^/and
•yu&ce...
NO. 36
AMERIŠKA l> MOVIIMA
AMOUCAN IN SPIRIT
IN UUMUASS ONLY
SLO VC N IAN MORNUM NCWSPA
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01 64-680X) AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 10, 1983 VOL- LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Shultz končal obisk na Srednjem vzhodu
PARIZ, Fra. - Državni tajnik ZDA George P. Shultz je končal svoj dvotedenski obisk na Srednjem vzhodu. Cilj Shultzovega obiska je bil sporazum o umiku izraelskih in sirijskih vojaških enot iz Libanona. V ta namen je Shultz ponovno obiskal Tel Aviv, Bejrut in tudi Damask, ni imel pa zaželenega uspeha.
Izraelska vlada je sicer pristala na načrt, ki ga je izdelal Shultz, po katerem naj bi izraelske enote res zapustile Libanon, a pod Pogojem, da bi odšli tudi sirijske enote, ki so nastanjene predvsem v dolini Bekaa v vzhodnem Libanonu. Sirijci pa so zavrnili Shultz-ov načrt. ZDA sedaj pritiskajo na Saudsko Arabijo, naj bi Saudci posredovali pri Sirij-cih v prid načrta, ki so ga že odobrili Izraelci.
V zadnjem tednu je prišlo v Libanonu do delne oživitve državljanske vojne. Pripadniki raznih etničnih in verskih skupin streljajo s topovi na Bejrut in tudi na položaje, ki jih zasedajo ameriški vojaki. Nekaj granat je padlo blizu ameriške bojne ladje v vodah pri Bejrutskem pristanišču. Ti spopadi, ki so terjali do 100 življenj, večinoma civilistov, kažejo, menijo izraelski in drugi opazovalci, nemoč osrednje libanonske vlade in njene vojske, da napravijo red v državi.
Včeraj je Shultz odpotoval v Paris, kjer sc je udeležil sestanka 24-članske Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sprejel ga je tudi francoski predsednik Francois Mitterand.
Stanje na Poljskem vedno bolj napeto
VARŠAVA, Polj. - Politično ozračje na Poljskem se vidno ogreva. Lech Walensa je aktivnejši in ne prikriva, da ima tajne seseke z drugimi voditelji Solidarnosti, ki bi-vajo v ilegali. Če ga bodo oblasti še naprej Preganjale, je dejal, bo sam šel v ilegalo. V ^dnjih dneh je v Walensovi bližini več agentov tajne policije.
Poljski metropolit, kardinal Jožef Glemp, je maševal pred 60.000 verniki v Juftem mestu Krakowu preteklo nedeljo, in v Sv°ji pridigi dejal, da so policisti uporabljali solzilec zoper protivladne demonstrante, zbrane v cerkvah. Ne želimo, je nadaljeval Glemp, da bi bile politične demonstracije v cerkvah, tudi pa ne želimo, da bi bil solzilec uPorabljen v cerkvah.
Kardinal Glemp je prosil vojaški režim, naj bi pomilostil vse politične zapornike in dovolil ponovno delovanje delavskega Ribanja Solidarnosti. Vse to naj bi se zgodilo Pred napovedanim obiskom papeža Janeza av'a II., ki bo prihodnji mesec.
Vojaški voditelj gen. Wojciech aruzelski je priznal, da je prišlo do tooožičnih demonstracij preteklo nedeljo ter Jc Še vedno veliko »nerešenih« problemov toed vlado in Cerkvijo na Poljskem.
£°pet podmornice v švedskih vodah
SUNDSVALL, Šved. - Švedska mor-?ar'ca zopet izsleduje neznane podmornice, 1 so prišle v švedske vode. Dvoma ni, da gre ^ sovjetske podmornice. Tokrat naj bi bile touni-podmornice« novejšega tipa. Nekateri u 0(toi opazovalci menijo, da želijo Sovjeti gotoviti, ali so te podmornice učinkovite Per protipodmornično orožje zahodnih
držav. Čeprav Švedska ni članica NATO, je njena vojska zelo sodobno opremljena z orožjem obrambnega značaja.
V	zadnjih mesecih so sovjetske podmornice ponovno kršile švedske in norveške obalne vode. Kljub vsem prizadevanjem obeh mornaric, nista uspeli prisiliti nobene teh podmornic, da bi se pokazala.
Delni sovjetski umik iz Afganistana?
ISLAMABAD, Pak. - Kot kaže, so Sovjeti pripravljeni pristati na delni umik svojih enot iz tistih afganistanskih pokrajin, ki mejijo na Pakistan. V pogajanjih, ki jih vodi podtajnik Združenih narodov Diego Cor-dovez, bi se sovjetski umik začel septembra letos. Menda naj bi sovjetski vojaki zapustili le obmejne pokrajine, premeščeni bi bili v druge pokrajine Afganistana.
V	nekaterih izjavah je sovjetski voditelj Jurij Andropov namignil, da bi bil pripravljen pristati na kompromisno rešitev v zvezi z Afganistanom, a pod pogojem, da bi ostal na oblasti sedanji komunistični režim.
Po zahodnih podatkih, imajo Sovjeti nastanjeni v Afganistanu okoli 105,000 vojakov. Nepotrjene vesti, ki prihajajo iz Afganistana trdijo, da so bile sovjetske enote v dolini Panjšir, kjer so uporniki posebno močni, prisiljene sprejeti premirje z le-temi.
Parlamentarne volitve v Angliji
LONDON, V. Br. - Angleška premierka Margaret Thatcher je povedala včeraj, da bodo splošne parlamentarne volitve 9. junija. Parlamentarna mandatna doba v angleškem sistemu traja 5 pet, vlado pa lahko zahteva predčasne volitve, če to želi. Običajno želijo vlade predčasne volitve, ko kažejo javna povpraševanja, da jim volivci zaupajo. Thatcherjeva je trenutno zelo priljubljena pri volivcih in tako se je odločila, da bi bile skorajšnje volitve koristne za njeno konservativno stranko.
Že v petek bodo razpustili parlament, volivna kampanja pa bo trajala komaj tri tedne. Novi parlament bo zaprisežen že 15. junija, 22. junija pa bo kraljica Elizabeta II. prebrala izjava o svojem programu, ki ga bo pripravila nova vlada.
Javna povpraševanja kažejo, da podpira 57-letno Thatcherjevo in njeno stranko 45% volivcev, vodilno opozicijsko laburistično stranko podpira 34%, medtem ko novo social demokratsko-liberalistično zvezo podpira 20% volivcev.
Thatcherjeva si je veliko pridobila na ugled po njenem obnašanju v zvezi s Falklandsko vojno. Zelo močno je naklonjena ZDA in posebno predsedniku Reaganu. Politični analitiki v Angliji soglašajo, da bo Thatcherjeva zmagala na volitvah.
Hitlerjevi »skrivni« dnevniki — prevara
BONN, ZRN - V zadnjih tednih je evropsko javno mnenje razburjala zadeva okoli 60 zvezkov dnevnika, ki ga naj bi s svojo roko pisal zloglasni Adolf Hitler. Nemška revija Der Spiegel in angleški list »The Sunday Times« sta celo začela z objavljanjem izvlečkov iz tega Hitlerjevega »dnevnika«.
Preiskava, ki jo je vodila posebna komisija zahodnonemške vlade, pa je neizpodbitno dokazala, da je ta senzacionalni dnevnik v resnici le senzacionalna prevara, kar sta morala priznati tudi Der Spiegel in The Sunday Times.
Iz Clevelanda in okolice
Gospodov vnebohod—
Prihodnji četrtek, 12. maja, bo Gospodov vnebohod, ki je zapovedan praznik, kar pomeni, da so vsi katoličani dolžni iti k sv. maši.
Še imate čas—
Razstava del starejše generacije, na kateri razstavljajo svoja dela tudi Slovenke Anna Jesenko, Rozalija Župančič in Enika Zulič, je bila na splošno zahtevo javnosti podaljšana še za en teden. Vsi, ki so razstavo videli, so bili mnenja, da je izredno lepo uspela. Razstava se nahaja v novi Medical Mutual Bldg. na ovinku St. Clair Ave. in 9. ceste. Odprta bo vsak dan do petka, 13. maja, od 9. dop. do 5. pop. Vstop je prost in vsi ste lepo vabljeni.
Spominski dar—
Anica Golop, Cleveland, Ohio je darovala $10 v sklad za nov tiskarski stroj v spomin na pok. moža Rudolpha. Hvala lepa!
Za nov tiskarski stroj—
George Pavlesic, Ambridge, Pa. je daroval $52 v sklad za nov tiskarski stroj. Iskrena hvala!
Dražja mestna elektrika—
Odjemalci elektrike, ki jo posreduje Muny Light v Clevelandu, bodo plačali začenši proti koncu junija 10 odstotkov več za isto količino porabljene elektrike. Storitve Muny Light pa bodo kljub povišanju še za dobrih 10 odstotkov cenejše od tistih, ki jih nudi Cleveland Electric Illuminating Co., ki je privatna last. Zadnja podražitev pri Muny Light je bila pred dvema letoma.
Zopet Dennis Kucinich—
Nekdanji sporni clevelandski župan Dennis J. Kucinich, ki ga je na volitvah 1. 1979 premagal George V. Voinovich, je napovedal kandidaturo za mestnega odbornika v okrožju, ki ga je zastopal Joseph M. Kowalski. Kowalski je umrl pretekli teden. Kowalski je zastopal naselbine v okolici Broadway in Fleet Ave. Tu je tudi nekaj Slovencev. Kucinich sicer biva na zahodni strani Clevelanda, rekel pa je, da se bo preselil v novo okrožje. Sedaj star 36 let, Kucinich je še vedno precej priljubljen v Broadway-Fleet Ave. okolici, ki je močno etnična. Ocenjevalci političnih razmer menijo, da bo Kucinich zmagal na posebnih volitvah v tem okrožju, ki bodo 5. julija (primarne) in 9. avgusta (končne). Omenjajo tudi, da bodo prihodnje clevelandske županske volitve 1. 1985 in da je malo verjeti, da bo Voinovich ponovno kandidiral. Torej menijo, da bo za mesto župana Clevelanda mogoče zopet kandidiral Kucinich.
Počastitev—
Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bo v torek, 10. maja, ob 1. popoldne v Frank Sterletovem Slovenian Country House počastila svojo «mater leta» Caroline Rožič. K obedu so vabljene vse članice, ki lahko pripeljejo tudi gosta.
Nabirka starih časopisov—
V	soboto in nedeljo, 21. in 22. maja, organizira slovenska folklorna skupina Kres javno nabirko starih časopisov in sicer v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Naprošeni ste, da prinesete zvezane stare časopise k Domu za ostarele 21. ali 22. maja, od 8. zj. do 8. zv. Če ne morete sami dostaviti papirja, lahko pokličete na tel. 531-1588 ali 944-8675 in bodo Kresovi člani prihiteli na pomoč. Čisti dobiček te nabirke je namenjen Domu za ostarele.
Koncert Mladih harmonikarjev—
Mladi harmonikarji prirede svoj spomladanski koncert v soboto, 21. maja 1983, ob 7.30 zvečer v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Za ples in zabavo igra ansambel Jasmin.
55. obletnica—
V	soboto, 4. junija, zvečer, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bo American Slovene Club praznoval 55. obletnico svoje ustanovitve z večerjo, proin plesom, za katerega bo igral Jeff Pecon orkester. Vstopnice so že v predprodaji in jih ima Eleanor Černe Pavey (tel. 531-4445) ali pa jih lahko dobite v pisarni Ameriške Domovine na 6117 St. Clair Ave.
