastopnika. Grof Taafie izrekel je naravnost, da se je vlada ravnala po želji večine odseka in ne po principijelnem svojem prepričanji in izjavil, da se bode ozirala na predlagane izpremembe kolikor bode mogoče. S tem — tako bi sodili — morejo biti nemški konservativci zadovoljni, saj je vender brez ovinkov povedano: baron Plappart ostane na svojem mestu, a vzlic temu ni na njegove besede pokladati nikake važnosti. Kakor se pa kaže, naveličali so se konsevativci mirnega življenja in hrepene po boju. „Grazer Volksblatt", precej radikalno glaailo štajerskih konservativcev, poroča, da se vznemirjenost v Hohenwartovem klubu še ni polegla, da so konservativci razžaljeni in da niso z vlado nezadovoljni samo za to, ker ni odkrito de-savouirala barona Plapparta, ampak tudi še iz mnogih drugih razlogov. Ti drugi razlogi so menda tudi povod, da mislijo nekateri konservativci, ven-derle znebiti se varuštva Iiohenwartovega, zakaj oficijelno glasilo konservativnega kluba „Cons. Corresp." piše doslovno: Z ozirom na tendenciozno vest, da uvažujejo nemški konaervativni poslanci prav resno vprašanje, ali bi ne kazalo izstopiti iz konservativnega kluba, moremo določno izjaviti, da tega, če se bo zgodilo, nikakor ne nameravajo vb i ti poslanci. — Isto glasilo pravi tudi, da je govoril dr. Kbenhoch samo imenom slučajne večine konservativnega kluba, da je bil njegov govor samo udarec v vodo, ki bo le škodil ugledu kluba, interesom volilcev dotičnih poslancev pa ne bode ko« ristil nič. List ne ve povedati, ali bode to uplivalo kaj na politični položaj, sodi pa, da s kričanjem ni moči tirati pametne in uspešne politike, najmanj konservativne. UvaŽuje to izjavo in odgovor grofa Taaifea na dr. Ebenbochovo vprašanje, kateri odgovor je kolikor toliko ugoden is. to skupino poslancev, mislimo, da se bode posrečilo Taaffeu in Hohen-vvartu vzdržati v klubu, Če ne vseh, vsaj večino nemških konservativnih poslancev. Levičarjev grof Taafte Še ni potolažil. V soboto popoludne ob 1. uri začela se je Beja ministerskega sveta in trajala do 5 ure. Ukrepi, storjeni v tej seji, še niso znani, in vlada tudi v oficijelnih glasilih se ui ničesar v tem oziru izjavila. Gotovo moči je samo to povedati, da ministerstvo še ni jedino, kako ravnati z levico. Nemci seveda delajo z vsemi silami na to, da bi vlada ustregla njihovi želji, čeprav še ni nikjer povedano, kaj hočejo, kakšnih koncesij tirjajo. Nekateri listi razširili so sicer vest, da bode vlada, da ustreže levici, poslala na Kranjsko za deželnega predsednika barona Scbvvegla (H), a to se vidi vsakomur nemogoče, že iz razlogov, ki so stari, a neizbrisni. Zanimivo je, kako pišejo o naši parlamentarni krizi madjaraki listi, katere družilo z Nemci iekrene in povse umevne simpatije. „P. Lloyd", ki se že od nekdaj navdušuje za to, da bodi naše monarhije jedna polovica nemška, druga pa ma-djarska sodi, da je Čudno in komično, kako hoče vlada po krasnih skušnjah na Češkem, vzgojiti si še veliko slovenstvo in misli, to je kaka tajnost avstrijske politike. Seveda se temu listu, ki pita opozicijske stranke v parlamentu z „politischeB Lumpenthum" ne vidi prav, da je levica prav predlogo o regulaciji valute porabila v to, da spravi vlado v stisko, kajti pri regulaciji valute gre tudi za interese ogerske in ti so sveti ter vzvišeni nad vso drugo. V istem zmislu pišejo tudi drugi oger-Bki listi; vsi se zlagajo v tem, da so politične tožbe levičarjev opravičeno, vsi zagovarjajo njene težnje, le tega ne odobravajo, da se levičarji pro-tivijo vladi pri valuti. „Budapešti llirlap" pravi kar naravnost, da pri sklepanji nove pogodbe leta 1867. Ogerska ne bo več obnovila tistih točk carinske in trgovinske pogodbe, s katerimi se omejuje nezavisnost Ogerske v finančnih in kreditnih rečeh. „Magyar Ujszag" sodi, da levica nikakor ne more glasovati zoper regulacijo valute, ker bi s tem ožigosala samo sebe, zatajila svojo preteklost in uničila svojo bodočnost. Vlada, pravi ta list, dobila bo potrebno večino za valutne predloge, če je ne bodo izvršila s pomočjo levičarjev, izvršila jo bode proti njim. Iteakeijonarji iu narodni „exaltadosu čakajo nestrpno, da stori levica kako nerodnost, da bi potem vladi, seveda ne brezplačno, ponudili svojo pomoč. Tako skušajo ogeraki listi u plivati na našo vlado levičarjem v korist, in „N. Fr. Presee* \6 tudi že povedati, da so te madjarske impertinencije naredile na vladne kroge velik utis. Navzlic temu sodimo, da nemška drevesa ne bodo vzrasla nad oblake. Nemški nacijonalci so se popolnoma odcepili in ne marajo več z levico vkupno delovati. PohI. dr. Steinv/ender očita v posebnem članku levičarjem, da se niso postavili niti pri tej priliki na narodna tla. Steinwender zahteva, naj izstopi grof Kuenburg iz ministerBtva, levica pa naj odkloni načeloma vsako predlogo, za katero glasovati bi značilo toliko, kakor izražati vladi zaupanje, v prvi vr.iti tore) valutne predloge. To se more in to te mor« zgoditi — pravi Steinwender, ce pa levica tega ne mara storiti, potem je raztrgana •leharna ves mej njo in nacijoaalci. — Kako ne-jedini so levičarji, vidi se iz tega, da si prizadevala posamni listi, sosebno „Neue Fr. Presne", upli-vati nanje v vladnem zmislu, kar odklanja .Ta-gespošta" srdito, češ, pisanje imenovanega lista je poziv na vlsdo, usj potolaži levičarje s praznimi obljubami. Mi — pravi „Tagespošta" — ne bodemo izpod vladne mize pobirali drobtinic, nego hočemo, da nam vlada izdatno odpomore. .Izdatnih' koncesij želi si pač vsaka stranka, dobila jib pa doslej Se ni nobena in tudi levičarji je menda ne bodo dobili niti ta pot, kajti levičarski listi sami javljajo, da grof TaafTe sicer ni naravnost nasproten levičarjem, da pa ne mara dati nikakeršnega jamstva zato, da bode upošteval levičarske želje. — Kaj pomeni to, da grof TaafTe ni „naravnost nasproten", da pa „ne mara dati nikakeršnega jamstva", to vemo — žal — prav mi Slovenci le predobro Državni zbor. Na Dunaj i 2. julija. Današja Beja bila je prav zanimiva. Videli smo zopet grofa Taaflea in čuli pojasnilo njegovo glede na vladnega zastopnika znano izjavo, ki je vzbudila nezadovoljnost nemških konservativcev. Posebnega utiša ta iziava ni naredila in morda je miuisterrtki predsednik prav zato skušal pobiti Lue-gerja bolj rezko, kakor je bilo potreba. To se mu mora postiti grofu TaatVeu, dovtipen je bolj, ko vsi drugi ministri vkupe. Začetkom seje uazuani predsednikov namestnik baron Chlumeekv, da jc predsednik dr. Smolka šel zdravit se v neko kopališče in da se bode mešana komiaipt radi posvetovanja o draginjskih pri-kladah sešla dne 4 julija. Poslanca Zehetmavr in Hagendbrfer stavita uu|oh predloge za državne podpore po elementarnih nezgodah oškodovanim prebivalcem pol. okrajev Line in Hartberg; poslanci Hallwich, H a u c k, Slama, E i m , G e sb m a n n, dr. l> y k. in Exner stavijo razne interpelacije. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o uredbi stavbenih obrtov. Ministerski predsednik grof T a a f t' e omeni v zadnji seji stavljenega vprašanja poslanca odtikal se je nad tem, da je vladni zastopnik prišel v dotično sejo obrtnega odseka, ker ga volitev poročevalca baje nič ne briga. Vladni zastopnik je bil k tej seji povabljen in je to povabilo vsprejel. V tisti seji izjavil ae je vladni zastopnik, da po nasvetu poslanca Zallingerja vzpre-jete določbe ni moči predložiti v Najvišje odobrenje, in sicer storil je to, ker je bil avtoritativno pooblaščen. Pri tej priliki prosveduje vlada kar najodločneje zoper izraz, ki se je rabil v zadnji seji; miniatri so si svoje ustavne odgovornosti popolnoma sveti, sluge pa so samo Nj. Velečanstva cesarja. PobI. dr. Pat ta i ugovarja Tasiieu in trdi, da ie vlada a tem korakom pokazala svojo udanost za jedno jedino stranko; nekdaj hotela je biti nad strankami, se laj pa je pod njimi. Tiste stranke, katere so močne, dosežejo vae, druge pa uičesar. Govornik upa, da vlada zaradi tega, če ostane zbornica pri svojem sklepu, ne bode stavila kabinetnega vprašanja, upa pa tudi, da cesarske sankcije ne bo več mešala v debate na nedopusten način. Posl. E n g e 1 priporoča predlog Zuckrov , proti čemur ae vladni zastopuik Plappart odločno izreče. Posl Pininaki zagovarja legalnost zborničnega ukrepa