Štev. 218. O Ljubljani, g ponedeljek, dne 24, septembra 1906. Leto xxxiv. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6 50 za en mesec >> h 220 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ za ietrt leta „ za tn mesec ,, 5-— 1-70 Za poSilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Encstop. petitvrsta (72 mm): za enkraj .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* w Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod iti - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod ClpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — . Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188. Politični komedijanti. »Izvršilni odbor narodno-napredne stranke« je te dni presenetil javnost se svojim pozivom, naj se radi koroških Slovencev slovenski člani volilnega odseka združijo v obstrukcijo proti celi volilni reformi. Mi sicer ne priznavamo, da bi danes sploh obstajal kak kompe-tenten izvršilen odbor narodno - napredne stranke, kajti več izvoljenih članov izvolitve ni sprejelo, drugi nikdar niso prišli in načelnik njegov, Ivan Hribar, jc odstopil ter celo na-rodno-napredno stranko zapustil ravno zato, ker neče prevzeti na svoje rame vseh blamaž, ki si jih nakopavajo razni liberalci zaradi volilne reforme. Ta komunike torej nima prav nobene veljave, in mi sc bavimo ž njim edino lc zato, ker nam daje priložnost, slovenski javnosti povedati nekaj neoporečnih resnic. V političnem komedijanstvu so bili naši liberalci od nekdaj mojstri. V tem slučaju pa moramo priznati, da so sami sebe prekosili. Podobna politična komedija, zasnovana na zgolj sleparijo, na goljufivo igro, se pač na Slovenskem še nikdar ni izvršila. V liberalni stranki že dalje časa rešujejo Korošce. «Rcševati Korošce« je postala v nas prava liberalna obrt. Seve, na Kranjskem s tem nc zvabijo niti psa izza peči — nasprotno, njihova vratolomna in ncčlovcškoncumria opozicija zoper volilno reformo slabi od dne do dne, od ure do ure liberalne vrste in množi sorazmerno naše čete. Toda priznati moramo, da so dosegli s svojo najnovejšo obrtjo nekaj trenotnega uspeha na slovenski meji. Osobito koroški voditelji in njihovo glasilo so si popolnoma osvojili argumentacijo naših liberalnih dekadentov in njih taktika gre popolnoma paralelno z nastopanjem Miroslava Malovrha in dičnega dr. Tavčarja. Toda tudi obmejni Slovcnci brez izjeme bodo kmalu spoznali vso sleparijo in prišel bode v doglednem času trenutek, ko se bodo zavedli, da njihova sedanja kampanja ni bila nič druzega, nego »Eine Stunde der Tau-schung« - da so bili prevarjeni, osleparjeni, ogoljufani in prodani od tiste stranke, ki že celo desetletje politično ne živi od drugega, nego od političnega judež-iškarijotstva. Nič ni stvari koroških Slovencev tako težko in tako rekli bi skoraj neozdravljivo kompromitiralo, nego, da je naša liberalna stranka obesila opravičene težnje koroških Slovencev na svojo umazano in občezaniče-vauo zastavo. Krivico, ki se je pod nemškim pritiskom prizadela koroškim Slovencem, hoteli so naši liberalci porabiti za svoje umazane strankarske namene. Ta skozi in skozi pro-pala protiljudska stranka, ki sc boji vsake ljudske sodbe o njenem izdajalskem »delovanju«, hotela jc s koroško krivico vzbuditi splošni slovenski odpor zoper splošno in enako volilno pravico sploh in tako rešiti svojo kurijo, svoje volilne privilegije, brez katerih se politično živeti ne upa, bodisi, da se čuti premara-stično, bodisi, da ie prelena, podati se na prosto polje ljudskega življenja v boj za svoja načela. Scvč, jc bil uspeh njenega početja minimalen. Splošen odpor slovenskega ljudstva zoper celo volilno reformo je nemogoč, kakor smo že obilokrat dokazovali. Večina slovenskega ljudstva je politično dosti zrela in čuti zadosti demokratično, da se nc da zapeljati v odpor, ki bi pomenjal politično abotnost, kakršne še ni učinil noben narod, kolikor se moremo spominjati. Pač pa jc liberalna korotanijada žalibog prizadela neizmerno škodo koroškim Slovencem samim, ker ic njihovo pravično stvar kompromitirala pred ogromno večino slovenskega naroda. Koroški Slovenci ali vsaj njihovi voditelji bi bili morali vedeti, da vse, kar prodaja naša liberalna stranka, je našemu ljudstvu še v naprej sumljivo blago. Žalibog ne moremo oprostiti koroškim voditeljem, da se od njihove strani propagira Plantanova volilna geometrija v korist naših liberalcev v razdelitev kranjskih volilnih okrajev. da so obžalovali, da se.ti okraji niso krivično razdelili v veliko in trajno škodo celi naši deželi in našemu ljudstvu. Žalibog so pomagali po neokretnem svojem postopanju kompromitirati stvar, ki ie pravična in za katero smo vsi pošteni Slovenci v resnici vneti. Toda povrnimo se k najnovejši liberalni komediji. Izvršcvalni odbor narodno - napredne stranke jc poslal slovenskim članom volilnega odseka pisanje, v katerem poživlja dr. Tavčarja, naj obstruira celo volino reformo, če sc mu pridružita v obstrukciji tudi šc ostala dva slovenska člana vol. odseka. Ta dva ostala člana vol. odseka sta dr. Šusteršič in dr. P l o j. Poziv tedaj ne pomenja nič manj in nič več, nego da naj se poslanca dr. Šusteršič in dr. Ploj podasta kakor hitro mogoče v dr. Tavčarjevo kompanijo in delita ž njim v bratski slogi - b I a m a ž e, ki iili do seda.i nemoteno uživa dr. Tavčar sani. Nc vemo, kaj poreče k temu prijaznemu pozivu poslanec dr. Ploj. On jc načelnik vol. odseka. Cc hoče obstruirati, mora vsekako pred vsem odložiti načelstvo odseka, kar se pa tiče poslanca dr. Šusteršiča, smo uverjeni, da jc preresen politik in se preveč zaveda svoje odgovornosti napram našemu ljudstvu, da bi bil pristopen konfuznim nasvetom imaginarnega liberalnega strankinega »vodstva«. Siccr pa moramo priznati kar smo žc s početka povdarjali da jc komedija dobro zasnovana. TTibcraliio vodstvo dobro ve, da so koroški voditelii hipnotizovani po geslu »obstrukcija«. Od »obstrukcije« pričakujejo zdaj Korošci zdaj vse. In ves njihov srd proti Slovenski Ljudski Stranki in njenemu načelniku izvira brezdvomno le iz tega, ker odklanja obstrukcijo zoper vol. reformo. Žali- bog nc sprevidijo, da jo odklanja radi tega, ker dobro vidi, da obstrukcija ne bi rodila prav nikakega uspeha v prilog koroškim Slovencem. »Obstrukcija« proti volilni reformi jc le prazna fraza, fata inorgana, ki more preveriti one, ki položaja v parlamentu in široki javnosti ne poznajo. Zato se poslanci S. L. S. ne morejo odzvati klicu po »obstrukciji«, ki nam doni čez Karavanke. Vse drugače je stališče liberalne slovenske stranke. Oni volilne preosnove sploh nočejo, ker se ljudstva boje. Zato je zanje »obstrukcija« že v naprej simpatična beseda, ki jim sladko doni v dolga ušesa. Saj so vajeni obstruirati ljudske pravice. V kranjskem deželnem zboru niso imeli nobenih »Korošcev reševati«, pa so vendar z mačjo godbo obstru-irali razširjenje volilne pravice, ki bi bila za večne čase uničila upliv Nemcev v našej deželni zbornici. Sovraštvo proti ljudstvu in strah pred ljudstvom, to je vir vsega političnega nastopanja naše liberalne stranke, in če sc gre zato, snesti ljudstvu kos kruha, potem so ti gospodje sposobni za vsako komedijo in za vsako lopovstvo. Liberalci so se torej drage volje poprijeli parole obstrukcije. Toda stvar ima razne kljuke. Prva kljuka jc opravičeni dvom, da bi s svojimi lastnimi močmi bili v stanu obstrukcijo delati. Sigurna blamaža je neizogibna. Druga kljuka ie ta, da sc morajo vendar ozirati nekoliko na našo socialno demokracijo, čc nočejo zažgati vseh mostov in vseh ladij za seboj in si vzeti vsaktero politično prihodnost. Socijalna demokracija je tisti faktor, na katerega računijo, da iim pomaga v prihodnosti, ohraniti si nekoliko politične eksistence. Baron S c h \\ e g e I v preteklosti, socialna demokracija v prihodnosti I Siccr malo nagla in radikalna sprememba, pa kaj se hoče: »Lisica lisjak, sta pila tobak, tobaka ni blo ...« Prijateljstvo s socialno demokracijo pa si gospodje neizogibno popolnoma pokvarijo, če sami poskusijo resen obstrukcijski manever. Zato so si modri gospodje zbrali srednjo pot: Obstrukcija, čc obstruira tudi dr. Šusteršič in dr. Ploj. Cc ta dva gospoda gresta na to povabilo, dobro, potem bode socialna demokracija huda na ene kakor na druge in svo-bodoinisclstvo bode končno pri volitvah odločilo za liberalcc. Cc pa dr. Šusteršič in Ploj nočeta, potem ima liberalna stranka lep izgovor napram obmejnim Slovencem: »Glejte, mi smo bili pripravljeni toda leti »izdajavci« niso hoteli, sami pa smo preslabotni itd. Tako postanejo naši libcralci na stare dni šc smrtno pogumni narodni junaki, ki so imeli le to smolo, da niso našli podpore tam, »kjer bi jo v takem slučaju morali dobiti.« Kako lepo n. pr. v tem pogledu citira pisanje imaginarnega liberalnega zvršilnega od- bora sv. Avguština, češ, »in necessariis imi-tas«. Toda kadar naši liberalci svetnike citirajo in na pomoč kličejo, takrat jim gotovo voda v grlo teče ... Zakaj pa naši liberalci niso o pravem času kaj storili za koroške Slovence? Zakaj pa sc takrat niso prav nič zmenili zanje, ko so se volilni okraji kovali? Takrat je bil čas za to ali takrat so naši liberalci Ic beračili za svoje »mestne« okraje, za nesrečno Planta-novo geometrijo, ali iili pa sploh na Dunaju ni bilo, kakor osobito dr. Tavčarja in dr. Fer-jančiča ne. Sedaj šc Ic, »ko jc krava iz hleva«, ko so volilna okrožja v odseku žc sklenjena in ko dobro vedo, da jc kratkomalo nemogoče, dobiti v odseku potrebno večino za reasumira-njc so se naenkrat razkoračili in izdajajo manifeste in se napihujejo kakor tista žaba, ki je hotela postati velika kakor vol. Toda potolažijo nai sc gospodje: vse njihovo početje bode ostalo brez uspeha, brez sadu za nihovc strankarske namene, kajti le za te sc jim gre. Mogoče, da bode ta ali oni obmejni Slo-vencc pihal še nekaj časa veter v liberalna jadra. Toda k o n c c ie neizogiben: Razkrinkano politično komedijanstvo, razkrinkani in osramočeni politični komedijanti! Volilno reformo in Slovenci. Shod »Edinosti« v Trstu. T r s t, sept. Ob deseti uri predpoldne jc otvoril shod v veliki dvorani »Narodnega doma« dr. Sla-vik ter sc v imenu odbora zahvalil za mno-gobrojno udeležbo. Navzočih jc bilo kakih 700 oseb. Kot prvi govornik je nastopil dr. Rybar, ki jc energično protestiral proti nemarnosti odseka za vol. reformo ter se jc zaletaval tudi v dr. Šusteršiča. Sledilo je hrupno odobravanje udeležencev. Govornik obžaluje, da jc bila Koroška »tako prodana«. — Po-slancc 'irafenauer jc na kratko potrdil besede predgovornikovc in sc zahvalil za simpatije tržaških Slovencev do zatiranih bratov na Koroškem. Tretji govornik Ivan Mandič jc obdeloval približno isto. Enoglasno jc bila sprejeta resolucija v prilog koroških Slovencev v smislu celovškega shoda. Shod je bil zaključen ob I. uri popoldne. Volilna reforma in soc. demokracija. L j u b I j a n a, 24. septembra. Včeraj sc jc vršil na vrtu Hafnerjeve pivnice shod ljubljanskih soc. demokratov z dnevnim redom: »Volivna reforma in mestni občinski svet.