Slovenci na radiu—
Na radijski postaji, WLRO 1380AM je slovenska radijska oddaja «Slovenian Polka Bandstand», ki jo vodi harmonikar Wayne Golob. Postaja je v Lorainu in jo je težko dobiti na vzhodni strani Clevelanda, včasih pa se dobro sliši. G. Golob oddaja vsako nedeljo ob 12. uri opoldne in sicer za 30 minut.
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 60 F. Sončno vreme se bo nadaljevalo tudi jutri, a bo nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 66 F. V četrtek zopet pretežno sončno in še topleje z najvišjo temperaturo okoli 73 F. Za petek napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z možnostjo krajevnih neviht in najvišjo temperaturo okoli 77 F.
AMERIŠKA DOMO VINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _______QI V? St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 36	Tuesday, May 10, 1983
Stoletnica Marxove smrti
Letošnjega marca je preteklo 100 let, odkar je v Lpndonu umrl Karl Marx, čigar ideje, teorije in nauki o človeški družbi burkajo in razburjajo svet, ga delijo v dva nasprotujoča si ideološka in politična tabora bolj izrazito kakor kdaj koli vse od časa, ko je bilo objavljeno prvič Marxovo temeljno delo Das Kapital. Njegovim resničnim, prepričanim vernikom je Marx mesijanski oče ‘znanstvenega’ socializma, ki se imenuje marksizem ali komunizem; za mnoge druge pa je prerok zvijačno - mojstersko izdelane doktrine o nujnem konfliktu med razredi družbe, o revoluciji in gospodarskem izenačenju. Eni in drugi priznavajo njegovo ogromno važnost in pomen, kakor tudi vpliv njegove filozofije v našem času.
Spor med privrženci in nasprotniki Marxa se odigrava na področju njegovih idej, ki po mnenju mnogih šolnikov in raziskovalcev njegovega nauka niso prikazana enako v vseh njegovih spisih. Zgodajšnje razprave so manj ostre in ekskluzivne od poznejših, radi česar je tudi interpretacija njegovega nauka lahko različna; odvisno je od tega, na katero dobo njegovega miselnega razvoja se pač opira. Toda tukaj ni moj namen pečati se z analizo Marxovega miselnega razvoja in izgradnje njegovega revolucionarnega končnega nauka, ki kulminira v Komunističnem manifestu, marveč pokazati tega po eni strani po božje češčenega, po drugi strani pa skrajno kontroverznega moža v njegovi človečanski, duhovni podobi. Ta je namreč močno zanemarjena, ker jo njegovi privrženci in častilci dosledno prikrivajo, nočejo z njo na svetlo, da ne bi z njo zatemnili njegovih naukov, ki jih imajo za nekak materialistični evangelij.
Karl Marx je bil nemški Jud, ki se je vse življenje boril z revščino. Nacionalno se je imel za Nemca in svojega sovraštva do slovanskih narodov ni prikrival. Paradoksno so njegovi nauki našli plodna tla ravno v naj večjem slovanskem narodu - Rusih, ker je bil pač praktični izvrševalec njegove oporoke Rus (tudi Jud) Vladimir Lenin ter njegovi nasledniki, in pa ker je bila takratna Rusija najbolj zrela za socialni prevrat.
Še mlad se je Marx iz Nemčije preselil v London in ostal tam do svoje smrti. Ves zavzet za razvoj svojih socialističnih idej in za njih uveljavitev, se ni mogel posvetiti kakemu donosnemu poklicu. Prebijal se je skozi življenje z revščino, kar je verjetno vplivalo na njegov razboleli in osupljivi karakter ter podžigalo njegovo jeznoritost. Za življenjsko borbo je bil nepraktičen človek, vztrajno iskajoč priznanja v svetu okrog sebe, ki se po njegovem mnenju ni brigal za njegove teorije. Da je zametaval duhovni del človeške narave in imenoval vero v Boga opij za človekov obstanek, ki ga je treba odstraniti, je splošno znano.
Največjo življenjsko oporo je Marx našel v prijatelju in somišljeniku Friedrichu Engelsu, premožnem podjetniku, kateri ga je vsestransko, tudi gmotno podpiral do zadnjega. Omogočal mu je publikacijo njegovih spisov, ga moralno ohranjal in šel pri tem tako daleč, da se je proglasil za očeta Marxovemu nezakonskemu sinu. O tem se skoraj nič ne piše, ker komunisti skrbno prikrivajo Marxovo očetovstvo nezakonskemu otroku z dolgoletno služkinjo Heleno Demuth, da bi ne omadeževali svetlega človeškega lika svojega preroka. Je pa ta zadeva zelo značilna in hkrati obtožilna za Marxov značaj in njegovo človeško podobo.
Zgodovinopisci trdijo, da Marx svojega sina Fredricka nikoli ni videl. Engels in dekla Helen Demuth sta se izjavila za starša Freddyja, ki je rastel, zapuščen in osamljen, v neki delavski lon-(dalje na str. 4)

Beseda iz naroda ...
KOROTANOV KONCERT
SYRACUSE, N.Y. - V soboto, 16. aprila, je Pevski zbor Korotan podal svoj letni koncert. Pred koncertom je bila večerja, sedeži torej okrog miz in ne v normalnem koncertnem redu, vendar ni ta ureditev dvorane prav nič odvzela od koncertnega dela programa. Priznanje za to gre seveda občinstvu, ki je nadvse pozorno sledilo celotnemu programu.
Predsednica zbora Theresa Jarem je v lepih besedah pozdravila navzoče in poudarila ideje, ki družijo pevke in pevce Korotana v prizadevanjih, da ohranijo slovensko pesem v naših kulturnih središčih. Lepo izdelan, tiskan program in izbrane besede Jožeta Likozarja pa so vodile poslušalce k posameznim pesmim ali delom koncerta.
Kljub temu, da je zbor letos številčno manjši, je dirigent Franček Gorenšek uspel obdržati glasovno ravnovesje med posameznimi glasovnimi skupinami. S primerno izbiro pesmi je dal posameznim skupinam dovolj prilike za razvoj in individualno izraznost, ni pa jim postavil nepremostljivih nalog. Glasovno je zbor lepo povezan, pa naj govorimo o dinamiki, polnozvočju, tihih frazah, vstopanju glasovnih skupin ali zaključnih akordih; v vseh ozirih ima pevovodja celotno zgradbo pesmi in njeno vsebino vedno jasno premišljeno in izpeljano. Zbor je zopet dokazal, da obvlada material, saj je bil ves koncert izvajan na pamet.
Tudi v izgovorjavi so bili doseženi lepi uspehi. Novi rod tukaj rojenih pevcev in pevk zasluži priznanje, da je dosegel tako stopnjo v izgovorjavi našega jezika.
V prvem delu je mešani zbor podal tri pesmi. Vinka Vodopivca skladbi Kadar zora in Naša Soča kažeta skladateljevo nagnenje k delitvi zborov; s tem doseže zanimivo zgradbo in da posameznim glasovom priložnost za delno neodvisnost. Zbor je obe pesmi lepo izvedel tako z ozirom na dinamiko kot v vodenju in vezanju posameznih glasovnih skupin. Posebno lepo pa je bila izvajana Schwabova Na lipici zeleni. Vse fraze so bile do potankosti naštudirane in izpeljane, crescendi, de-crescendi postopni in harmonije ubrane. Tenorji so v tej pesmi pokazali lep smisel za nalogo, ki jim je bila naložena.
Tri zborovske pesmi drugega dela so bile posrečeno izbrane. V Hubadovi priredbi narodne Ljubca povej, povej sta prišla oba zbora, moški in ženski, individualno do veljave. Pesem sama po sebi gla-
sovno ni hvaležna. Kljub neenakosti v zasedbi je tudi moški zbor svoj del harmonično izvedel. V pesmi Majska noč Matije Tomca je bila dana spet prilika oceniti ženski zbor, ki mu je tu dana posebna naloga. Obe sekciji, sopran in alt, sta pokazali čisto, ubrano intonacijo. Ženski zbor je s tem dokazal, da ima material in podlago za večje naloge. Rožmarin spomin, koroška narodna, v priredbi dr. F. Cigana, prav gotovo ne prvič izvajana na Korotanovem koncertu, pa je dokaz, kaj za zbor pomeni zaupanje vase in popolna sproščenost. Od znanja pesmi do sproščene interpretacije je razdalja, ki je za amaterske zbore stokrat težja kot za tiste, ki jim je to poklic. Dr. Cigan, če bi bil še med nami, bi se izvajanja še prav posebno veselil.
SOLISTI DOBRI
Kot na prejšnjih koncertih tudi letos solisti zaslužijo posebno pohvalo.
Ivan Hauptman je nastopil trikrat, dvakrat kot solist, enkrat v duetu. Njegov glas je še prav tako lep, voluminozen in barvit kot je bil pred mnogimi leti, ko je prvič nastopal kot solist. Njegov nastop potrjuje, da je odra vajan, saj vedno prikroji osebni izraz k pesmi, ki jo izvaja. Obseg glasu je zavidljiv, v nižinah bolj sonoren kot v visokem registru. Hauptman posveti svoji nalogi brez dvoma veliko časa, saj obvlada material tako v besedi in frazi kot v melodiji in dinamiki. V obeh koroških. Oj te mlinar in O ti preburna ženska stvar je učinkovito ujel ideje Kramolca in Kernjaka. V duetu z Milanom Gorenškom, v pesmi Domovini, pa je še posebno lepo interpretiral besedilo »Bodi zdrava, domovina...«
Milan Gorenšek glasovno raste od koncerta do koncerta. Obseg njegovega glasu se je povečal, polnost ojačila. Nadvse lepo se približa višinam, v srednji in nižji legi pa je vokalizacija še bolj jasna. Nastopil je kar trikrat. V že omenjeni Domovini tenorist Gorenšek s polnim, lepim glasom odgovarja Hauptmanovemu solu z melodično isto frazo v tenorskem registru »ti prekrasna, ti edina...« nakar se oba glasova strneta v odlomku »da bi vedno...« Istotako spretno se Milan Gorenšek glasovno ujema s sopranistko Martino Košnik.
V spominu nam ostaja prelep višek v koroški narodni Še rož’ce so žalovale (V. Mirk), ko Gorenšek odgovarja sopranu in zboru z besedami »da bi videl še enkrat...« Prav tako močan je bil v zadnji pesmi rednega programa.
Sopranistka Martina Košnik je obdarjena z zelo lepim glasom. Poleg tega se njen glas dobro ujema z zborom, da mu daje barvo, a kljub temu iz njega nikdar ne izstopa. Nastopila je kot solistka dvakrat v duetu s tenoristom Gorenškom. V prestopih iz registra v register, iz nižine v višino ali obratno je uglajena; dobiš vtis naravnosti in sproščenosti. Njen glas je enako voluminozen v vseh legah. Kakor Hauptman in Gorenšek, tudi Košnikova nima nobenega problema z razumevanjem skladbe in njene vsebine. Če le pomislimo na njeno interpretacijo »dab’ se videl moj pobič...« v pesmi Še rož’ce so žalovale, ali pa na odlomka »pri fari zvonovi Že milo pojo...« v Silvo Miheliča priredbi koroške narodne Pobič sem star šele osemnajst let, nam je doprinos Martine Košnik povsem jasen.