in se izreče zoper predlog AVid-manov. Posl. dr. Lueger pravi, da je TaalVe odgovarjal Ebenhochu lepo akordirano, njega pa kar oštel. Govornik misli, da je TaalVe svojo jezo, katero kuha zoper lloheuvvartov klub, izlil nanj. Z Ebenhochom ae ne upa tako govoriti, kakor z menoj, Ehenhoch je član velike stranke, Luegerja pa, misli si grof Taull>, tega že lahko z velikim prstom potipam, ker ni član velike stranke in je Jo otipavanja Že vajen. Govornik trdi, da so ministri nekake sluge parlamenta sli vsaj parlamentu podrejeni, sicer bi ne bilo moči obtožiti jih. Sicer je pa to vae jedno, gotovo je, da ministri ne smejo biti sloge posameznih strank, a to je znano, da je bila podana v govoru stoječa izjava le ker je to zahtevala levica. Ministrov dsnalaji govor je prav v smisla tega razmerja mej ministrom in strankami. Jedna stranka dobi to, droga dobi dvornega svetnika, zdaj dobi prvs svoje stavbene mojstre in vse samo zato, da rešijo valutne predloge. Govornik izjavi, da bode glasoval za predlog Zukrov, Češ, da je prebivalstvo interesirano, da se stvar ugoduo reši in če bi se ne zgodilo bilo bi ljudstvo močno vznemirjeno. Ministri sicer niso naši sluge, kakor mi nismo sluge ministrov, vsi pa smo, ministri in poslanci, sloge narodov. Če je neki levičar rekel, da je to fraza, dobra za L^rchenfeldske volilce, odgovarjam mu na to: Lerchenfaldski volilci so zame važnejši, nego blagonaklonjenoat ministrov ali gosp. NVrabetza. Grof Taaffe zavrača trditev, da je Eben-hocbu drugače odgovarjal, kakor Luegerju. če je pa bil v tonu odgovora kakšen razloček, tako je to povse naravno. Govor Ebenhochov je bil stvaren in odgovor tudi; glede govora Luegerjevega pa je bilo treba pojasniti stališče ministerstva. Cest le ton, qui fait la musique; v i/.veatnib stvareh treba udariti na močnejši register. Hvaležen sem mu na izjavi, da minister ne sme biti sluga posamne stranke. To tudi nismo in v svesti si odgovornosti svoje sem izjavil, da smo sluge Nj. Velečastva cesarja, ki nas je imenoval in nas lahko vsak hip odpusti. Kar je rekel predgovornik o zakonu, na to je odgovor kratek: vlada je zakon tako ustrojila, kakor je želela večina odsekova. Vlada torej ni svojevoljna in bode tudi v bodoče tako ravnala, kakor doslej. Mogoče, da se je vlada motila, dobro voljo pa je imela storiti vse, kar |e stvari v korist. Posl. Lueger rekel |e tudi, da se vrši tukaj nekakšna licitacija. Zoper to moram protestovati; licitacija ni primerna zborni >e; mogoča je v krčmi, v parlamentu pa ne. Po kratkem govoru poročevalca VBprejel se je oa to predlog poBl W i d man na. Zbornica odobrila je na to več paragrafov zakona brez debate. Posl. Pininaki izjavi, da bodo Poljaki glasovali zoper zakon, ker je obveljal predlog Wid* mauno v. lato izjavi posl. dr. Kaizl imenom Mla-dočehov. Zbornica vsprejme nato po kratki stvarni debati še nekatere nadaljne paragrafe tega zakona in zaustavi na to obravnavo. Pred koncem obžaluje poročevalec, da so bile podane izjave posl. Pinioskega in Kaizla, ker zdaj ni gotovo, bode-li zakon obveljal. — Posl. J a \v o rs ki potrdi, da je govoril Pininaki imenom celega kluba. Posl. Hofmann- VVellenbof interpeluje zaradi dogodkov v Solnogradu o priliki Dismarcko-vega prihoda; posl. Ciani zaradi znižanja tovor-nine za domača vina, posl. lleilsberg pa zaradi neke odločbe dež. šolskega sveta štajerskega. Seja se na to zaključi. Prihodnja seja v ponedeljek. Politični razgled. HI «»l ran je aVtole. V Ljubljani, 4. julija. Moravski Čehi, kar lih stoji v vladnem taboru, bo kar srečni, da ie bil odlikovan njih vodja dvorni svetnik dr. Fan-derlik. V kratkem priredili bodo Fanderliku v čast velik banket, na katerem bode slavljenec razvil svoj program in dokazal, kako močno podpira vlada moravske Čehe. — Hanaški poseatnik Čepek, ki je bil v Brnu cesarja prosil, naj ae da kronati za kralja češkega, postal je kar čez noč popularen mož. Od vseh stranij, od zasebnikov in od korpo-racij, dohajajo mu izrazi priznanja, da je imel pogum tolmačiti svetlemu vladarju najiskrenejšo željo naroda češkega, da je odločno dvignil zastavo češkega državnega