« Opozarjamo, da sc kršč. soc. delavstvo žc dolgo vrsto let bori za to vol. preosnovo, da je takoj v početku svojega gibanja na velikih in dobro obiskanih shodih sklepalo o tem resolucije in jih predlagalo občinskemu svetu ljubljanskemu, ki iili ie pa LIH6K. Sotern. Povest, spisana po poročilih mučencev. Anton dc Vaal, poslov. Lavričcv. I. Bilo je lepo januarjevo popoldne leta 304. Solnce jc ljubko sipalo svoje tople žarke na večno mesto Rim. Lahen vetrič je pihal skozi krasne nasade in cvetlične grcdice na vzhodu griča Janikula. Tuintam jc bila postavljena klopica, kjer se jc človek lahko odpočil in opazoval krasoto, ki jc bila nakopičena v obilni meri v tem delu mesta, dasi jc bilo tod za krutega Ncrona še veliko sijajnejše. Na eni izmed teh klopic sedi zamišljena Sotcra, mlada gospodarica poslopja, ki je stalo nc daleč od tega kraja. Oči je imela uprte na vrh ciprcsc, ki je rastla na drugi strani steze; toda njene misli so bile drugod. Zrla jc svojo prijateljico Nežo, pet let mlajšo od nje. Ona sc je žc radovala z niučeniškim vencem, z ven-cem, ki nikdar ne ovene. Kako krasen je njen vcncc! Pa saj ga je tudi zaslužila! Saj je darovala Bogu vse svoje življenje. Zdaj jo predrami iz njenih misli velik pes, ki je poprej mirno ležal poleg nje. »Molos, kje je Neža? Kje jc tvoja prejšnja gospodarica?« Pri imenu »Neža« zamahne pes z repom, pogleda vprašujoče svojo novo gospodovalko in sc žalostno stisne k njenim nogam. Ko so pred nekaj dnevi pokopali sveto truplo pred nomentanskimi vratnii, tedaj je pes sledil So-teri in si jo jc izbral za novo gospodarico. Iu ona ga jc rada obdržala. Sotcra jc žc v rani mladosti izgubila starše. Njena brata sta padla nekoliko pred letom v boju proti Germanom. Njeno jc bilo tedaj vse obširno posestvo. Vrhutega jc bila jako razumna in od Stvarnika obdarovana s krasno zunanjostjo. Osrečila bi bila lahko mladeniča iz najplemenitejše rodovine. toda ona je posvetila vse te od Stvarnika prejete darove najboljšemu ženinu, ki je pokazal največjo ljubezen vesoljnemu človeštvu. Ze poprej po smrti svojih staršev jc živela bolj sama zase; sedaj jo jc priklenila smrt bratov še bolj k domu. Udeleževala sc ni več javnih slavnosti, kar jc bila tudi navada pri Rimljanih v znak žalovanja. Izmed plemenitih sinov si je smel le eden šteti v srečo, da jc prihajal v samotno poslopje Soterino. To je bil Avrelij Ambrozij. Njegova in Soterina rodovina sta bili v daljnem sorodstvu. Ambrozij se je žc kot otrok igral z malo Sotero in njenima bratoma. S tema se ic pozneje vojskoval ob Renu; eden izmed bratov jc padel ob njegovi strani in on ga je odnesel težko ranjenega iz bojnega me-teža; v njegovih rokah je kmalu nato izdihnil svojo dušo. Ko sc jc Ambrozij povrnil iz vojske v Rim, ie izročil Sotcri pozdrav njenega umrlega brata. Seveda jc bila Sotcra tudi za Ambrozija nedostopna. Toda oni pogovori s tovari.šico otroških let so pripomogli, da sc je vnelo v njegovem srcu žareče hrepenenje po deklici. Bilo pa jc tudi naravno, da sc jc obrnil Ambrozij do te deklice. Njegova rodovina je štela mnogo slavnih prednikov; bil je edini sin Avrelija Sempronija, ki bi enkrat podedoval ogromno premoženje. Bil pa jc tudi zale postave, da je bilo kaj! Saj jc zavzemal, četudi je bil šc mlad, vsled svoje hrabrosti mesto tribunovo.*) On se ic zavedal tega in menil je čakati, da neha Sotcra žalovati po svojih bratih, potem bi stopil pred njo in jo poprosil za njeno roko. Toda tedni in tedni so minuli, ko jc že obrok žalovanja potekel. Soterina hiša je bila še vedno zaprta vsakemu obisku in ona je nosila šc vedno črno oblačilo. Potrpljenje mladega častnika je minulo *) Tribun = častnik. vsled toliko nesrečnih poizkusov, da bi ii odkril svoja srčna čustva. Slednijč odkrije vse svojemu očetu in ga prosi, naj bi posredoval. Njemu ne bode upala sprejema odkloniti, saj je bil vendar senator*) in že star prijatelj Soterine hiše. Avrelij Sempronij sc jc razveselil, da si ic njegov sin izbral tako družico. Še tistega popoldne sc jc odpravil k Sotcri in jc bil, če tudi po nekaterih težkočah, vendarle sprejet. Kmalu, ne da bi kaj prida govoril o vremenu, ji odkrije namen svojega prihoda. »Naj bi vaju to prijateljstvo,« govori, »ki vaju je navdajalo kot otroka, vezalo v prihodnje kot resna in trdna vez! Avrelij jc mladenič dobrih lastnosti iu po rodovini enak tebi; on je tudi dedič vsega mojega premoženja. Ti si v letih, ko si izbere dekle tovariša za celo življenje; čas za žalovanje je tudi žc potekel; tedaj ne more nič ovirati, da bi se ne izpolnila najsrčnejša želja mojega sina, katera pa ic pravtako tudi moja.« »Zahvaljujem se ti, plemeniti Sempronij, za tvojo dobrohotnost.« odvrne Sotcra. »Gotovo bi si štela v srečo, tvojemu sinu podati roko, če bi nc bila za trdno sklenila, nikoli sc omožiti.« *) Senatorji so bili nekako isto, kot sedaj poslanci, ali njih služba ic bila do smrti. enostavno in dosledno metal v koš. Šele. ko se je pričela ta misel širiti med vsem ljubljanskim prebivalstvom, prišel je lansko leto ljubljanski župan z nekim načrtom, ki spi sedaj spanje pravičnega v odseku občinskega sveta. Kršč. socialci so torej sprožili ta boj in ga hočejo tudi izvojevati do uspeha. Gg. soc. demokrati so se silno zaleteli pred meseci v krščanske soc .ko so v »Narodnem domu« priredili shod za vol. reformo v občinskem svetu in so upili, da se taki shodi ne smejo prirejati, dokler ni na Dunaju volilna reforma izven nevarnosti. V istem položaju so sedaj sami priredili to, za kar so pred meseci hoteli kršč. socialce razkričati kot »izdajalce«. Nas to prav veseli, da so kršč. socialci v tem vprašanju za eno leto prehiteli soc. demokrate. Tudi ljubljanski soc. demokrati so se zgenili. Mislili smo, da bodo soc. demokratje to brez boja dosegli, kar nam ni bilo mogoče, ker so se zadnji čas vezali z liberalci. Kristan bi rekel lepo besedo svojemu pobratimu dr. Tavčarju: »Prijatelj, ne samo menjati kravat, ampak če nas rabiš, stori to kar zahtevamo.« No, dr. Tavčar je bolj prefrigan. Zapisal je v načrt liberalnega programa splošno in enako, direktno in tajno vol. pravico za vse korporacije in misli, da je s tem storil vse. Med ljubljanskimi sociji je pričelo vreti. Po strani so pričeli gledati prijateljstvo svojih vodij z liberalci in gotovo je, da je bil sad tega nezaupanja včerajšnji shod, ki je bil pa slabo obiskan. Navzočih ie bilo gotovo ne več kot 200 oseb. Sodrug Vičič je otvoril shod in pozdravil navzočega mestnega obč. svetnika Prosenca, ki se je edini odzval povabilu na shod, in prebral oprostilni pismi občinskih svetnikov K. Mayerja in dr. Oražma. V predsedstvo shoda so bili nato izvoljeni Kordelič, Vičič in Bro-zovič. K prvi točki »Volilna reforma za mestni občinski svet« govori sodrug Etbin Kristan: Zavračal je v prvi vrsti nesramno pisanje »Slov. Naroda« in klike okoli tega lista, da so delavci oslički, ki se naj uče paragratov. Boj za volilno reformo v obč. svet traja že več kot deset let in gospoda okoli »Slov. Naroda« bi nam bila, ako ji je kaj na tem, že davno povedala adreso, kani naj se obračamo s to svojo zahtevo. Pravijo, deželni zbor ne deluje. Zakaj ne deluje? Ker gospodje liberalci delajo proti ljudstvu in povečini sede ti gospodje tudi v občinskem svetu ljubljanskem. Toda, kadar se bližajo volitve, takrat so gospodje liberalci proti nam vsi medeni, obljubljajo nam na vse pretege vol. reformo. Ko pa minejo volitve, je pa vse zopet pozabljeno. Tudi očitanje, da deželni zbor ne deluje, je jalovo. Dunajski občinski svet ni čakal predloga vlade, ampak sam izdelal načrt in ga ji predložil, zraven pa še to riskiral, da ga vlada prvič ni potrdila, ampak šele drugič. Gospodje pravijo, Ljubljana je krasna, saj se dobro deluje. Gospoda, za to bliščobo se skriva gnjiloba. Ljubljana ni mesto glede notranjega življenja. Ljubljana je pravo gnezdo. V Ljubljani vlada klikovstvo po svoje. Povsod pa kjer vlada klika, vlada stagnacija, kjer ni opozicije, tam ni novih idej. Življenje v Ljubljani je morda prijetno za ljudi, ki so si izbrali bogataše za svoje starše in so si to premoženje še ohranili, ali pa še celo pomnožili, večina prebivalstva pa pro-klinja ljubljansko življenje, ker jc najdražje, kar je življenja v avstrijskih mestih. Draga stanovanja, slaba zdravstvena skrb, vedno podraženje živil, to boli prebivalstvo. Aristokracije pa, ki bi ji bilo primerno tako življenje, pa v Ljubljani ni. Zato sc pač ne more reči o ljubljanskem občinskem svetu, da liki materi ogreva z enako ljubeznijo vse svoje občane. Ljubljana je mačeha za svoje delavno prebivalstvo .Vsi stanovi brez razlike so nezadovoljni. Cc je klika, ki gospoduje v Ljubljani, doslej zmagovala, je to pripisati edinole »Nikoli sc omožiti? Ti se šališ, Sotera. Mlada gospica. kakor si ti, mlada, tako razumna. vrhutega še iz tako stare, plemenite redovine, tako bogata, še bogatejša pa na lepoti in prisrčnosti, — kako? Ti bi hotela vse te zaklade zase obdržati?« »No, torej ti povem,« 11111 pravi Sotera z nekako naglostjo, »da jc moje srce in vse, kar imenuješ ti zaklade, oddano že drugemu, kateri naj jih obdrži sam in za vedno!« »A tako!« je vzkliknil zelo začudeno senator: »tedaj sem prišel s svojo snubitvijo prepozno! — Menim, da si, plemenita Sotc-ris, izvolila koga. ki jc tebe vreden: smem vedeti, kdo je ako srečen, ki je pridobil tvoje srce?« »Ako bi ga le ti poznal, tedaj bi razumel, kako zaničujem le iz ljubezni do njega lepoto pletnenitaštvo, bogastvo, čast, vse, še celo življenje!« Senator jc strme pogledoval deklico. Še celo v sipsih prijateljev sc ne dobi tako pretirane ljubezni. Toda kdo bi bil oni srečni, ki jc njemu neznan? Sempronij je vendar po znal mladeniče rimskega plemstva; vedel jc za vse boljše tujce, ki so prišli na dvor in občevali s plemenitaškimi krogi; toda nobeden se 11111 ni zdel, da bi imel take lastnosti da bi mogel gospico nase navezati. Toda naj bo, kdor hoče: pri taki strasti ni mogoče misliti, da bi bila katerikrat Ambrozijeva; senator se poslovi in odide. (Dalje prihodnjič.) zaspanosti in potrpežljivosti prebivalcev, ki, čitajoč liberalne oklice za volitve čitajo: Na noge, sovražnik nam hoče prevzeti našo prestolnico! Fleginatično in preklinjajoč napišejo imena liberalnih kandidatov na listek in s tem so tudi volitve končane. Ce pa pridete k tistim liberalnim volilcem, bodisi trgovcem, obrtnikom, uradnikom, pa zabavljajo čez to gospodarstvo brez razlike vsi. Ljubljansko občinsko gospodarstvo psuje vse od spodaj iu zgoraj. Tc razmere pa se ne bodo drugače spremenile, ako se ne spremeni sistem. Treba je, da so v občinskem svetu zastopane vse stranke. Ko bi sc to zgodilo, potem bi ne bilo toliko kritike, pač pa več dela. Dolžnost obč. sveta je torej, da da prebivalstvu splošno in enako volilno pravico in sicer po proporcionalnem sistemu. Da bo to dež. zbor potrdil bomo žc skrbeli. Ko bi bil dal pred letom, ko so bile še drugačne razmere obč. svet kurijo, bi bili morda mi z njo zadovoljni, danes pa odklanjamo kurije. Ljubljanskemu občinskemu svetu ne moremo ničesar več verjeti, ker je že dolgo obljubljal volilno reformo, ni pa je izpolnil. Izgovor, da je obč. svet zastopstvo interesov ni za nič. Občina bi morala gledati na to, da te interese zedini, ne pa kakor sedaj ko jih razdvaja. Govornik slednjič poživlja navzoče na delo za to vol. reformo. Obč. svetnik Prosenc: Prišel sem včeraj s počitnic in dobil šele danes vabilo. Prišel sem na shod zato, ker sc zavedam, da ne zastopam samo svojih volilccv, ampak ljubljansko prebivalstvo vseh slojev. Ze leta 1900 sem stopil pred klub v mestnem svetu z novim občinskim volilnim redom. Občinski svetniki so sklenili, da sc bodo o po meni izdelanem vol. redu posvetovali in sklenili, naj se predloži ta načrt odseku iu se da natisniti in naj se razdeli med obč. svetnike. Zupan pri tem ni prav nič delal. Načrt se jc tiskal, odsek pa ni delal. Dregal sem in dregal. Zupan se je nekoč izjavil v odseku, da je načrt podoben dunajskemu obč. vol. redu. 