Nehote se človek zamisli lein nazaj in se sprašuje, ali ne bi bilo mogoče s takimi solisti* takim zborom in s pomočjo drugih kulturnih ustanov pripraviti kdaj kakšno opereto?
Večino solo točk je poleg zbora spremljala pianistka in pevka Korotana Dr, Metka Gorenšek, kot vedno z velikim občutkom in smislom za solo in zborovski ansambel. Nič manj pa ni važna pri solo pesmih vloga zbora. Kljub temu. da je naša pazljivbst usmerjena k solistom, se vedno zavedamo sozvočja med solisti ij1 zborom. V solo pesmih je bil tudi zbor na najlepši višini.
Pevovodja inž. Frank Gorenšek vodi Korotan ^e sedemnajst let. Dolga doba j* to in veliko truda, potrpežlj*' vosti in dela vlaga v dobrobit obstoja naše pevske kulture v Ameriki. Brez dvoma vloži ves svoj prosti čas v to delo-Razlog za njegovo požrtvovalnost je enostaven: poleg svojega poklica je inž. Gorenšek v prvi vrsti glasbenik >n pevovodja. Od izbire pesmi za vsakoletni koncert pa ^ končne izvedbe je dolga pot t*1 to pot mora prehoditi sam-Tudi na letošnjem koncertu je bilo jasno, da pevci in PcV^ Korotana, kakor t^1 poslušalci, Gorenškova priz*' devanja upoštevajo, priznava jo in podpirajo. Vse, kar je tu napisanega o uspehu zbora j solistov, je v veliki meri de0 Frančka Gorenška. Kot izS° lan pevec in glasbenik uspe^ vodi Korotan že proti koo® drugega desetletja. Upamo > želimo, da nas bo še velikokr* osrečil s tako lepim večerom* kot je bil v soboto, 16. apt*1 1983.
Pevskemu zboru Korotan m dirigentu Frančku GorenŠko lepemu uspehu naj lepše Čes
k"	mmM
Sporočajte osebne t° krajevne novice!
Mimogrede iz Milwaukeeja
Slovenci na Dunaju dobili cerkev
MILWAUKEE, Wis. - Prvi maj, krasni maj, konec zime je ^daj,...pesem, ki je iz mladih Šolskih grl donela po širnem blejskem jezeru. Lepi spomini.
Mesec maj je imenovan tudi veliki traven. Ako na prvega tttaja dežuje, dobro letino oznanjuje. Če na sv. Florjana 4. ntaja dežuje, ga vse leto manjka. Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki jih zdaj najdemo na koledarju 12., 13. in 14. maja, so bili sprva 2., 3. in 4. maja, z gregorijansko reformo kolesja leta 1582 pa so godovi ledenih mož pomaknili za 10 dni naprej in pristali sredi ma-ja. Vendar kažejo dolgoletne izkušnje, da delujejo še kar po starem koledarju, kajti za Prvomajske praznike je vreme le redkokdaj sončno in toplo.
Nekaj pregovorov za maj: Ce sušeč suši, maj pa hladi, kmetu se dobro godi. Če je tnajnika lepo, je dobro za kruh in seno. Maja mora biti hi dni mrzlo, če ni v začetku, Je ob koncu tako. Slana v fnčetku maja zoritvi sadja jako nagaja.
Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli. Veliki traven moker, tožnik pa mlačen - kmet bo to eto žejen in lačen. Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga.
Ne smemo pozabiti na god ?V' Urbana, ki pade na 25. ma-f*- Urban je bil imeniten vre-menski prerok: Na Urbana sonce gorko, obilno bo vina, * bo sladko, če pa bo °blačno, trta le cviček rodi. Če na Urbana sonce sije, jesen P°lne sode nalije. Če je na Ur-ana lepo, rado suši se poleti S?n°- O Urbanu se mora trta V|deti s hriba v hrib.
Pravijo, da človek, ki hodi . glav in brez dežnika v Riškem dežju, da v tem času ^ dalje raste. Pravijo tudi, da ajski dež pospešuje rast las. 0r je plešast, ali ima na avi bolj redkobesedne lase, ”aJ izkoristi oz. naj hodi po j^Jskem dežju. Če že ni učin-^®vttejša ta deževna kura, je v ,Prav gotovo cenejša od r C vodic in preparatov za . st las, ki jih ponuja zmetična industrija. Vsem ° plavim veliko uspeha in etT1 najlepši majski pozdrav!
* * *
sorodniki moje žene (^ nces v Floridi so že za
Božič in Novo leto imeli v načrtu, pripraviti nekak ožji družinski sestanek v Floridi. Radi nepredvidenih zaprek ta sestanek ni uspel, uspel pa je za Veliko noč. In tako sva se z ženo v petek, 1. aprila, odpravila z avtomobilom, istočasno pa tudi ženin nečak James z družino iz države Indiane, na jug v sončno Florido.
Najprvo pa naj poudarm resnično misel, da potovanje po svetu in posebno po naši Ameriki veliko koristi. Bolj jo odkrivaš, bolj jo spoznavaš in bolj jo ljubiš. Ko sva bila zdaj na tem šestem izletu po Floridi, sva ponovno našla veliko novih naravnih in umetnih lepot, mesta razširjena z novimi stavbami, odlično urejene glavne in stranske ceste, nove mostove, večkrat pa sva imela priliko, razgovarjati z ljudmi in spoznavati njih mišljenja.
Z vsem tem bogatiš svoje vtise, ki ti ostanejo trajno v spominu. Amerika je dejansko paša za oči, Amerika te preseneča in oslepi. Če si v Ameriki samo nekaj mesecev ali let, pa tudi če stalno živiš v njej, ne moreš dobiti prave in resnične slike.
Sprva slišiš, da je vse samo v superlativih:	največje,
najdaljše, najvišje in najboljše. Običajno gre vsakdo izmed nas, domačin ali tujec, skozi neko krizo oz. krivuljo, ki poteka takole: Najprej si nad vsem zelo navdušen, potem prideš v neko fazo, kjer se ti zdi, da je v Ameriki vse najslabše, najgrše, ljudje zlobni in neumni, skratka vse «zanič». Šele, ko preide ta kriza in nastopi zrela doba, ko si res sposoben za kritično presojo, spoznaš, da je Amerika čudovita in lepa država.
Ko sva bila z ženo pred leti na potovalnih izletih po vseh državah Amerike in delno Kanade, sva spoznala, da je za boljše spoznavanje Amerike velika težava njena prevelika razsežnost, ne samo v geografskem pogledu, ampak tudi v političnih, ekonomskih in družbenih odnosih. Vedeti je treba tudi, da se Amerika nenavadno hitro spreminja. Kar je novo danes, je lahko jutri že staro, in kar je bilo res včeraj, ni nujno res tudi danes.
Amerika se ne spreminja samo materialno, ampak tudi duhovno. Pregovor pravi, da ima vsak malar svoje oči in vsako grlo svoj okus, zato sem prepričan, da tudi moji vtisi o Ameriki niso popolni. Na tisoče ljudi potuje vsak dan križem Amerike in vsak jo doživlja po svoje. In čim več po takih spoznanj in čim več ljudi bodo dodajali ameriškemu mozaiku svoja doživetja, tem popolnejša bo slika o Ameriki in ljudeh, kateri žive v njej.
* * *
Ko sva z ženo zapuščala Milwaukee in državo Wisconsin, je deževalo in na tleh je bilo še malo umazanega snega. Isto vreme naju je spremljalo skozi države Illinois, Indiana in Kentucky, kjer sva v malem mestecu Shepherdsville, v malem in čistem motelu prenočila. Mnenja sem, da je za nas mlajše starostnike in naše trde kosti dovolj, če prevozimo 300-400 milj na dan.
Naslednji dan zgodaj sva jo ubrala proti državi Tennessee, kjer sva v dežju počasi vozila skozi mesto Nashville in potem nadaljevala pot proti Chattannooga. Slabo vreme naju je spremljalo vse do mesta Atlanta v državi Georgia, kjer sva potem malce utrujena prenočila v mestecu Perry.
Po dobrem spanju in počitku, sva se zjutraj zbudila in v veliko veselje nama je bilo, da je sijalo toplo sonce, v pozdrav Velikonočni nedelji in «Vstajenju Gospodovemu«.
V	tem mestecu je bila v bližini kapela, kjer se je vršila velikonočna maša za turiste. Takoj po velikonočnem opravilu in skromnem zajtrku, sva nadaljevala pot proti Floridi. Krasno toplo sončno vreme nas je potem spremljalo po vsej Floridi, vse do povratka v Illinois in Wisconsin.
Ko sva privozila v Florido, sva na cesti 10 zavila na vzhod in prispela okrog poldneva v Jacksonville oz. Orange Park, kjer ima na obrežju «Doctor’s Lake« lepo in obširno vilo nečak John Radomski. Njegova žena Ruth nas je že pričakovala in zato je pripravila obilno in okusno velikonočno kosilo. V domačem okolju in v veselem razpoloženju tja v pozno noč se je torej končala Velika noč. Moram omeniti tudi, da je par ur za nama prišel tudi drugi nečak James Radomski z ženo Sally in dvema otrokoma iz države Indiane, ter je veliko pripomogel k radostnemu velikonočnemu in družinskemu razpoloženju.
V	tem prijetnem družinskem krogu, pri polni mizi dobrot, v prijetnih razgovorih o družinskih zadevah, izlet z motornim čolnom po širnem jezeru in še izlet v bližnje najstarejše mesto v Ameriki, v St. Augustine, so dnevi tekli prehitro.
«Nedelja», cerkveni tednik, ki ga izdaja slovenska stran Dušnopastirskega urada krške škofije v Celovcu, priobčuje v svoji 13. letošnji številki pod naslovom «Slovenski pastoralni center na Dunaju«, daljše poročilo z Dunaja. Naslednje naše poročilo za AD je povzeto po tem poročilu in po poročilu «Dunaj: Cerkev za Slovence« v majniški številki mesečnika «Ognjišče».
Pol leta so dunajski Slovenci že zahajali k nedeljskim mašam v 5. okraj Einsiedler-gasse 9-11. Dne 13. marca tl. pa je škofov vikar p. Jos. Zeininger izročil slovenskemu dušnemu pastirju g. Štefanu Ferenčaku SDB, listino, v kateri mu dunajski kardinal Koenig uradno predaja rektorat cerkve Srca Jezusovega.
Cerkvenopravni prevzem prostorov in slovesno odprtje Slovenskega pastoralnega centra s sobama za sestanke in vaje in z uradom ter stanovanjem za duhovnike sta odlikovala s svojo navzočnostjo ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič in vodja dunajskega nadškofijskega dušnopastirskega urada msgr. Rud. Schwarzenberger. Škof Lenič je pridigo navezal na izredno sv. leto ob 1950-letnici Kristusovega trpljenja in vstajenja.
Ob začetku božje službe so škofa in častne goste pozdravili slovenski cerkveni pevci in pevke, mladinska skupina tamburašev, na novo sestavljeni oktet dunajskega krožka (z izjemo g. Ferenčaka vsi sami Korošci), z nagovorom pa novi rektor g. Ferenčak in
V mestu St. Augustine je bila velika vročina, veliko turistov, zato smo vzeli cestno železnico, kjer lahko izstopiš ali vstopiš, kjer te je volja. Nas petero v družbi smo večkrat izstopili iz tramvaja ter si ogledali razne zanimivosti. Ogledali smo si «The Shrine« v »Mission Nombre de Dios«, ustanovljeno 1. 1565, kjer je v kapeli prvikrat maševal španski duhovnik Francisco Lopez de Mendoza.
