PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer-je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 107 (13.640)
Trst, četrtek, 10. maja 1990
Parlament bodo od sedaj vodili ljudje iz vrst Demosa
Bučar novi predsednik slovenske skupščine
V predsedstvu ni zastopana opozicija - Bučarjeve ostre ocene prejšnje oblasti a tudi moralno priznanje nasprotnikov, brez katerega ni narodne sprave
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Sinoči po 20. uri se je vrnil v veliko dvorano slovenske skupščine začasni predsedujoči, prihaja-o so poslanci: pričakovanje in napetost sta naraščala! Pred-sednik je prečital naslednji rezultat glasovanja:
Za predsednika skupščine Republike Slovenije je bilo °ddanih 231 glasov, vsi glasovi so bili veljavni. France Bu-dar je prejel 130 glasov, Jože Školč pa 101 glas. Uradna Proglasitev je trajala komaj dobro minuto in že se je razleg-0 burno ploskanje levega dela dvorane, desni pa je mirno obsedel na svojih sedežih.
Predsedujoči je nato prečital še izide volitev obeh podpredsednikov, izvoljena sta bila oba kandidata Demosa Vane Gošnik in Vitodrag Pukl, tako da v predsedstvu skupščine opozicija ni zastopana.
Sledila je slovesna prisega, ko so vsi trije najvišji pred-stavniki slovenskega parlamenta prisegli: Izjavljam, da bom ravnal po ustavi in zakonih ter da bom vestno in odgovor-110 odpravjal svojo dolžnost«.
Točno ob 20.30 se je na predsedniški stol usedel profesor ranče Bučar in med drugim dejal:
»S konstituiranjem te skupščine lahko smatramo, da se J® končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila šk°raj celega pol stoletja. Državljanska vojna namreč ne ®°re biti končana - naj gledamo na to kakorkoli že - če ^P^rno opraviti z njenim najpomembnejšim in najbolj usod-111 Nasledkom t.j. monopolom ene politične stranke, ki je
to vojno začela prav z namenom, da si prisvoji monopol oblasti in da s položajev te oblasti po svojih predstavah preoblikuje narodovo usodo.
Gre za popravek tiste usodne zmote, ki nas je huje prizadela, kot mnoge katastrofalne nesreče v naši narodni zgodovini. Če nam je bilo pogosto zelo hudo, če so se krivili naši hrbti pod udarci tuje pesti in tujega biča, je bil to vendarle jarem, ki so nam ga nataknili tujci. Nikoli pa niso mogli tujci doseči naše notranjosti, naše volje do življenja, našega človeškega ponosa. Jarem, ki smo si ga nadeli v tej državljanski vojni sami, je hujši, zlasti v svojih posledicah, kot vse^ kar smo doživeli doslej. To je jarem domnevne posesti absolutne resnice, ki ve za vse ^zakonitosti družbenega razvoja, ki ve, kaj odloča o ljudski sreči ali nesreči, in ki zlasti ve, kako je treba družbo preoblikovati, da bomo dosegli tisti raj na zemlji, ki ga v svojih predstavah povsem jasno vidimo na obzorju.«
Predsednik Bučar je nadaljeval v tem tonu in opisal nekatere najbolj negativne posledice pri odločanju, ko je skupščina bila samo registrator odločitev sprejetih drugod, državna uprava je bila podaljšana roka oblasti in krona sistema uprava državne varnosti. Orisal je gospodarski polom in dolgoročne posledice, ki jih je v narodovo dušo zasejalo polstoletno obdobje mračnjaštva.
Toda nekje v sredini govora je prišlo do rezkega preok-reta, ko je novi predsednik ugotovil:
»Krivico bi delali pretežni večini vseh tistih, ki so se pustili vpreči v voz te absolutne resnice in bi jim vnaprej
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stranke še ocenjujejo volilne rezultate
Vladna koalicija bo morala sedaj dokazati trdnost
RIM — Politične stranke še naprej preverjajo in ocenjujejo volilne rezultate; izidi deželnih volitev se niso bistveno oddaljili od projekcij, medtem ko so občinske in pokrajinske volitve pokazale nekoliko večje odstopanje. Krščanska demokracija, ki je na pokrajinskih volitvah zabeležila rahel padec v primerjavi z evropskimi volitvami, je na občinskih nekoliko izboljšala svoj položaj v primerjavi z upravnimi volitvami izpred petih let. Uspeh so zabeležili tudi socialisti, medtem ko so morali komunisti priznati nazadovanje predvsem na občinskih volitvah.
Vodstvo KPI, ki se bo sestalo danes, čaka nekaj ne ravno sproščenih uric. Predvidevajo namreč, da bo prišlo do odprtega »spopada« med zagovorniki Occhettove linije in fronto za ne. Člani vodstva, ki zavračajo Occhettov predlog po ustanovitvi nove politične sile, užaljeno zavračajo obtožbo, da so se premalo potrudili v volilni kampanji, medtem ko nekateri celo sumijo, da so delali propagando za absenti-zem. Iz vrst Occhettovih zagovornikov se je namreč sliši natolcevanje, da je
neke vrste nevidna stranka organizirala skupino disidentov, ki naj bi na glasovnice zapisovali gesla proti Occhet-tu. Takih glasovnic je bilo, kaže, največ v Palermu in v Turinu, kar je po svoje zelo zgovorno. Fronta za ne pa meni, da je uradno zahtevala samo, naj se kongresna linija partije spremeni, volilni rezultat pa naj bo temelj poglobljene kolektivne razprave o tem, kakšno pot naj ubere stranka. Occhet-to in njegovi pa trdijo, da neugoden volilni izid ni posledica nove strankine usmeritve, »V preteklost se ne bomo vračali, partija bo sledila novemu toku,« pravi Occhetto in poudarja, da se je potreba po spremembi porajala že davno pred volitvami.
Volitve pa so pokazale tudi na druge nujnejše probleme: v številnih deželah se je izkazalo, da je upravljanje težko, celo nemogoče, o čemer priča volilni rezultat separatističnih lig. Di Donato in Spini (oba PSI) opozarjata, da bi vsak čas lahko prišlo do hude krvi med socialisti in demokristjani zaradi vprašanja ustavnih reform.
G. R.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vojaška parada ob 45. obletnici zmage v drugi svetovni vojni
Sovjetska vojska se ne odpoveduje mitom Zaveda pa se spremenjenih odnosov v svetu
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so včeraj nadvse slovesno praznovali 45. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo. Kot običajno je bil slavnostni govornik na Leninovem mavzoleju obrambni minister SZ maršal Dmitrij Jazov.
Po pregledu častnih enot vseh rodov sovjetske armade na Rdečem trgu je maršal Jazov v slavnostnem govoru poudaril, da je politika nove miselnosti, kot produkt perestrojke, v minulih letih dala ključ za konstruktivno rešitev sedanjih problemov mednarodne politike. »Pod vplivom globokih sprememb v SZ prihaja tudi do globalnih sprememb v mednarodnem življenju in dialog je zamenjal konfrontacijo,« je dejal Jazov. Po njegovih besedah pa to še ne zmanjšuje vojaške nevarnosti in v takšnih razmerah SZ ohranja in krepi lastno obrambno sposobnost in sicer na nujni in zadostni ravni. V SZ se namreč, kot je dejal Jazov, radikalno preobraža obrambna graditev, kar v celoti označujejo z izrazom vojaška reforma. V zvezi z zgodovinsko zmago
nad hitlerjevsko Nemčijo je dejal, da sovjetska armada ni le branila in od-branila lastne domovine, temveč je izpod fašističnega jarma osvobodila tudi evropske narode. Dmitrij Jazov je tudi poudaril, da je zmago omogočila socialistična ureditev Sovjetske zveze pod vodstvom »leninistične partije in organizacijske premoči sovjetske armade«.
Če je dan prej predsednik Mihail Gorbaov kritično izničil vlogo Stalina v drugi svetovni vojni, in poudaril, da je zmago izvojevalo ljudstvo Sovjetske zveze, je torej maršal Jazov navajal odločujočo težo armade, z njo pa posredno vlogo Stalina kot vrhovnega poveljnika te vojske. Prav tako grobi so bili drugi vojaški vrhovi. Admiral Vasilij Grišanov je pozval k strogemu spoštovanju zakonitosti in reda. Se zlasti s ciljem zaščite armade v Pribaltiku, oziroma proti dezerterstvu in pozivom zoper služenja vojaškega roka v sestavi armade SZ. Po besedah Griša-nova poskušajo določene sile z akcijami proti sovjetski armadi razbiti idejo patriotizma in kvarijo mladino. »To,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sofriju ne bo treba v zapor do konca priziva
MILAN — Izid procesa Calab-resi še naprej buri duhove. Državni pravdnik Francesco Borelli je namreč včeraj napovedal, da glavni obsojenec Adriano Sofri ne bo šel v zapor, čeprav je zavrnil možnost prizivne obravnave razsodbe, po kateri bi moral odsedeti 22-letno kazen. Borelli, ki se sicer strinja z razsodbo sodnikov, je pojasnil, da Sofrija ne bodo takoj zaprli, ker bi bila taka odločitev neumestna in tudi V nasprotju z ustavnimi pravili. Priziv, ki sta ga vložila ostala dva obsojenca, Ovi-dio Bompressi in Giorgio Pietros-tefani, bi namreč lahko povzročil nov preobrat. Po mnenju njunih zagovornikov obstaja možnost, da bi se prizivna obravnava ugodno končala za obsojenca. Če bi se to uresničilo, bi se ugodnosti samodejno razširile tudi na Sofrija. Borelli pa ne izključuje možnosti, da je na odločitev sodnikov vplivalo tudi javno mnenje.
V Benetkah je umrl skladatelj Luigi Nono
statln *ETKE — V noči na sredo je v svojem beneškem ne -a,niu umrl skladatelj Luigi Nono. Star je bil 66 let, Nonns ena ',olezen Pa 9a je mučila že nekaj mesecev, lej ri 1® zato dalj časa v bolnišnici, vendar si je zaže-- Ulnrl na dornu, ob ženi Nuriji, hčerki skladate-pndnberga, in hčerkah Sereni in Silviji.
314sh‘9i Nono velia za ene9a najbolj originalnih in Deno podkovanih skladateljev italijanske, pa tudi hi)| Pske postmoderne glasbe. Prvi je sperimentiral spa-eJo* elektronske tehnike s semantičnim potencialom ksisH* e9a glasu. Znal pa je tudi usklajevati svoje mar-PoSa no Prepričanje z zvočnimi signali, ki jih oddajajo *eVii ezni Instrumenti. Nono je bil namreč član maloš-s^v ae skupine skladateljev, ki so prevzeli dediščino po-vSe ferske šole. Z njim sta ob koncu petdesetih let in trpu ° sedemdesetih let sperimentirala neklasične kon-^ kte le Boulez in Stockhausen.
NenifjS* Nono je pričel svojo skladateljsko kariero v bon rJ1’ kjer je bil posluh za fonično disociacijo zdaleč ^dttih*«11 k°t v Italiji. Šele kasneje se je uveljavil tudi v Petie «, ,enetkah. Njegove skladbe za orkester in solo '■o izvajali najbolj ugledni orkestri.
Spodletel poskus MSI da bi preprečil dvojezičen proces
NA 5. STRANI
Jugoslavija v finalu evropskega pokala mladih izpod 21 let
NA 10. STRANI
Zaslužena zmaga Sampdorie
Sampdoria je sinoči v Goteborgu v finalu pokala pokalnih prvakov povsem zasluženo z zadetkoma Viallija premagala belgijsko ekipo Anderlecht. (AP)
Žrtev je vodila preiskave v zvezi s prekrški pri razdajanju javnega denarja
V Palennu je mafija utišala glas deželnega funkcionarja Bonsignora
Bela Mša predlagala ustavitev proizvodnje kemičnega orožja in vsaj delno krčenje arzenalov
PALERMO — Morilca sta počakala, da je kupil dnevnik, nato pa sta ga štirikrat ustrelila v obraz. Tako so včeraj zjutraj v palermski rezidenčni četrti umorili deželnega funkcionarja Giovannija Bonsignora.
Umorjeni je vodil preiskave o poslih na odbomištvu za krajevne ustanove, do nedavnega pa je bil funkcionar na deželnem odboru za zadružne dejavnosti.
Bonsignore je bil znana in cenjena oseba. Kolegi so mu priznavali nadpovprečno poštenost in strokovno spretnost, njegovo vsakdanje delo pa je bilo vse prej kot enostavno. Ko je bil še funkcionar za zadruge, je moral večkrat raziskovati stranpota, ki jih je ubiral javni denar, njegovo zadnje delo pa je bilo tesno povezano z rabo (oziroma zlorabo) zasebnih vodnjakov, vodnih zajetij in vodovodov na sicilskih območjih, kjer je suša lahko tudi biznis in to v rokah krajevne mafije.
Umorjeni funkcionar je večkrat zaslutil, da mu kdo streže po življenju, in je to tudi javil predsedniku urada, ki koordinira boj proti mafiji Carminu Mancusu. Prosil ga je za sestanek, a mu ni nikoli uspelo priti do visokega funkcionarja.
Zato pa je Bonsignore zabredel v težave, ko si je drznil kritizirati delo odbornika za zadružne dejavnosti Turija Lombarda. Slednji je odredil, naj ga premestijo, Bonsignore pa je vložil priziv, ker je trdil, da gre za neutemeljen disciplinski postopek. Bonsignore je namreč ugotavljal, da je prišlo do domnevnih prekrškov pri upravljanju neke bencinske črpalke v Ragusi, njegovi kolegi pa trdijo, da je bila to le formalna obrazložitev Lombardove odločitve. Bonsignore je menda odkril, da je nekdo manipuliral z denarjem, ki naj bi ga namenili za gradnjo velezadruge.
Na sliki (Telefoto AP): truplo deželnega funkcionarja Giovannija Bonsignora.
VVASHINGTON — Iz Bele hiše so včeraj sporočili, da so ZDA pripravljene do določenega datuma ustaviti proizvodnjo kemičnega orožja, če je kaj takega pripravljena storiti tudi Sovjetska zveza. S tem svojim predlogom pa merijo ZDA še dlje. Rade bi namreč dosegle dogovor, da obe strani uničita tudi po 5 tisoč ton kemičnega orožja, ki ga obe velesili že imata v svojih arzenalih. V Washingtonu tudi ne skrivajo želje, da bi ta sporazum podpisala George Bush in Mihail Gorbačov že na sovjetsko-ameriškem vrhu od 30. maja do 3. junija.
To je prvič, da so ZDA izrazile pripravljenost, da istočasno z ustavitvijo proizvodnje uničijo tudi del zalog kemičnega orožja. Po uradnih ocenah naj bi imele ZDA v svojih skladiščih 25 tisoč ton strupenih bojnih plinov, medtem ko naj bi imeli Sovjeti v svojih arzenalih 50 tisoč ton kemičnega orožja. Glasnica Bele hiše Margaret Tutwiler je ob tem sporočila, da so predlog po zasebnih kanalih že pred tremi tedni posredovali najvišjim sovjetskim oblastem in da bo kemična razorožitev ena od osrednjih tem na srečanju med sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem in ameriškim državnim sekretarjem Bakerjem prihodnji teden v Moskvi.
S tem predlogom se odpira novo poglavje v pogajanjih o kemični razorožitvi. Prvič je ta problem načel Bush septembra lani v generalni skupščini OZN, kjer je pozval vse države, da prepovejo proizvodnjo kemičnega orožja. Toda po začetnem navdušenju je vse skupaj padlo v vodo, ko so prav Američani bili tisti, ki so jasno povedali, da nimajo nobenega namena ustaviti proizvodnje kemičnega orožja.
Ob teh ameriških predlogih pa je v torek pozno popoldne v obrambni komisiji ameriškega senata sovjetski maršal Sergej Ahromejev opozoril ZDA, da bo težko nadaljevati po poti razorožitve, če VVashington ne bo sprejel sovjetskega predloga o krčenju pomorskega taktičnega orožja in zmanjšanju števila vojnih ladij. Ahromejev, ki je tudi vojaški svetovalec Mihaila Gorbačova, je s tem v zvezi dejal, da so zaradi ameriškega nasprotovanja sovjetskemu predlogu zdaj v največji nevarnosti prav pogajanja o krčenju konvencionalnega orožja v Evropi. Toda na vprašanje senatorjev, če govori v imenu Mihaila Gorbačova, je Ahromejev izjavil, da govori v »osebnem imenu in v imenu milijonov sovjetskih državljanov.« Ta odgovor pa si v Washingtonu razlagajo soglasno: »Kar o razorožitvi misli Ahromejev, to misli tudi Gorbačov.«

• Bučar predsednik
podtikali slabe namene totalitarizma, protidemokratičnosti, zaničevanja človekove osebnosti in nasilnosti. Nasprotno, velik del teh ljudi je začel iz idealizma in pripravljenosti na lastno žrtvovanje za ideale, v katere je verjel.«
»Zato bi bilo toliko bolj neumestno danes zahtevati njihovo obsodbo. Njihova obsodba je naša lastna. Vsi smo pri tem vidovem plesu tako ali drugače sodelovali. Pred absolutno oblastjo se ni bilo mogoče nikamor skriti. Pa ne samo to. Premagovanje zla absolutne resnice ni v zoperstavljanju tej resnici druge ali drugačne obsolutne resnice. Že samo to spoznanje pa nas sili v narodno spravo, ki je izhodiščni pogoj za novo narodno življenje, ki ga začenjamo. Sprava pomeni priznanje dobrega namena tudi svojemu nasprotniku, ga moralno prizna.«
V nadaljevanju je predsednik govoril o pomenu skupščine in še zlasti pomirjevalno in konstruktivno o nujnosti obstoja in o vlogi opozicije. Posebej je poudaril, da so programi vseh strank o najbolj pomembnih vprašanjih prekrivajo in v tej zvezi je takole obravnaval problem slovenske ustave:
»V tem pogledu se mi zdi posebej pomembno ugotoviti, da se vsi strinjamo s tem, da je treba kot najpomembnejšo in izhodiščno nalogo sprejeti sestavo nove slovenske ustave. Šele nova ustava nam lahko ustvari potrebno podlago za potrebno družbeno prenovo, ki je kljub posameznim razlikam v pogledih na posamezna vprašanja skupno jedro programov vseh političnih strank, ki sestavljajo to skupščino. Celotna sedanja družbena zgradba je namreč po svoji sestavi, razumljivo, prilagojena drugačnim nalogam, drugačnim ciljem in drugačnim pogledom na družbeni razvoj, kot pa so ga v svojih programih sprejele te stranke. Čim prej bomo sprejeli novo ustavo, toliko prej bomo ustvarili to nujno podlago za dosego zastavljenih ciljev. Upam si trditi, da se ne strinjamo samo o nujnosti nove ustave, ampak tudi o njeni temeljni zasnovi in političnih rešitvah - kar še posebej obeta uspeh na tem ključnem področju.
Posebej vlada soglasje o tem, da je treba zagotoviti suverenost slovenske države, da je treba sožitje z drugimi narodi na območju sedanje Jugoslavije postaviti na povsem nove temelje in da je, kot zgleda sedaj, najbolj primerna pot do tega konfederativna ureditev.
Ob 20.50 je improviziran pevski zbor mladih obiskovalcev ubrano zapel Zdravico, dvorana je vstala in s tem je tudi na svečani način bil zaključen pomembni del zasedanja slovenske skupščine.
Razprava pa se je seveda pričela že mnogo prej. Tokrat so bili liberalci mirni, proceduralne zapletljaje pa je povzročal Demos sam. Pa vendar je vse teklo dokaj mirno in so se težave tokrat brez resnejših zapletov sproti reševale.
Burno, polemično in nerazumljivo ostri pa so bili ponovni napadi na nekatere slovenske novinarje, na celotno kategorijo. To se je stopnjevalo do pismene zahteve skupine poslancev, da naj predsednik Kučan »poskrbi nemudoma za zamenjavo odgovornih urednikov in nekaterih slovenskih novinarjev, ki poročajo o delu slovenskega parlamenta«. Čul se je celo očitek,
da so novinarji, ki so sedeli med zasedanjem v poslanski zbornici, pritiskali na tipke in tako ponarejali volilne izide in motili potek seje. Seveda je bilo že nakaj odgovorov, polemika se bo še zaostrila, danes bo zasedala skupščina slovenskega novinarskega društva, govori pa se tudi o opozorilni stavki. Res povsem nepotreben in nerazumljiv polemičen napad, ko pa je treba prav vprašanja poštenega poročanja, svobode tiska, novinarske etike in profesionalnosti obravnavati strpno, poglobljeno in resno in taki napadi lahko samo izkrivijo sliko in imajo povsem drugačne, predvsem negativne posledice.
Seja slovenske skupščine se ponovno vleče pozno v noč in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Dva zbora morata namreč izvoliti svoje organe, na dnevnem redu je prisega predsedstva in še cel kup drugih vprašanj.
•	Vladna koalicija
KD ne sme samo odklanjati naših predlogov, menita socialista in opozarjata, da bo nov referendum neizbežen, če ne bo prišlo do sporazuma. Tajnik KD Forlani pa je svetoval, da bi začeli to vprašanje reševati na vrhu vladne večine, vendar brez zahteve, da bi v istem okviru prišli tudi do dogovora. Toda Forlani ne ve, kdaj naj bi zasedal vrh. Že v torek je namreč Andreotti izjavil, da doslej še ni določil nobenega datuma. Kakor koli že mnenje, da bo že prihodnje leto ljudstvo z referendumom odločalo o umestnosti ustavnih in volilnih reform, se vse bolj utrjuje. Obstaja pa tudi drugačna možnost: referendum bi lahko preprečil samo padec vlade, kar pa je, po volilnih rezultatih sodeč, nemogoče. Splošni rezultat je namreč utrdil vladno večino, s tem pa jo je tudi prisilil, da vsaj do konca mandatne dobe vztraja v zavezništvu.
•	Sovjetska vojska
kar se'dogaja v Pribaltiku, je tragedija!« je dejal admiral Grišanov. V glavnih mestih »upornih« pribaltskih republik so bile včeraj vojaške parade, ki so potekale ob omikanem ignoriranju domačega prebivalstva in ob navdušeni in bučni prisotnosti priseljencev, ki pa jim ni uspelo izvali incidentov. Z vojaškimi priznanji obteženi generali in admirali so govorili le o »tragediji v Pribaltiku«, na kraj pameti pa jim ni prišlo, da bi svojim vojakom in ljudstvu povedali, da v zakavkaških republikah sploh ni bilo vojaških parad, ker so se bali resnične in ne de-magoške tragedije. V azerbajdžan-skem Bakuju še niso pozabili, kako je vojska zavzela mesto, v gruzijskem Tbilisu še vedno objokujejo padle, ki so jih ugonobili bojni plini, armenski Erevan pa preplavljajo oboroženi nacionalisti, da bi bila vojaška parata povsem neumestna.