prava. Jiukovinske thamatlje. Novi deželni predsednik bukovinaki, baron Krauss, menda tudi nima posebne sreče z Rumuni, ker je mej njim in pravoslavnim metropolitom nastal konflikt, vsled katerega bode ta cerkveni dostojanstvenik odstopil. Metropolit Morariu- Andrie-wicz je unet Rumun in podpira romunske težnje z vsem svojim ugledom. V zadnjem pastirskem listu spozabil se je tako daleč, da je brez ovinkov oštel maloruske pravoslavne volilce zato, ker niso volili romunskih, ampak svoje poslance v deželni zbor. To je mrok konfliktu. Metropolit modi se sdsj aa Dunaj i, a vilic močni snalombi, ki jo imajo Romani pri vladi, najbrže ne bo ničesar opravil. Vnaaje tfržare. Bismarck rasboril je po svoji kritiki sedanjega sJatnmoi vse javno mnenje ns Nemškem in dotirsl nnsprotatvo do »kraj u osti. Že zadnjič smo omenili, kako strastno mu odgovarjajo oficijozni listi, zlasti s ozirom na Bismarckov pogovor s urednikom Dunajske aNeue Freie Preaae*. Skoro ob jednem odgovarjajo na to vsi neodvisni in Bismsrcku udani listi, in sicer jako rezko, tako da ni moči uganiti, kako daleč utegne še ta razpor priti. Ves žurnalistični prepir ksže jasno, da je Bismarck še dandanes najpopularnejši mož na Nemškem, a da so nemški kralj in knezi popolnoma pozabili, koliko hvale so mu dolžni. Po nekod se čuje, da misli vlada sodno postopati zoper Bismarcka, kar pa ni verojetno, ker je Bismarck neodvisen in ne več državni uradnik..— Za inozemstvo je Bismarckova kritika kaj važna, ker prav iz nje ae da posneti, v kakšnih rokah je politika naše zaveznice in koliko se je na to poslednjo zanašati. Angleške volitve. Velika večina poslancev volila se bode v ponedeljek; mesta volijo dno 8. julija. Veeh po. slaocev je voliti 670 in sicer volijo^ Angleška in Wales 495 (samo London voli 59 poslancev), Škotska 72 in Irska 103. — Gladstone razvil je zdaj v vseh podrobnostih svoj politični program in pojasnil, kako misli uživiti Home Rule. Liberalni volilci niso s tem načrtom za ureditev razmerja mej Angleško in Irsko nič kaj zadovoljni in to bi utegnilo uplivati na končni izid volitev. Dopisi. Z Dolenjskega 28. junija. [Izv. dopis.] (Ovadba proti kirurgu.) Naš kazenski zakon ima določbo, da se zdravniku odvzame praksa, ako se mu dokaže nevednost in zdravljenje proti naukom, če iz tega zlo izhaja. Nekateri doktorji medicine gledajo neljubo na one kirurge, ki niso doktorji medicine, ki se pa še tu in tam mej nami nahajajo. Ali to jih vender ne napotuje do tega, da njim dozdevne kaznive slučaje sodišču naznanjajo; pametnejši si nemara mislijo, da niso svoje vode z veliko žlico zajeli in da bo tudi zmotljivi. V neki vasici na Dolenjskem živi in zdravi že več let kirurg. Pokličejo ga vlani k bolniku, na kojega ae je težak voz zvrnil ter mu nogo zlomil. Ta človek je delj časa pod vozom ležal ter si sam z zlomljeno nogo izpod vo/a pomagati hotel. Po tem nebanju si je še hujše pohabijenje naklonil. NaS kirurg vse stori, kar je vedel in znal. Videč nevaren slučaj, pove bolniku, da naj se da v Ljubljansko bolnišnico spraviti. Zdravnik mu ponudi svoje konje za vožnjo in tudi nekaj denarja za potovanje. Bolnik odločno pove, da v bolnišnico ne gre. Zdravnik zdravi naprej, mora zdraviti, drugače pride v kazen. — Mej zdravljenjem je novačenje v naši vasi. Okrajni glavar Kočevski dr. Thoinan pl. Montalmar izve, da navedeni bolnik namara ni v pravih zdravniških rokah ter da okrajnemu zdravniku g. dr. Linhartu iz Kočevja nalog, bolnika pregledati. K dru. Linhartu se pridruži tudi vojaški zdravnik g. dr. VVallner. Oba pregledata bolnikovo nogo v pričo našega kirurga le hitro in — g. doktor Linhart stori potem ovado pri sodišču proti kirurgu, da je neveden, da je storil „Kunstfehler", da ima bolnik zbok nevednega ravnanja kirurga malo skriv-Ijeno nogo. Kazenska obravnava proti kirurgu se začne. Vpraša se g. dr. VVallner kot priča. Ta pove, da je prepovršno pregledoval bolnika, da bi mogel določno krivdo kirurgu-zdravniku dati. Sodnik zasliši gg. dr. Linharta in dra. K. kot zvedenca. Gosp. dr. Linhart odločno izreče, da je kirurg slabo, nevedno zdravil in g. dr. K. za njim