Pri vhodu na ta sveti prostor stoji ogromni križ in veliki bronasti kip očeta Lopeza, delo našega največjega kiparja Ivana Meštroviča. V sredo, 6. aprila, sva se zahvalila za vso gostoljubnost, povabila oba nečaka z družinami na obisk v Milwaukee. Na svidenje in zvečer sva že spala v mestu Orlandu. (Bo še)
A.G.
ga. Murko kot zastopnica župnijskega sveta. Po maši pa je g. Ferenčak povabil častne goste in najožje sodelavce na slavnostno kosilo.
Med častnimi gosti je bil med drugim tudi p. Ivan Tomažič, znani graditelj in ravnatelj obeh slovenskih dunajskih visokošolskih domov »Korotan« in »Koper«, ki je že pred več kot dvajsetimi leti začel zbirati slovenske vernike na Dunaju, ki imajo sedaj svojo cerkev in svoj pastoralni center, kjer se bodo odslej zbirali.
Ob cerkvi so prostori z 2 sobama za sestanke in vaje in z uradom in stanovanjem za duhovnika.
Slovesnost, na katero so se dunajski Slovenci pripravljali s trodnevno duhovno obnovo, je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Lenič; duhovno obnovo pa je vodil slovenski salezijanec g. Tone Ciglar.
G. Štefan Ferenčak, novi dunajski slovenski dušni pastir je doma iz vasi Odranec v Slovenski krajini, kjer je bil rojen 11. maja 1940, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1965.
J.S.
Podaljšano življenje
Današnja stopnja medicinske znanosti bi ljudem lahko podaljšala življenje na povprečno 85 do 90 let, če bi se le držali preventivnih nasvetov, trdi eden najuglednejših britanskih medicinskih statistikov Richard Doli z oksfordske univerze.
Človeška biološka ura bi zdržala tudi dalj kot sto let. A danes je možnost, da dočaka moški več kot sto let, še vedno ena proti tisoč, pri ženskah pa pet proti tisoč.
Največ Angležev in Waležanov umre danes med 75. in 79. letom, medtem ko ženske umirajo najpogosteje okoli osemdesetih. Pred sto leti je največ tamkajšnjih moških umrlo v otroštvu, danes živijo v povprečju 70, ženske pa 76 let.
Statistični podatki, ki jih je zbral omenjeni zdravnik, še kažejo, da bi odpoved kajenju zmanjšala smrtnost zaradi raznih vrst raka za tretjino, srčne napade za četrtino, nekaterih srčnih in pljučnih obolenj pa bi sploh ne bilo več.
Življenje bi podaljšala zdrava hrana in redne telesne vaje, na primer hitra hoja. Zdravniki pa bi morali intenzivneje proučevati prirojene bolezni in predvsem preprečiti vnetje pljuč, zlatenico in parazitske bolezni.
MIILLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in i£C	Lake Shore Blvd.
^ E- 156th St.	KE 1-9411
% ae Predpriprave v naši posebni privatni sobi.
• pera' nar°dnost in privatni običaji upoštevani. arkirni prostor. Zračevalni sistem.
^4 urna ambulantna posluga in aparal za vdihavanje kisika.
POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI!
HOTEL BLED
00185 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102
II. Kal. - Sobe s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo. Centralna lega - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje
Vatikan in ZDA
Pod naslovom «Sožalni brzojavki in obsodba nasilja» priobčuje ljubljanski tednik Družina od 1. maja naslednje poročilo: Papeža Janeza Pavla II. je globoko prizadela vest o številnih žrtvah atentata na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu. V brzojavkah apostolskemu delegatu v Washingtonu nadškofu Piu Laghiju in vatikanskemu nunciju v Libanonu nadškofu Lucianu Angeloniju - podpisal jih je državni tajnik kardinal Agostino Casaroli - je papež obsodil ta strašni zločin, ki je zakrivil smrt toliko ljudi. Obenem je zaželel, naj bi v Libanonu že zavladal končno mir.
Casaroli je pooblastil vatikanskega nuncija v Libanonu, naj sporeduje papeževo sožalje libanonskemu državnemu voditelju Džemajelu in diplomatskemu veleposlaništvu ZDA v libanonski prestolnici v Bejrutu. * *
John Fitzpatrick, škof iz Brownsvilla v ameriški državi Teksas, je poslal predsedniku Reaganu odprto pismo, v katerem ga je prosil, naj beguncem iz Srednje Amerike, ki so prišli skrivaj v ZDA, uradno prizna status beguncev ter jim da politično zavetje.
Škof se sklicuje na človečnost, človekove pravice in mednarodne predpise. Ameriška vlada namreč te begunce obravnava kot osebe brez dokumentov ali kot ilegalne priseljence ter jih vrača v države, iz katerih so pobegnili. Tam jih pa vtikajo v ječe ali pa celo pobijajo.
Dne 18. aprila je sv. oče Janez Pavel II. sprejel v posebno
avdienco 350 strokovnjakov iz Severne Amerike, Evrope in Japonske, ki so se pogovarjali v okviru tako imenovane tristranske komisije v Rimu o gospodarskih in političnih vprašanjih sodobnega sveta. Med udeleženci so bila najbolj znana imena iz svetovnega javnega življenja. Od teh omenjamo iz ZDA le glavne tri: Henry Kissinger, Robert McNamara in Rockefeller.
Rdeča nit govora, ki ga je napravil zbranim sv. oče, je bila potreba po moralni razsežnosti v politiki, gospodarstvu in družbenem življenju. «Tehnologije ni mogoče ločiti od etike! je vzkliknil Janez Pavel II.
(Pripravil za AD g. J.S.)
Novi grobovi
Nettie Klemenc
Včeraj je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 83 let stara Nettie Klemenc, bivajoča zadnjih 10 let v Euclid Beach Villa, kjer je bila članica	Euclid	Beach	Sight
Club,	vdova	po 1.	1967
umrlem	možu	Franku,	mati
Franka	J. (u.	1980),	3-krat
stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Albina, Paula ter že pok. Franka in Johna. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v petek, 13. maja, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Lake-view. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, zvečer od 7. do
9.	ter v četrtek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Kata M. Fticar
V soboto, 7. maja, popoldne je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 82 let stara Kata
M. Fticar, rojena Jaklin v Prekmurju, Slovenija, vdova po pok. možu Stevu, ki je umrl pred leti, mati Steva J., Mrs. Sinet (Anne M.) Simon, stara mati Garyja G. Fticar, članica Društva sv. Štefana št. 224 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62. cesti jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Mary Novince Umrla je Mary Novince, rojena Facini, vdova po pok. možu Jacobu, mati dr. Wil-liama M. Novince in Mildred Tumbry, 3-krat stara mati, 5-krat prastara mati, članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz pogrebnega zavoda Crobaugh, v cerkev Marije Vnebovzete, od tam na pokopališče Vernih duš. Spominski darovi v pokojničin spomin bolnišnici sv. Janez bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Mary A. Cihon V nedeljo, 8. maja, je v Euclid General bolnišnici umrla 83 let stara Mary A. Cihon s 15218 Ridpath Ave., rojena Cichon v Long Run, Ohio, vdova po 1. 1974 umrlem možu Michaelu, mati Evelyn Adams (Port St. Lucie, Fla.), Dolores Srebott (pok.), Irene (Piney Fork, O.), Rose Marie Sadar in Richarda, 14-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra Johna (Fla.), Stevena (Piney Fork,
O.) ter Josephine Sacker in Joann Kanoski (obe v Adena, O.). Pokojna je bivala v
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE BY OWNER
All brick, off E. 200 St. 3 bedroom, dining room, living room and eat-in kitchen. 1 '/2 baths. Full basement. 21/a car garage and a lot more. Mid 50's. Call anytime 486-4296.
(35-38)
FOR SALE
Dining room set in very good condition. 881-1646.
(35-38)
BUSSAREA
For Sale. D-3 License with fixtures. Also 2 bdrms, refrigerator and stove. Will negotiate. Call 431-6224.
(x)
Joseph L. FORTUNA
POGREBNI ZAVOD
531« Fleet Ave. 641-064«
Modemi pogrebni saved Ambulance na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE PO VASI ŽELJI!
okolici Piney Fork v letih 1931-1951, potem v Dover, Ohio od 1951 do 1974, zadnjih 9 let pa na Ridpath Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Northern v Smithfieldu, O. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
MALI OGLASI
FOR RENT
E. 61 St. and St. Clair. Single (7 rooms) or downstairs (4 rooms). Want neat people. Deposit. Call 1-653-9419.
(35-38)
For Sale Just Reduced
Beautiful single house on E. 76 St.
Drastically reduced, double on one lot. Good investment property.
Farm with house. 99 acres. Lenox	Township.
CAMEO REALTY 261-3900 Ask for Branka Covic
(32-37)
FOR RENT
5	rooms up. E. 67 St. Call 881-1018
(35-36)
MALI OGLASI
APT. FOR RENT Grovewood area - Ridpath
Totally remodeled, 2 bedroom, new appliances, bath & kitchen. $325 per month, security and lease. 888-7029
(34-37)
FOR RENT
6	room apt. St. Clair area. Call 391-2291 after 6 p.m.
(36-43)
HOUSEKEEPER NEEDED
5 days a week. Toledo area. For information call 1-321-0866 and reverse the charges. Call from 9 to 4.
(34-37)
FOR SALE
Forced air furnace. 107,000 B.T.U. Still in box. Will deliver. $700. Call 481-3768 after 6 p.m.
(34-39)
FOR	SALE
Bar and 6 lane bowling alley. Own your own business. East side, Waterloo area. $196,000. Will take offer. Call 481-7617 or 486-1655 and ask for Evelyn or Bill.
Leo Baur Realtor
FOR RENT
5 rooms down. E. 74 St. Call 662-0041 or 881-7286.
(33-36)
Stoletnica Marxove smrti
(Nadaljevanje z 2. str.)
donski družini. Marx svojega sina nikoli ni mogel gmotno podpirati, Engelsova podpora je bila majhna in nestalna, fant je zrasel v revščini in postal navaden delavec, ki je po Marxovi smrti redno obiskoval svojo mater - tedaj služkinjo pri Engelsu. Po njeni smrti 1890 je Freddy ostal ubog, ker niti Marx niti Engels nista njemu namenila nikake zapuščine. Nekoliko sta ga podpirali Marxovi hčerki, Eleanor in Laura. Na svoji smrtni postelji je Engels 1. 1895 razodel Eleanori, da Freddyjev oče ni on, ampak Marx. To jo je tako prevzelo, da je kmah' izvršila samomor. Kasneje se je tudi druga hčerka usmrtila, Freddy pa je v uboštvu in trdem življenju dosegel 78 let in umrl 1. 1929 v siromašnem londonskem predmestju. Pravijo, da nikoli ni zvedel, da je Marxov sin, kar pa je po mojih mislih težko verjetno.