Medtem pa uradna Moskva še ni reagirala na estonski sklep o ukinitvi naziva »socialistična in sovjetska«, na vrnitev starega estonskega grba, himne in modro, črno, bele zastave. Vrhovni sovjet Estonije je namreč z večino glasov že reaktiviral nekatere člene ustave iz leta 1937 oziroma 1938, ki med drugim govorijo o Estoniji kot suvereni državi.
Zaradi zahtev o ustanavljanju samostojnih republiških armad
Polkovnik Obradovic o vlogi vojske
BEOGRAD — Po jugoslovanski ustavi so oborožene sile enotne, poveljuje pa jim predsedstvo Jugoslavije in tudi v prihodnje ne bo drugače. To je na tiskovni konferenci v Beogradu povedal predstavnik zveznega sekretariata za narodno obrambo, polkovnik Vuk Obradovic in s tem komentiral zahteve, da bi bilo treba teritorialno obrambo v celoti podrediti republiškim skupščinam. Na vprašanje novinarja, ali bo morebitna izvolitev Janeza Janše za obrambnega ministra v novi vladi republike Slovenije vplivala na sodelovanje zveznega sekretariata s slovenskim sekretariatom za ljudsko obrambo, je Obradovic odgovoril, da ne bodo pristali na ničesar, kar ni združljivo z ustavo in zveznimi zakoni in kar bi utegnilo ogroziti obrambno sposobnost Jugoslavije. Jugoslovanska ljudska armada že dosledno temelji na duhu in načelih sklepov drugega zasedanja AVNOJ, tako pa bo ostalo tudi v prihodnje. Polkovnik Vuk Obradovic je s tem odgovoril na intervju Franja Tudjmana v Nedeljni Dalmaciji, da je treba prihodnji razvoj jugoslovanske armade spet vrniti k temeljnim načelom AVNOJ, da se armade ne bi vmešavale v politični razvoj družbe ter da
bi vsak vojaški poskus preprečevanja demokratičnih procesov pomenil poraz za armado in Jugoslavijo. Na izjave Tudjmana o vojaškem organiziranju jugoslovanske družb® je predstavnik sekretariata odgovoril, da je takšna zasnova vojaškega organiziranja v neskladju z ustavnimi opredelitvami Jugoslavije kot zvezne države. Armada ima enako stališče tudi do zahtev za ustanovitev srbske vojske, za katero se zavzema Stranka srbske narodne obnove.
Polkovnik Obradovic je še povedal, da je v teku preiskava, ki naj razčisti okoliščine, v katerih je bil pri prebegu ubit neki Filipinec, njegova žena pa ranjena. Po njegovem je že sedaj jasno, da graničarji niso prekoračili pooblastil. Ožigosal je tudi vse tiste, ki jih bolj moti, da »graničarji izpolnjujejo svoje obveze« kot pa okoliščina, da nekateri poskušajo organizirano in nezakonito prekoračiti mejo. Izrazil je presenečenje, da je med njimi tudi ZKS - Stranka demokratične prenove, ki je protestirala in zahtevala od predsedstva SFRJ, da se prepove uporaba strelnega orožja na meji in da se poveri pristojnosti graničarjev miličnikom'
(dd)
CTO
CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE
•	CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 16. 5. 1990 in zapadlostjo 16. 5. 1996.
•	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 16. in 26. majem 1993 s tem da že med 16. in 26. aprilom istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia.
•	CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. % Obveznice se nudijo po 97,15% emisijski ceni.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 11. maja do 13.30.
•	CTO bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione).« Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Obveznice se rezervirajo po ceni 97,15% povečani za vsaj 5 stotink. Cena, ki bo iz-nešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 16. maja po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov.
Rok rezervacije do 11. maja
Rok
izplačila
3. leto 6. leto
Maksimalni letni donos bruto %	neto %
14,14%
13,62%
12,33%
11,89%
V pristojni deželni komisiji, ki ji predseduje Ugo Poli
Odbornik G. Carbone poročal o delovanju DS Alpe-Jadran
Letos na vrsti že četrta revija primorskih pihalnih orkestrov
Proseška godba, ki bo nastopila na koncertu v Desklah (Foto M. Magajna)
TRST — Deželni odbornik za komunitarna vprašanja in zunanje odnose Gianfranco Carbone je včeraj poročal pristojni deželni komisiji, ki ji predseduje Ugo Poli (KPI), o dejavnosti, ki jo je v zadnjem letu opravila delovna skupnost Alpe-Jadran.
Lanskega novembra so na letnem zasedanju predsednikov članic delovne skupnosti, ki je bilo v Comu, sprejeli vrsto sklepov, ki so sedaj v izvršilni fazi. Glavni zadevajo pereči problem cestnih prevozov, zaščito okolja (predvsem v alpskih predelih), odobritev načrta o raziskavah glede prekomernega cvetenja morja, promocijo skupnih pobud v turističnem sektorju in drugih oblik sodelovanja tor razmislek o vsem, kar se je zgodilo in se še dogaja v državah ovropskega Vzhoda in v Jugosla-viji. Vsem tem pobudam je treba dodati, da so bile v zadnjem letu 0rganizirana tri zasedanja: o vpli-yih, ki jih bo enotno evropsko tržišče imelo v različnih ekonomskih sistemih članic delovne skupnosti A-J, o civilni zaščiti in o vlogi državljanovega branilca. To zasedanje bo 8. in 9. junija v Trstu. Organiziralo ga bo Furlanija-Julij-ska krajina s finančnim sodelova-rrjem Tridentinske-Gornjega Poa-
dižja in Lombardije in v dogovoru z evropskim institutom o državljanovem branilcu iz Innsbrucka.
Velik del svojega posega je odbornik Carbone namenil sklepu delovne skupnosti, ki zadeva zaščito Jadrana. Pri raziskavi o pojavu cvetenja morja, ki jo koordinira naša dežela preko deželnega ravnateljstva za okolje, so soudeležene tudi dežela Veneto in re-
Gianfranco Carbone
publiki Slovenija in Hrvatska. Skupno pobudo, ki so jo na Brionih sprejeli predsedniki štirih obmorskih dežel in republik decembra lani, so izpopolnili meseca januarja v Benetkah. Izdatek za načrt znaša 3,7 milijarde lir, od katerih bo dežela Veneto prispevala 1,7 milijarde lit, F-JK 1,16 milijarde lir, Slovenija in Hrvaška pa vsaka po 400 milijonov lir. Raziskava je v polnem teku; doslej so se raziskovalci že dvakrat podali na morje in analizirali vzorce vode, ki so si jih »zbrali« na raznih področjih ob severnojadranski obali. Predvidene so še štiri podobne raziskave.
Odbornik Carbone je nato govoril o periodičnih zasedanjih komisij in delovnih skupin, ki izdelujejo študije in pripravljajo načrte o možnih skupnih pobudah.
Obenem je poudaril, da Furlani-ja-Julijska krajina ima trenutno predsedstvo komisije za kmetijstvo, ki obravnava vrsto važnih vprašanj, ki zadevajo celotno delovno skupnost.
Po poročilu odbornika Carbone-ja je komisija sprejela predlog predsednika Folija, po katerem se bo ponovno sestala in proučila številna vprašanja iz odbornikovega poročila.
SEŽANA — Letos poteka že četrtič zapored tradicionalna revija pihalnih orkestrov po Primorski, ki jo prirejata Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Združenje slovenskih kulturnih društev onstran meje. Revija bo zajela prostor z obeh strani meje in nudi možnost, da člani pihalnih orkestrov pokažejo svojo kvalitetno raven. Obenem pomeni revija srečanje z ostalimi vrstniki, kar pa vzbuja tudi nekaj tekmovalnega duha.
Letošnja revija bo zajela tolminsko, goriško, notranjsko, tržaško in obalno področje. Na njej bo gostovalo 20 orkestrov, kot gost pa se bo v imenu vsedržavnega združenja godbenih ansamblov v Italiji predstavil Corpo bandistico musicale citta di Cividale.
Letošnja revija primorskih pihalnih orkestrov se bo pričela to soboto, 12.
maja, ko se bodo ob 20. uri v Tolminu predstavile godbe iz Vogrskega, Tolmina, Cerknice in Postojne. V nedeljo, 13. maja, se bo revija preselila v Nabrežino, kjer lahko zvesti poslušalci tovrstne zvrsti glasbe ob 17. uri prisluhnejo godbam iz Brd, Cerknega in Pirana ter italijanski godbi iz Čedada. Naslednji teden se bo revija odvijala v Desklah (19. 5. ob 20. uri) in Pridvoru (20. 5. ob 17. uri). V Desklah bodo nastopili orkestri iz Marezig, Doberdoba, Proseka in Kopra, v Pridvoru pa iz Nabrežine, Vrhnike, Nove Gorice in Idrije. Srečanje pihalnih orkestrov se bo zaključilo prvo soboto v juniju v Ilirski Bistrici, kjer se bodo predstavile godbe iz Divače, Loža, Ricmanj in Izole.
—OKS—
Načela o svobodni konkurenci ne krši samo »paket za Trst«
2 ^RST — Komisar Leon Brittan, ki je ^hoJžgjj za probleme konkurence, je nj?,točil italijanskemu zunanjemu mi-ko flJ Michelisu, da bo zapadel hec maja rok, v katerem se mora U^ska vlada prilagoditi ustreznim Predpisom dvanajsterice. Rim mora do n jat sanirati" politiko finančnega P°dpiranja industrijskih in drugih de-Epc°Sti in torei uskladiti z normami 2 S o svobodni konkurenci tudi dr-;5Vni zakon, znan kot "paket za Trst sr, <^0r*C0 , zaradi katerega je Bruselj Prožil preiskovalni postopek.
^ tem je poročal včeraj v posebni grelni komisiji odbornik za zadeve g^ropske skupnosti Gianfranco Car-pJ*6- Obnovil je vsebino postopka in 2av®dal, da bo v soboto na ministrstvu j, industrijo sestanek, na katerem šaiv iz90t0vili stališče vlade do vpra-da ■'a' se pravi do bruseljske zahteve, je-jSe Rim in deželna uprava Furlani-Pit^ijske krajine sporazumno dome-pfl. novo industrijsko politiko, ki JPojde vštric s predpisi EGS. j2i .arhone je poudaril, da je Rim pred kpt'^°j,ali nai hrani ali ne zakon ("pa-r ), ki ga je izglasoval parlament, da (j„»nlora vsekakor braniti "posebnosti" ra,7 . RJK in to na izrazito politični p/hi - te posebnosti tičijo tako v ob-Prg?osti tega ozemlja kakor in še neg Vsem v novi vlogi dežele kot
zahod;
ena med vzhodnoevropskim in
p -neevropskim svetom. ti0f0r°čevaleč pa je šel še dlje - v pro-na(-eyziv°: »Pri EGS navajajo kršenje ho-, 0 konkurenci. Če je že tako, ali zahteval, naj EGS preveri še to, ai,s° olajšave, ki jih nudi Zahodna Clja Hamburgu v škodo Trsta,
prav tako naperjene proti temu načelu. Kako je mogoče, da se steka iz osrčja Evrope v severna pristanišča kar 6 milijonov kontejnerjev, v tržaško luko pa celo manj kot 100.000, da se več kot 5 milijonov ton italijanskih tovorov preusmerja v tuja pristanišča in da odpade na Trst kvečjemu 10% vsega blagovnega prometa proti ali iz Avstrije, za katero bi moral biti Trst naravna luka!« In še: »Tirolska uvaža iz Južne Afrike prek Hamburga, Avstrija izvaža na Daljni vzhod ravno tako prek Hamburga in vendar je Dunaj oddaljen od Hamburga 1231 kilometrov, od Trsta pa samih 565 kilometrov; Bavarska se v trgovanju z Južno Afriko prav tako izogiba Trsta, čeprav znaša razdalja med Miinchnom in Hamburgom 797, med Miinchnom in Trstom pa samo 538 kilometrov, a razdalja med Hamburgom in Suezom 3631 in med Trstom ter Hamburgom le 538 kilometrov.«
Srednjeevropske trgovske tokove torej umetno preusmerjajo drugam - je menil Carbone - in to v brk Rimski pogodbi, ki prepoveduje tarifne olajšave pri izkoriščanju železnice, na katero 'pa se opira sir Brittan, ko obtožuje nelojalne konkurence olajšave in-dustrijcem v Furlaniji-Julijski krajini. Deželni odbornik se je tedaj obregnil tudi ob Jugoslavijo: »Rimska pogodba prepoveduje tudi to, da jugoslovanska pristanišča konkurirajo tržaški luki, prepovedi pa ne spoštujejo.«
Ali Trst nikomur ne konkurira? Tudi na to vprašanje bi veljalo jasneje odgovoriti glede na trenje, ki je nastalo okrog Transadrie. (dg)
Negativno mnenje o igralnici na Belvederu
IZOLA — Čeprav so v izolski občini z velikimi upi pričakovali dovoljenje republiških organov, ki bi omogočilo odprtje igralnice tudi na Belvederu nad Izolo, se to ni zgodilo. Republiški komite za turizem in gostinstvo jim je že posredoval mnenje, da bi bilo nesmiselno odpirati tako igralnico.
Glavni razlogi, ki nasprotujejo igralnici na Belvederu, so naslednji - da je na tem območju že igralnica in da bi odpiranje nove igralnice pomenilo jemanje dohodka portoroški igralnici. Izola po mnenju republiškega komiteja za turizem ni tako izrazit turistični kraj, da bi bili na tako ozkem območju potrebni dve igralnici, prav tako pa zakon dovoljuje, da z igralnico upravlja le naše družbeno podjetje (in ne mešano).
Negativno mnenje republiških organov (sledila naj bi še odločba republiškega sekretariata za finance) je prizadelo izolske turistične delavce in predsednika občinskega izvršnega sveta Branka Mahneta, ki trdi, da večina navedb iz mnenja sploh ne drži. Nikakor ni res, da bi smelo z igralnico upravljati le naše družbeno podjetje. Prav tako naj ne bi bilo res dejstvo, da bi Belvedere jemal dohodek portoroški igralnici: »To bi se zgodilo morda na začetku, kasneje pa bi skupaj še povečali dohodek...,« trdi Branko Mahne. V Izoli so prepričani, da bi s konkurenčno igralnico dosegli tudi večji učinek v portoroški igralnici, ki pa po njihovem mnenju ne izkorišča vseh možnosti prav zaradi monopola, ki ga skuša uveljavljati. Če Izola ni izrazit turistični kraj, mar je to Nova Gorica?
se sprašujejo v Izoli. V istem turističnem območju je tudi Lipica, ki pa je dobila dovoljenje za igralnico... Branko Mahne meni, da gre pri vsem za vpliv portoroške igralnice na republiške organe. Zato so se že odločili, da bodo še enkrat zaprosili za dovoljenje.
Kakorkoli že: izolski igralniški primer je le še dokaz več, da je na tem področju precej nereda in da si igralnico zdaj res želi dobesedno že vsaka slovenska vas. Razmišljanje - zgradimo igralnico in že bomo imeli razvoj, ne more sloneti na zdravih gospodarskih temeljih. Tudi zato ne, ker igralnica ni začetek vsega turizma, ampak kvečjemu del neke celovite ponudbe. Geslo »igralnico v vsako krajevno skupnost« spominja na nedavno evforijo odpiranja Duty Free trgovin. Le malo je bilo treba in vsa energija, vložena v to mrežo, se je sesula v nič.
Mimogrede: Tudi v sosednji Italiji opažajo, da industrija zelenih miz sreče doživlja bum. To le še dodatno vzpodbuja razmišljanje, da bi sprostili odpiranje Casinojev, zaradi česar so v italijanskem parlamentu že dobili pobude o spremembah italijanskega zakona o odpiranju igralnic. Vsaj 25 italijanskih občin ima tako že vse nared za vsak primer, če bi prišlo do sprememb.
Prav nenavadno naivno pa se zdi sprejemati tuje sovlagatelje pri odpiranju igralnic, kot da doma ne bi bilo veliko takih, ki bi bili takoj pripravljeni investirati in prispevati znanje za take poslovne poteze.
BORIS ŠULIGOJ
^p.alj Psif/ Uspešni pionirji y gasilskih veščinah
iai
o civilni zaščiti
I	KAtASTROPHENSCHUTI
I !”“» Z»j«<hits Alpe-J«dr»« ZA IČimi OD KATASTSOfA I «"»»*• di leme Alf« »dno P80TEZI0« CIVIlt "JM-Adrio Kiiom«	SAIASITtOFAElHAJilAS
rtopno« Alpe-Jodnon ZA ZAŠČII0 «£D Nf»EČ»»l
TrSt
?a Pubiii, Y vseh lokalih, ki so odprti ®Pake °1°0<lo v teh dneh razobesili JQst /T _ katerimi bo delovna skup-» «iem Vi , ^ran seznanila javnost o a^čit6 el°vanju na področju civilne
SEŽANA — Na nedavnem občinskem tekmovanju pionirjev in pionirk v gasilskih veščinah pred. gasilskim domom v Sežani se je udeležilo preko 200 tekmovalcev in 40 mentorjev. Tekmovanje je organizirala sežanska občinska gasilska zveza v sodelovanju s sežanskim gasilskim društvom. Pred nastopom je tekmovalce pozdravil Miro Orel, načelnik sežanske Občinske gasilske zveze ter jim zaželel veliko uspehov.
V skupini A, v kateri so tekmovali pionirji od 7. do 10. leta starosti, je nastopilo 6 ekip z vajo z vedrovko in štafeto s prenosom vode. Največ točk je osvojila ekipa iz Divače pred Komnom in Senožečami. V skupini B, kjer nastopajo pionirji od 10. do 14. leta starosti, se je pomerilo devet ekip v vaji z ovirami in štafeti na 500 metrov. Največ znanja in spretnosti je pokazala ekipa iz Komna pred ekipo iz Štjaka in Materije.
—oks—

Polemičnost ob iskanju rešitev za Lipo
KOPER — V tem trenutku bi stečaj Založbe Lipa Koper pomenil njeno likvidacijo, prekinitev kontinuitete primorskega povojnega založništva in pravo kulturno sramoto za Koper in celo Primorsko. Zato se Založba Lipa obrača k vsem novoizvoljenim skupščinam in njihovim izvršnim svetom, naj bi z enkratno finančno akcijo pokrili podedovano izgubo (1,1 milijona din) in s tem pomagali založbi k ponovnemu zagonu. Primorska ne sme ostati brez svoje založbe, niti je ne smemo prepustiti zasebnikom ali kakšnim diletantskim skupinam, ki bi si rade iz njenih ostankov morebiti kovale osebni profit.
To je le del odgovora direktorja in glavnega urednika Založbe Lipa Jožeta A. Hočevarja na aprilsko Izjavo Združenja književnikov Primorske o usodi koprske založbe, v kateri se književniki zavzemajo za obstoj založbe, toda na novih organizacijskih in vsebinskih osnovah. Po prepričanju književnikov pa nove organizacijske in vsebinske osnove lahko iz-rastejo le s stečajem sedanje založbe. Nadalje so književniki v svoji Izjavi zapisali, da so pripravljeni »prevzeti« založbo po stečajnem postopku in jo vrniti tistim, za katere je bila ustanovljena: Primorcem.
V odgovoru na Izjavo Jože A. Hočevar očita avtorjem, da se skušajo skrivati za imenom Združenja književnikov Primorske, saj Izjava ni datirana, ni podpisov avtorjev oziroma udeležencev sestanka, na katerem naj bi jo sestavili. »Upravičeno se je treba vprašati, zakaj se z imenom in priimkom niso podpisali tisti, ki bi radi najprej opeharili upnike ali morda razprodali založbino težko pri-služeno premoženje, maloštevilne delavce (19) pa pahnili na cesto, nato pa sami »prevzeli« založbo. Kdo jim daje to pravico? S kakšnim programom? Mar, da bi založba poslej izdajala samo njihova dela? S kakšno garancijo, da ne bi ta založniška hiša zašla zares v brezizhoden položaj? Zakaj stečaj, če je založba v preteklem letu poslovala pozitivno in ji je uspelo zmanjšati dolg, ki ga je sedanje vodstvo podedovalo,« se nadalje sprašuje Jože A. Hočevar. Zahtevo Združenja Primorskih književnikov Primorske po stečaju Lipe razume za nemoralno in navaja, da so drugi kulturni delavci (slavisti, dr. Branko Marušič) odločno proti temu ukrepu.
IZTOK UMER
Povolilne perspektive v okoliških občinah
KPI nasprotuje »barantanju« za DoKno in Devin-N abrežino
Izšla je v zbirki Jadranskega koledarja
V SK predstavili Ruplovo zbirko esejev »Pogledi«
Novi politični položaj v Nabrežini in v Dolini je že predmet ostrih polemik med strankami, ki vodijo Pokrajino in Občino Trst. V laseh so si predvsem demokristjani in socialisti, ki se očitno že predčasno pripravljajo na velike »manevre« v zvezi z načrtovano, a vse prej kot lahko izvedljivo štafeto na Občini in Pokrajini. Melonarji so po pekočem porazu v Nabrežini naenkrat utihnili, podobno kot socialde-i mokrati, ki so pri oblikovanju volilnega zavezništva s socialisti naredili zelo slabe račune, saj niso izvolili niti enega svojega predstavnika, njihov pokrajinski sekretar Franco Di Piazza je v Nabrežini dobil 26 preferenc.
Politična bitka se torej bije med PSI in KD, ki je že začela pritiskati na Craxijevo stranko, naj v Dolini dokončno obrne hrbet komunistom, v nabre-žinskem občinskem svetu pa naj ustvari pogoje za tristrankarsko zavezništvo KD-PSI-SSk z župansko štafeto Brezigar-Locchi, v Dolini pa naj bi na čelo iste koalicije izvolili socialista Marina Pačenika. Za sedaj gre vsekakor samo za dve hipotezi na papirju, tudi zato, ker ima človek vtis, da krajevne voditelje KD bolj kot Nabrežina
in Dolina v tem trenutku skrbi usoda osrednjih tržaških uprav. Razkol s socialisti glede Doline in Nabrežine bi lahko Tripani in somišljeniki izkoristili za nova razhajanja na pokrajinski ravni, ki bi zamrznila štafeto na Občini Trst, kjer bi za župana ostal še dalje Richetti. V tem sklopu nekateri na tihem že napovedujejo predčasni razpust tržaškega občinskega sveta, komisarsko upravo in predčasne občinske volitve prihodnje leto. Kakorkoli že, smo nekaj dni po volitvah priča političnemu obračunavanju v pet-strankarski koaliciji in to na koži Doline in Nabrežine.