isto. — Kirurg se obsodi na izgubo prakse. Ta se pritoži ter prosi na podlagi izpovedbe dr. VValluerja, da še drugi zvedenci Btvar preiščejo. Prizivno sodišče v Novem mestu ugodi tej zahtevi ter da slučaj preiskati po vseučiliškem prof. kolegiju. Ta kolegij odda na način šest ozko pisanih polah svoje muenje, da kirurgu ni moči očitati v tem slučaji nevednosti in ne pre-greška. Mediciniška fakulteta se izjavi, da kirurg ni mogel lahko drugače ravnati, nego da je po zlomljeni kosti razmesarjeno meso pred vsem lečil, kar mu prva zvedenca v zlo štejeta, ker, kaj pomagn vravnama kost, če bi bolnik na rani, oziroma otro-vani krvi umrl —; ta kolegij izrecno pove, da tudi jako dober dr. medicine-kirurg ne bi drugače ravnati mogel in posebno ne tam na deželi brez dobre asistence, in prav ostentativno kolegij povdarja, da je dr. Linhart prepovršno bolnika pregledal predao je ovadbo atoril in potem nvoio sodbo o slučaju isrekel. — Vsklicso sodiice je seveda sodbo prvega aodsiks rasveljavilo ter kirurga obtožbe oprostilo. A sdravnik je po sodbi prvega sodnika hudo tapen. Nekdo je ikrbel za to, da se je istemu sodišču naznanilo veliko slučajev, v katerih bi naš kirurg bil nespreten, to se pa ni dokszalo, ampak po dotičnih nekdanjih bolnikih nasprotno dognalo. To vse se je raztrosilo v svet, akoravno je okrevajoči bolnik z zlomljeno nogo ljudem in tudi pred sodiSčem rekel , da si je naS kirurg toliko prizadeval, rešiti ga, kakor le v naši vaai mogoče. Mož trpi veliko škode. Da se stvar z učinkom sodbe prvega sodniks ne razširja, sem objavil ta slučaj in morebiti bode dr. Linhart, ki je že v drugo bil v takem slučaju po fakulteti desavouiran, ▼ prihodnje postopal previdnejše, ali si vsaj kam zabeležil, da dr. Linhart, c. kr. okrajni zdravnik v mogočnem Kočevji, ni nezmotljiv in vsa) ne korifeja, kateri gre sodba o zdravljenju druzih zdravnikov. Pač velja tudi tu: „Dio grosste Bildung, der mil-deste Richter". — „Matica Slovenska". 92. odborova seja v četrtek 23. junija 1892. leta. (Konec.) Za lansko leto je vplačalo udnino 1754 letnikov, za letošnje doslej 937. Od zadnje odborove seje pristopilo y> „Matici*1 81 letnikov in 1 usta-novnik (izmej letnikov), namreč: A) Kot ustanovnik : Zamida Matija, deželni svetnik v Ljubljani. B) Kot letniki: Albrecht Luka, učitelj pri Sv. Ani nad Tržičem. Aplen Andrej, Župnik v Št. Jakobn na Koroškem. Balon Mihael, oskrbnik v Brežicah. Bauer Karoi, župnik v Št. Lipšu na Koroškem. Derlec Ivan, c kr. žand vodja v Novem Mestu. Bezenšek Aut., realski profesor itd. v Plovdivu. Brovet Rupert, c. kr. dav. pristav v Brežicah. Butora Ivan, klerik v Zagrebu. Ebner Ivan. bogoalovec v Celovcu. Frančiškanski Ramostan v Brežicah. Germ Matej, bogoalovec v Celovcu. Giontini J. R., trgovina v Ljubljani Go-roilšek Franc, abiturijeot v Mariboru (2 iztisa). Gradišnik Lenart, uradnik v Celovcu. Gregorič K., meroBodnik v Brežicah. Havliček Franc, bogoslovec v Celovcu. Horvat Dragotin, klerik v Zagrebu. Hutter Vekoslav, bogoslovec v Celovcu. Jakelj Val., kapelan v Seuožečah. Jereb Jo^ip, administrator na Dravi. J. A., diiak v Ljubljani. Judnič Davorin, nadučitelj v Košaui. Kausk^ Janko, kapelan v Ma-kolah. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki. K-ne Franc, posestnik v Piršenbregu KesBler Alojzij, c. kr. sod. pristav v Metliki. Kin-delmanu Jakob, kapelan na Fari. (Koroška). Krejči Vo]teb, kapelan v Št. Jakobu na Koroškem. Lavtar Valentin, kapelan v Kranju. Lovšin Ivan, kapelan v Mokronogu. Mali Anton, kapelan na Blokah. Ma-rinič Ivan, dekan na lipi (Koroška). Matevžič P., kapelan na Fari (Koroška). Medved Matija trgovec in posestnik v Zagorji. Mešiček Josip, kapelan v Brežicah. Milavec Josip, trgovec in posestnik v Cirknici. Modestin Josip, profesor v Zagrebu. Oblak Anton, župnik v Gozdanjah (Koroška). Pire Ciril, trgovec in posestnik v Krsnji. Planinec Franc, načelnik železnične postaje v Brežicah. Plesničar M., učitelj na Reki (Primorska). Pogačar Josip, c kr sod. kance lis t v Mokronogu, pl. Pohl Josip, župnik v Pišecah. PoljanŠek Ignacij, pek in posestnik v Brežicah. Postružnik Gustav, trgovski pomočnik