Tukaj jako skromno opisana zgodba o Marxovem obnašanju in razmerju do otroka svoje lastne krvi vrže dovolj temno senco na bistvene poteze njegovega karakterja, kar ne soglaša z njegovim mnogo proslavljenim delom za osnovne pravice proletarskega človeka. Sklepati je mogoče, da je imel Marx pred očmi mnogo bolj politično moč proletariata kot pa humane ideje delovnega človeka. Sedanjost dovolj zgovorno kaže iz vsesplošne skušnje, da tudi njegova doktrina o svetovni proletarski revoluciji na materialni osnovi gospodarstva neizpodbitno šepa in se razblinja. Kar ostaja, je samo .nasilje diktature.
S tem v zvezi je umestno navesti ugotovitve slovenskega gospodarskega znanstvenika svetovnega imena - dr. Ljuba Sirca, profesorja ekonomskih ved na univerzi v Glasgowu, Anglija. Dr. Sire piše: «Marksizem je zastarel in zmoten, zato ne more biti podlaga zdravega gospodarskega sistema. Prav tako je nemogoče uvesti na skrivaj v marksistični sestav pametne spremembe, ker je marksizem v nasprotju z vsem, kar se zahteva za uspešen gospodarski sistem. Socializem je neizvedljiv, če socializem pomeni ukinitev zasebne lastnine sredstev proizvodnje in centralistično načrtovanje.»
Ob stoletnici smrti sta Marxov osebni lik in njegov nauk v slabi luči.
Ivanhoe Catering
16378 Euclid Ave.
(Corner Belvoir)
Cleveland, Ohio 681-6122
Your Location or Ours
Complete Deluxe Catering With The Finest In Foods At Modest Prices For All Occasions Parties Large or Small
L.P.
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
NOV CERKVENI ZAKONIK
Kakor je že znano, bo letos stopil v veljavo nov cerkveni zakonik. Sv. oče je že podpisal dokončano delo o novem zakoniku. Premalo se piše o tem, da ima novi zakonik velik po-men tudi za navadne vernike, zlasti v zmešnjavi mišljenj, ki Prevladuje v Cerkvi. Zakonik namreč vsebuje določbe, ki vernikom zagotavljajo pravico do pravega in priznanega Prakticiranja njihove vere.
Kot že rečeno, se o tem zelo Inalo sliši in publicira. Zako-nik določa ustanovitev rQZsodišč v vsaki škofiji. Ta razsodišča bodo razsojala ugovore, pritožbe in očitke vernikov. Ti postajajo od leta do ‘eta bolj glasni s svojimi vprašanji in očitki.
Kanon št. 214 garantira ver-j)*kom pravico do prave iturgije, pravico do duhovnega življenja in do pravega nau-ka. Danes se množijo glasovi, ko se verniki v obupu pritožu-Jeio. kaj se poučuje njihovi Radini in kako v nekaterih uPnijah uporabljajo npr. navadni kruh pri mašah; drobti-I*® lega posvečenega kruha gospodovega telesa) potem ezijo okoli pohojene, kar pos-^Ja že pravi škandal.
Razsodišča bodo naredila u6"* bodo uvedla pravi nauk v ,e in bodo stopila na prste raznim samovoljnim moder-IUstom v župniščih.
Kanon št. 217 zagotavlja ravico do krščanske vzgoje.
kšna je danes ta, je težko 0 ^i. Kakšna je kvalifika-'la tistih, ki mladino poučuje-li ..klanski nauk? Mlade je treba zaščititi pred enjem, ki izpodkopava aovne resnice naše vere in bo/ ^Vom na Kristusovo 0 anstvo, vstajenje in
°ni pravico, da poznajo
0d^enje.
laiL31100	229-1 zagotavlja
k °m ]
dol°x^i nauk- Tega ni težko eerlt * ^emu, ki se zateka k
k u/enemu u^‘te^stvu* ne Pa .. enju zmotnih teologov in padlih duhovnikov.
do 86 te Prav*ce bodo prišle
^ve;a^° lkof°H
vue razsodišča, ki jih kaneVa kanon St. 221. Ta raZsod- tUd' določa postopek pr	v obrambi laičnih
b0(j1C' Škofih je torej, da d0st° vernikom omogočili ')°doP C*° te^ razs°diS2. ki prjt , sodno obravnavala je^ e vernikov. Z delovan-v teh6” razs°diSč se bo Cerkev dajai Modernih časih utrdila; °dgo3 namre5 pravi r^a«0.1 VSem> ki so v dvomih; ga a bo potrebne in priz-
&0HPremembe-
ki res 1010 hvaležni sv. očetu, Sv°je l-01 dobr* Pastir skrbi za voikovJUdstvo ln ®a brani pred kovj * Zm°t in prevar. Ti vol-Setkaii 0amre2 že preveč zde-nJegovo čredo. Od sv.
očeta prihaja resnična obnova vere in nravi.
Zakonska določila o razsodiščih je treba sprevesti v življenje!
Po Catholic Register priredil P.M.
»SHARE LIFE« nabirka
Prvi obroki nabirke za semenišče, katoliško dobrodelnost in za tretji svet v torontski nadškofiji so prešteti. Napovedan cilj je bil 5.6 milijona dolarjev, ali 20% večji kot lani. Navadno se pri prvem nabiranju sredi posta nabere največ. Tudi letos je bilo tako. Do cilja manjka še $700.000.00. Če bo ta vsota nabrana pri drugem nabiranju 8. maja, torej preteklo nedeljo, potem bo tretja nabirka 5. junija šla v rezervni sklad.
Pravijo, da letos ni bilo več darovalcev kot lani, bili pa so večji darovi. Povprečni dar je bil $140.00. Dva sta darovala po $6.000.00, eden pa celo $10.000.00. 190 župnij v nadškofiji je zbralo $3,600.000.00. $1,300.000.00 je znesla nabirka od korporacij in skupin. Oboje torej $4,900.000.00 Uspeh kampanje pripisujejo dejstvu, da je nabiralo dvakrat toliko prostovoljcev kot lani.
DRUŠTVENE VESTI (Toronto 2.V.83)
Kat. Ženska Liga pri Mariji Pomagaj je imela v nedeljo, 24. aprila 1983, sprejem novih članic. Naslednji dan je bil redni sestanek članic. Predaval jim je g. Janez Ulčar o kemikalijah v hrani. Teden dni pozneje je pa Marijina družba deklet imela sprejem novih članic.
Slov. restavracija Lipa je imela prostore odprte preteklo nedeljo na Materinski dan. Gostom so postregli s kompletnim kosilom.
Pri Sv. Gregoriju Velikem v Hamiltonu so počastili č.g. Stankota Ceglarja ob njegovi 40-letnici mašništva. Dne 24. aprila so mu priredili slavnostno kosilo.
Istotam se pripravljajo na romanje v Montreal, k Naši Gospej v Cap in sv. Ani du Beaupre. Romanje je predvideno za 6., 7. in 8. avgusta, če bo dovolj prijavljencev.
Svoj letni banket bodo imeli v Hamiltonu 21. maja. Marijin dan bodo obhajali in to s procesijo in s prvim sv. obhajilom 29. maja letos. Birma pa bo pri njih v nedeljo, 5. junija.
Pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo so delili otrokom prvo sv. obhajilo 1. maja, dočim so ga pri Mariji Pomagaj preteklo nedeljo, 8. maja 1983.
Obe slovenski šoli v Torontu sta zaključili pouk prvi teden tega meseca. Pri Mariji Pomagaj je bila v soboto, 7. maja, zahvalna maša. Sledila ji je počastitev mater v dvorani in razdelitev spričeval.
Mladinski klub in dekliška Marijina družba sta pa na Ma-terinski dan izkazala hvaležnost in priznanje. Matere so obdarovali z rožami, kavo in s pecivom.
Obe slovenski župniji v Torontu bosta letos pripravili katoliški dan pod geslom: »Odprite vrata Odrešeniku!« Katoliški dan bo 3. julija 1983.
(Iz Oznanil)
Kdaj plod postane človeško bitje
Dr. H. Morgentaler se sarkastično sprašuje: »Kdaj pa postane plod (fetus) nedolžno človeško bitje?«
Dr. B. Nathanson mu odgovarja: »Od začetka ekzistence. Plod nikdar ne postane človek, ampak je človeško bitje že od spočetja.
Teoretično vzeto, se življenje začne s spočetjem. Dejansko se pa začne z vsaditvijo semena. Rad pa bi odgovoril nekaj glede vprašanja ‘nezaželjenih otrok’. To je namreč zanimiva fraza še od šestdesetih let dalje. Dejansko je tako: so nezaželjene nosečnosti, ni pa nezašeljenih otrok. V Ameriki je 1,500.000 zakonskih parov, ki si želijo otrok, a jih ne morejo imeti. Torej ni nezaželjenih otrok. Toda pravite, da bi moral biti vsak otrok zaželjen. V resnici je tako, da je vsak otrok v Ameriki, ki je bil živ rojen, bil
(dalje na str. oj
Škof dr. Lojze Ambrožič na obisku v Rimu
Ljubljanska «Družina» od
1.	majnika tl. ima iz Rima pod naslovom «Povabilo h krščanskemu pričevanju« tole sporočilo: «Rimski Slovenci, vključeni v versko in kulturno društvo Slomšek, so danes (24. aprila) v svoji sredi pozdravili dr. Alojzija Ambrožiča, pomožnega škofa iz Toronta v Kanadi, ki se mudi v teh dneh v Rimu.
Škof Ambrožič je vodil somaševanje slovenskih duhovnikov, med mašo je povabil rojake, naj s svojim življenjem
pričajo za krščanske vrednote. Po maši je bil pisan, zanimiv kulturni spored, ki so mu sledili poslušalci z velikim zanimanjem. V Rimu se namreč mudita mladinski pevski zbor «Vesela pomlad« in ansambel «Zvezde» z Opčin nad Trstom, ki ju vodi salezijanec g. Franc Pohajač. Obe organizaciji, «Vesela pomlad« kakor tudi «Zvezde», sta pripravili rimskim Slovencem lep glasbeni užitek.
(Pripravil za AD g. J.S.)
Drobtine z zapade...
LETHBRIDGE, Alta. - Kljub revni zimi, ko tule v mestu in naši bližnji okolici nismo imeli niti enkrat dovolj snega za kratek sprehod na smučeh, so albertska smuška središča imela zelo dobro sezono. Zadnjo aprilsko nedeljo so vsa smučišča zaprli - najbližje od nas je nad 130 km daleč - dan nato pa nas je obiskal silen snežni vihar s spremstvom skoraj 100 km vetra in nasul ped mokrega snega, ki je seve s svojo težo napravil veliko škode, saj so naselja in tudi naše mesto ostala brez elektrike in brez telefona radi pretrganih žic.
Sredi dneva so zaprli trgovine, banke, šole, urade, ker v temi in mrazu ni bilo mogoče delati. Ker smo že nad mesec dni v koledarski pomladi, je seve precej škode na drevju, veje so okrhnjane, mladike zlomljene. Sicer so kasno pomlad že razveseljevale pisane rute pomladanskega cvetja, o katerem pa ne vemo, če bo preneslo težo snežne odeje. Tale južen sneg pa je naredil veliko veselje poljedelcem, ker so polja res potrebovale moče, posebno na suhih oz. neumet-no namakanih poljih.
* * *
Vsak dan beremo porazne statistike življenja tudi tule. Štirideset odstotkov vseh porok zaide v Kanadi v polom in ločitev, kar je stalo 500 milijonov dolarjev in prizadelo nad pol milijona otrok radi razdrtih družin. Menda se trije od 4 ločenih spet poroče (za koliko časa?), a razklanost družin se veča kljub temu.