Proti »logiki medstrankarskega barantanja« v Dolini in v Nabrežini je včeraj nastopilo pokrajinsko vodstvo KPI, ki je mnenja, da bo treba politične rešitve poiskati v krajevnem merilu in ne na pokrajinski ravni kot glasno zahtevajo demokristjani. Za oblikovanje novih uprav naj se torej odloča na občinski ravni, na podlagi volilne teže posameznih strank in tudi upravnih programov. »Če bodo politične sile ubrale to pot ne bo težko izvoliti oba občinska odbora,« pravijo komu-
Dolinčani sklenili Majenco z običajnim podiranjem maja
S slovesnim podiranjem maja se je v torek zvečer v Dolini zaključila majen-ca. Stari vaški običaj je tudi letos spremljalo lepo, sončno majsko vreme, kar je brez dvoma pripomoglo k posebnemu uspehu praznika. V torek so se priprave na podiranje začele že v zgodnjih popoldanskih urah, proti večeru pa je nastopil Pihalni orkester Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi. Po koncertu so na Gorico še zadnjič prikorakali parterji in parterce s predsednikom in predstavnico dekliške na čelu. Za njimi pa so dolinsko himno Na Gorici peli na "placu" še dolinski fantje in dekleta, možje in žene. Na vaškem trgu so se vsi v krogu zbrali pod majem in za zaključek še enkrat zapeli drugo dolinsko himno, Eno drevce mi je zraslo. Nato so fantje »šli na vrče«, dekleta so okrog maja tvorile živo mejo in tako zadržale številne obiskovalce, ki so si v Dolino prišli ogledat torkovo podiranje. Na predsednikov znak, ob igranju dolinske godbe, se je maj zrušil na tla. Prvi so se nanj zvalili otroci, ki so po stari navadi pobrali preostale pomaranče, zastavice in kolače. S tem se je slavnostno zaključila še letošnja majenca, ki jo je med drugim označeval še poseben jubilej: Drago Slavec, eden izmed zaslužnih Dolinčanov, je letos prejel priznanje za svoj 40. »cep« češnje!
Na sliki (foto Magajna) trenutek, ko je maj padel, (dam)
nisti, ki so mnenja, da so ljudje v nedeljo in v ponedeljek šli na volišča, da izvolijo občinske uprave in ne da oblikujejo te ali one politične scenarije, ki so popolnoma tuji krajevnim stvarnostim. Glede Doline se je KPI, kot znano, že javno izrekla za nadaljevanje političnega sodelovanja s PSI, v Nabrežini pa predlaga programsko soočanje s SSk, PSI in z Zeleno listo s simbolom golobice.
Deželno vodstvo SSk je izdalo tiskovno sporočilo, s katerim se je zahvalilo volilcem, ki so na Tržaškem in ha Goriškem podprli lipovo vejico. »SSk je skoraj povsod utrdila svoj položaj, v devinsko-nabrežinski občini pa je doživela izreden uspeh. Potrjeno in povečano zaupanje nalaga stranki še večjo odgovornost za dosledno delo v korist slovenske narodnostne skupnosti ..in vsega prebivalstva.« SSk se zahvaljuje vsem kandidatom, izvoljenim predstavnikom pa vošči uspešno delo, »javna zahvala gre tudi aktivistom in podpornikom, a tudi sredstvom množičnega obveščanja, ki so poročala o delu in prizadevanjih Slovenske skupnosti«.	§ j_
V torek zvečer je bil v Slovenskem klubu na sporedu razgovor o najnovejši zbirki esejev Alda Rupla z naslovom "Pogledi". Delo je izšlo decembra lani pri Založništvu tržaškega tiska v
zbirki Jadranskega koledarja in doslej še ni doživelo predstavitve v Trstu.
Nekaj uvodnih besed je o avtorju povedal urednik Marko Kravos. V svoji analizi Ruplove zbirke esejev je podčrtal, da to delo odraža razpad določenih ideoloških temeljev, ki jih skuša avtor nadomestiti z naravo. Eseje nasploh odlikuje prava vzraščenost z naravo za katero se avtor zaveda, da je bistveni sestavni del vsakega človeka. Polega tega pa gre za dobro esejistično literaturo z leposlovnimi odlikami, je poudaril Kravos. Rupel s svojimi "Pogledi" dejansko zareže v sodobnost. Delo odlikuje tudi velika občutljivost za etične dimenzije in velik estetski čut. Knjiga odpira marsikatero vprašanje, ki ni zanimivo samo za športnike, pač pa za vso manjšino. Pisec se loteva narodnostnega vprašanja, odnosov med manjšino in večino, hkrati pa, kot profesor telesne vzgoje, razmišlja tudi o pedagoškem pristopu k mladini ipd.
Kravosovemu uvodu je sledil razgovor med avtorjem in publiko. Aldo Rupel je prisotnim opisal svoje izkušnje, ugotovitve, svoje duševno stanje, ko je pisal eseje. Predvsem je opozoril, da je treba pri njegovem delu upoštevati dva bistvena elementa. Prvi je telesnost v vseh smislih, drugi pa je zamejska vizija, ki ni ne tržaška in ne goriška. Rupel je povedal, da odnos med Trstom in Gorico doživlja zelo občuteno. Med tema mestoma ne vidi protislovja, kar je na žalost precej razširjeno mnenje, ampak doživlja ta odnos konstruktivno.
Pisec "Pogledov" je ob koncu občinstvu pošteno priznal, da na določene stvari morda gleda nekoliko črno belo, ker ga seveda pogojuje preteklost. V svojem razgovoru v publiko se je Rupel dotaknil tudi številnih aktualnih vprašanj, od poitalijančenih priimkov in narodne sprave do odnosa med Slovenci in Italijani, naše narodne zavesti in polpretekle zgodovine, (hj)
Na sliki (foto Magajna): med predstavitvijo Ruplove knjige
Coloni posegel pri podtajniku predsedstva vlade Cristoforiju
Podtajnik pri predsedstvu vlade Nino Cristofori je včeraj sprejel tržaškega poslanca Sergia Colonija (KD). V daljšem pogovoru mu je Coloni obrazložil najbolj pereče probleme, ki zadevajo Tržaško. Predvsem mu je predočil možnost, da bi Italija oziroma Trst kandidirala za sedež Investicijske banke za Vzhodno Evropo. V ta namen je bil dogovorjen sestanek med tržaškimi predstavniki in zakladnim ministrom Carlijem.
Podtajnik Cristofori se je nadalje obvezal, da bo spodbudil senat, naj čim prej vzame ponovno v pretres zakonski osnutek o obmejnih področjih, izrazil pa je veliko zaskrbljenost zaradi spora, ki ga je dvignila Evropska gospodarska skupnost proti izrednim ukrepom v prid našega področja, ki jih predvideva zakon številka 26 iz leta 1986, bolje znan kot paket za Trst.
»Vsaka okrnitev tega posebnega zakona je nesprejemljiva za Trst,« je s tem v zvezi dejal Coloni. »Zakon 26 iz leta 1986 se sklicuje tudi na mednarodne akte, ki so v nekaterih primerih starejši od ustanovitve Evropske skupnosti.« Cristofori se je s Colonijevimi izvajanji strinjal in se je obvezal, da bo osebno stopil v stik s komisarjem ES Van Britanom in da bo poskrbel za to, da bi predstavniki Trsta sodelovali pri oblikovanju obrambne strategije za ohranitev norm, ki jih ospora-va ES.
Na prazniku NK »BOR« bo igral znani slovenski ansambel Krt
V veselje ljubiteljem lepe slovenske glasbe bo ansambel Krt po lanskem nastopu na kraški ohceti ter na šagri v Bazovici ponovno med nami. Tokrat bo poskrbel za veselo vzdušje na I. športnem prazniku NK »Bor«, ki bo v Bazovici, 12. in 13. t. m., na vrtu Gospodarske zadruge.
Ansambel se je ravnokar vrnil z 10-dnevnega gostovanja v Hamburgu, kmalu po Borovem prazniku pa se bo spet podal na novo turnejo v Nemčijo. Predvidene so še druge turneje v Avstriji, kjer se ansambel vedno bolj uveljavlja.
Spored praznika bo zelo pester in bogat. Glasbeni spored se bo pričel v soboto ob 18. uri, v nedeljo pa od 11. ure dopoldne do 13. ure. Sledili bosta prijateljski odbojkarski srečanji prve ženske in moške ekipe ŠD Bor. Sledila bo glasba za ples vse do 24. ure. Gostom bodo na razpolago dobro založeni kioski in odlična kapljica. (Č. I.-K. B.)
Potujoči potepači vabijo otroke na vesela srečanja
Potujoči potepači, najbolj smešni razgrajači so se od daleč pripeljali, da z otroki bi se igrali.
Potepači potepuhi niso slepi niso gluhi, če prijat le pridobijo, dobro voljo pomnožijo.
Tako pravita prvi kitici himne Potujočih potepačev. Otroci se jih prav gotovo še spominjajo, saj so v preteklosti obiskali več slovenskih vasi in zabavali otroke s pesmijo in igrami.
Po dveh letih potovanja širom po svetu so se potepači končno vrnili v naše kraje z novimi igrami in številnimi presenečenji. V soboto se bodo potepači srečali s svojimi malimi prijatelji na "Kržadi" v Križu, tja bodo prišli ob 15. uri.
Po predstavi v Križu se bodo Potujoči potepači odpravili v Šempolaj, kjer bodo pokazali, kaj znajo pred osnovno šolo. Na kraj srečanja bodo prišli ob 16. uri.
Mladi in tudi starejši (nikogar ne bodo podili domov) ne smejo torej izgubiti priložnosti, da se srečajo z veselo skupino, ki je s svojimi nastopi žela med otroci veliko "odobravanja". Najbolj veselo je seveda bilo, ko so se otroci vživeli v igro in delali, kot da so tudi oni potepači, pevci, igralci in kdo ve, kaj vse še. Veselja torej ne bo manjkalo niti v Križu in niti v Sempo-laju. Pa še to, vsi otroci, ki berejo sporočilo potepačev, naj pripeljejo na srečanje tudi tiste svoje prijatelje, ki so sporočilo pregledali.
Razgovor s člani ansambla po nastopu v tržaškem Kulturnem domu
Ansambel Happv Day osvaja mlade poslušalce
Ko smo pred dnevi spremljali v Kulturnem domu v Trstu mlade pevce na glasbenem srečanju, ki ga je priredila radijska postaja Trst A, smo se srečali tudi z ansamblom Happy Day, ki je po svoji "stari" navadi pošteno zabaval poslušalce, istočasno pa odpel nekaj svojih lepih popevk.
Iščemo vas od takrat, ko ste nastopili na glasbenem tekmovanju »Melodije morja in sonca« v Portorožu. Prvo nagrado vam je takrat strokovna žirija podelila za glasbo, tekst in aranžma, vendar je šel vaš uspeh nekako mimo, brez zasluženega poudarka.
»No, lepo je od vas, da ste se tega spomnili. Saj bi bilo res prav, da se je kdo pri tisti naši zmagi malo bolj pomudil. A je že tako. Glavno je, da mi še delamo, da veliko nastopamo, da imamo zvesto publiko, da se med seboj razumemo, da ustvarjamo, pa še da in da...«
Danes sestavljajo glasbeno skupino: Boris Devetak (bas kitara), Marko Feri (električna kitara) (ker je Marko sedaj pri vojakih, ga začasno nadomešča Andrej Hvalič), Ladi Mljač (bobnar), Marjan Mlakar (klaviaturist) in Igor Malalan, pevec in velikokrat tudi animator prireditev.
»Nič ne pišite o naših poklicih, saj to ni tako važno. Vsak od nas pač mora nekje služiti denar - jaz na primer tako, da prevažam pokojnine, brez katerih bi bilo našim ostarelim življenje še bolj težko,« je na pol za šalo, na pol zares, povedal Igor.
To pa že moramo zapisati, da prihajata Ladi Mljač in Marjan Mlakar z »onstran meje« - Ladi iz Lokve pri Sežani, Marjan pa iz Nove Gorice, kar poudarja tisti »enotni« kulturni pro-
stor, o katerem vsi ponavadi tako radi govorimo.
V ansamblu nastopa tudi pevka in sicer Giuliana Crocini. Ni Slovenka, a je postala, ker pač sodeluje v tem ansamblu, že »dvojezična«. Lepo že namreč poje razne slovenske popevke; v prihodnosti se jih bo naučila še več, so mi fantje povedali.
Končno ima ansambel še svojega harmonikaša in sicer Andreja Kralja iz Slivnega.
Obvezno je bilo, da spregovorimo nekaj tudi o začetku delovanja tega ansambla. To se je "zgodilo" na zadnji dan leta 1987, so mi povedali, ko so prvič nastopili v Kulturnem domu v Gorici.
Takrat ansambel ni imel še pevke in tudi klaviaturist je bil Alfredo Cibic.
Ansambel igra veliko plesne glasbe tako, da lahko nastopa na raznih prireditvah - tudi poročnih. Poleg tega pa si pišejo sami svoje skladbe, za katere dela sedaj aranžmaje Marjan Mlakar.
Nekatere skladbe so že zelo priljubljene, so nam povedali: na primer »Stanko p'hu«, domača rock popevka, pa še veliko drugih, ki jih naši glasbeniki opremijo vedno z duhovitim, veselim tekstom.
»Kje pa nastopate?« nas je še zanimalo.
»Povsod, od Doline, do Trevisa. Do septembra bomo imeli kakih 40 do 50
nastopov. Vabijo nas na vse konce in kraje, tako da bomo polno zasedeni-*
Ze 25. in 26. t. m. bo Happy DaV nastopal v Mačkoljah; pred tem je nastopil tudi v Rupi na Goriškem, na prazniku »frtalje«. Povsod jih čaka veliko poslušalcev; sami pa imajo svoj6 zveste privržence - »same Kraševce*' kot so nam povedali.
Septembra bodo izdali kaseto, P3 kateri bo od 10 do 12 njihovih skladh Prav gotovo bodo te vesti veseli njih?" vi oboževalci, poslali pa bodo svoj® skladbe tudi za letošnjo prireditev »Melodije morja in sonca«. Nekaj j'*1 že pišejo in sestavljajo. Upajo, da d0 skladba dobra. »Ne vemo, če se d0 prej ob njej vžgala publika, ali Pa naša melodija.«
Veliko lepih spominov jih veže Pj skupne nastope. Eden najlepših je P1 na primer tisti, ko so nastopili 11 prazniku piva v Nabrežini. Komaj 5 začeli peti, se je vsul gost dež, glasb®-niki pa so vztrajali in igrali dalr Tako so začeli tudi ljudje kar v dež) plesati in vsi skupaj so, v prijetn6 vzdušju, počakali na konec plohe.
»To, kar vam bomo zapeli, ni ltrnl,e Ijotina - to, kar vam bomo zapeli' J mladost,« je bil tekst popevke, ki j° i .ansambel zapel na glasbenem sre nju v Kulturnem domu. Pesem je P 0j tegnila mlado občinstvo, ki je osvojilo tekst (zapisal ga je Miran šuta) in pritegnilo prijetni melodij1'
Prepričani smo, da bo dobro ^Ke-loženje, z lepo glasbo in veselo b do, spremljalo tudi vse prihodnje stope tega našega ansambla.	»
NEVA LUKE5
Po spodletelem poskusu obtoženih misovcev, da preprečijo dvojezičen proces
Dvojezična sodna obravnava ni protiustavna Kvako je pretor
^	a	vpprm iiTPmphi
saj je slovenska manjšina lormalno pnznana dvojezični proces
Tržaški neofašisti (in nacionalisti na sploh) so včeraj dobili novo pekočo klofuto. Po dvojezičnem procesu proti Lucijanu Malalanu, ki je bil med drugim oproščen obtožbe, da je med manifestacijo za dvojezičnost 26. oktobra lani udaril občinskega svetovalca MSI Roberta Bagattina Menio, je tudi včerajšnji proces na preturi proti skupini misovcev stekel dvojezično. Sodna obravnava je torej lahko dvojezična tudi, ko Slovenec ni obtoženec, pač pa prizadeta stranka ali priča. Včeraj sicer še niso zaslišali slovenskih strank, tako da v sodni dvorani še ni »zadonela« slovenska beseda. Pretor pa je razsodil, da imajo tudi civilna stranka in Priče (prof. Samo Pahor, Marco Coco-ravec, Jasmin Grgič, Egon Štoka in Lucijan Malalan)) pravico do slovenskega procesa v pisni in ustni obliki.
Velika prireditev, ki so jo neofašisti Pripravili za včeraj (z večernim shodom Gianfranca Pinija na Trgu Unita m tiskovno konferenco), je imela torej grenak priokus, pa čeprav je bivši vsedržavni sekretar MSI Fini skušal obrazložiti, da fe manifestacije nimajo nobenega opravka s procesom, pač pa da so »simboličnega pomena v obrambo italijanstva Trsta«.
Kot je v pogovoru priznal sam Fini, Pretor Piervalerio Reinotti namreč ni tnogel mimo 109. člena novega kazen-skega postopnika, po katerem imajo Pripadniki priznanih jezikovnih manj-“*n pravico do dvojezičnega procesa, branilci obtoženih misovcev, med ka-mrimi so bili tudi zelo znani misovski odvetniki, pa so kljub temu na vse Lriplje skušali dokazati, da je 109. člen tezenskega postopnika protiustaven ,n da slovenska manjšina ni priznana Jezikovna manjšina. Tako zagnanost Pri obrambi pravic italijanskih »diskri-fmniranih« prebivalcev Trsta pa je tre-
a verjetno pripisati tudi dejstvu, da so neofašisti želeli izkoristiti snemanje (ki je proces posnela za oddajo
Odvetnik Tassi je za priložnost oblekel črno srajco, na pasu mu je svetila Mussolinijeva glava, pozdravil pa je v fašističnem slogu. Show, ki ga odvetnik Berdon očitno ni jemal preveč resno...	(foto Magajna)
Dan na preturi), da bi se njihov glas slišal po vsej Italiji.
Osrednji in najbolj zanimiv del procesa se je začel torej, še preden je javni tožilec prebral obtožnico. Po zahtevi odvetnika civilne stranke Bogdana Berdona, naj bo proces tudi v slovenščini, so štirje branilci sedmih misovcev (ki so obtoženi, da so poškodovali transparent in leseni lepak skupine Slovencev in Slovenk ter udarili slovenskega demonstranta Marca Coco-ravca), uprizorili pravi »show«. Giacomelli, Tremaglia jr., Tassi (ki je imel na sebi črno srajco s »trobarvnim plamenom«) in Bezziccheri so v vročem vzdušju, h kateremu pa so prispevali samo reflektorji ekipe RAI, dokazovali, da slovenska manjšina ni priznana manjšina, ker Italija ni nikoli ratificirala Londonskega sporazuma in ni sprejela zaščitnega zakona, ki bi uzakonil pravice Slovencev. Celo Macca-
nicov zakonski osnutek naj bi po besedilu ministra odgovarjal le italijanskemu notranjemu pravu, ne pa mednarodnim sporazumom, ki jih je podpisala Italija. Po drugi strani pa so dokazovali, da je 109. člen protiustaven, češ da bi dvojezičen proces okrnil pravico do obrambe italijansko govorečih odvetnikov, ker ne bi mogli zasliševati slovensko govorečih strank (Giacomelli je celo predlagal, naj bi na Krasu ustanovili posebna slovenska sodišča, zato da bi točno razmejili teritorij po narodnosti).
Berdon je neofašističnim odvetnikom oporekal rekoč, da imajo tudi italijanski odvetniki možnost, da razumejo drugače govoreče stranke, saj imajo na razpolago tehnične .pripomočke, kot je prevajanje. Omenil pa je tudi njihove lastne argumente: če je slovenska manjšina, kot pravijo, najbolj zaščitena manjšina v Evropi, to pome-
ni, da je torej priznana . jezikovna manjšina. Javni tožilec Luigi Dainotti pa je podprl zahtevo civilne stranke, češ da je tudi ustavno sodišče leta 1982 razsodilo, da je slovenska jezikovna manjšina priznana.
Po tričetrturni prekinitvi procesa, med katero se je zlasti odvetnik Tassi »šopiril« po hodniku pred sodno dvorano in razlagal svoje poglede na novejšo zgodovino, je pretor nazadnje razsodil, da je slovenska manjšina priznana in da 109. člen ni protiustaven (utemeljitev objavljamo posebej) ter tako odločil, da bo zapisnik o zasliševanju slovenskih strank tudi v slovenščini. Tako se je lahko končno začel proces, ki je bil seveda zanimiv bolj zaradi vprašanja dvojezičnosti kot specifične sodne problematike.
Pretor je včeraj zaslišal samo bivšega načelnika politične policije Petrosi-na, komisarja D Agostina ter agenta Macchija in Zulianija. Še preden bi se zasliševanje začelo, pa sta obtoženca Menia Bagattin in Sluga imela priložnost, da se »izkašljata«. Prvi je dejal, da ne bo več spregovoril, če bo katera od slovenskih strank govorila v slovenščini, češ da so tudi pravice italijanskih prebivalcev nedotakljive in svete. Sluga pa je obtožil policijo, da redno diskriminira misovske manifestacije in da jih skuša zatirati, tudi ko so le-te dovoljene.
V tem ključu je tudi potekal prvi del obravnave, ki so jo med drugim odložili na prihodnji ponedeljek, ko bi morala biti znana razsodba. Branilci so bili najbolj žolčni prav do Petrosina, saj so skušali dokazati, da nima nikakršnega »posluha za državnost«. Oporekali pa so tudi sklepu kvesture, ki je dovolila skupini Slovencev in Slovenk, da uprizorijo manifestacijo na Trgu UniU, pa čeprav na robu trga. Na ta način bodo verjetno skušali dokazati, da so mladi neofašisti upravičeno »nadomestili« sile javnega reda, ki niso znale braniti dostojanstva italijanskega Trsta. B. G.
Pretor Piervalerio Reinotti je svojo ' odločitev, da proces lahko poteka dvojezično in da se zapisnik vodi tudi v slovenščini, utemeljil zelo razčlenjeno. V svojem dokumentu najprej ugotavlja, da je iz zakonov, s katerimi so ratificirali osimski sporazum, ustanovili slovenske šole, predvideli uvedbo slovenskih televizijskih oddaj in po katerih finansirajo slovenske kulturne ustanove, mogoče sklepati, da je slovenska jezikovna manjšina priznana manjšina.
