'r- 1003,
mm
AH€RiCAM im spiarr
IN LAN&UA@€ <m$
mmtGPkm
NO. 55
National and Internationa! Circnlatien
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 20, 1967
slo ven 1AM
MORNING NCWSPAPC*-
STEV. LXV — VOL. LXV
ijs in ja se ledinile o finsnriranju te! KATO
Nemčija bo kupila za pol bilijona d o 1 arjev obveznic ZDA in za okoli 100 milijonov dolarjev r a z n e g a blaga v Veliki Britaniji.
WASHINGTON, D.C. — Amerika ima v Nemčiji 250,000 vojakov z vsem potrebnim orožjem, Anglija pa 60,000. Ameriška vlada ima za svoje čete okoli pol bilijona dolarjev izdatkov, Anglija pa okoli $120 milijonov. To pa ni vse. Amerika mora gornjo vsoto poslati v eni ali drugi obliki v Nemčijo, isto mora storiti Anglija. Obe sta pa v težavah s pasivno plačilno bilanco. Te težave so celo večje kot težave zvezane s financiranjem čet v Nemčiji. Zato sta Amerika in Anglija zahtevali od Nemčije, naj jima odvzame vsaj skrbi, zvezane s plačilno bilanco. Na to je sedaj Nemčija pristala v novi obliki.
Nemška vlada bo potom svoje Narodne banke kupila za pol bilijona dolarjev ameriških kratkoročnih obveznic. S tem zneskom bo zmanjšala primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. V Angliji bodo pa Nemci nakupili za okroglo $100 milijonov blaga, bodo torej pomagali tudi angleški plačilni bilanci.
To pa ni nobena trajna rešitev v obeh slučajih. Ta mora . šele priti, ko bo končana vietnamska Vojna in ko se bo videlo, kako se bo razvilo gospodarsko stanje v glavnih industrijskih državah, ki trenutno ni ravno rožnato, toda še ne dela skrbi.
Čisto drugo je pa vprašanje števila ameriških in angleških čet v Nemčiji. Ravno ta teden se bodo v naši prestolici začeli zopet razgovori o tem kočljivem predmetu. Pritisk na zmanjšanje tujih čet v Nemčiji .je zmeraj močnejši in bo preje ali pozneje dosegel vsaj delen uspeh.
Novi grobovi
John J. Turk
V	petek zjutraj je nenadno j umrl v Mt. Sinai bolnici, kot
smo že poročali, 64 let stari John J. Turk s 1126 E. 61 St., rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Lipold, oče Florence Kolbe (Elyria, O.), Gertrude Racz (Barstow, Calif.), Frances Join (Redlands, Calif.), Lois Deli-man (Fontana, Calif.) in Daniela Turka, 12-krat stari oče, brat pok. Franka, Marie Bortnick, Agnes Božic, Josepha, Jean, pok. Williama in Eddia (lastnika ga-solinske postaje na E. 61 St. in St. Clair Ave.). Pokojnik je bil član Woodmen of World. Pogreb je danes zjutraj ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Tcfalus Schultz
V	petek je umrl v Woman s bolnišnici Tofalus Schultz s 1266 E. 61 St., star 73 let, rojen v Pennsvlvaniji. Tukaj zapušča ženo Anno, sina Bernarda, hčere Thereso Menko, Mario, Dolores Johns, Evelyn Kuhn, Gertrude Modic in Dorothy Steimle, 25 vnukov, brata Leonarda in sestri Ido Chester in Thereso Kerch. Pogreb bo danes dopoldne ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Andreja ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Dorothy Snyder
V	soboto polodne je v Polyclinic bolnišnici umrla Dorothy Snyder s 7412 Lockyear Ave.', stara 60 let stara, rojena v Jowi. Bila je bolniška sestra v Polyclinic bolnišnici in vdova. Tukaj zapušče prijatelja Mika Barren, sateri oskrbuje pogreb, v Kaliforniji pa brata Henryja Grossa. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 3:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob devetih, nato na poko-oališče Kalvarija.
Louis IVI. Kali usek
V	soboto je umrl na svojem domu na 18203 Lanken Avenue 52
ll
Sen. I: da ima “ciste ¥isf5!
WASHINGTON, D.C. — Sen. T. J. Dodd, demokrat iz Connecticuta, je v petek ob zaključku zasliševanja pred senatnim odborom v dve uri in pol dolgem govoru branil svojo uporabo finančnih sredstev, zbranih na raznih večerjah in obedih njemu v čast.
Senator smatra ves ta denar, zbranega je bilo okoli $190,000, za osebna darila in ne le za prispevek v njegov volivni sklad. Na koncu svojega govora je izjavil, da je njegova vest čista, da je storil ‘'najboljše, kar je mogel”.
Načelnik senatnega odbora J. Stennis, demokrat iz Mississip-pija, je napovedal, da bo odbor svoje delo končal šele v nekaj tednih. Njegova odločitev je posebno važna zaradi tega, ker je Domov odbor obsodil črnega kong. A. C. Powella, ker je zlorabljal svoj položaj v osebno korist in kršil zakone in predpise. Črnci trdijo, da ni šlo za obsodbo Powellovega postopanja, ampak za obsodbo črnca samega, ker da beli kongresniki niso v tem pogledu nič boljši.
Politični proces Aspida končan
ATENE, Gr. — Znani politični proces Aspida je končan. Obsojenih je bilo samo 15 med 28 oficirji na zaporne kazni od 2 do T8 let. Smrtnih obsodb ni bilo. 13 obtožencev je bilo oproščenih. Ni bil pa obsojen sin bivše-£a m i n i s t rskega predsednika Andrej Papandreou, ker ga va-ruJe poslanska nedotakljivost. _ Obsojenci ne bodo po vsej verjetnosti obsedeli svoje kazni, bodo Pomiloščeni pri prvi priliki. Imajo namreč v vojaških krogih veliko prijateljev in tem se grški kralj ne more za vedno zameriti. Javnost se nad izidom Procesa ni prekomerno razburjala. Kakih novih dokazov, da bi
ib zarotniki res mislili strmoglaviti monarhijo, jo nadomesti-tl z republiko in Grčijo odpeljati
12 NATO, pa proces ni spravil na dan.
S koncem procesa je pot do Parlamentarnih volitev odprta.
Powell se premislil
MIAMI, Fla. — A. C. Powell je pretekli petek objavil, da je na nasvet svojih prijateljev in odvetnikov odložil svojo pot v Harlem na ugodnejši čas, ker se boji, da bi njegov,prihod'tja v zvezi z nevarnostjo njegove aretacije lahko povzročil izgrede.
A. C. Powell je nekaj dni preje objavil, da pojde v nedeljo v Harlem, pa naj pride karkoli, napovedal je začetek svoje kampanje za ponovno izvolitev za kongresnika 18. okrožja N.Y. v Harlemu. Volitve so 11. aprila.
Sodlfte ukazalo sodno JOHNSON NA GUA
ČASTEN MIR V VIET
Izgube tekom prevoza
CHICAGO, 111. — Letno pogine raznih vrst živine na poti do let stari Louis M. Kalinsek, klavnic v skupni vrednosti 25
mož Ethel, roj. Young, oče Mrs. Linde Point in Mrs. Karen Violet (obe Delphos, O.), 5-krat stari oče, brat Johna in Mrs, Jennie Dolinar. Pokojni je bil zaposlen pri Ohio Gear Co. kot uradnik v odpravnem oddelku. Rojen je bil v Clevelandu in je služil v oboroženih silah ZDA / drugi svetovni vojni. Pogreb
milijonov dolarjev.
bo iz želetovega pogreb, zavoda jutri, v torek, dopoldne ob 9.30. Josephine Rovtar Sinoči je umrla na svojem domu na 792 E. 156 St. Mrs. Josephine Rovtar. Pogreb ima v oskrbi pogrebnica Mary A. Svetek.
raipravo proti Shawu
Tričlansko kazensko sodišče v New Orleansu je pretekli petek odredilo sodno razpravo proti C. L. Shawn, obtoženemu kovanja zarote p roti pokojnemu predsedniku J. F. Kenne-dvju.
NEW ORLEANS, La. — Po štirih dnevih zasliševanja in pričanja je mali senat okrajnega kazenskega sodišča odločil, da je na razpolago dovolj gradiva za obtožbo Clayja L. Shawa, do leta 1965 poslevodečega upravnika International Trade Mart-a, kovanja zarote za umor pokojnega predsednika J. F. Kenne-dyja. Imenovani, H. L. Oswald in nedavno umrli Ferrie, letalski prevoznik, 'naj bi se bili v septembru 1963 razgovarjali v stanovanju Ferria o načrtu za u-moritev predsednika J. F. Ken-nedvja. Ta je bil dejansko 2 meseca kasneje umorjen v Dallasu, njegov morilec je bil po zbranem gradivu L. H. Oswald, eden od omenjene trojice.
Glavna priča je zavarovalni zastopnik Perry R. Russo iz Baton Rouge. Ta trdi, da je Shawa, Oswalda in Ferria slišal razpravljati o načrtu umora predsednika J. F. Kennedyja. V zvezi s tem je omenjal več podrobnosti o tem, kako naj bi streli v zrak pritegnili pozornost čuvarjev predsednik- ' dali napadalcem nanj možnost mirnega strela. Bilo je govora o strelih z več strani in o žrtvovanju enega od napadalcev za lažji beg ostalih. Morilci naj bi pobegnili na Kubo ali v Mehiko.
C. L. Shaw zanika, da bi se kdaj srečal z Oswaldom in da bi tega sploh poznal, zanika tudi vsako zvezo s kako zaroto proti pokojnemu predsedniku. Preiskava, ki jo je vodil FBI takoj po umoru predsednika J. F. Kennedyja, ni našla nobenega dokaza, da bi imel Shaw kaj opraviti z njim. Shaw je vse štiri dni zasliševanja kazal popolno mirnost. Sodišče ga je pustilo na svobodi pod varščino $10,000. Čas razprave proti njemu še ni določen.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Ko je predsednik L. B. Johnson priletel sem na dvodnevno konferenco z ameriškimi vodniki boja proti komunističnemu nasilju v Vietnamu in z vodniki Južnega Vietnama, je dejal:
Mi bomo poskusili preceniti izglede za mir v Vietnamu na temelju častne ureditve.
AGANA, Guam. — Predsednik L. B. Johnson je priletel sem včeraj na dvodnevno konferenco v spremstvu državnega tajnika Ruska, obrambnega tajnika McNamare, novega poslanika v Saigonu Bunkerja, državnega podtajnika za Daljni vzhod Rostowa. načelnika skupnih glavnih stanov gen AVheelerja in vodnikov skupin, ki imaio^ na ^ skrbi obnovo Južnega Vietnama že tekom boja z rdečimi j Marije in po končani vojni. Prvi dan konference je bil posvečen v glavnem političnim in gospodarskim naporom, ki naj pridobe prebivalstvo Južnega Vietnama za demokratično vlado v Saigonu, kot'je izjavil danes državni tajnik D. Rusk, j polnilo
Iz Clevelanda
in okolice
Lep nastop Slov. telovadne zveze—
Ob kar dobro zasedeni dvorani sv. Vida je včeraj popoldne nastopila Slov. telovadna zveza. Program je bil obsežen in ne splošno dobra izveden, v nekaterih točkah pa naravnost odlično. Čestitamo! — Podrobnejše poročilo bo objavljeno prihodnje dni.
Cerkveni koncert lepo uspel —
Včerajšnji koncert cerkvenega pevskega zbora Ilirija v cerkvi Vnebovzete “Hail the Victor” je lepo uspel. Kantata je bila odločno podana, poslušalstvo, ki je cerkev skoro na-zelo zadovoljno. Česti-
Johnson je ob začetku konference poudaril njen nevojaški del, ko je opozoril na novo ustavo Južnega Vietnama, ki jo je v soboto dokočno sprejela ustavodajna narodna skupščina in jo je včeraj vrhovni vojaško-civilni svet potrdil. "Sedaj je vaša velika naloga izvesti narodne volitve za vzpostavitev nove vlade. Uspeh volitev je prav tako važen, kot so važni vojaški uspehi v operacijah prihodnjih mesecev!” Predsednik je dejal, da ima sedaj zavezniška stran premoč in iniciativo v celotnem dogajanju v Južnem Vietnamu. Bistvene važnosti je •‘graditev dežele”, ki naj pritegne prebivalstvo na stran vlade v Saigonu.
Na posvete sta bila povabljena tudi predsednik Južnega 'Vietnama gen. Van Thieu in predsednik južno vietnamske vlade podmaršal Ky. Ky je v razgovoru s časnikarji ob svojem prihodu sem govoril o potrebi povečanega vojaškega napora, ki naj končno stre moč rdečih in Južni Vietnam zavaruje pred komunistično invazijo s severa. V ta namen naj bi bila zgrajena vzdolž meje med Severnim in Južnim Vietnamom vojaško-obrambna črta in podaljšana preko Laosa vse do meje Tajske. Ta obrambna črta bi presekala Ho-Či-Minhovo pot iz Severnega Vietnama v Južnega, odrezala rdeče na jugu od pomoči s severa in jih končno prisilila h končanju boja.

Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in toplejše. Naj višje temperatura 44. Verjetnost srtega in nato dežja.