Vsakršna kriza prinese posledice. Pa nam tule še ne gre slabo. V Alberti je pa zelo veliko oseb, ki radi pijejo alkoholne pijače. Z veseljem pa poročam, da med nami ni preveč žejnih, čeprav si ob obisku postrežen tudi s kozarčkom, če želiš. Slovencem teče beseda kar dosti gladko tudi brez teh škodljivih mazil. Najbolj obrajtano pri nas je pivo. Oblasti so pa te dni udarile s potrojenim davkom na tobačne izdelke. Tudi na pijačo sem ter tja zvišajo ceno. Kadilcev je med nami malo, kot da bi se radi držali tistega starega ljudskega pravila: «šparat, šparat...»!
* * *
Lani so kanadski gorski plezalci prvič dosegli najvišji vrh sveta, Mt. Everest. Ekspedicija je bila organizirana iz Cal-garyja in je ogromno stala v materialu, trudu, organizaciji in ne nazadnje v žrtvah, saj je zahtevala 4 človeška življenja. Kanadskega plezalca in šerpe so zasuli snežni plazovi.
Nesreče so vnesle med 17-člansko moštvo preplah tako, da je pol tega moštva
nadaljevanje vzpona opustil. Riskirano, a spremenjeno smer je nadaljevalo le še 8 članov ekspedicije. Z velikim trudom je dvema Kanadčanoma uspelo doseči vrh v spremstvu 3 šerp (tibetanskih nosačev), od katerih je bil eden tokrat kot prvi že tretjič na vrhu Everesta.
Ob tej kanadski ekspediciji sem se spomnil, da so tudi Slovenci že pred desetletji posegli v rajdo himalajskih gora. In to res uspešno. Ponosni smo, da je bil prvi slovenski himalajec naš begunski sotovariš iz tirolskih in koroških taborišč Jeseničan Dinko Bertoncelj, ki se je iz spittalskega taborišča preselil v Argentino. S skupino slovenskih fantov se je podal v južni del Argentine, v zimskošportno središče Bariloche. Tam so se našli France Jerman, Dinko Bertoncelj, Blaž Razinger, Tonček Pangerc, dr. Vojko Arko in drugi.
Spoznali in vzljubili so bari-loške gore in zaplezali v njih več novih drznih smeri ter jih poimenovali s slovenskimi imeni. Res so kmalu uspeli in vzbudili pozornost argentinskih oblasti kot plezalci in smučarski tekmovalci.
Zmaga na zmago je prinesla tudi drugačne uspeha in priznanja. Franc Jerman je npr. kot tekač na smučeh zastopal Argentino na olimpijskih igrah v Squaw Valley, ZDA, postal kasneje najboljši argentinski tekač in sicer več let, nato pa je postal državni vojaški trener in trener in vodja argentinskih reprezentanc.
Tudi trije njegovi sinovi so, kot že itak veste, zastopali Argentino na mednarodnih tekmovanjih. Hranim dve razglednici, ko mi je Frank ves ponosen pisal s smuškega treninga na Finskem in nato z obiska mojega brata na Koroškem, ko so se on in sinovi vračali menda s Češke in brata spotoma obiskali, po zadnjih zimskih olimpijskih igrah 1. 1980.
Na tej zadnji, na srečo hranjeni razglednici, berem: «Dra-gi Pavle! Predno ugasne olimpijski ogenj, se spomnim še nate kot športnika naših vrst. To je že moja tretja olimpijada. Sem tukaj z argentinsko reprezentanco, kjer so tudi trije moji sinovi, vsi tekači. No, naslednja bo v Sarajevu. Si predstavljaš, mogoče bom tedaj kot argentinski zastopnik prestopil meje domovine. Če Bog da zdravje in še kaj. Bog te živi, Frank.»
Nekaj tednov potem je zadet od srčne kapi umrl v Barilochu...
Dinko je bil 1. 1954 izbran v argentinsko himalajsko moštvo, ki naj bi poskusilo zavzeti dotlej še ne preplezan vrh gore Dhaulagiri. Ta vrh je visok kar
(dalje na str. 6)
KOLEDAR PRIREDITEV
MAJ
15.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi materinsko proslavo v Parku. Začetek ob 2. popoldne.
21.	- Mladi harmonikarji prirede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Za ples igra ansambel Jasmin.
29.	- Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Char-don Rd.
30.	- S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi spominsko svečanost v svojem Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop., potem govor, pesem in kosilo.
JUNIJ
4.	- American Slovene Club priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnice klubovega obstoja.
5.	- Otvoritev Slovenske pristave.
18. in 19. - Tabor DSPB Cleveland podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo ter ob 40. obletnici Turjaka in 40. obletnici ustanovitve slovenskega domobranstva. Spominska proslava bo pri kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi.
26 - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo s plesom ob obnovi dvorane. Igral bo Frankie Yankovic.
26. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop., potem kosilo in zabava s plesom.
JULIJ
2.	in 3. - Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi svoj tretji Festival slovenske folklore v Ameriki.
10.	- Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
17. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
23.	in 24. - Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni «Sportsfest» na Slovenski pristavi. Balincarsko, odbojkarsko, «SuperTeams» in več drugih tekmovanj.
24.	- Misijonski piknik MZA za Milwaukee s sv. mašo ob
11.	dop. v parku Triglava; sledijo kosilo, žrebanje in prijateljsko srečanje.
31.	- Slovensko ameriški Primorski klub in Lovski klub priredita skupen piknik na lovski farmi.
AVGUST
7	- Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo č.g. Viktor Tomc daroval sv. mašo pri Spominski kapelici za rajne člane kluba. Na pikniku bo igral orkester Tonija Klepca iz Girarda, Ohio.
17. - Federacija ameriško-slovenskih upokojencev priredi letni piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
21.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi poletni piknik, zopet s sv. mašo ob 11. dop., kateri sledijo kosilo, zabava s plesom in športne tekme.
28 - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« veselico.
28. - Ohijska federacija KSKJ društev priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, Ohio.
SEPTEMBER
10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer.
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430
(X)
18. - Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop.
18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP.
25. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov» v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne.
25.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava.
OKTOBER
1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem
Drobtine...
(nadaljevanje s 5. str.)
8.165 m. Ekspedicijo pa je spremljala trda usoda, vkljub silnim naporom, vrha niso dosegli.
Dinko je s soplezalcem dosegel skoro 8000 m. višino, pa so mu omrzli prsti na nogah ukazali umik. Soplezalcu je izročil križec, slovensko zastavico in fotografijo Tončka Pangerca s prošnjo, naj jo zasadi v sneg do kamorkoli se bo povzpel. Ta je res dosegel višino nad 8000 m., a se je tudi moral umakniti. Je pa v tej višini zakopal križec, zastavico in fotografijo.
Ko so se plezalci vračali, je umrl njihov vodja ekspedicije Ibanez. Tako je torej Dinko, vkljub neuspehu ekspedicije, kot prvi slovenski Himalajec dosegel zavidnO višino. (Tonček Pangerc se je malo pred tem s soplezalcem ubil v Bariloških gorah. Ledena stena, po kateri sta plezala, se je odtrgala od gore in ju enostavno poveznila pod se. Vkljub večkratnemu iskanju, trupel obeh niso nikoli našli.)
Dinko je bil nekaj časa po tem izbran v argentinsko antarktično ekspedicijo in skoraj dve leti preživel v območju južnega tečaja. Zopet slovenski ponos!
* * *
Šest let pozneje so poskusili v Himalaji tudi Slovenci iz domovine in, kot mi je ne preveč navdušen Ljubljančan pisal, «pod jugoslovansko ma-relo». Uspehi so bili za majhen slovenski narod izredni:
1975: povzpeli so se po južni steni na Makalu - 8470 m;
1976: plezali so zahodno steno Trisula;
1977: jugozahodni greben Gaserbruma I - 8068 m;
1979: zahodni greben Eve-resta - 8840 m;
1981: južno steno Lotseja (sosed Everesta) - 8501 m;
narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet.
8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester.
15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
15.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Občni zbor Slovenske pristave.
22.	- Ansambel «Veseli Slovenci« praznuje 20. oblet-
nico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.	- Slomškov krožek priredi	Kv
obed v dvorani pri Sv. Vidu.	de
Serviranje od 11.30 do 1-3®	80
popoldne.	*1*1
i (8:
NOVEMBER	ka
lis
5. - Štajerski klub priredi svoje	po
tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra	s*c
Veseli Slovenci orkester. > Pl'
Ai
12. - Belokranjski klub priredi	Tr
martinovanje v Slovenskem	po
narodnem domu na St. Cla^	J®
Ave. Igrajo Veseli Slovenci.	ier
12.	- Pevski zbor Jadran	vZ|
priredi koncert z večerjo in	yiŠ
plesom v Slovenskem delav-	!at
skem domu na Waterloo Rd- P serviranjem večerje bodo	prj
začeli ob 5. popoldne.	v'
iz
____čla
ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
John Fortuna, licenciran pogrebnik _mo
Iz slovenskega Toronta
tako rešenec pred poplavo ‘abortion’, je torej zaželen otrok. Zakaj pa potem narašča grdo ravnanje z otroci in zloraba otrok, če so vsi, ki živijo, zaželjeni otroci? Težko je torej razumeti to ‘zlato dobo’ odpravljanja plodu.
(Po Right for Life News).
(nadaljevanje s 5. str.)
nekaj krščanskih vrednot y
Krščanske vrednote v sredstva javnega obveščanja
Že pred letom dni so katoliški škofje v Kanadi sklenili, da je skrajni čas, da tudi katoliška misel dobi mesto v sredstvih javnega obveššnja kot so tisk, radio in televizija. V ta namen so ustanovili »The Catholic Media Foundation«. Ustanova naj bi zbrala denarna sredstva in potem poskušala vbrizgati vsaj
1981: južno steno Dhaulirija - 8165 m.
Za številčno majhen in materialno reven narod so to ogromni uspehi, saj so dosegli, čeprav ne kot prvi v dobrih 5 letih 6 himalajskih, nad 8000 m visokih vrhov in s temi drznimi podvigi vpisali slovenska imena med najboljše svetovne gornike...
Toronto, Ont. M4V 1X6-
Kot verjetno že veste, je Calgaryju v Alberti poverjena izvedba zimskih olimpijskih iger 1. 1988. Prihodnje zimske olimpijske igre bodo v Sarajevu. Tam so navadno služili vojaški rok tudi slovenski študentje, v šoli za rezervne oficirje. Med mnogimi tudi jaz. Morda se k tem igram še povrnem s posebnim člankom, saj me na vojaščino tam vežejo tudi veseli spomini...