Omenjeni zakoni pa posredno in neposredno priznavajo, da slovenska manjšina živi v celotni tržaški pokrajini.
Kljub pomanjkanju globalnega zaščitnega zakona je po zgoraj omenjenih zakonih torej mogoče priznati pripadnikom slovenske manjšine pravico do dvojezičnega procesa, kot narekuje 109. člen novega zakonskega postopnika.
109. člen po drugi strani ni protiustaven (kot so trdili branilci neofašis-tov), saj 3. člen ustave izrecno pravi, da je treba zaščititi pravno priznane »razlike« in jih torej primerno (različno) obravnavati (v skopih besedah to pomeni, da je v tem primeru treba zaščititi različnost državljanov slovenskega jezika, tako da se jim omogoči, da so tudi na sodišču »različni« in da govorijo svoj jezik).
Pretor nadalje ugotavlja, da 109. člen ne krši niti 24. člena ustave (kot so trdili branilci misovcev): branilcem namreč ne onemogoča, da bi opravljali svojo nalogp in da bi torej zaslišali slovensko govoreče stranke (v podobni situaciji se znajdejo tudi odvetniki, ki morajo zaslišati tuje stranke, ki ne govorijo italijanskega jezika). Vodenje dveh različnih zapisnikov - v italijanščini in v materinem jeziku priče ali civilne stranke - pa nasprotno ščiti pravice vseh strank, pa čeprav govorijo različne jezike.
pismo uredništvu Slovenščina ne spada v volilni »show«
Pismo predsednika komisije za manjšine
Raba slovenščine in odmev v evropskem parlamentu
Za Bekarja in Capuzza ponovno amnestija
Spoštovano uredništvo,
Slovenska skupnost ne zamudi priložnosti, da ne bi na-t0Pila proti socialistom, tudi tokrat je to storila povsem ^umestno.
je Če pri KZE obstaja možnost uporabe slovenskega jezika, p to treba pripisati prav odločilnemu glasu PSI, ki je na
L umestitveni seji, kot je tudi lahko razvidno iz zapisni-sta 2avrnL predloge MSI, Liste za Trst in nekaterih pred-pr Vl}iRov Krščanske demokracije, ki so skušali spremeniti , ayilnik. Naše stališče je znano: pričakujemo, da bi v naj-s, alšem času prišlo do odobritve zaščitnega zakona sloven-š®.Manjšine, zato da bi na jasnih osnovah razrešili to vpra-ie r>e' ^smo načelnika skupine SSk Gombača dokazuje, da Sej Sl pravilno ravnal, ko je omogočil preložitev zadnje Qli s*cuP^ine KZE, ki bi se tri dni pred volitvami sprevr-so V Volilni show tistih strank, med katerimi je tudi SSk, ki pa 2 bajanjem prostora fašistični desnici gradili svoj uspeh p narodnostnem nasprotju. (Ne oziraje se na to pa so se . 90d:li tudi z LpT, kot se je zgodilo v zadnjih dveh letih na*č ^Pravlianiu občine Devin-Nabrežina). Končno, naj bo sl e‘nik svetovalske skupine SSk v KZE pomirjen, ker so rpg. enski volilci dali svoj odgovor, saj so na volitvah 6. Oj-J? Pripomogli, da imajo socialisti več glasov in mest, jo i tein 't0 50 kaznovali devinsko-nabrežinsko upravo, ki veči VOt^a Slovenska skupnost in ki sedaj ne bi bila več v
Luigi Anghelone (načelnik skupine PSI pri KZE)
Primer grobe diskriminacije slovenskega jezika, do katere je prišlo ob obisku delegacij koroškega in slovenskega parlamenta pri Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ko so slovenskemu deželnemu svetovalcu Bojanu Brezigarju preprečili, da bi spregovoril v svojem materinem jeziku, je imelo precejšnjo odmevnost v evropskem parlamentu. Te dni je namreč dospelo na Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo pismo predsednika komisije za manjšinske jezike pri evropskem parlamentu Joachima Dalsassa. Evropski parlamentarec se sklicuje na protestno noto, ki jo je na italijansko vlado naslovila SKGZ, ter izraža slovenski manjšini popolno solidarnost ob omenjenem dogodku v deželnem svetu F-Jk. Dalsass je mnenja, da s strani vladnih predstavnikov niso dovolj samo lepe besede, temveč da morajo te besede spremljati tudi ustrezna dejanja pri zagotavljanju pravic manjšinskim skupnostim.
V svojem imenu evropski poslanec seznanja SKGZ s pobudo, ki jo je izvedel 18. januarja letos, ko je poslal predsednikoma italijanskega senata in poslanske zbornice Spadoliniju in Jot-tijevi pismeni poziv, naj poskrbita, da bi čimprej prišlo do razprave o vlad-
nem osnutku zaščitnega zakona za Slovence ter do njegove odobritve. Dalsass pripominja, da mu je predsednik senata Spadolini zagotovil, da bo pooblastil pristojno senatno komisijo, da se vendarle loti tega problema. V svojem pozivu predsednikoma italijanskega parlamenta se predsednik komisije za manjšinske jezike pri evropskem parlamentu sklicuje na resolucijo, ki jo je v zvezi z zakonsko zaščito tako Slovencev kot drugih manjših jezikovnih skupnosti sprejela njegova komisija.
Debata o tujcih v kaznilnicah
Jutri ob 10.30 bo v tržaškem zaporu Coroneo debata na temo »Tujci v Italiji in v zaporih«. Govorila bosta poslanka KRI v evropskem parlamentu Dacia Valent in slovenski senator Stojan Spetič. Srečanju bo. predsedovala Jelka Gerbec, ki predseduje komisiji za pravosodje pri krajevni federaciji KPI.
Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo, po kateri sta tržaška predstavnika Zelene alternativne liste Maurizio Bekar in Alessandro Capuzzo oproščena sodne obravnave zaradi amnestije. Razsodba se nanaša na dogodek, do katerega je prišlo septembra 1984. Tedaj sta Bekar in Capuzzo demonstrativno vlomila v gledališče v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu, da bi dosegla njegovo ponovno odprtje. Gledališče pa je medtem postalo skladišče Tržaške krajevne zdravstvene enote in predstavnika Zelene alternativne liste sta iz njega odnesla higienski papir in nekaj drugega materiala, ki sta ga potem v znak protesta poslala po pošti vsem pokrajinskim svetovalcem.
Tržaška krajevna zdravstvna enota je prijavila Bekarja in Capuzza sodnim oblastem zaradi kraje javne imovine, tržaško sodišče pa je 22. marca 1988 razsodilo, da sta oproščena sodne obravnave zaradi amnestije, do katere je medtem prišlo. A predstavnika Zelene alternativne liste se z amnestijo nista zadovoljila, ker sta menila, da nista ničesar ukradla, saj sta odvzete predmete takoj vrnila po pošti, zato sta vložila priziv. Kot rečeno, pa je prizivno sodišče včeraj pod predsedstvom sodnika Del Conteja potrdilo prvostopenjsko razsodbo.
Bekar in Capuzzo pa vztrajata na svojem stališču. Včeraj sta takoj po razsodbi izdala tiskovno poročilo, v katerem podrobneje obnavljata razvoj dogodkov in naznanjata, da bosta mogoče vložila priziv na kasacijsko sodišče. Kot pišeta, njima ne gre toliko za praktične posledice, kolikor za načelno razčiščenje, ki je v njunem primeru toliko pomembnejše, ker sta oba tudi izvoljena predstavnika.
Neljub dogodek ob zaključku majence v Dolini
Prevzetni prenapeteži so jo tokrat izkupili
tradlcio° *n razPosaieno vzdušje, ki
triajp"lona^no označuje praznovanje ko^ Ce v Dolini, je letos čisto na dek a nekoliko skvaril neljub dogo-Tr$ta Zvonca mladih prenapetežev iz iti prnif s avojim oholim obnašanjem dorria»5Vsem z zmerjanjem slovenskih zahtev1?°V 'zzva^a pretep, ki k sreči ni Ptecei3 ranienih, pač pa je povzročil Pretjv_ 9m°tne škode v vaški gostilni, s®tice 6111 pa’ Kot rečeno, vrgel nekaj 'Kjinsi na zaključek tradicionalnega jOSkega praznika.
ttjitj, 9odek se je pripetil predsinoč-Pi, Ja 0krog polnoči v Zadružni gostil-^dalef* v vaškem središču, se pravi Lr pt c °d trga, na katerem so nekaj a q0L?,oc^rK maj. Kot nam je pbveda-0tlleriipn n^arKa Marija Bandelj, je
ko Ph Po
?a je	se umaknejo, v odgovor
h6z »s'cip 11 Sodrnjanje in zmerjanje attionst Ve<<- četverica se je potem Položil 1Vn° usecRa na mize in na- • a tudi noge in to svoje po-
.Il6hien i Ka Manja Bandelj, je Potenj a Četverica naročila štiri piva, i^Rhico J6 ie ustavila na vhodu v ,Ker so na tak način ovirali p Vabil', n •ie 90stilničarkin mož Pepi
stopanje primerno podkrepila z nadaljnjim zmerjanjem in psovanjem.
Takšno obnašanje je izzvalo reakcijo domačinov, ki so tedaj bili v gostilni. Besedno prerekanje je prav kmalu preraslo v splošen pretep, ki se je končal tako, da so domačini prevladali, obkolili prenapeteže in poklicali policijo. V hipu se je pred gostilno'zbrala
množica, ki se je zadrževala okrog kioskov majence. Med njimi je bil tudi župan Švab. Takoj je nastopil, da ne bi v splošno razgretem vzdušju prišlo do česa hujšega. In dejansko se je vse mirno izteklo. Četverica je morala neslavno zapustiti gostilno v spremstvu karabinjerjev in policijskih agentov, ki so prišli v velikem številu, in to sredi ne ravno prijaznih vzklikov
množice. Kot so nam povedali karabinjerji, ki vodijo preiskavo, se bo četverica morala zagovarjati pred sodnimi oblastmi zaradi povzročitve prepira.
Na slikah (foto Magajna): policijski agenti med posegom v gostilni (levo) in opuštošena gostilna po pretepu (desno).
Jutri okrogla miza o rasizmu
Krožek Che Guevara prireja jutri ob 18.30 (in ne danes, kot smo napovedali v včerajšnji številki) v dvorani v Ul. Madonnina okroglo mizo na temo »Imigracija in rasizem«. Govorili bodo predsednik tržaškega krožka ACLI Franco Codega, tajnik senatne komisije za zunanje zadeve Stojan Spetič in evropska poslanka Dacia Valent. Okroglo mizo bo vodila predsednica krožka Margherita Hack.
Ob izgubi očeta Aleksandra izreka MPZ Igo Gruden svojemu članu Brunu in sorodnikom iskreno sožalje.
Ob boleči izgubi dragega očeta oz. tasta Aleksandra Santinija izreka Brunu in Nevi iskreno sožalje
SKD Vigred
( ors
novo
Gtoebeno zodrugo
priredi
v nedeljo, 13. t. m., ob 18.30 uri v Sportno-kultumem centru v Zgoniku
Humoristi vseh dežel združite se
Sodelujejo z novim repertoarjem:
Verč, Kobal, Karst Brothers in Witz Orchestra
SLAVISTIČNO DRUŠTVO
priredi danes, 10. t. m. - na Cankarjev rojstni dan - ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
literarni večer
MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE
Nastopili bodo: Ervin Fritz, Milan Jesih, Majda Kne, Miran Košuta, Lojze Krakar, Aleksij Pregare, Jože Snoj in Marjan Tomšič
Avtorje bo predstavila prof. Marija Cenda.
Literarni večer
sponsorizira
Tržaška kreditna banka
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi danes, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje
dipl. inž. biologinje MIRJANE LEGAC z Re
PLANINARJENJE NA OTOKIH IN V MORSKIH GLOBINAH
Predavateljica bo prikazala vrsto zanimivih diapozitivov.
Vabljeni!
koncerti
Glasbena matica
Nocoj ob 18. uri bo v okviru cikla MLADI MLADIM v Gallusovi dvorani KONCERT posvečen CHOPENU. Koncert prireja Glasbena matica v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani.
Gledališče MIELA REINA
Jutri, 11. t. m., ob 20.30: Mladi in sodobna glasba. Nastopili bodo Beatrice Zonta, Elisabetta Ruffini, Vesna Zupin in Paolo Longo. Na klavir bodo izvajali Kurtagove, Samorijeve, Bilucaglieve, Matičičeve, Coralove, Pennisijeve, Moli-nove in Donatonijeve skladbe.
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani
Ciklus »MLADI MLADIM«
V Trstu v Gallusovi dvorani ob 18. uri
Danes, 10. maja
POKLON CHOPINU
Claudia Sedmak, Diego Tornel-li, Marzio Vaccarini - klavir, Gabriele Zoffoli - čelo. Vabljeni
izleti
Slovenska dobrodelna društva organizirajo 23. maja izlet na Koroško za starejše občane. Vpisovanje in informacije dobite v Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 69126, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Rok za vpisovanje zapade 15. maja.
SPOT pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov v soboto, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir, v kateri je vključen prevoz z vlakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tel. 44016).
SPDT organizira v nedeljo, 13. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na srečanje z zamejskimi planinskimi društvi iz Avstrije in Italije, ki bo na Škabrijelu nad Novo Gorico v priredbi PD Nova Gorica. Izlet vodi Žarko Vekjet (tel. 943207). Zbirališče ob 8.30 pred sodno palačo (Foro Ulpiano) oz. ob 9. uri na trgu v Sesljanu.
razna obvestila
PD Slovenec obvešča vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 20. prazniku vina, da prinesejo vzorce vina v Srenjsko hišo danes, 10. t. m., od 18. do 19. ure. Od 20. ure dalje vabi na javno ocenjevanje vin za pripravo praznika v Hribenci.
GODI01/1
)fe£Aii\n&URENr
Ji,
EMPORiONi^ARMAM
mi
. W
L, IDO
KRIZIA
mm
pETch
M Ul M
sprosti svojo željo po morju
VSE BARVE POLETJA NA NOVIH, IZREDNO LEPIH KOPALKAH IN KOPALNIH DODATKIH: ŠIROKA IZBIRA MODELOV IN BLAGA PO ZAMISLIH NAJBOLJ ZNANIH KREATORJEV »ITALIAN STVLA«.
gledališča		včeraj - danes		mali oglasi
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Nocoj ob 20. uri (red S) zadnja ponovitev. Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergior-gio Morandi, zbor bo vodila Ine Meis-ters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
ROSSETTI
V	soboto, 12. t. m., ob 20.30 bo skupina klasičnega baleta COSI - STEFANES-CU predstavila balet v treh delih RADIČI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311.
Gledališče MIELA REINA
Jutri ob 18. uri bo na sporedu KLASIČNI BALET, v katerem bodo nastopili Leningrajski dijaki. Predstavo organizira Združenje Italia-URSS v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura. Prodaja vstopnic od 17. do 20. ure pri blagajni gledališča.
V	soboto, 12., in v nedeljo, 13. t. m., ob 21. uri: CLINCH - gledališka predstava z Brunom Storijem. Režija Frances-co Pittito.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 18., 20. in 22. uri: La Cappella Underground predstavlja film Nannija Morettija BIANCA -1. del.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela E. Scarpette MISERIA E NOBILTA, ki ga predstavi gledališka skupina Alda Giuf-freja - Diana Organizzazione spettacoli -iz Neaplja: režija Giovanni Lombardo Radiče.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je do 14. t. m. na ogled razstava slikarke Claudie RAZA.
V	galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja Piera MARUSS1GA.
V	galeriji Bastione fiorito na Gradu sv. Justa je do 12. maja odprta razstava z naslovom FOTOGRAF KOT POKLIC, ki jo prireja SIAN-CNA in ECIPA v sodelovanju s Tržaško turistično ustanovo. Urnik: od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 12. t. m., odprli razstavo z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev. Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost.
V	občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava Demetrija CEJA. Razstava bo odprta do 13. maja.
V	galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo do 18. t. m. na ogled razstava Gianpaola DE SANTIJA. Urnik: 10.30-12.30 in 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 I favolosi Baker, r. Steve Kloves, i. Michelle Pfeiffer, Jeff in Beau Bridges.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Affari spor-chi, i. Richard Gere, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Racconto di primavera, r. Erik Roh-mer.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Mia mog-lie, il dottore e Tinfermiera, porn.,
□ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Giu le mani da mia figlia, i. Tony Danza.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 L'ora del tš, □ □ .
NAZIONALE IV - 17.10, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi par la, i. John Tra volta.
MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner, i. Harrison Ford.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana e Cicciolina stanche si, sazie mai, porn., □ □
CAPITOL - 18.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
LUMIERE - 17.00, 22.00 Nato il 4 luglio, r. Oliver Stone, i. Tom Cruise.
ALCIONE - 18.00, 22.00 II mio piede si-nistro, r. Jim Sheridan, i. Daniel D. Le-wis.
RADIO - 15.30, 21.30 Cosce bollenti, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
čestitke
Draga LEAI Za tvoj lepi praznik ti želijo kolegice iz tovarne GM mnogo sreče in zdravja.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po telefonu 7796-611
Danes, ČETRTEK, 10. maja 1990
ANTONIN
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 5.26.
Jutri, PETEK, 11. maja 1990
ŽIGA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.36 najnižja -59 cm, ob 11.04 naj višja 25 cm, ob 16.04 najnižja -13 cm, ob 22.01 najvišja 50 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,8 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Manuel Martino, Giacomo Canazza.
UMRLI SO: 90-letna Anna Degrassi, 51-letni Silvano Macovaz, 69-letni Silvano Luttman, 88-letna Olga Sirca, 81-letni Giordano Furlan, 85-letna Maria De Lui-sa, 60-letna Gemma Mastronardi, 94-let-na Lucia Rosso, 78-letna Renata Stanta, 71-letni Luigi Biason, 56-letna Marcella Lolong.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. maja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
OSMICO v Medji vasi sredi vasi je odprl Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu.
KOKOŠEREJA Kraljič v Prebenegu št. 85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vrečah po 25 kg. Tel. 231846.
KOZO, molzno prodam. Tel. 229347.
PRIKOLICO C šport, 4,35 m, v odličnem stanju prodam. Tel. 299276.
KUHARICO in natakarico zaposli gostilna na Krasu. Tel. 327120.
ŠTUDENTA/KO išče športno društvo iz devinsko-nabrežinske občine za honorirano izvrševanje tajniških opravil, šest ur tedensko. Tel. na št. 299858 ob sobotah od 16. do 17. ure.
KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja, kopalnica. Tel. 362120.
LEPO UREJENO nezazidljivo parcelo v zgoniški občini, 1.850 kv. m, voda in električna napeljava, brez posrednikov prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (040) 366633 ob delovnih urah, vprašati po gospodu Pertotu.
STROJNI MEHANIK iz Nove Gorice išče kakršnokoli delo v Gorici in okolici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Strojni".
NUDIM lekcije iz knjigovodstva in trgo-vinstva. Tel. 224533.
ZADRUGA BIKE TEAM nudi na posodo ob sobotah in nedeljah kolesa mounta-in bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč.
ZA EN MESEC poleti želim pomagati v frizerskem salonu. Končujem drugi letnik liceja. Klicati v večernih urah na tel. št, 214440 - Katja.
PRIZNANI zamejski ansambel nujne išče bas - kitarista. Za informacije tel ob urah trgovin na št. (040) 729466.
ZADNJE Hlavatyeve akvarele nujno prodam po ugoni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure.
IŠČEM priče prometne nesreče dne 19 marca, ob 12.05 v Ul. Flavia (Paradiso). Tel. 826459 v večernih urah.
PRODAM BMW 320 IS, letnik 87, meta-
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
SKD Slavec Rlcmanje-Log vabi na otvoritev razstave akvarelov JOŽETA ŠAJNA jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Galeriji Babna hiša v Ricmanjih. Sodeluje MePZ M. Pertot iz Barkovelj.
Amaterski oder Jaka Štoka vabi v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Prosek na premiero Marinčeve veseloigre POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO, režija Drago Gorup. Ponovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri.
Slovenski kulturni klub vabi v soboto, 12. maja, na MULTIVIZIJO s štirimi projektorji z diapozitivi Andreja Štekarja o Pragi, Lizboni in Moskvi ter dia cli-pom pesmi "On the turning away" - Pink Floyd in "Ko zvonovi zapojo" - Šifrer. Zbirali bomo prostovoljne prispevke za opreracijo dečka od Banov. Začetek ob 18.30.
V	barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo nastopil v soboto, 12. t. m., ansambel ZVEZDE. Ob besedi, diapoziti-vah in glasbi nam bo pričaral lepoto Kanade. Začetek ob 20.30.
Zbori Vesela pomlad vabijo na koncert MPZ IDICA iz Clusoneja (Bergamo) v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
NK In ŠZ Bor vabi vesele ljudi na I. ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge v soboto, 12., in nedeljo, 13. t. m. Spored: v soboto, 12. t. m., ples od 18. do 24. ure; v nedeljo, 13. t. m., glasba od 11. do 13. ure, ob 14. uri odbojkarski prijateljski -srečanji prve ženske in moške Borove ekipe, ob 18. do 24. ure ples. Igral bo ansambel Krt. Dobro založeni kioski. Vljudno vabljeni!
V	nedeljo, 13. t. m., ob 16.30 v nabre-žinski telovadnici prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pihalnih orkestrov Primorske REVIJO PIHALNIH ORKESTROV '90. Na prireditvi, ki bo potekala pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina, bodo nastopili sledeči godbeni ansambli: pihalni okrester Goriška Brda, Corpo bandistico Citta di Cividale, pihalni orkester Eta iz Cerkna ter Mladinski pihalni orkester Kud Karol Pahor iz Pirana.
V	Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 14. t. m., predstavitev druge številke zbornika DOM IN SVET. Na okrogli mizi bodo sodelovali Stanko Janežič, Marija Kržič in Ivo Jevnikar.
lizirane črne barve, 39.000 prevoženih km, ABS. Tel. (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure.
PRODAM renault expres, letnik '87, rdeče barve, 65.000 prevoženih km. Tel (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure.
PRODAM čisto nov štedilnik "termocu-cina TC 24", primeren za centralno ogrevanje. Tel. 299696.
PRODAM tovorno dvigalo (vericello) Tel. 327240.
PRODAM golf GTI 1800, bele barve, v odličnem stanju, vedno v garaži. Tel-228565.