CLEVELAND, O. — Zdi se, da se usoda igra s kitajskim gospodarstvom prav tako, kot se je pred desetletji z ruskim.
Takrat je bilo rusko gospodarstvo tako zavoženo, da je Lenin moral pristati na NEP politiko: dovolil je zasebnemu kapitalu, da je začel obnaw Ijati deželo, seveda mu je moral dovoliti tudi primeren dobiček, ki ga je pa pozneje “nacijonaliziral”. Ravno tako je tovariš Mao moral svoje kapitaliste nositi na rokah vsaj v prvem desetletju svojega režima. Ni jih pregnal ali pobil, za odvzeto premoženje jim je dal odškodnino, za vodstvo socijaliziranih podjetij jih je pošteno plačeval.
Ko je na Ruskem prevzel o-blast Stalin, je začel socijali-zacijo zemlje po svoji ideji. Uničil je do dna vsako zasebno lastnino, tudi na kmetih. To je rodilo katastrofo, ki je na zunaj dobila podobo lakote na eni strani, preganjanja in mučenja milijonov ruskih kmetov na drugi. Prav isto se
Kitajsko gospodarsko stanje zopet na dnu
vojake na kmetsko delo, da
je zgodilo na Kitajskem. Mao je hotel kar čez noč uveljaviti “ljudske komune”, kjer je bilo socijalizirano vse, še družinsko življenje. Industrijali-zacijo dežele je hotel doseči z drobljenjem proizvodnje do smešnosti, kot na primer z znanimi “jeklarnami na dvoriščih”. Oba načrta tovariša Mao-Tsetunga sta spodletela in pustila za seboj isto gospodarsko puščavo kot Stalinovo gospodarsko divjanje v letih 1930-1940.
Na Kitajskem se je polom Maove gospodarske politike politike pokazal v vsej svoji grozoti že 1. 1958. Takrat so Maovi sodelavci pristrigli pe-roti svojemu gospodarju in začeli obnavljati gospodarstvo po pameti in ne po Maovi domišljiji. Mao je ostal na zunaj, kar je bil, na znotraj je ,pa njegov vpliv padel. Pravijo, da je bilo tudi to povod za sedanjo njegovo kulturno revolucijo. Vsekakor se je voditeljem kitajskega komunizma posrečilo, da so po “velikem
skoku” v 1- 1958 začeli zopet počasi korakati na poti v so-cijalizem na temelju idej, ki so jih komunisti že preskusili v drugih komunističnih državah, posebno v Rusiji. Posrečilo se jim ju, da so do neke meje obnovili kitajsko gospodarsko življenje.
Med tem je Mao koval svoje načrte na skrivaj in jim dal obliko “kulturne revolucL je”. Pravijo, da je kulturna revolucija že dosegla svoj višek in da upada. Morda je res, morda ni. Res pa je, da je kulturna revolucija zopet spravila kitajsko gospodarstvo na dno.
Strokovnjaki, ki skušajo doumeti kit ajsko gospodarsko stanje, trdijo, da je na primer poljedelstvo zopet v razsulu. Kmetje, ki delajo na socijaliziranih farmah, so zgubili vsak smisel za skupno delo, pozabili so na vso disciplino, iščejo povsod sarno osebne in-tefese, zanemarjajo pa delo na socijalizirani zemlji. Sedaj režim moral' poslati celo
ne zastanejo pomladanska o-pravila na farmah. Kmetje so se čisto navadno razbežali in jih ni na spregled.
Industrija je pa padla s svojega viška, ki ga je dosegla 'leta 1960, tako globoko, da bo komaj 1. 1970 zopet tako razvita, kot je bila 1. 1960. Pro-ment na rekah in železnicah je v polnem razsulu, kar močno ovira obnovo industrijske proizvodnje in dovoz hrane v velika mesta.
Pri vsem tem pa ni še znakov, da bi vladala tu pa tam lakota. Tradicijonalna spretnost, odpornost in potrpežljivost kitajskega potrošnika so se zopet izkazale. Seveda je pa treba računati tudi s tem, da bodo vse zaloge, kar jih je bilo lansko poletje, kmalu izčrpane. Kaj pa potem? Takrat — pravijo strokovnjaki ___ se bo šele pokazalo, kakšne katastrofalne posledice bo rodila sedanja državljanska vojna tudi takrat, ako je že prekoračila svoj vrhunec.
tamo
Ameriški vojaški vodniki za Kyjeve načrte niso nič kaj navdušeni. Za njihovo izvedbo bi bile potrebne nove ameriške čete in nova sredstva.
Posveti bodo danes predvi-
Razprodaja—
V Brofman A. Department Store, 6806 St. Clair Avenue, se začne danes razprodaja zaloge pomladnih oblačil po zelo ugod-
jnih, znižanih cenah. — Več v doma zaključeni in predsednik |og1et.,J,
Johnson bo jutri že v Washing-j M .
tenu. Gen. Westmoreland m po- , Po -tirih letih voja,ke slu*bc slanik H. C. Lodge se bosta )v mornarjcj ZDA se je vrnil v vrniia v Saigon. Ko bo novi Cleveland g. ciri] Seian. Začas-poslanik Bunker prevzel svoje ^ £e }e naM;J;j pri ,r. in (,e. A. mesto v Saigonu se bo H. C. Zupančič na 1204 E b0 St. Lepo Lodge vrnil v Washington, kjer |no2dravlja prijatelje in zuancPi bo prevzel posle posebnega pred- |D;jbrodošeI med nami; sednikovega poslanika, kot jih je vršil preje Bunker in
vrši A. Haniman.	j kupilo pri GM 60 novih avto-
~	ifcuSov. ki bodo opremljeni z na-
pravo za zmanjšanje škodljivih. J izpušnih plinov.
Ne bodo onečejali zraka—
•te‘ | Mestno avtobusno podjetje je
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Kakih 2,*100 rdečih je napadlo ameriški oddelek, kakih 30(1 mož, ki se je ravno pripravil v bivaku za noč. I*o šestih urah hudega boja je obležalo na bojišču
279 rdečih in 8 Amerikanci. Ameriški oddelek je bil v sre- j
Čas 'za prijavo za volitve—
Samo še do srede je čas za vpis v volivni imenik onih, ki so sedaj dopolnili 21 let, se preselili, poročili ali postali državljani in žele 2. maja letos voliti. Volivm urad je na 623 St. Ciair Ave. j Lepa starost—
j Mrs. Mary Šporar, 18305 La Salle Avenue, je dopolnila danes 82 let. Čestitamo in ji želimo vse dobro.
Prodaja cvetja—
Pogrebnica Mary A. Svetek sporoča, da bo od danes naprej sipala rdeče napadalce z bom- j poleg vodstva pogrebov proda-bami in z ognjem iz strojnic, jiala tudi cvetlice za Veliko noč WASHINGTON, D.C. — Vodnik j M vse druge priložnosti v cvet-demokratske večine v Senatu ličarni na 470 E. 152 St., tel. KE
1-3177.
Zabavni večer odpovedan— Društvo SPB Cleveland odpoveduje zaradi 40-urne pobož-
di kroga, ki so ga tvorili tanki in druga vozila. Rdeči so se mu približali do 15 metrov, ko so jih Amerikanci ustavili z ognjem iz strojnic in ročnimi bombami. Na pomoč so jim prihitela letala, ki so za-
M. Mansfield in načelnik senatnega z u n a njepolitičnega odbora Fulbright sta izjavila včeraj, da pričakujeta po konferenci na Guamu pospešeno r osti pri Sv. Vidu, zabavni ve-
čer 8. aprila v Baragovem domu. Poroka—
Preteklo soboto ob pol dvanajstih dopoldne sta se v Williams Bay, Wisconsin, v katoliški cerkvi, poročila gdč. Anita Petelinek in g. Adolph White. Mlada nevesta je hčerka ge. Marije Sremec, 6127Vz St. Ciarr
Reinhard Kreutzer umrl | Ave-, in še vedno študira astro-:
nomijo na Yenkes observatorij1«
vojskovanje v Vietnamu.
DŽIBUTI, Fr. Som. — Pri včerajšnjem plebiscitu o tem, ali naj ostane ta del Somalije še dalje v okviru Francije ali naj postane neodvisna država, se je večina odločila za Francijo.
v Williams astronomski stitke!
Bay, ženin pa je fizik. Iskrene če-
CELOVEC, Avstr. — Reinhard Kreutzer, 9 let stari fantič iz okolice Beljaka, je umrl v petek |V beljaški bolnici na levkemiji.
Pretekli januar je prišel s svo-	.	.
jim očetom v spremstvu zdrav- TlfO ZCflS: nika v Ameriko in iskal pomoči BEOGRAD, SFRJ. Tito se v Clevelandu, kjer so mu dali je odločil, da zopet menja neka-več injekcij “Randovega zdravi- tere dele ustave. Je naročil zvez-la” proti raku. Ko je bila proda-jnemu parlamentu, naj izglasuje ja tega zdravila prepovedana, se I potrebne spremembe. Predsed-je fantič vrnil domov in pretekli ! nik republike ne bo več ime! ob teden končal svojo kratko živ-1 svoji strani podpredsednika in
Ijenjsko pot.
Beg od doma moderen
WASHINGTON, D.C. — V okoli 50,000 domovih je letno v naši deželi konec družinskega življenja zaradi pobega enega od staršev od doma.
namestnika poveljnika oboroženih sil.
Parlament bo tisti, ki bo odločil, kdo naj v slučaju potrebe (to je po Titovem odhodu iz politike) vse to uredi. Verjetno bo pa vključenih v ustavo še par drugih sprememb. Podrobna poročila še manjkajo.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fes Združene države:
$15.00 na leto; $3.00 za pel leta, $3.00 za S intime* fc: Kaiyido in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na lato; $9.00 za pol leta; $5.50 7& 3 mesec® Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State#:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Isnada and Foreign Countries:
$18.0(1 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 55 Monday, March 20, 1967
Indija po volitvah
komunisti, ako je bilo treba nastopiti proti kongresni stran- jveden slovenski narodnjak, za-ki, kar ni ravno razumljivo, ker je tudi kongresna stranka jslužen Američan.” Najboljši Ba-J po svoji miselnosti močno socijalistična. V zunanji politiki bi rada igrala vlogo nevtralnega opazovalca.
Peta stranka je dravidska stranka. Je tipična lokalna stranka, ki velja veliko le v državi Madras, kjer je tudi zmagala in sestavila vlado. Za koalicije z drugimi strankami nima dosti smisla. Kongresni stranki bo šla na roko, seveda proti političnim koncesijam.
Ta in taka slika ne dovoljuje nobene napovedi, kako se bo sukala indijska politika.
Ni ravno v čast indijski demokraciji, da se je volivni boj vršil v znamenju “svetih krav”. Začela ga je primeroma mala stranka indijskih nacijonalistov in ga vsilila vsem strankam. Desničarji so postali varuhi svetih krav, kongresna stranka se je tega predmeta otepala, levičarske stranke so bile proti. Kako malo smisla ima boj za “svete krave”, priča dejstvo, da je med 250 milijoni krav komaj vsaka tretja mlečna. Ostanek je goden le za meso, ki ga pa Indijci ne jedo. Tako radi svetih krav, miši, opic in drugih živali propade v Indiji tretjina vse proizvodnje deželnih pridelkov, dočim pa na milijone ljudi strada in je večkrat naravnost obsojeno na smrt. Na to stvarnost seveda ni upala v volivnem boju opozoriti nobena velika stranka, da se ne zameri ljudski jezi in ljudskim vražam.
MARQUETTE, Mich. — Zimsko vreme okoli Baragovih Velikih jezer se še krčevito upira pomladi kljub daljšim dnevom in svetlejšemu soncu. Sv. Matija je našel gore ledu na Gorenjem jezeru in na suhi pokrajini okoli njega, toda tu nič ne drži staro pravilo, da sveti Matija led razbija. Skoro vsak dan se spodrivata sonce in lahen sneg. Pri-
Indijske volitve še niso končane. V goratih krajih so sneženi zameti še zmeraj tako veliki, da volivci ne morejo na volišča. Vendar je izvoljenih že toliko poslancev, da dodatni rezultati ne morejo skaziti sedanje politične slike v Indiji, ki pa s stališča svobodne demokracije ni ravno lepa.
Zmagala je še zmeraj kongresna stranka. Od 520 poslancev jih ima že sedaj 277, torej številčno večino. Nekaj jih bo pa še dobila. Število pa ne pomeni vsega. Daje stranki samo pravico, da postavi vlado, ne pomeni pa konsolidirane stranke. V stranki so ostale stare struje, pa tudi stari prepiri med strankinimi voditelji. Ni pa v stranki nikogar z veljavo Gandhija ali vplivom Nehruja, da bi mogel sprte voditelje držati na vajetih. Ni jih že mogel Šastri, še manj pa Mrs. Gandhi. To tem bolj, ker je v sedanjih volitvah ko-kaj dosegla, da ni stranka začela drseti navzdol. Stranki manjka torej močna osebnost. Med sedanjimi strankinimi voditelji ni politika, ki bi mu lahko pripisali toliko osebnega kredita, da bi lahko res postal voditelj tako velike stranke. Indija bo imela prihodnje volitve šele 1. 1972. Do takrat bo pač morala gledati, kako kongresna stranka u-smerja narodno politiko. Kako jo bo, je težko reči. Gotovo pa njena politika — domača in zunanja — rte bo imela takega pomena, kot ga je imela pod Gandhijem ali Nehrujem.