'I o pa je bilo tudi vse delo in posvetovanje obč. svetnikov o tem načrtu. Ko je predsednik odseka Stare videl, da nočem odnehati, je nekoč izjavil, da se je akt izgubil. Zupan pa mi je rekel: Daj ti svoj načrt umakniti, bom jaz druzega predlagal. .laz sem se pa izjavil: Najprvo se posvetujino o mojem predlogu, potem pa o tvojem. Iz tega lahko sprevidite, da sem jaz hotel ustreči željam ljubljanskega prebivalstva že I. 1900 po lastni inicijativi,. toda sam ne morem, ker so vsi proti meni. Prepričan sem, da ni več zdravega razuma, ki bi bil proti splošni vol. pravici. Zagotavljam vas že sedaj, da bom v obč. svetu preglasovan, ali slednjič mora pravična stvar zmagati. Ves čas njegovega govora so se slišali burni medklici, posebno proti županu, ki se dela na zunaj prijatelja ljudstva, za kulisami pa deluje proti ljudstvu. Sodrug Kopač iz Trsta pravi: Kakor vidim iz govorov obeh predgovornikov, vladajo v tei občini čudne razmere. Stranka, ki pravi, da je liberalna, deluje tako, da se lahko trdi o njej, da liberalizma niti ne pozna. Opisuje potem, kako zdravijo v Trstu z demonstracijami ondotne liberalce in končuje:: ljudstvo v Ljubljani se mora zdramiti. Ce občina spi, ni treba, da bi tudi spali prebivalci. Sodrug Kristan predlaga sledečo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta. Današnji shod poziva predsedništvo, da naznani, občinskemu svetu soglasni sklep, zahtevajoč od obč. sveta, da izpolni svojo dolžnost napram prebivalstvu in da spravijo brez odlašanja v tir delo o vol. reformi. l11 sicer v smislu splošne, enake, tajne in direktne vol. pravice s proporcionalnim sistemom. K drugi točki: Volilna reforma v državnem zboru govori sodrug Kristan. V petek jc priobčil »Sl. Narod« nek komunike, ki je politična komedija najnižje vrste, v kateri poziva dr. Tavčarja na odločno obstrukcijo v odseku za vol. reformo, ako bosta v to potrdila tudi dr. Šusteršič in dr. Ploj. Podpisan je izvrševalni odbor narodno napredne stranke. Prašamo se pa: kdo ic ta odbor, kdo 11111 predseduje? Hribar jc odstopil, kakor sc je pisalo in 011 temu ni oporekal, dr. Ravnihar in dr. Novak, ki se imenujeta »mlade« pa gotovo ne moreta biti za tak komunike, ki jc proti vol. reformi in ki poziva dr. Tavčarja, da naj, če nc bosta dr. Šusteršič in dr. Ploj hotela, tudi sam obstruira. Dr. Šusteršič in dr. Ploj tega ne moreta storiti, ker bi bilo sicer vse ljudstvo proti njima. Izgovor, da se po novi vol. reformi ubije koroške Slovence tudi ni sedaj več na mestu. Liberalci so takoj v začetku vol. reforme delali same oslarije in kozlarije in s tem grešili proti svojemu ljudstvu in proti lastnemu narodu. Ko bi bili enkrat delali, morda bi bili privolili koroškim Slovencem še en mandat, toda s svojimi oslarijami so sc pred vsemi strankami osmešili. Scdai pa, ko so vse zavo-zili, hočejo posnemati Uferinija iz »Uniona«, ki s hitrimi problemi slepi občinstvo. Ako se da kaj doseči za koroške Slovence, potem je obstrukcija najbolj neprimerna. Delali naj bi bili že preje, ko še niso Slovenci postali nem škutarji, pa bi imeli sedaj lahko dva mandata. Kdor danes obsturira volilno reformo zato, da bi rešil koroške Slovence, ta dela iz sovraštva do volivne reforme satne, drugo 11111 je le za izgovor. Dr. Tavčar je v enem letu petkrat izpremenll svoje tneneje o volilni reformi. V deželnem zboru je bil za ku-rialno volitev, vendar sc nc sme dati nižjemu ljudstvu več kot štiri mandate. Kmalu na to jc bil za splošno in enako volilno rc-farmo, potem zopet za tako volilno reformo, ki bi dala liberalcem na Kranjskem tiste mandate, ki jih imajo sedaj. Za tem jc bil za največji politični švindel, kar jih obstoji, namreč za pluralitetni sistem in zdaj je zopet proti vsaki splošni in enaki volilni pravici. No, ta- dr. Tavčarjeva obstrukcija jc otročja in ne more preprečiti volilne reforme. Mi imamo namen, delati proti vsakemu, ki ruje proti volilni reformi. Kdor je danes nasprotnik volilne reforme, temu bomo mi vedno nasprotovali, tudi ko sc enkrat uresniči splošna in enaka volilna pravica. V Ljubljani je gotovo več kot dve tretjini taklH;.ki so bili nekdaj liberalci, gredo te pa tožit, če jim še danes kaj tacega rečeš. Čudno je, kakšni ,-vo ljudje. Vodja liberalcev ie med štirimi očmi priznal upravičenost volilne reforme, v javnosti pa jo obstruira. Zato tja, ker se mi zdi ta komedija v odseku za volilno reformo otročja in sc bo končala, kakor se je komedijantsko pričela, ne predlagam nobene resolucije o tej stvari, ker ji nočem pripisovati toliko važnost, Izjavljam le slovesno v Itnenu stranke, da bomo pri volitvah po starem ali novem načinu nastopili proti vsakemu, ki je danes nasprotnik volilne reforme, in naj bo potem izvoljen sam črni Iz prekla. (Burno odobravanje.) Ker se ni nihče več oglasil k besedi, in sodrug Kordelič zaključil shod. prestolonaslednik pri cesarju. Cesar je zaslišal 22. t. 111. popoldne v posebni avdienci v Schonbrunnu nadvojvodo Franca Ferdinanda. Nadvojvoda je poročal o vojnih vajah v Dalmaciji. sklicanje hrvatskega sabora. »Obzor« je izvedel, da se hrvatski sabor sestane na zasedanje dne 8. oktobra, da reši zakonske načrte o svobodi tiska, neodvisnosti sodnikov, poroti in svobodi volitev. Zasedanje bo trajalo do Božiča. atentat na španskega kralja. Obravnava radi atentata na špansko kraljevsko dvojico se je pričela v Madridu dne 22. t. 111. vojak are tovan vohunstva. l u 11 e v i 11 c. Neki" vojak 9. dragonskega polka imenom Jeanner, je bil aretovan, keT ga sumničijo vohunstva. Našli so pri njem pismo, datirano iz Strassburga, v katerem se mu neki Hcrbcrt zahvaljuje za- neko sprejeto pojasnilo, prosi za pojasnilo o kavalerijski puški in za 30 frankov, ki naj 11111 jift pošlje. Jeannet je bil prej podčastnik, toda bil je radi dezertiranja degradiran. japonski princ v francoski armadi. Pariz. Japonski princ Morinava, sorodnik mikadov, je dospel semkaj, da bo posredovanjem vojnega ministra obiskoval eno leto tukajšnjo vojno šolo. Časopis tožen radi veleizdaje. Italijanski mornariški minister toži milanski list »Corriere detla Sera« radi veleizdaje, ker je list tako natančno opisal trdnjavo sv. Nikolaja- v Benetkah, da jc tako-rekoč izdal ves načrt trdnjave. Trdnjavo bodo morali vsled tega opisa popolnoma prenoviti. izjava sarafova. Sarafov je rekel, da akcija Avstrije i ii Rusije v Makedoniji ni dovedla do pričakovanih rezultatov. Avstrija namerava — tako sc zdi — slabiti Bolgare, a jc izgubila s pro-težiranjem Grkov kredit. ameriške združene države zasedejo kubo. W a s h i n g t o n. Vojni minister Taft in državni podtajnik Bacon sta - izjavila, da je med vlado nit Havani in uporniki ponnrjenje mirnim potoin nemogoče. Odredbe v korist ene stranke bi dosegle samo trenoten mir. Edini izid jc ta, da zasedejo zdftižene države Kubo. Ne oporekajo, da sledi potem ameriški intervenciji ameriško gospodarstvo. RUSI POMORILI MOŠTVO- JAPONSKE LADJE? L o 11 d o 11, 24. septembra. Iz Tokija javljajo: Ribiška ladja »Kietcim-ari« je zadeta na reki Kaiha na Kaničatki na Rup zemlje, iz katere so moleli ostanki človeških trupel in razna orožja. Tamošnje prebivalstvo je izjavilo, da so to ostanki od prvega julija dalje pogrešane ladie »Kajefsumaru«. katero so ruski vojaki zažgali in njeno moštvo pomorili. zopet atentat v rusiji. L v o v. Iz Taškertda poroča »Dzierrnik Polski« brzojavno, da je osemnajstletni dijak Borycki ustrelil proknratorja tamošnjega sodišča, Saregina. Morilca so ujeli. Iz Rige poročajo: Ko je šel generalni guverner Sollogub v spremstvu kneza Krapot-kina iu Caplinskečlanov, trt sicer vse strankine poslance, katerih število danes še ni določeno, dalje predsednika, dva podpredsednika, dva tajnika, blagajnika in dva zapisnikarja, dalje poročevalce: strankino-politične-. ga. strankino-gospodarskega, strankino-pro-svetnega, strankino-socialnega, poročevalca za glasilo, za propagando in za volitve. Sedež vseh teh ^s-podov je v Celju. Vsak sodni, okraj ima svojo organizacijo, kateri vodi posle odbor 7 oseb, ki imajo sevedj predsednika, namestnika,, tajnika, blagajnitfla itd. Stranka je torej;' s predsedniki, blagajniki, tajniki itd. prav tiobro preskrbljena. Defovanje stran-kino-gosi odarsko, strankino-p«{itično, stran-kino-prosvetno in strankino-socialno vsled: pomanjkanja programa še ni ožje določeno^-sploh obstoji precejšnja jasnost samo v straa-kino-blagajniškem oziru, kajti § 39. skrbi, da. jc vsakem«i v tem oziru inano, l*ar. treba*, namreč: plačevati. Določena je Skala, ki določa šest stopinj strankino-plačujočih pristašev, in sicer mesečno po>2K. po t K. po,50:h;, po 20 h. po 10 h in najmanjši doaesek j« 50 h: na leto. Edino, kar je dbslej do&čenega v tei; f neodvisni ljudski strairki, ie strankino-blagaj-niško pobiranje teh doneskov. I11 sicer je dolžan vsak član izročevati svoje doueske blagajniku okrajnega odbora, kf mu to potrdi na izkaznici, in okrajni odbor polovico doneskov odda osrednjemu odboru. Ce sc strankini pristaši med sabo skregajo, sodi med njimi mirovni odbor, ki obstoji iz petih članov in ima predsednika in razne poročevavce. (Doslej ta mirovni odbor ni imel posla.) Službena pot dopisov na stranko je določena po instancah, in sicer mora, kdor hoče govoriti z gospodom Spindlerjem, ki bo brez dvoma predsednik osrednjemu odboru, se obrniti do okrajnega odbora, oziroma v zadevi izklju-čenja članov do mirovnega odbora, potem gre stvar službenim potom na osrednji odbor iu odtod na glavni strankini zbor. S člani stranke občuje obvestilni urad, ki ima svojega predsednika in ta mora biti eden tajnikov osrednjega odbora. Pritožbe proti obvestilnemu uradu jc naslavljati na osrednji odbor, seveda službenim potom po okrajnem odboru v smislu § 38. Toliko samo v splošno informacijo našim somišljenikom. Vsako leto se vrši glavni strankini zbor, ki se ga udeleže seveda predsedniki, poslanci in delegati, katerih pride po eden na deset članov organizacije. Organizacija je torej izborila, samo, da ni originalna, ampak Ic posnetek socialnodemokra-škega štatuta, s katerim jo druži to, da jc pravzaprav in pred vsem določeno samo to, koliko mora vsakdo plačevati v strankino blagajno, da postane deležen bodočega zemeljskega raja. Plače predsednikov, tajnikov, blagajnikov itd. še niso določene, v čimer je gotovo še nedostatek »neodvisne ljudske stranke«, ki se bo popravil, kadar bo strankino-blagajniško delovanje doseglo svoje prve uspehe. In — bratje, ko se to zgodi — tedaj bo »Slovenec« dalje poročal o strankino-pro-svetnem, strankino-političnem, strankino-go-spodarskem in strankino-socialnein delovanju nove neodvisne ljudske stranke na Štajerskem. + Kmetska zveza je priredila včeraj javen shod v Ponikvah občine Dobrepoljc. Nastopili so trije govorniki g. F r. J a k 1 i č, ki jc govoril o pravilih »Kmetske zveze«, g. Baloh o stanovski zavesti in g. Skulj o domači knjižnici. Ljudstva se je nabralo pod vaško lipo iako veliko iz cele vasi. Pristopilo je 28 udov. Prihodnjo nedeljo bo shod na Rašici. + Podrobnosti k otvoritvi karavanske železnice. Kakor smo že poročali, bode 30. t. m. slovesno otvorjena proga Beljak-Jesenice-Celovec. Ta dan sc pripelje ob 8. uri 10 min. dopoldne železniški minister dr. pl. Derschatta v spremstvu dunajskih slavnostnih gostov z brzovlakom v Beljak. Ljubljanski gostje pa dospejo s posebnim brzovlakom čez Trbiž ob 9. uri 36 min. Celovški udeleženci se pa pripeljejo tudi s posebnim brzovlakom čez Glin-sko vas ob 9. uri 45 min. v Beljak. Ob desetih bodo vsi udeležitelji zajutrkovali v kolodvorski restavraciji južne železnice, potem pa jih odpelje ob enajstih 20 minut otvoritveni vlak. Vlak, s kakimi 300 osebami, pelje iz južnega kolodvora v Beljaku v Rožno dolino, kjer bode po dvanajsti uri cerkveno blagoslovil mil. g. knezoškof dr. Kalin. Ob eni uri zapusti vlak zadnjo postajo v Rožni dolini, pelje skozi karavanski predor ter se bode ustavil pred južnim portalom predora. Tu bodo predstavljeni železniškemu ministru udje stavbenega vodstva. Po nagovorih bode nadaljeval vlak vožnjo do Jesenic, kjer se bodo potem ljubljanski gostje poslovili. Ob 1. uri 42 min. popoldne zapusti vlak Jesenice, ter pelje, nc da bi se kaj ustavil, naravnost v Celovcc, kamor dospe ob 3. uri 30 min. na južni kolodvor. S tem bo ta slavnost s svečanostnim banketom končana. Dunajski gostje se odpeljejo ob U. uri po noči s posebnim brzovlakom državne železnice. + Osebne vesti. Cesar jc ravnatelju novomeške gimnazije g. dr. Frančišku Detela povodom od g. Detcle zaprošenega stalnega umirovljenja podelil naslov vladnega svetnika. — Ravnatelj gimnazije v Kranju gospod Jožef Hubad je radi bolehnosti nastopil polletni dopust ter se je podal v Lošinj. Začasno vodstvo gimnazije je poverjeno g. dr. Frančišku P e r n e. — Za notarja v Tolminu je imenovan notarski kandidat v Cervinjanu gospod dr. Feliks pl. F a b r i o. — Inženirja gg. Avgust Neumayer in Leon B I o u d c k sta imenovana za višja inženirja, stavbinski ad-junkt g. Ivan Pacak je pa imenovan za inženirja za državno stavbinsko službo na Kranjskem. + Razmere v deželni blaznici morajo biti res jako čedne. Te dni je neki blaznik dobil škarje in jc hotel nekemu drugemu bolniku iztakniti oči. Zadnji čas smo o upravi dr. Ka-rola Bleivveisa v deželni blaznici čitaii tako kričeče stvari, da bi bila dolžnost deželnega odbora zadeve urediti, ker sicer napram obtožbam, da blazni onečaščajo okoliške otroke itd., v deželnem zboru ne bo imel prelahkega stališča. Napačno in obsodbe vredno je, ako si deželni odbor nalašč maši ušesa. Njegova dolžnost je, odpraviti nedostatke! + Podeljena je župnija Mokronog č. g. župnemu upravitelju Henriku Bukovvitz. H Deželnosodni svetnik Dragotin Wen-gar. V soboto se je od deželnega sodišča poslavljal svetnik gospod Dragotin Wenger. Gotovo je bilo težko pri srcu vsem njegovim prijateljem, ko je zapuščal sodni dvor. Sodno službo jc opravljal točno in vestno, bil je iz-boren jurist in jc spajal zahteve modernega socialnega življenja z mrtvo, včasih zelo trdo črko zakona. Pred časom se je umaknil iz državne službe in se posveti sedaj odvetništvu. Naselil se bo gospod svetnik Wenger na Gornjem Avstrijskem. V soboto zvečer so odhajajočemu gospodu svetniku, ki je bil tudi skrajno ljubeznjiv družabnik, priredili njegovi tovariši iz kegljavskega in strelnega kluba častni večer v »Unionu«. — Zclitno, da najde gospod svetnik v tujini ono srečo in zadovoli-riost, ki jo je zaman iskal doma! Ohrani naj tudi tam zvesto slovensko srce in naj ne pozabi Slovencev! + Rojstvo v cesarski rodbini. Nadvojvo-dinja Kristina, soproga nadvojvode Petra Ferdinanda, je 22. t. m. v Sohio£radu srečno povila zdravo in čvrsto dete. + Položnice poštno-hranilničnega urada priložimo jutri vsem onim p. n. naročnikom, ki jim sedaj poteka naročnina za »Slovenca«. + Morala v praksi. — Pod tem naslovom jc pisal »Slov. Narod«: »V Spljetu je bil jezuit Piemonte te dni aretovan, ker je hotel na nekem dečku izvršiti nenravno dejanje. Odvedli so ga v zaderske zapore. Tako poroča »Pokret«. Klerikalno »Hrvatstvo« priznava, da ie bil Piemonte res aretovan zaradi takega čina, dostavlja pa, da ta čin še ni dokazan, zato da se jezuita še ne sme soditi in se lahko zgodi, da se izkaže nedolžnost posvečenega pohotneža. Prav po »Slovenčevo«. Tako »Sl. Narod«. No, in list »Hrvatstvo«, je imel popolnoma prav, ko je pisal po »Slovenčevo« ter pripomnil, da je treba, predno se jezuita obsodi, počakati, kajti sodnijska preiskava je dognala, da je bil jezuit obreko-van in popolnoma nedolžen. Ako bi bil torej tudi »Slov. Narod« pisal po »Slovenčevo«, pisal bi bil pošteno. Ker je pisal pa po »Narodovo« je pisal podlo in nepošteno. In ker ni »Sl. Narod« še do danes popravil krivice, katero jc storil jezuitu, s tem da bi bil svojim čitateljem povedal, da je jezuit na katerega se jc nanašala zgoraj navedena »Narodova« vest popolnoma nedolžen, vpraša se po vsi pravici. Kie je »Narodova« morala?! — Poroka. G. dr. Ivan Zolger, c. kr. ini-nisterijalni tajnik v prezidiju ministerskega sveta, docent na vseučilišču dunajskem, poročnik v ev., javlja, da sc poroči jutri z gdč. Flzo Friedmannovo, hčerjo gospoda Maksimilijana Friedmana, veleindustrijca na Dunaju. Poroka bode ob pol 1 uri v cerkvi »Zu Mariahilf« (Dunaj. VI. Mariahilfcrstrasse). — Slovensko šolstvo v Gorici. Slovenska mestna šola Podturnom ostane taka, kakršna zadnja leta, to je brez otrok. Vpisal se letos ni niti eden! »Soča« omenja: Abstinenca nam ne bo nič koristila. Slovenci v Gorici bi se morali požrtvovalno, organizirano lotiti dela za to. da bi dosegli tako rešitev, ki bi bila za nas povoljna. To pa bi se dalo doseči le, če bi se slovenski stariši zedinili ter vpisali vsi, brez izjeme, svoje otroke v slovensko mestno šolo Podturnom. Ce bi sc to zgodilo, bi sc pokazalo, da je šola nezadostna, storiti bi se mogli potem takoj odločilni koraki na namest-ništvo in ministrstvo in morali bi doseči to, da pridemo vendar enkrat do poštene slovenske mestne šole v Gorici, ki bi stala na primernem kraju. — »Novi List« in »Edinost« prideta dne 8. oktobra pred tržaške porotnike. Gospod Makso Cotič toži zavoljo razžaljenja časti potom tiskopiša, namreč odgovornega urednika »Novega Lista« g. Antona Švara in lastnika tiskarne Dolenc g. Frana Poliča. — Minister dr. Derschatta za organizacijo uradnikov. Železniški minister se je izrazil odposlanstvu državnih uradnikov v Lvo-vu na sledeči način: »Veseli me, da se organizirajo državni uradniki, ker ie vladi dosti priložnejše, imeti posla z zastopniki socialnih skupin, kakor zaslišavati posamezne osebe.« — »Schulvereinska« šola v Gorici šteje letos že pet razredov. Vodstvo te šole je bilo prav živo na delu ter je dan za dnem sedaj ob času vpisovanja v šole nabijalo po mestu lepake in vabilo »nemške stariše« k sebi, da jih pouči o šolskih razmerah v Gorici. Ta šola ima torej pet razredov, vadnica jc nemška, realka in gimnazija sta tudi nemški. Ne-mcc dene otroka v Gorici kamor hoče v nemške šole. In to v naši deželi, kjer nemščina niti deželni jezik ni. Drugače pa ie s Slovencem; ta ga nima skoro kam poslati. Tako se širijo Nemci po Gorici, nemalo tudi po krivdi Lahov, ki iz sovraštva do Slovencev rajši tudi sami trpijo, da le Slovcnci ničesar ne dosežejo. Da »Schuvcreinska« šola požre tudi marsikakega slovenskega otroka, ni treba menda še posebej povdarjati. V doglednih letih sc bo to naraščajoče nemštvo prav občutno poznalo v Gorici. — Nevihta. V Leskovcu je bila v soboto popoldne med 4. in 5. uro huda nevihta. Gro-melo je kakor o kresu. Konečno je v neko hišo v vasi udarila strela, razmetala nekaj opeke in osmodila špirovec; večje škode ni bilo. — Obrtna knjižnica v Gorici. Zavod za pospeševanje male obrti si je omislil obrtno knjižnico, katera se otvori začetkom oktobra letos. Nov »Lloydov« parnik. V Lloydovem arzenalu v Trstu so zgradili parnik »Vor-uiirts«, ki je 133 metrov dolg, 16:2 metra širok in 11 :fi metrov visok. Parnik , je poleg »Avstrije« največji »Lloydov« parnik in šteje med največje avstro-ogrske ladje trgovske mornarice. — Cigani kradejo. Bajtarici Rfezi Zupan na .ležici pri Črnučah je bilo med tem, ko sc je za kratek čas iz hiše odstranila, vzeto dva kilograma špeha, sedem svilnatih in dve vol-nati ruti. Na sumu kot tatinska tovariša sta neki neznani dobro opravljeni cigan in tega spremljajoča ciganka, katero orožniki zasledujejo. Dne 16. t. m. se je pa neznani tat vtihotapil v na samem stoječo hišo Matevža Šti-bilja v Stružovem, okraj Kranj, ter mu iz zaklenjenega predala izmaknil 46 K 76 h. Drugih reči se tat ni dotaknil. — Pretep zaradi slovenskega pozdrava. Trije domači delavci, med njimi Janez Eržen, so srečali na jeseniški državni cesti pozno zvečer dva vojaka v spremstvu nekega civilista. Na domači slovenski pozdrav nastal je prepir, tekom katerega je Leopold Rajmund, brambovec 4. brambovskega polka, z bajonetom v ramo sunil Eržena in ga nevarno ranil. Vsled preobilo zavžitega žganja ponesrečil. Tomaža Anderle, 80 let starega bivšega pastirja iz Spod. Lipnice, so našli v Šor-lovi koči na Primoževi planini nezavestnega na tleh ležečega. Bil je strasten žganjepivec. Padel je iz postelje, ker je imel na glavi in rebrili več brazgotin. Našla se je pri njem ura in denar, torej je vsaki napad izključen. Anderle je 20. t. m. umrl. — Vesti iz Amerike. V Bridgeportu je umrla Rozalija Sadar, doma iz Hinj na Dolenjskem. — V Steeltonu (Pa.) je umrl Franc Hren, doma iz Dolnjega Križa pri Zuženi-perku na Dolenjskem. — V Collisburgu je povozil vlak Ivana Oblaka. — V Clevelandu so osnovali tamošnji Slovenci svojo čitalnico. Istotam je umrla Ana Urbančič, doma iz Vavte vasi. V prvi gimnazijski razred v Gorici se jc vpisalo letos 142 učencev, približno polovica Slovencev, polovica Italijanov in drugih. Prvi razred ima tri oddelke. — Novo strugo kopajo »Osapski« reki. Od Ospa do Mačkoljskih travnikov je že izkopana. Sedaj se kopa na Mačkoljščini prav pridno. C. kr. vlada je zagotovila obilno podporo. Ko bode delo dovršeno, ne bo tu več poplav in bo to ena najlepših dolin Istre. — Svojo inilarno v Kranju namerava povečati, oziroma prenarediti gospod Ignacij Fock. — Nova trgovina v Kranju. Gospod Ivan Šavnik je otvoril manufakturno trgovino v lastni hiši na glavnem trgu pri »Besenčanu« v Kranju. — Umrl jc v Puštalu pri Škofji Loki posestnik Ivan Š e v e r. star 73 let. — Državni poslanci v Pulju. Te dni pridejo v Pulj državni poslanci, katere je mornariški poveljnik admiral Montecuccoli povabil k ogledovanju brodovja. — Dinamitne patrone so našli na državni progi