PRODAM gumijast čoln super alcione america s kompletno opremo in kolesi, motor mercury 25 HP, v odličnem stanju. Tel. od 12. do 13. ure na tel. št. 52974 ali od 20. do 23. ure na št. 201036.
PRODAM koso gaspardo za priključek h traktorju. Tel. (0481) 882421.
PRODAM VW jetta 1300 GL, mod 81, bele barve, prenovljeni motor v odličnem stanju. Tel. (040) 211375 ob večernih urah.
40-LETNIK z znanjem angleškega in italijanskega jezika išče zaposlitev. Morebitne pismene ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Ko-respondent".
prispevki
Namesto cvetja na grob Zorota Tretjaka darujejo Irma in Sandra Sirk ter Ma-risa Sedmak 60.000 lir za kriški Ljudski dom.
Podporni člani darujejo za TPPZ Pinko Tomažič: Vittorio Scocchi (Trst) 15.000 lir, Marcello Čuk (Trebče 43) 20.000 lir, Stanko Sosič (Opčine) 15.000 lir, Olg3 Stiickler (Trebče 13) 15.000 lir, Karlo Sancin 20.000 lir ter Claudio Crismani (Ponticella 9) 20.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Berbare Opek® darujeta Rudi in Marta Burner 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Valerija Bordona daruje Marta Slavec 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Radovan Zorn daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB n3 Proseku in 20.000 lir za vzdrževanje sp°' menika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob poravnavi članarine za leto 199® darujejo za sekcijo VZPI-ANPI Prosek' Kontovel: Aldo Colja 10.000 lir, Roman? Daneu 10.000 lir, Ljudomil Naberg°) 10.000 lir ter Štefanija Štoka 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Justa Šegih® daruje Nanda Rocchi 50.000 lir za Unic«1:
V	spomin na Justa Šegino daruje F3111 Sardoč 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Justa Šegino daruje Ivah' ka Čuk vd. Ukmar 100.000 lir za FC P11' morje.
V	spomin na Avguštine mamo Julij3®.® darujejo žene od Banov 42.000 lir za Z3®'
Začetek ob 20.30.			rugo Ban.		
menjalnica				9. 5. 1990J	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	bankov®1 trst
Ameriški dolar		1208,60	1195.—	Japonski jen 		7,712	7,6®
Nemška marka		735,20	731—	Švicarski frank		858,—	
Francoski frank		218,27	216.—	Avstrijski šiling ....	104,58	103,^
Holandski florint ..	653,52	650,—	Norveška krona		188,61	186-
Belgijski frank		35,542	35,—	Švedska krona		201,16	19750
Funt šterling		2028,05	2000,	Portugalski eskudo	8,291	
Irski šterling		1970,60	1950,—	Španska peseta 		11,715	U'
Danska krona		192,70	190,—	Avstralski dolar		917,75	87U-
Grška drahma		7,459	7.	Jugoslov. dinar ....	—	liju-
Kanadski dolar		1036,20	1010,—	ECU		1504,90	
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež
Agencija Rojan
slikovna križanka z našim književnikom
					A			
								
								
	iiiilii							1	T	
	m	i; iilliUili;;		lliBIllir lil			1			
Ugani, kaj predstavljajo spodnje sličice in besede vodoravno in navpično razporedi v lik. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime in priimek našega književnika na sliki.



kvizi »*- uganke w rebusi m- križanke fm- anagrami •*- puzzle w slikovne križanke
imrilfcrižkraž
naši in drugi slikovni kvizi
1
Ime letos
umrlega
bivšega
predsednika
Italije Pertini-
ja?
□	Sandro
□	Giuseppe
□	Giovanni
S katerim	□ s Partizanom
moštvom ie ..DzBosno Bogdan Tanjevic osvoji! naslov	O s C. zvezdo
evropskega prvaka?
Kdo je pevec -»•-*> lahke glasbe na sliki?
□	Mick Jagger
□	Elton John
□	Sting
Ime našega	5	Kdo je slavna
slikarja		italijanska
Bambiča?	H K, y’. K. . 'Sfar- v. W'i	plesalka na sliki (Carla)?
□ Josip		□ Fracci
□ Vinko		□ Carra
□ Milko		□ Russo
Katero je glavno mesto Islandije?
□	Belfast
□	Reykjavik
□	Glasgovv
Kdor je pravilno odgovori! na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna.
slikovna križanka za minipoliglote
i		2		3		4
5			6		7	
		A	u		E	U
8						
		L	A		9 R	
10				11	A	
S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razpo-'ttCANG.) recl' ^ sllkam odgovarjajoče besede v angleš-. ^ v čini, oziroma v italijanščini, kot je navedeno v oklepaju ob risbicah.
minikrižkraž
slikovna križanka
					METER	DPIRACl	LASTNOST SIVEGA	ZNAK PRI MNOŽENJU	TUJE Zensko IME	PREBIVALEC ANAMA
										
					KRAJ PRI PORTOROŽU					
					IME SLIKARKE KOBILCE					
KII2KU2 JE MS	ŠIRJENJE. RAZŠIRITEV Česa	PRIPRAVA ZA MERJENJE OZONA	NACIJE	VEČERNI OBROKI	UBRANOST. UMIRJENOST ŽILA ODVODNICA					
AM. PEVEC FOLK GLASBE								SIENA		
Španske KRALJICA IKATOLISKAI								SPLIT BALI	t	
POKRAJINA V FRANCIJI							PALERMO DELAVCI V BRUSARNI			icn B At »n 1K
POZITIVNA ELEKTRODA						BANJA LUKA JEZ			STARI SLOVENSKI ŠPORTNIKI	GLEDALIŠČE
IT. PESNIK JACOPINE DA...					VRSTA DREVESA AM. FILM. IGRALEC EASTW00D				■	
CITROENOV AVTO				DEFOEOV ROMAN ROBINSON... VEČJI OGENJ						
CASERTA			STRG. IN LAT. KNJIŽEVNOST ANGL. PIVO SVETLE BARVE							
IDA KRAVANJA								OTKA NA POL ITALIJA. LUKSEMBURG		
ROGATA Žival						JUŽNO. AMERIŠKA DRŽAVA				
ZAPOR						PRIPADNIK Ll ILIROV				
slovarček
AJAJA — otok čarovnice Kirke. ANORAK — nepremočljiva športna vetrovka s kapuco.
APOLON — bog svetlobe in sonca; sin Zevsa in Lete, bog očiščenja, preroštva (Delfi), igranja na kitaro in petja, govora in prave mere.
CRUSOE — Robinson Crusoe je glavni junak istoimenskega romana Daniela Defoea (1719); verjetno po resničnih doživljajih škotskega mornarja A. Selkirka, ki je doživel brodolom in preživel vrsto let na samotnem otoku.
DONOVAN — ameriški pevec folk in lahke glasbe.
ELEAT — po starogrškem mestu Eleji v južni Italiji, privrženec idealistične smeri v starogrški filozofiji.
ILEKS — bodika, božji les; vrsta zimzelenih grmov ali manjših dreves s trnatno nazobčanimi listi.
IZABELA — španska kraljica; od 1474 kraljica Kastilije. S Ferdinandom Katoliškim, kraljem Ara-gonije, je 1492 zavzela mavrsko državo Granada in podpirala Kolumbove raziskovalne odprave. Poroka s Ferdinandom je bil temelj španske nacionalne države. (Katoliška, 1451 — 1504)
LORENA — pokrajina v Franciji, med Vogezi, Šampanjo in Ardeni. Prek nje tečeta Mozela in Meuse. Idnustrijsko področje, predvsem jeklarstvo. Pomembni rudniki. Razvita živinoreja in poljedelstvo. SUPERGA — hrib pri Turinu, kjer je 4.5.1949 v letalski nesreči pomrla vsa nogometna ekipa velikega Torina.
TAR — kraj pri Poreču.
TODI — italijanski religiozni pesnik Jacopone da Todi (kraj pri Perugii) je bil eden največjih italijanskih religioznih pesnikov. (1230 — 1306)
3x3 z našim športnim društvom
Na svoji desni imaš tri magične like in v dveh od le-teh je že vpisano ime našega športnega društva Breg. En Uk pa je prazen. V vse tri like razporedi besede ob strani, tako da boš v praznem liku še enkrat dobil ime Brega.
AARE	ETAN	GANA
IGOR	OBRI	RENO
RITA	ŠTAB	TVAR
B	R	E	G
R			
E			
G			
			B
			R
			E
B	R	E	G
minifcpižkraž
slikovna križanka
VODORAVNO
f<9* c/*‘/J
				H	
					S
					
				U	R
		R			
		E			
Ugani, kaj predstavljajo sličice in odgovarjajoče besede vpiši v lik vodoravno in navpično.
NAVPIČNO
ooo
cAfal	V/F
$j\Mk ocena/f ^
vj
A/imOfi/LSKA OZNMA £NNE
r/
kombinacijska križanka
Razporedi v lik vodoravno in navpično spodnje besede. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobi! ime in priimek slavnega ameriškega košarkarja, ki igra pri Bostonu (na sliki).
2	ČRKI: KA, KM, LE, ME, MM, NI, OS, RT, SP, Tl, UK, YS
3	ČRKE: GAD, IKA, OTO, PAR, RIS, SRP, URE
4	ČRKE: IRAK, IRAN, NADA, NINO, RIKO, STIK
5	ČRK: PIRIT, RTINA
6	ČRK: ANILIN, ANTIKA, BELINA, IPERIT, LASNIK, PRAPOR, PREROK, RAMONA.
7	ČRK: ARETINO, PRATIKA
8	ČRK: ALIGATOR, DIMNIKAR, KATI N A-RA
10 ČRK: ANTISEPTIK
•									
.									
									
iiiiliiliiiiilii !! iiiii:									
:	Ji									
ii IlilHIliiliHnlilil									
.									
'									
									
									
gallus za vas________________________
PREMEČI ČRKE
E, STOSEDEM
Vse gornje črke premeči tako, da boš dobil okroglo število med ena in sto. Število vpiši na spodnje vrstice:
ŽIVALSKA KOMBINACIJA
ŠIMPANZA
Gornje besede razdeli na dva dela. Prvi del preberi z desne na levo, pri drugem delu spremeni eno črko in preberi z leve na desno.
Dobil boš imeni dveh živali.
DVOJE IMEN
METKICA
Eni od črk v gornjem imenu »natakni« strešico, potem pa vse črke premeči tako, da boš dobil slovensko moško ime.
NAPREJ IN NAZAJ
Na spodnje črtice po vrsti napiši tri besede, ki jih boš uganil s pomočjo spodnjih opisov:
1.	šestdeset minut
2.	slovenski alpski smučar, reprezentant ( Robert)
3.	manj kot devet in več kot sedem
Zdaj preberi z desne na levo. Kaj boš prebral?

miniterižtoaž
igra z računalnikom
M0 V •>36978
150 PUKEV,15
160 POKEV +1 ,93
170 PRINT
180 PRI NT "n-OLORM”
190 PRINT"B-LOSER"
200 PRI NT "C-EKSPLOZIJE“
2 10 PR INT"D-ZVO(-lEC "
350 PR 1NT i PR INF" 'PRUSI UR’ ■»STOP" 360 GOTO 450,550,660,760 410 GOTO360 420 ENO
430 GETP*(IFP*-" "THEN 2000
440 RETURN
450 REM OLORM
460 POKEV-1,253
470 POR M«160 IU 235 Sl EP.5
480 POKEV-2,0
490 NEKTM
500 POKEV-2,0
510 rORM-riU100
520 NEKIH
530 GOSUB430
540 GOTO450
550 REH LHSER
560 POKE V,15lPOKE V-1,253 570 F0RH=255 TO 255 STEP 2 580 POKEV-2,M 590 NEKTM
600 FORM=240 TO 255 S1EP2
610 POKEV-2,M
620 NEKTM
630 POKEV-2,0
640 GOSUB430
650 GOT.O550
660 REM EKSPLOZIJE
670 POKEV-1,<RNU<1)*80+150>
680 FORL =15 TO 0STEP -3:GOSUB 430
690 POKEV,L«D=RNO<1>*500+100
700 FORM=1TOD
710 NEKTM
720 NEKTL
730 POKEV-1,0
740 POKEV,0 t O-RNO < 1 )* 100 f50 750 FOR J = 1 TOOU4EKT IGO 10660 760 REM ZV.
780 POKEV-2,0 sPOKEV-3,B 790 FOR N=1 TO 12 800 NEKTN
Igre je pripravil
MITJA MALALAN in to za
COMMODORE 64
810 POKEV-2,0:POKEV-3,0 820 NEKTM
830 FORH*10 TO 0STEP-.08
84 0 POKEV,H JPOKEV-2,niPOKEV-3,8iNEKT
850 FORM-1 TO 1000
860 NEKTM
870 GOSUB430
880 GOTO760
2000 POKEV,0iPOKEV-1 ,0 s POKEV-2,0lPOKEV-3,0 «POKEV-4,0 s RUN REDOV.
’
mtnjkrižkraž
odvzemanje črk
Spodaj imaš razne risbice. Ugani, kaj predstavlja prva risbica, potem pa druga v isti vrstici in si zapiši obe besedi. Druga beseda je sestavljena iz enakih črk kot prva, razen ene črke, ki jo vpiši v prazen kvadratek ob strani.
Če boš v kvadratke izpisal vse črke, boš navpično (v kvadratkih) lahko bral ime velikega evropskega mesta na sliki.
križanka
1	2	3	4	5	6
7					
8					
9				■	
10				11	12
13			14		
15		16		17	
	18		19		
	20				
VODORAVNO:
1. država v Severni Ameriki,
7.	bog svetlobe in sonca,
8.	tolkalo, •
e. odličen finski rallyst (Markku),
10.	športnik kot Erik Tence,
13.	Edvard Gregorin,
14.	... Karenina,
15.	ameriški teniški igralec Mayotte,
17.	Italija, ZRN,
18.	hitra jadrnica ali motorna ladja,
20. udeleženec sinjske igre (alke).
NAVPIČNO:
1.	velemestno zabavišče s krajšimi predstavami,
2.	obramba, zagovor,
3.	najpomembnejša književna nagrada,
4.	žensko ime,
5.	reka Kozakov,
6.	avt. oznaka Ancone,
11.	Garibaldijeva žena,
12.	elektronska naprava za daljinsko zaznavanje ovir,
16.	italijanski pevec lahke glasbe,
19.	Helmut Kohl.
premikalnica
K
D
v
M
C
č
R
U
Z
A
A
R
A
A
O
R
T
T
J
L
R
I
A
O
C
I
N
Č
N
M
A
S
I
K
R
T
K
A
A
R
Gornje besede premikaj drugo pod drugo, tako da boš bral v navpičnih vrstah imeni dveh velikih slovenskih pisateljev.
posetnica
OLGA SELES
Milijonsko mesto v ZDA
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN
STRAN 4
Premikalnica
Slikovna križanka z našim književnikom
Ob — pajek — bora — uri — oreh — nos — kino — IT — Sirija. Na sliki= Boris Pahor.
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1.	Sandro, 2. z Bosno, 3. Elton John, 4. Milko, 5. Fracci, 6. Reykjavik.
Slikovna križanka za minipoiiglote
1. houses, 2. stalla, 3. on, 4. saucer, 5. ottan-ta, 6. aula, 7. te, 8. sella, 9. re, 10. sea, 11. car.
STRAN 3
Slikovna križanka
Moskva — Piran — Ivana — ritem — Dono-van — Sl — Izabela — ST — Lorena — PA — anoda — BL — Todi — brest — Ami — Crusoe — CE — klasika — Ita Rina — ot — jelen — Čile — arest — Ilir. Na sliki = Moskva.
3x3 z našim športnim društvom 1. lik: Breg — Rita — etan — Gana. 2. lik: Obri — Breg — Reno — Igor. 3. lik: štab — tvar — Aare — Breg.
Slikovna križanka
Streha — orel — S — Budal — Ob — UR — Tarent — arena.
Kombinacijska križanka
Lasnik — srp — antika — par — rtina — UK
—	ME — Riko — prapor — YS — Aretino —belina — Irak — iperit — NI — rt — aligator — dimnikar — ti — km — Nada — os. Na sliki = Larry Bird.
Gallus za vas
PREMEČI ČRKE = osemdeset. ŽIVALSKA KOMBINACIJA = miš in panda. DVOJE IMEN = Matiček. NAPREJ IN NAZAJ = ura, Žan, osem — meso na žaru.
STRAN 6
Odvzemanje črk
Most — ost = M; obok — bok = o; kost — kot = s; križ — riž = k; vas — as = v; vrat
—	vrt = a. Rešitev = Moskva.
Križanka
1. Kanada, 7. Apolon, 8. boben, 9. Alen, 10. rolkar, 13. E. G., 14. Ana, 15. Tim, 17. ID, 18. jahta, 20. alkar.
Rešitev = Jurčič, Cankar.
Posetnica
OLGA SELES = Los Angeles.
STRAN 8
Slikovna križanka
Cika — elan — cep — bikec — Tolstoj — Lari — Ana — at — Superga — nacija — krov — kvar — rob — U. L. — ja — Alan — Thomas — kolo — Mann — gin — ND — La — napevi — ozon — Alessandro — ser — TN — aer — Manzoni — NA — atentat — A. K. Na slikah = Lev Tolstoj, Jack London, Thomas Mann, Alessandro Manzoni.
MINIKRI2KRA2EVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovati:
Mario Magajna, Mitja Malalan, Aleksander Mužina

Ilustrator: Liana Drašček
mimkrižkraž
slikovna križanka
sklad ItlltjC cuka	jelka cvelbar
Sodelovanje staršev in učiteljev
(Foto Magajna)
Hoffman, Hulce Turnerjeva za gledališke tonyje
HOLLYWOOD — Čeprav gledališki Oskarji v ZDA, pravijo jim tony, niso tako odmevni kot filmski, vlada zanje v Hollywoodu precejšnje zanimanje, ker zadevajo tudi priljubljene igralce ameriškega filmskega centra.
Boj za najboljšo moško vlogo zadeva namreč Dustina Hoffmana, ki v Beneškem trgovcu igra vlogo Shylocka ter Toma Hulceja (nepozabnega Mozarta v Formanovem filmu Amadeus), ki je izvrstni protagonist mračne pro-timilitaristične drame A few men.
Med ženskami sta kandidatki za prestižno nagrado Kathleen Turner (Maggie v Williamsovem delu Mačka na vroči pločevinasti strehi) in svojevrstna angleška igralka Maggie Smi-tyh v delu Petra Shafferja Lettice & Lovage.
Shaffer je doslej prejel že dve priznanji tony in sicer za deli Eguus in Amadeus.
V Hollywood se zanimajo tudi za musicale Grand hotel, Meet me in St. Luis in City od angels, saj bodo iz teh del posneli filme.
Slovesna podelitev nagrad tony bo 3. junija.
Fantastico bo vodil par Baudo-Laurito
RIM — Prihodnjo izvedbo priljubljenega sobotnega varieteja Fantastico bo poleg Pippa Bauda skoraj gotovo vodila Marisa Laurito.
Neapeljska igralka se je po osebnem uspehu, ki ga je doživela kot voditeljica popoldanske oddaje Domeni-ca in, za dobro leto oddaljila od televizijskih študijev, zdaj pa se skorajda ne more odreči tako vabljivi ponudbi. Pogodbe z RAI še ni podpisala, kajti najprej želi vedeti, kakšna bo oddaja, koliko prostora ji bodo odmerili in seveda koliko zaslužka ji ponujajo, vendar je že napovedala, da je njena odločitev ...90-odstotna. Pippo Baudo je izrazil svoje zadovoljstvo nad izbiro Laurito ve, ki je po njegovem mnenju »prodorna, simpatična in komunikativna«.
Baudo je tudi zanikal vest, da bi se odgovorni pri RAI prej pogajali z znanima subretkama Heather Parisijevo in Lorello Cuccarinijevo.
Marisa Laurito, ki se je prvič uveljavila v Arborejevi oddaji Ouelli della notte je 1987. leta že nastopila na spornem Fantasticu, ki ga je vodil Adriano Celentano.
Bliža se konec šolskega leta in pri učencih se že pozna, da so utrujeni. Bega jih prebujajoča narava, zanimajo jih vse druge stvari, kot pa je lahko šola in njena stvarnost.
Ravno sedaj je pravi čas, da postavimo na preizkušnjo, ali pa da sploh vzpostavimo sodelovanje med starši in učitelji, če želimo v največji meri pomagati svojim otrokom.
Velikokrat zrastejo med učnim osebjem in učenčevimi starši nevidne pregrade, ki ne dovolijo, da bi se med njimi ustvaril dialog. Take pregrade pa lahko podere samo odkrit pogovor. Potreben je od osnovne šole dalje, če že ne od vrtca.
Taki razgovori so predvsem pomembni zato, da si medsebojno izmenjujemo koristne informacije o otroku z namenom, da bi mu najbolj primerno stali ob strani pri morebitnih težavah in najbolj koristno pomagali pri vzgoji in izobraževanju.
Nemalokrat nekako ne more priti do učinkovitega dialoga med starši in učitelji. Včasih je za to kriv strah, drugič nezaupanje ali pa le način, kako znajo starši učiteljem ali učitelji staršem z besedo prikazati bistvo.
Strah pri starših narekujejo lahko predsodki; starši se bojijo, da bodo s tem, ko bodo kaj preveč povedali o svojem otroku, njemu samemu škodili. Drugi, posebej tisti, ki se zavedajo svoje pomanjkljive izobrazbe, se bojijo, da bodo slabo izpadli s svojim nastopom, s svojim govorom, ki bo pretežno v narečju... In končno je lahko pri starših prisoten tudi strah, da bodo slišali sodbo o svojem otroku, ki jo morda podzavestno že poznajo, drugače pa je, če jo slišijo na glas.
Tudi strahu, ki lahko bremeni učitelje pri razgovorih s starši, ne smemo podcenjevati. Predvsem gre tu za občutek strahu, da bi želeli starši kontrolirati njihovo delo. Posebej takrat, ko starši primerjajo, kako učiteljica vzgaja svoje lastne otroke - pri tem pa pozabljajo, da ima tudi učiteljica svojega življenjskega partnerja in druge vsakodnevne dejavnike, ki ji ne dovolijo, da bi bila vedno tako idealna mati, kakor bi želela. Poleg strahu je ovirajoč faktor tudi nezaupanje. Tako pri
starših kakor pri učiteljih lahko zaigrajo veliko vlogo prejšnje izkušnje, predvsem če so bile negativne. Občutek pri starših, da jim je kdaj v preteklosti nekdo izdal zaupanje, potem ko so mu povedali svoje težave, je lahko velika zapreka do odkritega pogovora.