Zato bo sedaj prvič v indijski politični zgodovini prišla beseda opozicije do veljave. Pa tudi tu manjka koncentracije političnih sil. Opozicija ne bo torej mogla nastopati s takim poudarkom kot bi, ako bi bila pod skupnim vodstvom, ki ve, kaj hoče. Namesto tega je pa razbita kar na pet strank, desnih, levih in sredinskih, če smemo rabiti te izraze.
Najboj na desni je ljudska stranka (Jan Sangh stranka). V njej se izživlja skrajni indijski nacionalizem. Njenim pristašem je celo več za nacionalnost kot za svobodo.
Kot pretirano nacionalistična ne trpi v svoji sredi tudi nobenih indijskih narodnih manjšin, je za močno centralistično vlado in proti ideji federacije. Je za vojaški “obračun” s Pakistanom in Kitajsko. Veliko svojih idej je menda nabrala kar pri fašizmu in nacionalizmu.
Stranka svobodne pobude je pa, kot pove že ime, stranka indijskih gospodarskih slojev, nekdanjih, kot so maharadže, in sodobnih, kot so bankirji, industrijalci in veletrgovci. Je naravno protikomunistična, toda' zagovarja sporazum s Pakistonom o Kašmirju. Med opozicijskimi strankami je največja, še najbolj konsolidirana in zato bo verjetno vodila koalicijske vlade v nekaterih federalnih edinicah, v indijskem parlamentu pa vodila vsaj politiko opozicije, ako že ne bo formalno njena predstavnica.
Kongresna stranka bo imela v obeh desnih strankah hude nasprotnike v domači politiki, v zunanji politiki bo pa tam našla v posameznih slučajih celo zaveznike.
Na levo od kongresne stranke sta dve stranki: komunistična in socijalistična. Komunistična je razdeljena na dve struji, kitajsko in rusko. Obe struji se med seboj pridno grizeta in ni mogoče pričakovati, da se bosta zbližali, dokler si bosta Moskva in Peiping v laseh. Vendar se bosta znašli v koaliciji, kadar bo treba kje v federalnih edinicah prevzeti vladanje. Seveda nista dosti močni, da bi take vlade sestavljali sami, morali bosta pritegniti še desno opozicijo. Do koalicijskih vlad v federalnih edinicah bo prišlo v 8 slučajih, kajti kongresna stranka ima večino komaj v 9, pa še tam šepa od časa do časa.
Komunisti so že sestavili vlado v najjužnejši federalni edinici Kerala, imeli bodo pa glavno besedo tudi v vladi Vzhodnega Bengala. V Kerali so imeli vlado že enkrat v rokah. So pa oblast tako hudo zlorabljali, da jih je moral pokojni Nehru pregnati iz vlade. Verjetno so se od takrat že marsikaj naučili. Pravijo namreč, da nočejo vladati tako kot so zadnjikrat, da bodo objektivni, da ne bodo uganjali divje strankarske politike itd. Dalje morajo vpoštevati tudi dejstvo, da so razdeljeni na rusko in kitajsko strujo, kar naravno močno hromi njihovo politično udarnost. Pri tem pa morajo misliti že na 1. 1972. Hočejo namreč dobiti takrat toliko mandatov, da bodo postali odločilna politična sila v Indiji. Zato rabijo na milijone novih pristašev in volivcev.
Morajo jih začeti nabirati že sedaj s primerno praktično politiko, ne pa s komunističnimi gesli in metodami.
Vsekakor moramo iz previdnosti računati, da se bodo indijski komunisti še okrepili in postali ne samo za Indijo, ampak za vso Azijo pomembna politična sila.
Druga levičarska stranka je socijalistična. Ima iste pristaše kot socijalisti po celem svetu: delavce, študente in slabo plačane uradnike ter ostalo inteligenco. Je prime-(manje je poslal tudi postulator-roma dobro organizirana iij je radi tega že postala jedro ja (msgr. E. Szoka) in Barago-koalicijske vlade v državi Bihar. V izbiri svojih zavezni-j vega zgodovinarja pri Baragovi kov pa ni zbirčna. V volivnih bojih je iskala zvezo tudi s,zvezi Fathra Alarica Wolfa.
Znatno je podprl tudi dva mlada Indijanca (Lizika in Richard), da sta šla na to romanje h krstnemu kamnu, pri katerem je bil Baraga krščen (Dobrnič).
V sredo, 15. marca, je bila ta ko j po uradni otvoritvi procesa tudi prva seja. Koliko časa bo proces v Marquettu trajal, težko reči. Pater Bruno, ki dela v vatikanskih uradih za svetni-
ragov življenjepis je dr. Fr. Jakličeva knjiga “Friderik Baraga”. Zadnji dve leti je bilo že težko dobiti to knjigo. Sedaj smo prejeli zadnje izvode iz Argentine in se dobijo tu v Marquettu pri Baragovi zvezi. Knjiga stane s poštnino vred $3.50. Naslov za naročilo:	“Bp. Baraga Associ-
ation, 521 Fisher St., Marquette, Mich., 49855.” Dobijo se pa tudi zbrani odlični spisi dr. P. Hugo Brena o Baragi v obliki knjige “Bren o Baragi”, zbral dr. Filip Žakelj. Dobi se v Slovenski pisarni, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Cena je menda $2.
jetno pri tem je to, da sta mesto §ke procese, je mnenja, da bi V' in dežela stalno snežno bela. U- dobrem slučaju moglo trajati mazanega snega tu ne poznamo, samo eno leto. Potem se akti
V URADNEM SVETNIŠKEM PROCESU za škofa Friderika Baraga je pa ta teden bil prebit led. V sredo, 15. marca, je sedmi Baragov naslednik škof Tomaž Noa zaprisegel člane “odbora” in otvoril uradni kanonizacijski proces, škof Noa ni hotel več čakati in odlašati, čeprav so mu verjetno predočevali težave. Škofija trpi radi pomanjkanja duhovnikov, posebno takih, ki bi imeli izpite v kanonskem pravu v Rimu ali na kaki drugi znani univerzi. Večji del takih duhovnikov je sedaj v procesnem tribunalu (navadno imenujemo z imenom tribunal celotni odbor procesa). Duša procesa je tako-zvani “postulator”. On skrbi, da pridejo pred sodnike tribunala razni akti, o katerih potem sodniki presojajo. Postulator v Baragovem procesu je Msgr. Edmund Szoka, ki se je lani (1967) udeležil romanja v Baragove kraje v Sloveniji in bil tri dni gost nadškofa Pogačnika v Ljubljani.
Msgr. E. C. Szoka
Vsekakor moramo dati ob tem dogodku priznanje škofu Noa. Lani je slavil 50-letnico mašni-štva in je bilo očitno, da je hotel svojo zlatomašniško proslavo poudariti svetniški proces svojega prednika Barage. Povabil je nadškofa Pogačnika iz Ljubljane na obisk v Marquette in v Ameriko vobče. “Vaš obisk bo veliko pripomogel k razvoju dela za Baragovo svetništvo,” je zapisal v pismu, s katerim je povabil nadškofa. Z veseljem je prevzel pokroviteljstvo lanskega romanja v Baragove kraje v Sloveniji in zaklical: “Ves moj blagoslov romarjem!” Na to ro-
tega procesa pošljejo v Rim in tam se začne na podlagi teh in novih aktov takozvani apostolski proces. Apostolski proces nato odobri ali odkloni zahtevo za svetništvo. Tudi če odobri, še vedno odvisi vse od sv. očeta. Sv. oče čaka na migljaj iz nebes Tak migljaj so čudeži, ki se zgodijo na priprošnjo svetniškega kandidata. Ako so se potrjeni čudeži dogocMi že pred zaključkom apostolskega procesa, slovesna proglasitev blaženim ali svetnikom sledi kmalu, ko se proces konča. Ako čudežev ni, je treba nanje še čakati. Do sedaj še nimamo nobenega priznanega čudeža, ki bi se dogodil na Baragovo priprošnjo, so pa številna izredna uslišanja. Ko je bil g. dr. Filip Žakelj iz Argentine v Marquettu, je povedal, da pripravlja knjigo, v kateri bo zbral poročila o vseh takih usli-šanjih.
Iz gornjega vidimo, kako važni so čudeži v svetniških procesih. Komisije, tribunali ali kakorkoli jih imenujemo, lahko \se delo končajo in priporočijo papežu proglasitev, toda če ni čudežev, je treba na te čakati in to čakanje lahko traja eno ali deset ali sto let. Kako važno je, da se s polnim zaupanjem obračamo do svetniških kandidatov! Pater Bruno je o čudežih na Baragovo priprošnjo napravil sledečo opazko: “Nič ne dvomim da se bodo čudeži na Baragovo priprošnjo pravočasno zgodili. Že sedaj ima mnogo ljudi zaupanje v Barago. Ko se proces za svetništvo prične in potem v teku procesa ljudje spet in spet slišijo o Baragi; to širi in še bolj utrjuje med verniki zaupanje v njegovo uspešno priprošnjo.” Pisanje, branje, govori, predavanja o Baragi so nujno potrebna, da se širi poznanje Baragovega svetniškega življenja. Samo tisti bo prosil Barago za pomoč v svoji potrebi in stiski, ki ga res pozna. Trenutno smo Slovenci tu v Ameriki navezani največ na to, kar o Baragi beremo v Ameriški Domovini, v Amerikanskem Slovencu in posebno v Ave Mariji. Ave Marija ima največ zaslug, da ameriški Slovenci poznajo Barago in ga častijo. Zelo res je, kar je povedal dr. Miha Krek o tem našem svetniškem kandidatu: “Baraga je kakor izklesan vzor ameriškemu Slovencu — junak vere, za,-
Mrs. Mary Stušek je povabila svoje številne prijatelje in prijateljice, če bi se spomnili spet letos Baragove zveze in da je ona pripravljena posredovati pošiljanje darov v Marquette zvezi Baragova zveza je hvaležna Mrs. Stušek za to njeno pozornost in ljubeznivost. Mislim, da sedaj, ko bo Baragova zveza imela nove dodatne izdatke novo otvorjenem svet niškem procesu, prosimo vse Baragove prijatelje ne samo v Clevelandu, ampak po vsej Ameriki, da se spomnijo s še večjo požrtvovalnostjo z darovi za svetniški proces. Naslov Baragove zveze smo omenili zgoraj v tem članku.
Msgr. Edmund Szoka, postulator v Baragovem procesu, je sporočil nadškofu Pogačniku Ljubljani, da je uradni proces bil otvorjen 15. marca. Prosi ga, če bi mu sporočil ime duhovnika ljubljanske nadškofije, ki bi ga postulator imenoval za svojega namestnika za ljubljansko nadškofijo (vic e postulator). Namestnik bo imel nalogo zbrati mnenja o Baragovem svetništvu pri vernikih ljubljanske škofije.
Baragova Slovenija p o st a j a znana med verniki marquettske škofije. Marquettski izletniki in romarji, ki so se udeležili lan skega romanja v,, Slovenijo, so nabrali stotine slik in diapozitivov o Ljubljani, Mali vasi (rojstni kraj škofa Barage), Dobrniču, Trebnjem in Šmartnem pri Kranju. Imajo skioptična predavanja v cerkvenih dvoranah o teh krajih in Slovencih. Zanimanje je zelo veliko. Taka predavanja je imel Baragov zgodovinar Rev. Alaric Wolf, romance ge. Caron, Luke, Brami in gdč. June Bater. Jaz sem kazal take slike in govoril na osmih krajih. Father Alaric je posebno precizen pri razlaganju. Iz številnih dokumentov tako dobro pozna Malo vas, grad Trebnje in druge kraje, da je nekajkrat nekoliko korigiral razlagalca, ki je kazal in opisoval našim romarjem tista mesta.
Letošnjim romarjem v Lurd, Pariz, Dunaj, kjer bomo 26. julija obiskali prostore, v katerih se je sestajal Baraga s sv. Klementom Hofbauerjem (Dvorža-kom):	Predstojništvo tisoč let
starega ženskega samostana be-nediktink v Salzburgu sporoča, da bomo lahko imeli mašo v nji-novi kapeli v petek, 28. julija, ob 8. zjutraj. Sestre benediktin-ke nam želijo uspešno romanje. Ta kapela je tista, kjer je bila Marija (v. Trapp) poročena, kamr se kaže v filmu Sound of Music.
Rev. J. Godina
Republiški proračun	.torjev, poklicnih političnih de-
in otroški dodatki	j lavcev in vodilnih ljudi iz javne
Po proračunu bodo znašali le- ‘ uprave ... tos dohodki Socialistične repub-! like Slovenije 498 milijonov no-1 vib dinarjev, 12.4%' več kot lani.
Nenavadna zaloga občinske skupščine
rp ,	. . j.	, Poročilo ljubljanskega lista iz
lako vsaj trdi ljubljanski list, „	L- v,	,v ^
„	. ..	„	’ Raven na Koroškem (se v SR
ko poroča o sprejetju proračuna. Od teh dohodkov bo morala republika odstopiti občinam 8.8% ali 53 milijonov v primeri s 61.9 milijonov lani. Zaradi pičlih dohodkov bo treba skrčiti izdatke, med drugim so ukinili tudi okoli 15 %■ otrok posebni otroški dodatek. Ta dodatek so ukinili vsem, kjer doseže mesečni dohodek člana gospodinjstva 500 novih dinarjev. Kjer ima gospodinjstvo z otroci še kak dohodek od kmetijstva, pa izgubi pravico do otroškega dodatka že pri 400 dinarjih mesečnega dohodka.