Divača-Pulj na samoti blizu Rakitovca dan pred vožnjo Nj. Vis. prestolonaslednika. Govori se, da imajo ptičke v rokah in da so to gospodje iz Italije. — Poštna služba z avtomobili. Goriška trgovska in obrtna zbornica se je obrnila do poštnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se uvede poštna služba po Goriškem z avtomobili. — Nova strategična cesta. V vojaških krogih se ie zadnji čas resno uvažal načrt nove cOstc od Fonov čez Kuk do Ravni (1076 metrov). Bomo videli! —Preinemba posesti. Na javni dražbi je kupil Krcuzbergerjevo šupo s travnikom gospod Mavril Maycr, pivovarnar v Kranju. Prodaja elektrarne se je za nekaj časa odložilo. — Šolske razmere v Istri. V Voloskem, kjer je do sto hrvaških otrok, šc zdaj ni redne hrvaške šole. V Opatiji se je vpisalo letos v šolo 230 otrok, a na razpolago sta samo dva javna učitelja. Občina je prosila že lani za na-ineščenjc tretjega učitelja, a še do danes ni odgovora. Cc bi bili predložili kak italijanski razred, bi bilo že trikrat vse ugodno rešeno. UublJansKe nouice. lj Seja odbora »Slovenske krščansko-so-cialne zveze« bo danes ob 8. uri zvečer. Gospodje odborniki naj sc seje polnoštevilno udeleže. Ij Ljubljanske javne ure. Iz občinstva nam prihaja sledeča pritožba: Zadnji čas vlada pri naših javnih urah uprav kričeča zmešnjava. Niti ena ui točna in uravnana po železničnem (srednjeevropskem) času, kar ne stane druzega truda nego vsak teden napraviti mal pot na brzojavni oddelek južnega kolodvora ali pa do ure na peronu. Uravnane pa tudi niso po solnčni dobi, ker je n. pr. ravno zdaj diferenca med eno in drugo po 4—7 minut, prav ti pa časa nc znači nobena! Za občinstvo jc to zlasti za potujoče zunanje v vsakem oziru kvarno, in zato naj se napravi žc enkrat red pri vseh javnih urah! Ii Legar pri Salezijancih na Rakovniku je žc pred tedni popolnoma ponehal, kar jc zdravniška komisija po preiskavi dognala in jc občinstvu zopet dovoljeno občevanje s Sa-lezijanci na Rakovniku. lj Nesreča na železnici. Na železniški postaji Laze je podrl vlak št. 5 železniškega paznika Franca Makovca, ki mu je zlomil dvakrat desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Ij Poučno potovanje. Poljedelsko ministrstvo jc podelilo deželnemu mlekarskemu nadzorniku gospodu Jakobu Lcgvartu podporo. da potuje v Nemčijo, Dansko in Švedsko in tam študira mlekarstvo in živinorejo. Gospod Legvart odpotuje danes. Ij Razstavo vin nameravajo prirediti v Ljubljani meseca novembra. Ij Kaljenje nočnega miru ga ]e izdalo. Danes ponoči sta dva hlapca na dvorišču neke hiše na Komcnskcga ccsti tako razgrajala, da sta bila aretovana. Oba sta napovedala napačna imena. Policija jc pa dognala, da jc eden neki gotovi Ivan Stružnik, kateri je od deželnega sodišča zasledovan zaradi ponareje javnih listin. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Nasilen vojak je prostak 17. pešpolka Ivan Jerman. Danes ponoči je kolovrati! po neki temni ulici v Šiški, kjer je opazil dve osebi. Potegnil jc takoj bajonet in sc zaletel proti njima, toda zagledal je dva svitla orož-niška bajoneta. Jerman sc jc teh prestrašil in zbežal, a imel je smolo. Priletel je v roko tretjemu orožniku, kateri ga ie prijel. Med potjo je bil Jerman tako silovit, da ga jc moral orožnik ukleniti in odpeljati v vojašnico. iz slDuanskesa suefa. sl Spomenik umorjenemu generalu Minnu in ruski kiparji. Iz Peterburga poročajo: Za spomenik generalu Minnu je nabral seme-novski polk in razne reakcionarne zveze mnogo denarja. A osnutka spomenika noče izvršiti noben ruski kipar. Vsi so tozadevne ponudbe kratko zavrnili. sl Poljaki na Ruskem demonstrirajo za svojo narodnost in vero. iz Siedlca poročajo: Poseben odbor, ki so spremljali mnogoštevilni v poljsko narodno nošnjo oblečeni jezdeci, je izročil katoliškemu škofu iz L«blina, ki službeno potuje z enoglavim belim poljskim orlom okrašeno blazino. Škofu so ponudili povsod kruha in soli. sl Pri sokolski tekmovalni telovadbi je dosegla 1. mesto z 206 točkami vrsta iz Ljubljane, II. mesto z 201 točko vrsta Trst-Gorica in III. mesto vrsta iz Novega mesta s 196 točkami. sl Umrl je v Pragi češki pisatelj Anton Jar. K 1 o s e , star 45 let. sl Svečano otvorjenje gledališča v Sofiji. Sofijska »Večernia pošta« javlja, da bo otvorjenje gledališča v Sofiji 1. nov. pravo narodovo slavi je. Navzoči bodo vsi najvišji krogi, diplomatski zastopniki, vojaški predstojniki, umetniki in časnikarji. Vsako mesto v kneževini bo odposlalo po dva zastopnika in istotako bodo zastopane tudi razne avstrijske države in posamezna gledališča. Povabljenim gostom bodo priredili slavnosten banket. sl Dvanajstletnico obhaja »Carigrajski glasnik«. To je edini list, ki izhaja že 12 let nepretrgoma. Izjemo delajo srbski listi v Bosni in Hercegovini. sl Novo slovansko društvo v Moskvi. — Novo slovansko društvo so vstanovili v Moskvi. Namen njegov je zbližati v Rusiji živeče Cehe in Poljake. To društvo bo spajalo tudi vse v Rusiji živeče Jugoslovane. sl Poljski marjaviti v Sibirijo. Ker so ruski uradi podpirali sekto marjavitov, poslala je rimska kurija v Peterburg ostro noto, ki ni ostala brez posledic. Ruski vladni krogi nameravajo preseliti vse marjavite v Sibirijo. Duhovniki te sekte so se razdvojili v nazorih; nekateri se hočejo preseliti, ali v Brazilijo, a drugi nočejo niti slišati o izselitvi iz poljskega kraljestva. Pristaši izselitve v Brazilijo so že tja poslali enega zaupnika, da prouči taniošnje razmere. Nekateri marjavitski duhovniki pa hočejo volji vlade ustreči in se izseliti v Sibirijo, ker mislijo pridobiti za svojo sekto poljske naselbine v Sibiriji. sl O izseljevanju iz Rusije so bili sedaj objavljeni statistični podatki, iz katerih se razvidi, da se število izseljencev neprestano množi, zlasti v zadnjih letih sc na leto izseljuje povprečno 200.000 oseb. Rusov se izseljuje prav malo. Malorusi se večjldcl preseljujejo v vzhodne ruske stepe; največ se izseljuje Židov, Poljakov in Litevcev, nadbaltiških Ncm-ccv in Lotišcv. Zidje po kišinevskem pogronui sc izseljujejo trumoma, tako, da število izseljencev presega naravni prirastek (75.000 na leto.) Ako se računi, da vozni listek za vsakega izseljcnca stane 50 rubljev, torej povprečno število izseljencev —- 200.000 oseb — potrosi na leto 10,000.000 rubljev, ki jih vse dobijo parobrodna društva. — Da bi ta dobiček ne prišel v nemške roke, ustanovile so se tudi izseljevalne postaje v Libavi in Odesi. Darovi. Darovi. Za Ciril-Metodovo družbo so poslali gg.: Vesela družba gorjanskih abstinentov in ljubljanskih gob v Crnetovi gostilni v Spodnjih Gorjah K 4. — Nabrala gospica Inglič-eva v gostilni g. Matije Inglič, Srednja vas nad Poljanami K 7. 90. — Preč. g. Ivan Baloh čisti dobiček domine na parobrodu Trst-Pulj K l._ Književnost. * Suderinann je izdal zopet neko dramo: »Das Blumenboot«. Resni nemški kritiki so pa Sudermaiina že zdavna siti. ker računa zgolj z efekti in so njegova dela psihološko neutemeljena, polna pesniških fraz in prisilnih manir. Zlasti ta njegova zadnja drama jc skrajno pretirana. Slika ženo, ki jo mož v poročni noči pelje v nek zloglasni »salon«, kjer si obadva mesto zakonske zvestobe obljubita »svobodno nezvestobo«. Vedno drug drugega varata, si lažeta o divji nenravnosti. Naposled se žena spokori, zakaj in kako, tega Sudermann nc pove. Gre se mu za efekt. V tem oziru ima Cankar pač prav proti Govc-karju, ki menda še sedaj nc vc, da Nemci Sudermaiina imenujejo »Thcaterfabrikanta«. Razne stvari. Devetkratni morilec proglašen za blaznega. Iz Bcrolina poročajo: Roparskega morilca D i c t r i c h a, kateremu so dokazali že devet umorov, so zdravniki proglasili za duševno bolnega. Preiskava vsled tega je proti Dietrichu ustavljena. Trgovski minister Foft je poklical tri češke komisarje v trgovsko ministrstvo. Odlikovanje. Cesar je podelil knezoškofu vratislavskemu, kardinalu K o p p u, red Sv. Štefana. Košut ima zopet jako hud revmatizem. Llmor pod zemljo. Delavca, rodom Hrvata, Ivo Radoševič in Antc Rogič, sta usmrtila v rovu, 80 m pod zemljo, v Fenču v Lo-taringiji Italijana Giovannija Solaia iu mu vzela več sto mark, ki jih je nosil seboj. Radoševič je prišel oblasti takoj v roke, a Rogič kasneje v Stockerau, kjer je živel pod imenom Leopold Happl. Državni poslanec, ki se klofuta je vse-iiemškJ državni poslanec Malik. Predvčerajšnjim se je klofutal na Dunaju z nekim dunajskim trgovcem, ker mu ta na njegov surov poziv ni hotel zapreti vrat pri tramvaju. Nadvojvoda Evgen postane baje koncem tega leta višji poveljnik avstrijskega domo-branstva. Nadvojvoda Karol Štefan se je pripeljal danes, dne 24 .t. m., na svoji jahti »Roven-ska« v Carigrad, kjer ostane osem dni. V pravdi umorjene baronice Biedermann je sodišče zavrnilo zahteve njenih dedičev s Kranjskega. Potres ua Siciliji. Potresi v Rasani in Termini še trajajo. Poškodovanih je mnogo hiš. Narod beži v Palermo ali na polje. V Palermu jc pihal včeraj nenavadno vroč veter in nebo se je o solnčnem zahodu zelo čudno svetlikalo. Mednarodni kongres za zdravljenje blaznih se vrši v Milanu od 26. do 30. t. m. Parnik zaprl pot v sueškem prekopu. Angleški parnik »Caledonia« je v sueškem prekopu zadel v dno in obtičal. Ladjam je zaprta pot. Boi proti moškim klobukom. Neki pariški zdravnik, ki je že mnogo let nosil v svojem klobuku toplomer, je dokazal, da se zlasti v vročih poletnih mesecih razvija pod klobukom abnormalna temperatura. Iz tega pregretja in pomanjkanja dobrega zraka izvira po mnenju zdravnikovem večina lasnih bolezni. Ustanovilo se je že društvo, ki hoče izvajati posledice iz eksperimentov in pobijati nošnjo klobukov. Ta reforma pride plešastim ljudem seveda prepozno, a ustregli bi tudi plešcem, ako hi napravili boj — ženskim klobukom ! Tiskarne na morju. Samo nemške velike parobrodne družbe imajo v svojih parnikih 50 tiskarn z 250 črkostavci. Prvo tiskarno na morju so ustanovili hamburški časnikarji leta 1888, ko so poleteli na Orient. Zdaj imajo velike ladje že po štiri črkostavce, ki komaj zmagujejo dela, ker izhaja vsak dan časopis na ladji in morajo natisniti tudi druge stvari. Dolga imena imajo sinovi naroda Kanaki na sandviških otokih. Z enim od teh je imela posla neka ameriška sodnija. Dotičnik se je pisal: Kaikinakavilikea Lenoikainakahihikia-puokalani. O časnikarstvu. L. Venillot piše o časnikarstvu: Časnikarstvo je naporen posel. Treba za to srca, polnega srca. Naša doba ne ljubi resnice, a med tistim majhnim številom ljudij. ki je nc ljubijo tako, je največ takih, ki je nc ljubijo toliko, da bi jo branili. Mislijo, da je to indiskretno, neprijetno, neprikladno in bob ob steno. Citanje časopisov za zdravje. Nadzornik sanitetske zadruge na Angleškem sir James Brovvn trdi, da je čitanje časopisov izvrstno zdravilo proti duševni onemoglosti. Časopisi namreč vzbujajo domišljijo, človek si predstavlja razne opisane dogodke in s tem zdravju mnogo koristi. Brovvn pravi, da bi bilo polovico več ljudi po blaznicali, ako bi ne bilo več časopisov. 