PAK
Kr
slo
11CKČLJ KI SbOlUKlll »ivv.-
predvsem televizijo, ki je ve^ je dela brezbrižna, če ne celo so-	^
vražna tem vrednotam.	na
Ustanova bo tudi zastopal®	^
katoliško skupnost (deset mi1 jonov je v Kanadi katoličan0v'	^
pred vlado, ko ta formul^	^
svojo politiko glede radijsK1	^
in televizijskih oddaj.	pa
Na čelu te ustanove je	pn
članski odbor direktorjev. S«*	Vej
tavljajo ga: dva škofa, ^	vjj
višja predstojnika redovni#	^
in 14 laikov, ki so izbraiU	^
prebivalcev angleško g°vor	g0
Kanade. Francosko govor	to|
Kanadčani-katoličani i108^ svojo ustanovo.	ku
Vsakdo ve, kako je	Lj,
televiziji drag. Vsaka in'nU stane $10.000.00, vsaka sekun; da pa $ 160.00. Ustanova tor J nabira dobrotnike, ki bi PoS * li »Sponsors of Good Nes**
Kogar skrbi materiali#*^ miselnost, ki se širi po zra .	^
valovih, ta naj bi Pr*s^,a-	t.
vsaj $160.00 in jih poslal n;	°i
The Catholic Media Found	a?
tion, 76 Walmsley W0''	{
obi
Ustanova je priznana di)a ^ dobrodelna in izdaja Pot t za dohodninski davek.	^
majo pa tudi manjša	^
tako, da je vsak*^ M( omogočeno pomaga P ^ kristjanjevanju današnje ^ kristjanjene družbe, ki se ^ poganstvo pogreza.
Por- ^
MALI OGLA£
CUSTODIAN WANTED ^
ETHNIC HALL_
4 ROOMS, UTILITIES r- ^
SALARY. Call 481-53 7 531-2281.	pi)
'til Sq
FOR RENT	jr5. Po
3 rooms furnished, UP	bo
771-6492	«71 sUi
Vesti iz Slovenije
Plaz v Himalajah zasul trojico alpinistov iz SFRJ
Katmandu, Nepal - v ne
dcljo, 24. aprila, je trojico ju goslovanskih alpinistov ni himalajskem vrhu Manash (8156 m) zasul plaz ledu it amenja, poroča ljubljansk ■st «Delo», ki se sklicuje ni Poročilo agencije UPI.
V nesreči je izgubil življenji s °venski alpinist Jernej Za Piotnik, drugega alpinista Anteja Bučana, pa niso našli retji član ekipe, ki je bil lažji Poškodovan, Srečko Gregov ie bil prepeljan s helikopter lem v Katmandu.
Plaz je zasul trojico, ko se j« Spenjala iz prvega tabora nt ^ ini 4400 m proti drugemi 'aboru (5300).
Hrvaška alpinistična od y,ava. ki jo vodi Splitčar 'nko Marovič, je odpotovali y. SPRJ 8. marca. Med K ani odprave sta bila tudi dvi genska alpinista - Jerne ^aPlotnik-Nejc in Vik Grošelj.
. 81-letni Nejc Zaplotnik h ranja je bil eden vodilnih i ovenskih alpinistov, sodil pa tudi v vrh svetovnega alpi-n 2ma> ker je bil med šest-aJsterico na svetu, ki je stala a treh osemtisočakih. lq ®pl°tnik se je povzpel 1. /5 na Makalu, 1977 na Hid-Peak, leta 1979 pa na sa-em Mount Everestu, pri tem p So ^'le vse tri njegove smeri ^^tvene. Imel je za seboj
viln 350 tUr’ med njimi šte‘ in* e Prvenstvene. Bil je tudi •htlttor gorskih vodnikov v g0P*}u» 0 svojih doživetjih v t0L.a pa je napisal av-'°grafsko knjigo «Pot». kuit	ie bil študent Fa-
Lju^e ^a telesno kulturo v
Nova elektronska e*efonska centrala v Beltincih
WRSKa. sobota - Proti
ty0 u aPftla so končali z mon-$ke Prve elektronske telefon-Prvo tntrale v Beltincih. Gre za
območ°Vrstno central0 na tem iiUoD|'-U' ^ novo centrala so trjie J'VOsti telefonske cen-C0rai Podvojene. botj0 0 telefonsko centralo MoravV ,^ratltem dobili tudi v jetje: Clh' Soboško PTT pod-tey j *redi priprav za razširi-
^Uev ef°nSkih central v
^renšovHu pri Ljutomeru. cih p C1b* Apačah, Petrov-Uconcih in v Prekmurju.
v Pomurju ^r°ža pridelek
SOBOTA - V Po-'hii uj V,Jer ve^ K01 mesec
5° 2askr»^1Zdatnej5ega deŽja-
Loščit, . Jent. ker je zemlja °°jij0 ,1ZsuŠena. Kmetje se S|JŠe ’ a titegne biti zaradi slabša kaliivost
semenja sladkorne in krmilne pese, slabo pa kaže tudi s krompirjem in saditvijo koruze, ki potrebuje veliko vlage.
Polja je zlasti na hribovitih predelih Goričkega in v Slovenskih goricah močno izsušil močan južni veter, saj tako / vetrovnega vremena tam kljub muhastemu aprilu skorajda ne pomnijo. Tako vreme ni naklonjeno tudi sadjarjem in vinogradnikom, prav tako ne čebelarjem.
Industrija v SFRJ marca malenkostno napredovala
LJUBLJANA - Po podatkih, ki jih je objavilo «Delo», je industrija v SFRJ marca naredila za pol odstotka več kot v enakem mesecu lani. Obseg proizvodnje v Jugoslaviji v prvih treh mesecih letošnjega leta je pa bil enak lanskemu v tem obdobju, torej nobenega povečanja.
Trimesečni obseg industrijske proizvodnje je bil v Sloveniji letos za 2,7 odstotka večji kot lani v tem obdobju, za mesec marec pa je bil večji za 2,4 odstotka.
Od januarja do marca letos je proizvodnja zaostajala največ v Črni gori (8,9%), na Hrvaškem (2,5) ter v ožji Srbiji (2%). V Črni gori so imeli posebne težave zaradi občutnega pomanjkanja električne energije.
Mednarodni kongres v Ljubljani?
LJUBLJANA - Proti koncu aprila se je mudil v Ljubljani Donald Hill, generalni sekretar ameriške zveze za mehanski inženiring plinskih turbin. Hill je imel namen, da si je ogledal, kakšne so možnosti, da bi Ljubljana oziroma Slovenija marca ali aprila leta 1986 pripravila kongres mednarodne zveze za plinske turbine (The International Gas Turbine Center), ki ima svoj
sedež v Atlanti v ZDA.
Kongres naj bi trajal teden dni, udeležilo bi se ga 3 do 4 tisoč strokovnjakov iz 48 držav. V organiziranju kongresa bi sodelovalo več ustanov v Ljubljani, med njimi Strojna fakulteta Ljubljana in Inštitut Jožef Štefan.
Umrli so
Iz «Dela» 12. marca:
Zvonimir Podlipec (Ljub-1 j a n a ) ;
Marija Curhalek roj. Tavželj (Ljubljana);
Karel Grmek, 74, iz Gabro-vice pri Komnu;
Franc Orel (Mengeš);
Pavla Kastelic roj. Ravnikar (Zagorje ob Savi);
Darja Globevnik roj. Žorga (Ljubljana);
Jože Lukek (Šentrupert);
Franc Novak (Koper);
Adolf Božič (Ajdovščina);
Marinka Kern (Cerklje na Gorenjskem);
Karla Černič, 75 (Koper);
Jože Prešeren (Verje);
Antonija Černe, 76 (Ljub-1 j a n a ) ;
Stane Varšek (Ljubljana);
Janez Marinko (Ljubljana);
Anton Strah, 79, učitelj (Ljubljana);
Ana Lavrič roj. Korošec, 84 (Domžale);
Franc Mršnik, 55 (Ribnica);
Franc Sodja (Ljubljana); \
Franc Pajnhart, 75 (Češn-j i c e ) ;
Franja Dobnik roj. Kernev (Ljubljana);
Alojzij Jesenovec (Ljub-Ijana-Polhov Gradec);
Mihael Kranjec st. (Buko-vica);
Martin Pleško, 84, Matevžev ata iz Plešivice;
Olga Zupančič, Kamenča-nova mama (Višnja gora);
Frančiška Pogačnik roj. Meršol, 80, Birtova mama iz Zvirč pri Trbižu.
Iz «Dela» 14. marca:
Viktor Glažar (Brežice);
Vili Dernikovič st. (Brežice);
Let Your Life Insurance Work For You!
The American Mutual Life Association has a new concept which combines your life insurance with an exciting benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by the largest Slovenian Fraternal Association in Ohio. For further information, just complete and mail the coupon below.
American Mutual Life Association 19424 South Waterloo Road Cleveland, OH 44119. Tel. 531-1900
My date of birth is....................
Name....................................
Street..................................
City.................State......Zip.....
Marija Jeras roj. Marn (Ljubljana);
Viktorija Luin roj. Bole (Ljubljana);
Terezija Andoljšek roj. Hren, 85 (Ribnica na Dolenj-s k e m ) ;
Rudolf Zupančič (Ljub-Ijana-Bizovik);
Frančiška Matjašič roj. Bar-lič, 78 (Brežice); Marjana Videc (Kamnik).
Izvod «Dela» z dne 15. marca ni prispel.
Iz «Dela» 16. marca:
akad. prof. dr. Anton Slodnjak	(Ljubljana);
Franc Sodja (Ljubljana); Marija Zadnjikar (Ljubljana)
Silva Glavič (Novo mesto); Marija Pajnič (Bukovica pri Ribnici);
Ludovika Smerkolj (Koper);
Vladimir Luznar, 49 (Ljub-1 j a n a ) ;
Alojz Spreitzer iz Starih žag pri Dolenjskih Toplicah;
č.g. Martin Gorše DMZ, župnik v pokoju, dolgoletni dušni pastir v Starem trgu ob Kolpi;
Ana Mitič roj. Dagarin (Škofja	Loka);
Anton Šterbenc, posestnik iz Snečjega vrha pri Črnomlju;
Jožica Gjud roj. Pišek (Ljubljana);
Ludvik Velikonja, 85, (Idrija).
Iz «Dela» 17. marca:
Rajko Učakar st., 84 (Kleče);
Alojz Šlosar (Ljubljana); Anton Ahčin (Šmartno pri Litiji);
Martin Capuder, 84 (Sp. Koseze);
dr. Jana Žagar-Pančur, zdravnik pediater (Trbovlje); Jožef Lakner (Tržič); Janez Debelak (Otoče); p. Alfonz Kšela, kapucin (Ptuj);
Janez Paznar (Želimlje); Roman Boben (Celje); Julij Šetina (Ljubljana); Marija Svetelj (Šenčur pri Kranju);
Franc Fister (Ljubljana); Štefan Maučec (Polzela); Jožefa Lekše, 83 (Ljublja-n a ) ;
Franjo Vesel (Ljubljana).
Iz «Dela» 18. marca:
Anton Anderluh (Celje); Josip Loboda, 78 (Ljublja-n a ) ;
Elizabeta Leskovar iz Spodnjih	Laž;
Marija Škufca iz Stične; Alojzija Rugelj, 80, Rupert-ova Lojzka (Šentrupert);
Jožica Prezelj, 43 (Jesenice);
Vinko Bevec (Bela cerkev na Dolenjskem);
Bogomir Modic (Ivanje selo pri	Rakeku);
Marija-Irma Brumat, upokojena učiteljica (Ljubljana);
Dana Arko roj. Otoničar (Ljubljana);
Jože Grabnar, dipl. ing. agronomije (Ljubljana);
Marjeta Kržič, Logarjeva mama iz Rakitne; Ana Gruden iz Godoviča; Jože Stržinar (Verd pri Vrh-n i k i) ;
Frančiška Kandare roj. Seliškar (Ljubljana).