Velikokrat je podlaga za nezaupanje občutek manjvrednosti: tako pri starših, ki niso navajeni na javne nastope, kakor pri učiteljih, če starši nastopijo njim nasproti, češ »zdaj te bom pa jaz naučil kozjih molitvic«.
Zelo škodujejo pravi podlagi za odkrit pogovor predsodki o okolju in osebi, s katero govorimo. »Kaj bo ta... ta je taka in taka!« Pa tudi nekonkretnost pogovora je lahko povod za nerazumevanje. Starši, ki imajo težave s svojim otrokom in iščejo stik ž učiteljico, morajo pri njej dobiti konkretne odgovore, ne pa izmotavanje iz odgovornosti, ki jih lahko nato vodi do ravnateljev in zopet nazaj k učitelju, ne da bi se konkretno skušalo pomagati otroku in reševati otipljive probleme. Taki starši si skupaj z otrokom po take vrste izkušnjah globoko oddahnejo, ko zapustijo tako šolo.
Predvsem učitelji, ker jih že sam poklic postavlja v tako vlogo, pa bi morali biti zelo pazljivi, kako se s starši pogovarjajo. Prepričati bi se morali pri svoji komunikaciji s starši, da so ti res razumeli tako, kakor jim je učitelj skušal razložiti. Prav vsi se strinjamo, da pedagoški tečaji ne predvidevajo tehnike pogovorov s starši, vendar si pri tem lahko pomagamo z lastno zdravo pametjo. Zastonj je, da nastopamo preučeno in torej kažemo svojo superiornost, če nam je do tega, da bomo pomagali otroku, ne pa do tega, da bomo kogarkoli ustrahovali. To seveda velja v obe smeri - starši do učiteljev in učitelji do staršev.
Tudi presplošno obravnavanje problemov je lahko prej škodljivo kot koristno. V nedvoumnem odnosu starši do učitelja, kjer gre za točno določenega učenca in točno določene težave, je pomembno biti natančni. Reči bobu bob, pokazati s prstom na to, kar ne gre, seveda z vso potrebno uvidevnostjo za to, da ne spregledamo osnovnega cilja: pomagati otroku, da se prebije skozi težave, ki so lahko začasne ali stalne, lažje ali usodnejše.
Jubilejni deseti Novi Rock - NOVI ROCK 90!
Radio Študent razpisuje natečaj za udeležbo na glasbeno-scenski prireditvi NOVI ROCK 90, s katerim hočemo spodbuditi izvirno domačo roc-kovsko godbo - nekonvencionalno, glasbeno in tekstovno inovativno, skratka, godbo za konec tisočletja.
Natečaja se lahko udeležijo vse skupine iz Jugoslavije in iz zamejstva, ki izpolnjujejo en sam pogoj: da še niso nastopile na prireditvah Novi Rock. Prijava mora vsebovati naslednje:
—	kaseto ali magnetofonski trak z mono ali stereo posnetki v trajanju najmanj 20 minut;
—	ime skupine, poimensko sestavo, točen naslov s telefonsko številko, kratko delovno biografijo (nastopi, snemanja..) in besedila, če le-ta ima.
Prijave na natečaj pošljete na naslov: RADIO ŠTUDENT, Študentsko naselje,"blok - 8, 61000 Ljubljana z oznako »Za Novi rock 9'«. O udeležbi na jubilejnem Novem Rocku 9’ bo odločala žirija, ki jo imenuje organizator. Natečaj velja z dnem objave in traja do 15. junuja 1990.
Ljubljana, 7. 5. 1990.

1....

jiijiiijj
današnji televizijski in radijski sporedi
lil
	
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina "•40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Albertone
11.00	Nad.: Chateauvallon :l-35 Vreme in dnevnik 2-05 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-,, Ione - Romunija U'30 Dnevnik
’0o Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.10 II gioco piu bello del mondo
,-00 Aktualno: Primissima Ifin- Italijanska kronika '00 Variete: Occhio al bi-ifi. glietto
iB'i0 Mladinska oddaja: Big! , '00 Kratke vesti ]n 03 Nan.: Cuori senza eta 1940 ^ac*': Santa Barbara Almanah in vreme 2o°0 Dnevnik ?Vrv! Variete: Gran Premio 2- 00 Dnevnik
10 Aktualno: Droga, che fare? (vodita Claudio Sorrentino in Danila
0 m Bonito)
0-O Dnevnik in vreme o Rubrika: Mezzanotte e dintorni
^CANAUES_________________
7'1° Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-9lia americana, 9.00 Love Boat - II giorno del Ringraziamento, 10.00 I 10 ir, "Jefferson
"10 Kvizi: Časa mia, 12.00 “is, 12.40 II pranzo e ser-yif0' 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
IS.on a*,6
Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30 l6.on ~'erco e offro 16 3- zdravniški pregled 1? On V,ana,e5za vas
Kvizi: Doppio slalom, 17-30 Babilonia, 18.00 D.K. H prezzo e giusto, 19-00 II gioco dei 9, 19.45 fra moglie e marito 20.2« lyocli Marco Columbro) ° Variete: Striscia la noti-m (vodita Ezio Greggio
2o.40	!? Raffaele Pišu)
23.10 vV1Z:Telemike
Janete: Maurizio Co-
1.00	v*nzo Show
riete: Striscia la noti-
1.10
1-15 Kram.slce novosti
- nizanka: Lou Grant -
chiela
vittima
4T »Al 2________________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjižne novosti
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno k...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Quando si ama
14.45	TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Kratke vesti
17.05	Lepa Italija
17.30	Videocomic
18.15	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.25	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: II giudice is-truttore - Un caso di se-guestro
21.50	Aktualno: II rischio del-l errore nella giustizia che cambia
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Variete: Ritira il premio...
23.10	Knjižne novosti
23.15	Dnevnik in vreme
23.50	Film: La via lattea (dram., Fr. 1969, r. Luis Bunuel, i. P. Frankeur)
RETC4________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delFamore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Rivale in amore
20.30	Film: Con la rabbia agli occhi (krim., It. 1976, r. Anthony M. Dawson, i. Jul Brynner, Barbara Bo-uchet, Massimo Ranieri)
22.20 Avtomobilska oddaja: Cadillac
22.50	Rubrika: Veliki golf
23.50	Film: I giovani uccidono (krim., VB 1949, r. Basil Dearden, i. Kack Warner, Jimmy Hanley)
1.30	Nanizanka: Dragnet
RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Ariane Mnouckine, L architet-tura nel giardino con-temporaneo, La scenog-rafia nello spettacolo ci-nematografico
14.00	Deželne vesti
14.30	Videosport: Mednarodno žensko teniško prvenstvo Italije (iz Rima), rubrika o nogometu
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	Kolesarska dirka po Trentinu
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.15	Dnevnik - nocoj
23.20 Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste
23.50	Filmske novosti
23.55	Dnevnik
0.15 Mednarodno žensko teniško prvenstvo Italije (prenos iz Rima)
|	TV Ljubljana 1	|
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25	Šolska TV: Kronični bronhitis, 9.45 Estetska vzgoja, 10.05 Kulturna dediščina, 10.30 Slovenci v zamejstvu (pon.)
11.00	Video strani
15.30	Nanizanka: Skupaj na sledi (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.45	Mozaik. Slovenci v zamejstvu (pon.)
17.15	Šolska TV (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.30 japonska, pravljica Zaspanka 18.45 nanizanka Ovčar Hobo (8. epizoda)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (1. del)
21.10	Tednik
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Christophoros (dram., Sl. 1985, r. Andrej Mlakar, i. Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Juh)
[liPl TV Koper______________
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	Nogomet - špansko prvenstvo
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Odbojka World League: ZDA-Italija
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Tenis: turnirji ATP v Singapuru, Madridu in Miinchnu (povzetki)
0.15 Hokej - prvenstvo NHL
TV Ljubljana 2
17.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Bill Oddie v raju
20.55	Mali koncert: Marinka
Opalič
21.10	Dokumentarec: Ptice na Kosovu
21.45	Gost: Janez Bizjak
22.25	Tenis: odprto prvenstvo
Slovenije (iz Domžal)
ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Meglic una gamba rotta
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Denise - Una prova da superare
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: D.A.R.Y.L. (fant., ZDA 1985, r. Simon Win-cer, i. Barret Oliver, Michael McKean)
22.30	Tedensko potovanje: Isole comprese
23.00	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.30	Šport: Grand Prix
0.40 Italijanske smešnice
0.45 Filmske novosti
0.50 Nanizanki: Star Trek,
1.50	Kronos
ODEON_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Co-lorina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Risposta armata (pust., ZDA 1986, r. Fred Olen Ray, i. David Carra-dine, Lee Van Cleef)
22.30	Rubrika: Caccia al 13
23.00	Italijanske reportaže
23.30	Aktualno: Avtoceste
24.00	Nanizanka: Doc Elliot
TMC___________________
9.30	Nan.: Il calabrone verde,
9.00	Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: La piccola fuggiti-va (pust., ZDA 1983)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.00	Glasba: Cljp Clip
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Ilparoliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tutto guello che
avreste voluto sapere... (kom., ZDA 1972, r.-i. Wo-gdy Allen)
22.15	Šport: Morski planet
23.00	Vesti in šport
24.00	TV film: Amore e guerra
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 La grande barriera
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nan.:TenenteO'Hara
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: Il noccio-lo della guestione
22.30	ItaliaaCinguestelle
23.00	Nanizanka: Un eroe da
23.30
guattro soldi Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in drugo iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Žvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Medigra; 15.10 Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.27 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Mfelodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
' 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Tako meni načelnik deželne mejne policije dr. Davini
S potovanji kar z osebno izkaznico meja z Jugoslavijo še bolj odprta
Lepo priznanje za mešani pevski zbor F. B. Sedej
Prvo mesto na reviji pevskih zborov na Bledu
Od ponedeljka dalje bomo italijanski državljani smeli v Jugoslavijo kar z osebno izkaznico. Vest je prišla z notranjega ministrstva predsinoči. V skopem poročilu, ki nam ga je posredovala goriška prefektura je rečeno, da bo prehod meje z osebno izkaznico dovoljen od 14. maja dalje. Odločitev je sad sporazuma med italijanskim ministrstvom za zunanje zadeve in jugoslovanskimi zveznimi organi, ki so že pred časom predlagali Italiji, naj bi odpravili obvezo potnega lista za prehod meje z Jugoslavijo. Povedati pa gre, da ukrep ni recipročen. To pomeni, da bomo italijanski državljani lahko šli v Jugoslavijo z osebno izkaznico, jugoslovanski državljani pa bodo še vedno potrebovali potni list za potovanja k nam. Uradno nihče ne zna pojasniti razlogov za to nesorazmerje. Lahko torej samo domnevamo, da je liberalizacija prehodov za italijanske državljane pozitiven odgovor na željo Jugoslavije, da bi ob letošnjem mednarodnem letu turizma omilili birokratske ovire in kar se da olajšali potovanja turistov proti Jugoslaviji.
V telefonskem pogovoru nam je včeraj načelnik 4. območja mejne policije, ki je pristojno za deželo Furlani-jo-Julijsko krajino, dr. Oreste Davini posredoval nekaj dodatnih pojasnil v zvezi z novimi predpisi. Predvsem gre poudariti, da bo osebna izkaznica - in noben drug dokument, torej ne vozniško dovoljenje in niti drugi osebni dokumenti - lahko nadomestila potni list na mednarodnih mejnih prehodih. Skozi maloobmejne prehode bomo še naprej smeli potovati samo s prepustnico. Za mladoletne, ki še nimajo osebne izkaznice in so doslej bili vpisani v potni list enega od staršev, bo dovoljen prehod z rojstnim listom, ki pa mora biti overovljen na kvesturi. Vsi ostali predpisi, ki urejajo potovanja s potnim listom (trajanje bivanja v tujini, carinski predpisi glede prenosa
blaga čez mejo itd.) bodo odslej veljali tudi za prehode z osebno izkaznico.
V naši deželi pričakujejo z novimi določili občuten porast prometa na mednarodnih mejnih prehodih. Pričakovati je namreč, nam je pojasnil dr. Davini, da se bodo možnosti potovanja z osebno izkaznico poslužili predvsem Videmčani oz. vsi prebivalci naše dežele, ki živijo izven obmejnega pasu in zato nimajo prepustnice. V prihodnjih mesecih pa se bo temu prometu takorekoč krajšega dometa pridružil še turistični val, za katerega domnevajo, da bo letos precej večji. Nemalo je bilo namreč v .preteklosti turistov iz notranjosti Italije, ki so se pripeljali do meje z Jugoslavijo prepričani, da jo bodo lahko prestopili kar z osebno izkaznico, pa so se morali vračati domov po potne liste ali narediti nekaj
sto kilometrov dolg "ovinek" čez Trbiž v Avstrijo in nato v Jugoslavijo. Odslej teh ovir ne bo več in bodo italijanski državljani potovali v Jugoslavijo tako kot v vse druge države, s katerimi meji Italija, kar z osebno izkaznico.
Maloobmejnim upravičencem pa mejna policija toplo priporoča, naj se še kar naprej poslužujejo prepustnice in maloobmejnih prehodov. Na mednarodnih bodo najbrž v prihodnjih mesecih zaradi povečanega prometa dolge kolone vozil. Z izbiro maloobmejnih prehodov se bomo za potovanja v sosednji obmejni pas lahko izognili odvečnemu čakanju.
Na sliki (foto Marinčič) mednarodni mejni prehod pri Štandrežu, skozi katerega bomo od ponedeljka dalje lahko šli kar z osebno izkaznico.
Mešani pevski zbor Frančišek B. Sedej iz Števerjana je zmagovalec 1. revije slovenskih cerkvenih zborov, ki je bila v soboto, 5., in nedeljo, 6. maja na Bledu. V cerkvi sv. Martina je nastopilo 14 zborov med katerimi tudi zbora iz Števerjana in iz Mačkolj. Prireditev je bila tekmovalnega značaja in se je odvijala pod pokroviteljstvom ljubljanjskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Vsak zbor se je predstavil s tremi skladbami iz bogate slovenske sakralne zborovske literature. Kvaliteta nastopajočih zborov je bila dokaj visoka, saj je številne zbore privabila na Bled laskava nagrada, ki so jo prireditelji ponudili zmagovalcu, in sicer tridnevni izlet v Rim s sprejemom pri papežu. Števerjanski zbor se je predstavil z obhajilno "To moje živo je telo" Matije Tomca, 'Tiste dni" Lojzeta Mava in "Večerni zvon" Marija Kogoja. Poslušalce, kritike in strokovno žirijo je očarala Mavova skladba, ki so jo števerjanski pevci in pevke pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona izvedli naravnost mojstrsko. To je bil eden najboljših, če že ne morda najboljši nastop števerjanskega zbora v zadnjih petih letih. Zmaga na prestižnem zborovskem tekmovanju na Bledu, kjer so nastopili najboljši cerkveni zbori iz Slovenije, je gotovo vlila novega poguma mladim števerjanskim pevcem.
Jutri na sedežu KD Sovodnje
Drugo strokovno srečanje z igralko Miro Sardočevo
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju z gledališkimi skupinami našega prostora že drugo strokovno srečanje v tekoči sezoni. Kot je znano, smo v svoji sredi pred časom že pozdravili koreografa in plesalca Janeza Mejača, ki je gledališkim ljubiteljem nazorno predstavil celo vrsto elementov giba v prostoru, telesne izraznosti ter obvladovanja prostora kot nujnega sredstva za dosego izvajalske moči vsakogar, ki tako ali drugače stopi pred občinstvo.
Na drugem strokovnem srečanju bo nastopila znana umetnica in pedagoginja Mira Sardoč, ki je seveda ni potrebno posebej predstavljati. Kot so se gledališke skupine na pričetku sezone dogovorile, naj bi v tej sezoni poleg giba osvetlili še problematiko govora, govorne tehnike in govornega izraza. V tem smislu bo Mira Sardoč posredovala nekaj učinkovitih iztočnic za vse tisto, čemur se pravi govorni izraz, občutek za ta del nastopanja na odru. Na srečo lahko govorimo o oživljenem gledališkem trenutku našega prostora, zato utegne biti tudi to srečanje plodno, odvisno pač od izkušenj ter odzivnosti prisotnih ljubiteljev. Kulturno društvo Sovodnje, Kulturno društvo "Oton Župančič" iz Štandreža, Dramska skupina PD "Štandrež", Gledališka skupina Gorica, Kulturno društvo "Briški grič" iz Števerjana, tečajniki za animacijo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje ter Radio Val Gorica - vse to so aktivno delujoči naslovi, ki se bodo s svojimi predstavniki lahko udeležili srečanja z Miro Sardoč, ki bo jutri; v petek, 11. maja, ob 20. uri, na sedežu Kulturnega društva v Sovod-njah.
Včeraj popoldne ponekod na Goriškem
Nevihta je prinesla dež in ponekod tudi nekaj toče
Včerajšnja popoldanska nevihta je prinesla prijetno osvežitev, vendar tudi ponekod na Goriškem nekaj škode. Prvič v tej sezoni se je namreč pojavila toča. Ledena zrna so padala, pomešana z dežjem v Gorici in ponekod v okolici. Toča z dežjem je nekaj minut padala tudi v Brdih, ponekod na območju Števerjana, pa tudi v okolici Krmina. Ker je so vinogradi pravzdaj v bujni rasti in je mladje precej krhko, je pričakovati škodo predvsem na nasadih trt. Vsekakor pa bo treba za točno ugotovljanje posledic počakati dan ali dva, ko bodo od toče zbiti rastlinski deli jasno vidni. Včerajšnja nevihta je poleg toče prinesla tudi nekaj dežja, ki je posebej dobrodošel kmetom in vrtnarjem, saj je pripeka zadnjih nekaj dni pošteno izsušila zemljo. Izrazitejših padavin pa vremenoslovci do konca tedna ne napovedu-
jejo. Prevladovalo naj bi jasno in razmeroma toplo vreme.
Gorica kinenta: »Santa sangre«
Filmska sezona Gorica kinema se nocoj ob 20.45 redno nadaljuje v go-riškem Kulturnem domu s predvajanjem filma »Santa Sangre« režiserja Alejandra Jodorowskega. Po večletnem filmskem molku se Jodorov/ski vrača na ekrane s prekipevajočimi podobami baroške vizionarnosti: mehiške legende se v filmu zlivajo s katoliškimi. V pripovedi zasledimo prvine grozljivke vendar film se nato izide v neverjetni romantični konec.
Tridnevno srečanje mladih iz dežel Alpe-Jadran
Po prireditvi ob koncu prejšnjega tedna, kjer so nagradili avtorje najboljših prispevkov natečaja o Evropi, se danes pod geslom Evropa skupaj v Gorici pričenja tridnevno srečanje mladih z območja Evropske gosapo-darske skupnosti in območja dežel Alpe-Jadran.
Dijaki in učenci iz raznih dežel bodo imeli pevske in glasbene nastope, bodo recitirali in brali svoje sestavke.
Na današnjem večeru, ki bo ob 20. uri v Verdijevi dvorani, bo nastopilo osem skupin, med drugimi tudi pevski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko. Nastopili bodo še gledališki krožek nižje srednje šole Locchi iz Gorice, folklorna in odrska skupina nižje srednje šole Perco, zbor šole Corridoni iz Poljana, zbor in gledališka skupina nižje srednje šole Pascoli iz Krmina,
odrska skupina osnovne šole iz Bor-gnana, zbor nižje srednje šole Locchi in pevski zbor ter folklorna skupina srednje šole iz Zalaegersega na Madžarskem. Na podobni prireditvi, ki bo jutri ob 19. uri bo nastopilo tudi osem skupin. Med temi tudi gledališka skupina podružnice srednje šole Ivan Trinko iz Doberdoba, zbor srednje šole iz Vetrinja na Koroškem ter gledališka skupina iz Jugoslavije. Sobotni program se bo odvijal v dopoldanskem času.
Nastopilo bo šest skupin v predstavništvu raznih šol na Goriškem. Kot gosta pa napovedujejo gledališko skupino srednje šole iz Schwabmuenchna na Bavarskem.
Cilj prireditve je utrjevati prijateljstvo in sodelovanje med mladimi iz različnih držav, saj je to eden od načinov za graditev nove Evrope.
IZOBRAŽEVANJE ZA RAČUNALNIKE IBM, DIGITAL, DELTA
Termini tečajev za uporabo PC:
OPERACIJSKI SISTEM MS-DOS
KODA	NAZIV TEČAJA	
ABD01	UVOD V DELO Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM	21.-22. 5. 90
		28. - 29. 5. 90
UPORABNIŠKE APLIKACIJE NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH (PC)		
KODA	NAZIV NATEČAJA	
AFD01	UREJEVALNIK BESEDIL VVORDSTAR	30. 5,- 1. 6. 90
AFD05	PREGLEDNICE S OUATTRO	23. 5. - 25. 5. 90
AFD06	PREGLEDNICE Z LOTUS 1 2 3	30. 5.- 1. 6.90
AFD12	PROGRAMIRANJE V DBASE IV	23. 5.-25. 5. 90
AFD15	CLIPPER — PODATKOVNE ZBIRKE	30. 5,- 1. 6.90
KOMUNIKACIJE		
KODA	NAZIV NATEČAJA	
AKD01	OSNOVE KOMUNIKACIJ NA PC	14. 5.-15. 5. 90
AKD02	MREŽA NOVELL NA PC	16. 5. - 18. 5. 90
Tečaji potekajo v slovenskem jeziku
Informacije dobite po telefonu na številki (003865) 23-812.
Na vašo željo vam posredujemo program izobraževanja do konca julija 1990.
IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA, d.o.s., Kidričeva 7, Nova Gorica
Kolesarka ranjena v nesreči včeraj pri pevmskem mostu
S prognozo ozdravitve v štiridesetih dnej, so včeraj zjutraj v goriško splošno bolnišnico sprejeli 25-letno Slavoj-ko Korič iz Pevme — Ul. Bellaveduta 11. Ranila se je v prometni nesreči, ki bi se lahko končala s tragičnim obračunom. Koričeva je padla pod tovornjak naložen s korci, ki je vozil od pevmskega mosta proti središču mesta. Do nesreče je menda prišlo, ko je Koričeva, ki se je peljala na kolesu, prav tako namenjena proti centru mesta, prehitevala ob strani cestišča
parkirano vozilo. Tedaj je za njo pripeljal tovornjak. Ni še povsem jasno, če se je kolesarka skušala umakniti čimbolj v desno in pri tem zadela v parkirano vozilo, ali pa jo je z ravnotežja spravil zračni pritisk. Padla je, vendar se ji je uspelo ogniti kolesom težkega vozila, ki ga je upravljal 39-letni Ottorino Sartor iz Cavazza di Tomba v pokrajini Treviso. Kolo pa je končalo pod tovornjakom.