17,000.000 K so stali letošnji cesarski manevri v Sle/.iji. Udeležilo se je manevrov 26.400 ljudi. Vštete so v gorenji svoti tudi odškodnine. Koliko so porabili vojaki pri tem še svojega denarja, ni nikjer zaračunjeno. Ravnatelj cirkusa Nemec ponesrečil. V Pragi, zlasti pa po deželi splošno znani ravnatelj cirkusa Nemec jc 12. t. m. pri Berovnu ponesrečil. Prižigal je pred večerno predstavo luči in pri tem se je ena na nerazumljiv način razletela. Nemec je bil mahoma ves v ognju, tekel je tako goreč preko ulice in se končno zgrudil. Ccz tri ure jc bil mrtev. Vsaka pomoč jc bila brezuspešna. Šestkratni umor. V srbski vasi Gosto-noce je neki Nikolič, ki je bil pred enim letom izpuščen iz zapora, umoril svojega brata, njegovo ženo, bratovega sina, svojega delodajalca in dve njegovi hčeri. Posamezne jc izvabil v gozd in jih tam s sekiro pobil. Nato je sebe težko ranil. Dež mravelj. Prošlo nedeljo se jc pokazal med angleškim mestom Sandvičem nad 2 kilometra dolg črn oblak, ki je sestajal iz samih krilatih mravelj. Te so padle na zemljo in pokrile na 7 cm debelo mesto in okolico. Mirovni shod v Milanu so otvorili 15. t. m. Navzoča ie tudi neizogibna baronica Stit-tner. Za predsednika so izvolili Teodorja Moneta. Kolinska stolnica je poškodovana in nevarna obiskovalcem, ker se drobe kamni. Stavba sama ni v nevarnosti. Svile v vrednosti 30.000 kron je ukradel dunajski tvrdki Kohn uslužbencc Rezac. Zaprli so Rezaca, njegovo mater in dve sestri, ker so prodajale ukradeno svilo. Telefonska In brzojavna poročila* NESREČA NA JESENIŠKEM KOLODVORU. J e s e n i c e, 24. septembra. Ob 2. uri po-poludne je na postaji povozil vlak železniškega uslužbenca P r o s e n a. Bil je takoj mrtev. PROFESOR ALPI — JEZUIT. Gorica, 24. septembra. Don Dominik Alpi. semeniški profesor, urednik lista »Eco del Litorale«, je vstopil v jezuitski red. VOLILNA REFORMA IN NEMCI. D u n a j, 24. septembra. Schonerer je izdal oklic na vsenemce, v katerem pravi, da če bo sprejet načrt volilne reforme s pomočjo mnogih nemških glasov, se morajo Nemci odpovedati linškemu programu, ker postane neizvedljiv, in nemškemu državnemu jeziku. Po volilni reformi bodo Nemci sploh ob vsako možnost, doseči narodnih uspehov in jim preostane edino še, da iščejo zavetja v Prusiji. Zato proč od Rima in boj zahtevam po slovanskih vseučiliščih. PODODSEK ODSEKA ZA VOLILNO REFORMO. D u n a j, 24. septembra. Pododsek odseka za volilno reformo je imel danes prvo posvetovanje o predlogu poljskega poslanca Star-czynskega. Herold in Vogler sta izjavila, da je odsek s tem pododsekoin prekoračil svoj delokrog in da se ie s protestom udeležujeta seje. Nato je Starczynski v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog. POMILOŠCENA MORILKA FRIDERIKA ZELLER. Ljub u o , 24. septembra. Cesar je na smrt obsojeno morilko Frideriko Zeller po-milostil. Sodišče je nato Frideriko Zeller obsodilo ua dvajset let težke ječe. Frideriko Zeller prepeljejo v Begunje. ITALIJANSKI POSLANIK PRI GOLU-CHOVSKEMU. I) u naj, 24. septembra. Danes je italijanski poslanik predložil avstrijskemu zuna-ujeinu ministru zahteve za po izgredih v Zadrti in na Reki oškodovane Italijane. POGORELA TELOVADNICA. Praga, 24. septembra. V Toplicah na Češkem je popolnoma pogorela telovadnica nemških turnarjev in arhiv nemških pevcev. AVSTRIJSKI POSLANIK V CARIGRADU UMIROVLJEN. C a r i g r a d, 24. septembra. Cesar Franc Jožef je ugodil prošnji tukajšnjega avstrijskega poslanika barona C a I i c e in ga upokojil. Cesar je tem povodom podelii poslaniku dedno grofovstvo. Calice se preseli v Št. Peter pri Gorici, kjer je najel vilo barona Locatellija. PASTIRSKO PISMO FRANCOSKIH ŠKOFOV. Pariz, 24. septembra. Včeraj se je v vseh francoskih cerkvah v miru prebralo pismo francoskih škofov. RUSKI POLICISTI SE ODPOVEDUJEJO SLUŽBI. P e t e r b u r g, 24. septembra. Zaradi nevarnosti, ki jim preti od strani revolucionarjev, je odpovedalo več ruskih policijskih uslužbencev službe. POGREB ŽRTVE. V a r š a v a, 24. septembra. Pogreb umorjenega polkovnika Nikolajeva se je vršil mirno. ŽIDJE DOBIVAJO PRETILNA PISMA. Peterburg, 24. septembra. V Brestu in Libovsku je prejelo več uglednih judov pre-tiina pisma. Boje se nemirov. Prebivalci se selijo. BOJ ZA TOVARNO BOMB. S o s n o v i c e, 24. septembra. Tu je včeraj popoludiie 200 vojakov obkolilo hišo, v kateri so zasledili tovarno bomb. Prebivalci hiše so streljali na vojake, ki so odgovarjali s streli. 4 delavci so mrtvi, več ranjenih. Tudi več vojakov je ranjenih. VLADIVOSTOK. P e t e r b u r g, 24. septembra. V trgovinskem ministrstvu se danes vrše posvetovanja, ali bodi Vladivostok prosta Inka. ali pa še nadalje podvržen carini. NAMERAVANI ATENTAT NA RUSKEGA CARJA. Peterburg, 24. septembra. Ravnokar se čuje, da se tudi uradno priznava, da revolucionarji nameravajo izvršiti na carja pri njegovem povratku v Petrov dvor atentat. Izvršene so najobširnejše varnostne odredbe. Okolu Petrovega dvora stoje trije kordoni vojakov, na vsake tri korake en vojak. V in okolu Petrovega dora stoji 30.000 vojakov. Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld sledečih 6 predmetov: ^^^^ za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, kari rane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I ČepiCO 2116 4 Angleško skladišče oblek 0. BERHAT0V1Č Ljubljana, Mestni trg 5. Zanesljiv hlapec h konjem se išče v tovarni za barve v Dolu pri Ljubljani. Vpraša naj se ravnotam. 2150 3—1 Prostorna delavnica,.skladišče v mestu se takoj odda. 2151 3-1 Kje, povč upravništvo „Sloveca". 2149 1-1 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. VABILO. Prihodnjo nedeljo, t. j. 30. septembra 1906, ob IO. uri dopoldne se bode v 2 5« 1- 1 domači kapeli zavetišča usmiljenih sester (Leoninnm) na Vodmatu kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil brala sveta maša za prospeh društva kakor tudi za duševno zveličanje vseh umrlih udov in dobrotnikov istega. Podpisano ravnateljstvo se časti, naj-uljudneje povabiti k tej maši vse gospode častne, podporne in prave člane kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva. Obenem si morejo tudi društvene prostore za bolnike ogledati. Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva. V Ljubljani, 24. septembra 1906. Ivan Knez, Fran Anderwald, ravnatelj. tajnik. Uecnrii in 1 pomočnika sprejme 2120 3-2 perdo priiT)CŽič mizarstvo in parkete. Ljubljana, Hilšerjevc ulice 5. r 1 — 19 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji lastnika nedoletnega Valentina Mrak, zastopanega po očetu Valentinu Mrak iz Ljubljane, Marije Terezije cesta št. 16, na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine in sicer : posestvo pod vlož. štev. 39, katastr. obč. Černuče, in dedinske ter lastninske pravice do še na ime Franceta Zaletel iz Černuč št. 14, prav 29, prepisane nepremičnine v skupni vrednosti 8998 K — toda le po parcelah, za katere se bodo ustanovile izklicne cene na dan dražbe. Dražba se bo vršila dne I. oktobra 1906 oziroma, če bi se dražba ta dan ne mogla skončati, tudi dne 2. oktobra 1906, vsakokrat ob 8. uri zjutraj v Černučah št. 47, oziroma na dotičnih parcelah. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Domik se podeli tekom 14 dni po izvršeni prodaji, ker si prodajalec za več pri drži pravico potrditi dražbo ali ne. Dražbeno izkupilo je plačati v treh obrokih tekom 18 mesecev po podeljenem domiku pri podpisanem sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba št. 30 med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I, dne 19. septembra 1906. 50 odstotkovceneje kot doslej prodajam svojo veliko zalogo : : : izdelanih po lastnem modelu, za katerih trpežnost morem popolnoma jamčiti. — Prečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v Ljub Ijani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo :::::::::: nagrobnih spomenikov jZ vseh vrst marmorja in jih prodajam radi preselitve obrta :::::: 50 odstotkov ceneje kot doslej Z odličnim spoštovanjem Ignacij čamernik kamnoseški mojster, Ljub-2141 6 1 Ijana, Komenskega ulice 26. M91 230 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja tn vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-■unalolh obligacij, srečk, delnic, valut, no in dovli. novcev Promaia Izdaji »njo. Akcijski kapital i 2,160.808 -. Rezervni zaklad 1280.000*-. Zamenjava in ekukoutptuje Daje predujme na rrednoatne papirje. Isirebane vrednostne papirje ln vnovčuj« Zcnaruj* ereftke proti kanal (apaltt kupon«. izgubi. Vlnkulula In devtnlrululo vojaške ženltnlnske kavcije, M CsknaBD* '■■* <■.•«<• V Bomn ..rotil. Podruinioa v 5PLJETU, Denarna vloge sprejema ▼ tekočem računu ali na vloine knjlilce proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vidiga. Promal a čakl In nakaznicami. Priloga 218. itev. „Slovenca" dnč 24« septembra 1906. Štajerske nouice. š Osebna vest. Deželni odbor štajerski je imenoval dosedanjega začasnega oskrbnika celjske Gizeline bolnišnice g. I. Smartschana stalnim oskrbnikom. Mož se odlikuje po svoji nemškonacionalni nadutosti. š Zveza nemških visokošolcev v Mariboru« se je pri zadnji »Siidttiarkovski« slavnosti v Studencih odlikovala s sledečimi cvetovi nemških gora: Šetina, Petrovič, Kra-lik, Sobotka, Gosarek in Lušnik. Napisali smo vse brez izjeme, kolikor in kakor so jih objavili nemški listi. Naj pa šc kedo reče, da taki visokošolci niso janitarji! š Političen in gospodarski shod v Spuli-Ijih pri Ptuju dne 9. septembra t. 1. se je ob-nesel prav dobro. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu in pozni naznanitvi povoljna, posebno glede udeležbe županov in obč. odbornikov iz občin spodnjega dravskega polja. Shodu je predsedoval kmet Vršič. Prvi jc poročal o svojem delovanju v drž. zboru g. dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj. Omenjal je razne težkoče poslanca in številne svoje uspehe posebno tiste, ki se tičejo kmetskega stanu. V prvi vrsti velja to o njegovih prizadevanjih za olajšave pri orožnih vajah, za vpeljavo zimskih poučnih tečajev pri vojakih, za znižanje, odnosno oproščenje od pristojbin pri prevzemanju majhnih posestev, za postavo proti ponarejanju vina in proti pijančevanju itd. Obširno je govoril gosp. poslanec tudi o volilni preosnovi in čuli so se iz pri-prostega ljudstva klici začudenja in ogorčenja nad dvojno mero ,s katero deli vlada s sporazumom neslovanskili strank »pravice« nam. Volilci so se izrekli tudi glede vinske postave proti temu, da se dovoli pridevati vinu sladkorja. Drugi jc govoril deželni poslanec g. dr. Jurtela kratko o svojem delovanju in obširneje ravno z ozirom na prvi namen shoda o potrebi skupnega dela, o potrebi organizacije v obče in ptujskih slovenskih okoličanov posebej. Dokazal je s suhimi dejstvi iz našega okraja kam privede brezbrižnost in trmasta trditev, da kmetu ni treba časopisov in organizacije. Govornik je živo slikal sistematično iztrebljenje samostojnih slov. kmetov od strani Nemcev iu njihovih denarnih zavodov, govoril o protisredstvih ter dokazal jasno kam privede in kaj pomeni štajerčijansko gibanje za uvedenjc nemščine kot predmeta, v katerem sc naj poučuje v višjih razredih ljudske šole. Obžalovati moramo, da nimamo tega govora v ccloti, ker sc to vprašanje ni bilo nikjer obravnavano tako poljudno, s toliko temeljitostjo, vnemo in gorkim srccm za našega kmeta, kakor ravno tukaj. Sploh sta govorila oba poslanca naravnost jako poljudno, kar zuači žc to, da so zborovalci poslušali in o govorih razpravljali, da jc trajalo zborovanje skoraj tri ure. Sprejele so sc sledeče resolucije: 1. Zborovalci izrekajo iskreno zahvalo in popolno zaupanje svojima poslancema g. dr. Miroslavu Ploju in g. dr. Fr. Jurteli. 