v Brežicah. Postružnik Rudolf, c. kr. dav pristav v Brežicah. Rauter Franc, učitelj v Brežic »h Rojina Franc, učitelj na Dobravi Rotner Ivan, kapelan v Rogatcu. Rupnik Ivan, učitelj pri Sv. Florijanu (Štajerska). Sebenikar Matilda, poštarica itd. na Rakeku, „Slovenija", akad. društvo na Dunaji. Stajnko Ivan, župnik v Tinju Stante Jakob, učitelj v Dobo vi. Stres Anton, bogoslovec v Celovcu. Strmšek Vekoslav, učitelj pri Sv. Petru (Štajerska). Suwa]Ivan, tovarniški delovodja v Spodnji Šiški. Svaton Josip, bogoslovec v Celovcu. Šavbah Franc, župnik na Domačalah (Koroška). Šircel Rozalija, trgovca soproga v Mokronogu. Šola dekliška osem-razredna pri sv. Jakobu v Ljubljani. Šubel Ivo, stud. jur. v Velikovcu. Tomše Josip, c. in kr. stotnik na Dunaji. Trafenik Luka, nadučitelj pri Bv. Florijanu (Štajerska). Dr. Treo Dragotin, odvetniški kandidat v Celji. Dr Unterlugger Josip, c. kr. san. načelnik v Sarajevu. TJrbauek Martin, kapelan v Šmihelu (Koroška) Vacovskv Vaclav, provizor v Stebnu (Koroška). Valeš Vaclav, kapelan v Guštajnu (Koroška). Vidović Anton, župnik v Kamanju. Vončina Josip, nadučitelj v Skočidolu (Koroška). Vrbič Mihael, učitelj, v Ribnici. VVessner Marija, mestna učiteljica v Ljubljani. Zablatnik Iv., župnik v Št. Ilju na Koroškem. Zabukovec Ivan, mestni kapelan v Metliki. Zechner Sidonija, hči graščinskega nadzornika v Brežicah Zevnik Josip, trgovec v Brežicah. Zupanec Jurij, bogoslovec v Zagrebu. Zvvirn Franc, učitelj v Brežicah. Žak A., Jtotni vikar v Celovcu. Žekar Martin, kapelan v Manjšbregu. Domače stvari. — (Dnovnired seji občinskega sveta Ljubljanskega) v torek 5. dan julija 1892 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanilo predsedstva II. Finančnega odseka poročilo o mestne blagajnice in S njo združenih fondov računskih zaključkih za 1891. leto. III. Stavbinskegs odseka poročilo o gradnji novega kanala na Marije Terezije cesti. IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta o mestnega vrt ar j a predlogu, da bi bilo narediti biSo za pomnoževaoje rastlin. V. Poročilo odseka za mestno godbo. — (Izlet „Glasbene Matice" pev-8iega zbora in „Ćitalnice" na Bled.) Pri najkraanejšem vremenu odpeljalo se je včeraj zjutraj blizu 400 članov .Glasbene Matice*, „Čitalnice" in drugih rodoljubov s posebnim vlakom na Bled. Ker je bilo vreme ves dan lepo, imeli so vsi zares krasen dan na divnem našem Bledu. Pri maši pel je oddelek pevskega zbora .Glasbene Matice". Skupni banket bil je jako animiran. Koncertne pevske točke mešanega in pevskega zbora pod vodstvom g. H u-bada izvrševale so se prav točno in vzbujale občno zadovoljnost mnogobrojnoga občinstva, Že zjutraj pridružilo se je nekaj rodoljubov v Loki in v Kranji, še več pa jih je prišlo popoludne iz omenjenih dveh krajev, potem iz Radovljice in drugih krajev okolice. V toplicah, pri Petranu in po raznih drugih gostilnah bilo je ves dan živahno gibanje. — (Št. Jakobsk o-T rnovska podružnica b v. C i r i f a in Metoda v Ljubljani,) ki je imela včeraj zvečer svoj občni zbor na vrtu B pri Virantu", obudila je v mnogobrojnem občinstvu veliko navdušenja za dobro stvar in dosegla jako lep gmoten uspeh. Najpoglavitneje je, da se je sinoči ustanovila ženska p o d r u ž n i c a za Št. Jakob in Trnovo, ker oglasilo se je zanjo takoj nad 30 oavzočnib gospej in gospodičeo, karerim se gotovo v kratkem pridruži še mnogo drugih. Večje poročilo priobčimo jutri. — (Osebne vesti.) Okrajni narednik Novomeškega domobranskega batalijoua, g. Ant. Trzina, Btopil je v pokoj in dobil v priznanje svojih zaslug srebrni zaslužui križec s krono. — (KresvHpomin sv. Cirilu in Metodu na Dr en i ko ve m.) Opozarjamo še jedenkrat na slavnoat, katero priredi čitaluica Šišenska danes zvečer na Drenikovem vrhu. Brez dvoma zbralo se bode mnogo čestilcev naših blagoveatnikov k tej rodoljubni slavnosti. — (Gg. pevci „Ljubljane") naj se polno-številno udeleže današnje pevske skušnje, namenjene pouku peBraij, katere se bodo pele pri „Sokolovem" družbin8kem večeru v spomin iu v proslavo pokojnega rodoljuba Antona Kneza dne 7. t. in. na vrtu Ferlinčeve restavracije. — (Ljubljanske