Novi prepisi o otroških dodatkih so stopili v veljavo s 1. marcem.
Skupščinske volitve
Kandidate za skupščinske volitve so zbirali v Sloveniji v o-kviru Zveze komunistov in seveda v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na zborih, kjer so razpravljali o kandidatih, je bilo precej kritičnih besed. Volivci so se pritoževali, da je med kandidati premalo žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev’, preveč pa direk-
m
ilškgfa
Na 1. in na 2. letošnjo postno nedeljo so brali po vseh župnijskih cerkvah ljubljanske nadškofije “Pastirsko pismo za leto 1967”, kakor ga je naslovil nadškof dr. Jože Pogačnik vernikom ljubljanske nadškofije. V prvem delu pisma nadškof vernike spodbuja h krščanskemu obhajanju Bogu posvečenih dni, v drugem pa jim govori o njihovih dušnin pastirjih. — “Naš pokoncilski čas in naše razmere,” piše nadškof v uvodu svojega pisma, “nas silijo, da smo v posvečevanju nedelj vestni, ne pa površni ali lahkomiselni, in da sodelujemo z dušnimi pastirji in tudi skrbimo zanje.”
O nalogah novih župnijskih dušnopastirskih svetov, novi pokoncilski ustanovi v katoliški cerkvi je povedal nadškof v svojem Pastirskem pismu za 1. 1967 tole: “Sodelujte tudi pri dušnem pastirstvu! Želim, da se do kon-tega leta ustanovi v vsaki župniji dušnopastirski svet mož, žena, fantov in deklet, ki naj se večkrat z župnikom prijazno in odkrito posvetujejo, kaj bi bilo treba storiti, da bi se versko življenje v v župniji dvignilo. Posvete mora voditi iskrena ljubezen in želja, župnijo res poživiti in versko obnoviti. Varovati se morate seveda žaljive kritike, o- .	^ ,
čitanja, oblastiželjnosti in uža- mi na Pohorju 30 dajali Povelja Ijenosti. Za dialog med verniki fA PriPravo ^ smuk v nemščini je treba imeti dobro mero AchtunS ~ Los . To je zaved-krščanskih kreposti.”	nega Albina Zav™ka z Bleda
Sloveniji) pravi:
“Neznanec je vlomil v kletne prostore občinske skupščine Ravne na Koroškem. Odnesel je 7 steklenic konjaka, 2 steklenici žganja in 1 steklenico vermuta ...”
Če bi občinska skupščina vso to pijačo použila, bi utegnila biti preveč živahna. Tat jo je torej morda rešil večjih težav ... !
Kurilnega olja ni
Letošnjo zimo je prišlo do hudega p o m a n j kanja kurilnega olja. Zastopnik vlade je vsaj del krivde za to zvrnil na obe državni podjetji, ki skrbita za nabavo in prodajo olja. Opozoril je tudi na dejstvo, da je bilo tekom lanskega leta postavljenih v Jugoslaviji nad 250,000 peči na olje.
Pri razpravi o pomanjkanju kurilnega olja je prišlo na dan, da je od predvidenih 170 ton kurilnega olja za gospodinjstva bilo tem dejansko na razpolago le 70 ton, med tem ko so ostalo količino protizakonito pokupila avtobusna podjetja. Cena kurilnega olja je za okoli 70% nižja od cene ostalega olja. Kazni za one, ki kupujejo kurilno olje za druge namene, so drugod “mnogo strožje”, se pritožuje ljubljansko “Delo.”
Plačevanje zdravstvenih storitev
Z uvedbo gospodarske reforme je prišlo zdravstveno zavarovanje v precejšnjo finančno stisko. Iz nje se skuša rešiti s tem, da je uvedlo delno plačevanje zdravstvenih storitev in zdravljenja od strani bolnikov samih. Oproščeni so teh plačil otroci in mladoletni do 19. leta ter težki invalidi.
Premalo izobrazbe
Republiški sekretariat za delo v Ljubljani je dognal, da je v vodstvu podjetij v Sloveniji premalo izobraženega vodilnega o-sobja. Prišlo je v navado, da prihajajo na direktorska mesta strokovni delavci, ki jim seveda za vodstvo podjetja primanjkuje izobrazbe. Tako prihaja do zastoja in nezadostnega izkoriščanja sredstev. Podatki sekretariata trdijo, da je 62% strokovnjakov v podjetjih podrejenih ljudem, ki so za eno ali dve stopnji nižje izobraženi. “Dejstvo, da 57 %- vodilnih mest zasedajo n e u s t rezno usposobljeni ljudje, stari do 34 let, pa izpričuje, da so se uspavali in izgubili interes za študij ...” piše ljubljanski list.
Na Pchorju ‘Achtung - Los!’
Na mednarodni smučarski tek-
“Koncil duhovnikom glede vas vernikov naroča,” nadaljuje nadškof, “naj imajo v časti zakonito svobodo, ki v bratski skupnosti vsem pripada. Radi naj vas, vernike, poslušajo, priznajo vašo izkušenost in pristojnost na različnih področjih. Vernikom naj pastirji “z zaupanjem izročajo naloge v službi Cerkve, pu-
stijo naj jim svobodo in področ-Hamilton, Ont. — Spoštovani je dejavnosti, na primeren na-&• urednik! Kmalu bo potekla čin naj jih celo spodbujajo, da moja naročnina. Ker sem z 'se lotevajo del tudi na lastno po-Ameriško Domovino zelo zado- j hudo.” Tako pravi koncil, ko go-voljna, bi prosila, da mi jo poši- vori o odnosu duhovnikov in la-Late tudi v bodoče. Prilagam de- jikov. Zelo želim, da se ta plenarno nakaznico za enoletno ob- meniti dialog vernikov s svojimi
n°^0'	. v	! duhovniki-dušnimi pastirji to le-	JC	j
v as vse prisrčno pozdravlja in to povsod začne. Od njega sme- zavod za zaposlovanje v Murski ze i vesele veRlconočne praznike mo namreč pričakovati velike Soboti. Samo ta je poslal lani v
tako razburilo, da se je v ljubljanskem “Delu” javno pritožil nad tem zapostavljanjem domačega jezika in poudaril, da so povelja na tekmah v Bohinju bila slovenska “Pozor — smuk!”
Na Pohorju, ki ga sosedje na severu še vedno gledajo z enim očesom kot svoje, bi bilo slovensko poveljevanje še prav posebno potrebno!
Nad četrtino zaposlenih v tujini
V Pomurju je bilo od vseh zaposlenih lani, 26.6% zaposlenih v tujini, predvsem v Avstriji, kamor so odhajali na temelju naprej sklenjenih delovnih pogodb. Te je pripravil komunalni
Vaša naročnica
Justina Petrovsky
duhovne
nije.”
sadove za naše žup-
Avstrijo na delo 6581 oseb. Trdijo, da jih bo letos še več.

11*	i;;;
iJ¥;	Ki';
r:.
■i i
Deklica z odprtimi očmi
L
®%., ,
PIERRE L ERMITE
% m
^	^ ^ ^ ^ ^ ^ tt1 ^	^	^ ^	^ it* ^ ^ ri? ^ ^	^ ^ ^‘l’ri1 rt''it rt1 *1?'I?'i’li’'i* *1?'i’^ *1? rt*'i*'i1 fJ? *i> *i
Gospod voditelj je vstal in teta ga je pospremila do vrat, ki hodijo na ozko ulico. Tam je teta Cecilija hitro pogledala na desno in levo:
“Poglejte ... Usoda nama je Naklonjena. Ne Rolande, ne Ro-Serja ni videti. Torej ne vesta, da ste bili tu.”
“Da ... ampak še vedno nisem izvedel natančnih naslovov svojih voznikov!”
Teta Cecilija je prasnila v
smeh.	4'*:
“Ne zamerite mi.. . toda če Niislite, da sem samo za hip verjela v Vaše voznike!...”
“Kako to?”
“Dragi gospod voditelj, kdo učil staro opico, kako se naj spakuje. Le pomirjeni bodite in si prihranite ta izgovor, da me kmalu spet posetite ...”
“Ni mogoče ...”
“O, prav gotovo!”
In od vsega srca smejoč se, je teta Cecilija prijela s konci prstov gubo svojega krila iz sive svile;
“Častiti gospod, moj ponižni Poklon! ...”
XXI. poglavje.
Tiste nedelje je počakal Roger klaude do štirih popoldne, da bi se obril, to pa zato, da bi bil čim svežeje obrit. Vzel je iz kovčega svoje najbolje zlikane hlače, fla-Nelast jopič ter si je kupil pri Martin Durandu novo samovez-Nico, kajti tiste, ki jih je bil vzel 12 Pariza s seboj, so bile že pre-Več obrabljene.
Gospa Martin-Durand je sama Poskusila, ali mu zelenobarvna samoveznica pristoja; ko si ga je ogledala iz primerne daljave, 11111 je dejala — o, povsem prepusto in brez zahrbtnih namenov, kajti ona je častitljiva mati številne družine:
“Če je zdaj ne boste očarali.” Na kar se je Roger Maude
Nasmehnil:
“Saj se napravljam prav zato, *er jo hočem očarati...”
“Torej kako gospico iz Pari-^a- Nikari nam namreč odna-^ati naših deklet z otoka ... Teh bl bilo škoda ...”
Ptoger Maude je ostro pogle-at gospo Martin-Durand, odgo-v°ril pa ni nič.
Nato se je sprehodil do pri-atana, kajti živci so mu bili raz-raženi... Gledal je barke Njih mokri postelji, ki so bile e^ko natovorjene s soljo in so ežale, kakor da spijo.
Vrnivši se v ‘Staro Rakovico’, je spet ogledoval v zrcalu; amrdnil se je nevoljno malčku,
Filomela posebno slastne jedi, zatorej bodiva točna.”
Prišla sta z vojaško točnostjo. Sedmi udar sedmih je odbil v zvoniku, ko je gospod voditelj pritisnil na posrebreni zvonček znamenitih vrat v ozki ulici.
Teta Cecilija in Rolanda sta sedeli na vrtu na pletenih stolih.
Filomela, ki je bila z vsemi pripravami že gotova, je zavezovala Pentaponu trak v grivo, kajti Pentapon je molel glavo skozi okno svojega hleva sluteč,
da bo kaj sladkosti prišlo tudi
MAREC
sssip
iwm
smamm
SSSŠliH5!F=’=‘i‘r-
KOLEDAR
društvenih
prireditev
§a je objel, igraje se, okoli 0§> Naposled se je zleknil na ?V°jo Posteljo, da bi ne omade-Val ali zaprašil svoje sveže in ^Nozmadežne oprave. Tako se je ^amenil počakati, da odbije zvon °ko v noirmoutierškem zvo-ni*u sedmo uro.
Pogledom, uprtim v strop, izmišljal o svojem položaju 0-PNNiembnosti bližajoče se
Pe~ *n P°Sum mu je začel _Sa i. Malo pred sedmimi je lse gospod voditelj po svoje-§a varovanca.
V2klSk°i si lep nocoi!---” ie
Nil poln občudovanja.
M*P°novil ie> kar 3e že gospa ^artln.Durand de.ala;
,. Ca tak 1 ga želiš...”
da °'Pm Se’ se ne zavedate, “p7v za yso mojo bodočnost.” ved ac’ pač • ■ • predobro se za-
boriJ*1' p>riPomniti hočem le, da , cNost nikakor ro votUci’
Ne boš očaral srčeca,
Nikakor ne zavisi od samoveznice, niti od ga ovratnika ...”
zelene lega bele “Krt
Tiora °uSe podaia na vojsko, se dar n.0borožiti z vsem... Nik-mogoče v naprej vedeti.” tem raV’ borno pa izvedeli po-• • • Zdi se mi, da pripravlja
nanj.
Večer je bil prekrasen.
Globok pokoj, ki je objemal ljudi in stvari, se je razprostiral po otoku kakor neizmerno božanje. Vrtno cvetje je bilo kakor v omotici od umirajoče toplote dneva; in na mahoviti strehi so si ptice prepevale pesmice, preden so skrile svoje glavice pod peroti.
Roger ju je srce močno bilo v prsih, dasi je bil pariški Don Juan.
Rolanda je bila naravnost očarljiva... v svetli, fini platneni obleki, ki jo je krasila ena sama vrtnica, utrgana nekaj hipov pred prihodom gostov.
Sicer je treba pripomniti, da je vse to teta tako uredila: jedilni list, obleko in celo vrtnico je sama izbrala ...
Rolanda je dobro vedela, da ima teta včasih dneve, ko ‘ukazuje’, in je v takih primerih najbolje ljubeznivo podrediti se.
Prav tako je ravnala tudi tistega večera, ne da bi iskala posebnih razlogov za početje svoje tete.
Čemu to vabilo? ... Čemu neki bela vaza... in prelepa steklena oprava, ki pride na mizo le ob naj večjih praznikih? In zakaj neki je teta tako skrbno sestavila jedilni list?