2. Glede volilne preosnove slede sklepom zaupnega shoda v Mariboru (resolucije zaupnega shoda so se prečitale) ter pričakujejo od vseh slovenskih poslancev, da uporabijo vsa sredstva v dosego po resolucijah zaupnega shoda stavljenih ciljev. 3. Zahtevajo v povzdigo in zboljšanje položaja kmetskega stanu, da se ustanove potrebne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom in da se preustroji pouk v ljudskih šolah tako, da bo bolje odgovarjal ktnetskim poti ebam. •4. Zahtevajo, da upošteva c. kr. kmetijska družba za Štajersko bolj koristi srednjih iu malih kmetskili posestnikov, kakor sc je godilo to do sedaj. 5. Smatrajo pouk v materinskem jeziku temeljnim pogojeni vsakega napredka na vseh šolah brez izjeme ter zahtevajo, da se to pc-dagogično načelo uveljavi. 6. Opozarjajo na kričeče krivice glede nastavljanja nemških, našega jezika popolnoma nezmožnih uradnikov pri vseh uradih na Spodnjem Štajerskem, ter protestirajo slovesno proti zapostavljanju slovenskega jezika posebej pri ptujskih uradih ter zahtevajo slovenskih, ali vsaj slovenskega jezika popolnoma zmožnih uradnikov. Resolucije so bile sprejete soglasno brez ugovora. Zvečer se je vršilo ravnotam poljudno predavanje s skioptičninti slikami iz naše domovine. š Zlata maša. Dne 7. oktobra bo v rojstni župniji pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah (12 kiii od Ptuja) imel zlato sv. mašo vc-lečastiti gospod Franjo Repič, žc več let tukaj vmirovljeni župnik tržaško-koprske škofije; tovariš mil. prosta gosp. Fr. Dogan, zlatomaš-nika v Metliki. Živila! š »Slovenske Pravice«. Prijatelj lista nam piše, kako se potegujejo »Slovenske Pravice« za pravice Slovencev. Poglejmo na pr. št. 16 od dne 16. septembra t. I. Nekaj naslovov: Uvodnik: Gospodarska razstava v Zagrebu. Nov oddelek: Kaj novega po Slovenskem ? (mar novih pravic?). Poglejmo. Splošno pre-miranje govedi, tat v Št. Pavlu v Sav. d., pasja kontumacija, gozd je gorel na Radolii, legar v celjski bolnišnici, dva Zida so aretirali, obesil se jc, 4 prste so odtrgala kolesa, mrtveca so našli, župnik Jurij Vtičar umrl, pijonir utonil, deklica utonila, bik zbesnel (!!), postojnsko jamo obiskali, epileptik utonil, talijo za rešitev, suša na Krasu, nesreča pri delu, štiri osebe so utonile, tekmovalno plavanje, lek proti raku, plinove cevi iz popirja, vojaške vaje na Šlczkem, zopet drugič: legar v celjski bolnici (dve strani pozneje isto poročilo sc izgubilo med poročila iz drugih dežel in krajev), kemična industrija na Nemškem, letošnja jesen. Tako se reče! Pa so slovenske pravice rešene! Ker med slovenske pravice spada tudi, poročati o vsem mogočem, če se za to, kar se umeva pod slovenskimi pravicami, pisati ne mara ali nc zna ali ne ve. š Iz Brežic nam pišejo: Dne 12. t. m. je prinesel »Slov. Narod« dopis s Štajerskega: »Po volitvi«. Dopisnik se hoče baviti s posledicami dopolnili volitev za drž. in dež. zbor, a obtiči takoj pri brežiškem okraju in pri dr. Jankoviču, kateri mu je posebno na srce priraste!. Dobro vemo, za katerim grmom zajec tiči! — Vsebina dopisa kaže politika, ki še ni prišel preko političnega a b c. Takšnih dolgoveznih, razsekanih in nelogičnih stavkov ne bi zagrešil noben boljši drugošolec. Evo ti dokazov! »Klerikalni1 Izrael je rabil hrame božje za najostudnejšo agitacijo.« Kje? Kdo? Dopisnik S. N. je že davno cerkvi hrbet obrnil, je glede sv. inaše, pridige in sv. zakramentov popolnoma na stališču mladoslovenskih Judov, ne ve tedaj prav nič, kaj sc v cerkvah godi. »Nihče ni dvomil, da bo Jankovič zmagal?« Centu ste tedaj prirejali v Rajhenburgu bakljado, najeli godce, naročili »kunštni« ame-rikanski stroj za podoknico gospodu župniku? Ubogi krojač je kar najhitreje moral za B. Kuneja črno suknjo izgotoviti, da se odpelje v njej po izvolitvi v Gradec na prisego. — »Štajerska sloga« služi rimsko-klerikalnim interesom, je vzrok stagnacije, nazadovanja, rodila je »Štajerca« Potem pa omeni naivno, da tega (štajcrcijanstva) pred desetimi leti nismo umeli, ali nismo hoteli zajeziti, a sedaj pa je iz tega zrastla sila, ki jo bo treba zlomiti. Ali res ui v zadnjih letih revček dopisnik drugega čital, kot butasti »Narod?« Ali ni »Naš Dom« izrecno ustanovljen proti »Štajercu?« lstina pa jc, prežalostna istina, da je »Štajerc« od svojega početka sem proteže liberalne stranke in »Slov. Naroda«, kateri mu priskr-buje urednike in ga pita s svojo umazanostjo. Dopisnik odkrije potem zanimivo novost, da novi narod hodi v šolo in da gleda, da bi-strejše gleda, kot pred 20 in 30 leti njih očetje. To bi bilo treba šele zdravniško dokazati, če pa je dopisnik mislil to v prenešenem smislu, je pa ubogi logiki r.ogc in roke potrl. Ti »pro-svetlencjši« v narodni masi tvorijo »pristno nentškutarsko stranko«, imejitcljico bistrih oči Kriminalni akti v Ptuju, Mariboru in drugod, šnopsarske špelunkc, nesrečni zakoni, itd. govore drug jezik. — »Nova, na naprednih načelih sloneča stranka na Štajerskem naj bi bila krepak jez proti »Štajercu«. Krasno! Ravno mož te stranke, Cetin, jc proglasil kandidaturo Kunejevo, baš ta stranka jc zedinila skoraj vse svoje glase na njegovo ime! Brez dvoma bi bilo razmerje glasov čisto drugo, ako nc bi bila skoraj do zadnjega trenutka nejasnost glede naših kandidatov. Kaj tacega naj se nikdar več ne ponavlja! »Da hoče duhovščina v javnosti komandirati v prvi vrsti zbog tega, da obdrži ljudstvo v svoji oblasti, ga svobodno izžema iu si polni z njegovimi krvavimi žuljami nenasitne svoje žepe,« to so besede, katere časnikarski lumpje tako radi »Štajercu« in »Slov. Narod« pošiljajo. Vzgled takih duhovnikov je umrli dekan Žičkar, vzor nesebičnosti in narodnosti, sedanji brežiški župnik in vsi drugi v celem okraju. Ce ima dopisnik Ie še nekoliko osebne poštenosti, sram ga bilo. Po zaupnih shodili v Celju in Rajhenburgu je praktično sloga na Štajerskem pokopana, zamorili so jo naši nedisciplinirani liberalci. S. L. S. na Štajerskem ima sedaj proste roke. In to jc tudi nekaj. š Iz Cirkovc se nam poroča, da je odbor bralnega društva odposlal katoliškemu shodu v pozdrav sledečo brzojavko: Pozdrav apostolov slednikoni, Pozdrav Slovenov vseli vodnikom! Lc v križu nam zašije dan, Zato pa bratje vsi na plan! V ljubezni naj bo četa zbrana. Vsa bratovščina Korotana! — Bralno društvo Cirkovce pri Pragarskem. Ker jc bila brzojavka netočna, iu nejasna, bodi tu objavljeno pravo besedilo. š Odbora »strelskega in kegljavskega kluba Hrastnik-Dol« in »bralnega društva na Dolu«, si štejeta v čast, izrekati vsem, ki so količkaj pripomogli k tako krasno uspeli veselici, naj-prisrčnejšo zalivalo. Zahvaljujemo se cenj. gostom iz Ljubljane, Litije, Zagorja, Rajhen-burga, Razborja, Rimskih toplic, osobito še Trboveljccm za udeležbo. Oproste naj nam pa, če jc bila postrežba ponekod morda pomanjkljiva — bila jc to prva naša veselica v nekoliko večjem obsegu. Prisrčna hvala darovalcem lepili dobitkov, hvala vrlemu »pazil. in del. podp. društvu« iz Trbovelj za izborno godbo, ki jo moramo narodnim društvom kar najtopleje priporočati. Pozabiti nam pa ni naših čast. gospa in dražestnih gospic,, katerih požrtvovalnost in neumornost je bila uprav pri tej veselici brez primere. Sicer pa skupni naš namen je delati v prid narodu, ki ga ljubimo, in vsak najmanjši uspeli naj nam bo v zadoščenje. Hrastnik-Dol, 18. kimovca 1906. Odbora obeh društev. š Radi občinskih volitev dne 3. septembra 1906 napada me neki dopisun v »Štajercu«: »Učitelj Judič je brez uspeha brusil noge za fajmoštra, podrepniška stranka je pogorela, zdaj hočejo ti klaverni vitezi volitev ovreči, a opekli sc bodo še hujše, kakor se daj. Učitelju pa žc zdaj povemo, naj se ne predrzne še kedaj odganjati naprednih volil-ccv iz volišča, volilne pravice si naši somišljeniki ne puste kratiti nc od farja, ne od kakega mežnarja, pa tudi nc od učiteljev Judi-čeve baže.« — Ako bi dopisnik tega Iažnji-vega in umazanega članka bil mož, nc bi se skrival za hrbet odgovornega urednika »ptujskega »Štajerca«, marveč bi svoje ime lastnoročno podpisal in potem bi se jaz ž njim kje drugje pomenil. Ker pa tega ničvredneža nc poznani osebno, primoran sem tem potoni dati mu na znanje sledeče: Dokler mi dopisun ptujskega »Štajerca«, ki nosi gosposko obleko ali je v štajerskem lodnu, sodnijsko ne dokaže, da sem radi volilne agitacije brusil noge in prestopil le en prag kmetske hiše, ali da sem radi volitve odganjal napredne volilce komu kratil volilno pravico, imenujem ga tem potoni nesramnega lažnika in javnega obrekovalca. Izjavljam, da so ravno dopisu-novi naprednjaki prikrajšali štiri zakonito opravičene volilce ter s svojim nepostavnini postopanjem provzročili, da se jc pritožba vložila na c. kr. namestništvo, katero bo razsodilo, ali imajo pristaši dopisunove baže pravico, zakonito zajamčeno volilno pravico odvzeti osebam, ki niso somišljeniki ptujskega »Štajerca« in dopisunovi privrženci. Tudi izjavljam, da se nikakor pred svetom ne skrivam in tudi ne sramujem radi svojih narodnih, verskih in političnih nazorov in sem ponosen na to, da me dopisun imenuje učitelja »Judi-čeve baže«. Povem mu javno, da k ljudem »dopisunove baže« nikdar ne bom šel po svet, kako in koga naj volim, ker taki ljudje se mi preneumni zde, da bi nam predpisovali, kako in kaj naj storimo. Sramovati bi se pa moral, ako bi tne dopisun imenoval učitelja svoje baže, ker ako bi bili vsi učitelji na Štajerskem moje baže, potem gotovo ne bi bilo med nami, celo na kmetih, toliko narodnih izdajic in verskih odpadnikov in tudi političnih pustolovcev nc, posebno pa niti enega pristaša »Štajerčevc« takoimenovanc napredne stranke. Takih naprednjakov nas Bog varuj! S ponosom pa izjavljam, da od svojih načel, držeč se božjih in cesarskih zakonov, ne odstopim, akoravno me nesramni dopisun imenuje »klavernega viteza«. Res viteško sc hočem vselej in povsod boriti za poštenost, resnico in pravico, bodisi to mojim nasprotnikom prav ali ne, ker se za take dvomljive poštenjake in diskreditirane eksistence ravno toliko brigam, kakor za lanski sneg. Mi jadramo po pravih načelih naprej, a vas jc strah, zato lajate nad nami in nas črnite v vaših »Leibjour-nalih«, a z lahko vestjo in z mirnim srcem prepustimo sodbo vsem poštenim štajerskim možakom. Na inejdan torej pri c. kr. sodišču, vi ničvredni dopisun zadnjega lažnjivega članka o napredni zmagi pri občinskih volitvah v Št. Vidu nad Valdekom. — Št. Vid-Mi-slinja, dne 18. septembra 1906. — Martin Judnič, predstojnik šole. š Samomor v Mariboru. Pri Mariboru jc skočila v Dravo hčerka nadkondukterja Pavla S m a z e k. Njenega trupla doslej še niso dobili. š Nemške predrznosti. Občinski svet mesta Slovenska Ilistrica sc je v seji 17. t. m. izrekel proti sedmemu slovenskemu mandatu, zahteval, da