mestne šole.) C. kr. mestni šolski svet je določil, da je tekoče šolsko leto na mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih skleniti v sredo dno 13. julija. — Za nemško meitno deško šolo je imenovan učiteljem g Gust. Kleč, dosedaj učitelj v Cirknici. — (Spominski dan.) Danes je minolo 250 let, odkar bo je rodil Abraham a S t. Clara« imeniten cerkven govornik in pisatel) nemški. Rodom iz Švabakega (njegovo prave ime je bilo „l'l-rik Megerle") prišel je na Dunaj in postal I. 1669. dvorni pridigar in kot takega spoštovali so ga vsi, bodisi velikaši ali prostaki, do njegove smrti leta 1709. Vsi sovrstniki so ga povzdigovali z besedo in dejanjem. Njegova pohvaluica primerja ga nreB* nobno-kaznujočemu Catonu in veselemu, svet zaničujočemu Demokritu". Najlepši spomenik postavil mu je Schiller s tem, da je v „Valeuštajnovem ostrogu" zložil imenitno „kapucioado" po načinu Abrahama a St. Clara. Med njegovimi spisi je za nas Slovence najimenitnejši „Kine redliche Red fiir die krainisehe Nation" (natisnjen 1. 1705). V tem spisu opisuje prirodna čudesa kranjske dežele iu poudarja, da je čudo nad vsemi čudesi ahatni zid okoli in okoli dežele: „Aber Wunder iiber Wunder ist dieseB, dass das ganze Herzogtum Krain nach der Liinge und Breite mit einer starken Mauer um-geben, und was noch mebr, so ist die.se Mauer nicht vom gemeinen Stein, als etvvan Ziegeln oder Qua-derstuck, sondern von purem kostbarem A eha t. Verstehen aber durch diesen Achat den heiligen Martvrer und Dlutzeugen Achatium, vveleher von dem gesammten Land als ein sonderer Patron und Schutzherr erkiesen vvorden". Potem govori o slavni zmagi Slovencev pri Sisku dne 22. junija (sv. Ahaci ja dan) 1593 in primerja Andreja TurjaSkega Samsonu. — Tako so nekdaj na Dunaji Kranjce spoštovali, a sedaj? — — (Ponesrečil) je sinoči nad Podnartom g. Adolf Volanšek, c. kr. davčni pristav v Škofji Loki. Padel je, zgrešivši pot, raz neko strmino ter ostal na mestu mrtev. Pokojnik bil je vesten uradnik in občečislsn družabnik. Velik ljubitelj glasbe in aam spreten godbenik, bil je tudi osnovatelj godbenega kluba v Škofji loki. Ob njegovi krsti plaka mlada vdova. N. v m. p.! — (Poboj.) V Št. Vidu nad Ljubljano nastal je včeraj povodom neke svatbe mej fanti iz Medna in Šentvidčani pretep, pri katerem je bil jeden fantov z nožem smrtno ranjen. — (Županova v o I i tev v Novem mestu.) Piše se nam iz Novega mesta dne 2. t. m.: Občinske volitve so se v redu vršile in tudi volitev župana ter starejšinstva. Za župana bil je izvoljen z 20 izmej 22 glasov (prišli so tudi virilci) gosp. Fran P e r k o , za starejšine pa gg.: Adolf P a u s e r, trgovec, dr. Schegula, odvetnik, in dr. P oz n i k , notar. Torej je to vse prav. Kar pa nobenemu ni bilo všeč, je to, da niti pri volitvah odbora, niti pri volitvi župana in starejšinstva naš okrajni glavar g. pl. Vesteneck ni sam posredoval; poBlal je najmlajšega praktikanta. Ne da bi hotel mladega političnega uradnika b tem žaliti; on je stvar tako opravil, kakor bi jo bil njegov Šef. Ali odsotnost političnega našega šefa pri volitvi župana ter starejšinstva je preostentativna bila, da je ue bi vsak zapazil, ki tukajšnje razmere pozna. — V naši občini je nekaj virilistov, trije izmej Slovencev, trije pa izmej nemško mislečih ljudij. Ker g. Gustin in pl. Lehman pri volitvah nista prišla v odbor, akoravno bi je prvi hudo prizadeval priti vanj, dobila sta si pooblastila od virilcev, da moreta kako okolo hoditi po mestni dvorani. To teh dveh mož, kojih jeden, pl. g. Lehman, je za našo občino zaslužen mož in bi ne smel v jedno vrsto z možmi se postaviti, katere vodi le strastna častilakomnoat, ne postavlja v najlepšo luč. Jaz sai si ne bi hotel na tak način pomagati do Bedeža v občinskem odboru, če Bam nisem virilist, če me volilci nočejo vanj voliti in če bi v meni častilakomnost še tako žaruo gorela! — (Okrajni cestni odbor v Metliki.) Piše se nam iz Metlike dne 30. m. m.: Pri današnji volitvi okrajnega cestnega odbora v Metliki je izvoljen g. Anton P rose ni k, trgovec u Metlike, načeluikom iu g. Franc Gustin, trgovec iz