Sicer je opazovala Rolanda vse te priprave brez posebnega presenečenja, kajti v ‘Zavetju’ so bili gostje vsikdar dobrodošli in kar najbolje postreženi. Brez vsake zadrege je torej sedla k mizi zraven Roger j a, ki je postajal vedno bolj ginjen.
Ali ni čudno? — se je vpraševal ... Jaz, ki sem tako brezbrižen v družbi Odette . .. Olge ... in vseh drugih... pa tako nemiren v družbi tega malega dekleta z dežele! .. .
Spočetka je bil pogovor dokaj prisiljen, a juha in zelenjadi so izvrstno teknile; sicer pa so čakali drug na drugega, da bi sprožil kako snov za razgovor.
Tako je prišel na vrsto jajčni narastek s sirom, sijajno pripravljen, omamno dišeč in v svojih prozornih globinah kakor tiho pretresajoč se vulkan.
Vkljub svoji zaljubljenosti je Robert pri tem zagrešil svojo prvo nezvestobo Rolandi, kajti izvrstna jed ga je vsega prevzela.
Pa tudi Filomela je žela zasluženo .priznanje na bojnem polju, kajti teta Cecilija je izjavila pred vsemi na glas:
“Še nikdar se Vam narastek ni tako izvrstno posrečil, kakor danes. Čestitam.”
“Zahvaljeni, gospodična,” je odvrnila ponižna ženska, ki je zardela od radosti in hvaležnosti sredi navdušenega vzklikanja vsega omizja.
Polagoma je postal razgovor živahen. Gospod voditelj je povedal, da si je eden izmed njegovih dečkov na bodeči žici raztrgal gornjo ustnico, ko je neprevidno poskušal delati stojo. K sreči je bil v bližini kirurg iz Pariza, ki je prihitel na pomoč in popravil nesrečo, v kolikor se je to dalo. Dečku bo pa ostalo znamenje za vse žive dni.
APRIL
1.	— Akademsko društvo SAVA
priredi družabni večer “Zlati časi” z večerjo in programom v dvorani sv. Vida. Igral bo Tivoli Quintet.
2.	— Moški pevski zbor Slovan
poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
15.	—- Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v fami dvorani.
22.— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23. — Glasbena Matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
30.—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podajo
koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6.	— Baragov dom in Družabni
klub B. D. priredita večerjo s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci”.
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7.	— Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan. — Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
4, — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. _ Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
1	Clevelandska	federacija
slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
2. in 4. — Piknik Slovenske pristave.
9. — Društvo slov. pritikomimi-
stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Sloven-j ski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6.	— Spominski sklad H. Lobeta
priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv.' mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
I,	— Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7,	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
14.	— “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
29. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo jesensko veselico v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
II.	— Klub slov. upokojencev v NewburgU priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
3. _ Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27,— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
menskifi sprememb se je snežna odeja strdila v debelo ledeno ploskev, ki onemogoča jelenom, da se dokopljejo do trave. Zato jih veliko pogine od lakote. Vlada je organizirala Laponce v posebne skupine, ki hodijo od kraja v kraj in nastavljajo solnike in krmo. Upajo, da bodo rešili pogina vsaj velik del jelenjih čred. število jelenov pa cenijo le še na 130,000.

Moški dobijo delo
MACHINISTS
TIE OLEVELMB pmumm Tool Oo.
S784 E. 78 St. 341-1703
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corn.
mmimm
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - IYOR0TEL
Contouring and profiling Machines
Castro se huduje nad —
tovariši!
HAVANA, Kuba. —- Castru samemu se najbrže zdi že preveč dolgočasno, ako napada samo našo deželo. Zato se je na svojem zadnjem shodu privoščil komunistične države z Moskvo na čelu. Očital jim je pohlep po zaslužku, ker sklepajo zveze z raznimi “oligarhičnimi” državami Latinske Amerike. Mislil je pri tem posebno na Bolivijo. Tam se je namreč pripetilo, da je vlada gostila neko rusko delegacijo, policija pa isto uro delala preiskavo v uradu Tass agencije.
Komunističnim režimom zameri tudi željo za trgovskimi zvezami z takimi kapitalističnimi državami, kot sta Venezuela ali Zahodna Nemčija. Naj bi raj-še vsi rdeči režimi posnemali Kubo, ki dosledno odklanja stike s kapitalisti Latinske Amerike, ker se Castro načelno druži le z gverilci.
S takimi in podobnimi izvajanji je Castro moril svoje poslušalce — največ med njimi je bilo študentov — nad tri in pol ure.
HORIZONTAL
mmm mm
TURRET
LATHIS
OAR TURRET LATHES
mmi LATHES
miUM MA0FMES
RADIAL BULLS
NUMERICAL
CONTROLLED
mmims
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1706 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(58)
Ženske dobijo delo
Secretary Experienced, general office work, off Payne Ave. near Bobby Brooks.
ATLAS TEXTILE CO.
1719 E. 39 St. (56)
Tmsmke delavke
Iščemo ženske za lahko skupinsko in zavijalno delo. Starost neomejena. Stalno delo, dobra plača od ure.
TRANSPARENT SPECIALTIES C9RP.
3828 E. 91 St.
(med Harvard & Union)
(56)
Severni jeleni izumirajo na Laponskem
STOCKHOLM, Šved. Šved-
MALI OGLASI
V najem
Tri sobe se odda, zgoraj, kopalnica na 1134 E. 77 St.
(56)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & fiSth St.: EN 1-421?
Stanovanje iščeta
Novoporočenca iščeta 3-sobno ska vlada je postala zelo zaskrb-1 stanovanje, spodaj,
v Collin-
hitro izumirajo. Radi hitrih vre- “	(	■
03
0
sM
B
M
05
0
M
03
0
*l§
0
M
0
S
0
M
0
M
0
M
03
0
M
0
JI
03
0
si
0
M
0
0
M
03.
M
0.
si*
0
si
0
si
0
si
0
»i
0
M
0
4 0 JI 0
0
4
0
ji
0
ji
0
4
0
0
si
0
Ji
0
4
0
*i
0
3
0
4
4
0
ji
0
»i
0
Ji
0
4.
0
4!
0
ji
0
4
0
4
0
4
0-
0
4
a
4
0
4
4
-i
0.
•i
FLORSHEIM
puts
VALUE
into
STYLE!
r 6 t? S6
r
B
r
B
r*
S3 '0*
B r B
r !8 r
S3
r
S3. B-
&* B P-
B
r
B
KJ
r
B & B r
in se vsem odjemalcem iskreno zahvaljuje za naklonjenost. jj0
For at or near the price of ordinary shoes you can be wearing authentic Florsheim Style. That means better looks, finer fit, longer wear.
Most Florsheim styles SJQ95 t0 $0^90 J Mast Imperial styles
LOUIS MAJER
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6410 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 EX 1-0564
želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
B
P
B
r
B
e;"
¥
Čevlji znamke FLORSHEIM so izvrstne kakovosti in odlični po obliki.
Skoro za isto ceno kot navadne čevlje, lahko kupite in nosite originalne FLORSHEIM, ki so lepši, se bolje prilegajo in jih nosite dalj, ker so bolj
trpežni.
B B
L1*
M'
B
r b r b r B r
B-B
r
B
r
SLOVENIAN COURTFi HOUSE
1401 E. 55. St.
EN 1-8974
VSEM NAŠIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO
PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost,
priporočamo se za bodoče.
B
r
B r B £f B
____________________
P
B
r
B gr B
r
B
r
B ŠT B gr B r B gr
B
r
B
r
B
r
'B
r
B
r B ar
B
gr
B
gr
Točna in prijazna postrežba.
OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZVEČER PLES.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO VSEM NAROČNIKOM, PRIJATELJEM IN DRUGIM ROJAKOM LASTNIKI
slovenskega gradtaega podjetja
TMG
BUILDERS - CONTRACTORS
29312 White Road, Wickliffe, Ohio Tel.: WI 3-3688 in IV 1-2700
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo za bodoče. - Izvršujemo vsa gradbena dela. -Proračun napravimo brezplačno. - Odplačila obroke po dogovoru.
na
MAH'S SHOES
7008 St. Clair Ave.
EX 1-9559
Prop. MATT VERBIČ
ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Best “Wishes for a Joyous Easter.
EMIL BUKOVEC
QUALITY GROCERIES and MEATS
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
6024 St. Clair Ave. HEnderson 1-7066
---B
r
B
ir
B
r B ir B tr B
r B K

Peter Selak:
Velikonočni spomini
Kakor božič ima tudi Velika nonoč čar in sijaj prave slovenske domačnost, globoke, žive vere naših vernih staršev in ljudstva. Tja, v dolino gradov ob zeleni Krki pod košatimi Gorjanci, pod prijaznimi vinogradi Trške gore, Grčevja in Vinje-vrha mi ob slehernih praznikih hite spomini, tja, kjer mi je tekla zibelka, kjer sem užival neskaljeno lepo mladost ob dobrih, vernih starših, bratih in sestrah in neštetih znancih, ki že počivajo na sončnem bregu Krke pri farni cerkvi sv. Petra in čakajo svojo zadnjo srečno Veliko noč.
Ne bom opisoval, kako smo se v postnem času z nekim posebnim spoštovanjem in veseljem pripravljali na Veliko noč. Butara na Cvetno nedeljo, božji grob na Veliki petek, vstaj enj-ska procesija na Veliko nedeljo zjutraj, krasne velikonočne pesmi, pritrkavanje itd. In sleherni kotiček v hiši, okrkog nje, go-. spodarska poslopja, vrtovi, travniki, vinogradi in njive, vse je moralo biti za praznike očiščeno, če je le vreme dopuščalo. Očiščena pa so morala biti tudi naša srca s sv. spovedjo in ves postni čas so bili ob nedeljah in praznikih naši duhovniki že ob petih zjutraj v spovednici, kjer so ostali do osmih in imeli ves čas polno spovedovancev. Veliko jih je moralo čakati, da je duhovnik končal mašo, nato se pa zopet vrnil v spovednico, in spovedal še ostale, ki so čakali na spoved.
Prav lepo so dišale gnjat in klobase, lepi so bili pirhi, ki §0 tudi spadali k žegnu, katerega je duhovnik blagoslovil že prejšnji dan. Nikoli nam niso šla jedila tako v slast kot na Veliko noč. Res je, da smo se na veliki teden veliko postili in zato nam je meso še toliko bolj teknilo.
Vina pri nas doma nismo nikoli stradali, toda na Veliko nedeljo pri žegnu, nam je šel kozarec rujnega vinca z Grčevja posebno v slast. Spominjam se, kako nas je moja dobra, pokojna mama na Veliko nedeljo ob treh zjutraj, ko je začelo po cerkvah zvoniti jutranjice, zbudila, da smo zmolili Angelovo češčenje in nato dostavila posebno slovesno: “Še očenaš v čast Kristusovemu gor’ vstajenju.” Isto je ponovila pred žeg-nom, ko smo se vrnili od procesije, opoldne pred obilnim kosilom in zvečer. Da, naše dobre krščanske matere, te so znale vzgajati, ne tako kot dandanes v moderni dobi pusti, hladni filozofi.
Hitro so minila leta mladosti in leta 1941 se je začelo drugačno življenje. Že 1. 1939-40 sem bil kot rezervist skoro vedno v vojaški suknji pri 40. pešpolku v Ljubljani, na Vrhniki, v Rovtah, v Podsmreki pri Ljubljani, na ljubljanskem letališču. Posebnih dobrot “suknja bela” ne deli, toda kar dobro mi je šlo. Hrana je bila dobra, obleka in oprema zadovoljiva, bili smo mladi, zdravi, veseli in kaj nas je brigalo vse drugo. Leta 1941 sem bil premeščen k 37. pešpolku v Ribnico k težki mitra-Ijezki četi. Tam sem nastopil v ponedeljek, 9. marca 1941, in bil tam do razsula na Veliki petek, 11. aprila. Nisem šel v Ribnico, pač pa v Novo mesto v Bršljin. Tam se je formiral tretji bataljon 37. pešpolka iz samih rezervistov, domačinov. Nekaj časa smo spali v velikih hlevih in skednjih na pristavi g. Lan-gerja, nato se pa po skupinah razmestili po okoliških hišah. Prav dobro se nam je godilo. Vadili smo samo dopoldne, popoldne smo pa čistili orožje in drugo. Poveljnik bataljona in naše čete je bil kapetan g. Bra-čevačky, aktivni oficir, menda rusko-poljskega porekla. Strog, a zelo dober in preudaren mož. Samo ubogati ga je bilo treba
in pijancev ni trpel. Zelo rad pa je imel vse vesele, preproste in poštene ljudi in v taki družbi je tudi sam rad popil kozarec vina. Rad je ustregel sleherni prošnji, če pa je videl, da bi ga kdo rad izkoriščal, jez njim prav pošteno obračunal. Rad je tudi videl, da smo popoldne pomagali okoliškim kmetom pri delu na njivah in v vinogradih. Seveda je moral vsak kmet preje njega prositi. Ob desetih zvečer smo morali biti vsi v bivališčih in kdor je prišel domov pijan, da je razgrajal, ni smel drugi dan nikamor. Po treh tednih nas je ta pošteni, odlični mož zapustil in našo četo je prevzel kapetan rezervist g. Šlibar, šolski upravitelj iz Toplic pri Novem mestu, tudi dober človek.