V nesreči si je Koričeva poškodovala gleženj na desni nogi.
V silovitem trčenju na križišču
Trije ranjeni pri Moram
Včerajšnja popoldanska nevihta je na goriškem povzročila tudi precej prometnih nesreč. Najtežja se je pripetila nekaj pred 16. uro na križišču pri pokopališču v Moram. 25-letni Alberto Nadali iz Corone se je z alfo 90 peljal proti Šlovrencu in je na križišču silovito trčil v bok ford escorta, ki je prihajal iz Gradišča. Ford je odbilo na njive, kjer so morali gasilci prerezati streho, da so lahko potegnili iz avtomobila voznika 54-letnega Nevia Maurija iz Trsta, Ul. Ronchetto 75, ter njegovo ženo 51-letno Fulvio Ferri. Mauriju so v goriški bolnišnici ugotovili poškodbe v trebušni votlini in prsnem košu z zlomom dveh reber. V kimrškem oddelku se bo zdravil 30 dni. Ferrijevo, ki na videz ni imela težjih poškodb, so pridržali na opazovanju, da bi ugotovili morebitne notranje poškodbe. Nadalija so po prvi pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Zapisnik o nesreči sestavlja prometna policija, ki nam zaenkrat še ni posredovala podrobnejših podatkov o dinamiki.
V bolnišnici so včeraj popoldne imeli precej dela s številnimi ranjenci v prometnih nesrečah. V glavnem je šlo za lažje udarce in odrgnine.
razna obvestila
SPD Gorica in PD Nova Gorica obveščata, da bo v nedeljo, 13. maja, vsakoletno prijateljsko in družabno srečanje z zamejskimi planinci. Prireditev bo tokrat na Škabrijelu. Zborno mesto je pred Skupščino občine Nova Gorica, od koder se bodo planinci podali peš na Škabrijel. Odhod je napovedan za 8.30. Ob 11. uri bo na vrhu krajša slovesnost, zatem pa pa, približno od 12. ure dalje družabnost pri planinskem domu Kekec. Srečanje bo ob vsakem vremenu.
JK ČUPA priredi v poletnih mesecih jadralne tečaje. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu, ob sobotah od 16. do 19. ure - tel-(040)299858.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Santa sangre«-Režija Alejandro Jodorowski.
CORSO 18.00-22.00 »Non guardarmi, non ti sento«.
VERDI 20.00 srečanje dijakov »Europa insieme«. Nocoj nastopa tudi zbor šole Ivan Trinko.
VITTORIA 17.30-22.00 »Stravolte nel P*' acere«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
■ COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Marina, vulca-no di piacere«. Prep. ml. pod 18. letom-
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.0° »Napad na bazo«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »Dobro jutro Vietnam«.
DESKLE 19.30 »Črni dež«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI ,
Bassi Rita — Dom Boscova ulica 1' — tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ,
S. Antonio — Ul. Romana 147 — te -40497.
pogrebi

Danes ob 15.30 Giuseppe Cuzzit bolnišnice Janeza od Boga v Kopt1
t
Za vedno nas je zapustil dragi
na-
(Poldo)
v 93. letu starosti
Žalostno vest sporočata
sin Karlo in vnuk Glanpier° ^
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 8-3Judoma onemoglih "San Vincenzo Paoli" v cerkev sv. Vita in Modesta
Topla zahvala vsem, ki bodo dra9tj, ga pokojnika spremili na zadnj1 P Gorica, 10. maja 1990
Sanje Akire Kurosarve ob odprtju 43. mednarodne filmske manifestacije
Cannes 90: festival kompromisa
Desetletnica
Cankarjevega
doma
CANNES — Na Croisetti je vse nared: drevi bodo reflektorji ponovno spremljali paradiranje elegantno oble-čenih igralk, pomembnih gostov, bolj ali manj petičnih Francozov, ki se pulijo za vstopnico za gala predstavo v Gran Palaisu, in vseh udeležencev 43. mednarodnega filmskega festivala.
Cannes 90 se še na predvečer uradne premiere japonskih Sanj Akire Ku-rosawe najavlja kot festival velikega, pravzaprav zgodovinskega kompromisa. Razpoznavnih znakov festivala brez prave prodorne moči je mnogo, saj je celoten program sestavljen z lekarniško tehtnico. Francija (točneje rečeno njen minister za kulturo Jack Lang) je prav letos uvedla nove predpise, po katerih bo francoski film v prihodnjih letih negovan kot dojenček. V imenu državnega boja za domačo kinematografijo in proti prodiranju ameriških filmov, je Francija stopila na prste celo kolegicam ES, ki so že najavile niz protiukrepov.
Če je v Franciji zapihal veter novega protekcionizma, in to v letu, ko se Evropa pripravlja na dokončno odprtje tržišča in se rušijo politični zidovi, Potem je povsem razumljivo, da je morala organizacija canneskega festivala zelo pozorno izbirati kandidate in določati njihovo uvrstitev v tekmovalne, informativne in povsem obrobne sekcije. Ironično zveni le podatek, da Lodo 12. maj posvetili dnevu »Evropa 90: kinematografija brez meja«...
Tako bo Cannes 90 ostal zapisan kot festival ravnovesja med ameriško produkcijo in filmsko ponudbo držav Vzhodne Evrope. Vsako skupino bo zastopala desetina filmov (presenetlji-va je selekcija kar treh bolgarskih del), od katerih večina nosi pečat koprodukcije, velika razlika med obema »blokoma« pa bo v letu produkcije po-
sameznih filmov. Američani bodo namreč prisotni z najnovejšo produkcijo, Vzhodna Evropa pa bo ponudila gledalcem nekaj novih in precej starih del, ki so v prejšnjih letih ždeli na dnu kakega zaprašenega predala.
Vsekakor pa je treba upoštevati dejstvo, da je festivalski pluralizem fatamorgana, saj bi podrobna analiza koprodukcij pokazala, da je bil pogovorni jezik med snemanjem večine »can-neskih« filmov prav francoščina.
Sicer pa se ne bo Cannes 90 spuščal v neznano. Na seznamu režiserjev izsledimo sama znana imena, od Fellinija, Kurosawe, Godarda do Taverniera, od VVajde do Pičula, od de Oliveire do Lyncha. Še celo debitanti so znani, saj gre le za preskok v karierah Bena Gazzare, Monice Vitti in Michela Pla-cida.
Morda pa bomo le našli kake zanimive provokacije v redkih delih, ki so se nekako prikradli skozi neštete »konvencionalne« pregrade. Iz Burki-ne Faso prihaja namreč provokacija režiserja Idrisa Ouedraoga, ki se predstavlja s filmom Tilat o nemogoči ljubezni nekega očeta in sina do iste ženske. Mnogi pa se sprašujejo tudi o dejanski umestnosti izbire izraelskega in palestinskega filma, ki bosta oba tekmovala za zlato palmo. Običajno prav taki filmi v tekmovalni sekciji omogočijo žiriji, da podeli nagrade »večjim« produkcijam. Francija, ki že leta zaman preži na palmo, je tokrat zaigrala karto Cyranoja, v katerem nastopa Gerard Depardieu v izredni formi, zato ni izključeno, da ji bo ob japonski, češkoslovaški, ameriški in kolumbijski konkurenci, končno uspelo priti do pozlačene skulpture.
Ko smo že pri nagradah, naj omenimo še žirijo, ki bo letos odločala o pri-
znanjih. Za zlato kamero, ki jo podelijo filmskemu prvencu ali drugemu filmu nekega režiserja, bo odločala žirija, ki ji bo predsedovala igralka Chris-tine Boisson, o zlati palmi pa bodo odločali v desetih. Predsednik uradne žirije bo Italijan Bernardo Bertolucci, z njim pa bodo sodelovali igralki Fan-ny Ardant (Francija) in Anjelica Hus-ton (ZDA), režiserji Bertrand Blier (Francija), Aleksej Guerman (SZ), Frangoise Giraud (Francija) in Mira Nair (Indija), pisatelj Čhristopher
Hampton (Velika Britanija), direktor fotografije Sven Nykvist (Švedska) in japonski producent Hayao Šibata.
Japonski »sensej« (mojster) Kurosa-wa bo tokrat deležen posebnega poklona, saj bodo z njegovim filmom odprli festival in večer posvetili režiserjevi 80-letnici in njegovim Sanjam v osmih kadrih. Že v soboto bomo film gledali tudi v naših kinodvoranah.
EVA FORNAZARIČ
V Cankarjevem domu potekajo te dni slavnostne prireditve ob 10-letnici delovanja. Praznovanja so se začela v torek, malo pred tem je bila tiskovna konferenca, na kateri je vodilna ekipa Cankarjevega doma (generalni direktor Mitja Rotovnik, direktor kulturno-umetniškega programa Sergej Dolenc, vodja kongresne dejavnosti Srečko Peterlič in direktor tehničnega sektorja Sašo Kranjc) predstavila 10-letni obračun. Ta je - po njihovih besedah -bil nadvse uspešen: 3.123.000 obiskovalcev, 6.135 kulturnih in 1.345 kongresnih prireditev. Od kulturnoumet-niških prireditev je bilo največ koncertov (1.700) in gledaliških predstav (1.260). Največ kulturnoumetniških prireditev je bilo leta 1987, največje število obiskovalcev pa leta 1985. Na tiskovni konferenci so se spomnili prvega oblikovalca programskih izhodišč Cankarjevega doma, pokojnega Bojana Štiha, omenili pa so tudi težave, v prvi vrsti probleme pri odprtju kluba, pomanjkljivo sodelovanje s Festivalom Ljubljana in nekatere neizpolnjene načrte na gledališkem področju. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi program in finančni načrt za to leto. Istega dne je bil tradicionalni literarni večer ob obletnici Cankarjevega rojstva, na katerem so sodelovali Tone Pavček, Niko Grafenauer, Milan Dekleva, Alojz Ihan, Andrej Blatnik, Cvetka Lipuš, Marko Sterle, Vladimir Kovačič in Miran Košuta.
Slavnostne prireditve so se nadaljevale včeraj z okroglo mizo, na kateri je spregovorilo več slovenskih književnikov. Zvečer je bil koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (dirigent Uroš Lajovic) in slavnostni govor direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika.	j y
Drevi v KD odmeven literarni večer
Pesniški poklon Cankaiju
Slavistično društvo priredi letos drugič zapored literarni večer na temo MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE. Literarni večer bo danes, 10. maja, ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Srečanje z vidnimi slovenskimi pesniki in pisatelji sovpada z rojstnim dnevom Ivana Cankarja in vsebuje tudi simboličen pomen. Srečanje z živo umetniško besedo naj' bi pomenilo vztrajanje v znameni-tem Cankarjevem izročilu, ki daje literarnemu večeru Slavističnega društva naslov, saj je pesnikovo in pisateljevo delo nasploh vedno slutnja neke nove zarje.
Danes bodo v Kulturnem domu stopili pred mikrofon Ervin Fritz, pesnik satirik, ki s svojim jedkim, a zabavnim in predvsem globokim humorjem, na glas odkriva predvsem tisto, kar bi sleherni človek rad zamolčal; Milan Jesih, ki se je od jezikovnih iger, preko poudarjene zvočnosti povzpel do izjemnega artizma prav z zadnjo knjigo Soneti, ki so jo Slovenci razgrabili v desettisočih izvodih; Majda Kne ena najvidnejših predstavnic sodobne slovenske ženske lirike, ki piše modernis-hčno ljubezensko in krajinsko liriko; Miran Košuta, ki je s svojim Pzoznim prvencem Rapsodija v treh stavkih dodobra razgibal tržaško hterarno srenjo z novimi drznimi in povsem nekonvencionalnimi prije-•hi v strukturi in fabuli svojih novel; Lojze Krakar izjemno žlahtna, Poglobljena in subtilna figura slovenskega pesništva od konca vojne do oanes. Njegov pesniški razpon gre v širokem loku od povojnega gradi-teljskega aktivizma, do pretresljivih pesmi življenjskih spoznanj in vdanosti v zbirkah in izborih zadnjega desetletja; Aleksij Pregare, avtor znamenitih Jeder (v osmih jezikih), sicer pa izrazit lirik, navezan na oomačo zemljo in njene ljudi, ki rad pogleda tudi v trdo in neizprosno Preteklost slovenskega življenja na Tržaškem; Jože Snoj, pesnik, pisa-jelj in esejist z bogato bibliografijo tudi v mladinski književnosti. Bil J® eden od začetnikov avantgardnega pisanja v poeziji, v prozi pa je °oUkovai posebno različico modernega evropskega romana, in Marjan °mšič, eden od pobudnikov Združenja književnikov Primorske, avtor “epozabnih Šavrink, raziskovalec istrskega ljudskega izročila in učin-°vit pisec znanstvenofantastičnih zgodb.
Literarni večer, ki ga sponsorizira Tržaška kreditna banka, se bo Pnčel ob 20. uri. Pesnike in pisatelje bo predstavila prof. Marija "-enda. (ris)
Demetrij Cej v Občinski galeriji
tazstavreC*e^e b° v Občinski galeriji na Trgu Unita v Trstu 09lejte a*- sv°j® sLke Demetrij Cej. Če si je niste še, si jo z9jejo ’ Sa^ so sLke tega našega umetnika takšne, da nam prika-Pokraji^Vet' kakršen pač je, istočasno pa zna Cej upodabljati ^edalc i S svojimi topbmi barvami na svojstven način, ki je »Še U Ia^° ^mo prijeten, predvsem pa razumljiv.
Prir0jenna dveh krajih razstavljam v tem času,« mi je s svojo PovDraSi-, omnostjo povedal potem, ko sem ga mislila sama »Paz^1 le- ° te^ tržaški razstavi.
Teatro stayljam v tem času na skupinski razstavi v kavarni •baja Kn T’or*cL Pa ^ v krajevni knjižnici v Hrpeljah. Do 24.
Da ip°°Erta razstava v Gorici, v Hrpeljah pa dan manj.« vesel »t Pr^l0 do skupinske razstave v Gorici, je Cej zelo Ustvari',? srno se zbrali umetniki, ki smo skupno delali in
, J V Tfl^HrvVvin r\/3 lota 10^0 r\/-V CO T'r*	1^41» JJ^OČllO
raznih' 11 v razdobju od leta 1950 do 60. To je bilo bled cok?0*3!6; Italijani bi rekli "anni ruggenti". Dob
nas je pač
med ’	uanjam oi renn anni ruggenti . Dobro smo
i tjenie SG joi razumeli, dobro sodelovali. Potem
l Ljenip J	uuuiu auueiuvaii. r
*etih, J slo, enega sem, drugega tja. Da smo se, po tolikih ?abiisei. r,0?0 znašli na skupni razstavi, se mi zdi posrečena u bi čas,i dvsem P® ie bila to priložnost, da smo se, po toli-^ako srno' Pon°vno srečali in da smo s svojimi slikami pokazali, vali.« se' kot likovni umetniki, v tem času razvili, napredo-19 •
vrbski ni? ? jih Demetrij Cej tokrat razstavlja v tržaški '' v Krallr-i3' >>Nekaj je slik, ki sem jih nedavno tega razsta-f- Za np,1 Jaleriji v Repnu, nekaj je tudi novih. V, glavnem w91ede na aksne kolažne reliefe, v katerih sem razvil svoje SVeL predvsem na naravo, ki nas obkroža.«
Ceju ni težko napraviti sliko, če ima v sebi že izdelano idejo. »Veliko razmišljam in potem, ko je koncept v meni dodelan, ni težko vse to na papirju tudi upodobiti.«
Njegove barve so plava, rdeča, bela - pa tudi sonce je tisto, ki se na njegovih slikah večkrat pojavlja. Je bilo treba dolgo čakati na vrsto za razstavo v občinski galeriji, sem ga vprašala.
»Sploh ne. Pravzaprav so mi sodelovanje v tej galeriji sami ponudili. Seveda sem tega vesel, saj je razstava v mestnem središču pomembna. Seveda terja vsaka razstava denarne stroške. V občinski galeriji niso visoki, vendar ima slikar le nekaj izdatkov, ki jih lahko krije le, če kakšno od svojih slik tudi proda.«
Sedaj si bo Cej privoščil nekaj počitka, vsaj kar zadeva prirejanje samostojnih razstav. Letos se ne namerava udeležiti niti kakšne slikarske kolonije v poletnih mesecih.
»Sodelovanje na takšnih kolonijah je v bistvu tudi delo, je za slikarja pač napor. Bil sem že na več takšnih prireditvah; zadnjič na Koroškem v Svečah. Saj so lepa in prijetna takšna srečanja, a človek potrebuje tudi nekaj počitka, nekaj časa, da zbere svoje misli, da se notranje umiri in da potem lahko še ustvarja.«
Nismo zapisali - mislim pa, da to naši bralci že vedo - da je Demetrij Cej zaposlen tudi v našem gledališču. In ker bo le-to podaljšalo sezono tudi na poletne mesece/bo Cej tudi takrat zaposlen.
Sočasje kar treh razstav mu bo tako v lep spomin pa tudi v vzpodbudo za nadaljnje delo, za nadaljnje ustvarjanje.
NEVA LUKEŠ
Danes na šoli Glasbene matice
Koncert »Mladi mladim«
Zadnji večer koncertnega ciklusa Mladi mladim, ki ga Glasbena matica prireja v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani, bo na sporedu drevi ob 18. uri v prostorih naše glasbene šole. Naslov večera je poklon Chopinu.
Na koncertu bomo lahko prisluhnili dvema klavirskima sonatama velikega poljskega mojstra in pa čarobno Sonato v g-molu op. 65 za violončelo in klavir. Slednjo bosta izvajala že priznana glasbenika iz Riminija, čelist Gabriele Zoffoii in pianist Marzio Vaccarini, zmagovalca mnogih glasbenih natečajev (Stresa, Genova, Rovere d'Oro), ki bosta dala poseben lesk dreviš-njemu koncertu. Klavirsko Sonato v h-molu pa bo izvajal mladi pianist Diego Tornelli iz šole G. Gullijeve, medtem ko bo Sonata v b-molu op. 35 v rokah naše pianistke Claudie Sedmach. Menda je prvič, da se ta mlada glasbena poustvarjalka predstavlja na tako zahtevenem večeru, spomniti pa gre tudi na dejstvo, da je Sedmachova prejela leta 1987 na klavirskem tekmovanju Slovenije tretjo nagrado. Skratka, priložnost za pogled v njeno umetniško rast v zadnjih letih.
Odprtje prvega verskega muzeja
V Cistercijanski opatiji Stična bodo danes zjutraj odprli prvi del (pozna antika in pokristjanjevanje) novega Slovenskega verskega muzeja. Gre za velik kulturni dogodek, saj bo muzej, skozi zorni kot verskega življenja Slovencev, nudil svojevrsten vpogled v slovensko zgodovino in življenje. V muzeju v znamenitem samostanu bodo hranili in razstavili predmete in umetnine izjemne vrednosti, kar vse daje današnjemu odprtju poseben pečat.
V finalu evropskega pokala pokalnih prvakov
Zasluženo slavje Sampdorie
Na povratnem srečanju under 21
Jugoslavija spretnejša
Sampdoria - Anderlecht 2:0 (0:0, 0:0, 1:0)
STRELEC: Vialli v 105’ in v 107’.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Carboni, Pari, Vierchowod, Pellegrini, Invernizzi (v 55' Lombardo), Katanec (v 93' Salsano), Vialli, Mancini, Dossena.
ANDERLECHT: De VVilde, Grun, Marchoul, Keshi, Kooiman, Musonda, Vervoort, Gudjohnsen, Degryse (v 104' Nilis), Jankovič, vanderlinden.
SODNIK: Galler (Švi.). KOTI: 11:3 za Sampdorio. OPOMNJENI: Keshi, Carboni in Mannini. GLEDALCEV: 20 tisoč.
GOTEBORG — Vdrugič gre rado! Tokrat se lahko poslužimo slovenskega pregovora, da poudarimo povsem zasluženo zmago Sampdorie nad sicer karizmatično in renomirano belgijsko ekipo Anderlechta, ki pa se je tokrat izkazala predvsem po gorbosti svojih igralcev in po šejirecej predvidljivih igralnih shemah. Ge so lani Boškovovi varovanci gladko izgubili v finalu pokalnih prvakov proti takrat objektivno boljši Barceloni (katero je letos izločil prav Anderlecht), so se letos izkazali kot popolna in najmočnejša ekipa v tej konkurenci, kjer ni na svoji poti imela zastojev.
Tudi v tem finalnem srečanju so bili Vialli in tovariši boljši od svojih nasprotnikov v vseh elementih igre, bili so povsod prisotni, prikazali so zavidljivo tehnično in fizično pripravo, poleg tega pa , so pokazali dosti več srčnosti od »nogometne internacionale«, ki je sestavljena iz igralcev iz sednim držav!
Vendar pa ni šlo za Sammpdorio tako gladko, kot lahko izgleda iz kon-čnega izida. Miniti je moralo 105', da je Vialli v zadnji minuti prvega podaljška (igralci so takoj nato menjali igrišče) izkoristil neodločnost sicer dobrega vratarja De VVildeja, kateremu se je izmuznila žoga iz rok, tako da jo je najboljši italijanski napadalec le potisnil v mrežo. Nato pa je bilo seveda vse dosti lažje. Le dve minuti sta minili, ko je dal Lombardo predložek z desne strani v sredino kazenskega prostora, kjer je Vialli zadel žogo z glavo ter jo poslal neubranljivo v mrežo.
Skozi celotno tekmo so imeli igralci glasnega in temperamentnega Boško-va (katerega pisane besede je bilo slišati celo preko televizijskih ekranov...) več od igre in si ustvarili celo vrsto zrelih priložnosti za zadetek, vendar katerih pa Mancini, Dossena, Katanec in Vialli niso izkoristili. Nasprotniki
niso bili v bistvu nikoli nevarni, saj so se v glavnem branili ali pa počasi napadali, vendar brez pravega prepričanja in natančnosti. Več morda niti niso zmogli, sedaj pa se bodo presrečni Vialli, Mancini, Pagliuca in Vierchowod pridružili Viciniju ter se v družbi ostalih reprezentantov pripravljali za mundial.