Metlike, njegovim namestnikom. Gosp. Anton Proseuik je že sedaj zaporedoma šestikrat voljen in jo že od leta 1876 zmirom načelnik cestnega odbora Metliškega. — (Iz Dolenjskih Topli:) se nam piše dne 2. julija: Čeprav je bil mesec junij jako vlažen in je skoro vsak dan deževalo, prišlo je vzlic temu v naše toplice 16'j oseb zdravit se. Upamo, da bode meseca julija in avgusta prišlo še veliko več oseb. — (Frančišek Pihač f.) V Beljaku je dne 2. t. m. umrl trgovec z manufakturnim blagom, gosp. Frančišek Pihač, po dolgi mučni bolezni. Blagi pokojnik zapustil naB je v najlepši moški dobi, imel je jedva 37 let. Bil je vedno značajen in veren Slovenec in tudi v najhujših časih ni zatajil svoje Blovenske narodnosti. Mnogo je moral /aradi tega pretrpeti od nestrpnih nasprotnikov. Bil je dosmrten ud .Družbe bv. Mohorja", ud „Matice Slovenske", ustanovnik podružaice sv. Cirila in Metoda .za Beljak in okolico" in je sploh rad podpiral vsa domoljubna podjetja. Slovenci budemo mu ohranili blag spomin. Lahka mu zemlja! — (Iz Ormoža) se nam piše: V Petrijan-cih na Hrvaškem, prav blizu Ormoža, našli so v Dravi dne 29. junija truplo 401etnega moža, ki je moralo že več tednov ležati v vodi. Pri mrtvecu našli so 260 gld. gotovine. To pa ni tisti plavičar, ki je pri Ormožu utonil, kajti dotični imel je pri sebi dosti več denarjev. — Posestnik T. Ver zel j padel je 27. junija blizu Ormoža pod svoj, s kamni otovorjeni voz. Kolesa so mu šla čez noge in ju zdrobila. — Dne 26. junija zmešalo bo je posest-nici Mariji Munda v Pušencih in sicer ob času, ko so bo vsi domači ljudje mudili V cerkvi; vzela je nož m si prerezala grlo. — Prav ta dan utonil je v Brotonečiču 5letni otrok posestnika Janžekovica in sicer v mlaki za hišo. — (Obesil) se je te dni v nekem j." gozdiču pri Trstu 44Wni miznr Anton Pavšić iz Vipave. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 4. julija. Vladni krogi in izjava združenih levičarjev imenujejo poročilo o pogovoru ministerskega predsednika z vodjami levice, katero poročilo je natisnjeno v nekem današnjem jutranjem listu Dunajskem, popolnoma nekorektno. Praga 4. julija. Član gospodske zbornice Hennet umrl. Budimpešta 4. julija. Pri proračunski razpravi v magnatski zbornici govoril knez-primas o svojem, vladi stavljenem predlogu, kako bi bilo radikalno rešiti vprašanje v posilne m krščenji in konstatoval, da se papež ne utika v notranje reči Ogerske. Razne vesti. * (Velociped v v o jak i.) Na Dunaji je videti pogoBtoma ordonance na visokem kolesu. Te ordonance opravljajo službo mej dalje dislociranimi oddelki m imajo svoje velocipede prirejene tako, da mogo prevažati tudi s'užbene pakete. *(Ginljiva očetovska 1 j u bez e n.) Upokojeni stotnik 10. turkestanakega batalijona, D. N. Delousov, sedemdesetleten starček, odpravil se je proti konci minulega leta iz vasi Džarkent na kitajski meji Turkestaua peš v Peterburg, da bi tam poskrbel za odgojo svojih 12 otrok. Vojno mini-sterfltvo se je živo zavzelo za osodo starega vojnika in bndo njegova prizadevanja bržkone imela dober uspeh. ..LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; ea četrt leta 1 gld. 15 kr. iiiiilise#f#ffffffisi m i n ■ 11 TUJCI t 3. julija. i'ri M«liei i .lakše, Kapluš, Plnhaczek z Dunaja. — lirinnXXXXXXXKXXXKXXXXXX< Preselitev prodajalnice. Prodajalnica oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja AĐ. HAUPTMANNA Je aedaj na sv. Petra cesti h. št. 41 ob vogalu Reseljeve ceste v lastni h Filijala: (774—1) slonove ulice št. IO—13. Sxxxxxxxxxxx*xxxxxx*xxx***J jl .!. 4 * + j. i. 4. a iiAAAAA + Ai 4. + j. ^. *"<..•■ «i» . » • • • • • ■• • • • • »i" »«• •»* *i* »x* *>• *a* •»* *a- mm* »i. wp «*» Otvoritev trgovine Usojam se s tem uljudno naznaniti, da sem dlie 1 • Julija t. I. pod firmo ua Starem trtfii pričel A J) (preje F- Pl»lltx) trgovino s špecerijskim in materijalnim blagom. Sklicevaje se na svoje dolgoletno delovanje v tej stroki in zagotavljaje dobro in pošteno postrežbo, priporočam se za mnogobrojna naročila. S spoštovanjem trgovec. (775—S) f f 11 TTT T T t r T T t Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.