Bližali so se usodni dnevi. Zvečer 25. marca smo preko radia zvedeli, da je Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu. Vse se je oddahnilo in vse je bilo dobre volje, češ: vsaj za eno leto se je vojna oddaljila od nas. V jutro, 27. marca, ko je bil pakt razveljavljen, ko so vlado prevzeli novi, neizkušeni, vojne željni ljudje, je bilo na videz vse veselo, pogumno, a v srcu vse potrto. Vsak je vedel, da tako močni, moderno oboroženi in izvežbani : Nemčiji Jugoslavija, ne bo niti en mesec kljubovala. Vse je postalo nervozno, zmešano, vmes pa še peta kolona, komunisti, ki so trosili razne letake s pozivom: “Roke proč od Anglo-Američanov — kapitalistov” in “Vrzite orožje proč.”
• V petek, 4. aprila proti večeru smo naglo dobili ukaz za umik iz Bršljina. Hitro smo pospravili prtljago in vso noč marši-rali v Trebnje. Okrog sedmih zjutraj smo prišli tja, kjer je bilo že vse polno vojaštva. Naglo smo raztovorili uboge konjiče, jih namestili po raznih hlevih trga, sami pa šli k počitku. Zvečer ob Ave Mariji smo zopet nastopili nočni marš mimo Stične skozi Muljavo, rojstni kraj Josipa Jurčiča, kamor smo dospeli okrog treh zjutraj. Ob robu gozda nad vasjo smo nad eno uro počivali. Vas je mirno ležala, mesec je prijazno razsvetljeval okolico, jaz sem se vsedel na štor podrtega drevesa, odložil prtljago, se tesno zavil v plašč, stisnil puško k sebi in se zamislil v “Desetega brata,” “Turke na Muljavi” in v ostala Jurčičeva dela. Kmalu me je premagal spanec in sem prav sladko zadremal.
Začela je vstajati zora jutra tiste usodne cvetne nedelje, 6. aprila 1941, ko smo začeli nadaljevati marš. Nič hudega sluteč, smo mirno korakali v Krko, kamor smo dospeli po 5. uri zjutraj. Naša edinica se je nastanila v župnijskih prostorih, v hlevih in skednju. Raztovorili smo breme, hitro očistili opremo in spravili v red vse ostalo. Jaz sem pohitel proti Krki, kjer sem očistil čevlje in se tudi sam dobro umil. Ko stopam nazaj k edinici, zaslišim močno topovsko streljanje v smeri proti Ljub-
ljani. Streljanje se je slišalo kakih deset minut, nato pa je bilo vse mirno. Grem v romarsko cerkev sv. Kozma in Damijana. Nabito polna je bila vernega ljudstva. Sveto mašo je opravil č. g. Franc Jeraša, tedanji tamkajšnji župnik, ki živi sedaj v ZDA. Zabučale so mogočne orgle, na katerih je igral g. Zajc, mojster v svojem poklicu. Prerinem se na kor in organist je bil ves iz sebe, češ, saj verjetno igram zadnjikrat. Pa ni. Pasijon na prižnici je bral neki pater iz Stične, župnik Jeraša je pa v lepem govoru pozval vernike, naj molijo za mir. Ko pridem iz cerkve, zvem novico, da je Nemčija napadla Jugoslavijo. Začelo so ravno deliti izborno črno kavo, ki nas je vse poživila in opogumila, češ, naj se zgodi, kar hoče.
Ker nisem imel v četi nobene službene dolžnosti, se napotim v Rebolovo gostilno. Lep, prijazen, čist in domač lokal, živa podobica Oberščakove gostilnice in polna dobrega ljudstva, kjer smo ob štamperlu brinovca premlevali trenutni položaj. V gostilni je bilo polno Krjavljev in grajskih Dolfetov, le Martina Spaka Desetega brata, kateri bi prerokoval srečno bodočnost, je manjkalo.
Po dobrem, obilnem kosilu smo nadaljevali marš skozi slovensko Kočevje, Zdensko vas, v Velike Lašče, kamor smo prišli ob sedmih zvečer. Ko smo šli iz Krke, je že kar dobro pripekalo pomladno sonce, v Laščah je začelo pa deževati in snežiti. Hitro smo se razmestili pri prijaznih prebivalcih trga in se po večerji podali k počitku. Naslednji dan smo zvedeli za bombardiranje Beograda, za tragično smrt dr. Kulovca in drugo. Moštvo je bilo kar mirno in je lepo sledilo dogodkom. Parkrat sem odšel v veliko in lepo vaško cerkev, kjer so začeli postavljati božji grob, šel tudi v zadrugo in tam naletel na dobrega župnika č. g. Ramovša, ki je ravno debatiral z ljudmi o trenutnem položaju. “Saj ne vemo nič točnega, kaj se dogaja. Kar nam radio Bern sporoči iz Švice, pa naj bo laž ali resnica. In mož je imel prav.
V sredo, 9. aprila ob mraku smo zapustili Velike Lašče in se vso noč pomikali proti Turjaku, kamor smo prispeli na Veliki četrtek v zgodnjih jutranjih urah. Milo so peli zvonovi po okoliških cerkvah pri obredih Velikega četrtka, mi pa smo se začeli utrjevati, pripravljati, za vsak slučaj. Ko smo delo končali, pride povelje: “Takoj umik proti Gorjancem.” Zopet se je začela pot proti Laščam, Zden-ski vasi, skozi Krko v Žužemberk, kamor smo prišli ob desetih zvečer. Povsod je bilo vse tiho, mirno, le Žužemberk je bil poln vojaštva. Naša četa se je nastanila v velikih hlevih in poslopjih gostilne pri Pehanetu. Zopet smo raztovorili ubogo živino, katera je prenašala težke mitraljeze in vojaški pratež. Vso opremo smo ponovno očistili, spravili v red, drugi so čistili, krmili in napajali konje. Po enajsti uri zvečer, ko je bilo vse >( v redu, sem odšel v Pehanetovo $
vina. Tam je bilo vse polno vo- Veličastna stavba, ponos cele jaštva, od katerega smo zvedeli Dolenjske, danes žal razvalina.
za ustanovitev “Nezavisne svobodne hrvatske države.” Mirno smo sprejeli to vest in začeli po šupah in hlevih iskati kak prostor za počitek. Vsepovsod je bilo vse polno dežurnih častnikov. Na koncu trga sem našel šupo, polno slame. Lepo pregr-nem. šotorsko krilo po slami, odložim šlem in nahrbtnik, se vle-žem, stisnem puško k sebi, se dobro zavijem v veliko vojaško odejo ter odlično zaspim. Na usodni Veliki petek, 11. aprila 1941, me ob sedmih zjutraj zbudi lepo sončno jutro.
Hitro se dvignem, spravim o-premo, dvignem nahrbtnik na rame in se napotim proti kraju, katerega sem prejšnji večer zapustil. Trg je bil miren, kar zaslišim parkrat povelje: “Razbežite se! Nemci so v Krki!” Ko sem hitel proti edinici, sem si mislil, no tako blizu pa že ne morejo biti. Tudi drugi so se umikali proti hribu k župni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.
Opazovali smo, odkod bi Nemci prišli, a teh ni bilo. Vso zmedo je povzročil neki domačin-hitler-janec, nato fašist, nato komunist, ki pa danes že počiva. Orož-ništvo ga je kmalu spravilo pod ključ in bilo je zopet vse mirno. Takrat zaslišimo v smeri proti Novemu mestu detonacijo letalskih bomb in mitraljranje — in kmalu izvemo, da so Nemci bombardirali Novo mesto, da prodirajo od vseh strani na naše ozemlje, zaradi ustanovitve Hrvatske države je vsak stik z glavno komando nemogoč. Vse je bilo zmedeno, vse se je začelo razburjati. Vsak upor proti moderni, silni nemški premoči bi bil takrat ponovni samomor, poleg tega pa je bilo povsod polno sabotaže. Vsak zase smo se začeli pomikati proti Ajdovcu. Jaz sem se ustavil tam pri prijaznih Gni-dovčevih. Iz Ajdovca smo videli dim, ki se je vil nad Novim mestom. Gorela je meščanska šola.
(Dalje prihodnjič)
Naročite že sedaj naše tkmaeg šunke
MODEL MEAT MARKET
610 E. 200 ST.
EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447
Ima vedno na zalogi: odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO' MESO, domače KUHANE SALAME, domače zelje in repo. KVALITETNO SVEŽE MESO.
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
želita VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
Odprto vsak dan od 8. do 6. zv., ob nedeljak in ponedeljkih zaprto.
M. A. TRAVEL SERVICE - MIRKO ANTLOGA
6"16 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 HE 1-3500
JOHN KNIFIC, SR.
REALTOR
Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba!
820 East 185. St.
IV 1-9980
DUŠAN IN MARY AIAEŠIČ lastnika domače gostilne
ERSTE’S SLOVENIAN VILLAGE
6802 ST. CLAIR AVE.	TEL.: 361-9373
ŽELITA VSEM DRAGIM GOSTOM IN PRIJATELJEM PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM
EDWARD J. ROŽANCE in DRUŽABNIKI JOHN ROŽANCE FRANK GUSICH
0
r
r
'0
r 0 r 0 r 0 r 0 r 0 r
~:.0
r
v.
Naša skupinska pofovanja i letali so:
29. maja, 5., 7., IS., 99., 2!., 28: junija, !0„ 92., 27. jniija, 2. ir? 6, avgasfa.
LAKELAND REALTY
Real Estate — Insurance Service
KE 1-3662
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
POTOVANJA POSAMEZNIKOV VSAK DAN Z LETALOM ALI LADJO
ROMANJA V SVETO DEŽELO - FATIMO - LURD
IN RIM
POTOVANJA OKROG SVETA
VESELA VELIKA NOČ! HAPPY EASTER! f/	SRETAN USKRS! FROEHLICHE OSTERN!
V	FELIZ PASCUA! JOYEUSE PAQUE!
V
(f?	PRIDITE K
|	STAN'S SHOES
<1	6107 St. Clair Avenue
PO DOBRE IN LEPE ČEVLJE ZA PRAZNIKE.
Čevlji, Shoes, Soulier, Cipele, Schuhe, Zapatos.
gostilno in komaj dobil pol litra
1	..........................p*
M
Jf
0J
M
0j
M
0
M
M
9
M
9
M
0
iš
EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO.
503 Easi 2C(!fii St.
IVaaboe 14790
VOŠČIMO VAM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
0
r
B
r
0
0 r 0 r 0 r 0 r 0 r 0
€
0
K
0
r
0
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev |
r
0
C
-------r
0 r 0 r
g
HE l-5479i
0,
0
r
M
€ 0
r
0
0
f
§ t
—%
MARQUETIE SHEET METAL WORKS ^
FURNACE — GAS — TINNING —
ALUMINUM SIDING
1336 East 55 Street	UT 1-4076
VESELO VELIKO NOČ ŽELI IN SE ROJAKOM
VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI LEPE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
v Clevelandu
STANE VIDMAR, predsednik
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele velikonočne praznike.
SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR IN MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici
HECKER TAVERN
1194 East 71 St.
M____________________
Tel.: 361-9779
PRIPOROČA
r
1 r
1 š? I
lastnik LEO LADIHA
--------------------1
r
1
i?


S SPOMINI SEM IN TJA PO DOLENJSKE
(John Jerich — Regerčan)
TI GA LEPŠEGA JUTRA, jih bili veseli in zadovoljni še
sami nebeški angeljci, če bi jih okusili.
Lepa so bila res velikonočna jutra po Dolenjski! Pravi Dolenjec jih ne more pozabiti.
Popoldne na Veliko nedeljo so bile navadno slovesne pete litanije z blagoslovom, katere so se verniki številno in lepo udeleževali. Potem so po domovih še vsak po svoje obhajali Veliko noč.
Veliki ponedeljek je bil še vedno praznik. Že bolj posveten. Mladi in nekateri starejši so se podali kam v kake gostilne in so se veselili pri cvičku, nekateri pri bizeljčanu, nekateri pri istrijanskih vinih. Postali so veseli, peli so in plesali.
■ i,	puijm m i/iciviii- Tu in tam so se nekaterim
k > se je začulo brušenje kos, j razgrela srca, razvezali jeziki, 0 s° jih kosci brusili z oslica- mnogim razgrele glave in v ne-
je lepo majniško in junij-utro v prelestnih vinskih A, po dolinah in nižavah l",' Pe Dolenjske. Vse od tam v. Vzhoda od Brežic in Krškega, M se steka tiha Krka v Savo, §°ri po njenih nižavah vse ^ Soteske, je Stvarnik pri-Sloveniji, kot lep “pušelc” r~ Prelep0 sem in tja vodljivo k^ando, ki dobi prelestni obraz, na njo ob ranem jutru posije Posveti zlato sonce od vzhoda. V objemih zarje jutranjega J103! se zasmejejo zelene vin-® gorice, ena lepša od druge, bregovih Krke (vsaj v mojih adih letih še), so šumeli vsak P° svojih vižah in v vsakem ^ju drugače mlinska kolesa. ° košenicah, poljih in travni-
j.1- in tam so zapele motike,
1 80 jih vihtele gospodinje in q a mlada dolenjska dekleta.