se ga odstrani in je od posl. Wa-stiana zahteval, nai zahteva samostojno stališče Galicije. š Na tifusu je obolelo v Gradcu doslej sedem vojakov 27. pcšpolka. Umrl jc infanterist Albin S t o c k I. š Izpred porotnega sodišča v Celju. Dne 21. t. ni. so se imeli zagovarjati 19. letni Fer-dinad Marinšek, 28letni Anton Recnik, 191etni Albin Bobik in KSletni Bernard Bobik. Vsi so doma iz Prelog pri Konjicah. Obdolženi so umora, izvršenega nad Janezom Orosem, ki jc preprečil, da ni dobil Marinšek njegove sestre za ženo. Vsled tega se je rodilo tako hudo sovraštvo, da se je sklenil Marinšek osebno maščevati, kar jc v druščini zgoraj omenjene trojice tudi storil. Marinšek je obsojen na 18 mesecev, a ostali so vsled pomanjkanja dokazov oproščeni. š Nemška šola v Ormožu ima letos 224 otrok. Na novo jih jc vstopilo 54. Ce se pomisli, da šteje Ormož okolu 590 takozvanih Nemcev (prav nemčurjev), je to število nemških otrok zelo čudno. Odkod sc jemljejo? Ali nihče ne pazi na slovensko deco, da sc nam nc potujči? š Novo lekarno nameravajo ustanoviti v Rogaški Slatini. Prošnje za podeliev koncesije je vložiti do 20. oktobra t. I. pri okr. glavarstvu v Ptuju. š Tatovi po hmeljiščih so imeli zlasti takrat dobro letino, kadar jc imel hmelj visoko ceno. Tako tudi letos. To rokodelstvo je bilo čisto lahko in malo nevarno, ker se jc tat precej lahko skril zlasti v obsežnih hmeljiščih. Orožništvo je tatove stalno preganjalo in zasledovalo, a šele ntinoli teden se je posrečilo orožnikoma Erjavcu in Rizmalu šest takih ptičkov dobiti v roke. Pravi sc, da sta bila Erjavc in Rizmal več kot cela dva dni v službi samo zaradi zasledovanja hmeljnih tatov. Med zasačenimi so baje tudi sinovi boljših rodbin. š Konkurz jc otvorilo okrožno sodišče v Celju o premoženju Karola Glojek, trgovca v Konjicah .— Konkurzni komisar: predstojnik okr. sodišča v Konjicah. — Konkurzni oskrbnik: dr. Robert Lcderer, odvetnik v Konjicah. š Stekel pes ogrizel šest oseb. V petek dne 21. t. m. jc v smeri od Planine oziroma Dobjega pritekla proti Št. Jurju večja psica na koji je bilo na prvi pogled opaziti steklino. Žival je bežala iz Št. Jurja v Štore in od tod proti Teharjem. Kar ji je nasproti prišlo vse je obgrizJa. Kolikor se jc dalo do gnati, jc obklala šest oseb. Ljudstvo po vaseh je za to zvedelo in bilo nemalo razburjeno V Štorah se je pa sin tovarniškega ravnatelja Jelleka spravil primerno zavarovan na zasledovanje psice. V resnici jo jc došel na poti med Storami in Teharji, ter jo ustrelil Obgrizcnim osebam so rane najprej v celjski bolnišnici izprati, potem pa poslali v Pastem jev zavod na Dunaj. Takoj se je razglasil pasji kontumac za mesto Celje in prizadete občine. š Ne igraj! Franc Kokolj, blagajnik Sin-gerjeve akcijski družbe v Mariboru, se je 18. t. in. na kegljišču Gscllmanove gostilne v Mariboru seznanil z dvema tujima človekoma, ki sta se mu predstavila z imeni Holzer in Ha-nobl. Začeli so kegljati in na posamezne lučaje visoko staviti. To je spravilo Kokalja, zlasti potem ko je začel zgubljati, v tako strast, da je zaigral ne samo okoli 250 kron svojega ampak tudi 350 kron družbinega denarja. Ko sta Holzer iu Hanobl svojo žrtev docela obrala, sta jo odkurila. Kokolj ne obžaluje samo izgube denarja, nego sc bo moral tudi še pred sodiščem zagovarjati zaradi poneverjenja družbinih 350 kron. š Kolo ukradeno je bilo zadnji petek v Mariboru kolarju Vincencu Dachs iz Skuč. Prišel je namreč plačevat davke iu pustil kolo v davčni veži .Ko se je vrnil v vežo, kolesa ni bilo več. Koroške nouice. k Nesreče se obvaroval. Bodi omenjen še en slučaj, kako da se je neki gozdar I. F. sinom železniške nesreče pri Celovcu obvaroval. Imenovani se je peljal v Celovec, da i sina v gimnazijo oddal. V Beljaku sta že hotela v nesrečni vlak stopiti, ko je deček začel očeta prositi, da naj se rajše peljeta v Osoje, oudotnega župnika obiskat. Vcdnim prošnjam svojega sina je naposled oče ustregel, ter sta se odpeljala v Osoje. Tako sta ibadva ušla gotovi nesreči. k Policijsko zasledujejo radi tatvine, nekega rudokopa Franc Grileta, pristojnega na Kranjsko. Imenovani je osumničen, da je nekemu rudokopu v Neudorfl ukradel iz nezaklenjen sobe en par čevljev na trakove in pa 25 kron v denarjih. Grile je zahteval od rudo-kopne družbe v Seegrabnu, da naj mu delavske bukvice poste restante v Celovec pošljejo in radi tega skoraj kje v Celovcu ali pa v okolici biva, pa ga do zdaj še niso dobili. Borzna poročila. Kreditna banka1« Ljubljani. septembra 1906. Uradni kurti dunajske borze 24 Zaloibenl papirji. 4•/, majava renta...... l*/a srebrna renta..... l'l, avstrijska kronska renta . I'/. , zlata renta. . . I'/, ogrska kronska , ... I'/. , *lata .... I'/, posojilo dežele Kranjske . I1/«*/, posojila mesta Spljet . . IV/. . . Zader . . I1/«*/« bosn-herc. žel. pos. 1902 . I'/, češka dež. banka k. o. . . f/. . , . ž.o. . . I '/i*/, rast. piama gal. d. hip. b. . 1 V/, pešt. kom. k. o. i 10'/, pr. IV/. fast. pisma Innorst. hr. . IV/. > > ogr. cen. dež. hr. IV/. , n , hip. banke IV/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, IV/. obl. češke ind. banke . . t*/, prior. Trst-Poreč lok. . I'/, prior. dol. žel...... !•/. , JUŽ. Žel. kup. ViVr • IV/. avstr. pos. za žel. p. o. Bt e 8 k •, Srečke od 1. 1860'/,..... , , . "64...... . tizske....... „ iem. kreditne I. emisija . , ogr. hip. banke . . . . , srbske i frs. 100'— . , turške ...... Jasilika areike . . . kreditne , . . . nomoške , . . . Krakovske , . . . LJubllanuke , . . Vvslr. rud. krila , . . . Ogr....... ^udolfove , 'alcburško , . . . Junajske kom. , . . D o 1 n I • c. uine železnice...... Državne žoleznice..... Ivstr. ogrske bančno delnice .Vvstr. kreditne banke . . . Ogrske , , ... živnostenske , ... Premogokop v Mostu (BrUx) Upinsko montan..... 1'raike žel. Indr. družbe . . \ima-Mur4nyi...... frbovljske premog, družb« . Vvstr. orožne tovr. družba ^cške sladkorne družba . , Valili, G. kr. cekin....... tO franki....... . 20 marke........ Severoigns .,.,... VCarke......... '.aški bankovci..... (ubiti......... Jolarji......... Denar Bli*o 98 90 9910 100- 100-20 99 15 9938 110 70 116-90 94 75 9495 112 55 112 75 99 20 10020 100-50 101-80 99 30 100-30 10010 101 10 99 25 99 75 99 85 Ho 100 10 101 10 104 90 10590 100 — 100 10 100 — 10020 100— 100-30 100— 101- 100 25 101 25 99-90 99 50 — •— 318 - 319 — 100-40 101-40 216— 220 — 275— 277 - 153 78 185-75 282 — 292 — 237 - 296-53 258— 26b'50 96'— 104 — 161 45 162 45 22 — 24— 466— 464— 78— S3— 87 — 92— 86 - 64— 4(»-25 80 25 2930 81 30 86— 61— 70— 7o- - 808— 814-60 174 80 175 50 672-50 673 60 1782- - 1792 - 671 50 67251 811— 812 - 242— 243 5.) 722 — 727 50 605 50 616-50 2827 - 2837— 880 50 F«S1 60 292 - 295 50 BH1-— 693 — 157 - lb9 — 11-35 11-39 19 11 19'13 23-48 23-66 2392 24- 117-4 5 117-66 98 35 9C66 263— 264 - 4 84 8— Lepa stanovanja v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 2065 8 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. INHlra/fije mila. Svojim cenjenim odjemalcem mila vljudno naznanjam, da sem vsled vednega podraženja surovin zopet prisiljen dvigniti ceno vsem vrstam mila za 3 krone od 100 kg. Ljubljana, 22. september 1006. Pavel Seemann. 2?37 3 -2 Sladki mošt in 2111 24-1 nova istrska vina rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi naj zanesljiveje pri Sotorm pcrlanu di CJiorgic, vinogradniku u t^cuinju i> l^tri. prbitcRt 1672 29 Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb. mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev Ena steklenica 3 kg vsebine 2371 15 lekarja Piccolija v Ljubljani, nedosežne kakovosti, se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 530 v prvem pasu, sicer K 5 60. V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4'—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg. Dr* Demšar ne ordinuje do 20. oktobra. 2113 3-3 | .D zet priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano cikorijno moko v lesenih zabojčkih En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (20) Berite plakate Samo SO Olia vinarjev stane 1 kilo 1982 4 proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmannu v Ljubljani tovarna oljnatih, barv, firneža, laka in kleja. Širomznani ter jako dobro obiskovan J hotel pm„Zlatem levu" v Kanalu ob bohinjski železniei se oddaja z 15. oktobrom 1.1, z vso opravo 2127 3-2 rr «or na račun, ižjk ^ Pogoje ter promet se izvč pri lastniku A, Križnic. -435 <^OOOOOOOOOOOOODOOOOOO€ I r00000000000000000! i ? ® »Katoliška Bukvama"$ 0 v Ljubljani priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.: Missale Romanum a) za kapele in manjše cerkve: Kron Oblika male četvorke. Velikost 30X22 1/2 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80 isto z zlato „ „ „ .... 27 50 Oblika četvorke. Velikost 31x22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40 isto z zlato „ .............34 80 bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu 42"— isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 49 20 isto z drugobarvanimi vložki..........54-— b) za večje cerkve: Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo........... 35 50 . zlato „ ...........38-— bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu 50'— isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 53"— isto z drugobarvanimi vložki...........54'— Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20 isto z zlato „ .............44 40 bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu 52 80 isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 57 60 isto z drugobarvanimi vložki...........60 — 8 8 Preces ante et post missam pro opporlunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 27'/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 3 84 Ritus benedictionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae ex ponti- ficali romano depromptus. Vezano.........276 Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano..............3 75 Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 3360 Graduale de tempore et de Sanctis juxta ritum sanctae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano . 5 28 Isto rdeč in črni tisek............768 Pontifficale Romanum summorum pontificum etc. Sine cantu eleg. vezano..............9 72 Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60 Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele garniture 16 70 Isto v velikosti 40X27 1/2 cm (stranske 16X27 i/2 cm). Cena cele garniture..............16'— Missae pro defunctis. Oblika četvorke 31X22 1/2 cm platno, rdeča obreza........... usnje, „ „ ........... zlata „ ........... Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza usnje, 826 „ zlata „ 3-48 6 — 696 456 720 840 Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts- buch fiir den Ourat-Clerus Oesterreichs. Vezano ... 24- Slika njega Svetosti sv. Očeta Plja X. z jako ličnim Passe-partout robom, velikost 57X44i/2 cm, brez okvirja. z lepim lesenim okvirjem in šipo....... Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jegllč-a v isti velikosti in slični izvršitvi lepim lesenim okvirjem in šipo 8-15 0 8 % 8 8 0