Iz «Dela» 19. marca:
Stane Škrjanc, 59 (Ljublja-n a ) ;
Ignac Koščak, 76 (Kresnice);
Anton Zadnik (Ljubljana); Nada Pavlovič (Ptuj); Marijan	Lokar
(Ajdovščina);
Jurij Verovšek (Ljubljana); Vida Stanovnik (Polhov Gradec);
Ivan Kocjan iz Žirij pri Sežani;
Regina Tomec, 93 (Ljub-1 j a n a ) ;
Anica Žontar roj. Frankovič	(Kranj);
Pavla Vranjek (Ljubljana); Janez Sušnik (Kranj); Alojz Gregorčič (Jesenice); Marija Marolt roj. Andolšek (Škofljica);
Jože Winter iz Škofje vasi; Marija Benčina roj. Pahulje, 87 (Bukovica pri Ribnici);
Angela Zaupančič-Kutnar roj. Zagorjan (Šentpavel).
Pravoslavna parohija v Novem mestu
Po «Družini» od 1. maja posnemamo, da ima dolenjska prestolnica Novo mesto od 17. aprila svoje dušnopastirsko središče tudi za svoje novomeške pravoslavne vernike. Trenutno je njihov bogoslužni prostor pokopališka kapela v Ločni, katero je odstopil pravoslavnim bratom in sestram novomeški prost g. Jože Lap.
Pravoslavna parohija (župnija) je bila slovesno ustanovljena v nedeljo, 17. aprila. Slovesnega pravoslavnega bogoslužja so se udeležili tudi pravoslavni bratje iz Kranja, predvsem pa so se ga udeležili oni iz Novega mesta, koder
žive kot sezonski delavci; nekaj pa si jih je bilo ustanovilo v tem mestu že svoje stalne domove.
Omenjenega slovesnega pravoslavnega bogoslužja se je udeležilo tudi nekaj katoliških vernikov. Novi g. paroh je med slovesnostjo toplo pozdravil zbrane, hkrati pa se je bil tudi iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi novega pravoslavnega duhovnega središča v Sloveniji.
«Družina» objavlja obenem tudi sliko: zbrane pravoslavne vernike pred njihovo kapelo v Ločni.
(Pripravil za AD g. J.S.)
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE

... ■ :

Uradna, poluradna in neuradna zaposlitev
Razdelitev poslovanja prihodnjih treh let v tri panoge olajša pripovedovanje in obenem nudi. priložnost, izogniti se morebitnim sitnostim. Služba je bila tajna o o taki se ne piše in ne govori. Uslužbenca veže zaprisežena pogodba, da molči in da niti v govoru niti v spisih ne objavlja, s kom in kako posluje ter v kakšen namen. Karkoli torej omenjam v tem oziru, mora biti splošno in zato kratko.
Poluradno poslovanje, katerega ni nikoli manjkalo, se je tikalo vladnih ustanov izven organizacije, ki me je zaposlovala, a mi dopuščala sodelovanje. Neuradni opravki pa — s temi ne mislim odgovornosti glede doma in družine — so predstavljali raznolike pomožne akcije. Bil sem namreč ugodno nameščen, s stiki v vladnih krogih, da sem tu in tam uspel s priporočili ah posredovanjem za pomoč, kjer je bila pomoč potrebna.
Organizacija, kjer sem slubo prevzel, je bila tako rekoč v povojih, bolj v zasnutku kot poslujoča. Konference so bile zato na dnevnem redu, kajti predstojniki, ki bi imeli narekovati, so bili sami novinci. Bili so opolnomočeni glede na izdatke. Za velikopotezen razmah agencije za zbiranje informacij iz vseh delov sveta pa so bili v precejšnji meri odvisni od mnenja strokovnjakov v podrejenih jim zemljepisnih in tehničnih oddelkih.
Moj predstojnik, na primer, je bil sposoben gospod, odličen v političnih zadevah in z obširnim poznavanjem sveta, toda Balkan mu je bil tuj. V posvetovanjih mi je dajal osnovna navodila, program poslovanja in izvršitev pa je prepuščal moji razsodbi. Odgovornost je bila torej eksekutivna, ne upravna, kot se je zaposlitev v vladnih službah tedaj razločevala.
Ko sem nastopil, ni oddelek štel niti polovice predpisanega števila osebja. Najti in najemati sposobne ljudi za vladno službo sploh in posebno za našo ustanovo je bilo v povojnih časih izredno težko. Čeprav je bila ponujena služba stalna in precej dobro plačana, so bili kandidati redki.
Povprečen Amerikanec si po končanih univerzitetnih študijah izbira poklic v privatni zaposlitvi in se ne ogreva za birokratsko poslovanje v vladnih uradih. Še bolj so omejevale število kandidatov kvalifikacije. Zahtevala se je univerzitetna diploma ali celo doktorat v izbranih vedah (geografija, ekonomija ali mednarodno pravo in odnoša-ji) in poznavanje tujih jezikov.
Agencija je seveda imela poseben oddelek za najemanje osebja, a ta je bil prepočasen. Zato sem sam iskal in neredko predlagal kandidate. Obiskal sem upravitelja osebja na univerzah Columbia in Harvard za pomoč pri iskanju med absolventi in začasnimi inštruktorji.
Provostu New York univerze Smithu sem se zahvalil za ponujeno mi službo, obenem pa ga naprosil za pomoč v istem smislu. Pri teh stikih nisem smel povedati imena ustanove, za katero sem potreboval uradne moči, le to, da je bila odprta vladna služba zaupnega značaja in da se od kandidatov zahteva poštenje in popolna lojalnost.
Po neznatnem uspehu z univerzami sem poizkusil srečo med zaupnimi osebnimi poznanci, na katere sem se naslanjal za pomoč že v času rekrutiranja za O.S.S. Albanski škof Fan Noli s škofijo in verniki v državi Massachusetts mi je izbral in predložil dva kandidata, katerih eden, šolan pred vojno v Tirani in Rimu, pozneje v Bostonu, dober jezikoslovec, je bil končno sprejet.
Dajičič, urednik «Srbobra-na» v Pittsburghu, je že poprej poslal kandidate za službo pri
vladi, zdaj spet enega. Enako mi je pomagal urednik «Make-donske Tribune» v Indianapolisu. Z nekdanjim romunskim poslanikom Boncescujem sva sodelovala v vojnih dneh; to pot sem mu bil hvaležen za dva odlična kandidata, moškega in žensko; ta je bila po letih službovanja odslovljena zaradi prepovedanega vmešavanja v razne politične akcije.
Moj nekdanji sošolec na Kolumbiji Paul Prodromidis, lastnik radijske postaje in vodja grške kolonije v New Yorku, mi je dal majhno število kandidatov svoje narodnosti; od teh sem po zaslišanju predložil dva, a le eden je bil končno sprejet.
Najbolj sem bil pri teh natečajnih vežbah hvaležen gospodu Antonu Grdini, odličnemu Slovencu v Clevelandu, ki je bil svoj čas predsednik Kranjske slovenske katoliške jednote. Obiskal me je v Washingtonu v februarju 1947 in pri meni prenočeval.
Ne mogel bi najti boljšega opazovalca in pozna vatel j a slovenskega življa v Ameriki, kot je bil ta spoštovani pokojnik. Zaupno sem mu povedal, kakšne uslužbence bi rad najel. Grdina je obljubil in držal besedo. Na njegovo priporočilo sem pisal štirim, naj pridejo proti plačilu v Washington na razgovor. Od teh sem najel dve v Ameriki rojeni Slovenki za stenografsko tajništvo in dva advokata, od katerih je bil po preiskavi potrjen za službo samo eden. Na osebo, ki bi mi v tem pogledu rada šla na roko, pa se nisem mogel obrniti.
Vincent Cainkar bi mi bil lahko priporočil sposobne kandidate, ki bi hvaležno sprejeli službo v mojem uradu ali za vlado sploh. Toda tista leta uradne napetosti proti levičarskim organizacijam v Ameriki bi bilo nesmiselno predlagati za kakršno koli vladno službo posameznike, ki so bili člani tiste jednote.
Kot sem že omenil v prejšnjem spisu, je bila SNPJ v seznamu organizacij, katerih lojalnosti do Amerike se je smatrala kot sumljiva. Ne glede na to, kako bi jaz utemeljil potrditev za sprejem, bi preiskovalci o lojalnosti (FBI) kandidata zavrnili.
Preiskovalci so se v primerih jugoslovanskih in bolgarskih prosilcev neredko obrnili name. V kartoteki sem namreč imel biografski seznam, ki je pri takih poizvedovanjih o lojalnosti prišel v poštev. Vprašavali so me tudi, ali to ali ono osebo poznam in kaj mislim o njenem značaju in zanesljivosti. S te vrste informacijami sem najbolj pogosto zalagal dva uradnika pri FBI.
Eden je bil odgovoren za jugoslovanski, drugi za bolgarski odsek njih centralne uprave. Eden ali drugi me je povabil po telefonu, da z njim kosim. Med jedjo me je vprašal, če mu lahko kaj povem o taki in taki osebi, ki je bila predmet tajnega razisko-
vanja. Nekoč me je N. povabil na svoj dom, češ da je sam z otroki (bilo jih je sedem); ženo je bil ravno odpeljal v bolnišnico za porod osmega.
Ves večer in do treh zjutraj je čakal na klic, ki mu je končno naznanil rojstvo sinčka. Ves čas sva si gasila žejo, obenem pa razpravljala o seznamu posameznih Jugoslovanov, katerih lojalnosti do Amerike in osebni značaj je FBI preiskovala. Med temi so bili kandidati za vladne službe, prosilci za priseljenje v Ameriko in posamezniki, osumljeni prevratnega delovanja.
Tedaj nisem vedel, da je neki Slovenec po imenu Cvetič v Pittsburghu, kot član tedaj podtalne sekcije komunistične stranke, istočasno služil FBI kot agent. Pozneje, ko je njegovo delovanje prišlo na dan in ga v filmih in na televiziji proslavljali kot tihega junaka, sem uvidel, da so nekatera imena, stavljena mi z vprašanji
tisti večer prihajala iz njegovih tajnih poročil.
Nekajkrat so bili na moji mizi dokumenti o osebah, katere sem dobro poznal že pred dvema desetletjema ob času sodelovanja z rojaki v Chicagu. Dva sta iskala službo, eden za prevajalca iz jugoslovanskih jezikov, drugi kot odvetnik v ministrstvu pravosodja.
Oba sem smatral kot sposobna, poštena ter zanesljiva človeka in v tem smislu napisal memorandum, ničesar pa omenil o slovenskih organizacijah, kjer sta bila člana. Nobeden ni bil potrjen za službo; gotovo se je izvedelo, da sta bila člana jednote.
(se nadaljuje)
Občni zbor—
V soboto, 21. maja, ima St. Clair-Superior koalicija svoj letni občni zbor.
GRDINA POGREBNA ZAVODA
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235	15301 Waterloo Rd.
The
Holy
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434
Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družin^
Officers
President............................Joseph J. Konrad
First Vice-President.............................Ronald	Zefran
Second Vice-President..............................Anna	Jerisb3
Secretary..........................Robert M. Kochevar
Treasurer............................Anton J. Smreka^
Recording Secretary.......................Nancy Osborne
First Trustee.........................Joseph Sinkove^
Second Trustee............................Frances Kima
Third Trustee...........................Anthony Tomazin
First Judicial..............................Mary R'0 a
Second Judicial............................John Kovas
Third Judicial.............................Frank Topla
Social Director............................Mary Lou Go
Spiritual Director..............................
Medical Advisor..................Joseph A. Zalar,
A?