Potokih in studencih in po , eJah so začeli žvrgoleti slavč-*’.ki so sedeč na svojih gnezdih Nakovali novega rodu. Peli in ^goleli so škrjančki hvalnice ^ Jarniku. Prava božja izbica je ^'“Sa lepa Dolenjska. Taka si in ke se spominjam in tako tvojo gObo nosim v mojem srcu po £e nacj gggtdeset let. Lepše , ^be nisem našel, ker lepše ;be za me ni . . . drugi spomini me vežejo ■ V cerkvi sv. Mihaela sem rščen. Na božji njivi sv. Mi-j. počivata moj oče in moja s ab, bratje in sestre. Kako bi ne spominjal — moj ljubi °jstni kraj!?
. enjska! Moja si! Jaz sem
J •
❖ >:=
r ^ IN OB VELIKI NOČI, vsa-je eI°, kako si bila lepa, kako jetp °bbajala Gospodovo Vsta-
veliko soboto si se skoro c
v ajh in ob kapiteljski cerkvi v dole,
^estu. si
za Vstalim Zveličarjem. 1(] rkveni očetje s proštom na če-
r a Veliko soboto si se skoro kol^0rativno zbrala pri sv. Ni-
mnjski prestolnici v Novem Svečano, kakor malo kje,
atli novomeški purgarji, no-bo x 7ta g°dba, v kateri je ved-
^ P^d temi razne cerkvene in dge bratovščine, Orli, uniforgani ^0lhešk;
^sodelovalo kakega pol ducata . hh stricev in bratrancev, se 5keC^ °d “enega konca Dolenj-res ^ drugega.” Lepo je bilo Vej.pr^ Vstajenju vsako leto na p 0 soboto v Novem mestu, kri ^k^bani procesiji in službi Pol p-Staieniu je navadno okrog Vla, Ure prisopihal in privozil je k Ljubljane v Beršljin, ki. sta a^b 15 do 20 minut od me-s0 avadno poln vojakov, ki ba /^^Mi za praznike domov Z vi rpteL dopust. Vsuli so se W; . mladi dragonci, pešci,
bar 1LtoknIearji, vmes kak mor-^ So vsak po svoje proti ok0ii., °d tam Pa 30 se razšb v jib. rp e Vasi, vsak na dom svo-v mojih mladih letih, kih slenjska dekleta so si ob ta-židanUbajih kodrale lase, gladile fantoj6 rUte’ ki se bolj dopadle so v.. ’ ki so služili cesarja in v”1«« na dopust.
So io,U^ro na Veliko nedeljo pa fare ^ e Vstajenje vse okoliške trUj t 0 dolenjski. Zgodaj v ju-
°glaSiijln	°k urk s0 se
trkav Zv°novi z zanimivim pri-Pičk ^bjem. Zunaj so pokali to-V Veh],83 dolenjska se je gibala ^stih 0nobnem veselju in slav^-
| a^u i-11 in tam, še pred dne-So začeli prihajati ljudje :ua^enju in prvi maši, ki so j^111 tam začele že pred 5. • neg.. Veliko nedeljo zjutraj. ^Ug0 ?G’ slsvnosti v cerkvah in do 2y2'le tu in tam trajalo po 2 ba2šli j11"3' hoteni so se verniki kegetl p0mov, na zajtrk — na kripra„uridne Dolenjki
katerih glavah je celo zavrela kri, da so se pograbili. S takimi so imeli potem opravka orožniki in pa novomeški sodniki.
S takimi, ki so kake praznike in slavnosti obhajali in zaključevali na take načine in so v se v njihovih navdušenostih posluževali tudi kakih pretežkih predmetov, kot ročic od kakih vozov, ali pa kakih kolov, neka-kateri pa kakih pipcev, takim so novomeški sodniki potem določevali in predpisovali nekaj mesecev “počitnic” v okrožni jet-nišnici v Novem mestu. Tisti “počitniški prostori” v okrožni jetnišnici so bili navadno vedno dobro zasedeni. “Počitnikarji” so nosili posebno rujavo-sivkasto uniformo in kape.
Upravitelji tistih “počitnikar-skih” prostorov so bili pa bolj pametni, kakor pa so enaki u-pravitelji na takih področjih tu pri nas v Ameriki. Tu jim res-virajo purane in razno meso. Tam so pa rekli, da je še “ričet” preveč dober za take “vrle goste”. Pa še “ričeta” jim niso servirali zastonj. Posebni pazniki so jih vodili okrog po Novem mestu, kakor kake “topničarje” z žagami in sekirami na ramah in so morali hoditi drva žagat in sekat okrog, da niso čisto zastonj jedli in uživali tistega gostoljubja, ki so si ga zaslužili s preveč navdušenim proslavljanjem raznih slavnosti na veselicah, ali pri tekmah, kdo bo bolj priljubljen pri kakih Nežkah in Slavkah.
Taki so bili in taki smo Dolenjci. Radi veseli, včasih tudi malo sitni — to zato, ker smo ljudje. Drugače pa fejst ljudje, da takih je treba včasih iskati, pa se jih še ne najde!” To zadnje je rad povdaril pokojni Fu-r ar jev oče, ki je bil od Sent Jerneja doma. Še danes ga čujem, kako ljubeznivo je govoril in pripovedoval o šentjernejski o-kolici za Kumpovo baro v La Salle pred petdesetimi leti in več. Vedno pa je zaključil v njegovem pristnem Šentjernejskem
Velikonočno jutro v Brdih
Med češnje cvetoče in breskve in trte Jezus gre.
Skoz jutranji mrak
mu tih je korak
kot misli, ki v noč bede.
Čakala so polja, čakali so griči, domovi in srca tri dolge dni...
Zdaj hodi med njimi svetal, poveličan in milost nebeško deli.
Kar v češnjevih gajih je vstalo vonjav, vse preko stezic in rosnih trav zbero se krog Njega v dišeč pozdrav.
Sam Stvarnik mogočni nad stvarstvom se čudi: “Ta zemeljski raj!”
O, človek, poklekni, ko zdaj gre v življenje! Za križ, za vstajenje mu hvalo daj!
Ljubka Šorli
tleh. Kako bi ne bili veseli! Bo
še kdaj tako? Bo!!! Bog dobrih slovenskih ljudi ne bo pozabil! Slovenci pa naj Boga ne pozabijo in vse se bo popravilo — to je moja vera. Naj bo tudi Tvoja, ki to čitaš . . .
Treba je le apna
OMAHA, Neb. — Nekateri pašniki so slabi in imajo revno travo, ker je zemlja preveč kisla. Treba jo je le posuti z apnom.

ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
STANDARD EAGLE MKT
854 E. 185 St.	IV
©
1-5686
narečju:
kot
“Lepšega ptiča ni, petaln,
lepšega kraja ni, kot je Sent Jarn!”
— SPOMINI, ki pridejo slovenskemu človeku z Dolenjske pred oči ob praznikih, kakor je Velika noč. Šepetajo nam, da lepo je bilo. Mladi smo bili, polni življenja, na lepih slovenskih
priporoča, da že sedaj naročite za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE in PREKAJENO MESO!
OPOZARJAMO, DA IMAMO NOVO AVTOMATIČNO PREKAJEVALNICO S HIKORI LESOM!
Razen tega imamo na prodaji KAŠO, domače zelje in repo, KOKSER fižol, domačo koruzno moko, orehe v zrnih, JEŠPRENJ in tudi KAMILICE!
Seveda tudi vse vrste grocerijo, zelenjavo, sadje in vse vrste pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače.
EDWARD PLANIŠEK — lastnik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN PETRIČ
Lastnik	?
SLOVENSKE BRIVNICE
783 East 185. Street	IV 1-3465
ZAHVALJUJE SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČA ZA BODOČE!
•	V sredo odprto ves dan.
•	Na veliki petek ves dan zaprto.
PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE IN SREČNE PRAZNIKE!
A. BROFMAN DEPT. STORE
S!fM$ SL Ošašr te.	IPkfH8= i!
NOVODOIil ZALOGA SPtMIJfffff M VELIKONOČNIH OBLAČIL
ŽENSKE BOLJŠE OBLEKE
Najnovejši vzorci, kroji in barve Za dekleta: mere 10-20 Za žene od št. 14% do 30'/2
po $5.98 do $10.98
ŽENSKI KOSTUMI-GARNITURE IZ PO DVEH-TREH KOSOV
mere od 8 - 20 polovične od 14% do 24%
od S4.95 do $12.98
ŽENSKE POLETNE KIKLJE, BLUZE, SVITERJI, HLAČE, OSEBNO PERILO
za deklice mere od 7 do 14, za dekleta od 10 do 18, za žene od 32 do 38
po $2.98 do $5.98 Velika izbira v krojih in barvah
ZA DEČKE IN DEKLICE IZBIRA OBLAČIL VSEH VRST
Deške obleke v merah od št. 2 do 16
po $5.98 do $16.98
Deške hlačke in deške srajce, velika izbira, nizke cene.
Dekliške velikonočne oblekcc in garniture v cenah do $7.98.
Vsakovrstna poletna športna oblačila.
MOŠKE HLAČE IN ŠPORTNI JOPIČI PO ZADNJI MODI
Bele in športne srajce v vseh merah in krojih.
H a j ® ki e In sprejemaš!!© z® lesi s EilLi znamke. Trgovina empria si I, zjutraj do II z¥8Š@r.

&
$
01
0
0
Ji
0
!0
0
0
Ji
0
M
0
JI
0
fM
0
S
0
Ji
0
JI
0
J!
0]
0
J
0
M
1-
0
JI
0,
JI
0
M
0
M
0
J
0
J!
0
Ji
0
0 JT 0 J 0 J 0 J 0 M 0 M 0 j 0 J! 0' M 0, •M 0 J 0 M 0 JI 0 J S, Ji 0
BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER
ce so znale v °kusne kolače, pre-Dre i Sunke, gnjati in druge ^ihe Ve^vme, da so bile dru-Se e in zadovoljne ter hi
1- praViti Jalene <lob
0
Jl
0
J»
0
Jl
0
Js
0
Jl
0
0
JJ
0
0
J
0
J!
0
0
Člani slovenskega grocenjskega m mesarskega kluba v ColKnwoodu
ŽELE VSEM SVOJIM TER SE
ODJEMALCEM
PRIPOROČAJO
VESELE VEOMOCi ZA NAKLONJENOST
PRAZNIKE
JOE KOZAR—15638 Holmes Ave.
MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
FRANK TAUCHAR—491 East 260čh St.
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore Slvd.
JOHN ASSEG—23550 Chardon Road MRS. FRANK CEBUL—466 East 143rd St.
JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O.
JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—T9517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—HI East 186th St.
JOHN SIVEC"-T7931 Nelf Road LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd.
MRS. KATTY MODIC—15510 Huntmere Ave. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave.
ANDREW VlClC—24120 Chardon Rd.
MRS. ANNA TOMAŽIČ—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.
r
r
B
r
re
re
re
r
re
b
Fe
r
B
16
f?
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM
POGREBNO PODJETJE
JOSEPH ME IN SINOVI
DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA
6502 St. CLair Ave.	EN 1-0583
458 E. 152nd St.	IV 1-3118
JOSEPH ŽELE, JR.
SUTTON C. GIROD LOUIS F. ŽELE
Kličete nas lahko vsak čas.
You may call us at any time.
Our ambulance and cars always at your service.
Cadillac bolniški voz	DOSTI PROSTORA
z oksigensko napravo-	ZA PARK AN JE
V E S E L E V E L I K C N O Č N E P R A Z NIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, : PRIJATELJEM IN ZNANCEM
LOHšiOl EAGLE SUPERMARKET
JACK in FRANK TROHA, lastnika
15800-02 Waterloo Rd.
IV 6-4290
ŽELI
NAJ BO VESELA
VELIKA NOČ 1967
SIM
OPTIK
VSEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO ROZI JAKLIČ, lastnica
TRIANGLI DRY (LEANING
1136 East 71st St.
HEnderson 2-1,150
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kot nova!—Se priporočamo!
M----
0
Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo
-S'3
0
| Mrs BEAUTY SALON
h
0
0
M
0
0
0
kŠI.
0
M
0
M
0
ell
r,«
se lastnica ANICA BREMEC iskreno zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi v bodoče ter jim želi
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Specialistka za razne stilizacije las in trajno kodranje.
15602 HOMLES AVE.	TEL.: 451-C259
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOE FUGINA, lastnik
JOE'S SHOE SERVICE
749 East 185 Street, na oglu Muskoka Avenue Hitra in točna postrežba!


, <r=>0Q<c=>0(><cr>M^
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ

hiša je bila ob cesti. Imeli smo ' mo tisti nekaj velja, ki mnogo se takoj umaknil. Zakaj Neža je gostilno. Pa so se ustavljali tam ima. Kaj deš, koliko imam že?” j bila hudo srdita in je z grablja-
“Obesil se je,” je skoraj kriknila Katra. “Pa tudi bratu je izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, njega so prevarili za denar. In zdaj lahko veš, zakaj ga ne morem. Oh, če se spomnim na tiste čase, bi ga spodila v zimo in smejala bi se, če bi zmrznil na cesti.”
Za nekaj hipov je žena prestala, potem pa je nadaljevala: “Piišla sem na Peč. Moj mož ni bil tak, da bi si bil priboril mojo ljubezen. Bil je samopašen in, ko sem se pritoževala, je bil očitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v obraz ciganko in beračico, tedaj je vzbesnelo v meni. Tedaj sem mu povedala, da mu nisem nič dolžna in mu nočem niti biti hvaležna. In potem se je:- ponesrečil. In kaj mi je storil? Storil mi je krivično. Zapustil je Peč in vse sinu, meni nič.” Tomaž je gledal dokaj prijazneje ženi v obraz.
“Molila sem, postila sem se, ali bilo je zaman. Nikoli, nikoli ni hotelo priti pozabljenje. Ubogi moj sin! Nobena mati ne trpi tega ob svojem sinu kakor jaz. Pritisnila bi ga bila na srce in ga nisem mogla. ‘Saj ni tvoj sin, njegov je!’ je vikalo v meni. In čim večji je bil, tem bolj sem se ga bala. In potem je res prišel in pokazal tisto trdno odločnost, da se hoče ženiti.”
“Kar je, je!” je pripomnil Tomaž, “nevesta ni kriva. Kakor vam, tako je naredil njej mož. Lahko bi se vam smilila.”
“Kaj?” je dejala Katra, “misliš, da bi se mi ne mogla? Ti,” je viknila, “če bi umrla, bi jokala za njo, kot za hčerjo. Toda — ne! To je nemogoče. Ona mi je vendar na poti. Prek nje ne morem. Ali naj te tako zasnubim? Tomaž, imej pamet! O sovraštvu tu ni besede. To je nekaj drugega, to je boj za življenje. Brez Peči ni za njo življenja, brez Pečil ni za me življenja. In ti, ti gledaš? In glej, zdi sc mi, da bi mogla tudi tebe sovražiti. In skoraj te sovražim. Lenuhaš in se ne zmeniš za nič, samo piješ ...”
“Tisto pa le molčite, Katra,” je odvrnil Tomaž, “dobro vem, kaj imate v onem slepem oknu. Voda ni in hrastovo lubje se tudi ne namaka kar tako. Kaj pa hočete od mene? Saj sem rekel: storite, kakor veste in znate. Mene pa ne mešajte vmes. Mi je še danes žal po psu.”
Skoraj divja je planila Katra
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
TERRIFIC OPPORTUNITY Priced for quick sale, 15 mod. apts. (5’s, 4’s, 3’s) Newly decorated. Tile bathrm. & kit. Sanded floors. Assume 5%% new mortgage. Will consider smaller bldg. Call Han-y Lavine or Rosenfeld today.
MA TANKY & ASSOC. ED 4-0010
(55)
8822 Oglesby BY OWNER
3 bedroom brick. 2 car garage. Ceramic kitchen & bath. Lath and plastered interior. Storms & screen's. Gas heat. See Sunday or Monday. SO 8-4678
(56)
kvišku.
“Šema si,” je dejala, “pa ne mož!” V hipu pa se je ublažila in proseče rekla:
“Prav praviš! Ne bodi hud, glej, taka sem. Ali brez srca nisem. Tomaž, veruj mi!”
“Saj verujem!” je dejal hla pec. Ona je odšla. Hlapec je gledal za njo še dolgo proti vratom. Potem pa mu je preletel obličje zaničljiv izraz in je dejal:
“Le pehaj se sama za svojo srečo.”
*
Prav tistega večera sta sedela v kleti Anže in Jerica; odbirala sta krompir za seme. Marjanica jima je naročila, naj ga samo odbereta, toda Anže je bil skoraj užaljen, češ da bi še krompirja ne znal prirezovati, in se je lotil tako dela. Hipoma pa so prešle Anžetu misli od krompirja na Jerico. Spomnil se je usodnega večera, ko je bila vrgla deklico božjast. Od tedaj je bil postal Anže proti Jerici nekam resnejši. Smilila se mu je in mnogo več je mislil na njo ko doslej. Po naključju vendar ni bil skoraj nikoli ž njo. In dasi se je toliko zanimal za njo, ni vedel sedaj še nič posebnega o njej.
Sedaj je spustil krompir, gledal nekaj hipov na njeno drobno postavico in dejal nato:
“Ti, Jerica! Že nekam dolgo sva na Peči in znana, pa nič ne vem, od kod si.”
Deklica je čudeč se pogledala pastirja.
“Ne vem!” je odvrnila.
“Ne veš?” se je začudil Anže, “no, ti si pa lepa. Ali nisi od vedno na Peči?”
“Nisem,” je odvrnila deklica. “Prej sem bila v Zalogu.”
“Ali so tvoji starši v Zalogu?” “Niso!” in pripomnila še tiše: “Nimam več staršev!”
“Tako je ta reč!” se je začudil Anže. “Tudi matere ne?”
“Ne!”
“Tudi jaz je nimam,” je dejal pastir. “Sva si podobna, le to je drugače, da imam jaz očeta, ti ga pa nimaš. In kako si pa prišla na Peč?”
“Služit sem prišla. Naša gospodinja me je vzela s seboj. Naša
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
mi FRIDAY
To plant Mgr. Expcr. in inventory & order control Kardex system, some purchasing procedures and shorthand. Must be able to undertake clerical functions relative to new systems. Co. benefits, hosp. ins., paid vacations.
Call 767-4140 Ask for Mr. C.
(56)
MALE HELP
MOLD MAKERS MOLD REPAIRMEN All company benefits. Air-conditioned shop. GENERAL DIE MOLD 3029 W. Ohio
(56)
MALE HELP
PERSONNEL DEPARTMENT
We want a young man who wants to grow with a top notch firm to interview applicants, keep records, must be able to type.
GOOD WORKING CONDITIONS. — CO. BENEFITS. EXCELLENT TRANSPORTATION (CTA bus stops at front door.)
MOTIVE EQUIPMENT MF0.
vozovi. In nekdaj se je pripeljala tudi naša gospodinja mimo in se ustavila. Ko pa je odšla, so me dali ž njo. Pa nisem šla rada. Tam mi je bilo bolje.”
Deček je kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj časa dvomljivo, ali naj še pripoveduje. In ker je fant molčal, je dejala:
“Igrali smo se pod mizo. Pri peči sta sedeli naša gospodinja in pa “mati”. Pa sem slišala, da govorita o meni.”
“In kaj sta govorili?” se je zanimal dečko.
“Rekli ste, da sem sirota, da sta mi umrla oče in mati in da je križ z menoj. Da je bila moja mati zelo lepa in da je imela bogatega ženina, pa jo je zapustil, in da je nato moja mati vzela pisarja.”
Govorila je kakor otroci, ko da čita. Anže je vedel, da težko razume, kaj pripoveduje.
“Drugega ne veš nič?” je vprašal nato.
“Potem je rekla naša gospodinja, da tistega ženina pozna in da naj ji moja “mati” da mene. In tako sem prišla na Peč.” “In kaj zdaj, ko boš velika?” je vprašal Anže.
“V samostan pojdem!”
“Ah da, svetnica hočeš biti!” je dejal fant.
“Da,” je dejala deklica “kaj pa boš ti?”
“Jaz bom bogat!” je odvrnil fant. In oči so se mu razvnele in začel je pripovedovati:
“Glej, Jerica,” je rekel, “tebi bom povedal vse po pravici, kako je to. Doma sem iz Sela. Še dva brata imam. Pa slamnato hišo imamo doma. Ni dobro doma. Večkrat sem bil lačen ko sit. Potem me je dal oče v šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel in sem mu ušel. Pa sem prišel domov pa je rekel | oče: ‘Za nič nisi. Nič prida ne j bo iz tebe!” ‘Bo, oče’, sem rekel ‘za čevljarja’ sem rekel, ‘pa nisem. Pojdem za konjskega hlapca.’ ‘Le pojdi’, je rekel oče, ‘saj i za sedem dni boš nazaj.’ ‘Ne j pridem’ sem rekel. ‘Bomo vide- j li’, je rekel. In sem šel. V trgu sem povprašal, pa me niso hoteli. Potem sem prišel na Peč. Pa tu ni konj. Zato ni zame. In zdaj veš!”
“Vem,” je odvrnila deklica in še prikimala z glavico. Potem pa je vprašala: “Zakaj pa imaš konje tako rad?”
“Zakaj hočeš biti ti svetnica?” jc odvrnil fant, toda takoj je pristavil: “Tega ne razumeš. Vidiš, dandanes je treba znati, sa-
“Ne vem!”
“Ugani!”
“Sto goldinarjev!”
“Samo trideset še,” jc odvrnil fant nekako poparjeno, “pa bom imel tudi sto in takrat kupim konja in bom vozil. In ko zaslužim še, kupim še enega in potem sezidam hišo in hlev in potem bogat in potem pojdem domov in porečem očetu: ‘Kdo je trdil prav?’ ‘Ti,’ poreče oče. In zdaj veš.”
“Vem,” je odvrnila deklica.
Zunaj je bilo čuti Marjaničin glas, ki ju je klical.
Skrijva se ji.” je zašepetal Anže Jerici in jo potegnil s seboj za veliko kad.
“Otroka, kje pa sta?” je iskala Marjanica. Anže je stiskal Jerici roko. Čutil je, da se ji trese.
“Kako je še otročja!” je pomislil. Tedaj pa se je spomnil, da ji je mislil povedati še nekaj in približal je usta k njenemu ušesu in dejal: “Veš, Jerica, kat dar bom imel tisto hišo in hlev poln konj, pridem po te na Peč in te vzamem s seboj.”
“Zakaj?” je vprašala deklica. “Moja žena boš!” je odvrnil fant zelo resno. In ko je vprašala Jerica kako, tedaj je videl Anže, da je še preotročja. V tej sodbi ga je še potrdila po večerji, ko mu je rekla popolnoma lesno:
“Anže, nalovi komarjev!”
“Zakaj?” je vprašal.
“Boš konje napravil iz njih.” je odvrnila “ne bo jih treba kupiti.”
22.
“Bom Pa jaz pazila na otroka”
“Kaj?” je vprašal Šime in stopil korak bliže k Neži, toda
mi zamahnila proti fantu. Stala sta na stezi sredi senožeti in trebila. Zdaj pa sta bila prenehala z delom in se merila s pogledi, ki niso bili mnogo različ-nejši od onih, s katerimi se navadno srečata pes in mačka.
(Dalje prihodnjič)
POD PI RAJTK SLOVENSKE
TRDOVOK
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA PRELJUBA SOPROGA. MAMA IN STARA MATI
Frances Svetina
roj. POGAČNIK
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 20. marca 1966.
V božjem miru zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soprog JAKOB SVETINA, sin EDWARD in družina sestra IVANA MARTINČIČ, Studa pri Domžalah, Slovenija, Jugoslavija
Cleveland, O. dne 20. marca 1967.
JAMES L SLAP«, JR.
FLORIST
6620 Si. Clair Ave.
HenderšOtt 1-8824
BEST WISHES
FOR A JOYOUS EASTER
VESELO VELIKO NOC
ŽELIMO VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM
DIVISION BORG—WARNER
5253 W. Roosevelt Road, Cicero
An Equal Opportunity Employer
BI 2-2520
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI
RUDY'S
QUALITY MEATS
DVE MESNICI
6706 St. Clair Avenue 31728 Vine Street, Willowick
UT 1-0871 ^ 943-5490
ta’i fe© disappointed! Oefefsrafe \lm Kldap wtl Isis of Ours
1IE SMEH, lElOY TU
EAT
ŽELODEC
SUiXn IK 1L0S3 a RISE
EXTRA LESS • FILLY MIXED
EASTER HAMS
More Meat — No Waste
SAUSAGES :
MESENE KLOBASE
FINEST - FRESHEST
CHICKENS
Taste the Difference!
BEST WISHES FOR THE HOLIDAYSEASON FKOM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES
RIŽEVE KLmSE IN KRVAVICE .....iSlELESVKLLEi
BEEF ROAST
ior Your Fine Holiday Meal

&
9
9
9
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
EUCLID JALOUSIE INC,
4S0 E, 200 Street
IV 6-1112
Kompletna oskrba hiš z aluminijastimi okni, vratmi in potrebami za verande, patio itd. Prosta ocenitev!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELITA
*0
9
9 M 9 M 9
9
9
9
9
9
9
9 JI 9 Jf 9 JI 9 Ji
9------
JI 9
#
9 ji 9 JI 9 J?
9 JI 9 JI 9 JI M 9 M 9 M 9
k
9 M 9 M
9 ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN if ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
9
.JI' i 9
'9 ’JI
Q 896 EAST 185th ST.
M 9 M 9 S 9
M-9 M 9 M 9-JI 9
DR. MAKS in META RAK
15al7 WATERLOO ROAD Telefon
urad: KE 1-0700 doma: IV 6-4958
FRANK & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE
689 E. 200 STREET
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
BEACHLAKD BEVERAGE CO.
IV 1-4453
Imamo polno zalogo PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: VINO IZ SLOVENIJE!
HLADNO PIVO V ZABOJIH!
Pokličite in vam dopeljemo na dom Se priporočam
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
vsem prijateljem, znancem in odjemalcem
BARAGA WINERY
ODLIČNA DOMAČA VINA
J
9
M—
9
S
9
15322 Waterloo Road
IV 1-5230
JI
9
M
9
Ji
9
M'
9
JI
9
Ji
9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ZELI VSEM ODJEMALCEM
AL, GRAJZL, JEWELER
687 East 185 St.
531-2465
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
HATE'S SUPERETTE
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače
662 East 140th Street
MU 1-9160