Po zaključku tekme je bilo seveda razpoloženje v taboru Sampdorie izredno. Boškov je dejal, da posveča zmago predvsem tistim navijačem, ki so se podali v Goteborg in glasno navijali za svojo ekipo. Dejal je, da bi si Sampdoria zaslužila zmago že v regularnem času in da sta bila najbolj zaslužna v vrstah Samprodia prav »dvojčka« Vialli in Mancini. Tekmi je v Covercianu, kjer je zbrana italijanska državna reprezentanca, sledil tudi Azeglio Vicini, ki je poudaril, da je bila zmaga gladka in da je posebno zadovoljen za »svoja« igralca Viallija in Mancinija.
S to zmago bo v prihodnji sezoni v pokalu UEFA nastopila tudi Atalanta. V primeru zmage Milana v pokalu prvakov pa se ji bo pridružila še Bologna. Skupno bi bili v tem primeru proi-sotnih v evropskih pokalih kar osem italijanskih ekip, kar bi seveda bil svojevrstni rekord.
ITALIJA - JUGOSLAVIJA 2:2 (1:1)
STRELCI: Šuker (J) v 17', Simone (I) v 25', Djukič (avtogol) v 57', Boban v 60'.
ITALIJA: Peruzzi, Garzya, Carbone, Salvatori, Benedetti, Costacurta, Fuser (v 46' Buso), Piacentini, Casiraghi, Stroppa, Simone (v 75' Lentini).
JUGOSLAVIJA: Lekovič, Brnovič, Jami, Novak, Djukič, Panadič, Mijalo-vič, Boban, Savičevič, Prosinečki (v 81' Mijatovič), Šuker. (v 87' Jokanovič).
SODNIK Holfmann (Av.). KOTI: 3:2 za Jugoslavijo. OPOMNJENI: Prosinečki, Carbone, Novak, Benedetti in Panadič. GLEDALCEV: 6.500.
PARMA — Če je po prvi evropski polfinalni tekmi med mladima reprezentancama Italije in Jugoslavije, ki se je v Zagrebu zaključila z 0:0 (kar je bilo seveda ugodno za »azzurre«) iz-gledalo, da je Italija boljši nasprotnik, so včeraj mladi Jugoslovani dokazali, da so spretnejši od svojih renomiranih nasprotnikov in se zasluženo uvrstili v finale evropskega pokala za mlade reprezentance. Povratna tekma se je sicer zaključila z izidom 2:2, kar je »plavim« seveda zadostovalo za uvrstitev v finale, saj, kot znano, zadetkina tujem v primeru eneke razlike v golih, veljajo dvojno.
Tekma se je začela v izredni vročini (27 stopinj!), takoj pa je bilo jasno, da so Jugoslovani taktično in celo tehnič-
no boljši (izstopal je Šuker), predstavili pa so se tudi v zavidljivi fizični formi. Takoj so povedli prav s Šukrom, vendar je Simone kaj hitro izenačil. Italijani so nato napadali, saj jim izid seveda ni mogel ustrezati, vendar pa so se Djukič in tovariši dobro branili. Prav Djukič je nato zakrivil avtogol, vodstvo Italije pa je trajalo le tri minute. Izid se natoni spremenil.
Giovannetti še vodi
PAMPLONA — Italijanski. kolesar Marko Giovannetti še vodi (s T31" pred Špancem Puertejem) po 16. etapi kolesarske dirke po Španiji. Včerajšnjo etapo pa je osvojil Raab (NDR) v sprintu pred Elliottom (VB).
Zmaga Auriola na Korziki
AJACCIO — Francoski pilot Didier Auriol je osvojil rally po Korziki. Za 36" je prehitel Sainza (Špa.), za 3'49" pa Francoza Chatriota.
V Borovljah najhitrejši Maniatis
BOROVLJE — Grški kolesar Maniatis je osvojil drugo etapo kolesarske dirke Alpe-Adria ter obenem za sekundo prevzel vodstvo na skupni lestvici pred Sovjetom Ševčenkom.
Čupini surfaši na regati North one hour classic
Množično na Gardskem jezera
Poleg tekmovanj za državno prvenstvo Funboard, ki se še ni zaključilo, so se podjetni surfaši ta konec tedna udeležili regate North one hour classic, ki je bila v TorbolaK na Gardskem jezeru. To je tekmovanje za jadralce na hitrih deskah, ki morajo v določenem času čimvečkrat prejadrati severni del Gardskega jezera od nabrežja do nabrežja. Zmagovalec je tisti, ki v eni uri največkrat prejadra jezero tja in nazaj. Ta regata je znana širom po Evropi in se je vsako leto udeležujejo poleg najboljših italijanskih tudi jadralci iz Francije, Švice, Nemčije in Avstrije. Bogate denarne nagrade so tudi letos privabile izredno veliko jadralcev, kar 232 jih je bilo.
Tudi na tej regati prednjačijo poklicni športniki, ki se odlikujejo po svoji izurjenosti in kakovostni opremi. Zaradi velikega števila udeležencev so organizatorji najprej izvedli dve selekcijski predre-gati, ki sta spravili v težave tudi sicer dobre in izkušene jadralce. Pri teh je, žal, izpadel naš Andrej Sedmak. Končne regate se je udeležilo le sto selekcioniranih jadralcev. V močnem vetru, ki je pihal do 25 km na uro, je zmagovalcu Italijanu Marcu Piendibene uspelo prejadrati jezero v obeh smereh štirinajstkrat v eni uri. Dosežki čupihih jadralcev pa so bili naslednji: Paolo Kralj je v eni uri prejadral jezero 12 krat in zasedel 31. mesto, Erik Zobec pa je prejadral jezero 11 krat in zasedel 53. mesto. (P. K.)
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Sokol gladko vodi
Do 7. kola smo morali počakati, da smo lahko odkrili realno vrednost za-
mejskega prvaka Krasa. Po štirih zaporednih porazih so končno Kantejevi varovanci prišli do prve zmage, ki so jo v gosteh izbojevali proti izredno solidni sestavi iz Bazovice, in se tako oddaljili iz zadnjega mesta lestvice. Po dobrem začetku pa je morala Krasova četverka, ki je doslej nizala same poraze, po slabi igri potegniti z bazov-skimi vrstniki krajši konec. Tudi BOZ je bilo izenačeno in napeto prav do zadnjega lučaja. Domačin je vseskozi vodil solidnemu Emiliju pa je z zadnjimi štirimi kroglami uspelo rezultat tesno preobrniti v lastno korist.
Najvažnejše srečanje kola se je odvijalo v Nabrežini, kjer je imel Kraški dom edinstveno priložnost, da se približa Sokolu in se morebiti še vključi v boj za naslov prvaka. Domačini pa so z zmago dokazali, da letos nimajo enakovrednih tekmecev. Gaja se je s trojno zmago proti Maku povzpela na odlično 4. mesto lestvice in dokazala, da zadnje leta razpolaga z res solidno ekipo.
IZIDI 7. KOLA: Polet prost. Danica -Unitecno Nabrežina 2:1 (18:20, 11:1, 11:7); Zarja - Kras 1:2 (17:18, 0:11, 11:4); Gaja - Mak 3:0 (13:9, 11:2, 11:7); Sokol -Kraški dom 2:1 (16:15, 5:11, 11:9). KONČNI REZULTAT 4. KOLA: Mak - Polet 1:2 (20:21, 5:11, 11:0).
LESTVICA: Sokol 14 točk; Kraški dom 11; Nabrežina 10; Gaja in Zarja 9, Danica, Unitecno 8, Kras, Polet 6, Mak 5. (Z. S.)
V okviru osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst
Plavalno tekmovanje osnovnošolcev
V soboto je bilo v tržaškem bazenu B. Bianchi plavalno tekmovanje, ki ga vsako Teto prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade. Tudi letos se je za to tekmovanje prijavilo veliko število mladih plavalcev. Med njimi so bili taki, ki šele osvajajo prvo plavalno znanje, pa tudi taki, ki so že preizkušeni tekmovalci, saj vadijo pri nekaterih plavlanih klubih. To kažejo tudi rezultati, ki jih tukaj navajamo.
1.	razred DEČKI
1. Giorgio Pitacco (RIB) 35 '70; 2. Ak-sel Furlan (MKI) 36"05; 3. Walter Bullo (RIB) 42'T1; 4. Marco Desco (GRE) 46 "55; 5. Julij Vanello Premru (FIN) 118"05,	6. Marko Sadlowski
(RIB)1'21"57.
DEKLICE
I.	Alessia Baudino (GRE) 40"16; 2. Francesca Ciacchi (MKI) 46"50; 3. Tanja Romano (ŽUP) 46 "64; 4. Erika Sancin (GRB) 47"37; 5. Martina Cunja (FIN) 49"70; 6. Meggi Mauri (MKI) 55 "28; 7. Sheila Perosa (ŠIR) 56 '31; 8. Lorena Tegacci (ŠIR) 57 "20.
2.	razred DEČKI
1. Miloš Kalc (MKI) 27 "87; 2. Paolo Vigini (GRB) 32"69; 3. Niko Štokelj (B-J) 32'87; 4. Matteo Feruglio (GRE) 39"65; 5. Dejan Furlan (GRB) 41 "08; 6. Carlo Zornada (GRE) 43 "05; 7. Marko G la vina (GRE) 46'26; 8. Eugenio Chi-arle (FIN) 50 "02; 9. Luka Kafol (FIN) 53"06; 10. Peter Ciacchi (GRE) 55"56;
II.	Antonio Tuso (GRE) 57"29; 12. Ma-uro Zoch (GRE) 1'36 "80.
DEKLICE
1. Katia Peruzzo (GRE) 33T8; 2. Martina Carpani (GRB) 36 "84; 3. Giu-
lia Valassi (RIB) 40 '81; 4. Jerneja Re-bernjak (FIN) 40 "93; 5. Erika Biekar (GRE) 41"44; 6. Selena Scuka (GRE) 46 "03,- 7. Anatina Petkovšek (RIB) 46 "66.
3.	razred
DEČKI
1. Dean Carli (RIB) 22 "41; 2. Robert Pecchiari (ŠIR) 22"60; 3. Marko Mikolj (RIB) 22"84; 4. Danilo Bosari (ŠIR) 28''09; 5. Stefane Pribac (ŠIR) 28 "64; 6. Elio Lobascio (GRE) 31 "59; 7. Ivan Mi-kulus (FIN) 33 "75; 8. Goran Floridan (ŽUP) 38"30; 9. Martin Strani (ŽUP) 39"44; 10. Riccardo Polesello (GRE) 49"81.
DEKLICE
1. Katerina Alessio (RIB) 21"68; 2. Elisa Frandolič (RIB) 22 "98; 3. Sara Po-sar (ŠIR) 33"38; 4. Valentina Smotlak (GRE) 37"74; 5. Katja Appe (GRE) 42"05; 6. Tina Furlani (B-J) 45"67; 7. Sandra Siega (B-J) 56 "12.
4.	razred DEČKI
1. Andrea Hrovatin (FIN) 19"09; 2. Saša Jančar (RIB) 21 "25; 3. Matevž Peterlin (MKI) 23"87; 4. Patrik Savarin (MKI) 24"47; 5. Dario Cossutta (ŠIR) 24"83; 6. Albert Zornada (GRE) 25'"63; 7. Mitja Bizjak (ŠIR) 25"65; 8. Tomaž Metlika (ŽUP) 26"28; 9. Alessandro Manzin (GRE) 27"73; 10. Mitja Stefančič (RIB) 28'08; 11. Luca Žiberna (GRE) 29 Tl; 12. Fabio Babuder (ŽUP) 36"T5; 13. Roberto Lunazzi (ŽUP) 37 "07.
DEKLICE
1. Corina Candian (ŠIR) 18"'22; 2. Mascia Kukanja (GRE) 20"51; 3. Nastja Milič (ŠIR) 21"34; 4. Karin Mezgec (RIB) 22T7; 5. Caterina Macho (RIB)
22 "22; 6. Fjona Mezgec (RIB) 23"00; 7. Zorka Miličevič (RIB) 24"71; 8. Giulia Sadlowski (RIB) 30 "46; 9. Tjaša Rogelja (ŽUP) 30"68; 10. Tanja Giugovaz (ZUP) 30 ’94; 11. Ivana Flego (ŠIR) 32"66; 12. Anja Starec (FIN) 38"69; 13. Martina Viviani (FIN) 39 "95.
5.	razred DEČKI
1. Mathias Mauri (MKI) 20"97; 2. Robert Debeliš (GRE) 24"04; 3. Peter Furlan (GRB) 25’"04; 4. Igor Bosich (GRE) 25 T3; 5. Andrej Roberti {GRB) 25'"55; &■ Gianpaolo Carapucci (ZUP) 26"74; ?■ Igor Kobal (MKI) 27"10; 8. Christian Baitz (ŽUP) 28 "88.
DEKLICE
1. Karmen Amato (MKI) 20 "94; 2. Karin Severi (MKI) 21 "80; 3. Irina Perosa (RIB) 23" 10; 4. Laura Sgubin (RIB) 23"63; 4. Valentina Sancin (ŽUP) 23"63;
6.	Roberta Orel (RIB) 25"29; 7. Martina ' Bontempo (ŽUP) 25"77; 8. Tanja Ster-nad (RIB) 26"00; 9. Mara Bogateč (ŽUP) 26"T1; 10. Tanja Tomaselli (RIB) 27'"21; 11. Ksenija Brecelj (FIN) 29 T3; 12. Ele-na Lantier (GRB) 30"43; 13. Mirjam Čermelj (RIB) 30"97; 14. Mojca Žerjal (GRE) 31"50; 15. Luisa. Vigini (GRB) 32"34; 16. Elisa Sancin (GRB) 32"52; 17. Vera Repini (ŽUP) 35"'28; 18. Irena Je-lerčič (ŽUP) 37"T0; 19. Lucia Lombardo (RIB) 37"82; 20. Irene Malusa (ŽUP) 41 "46.
LESTVICA PO ŠOLAH
1. RIBIČIČ - 130,5 točke; 2. GREGO-RIČ-STEPANČIČ 106; 3. MILČINSKI 81; 4. ŠIROK 65; 5. ŽUPANČIČ 39,5; 6. FINŽGAR 38; 7. GRBEC 45; 8. BAZOVIŠKI JUNAKI 17.
šport na primorskem - šport na primorskem_____
Na nogometnih igriščih bo še vroče
Vrsta uspehov Gajinih teniških igralcev
Košuta prvak med veterani Aleš Plesničar nagrajen
Na nogometnih igriščih postaja vse bolj zanimivo. Bližajo se odločilni razpleti, tako za vodilna mesta kot za obstanke v ligah. Koprčanom v medrepubliški ligi že pošteno gori pod nogami. Po nedeljskem porazu v Prijedorju (po streljanju 11-met-rovk), so imeli lepo priložnost za "popravni izpit" že v torek. Na domačem igrišču so se namreč pomerili z Lokomotivo, ki je celo zadnja na lestvici. Toda uspeh je bil le polovičen, po 1:1 v regularnem delu tekme je sledilo "maratonsko" streljanje 11-metrovk. Koper je naposled iztržil točko. Slovenski ligaš Izola se je, kot kaže, odločilno utrdil na čelu lestvice, potem ko je zanesljivo 3:0 odpravil Stol Virtus. Vseh skrbi pa še niso rešeni nogometaši Vozil, zdesetkana ekipa je igrala doma s Partizanom Hmezadom le 0:0. V območni ligi so igralci ajdovskega Primorja že zapustili vrh lestvice in konkurent za prvo mesto med primorskimi moštvi verjetno ostaja le Jadran Lama. Branik in Brda sta še vedno vodilni moštvi lige, trenutno pa imajo dve točki prednosti Brani-kovci.
Z ligaškimi tekmovanji nadaljujejo še rokometašice Mlinotesta v drugi zvezni ligi. Po zadnjem porazu v Koprivnici so se preselile povsem na dno lestvice. Ajdovci pa so v zaostalem srečanju slovenske lige premagali Rudarja. (DK)
Dvojna zmaga Abramiča
Minuli vikend je bilo ob reki Soči na Tolminskem spet praznično in nadvse živahno. Na znani progi pri Trnovem sta bili dve mednarodni tekmovanji in sicer v spustu in slalomu. Obe sta bili tudi izbirni za mesta v državni reprezentanci, katero letos čakajo pomembni nastopi na tekmah za evropski in svetovni pokal, ter na generalki za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na slovenskih rekah.
Na deročih brzicah Soče v čudovitem naravnem okolju pri Trnovem se je najbolj odlikoval 26-letni Solkanec Jernej Abramič, gotovo ta čas najboljši jugoslovanski divjevodaš. Abramič je namreč dobil obe tekmi, tako v slalomu kot spustu in vse bolj očitno postaja, da se žilavi Solkanec razvija še v imenitnega spus-taša. Njegova odlična tehnika pa prihaja do izraza prav na najtežjih progjah, in Soča je zagotovo tudi to. O njegovem slalomskem znanju pa seveda ne gre izgubljati besed.
Vse boljše rezultate dosega še en Solkanec in sicer spustaš v kanuju Jožko Kancler, ki je dobil zadnjo izbirno tekmo v tej kategoriji. Izmed slalomistov pa se mladi Fedja Marušič vse bolj približuje najboljši četverici slovenskih kajakašev slalomistov, posebno pa Štruklju, ki ta trenutek očitno ni v najboljši formi.
Zvezni selektor Rade Kovačevič naj bi dokončen spisek razprezen-tance kmalu objavil in zagotovo bo
na tem spisku tudi več tekmovalcev Kajak kluba Soške elektrarne iz Solkana. (E. Čurlič)
Uspeh koprskih jadralcev
KOPER — Na kriterijski jadralni regati, ki je obenem veljala tudi za republiško prvenstvo, je na tridnevni regati v Kopru jadralo 67 optimistov in pet posadk razreda 420. Največ uspeha so imeli jadralci koprskega Jadra, ki so osvojili dve zlati medalji, Jurico Tunjič med fanti in Janja Orel pri dekletih v razredu optimist. V razredu 420 sta kriterij-sko regato dobila Splitčana Copič-Drmac, naslov slovenskih prvakov pa sta osvojila brata Golias iz Ljubljane. (Kreft)
Zmaga Slovenije
V	Novi Gorici je potekal 6. mednarodni košarkarski turnir za paraplegike. Sodelovalo je 9 ekip iz Italije, Avstrije, Madžarske, ČSR in Jugoslavije. V velikem finalu je prva ekipa Slovenije premagala ekipo iz Padove z rezultatom 51:34. (E. Č.)
V nedeljo
motoristična prireditev
V	nedeljo bo v Šempasu pri Novi Gorici pomembna motoristična prireditev. V popoldanskih urah (začetek ob 13.30) bosta namreč dirki v motokrosu za državno prvenstvo v razredih do 80 in 125 kubičnih centimetrov. Na prireditvi v Šempasu bodo nastopili najboljši jugoslovanski piloti. V jutranjih urah bodo na sporedu uradni treningi. (E. Č.)
V	preteklem tednu so bili Gajini te-nisači ponovno zasedeni na več bojiščih, iztrženi izkupiček pa je vsekakor pozitiven. Članska vrsta v zasedbi Alberto Prelec, Andrej Baldissin, Borut Plesničar in Riccardo Cannone, je v medpokrajinskem delu tekmovanja za italijanski pokal po prvem spodrsljaju proti ekipi AT Opicina v nedeljo, z rezultatom 5:1 prepričljivo zmagala v Versi pri Gorici.
V	torek, 1. maja so slavili tudi člani over 35 v deželnem delu svojega prvenstva. Andrej Daneu in Edi Gomi-zelj sta nastopila v S. Vito al Taglia-mento proti tamkajšnjemu klubu in slavila z rezultatom 3:0. V kolu, ki se je odigralo konec tedna, pa so gajevci počivali. Člani iznad 45 let so tokrat odigrali kar dve srečanji. V soboto so Boris Košuta in tovariši zmagali z rezultatom 3:0 proti ekipi iz Gradeža, v nedeljo pa so v zaostalem srečanju klonili solidnemu moštvu TC Fagag-na. Izid tega srečanja je bil 2:1 v korist gostov.
Tudi 12-letniki so stopili na igrišče v svojem tekmovanju Baby Davis. Na domačih terenih so Aleš Plesničar, Vasja Vavpetič in Martina Kufersin brez težav premagali postavo teniškega kluba iz Caneve, s čistim 3:0.
Poleg nastopov v ekipnih tekmovanjih, so v preteklih dneh bili na vrsti tudi številni nastopi na individualni*1 turnirjih. V torek, 1. maja, je bil tak0 kot zmagovalec deželnega turnirja. za veterane over 45 nagrajen Boris Košuta. Turnir je v Ribiškem naselju org3" niziralo tamkajšnje društvo San Mar] co, nagrajevanje pa je v slovesnem v2" dušju potekalo na devinskem gra4uj ob navzočnosti samega princa in nje' gove družine, nabrežinskega župan3 Brezigarja, deželnega predsednika F11 Giorgija in drugih osebnosti.	g
Istočasno je bilo tudi nagrajevan]^ najbolje uvrščenih v moškem in žen skem turnirju za nekvalificirane igra ce, ki sta se odvijala pri istem društv • Ob priliki je bil kot najmlajši igral® nagrajen gajevec Aleš Plesničar, zrn govalca turnirjev pa sta bila pri m0 kih Forza (TC San Marco) in D'Am° med ženskami (TCT)	kern
V nedeljo se je vedno v Riois* r naselju zaključil tudi turnir za un^0. 12 in under 14. Mladi gajevci so segli sledeče rezultate:
UNDER 12 ŽENSKE: 1. Jessica M1 (ATO), 3. Martina Kufersin, 8. Br Race.	nj-
UNDER 12 MOŠKI: 1. Aleš Pies čar, 8. Vasja Vavpetič.	nartol1
UNDER 14 MOŠKI: 1. Enrico Bar (TCT), 4. Aleš Plesničar.
V odbojkarskem prvenstvu 1. ženske divizije
ob robu naših nogometnih igrišč
Zmagi borovk in slogašic
Posnetek s tekme 1. ženske divizije Rocol - Sloga Sagor	(Foto Magajna)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
BREG - CUS	0:3 (0:15, 7:15, 7:15)
BREG: Kralj, Kosmač, Bandi, Seganti, Martina in Federica Sancin, Pettirosso, Ota.
Brežanke so tokrat klonile proti močnejši ekipi CUS. Odigrale so precej do-wo tekmo glede na to, da je bila postava ?elo okrnjena. Dobro je deloval sprejem in tudi v obrambi so bile precej učinkovite. Tekme pa niso osvojile tudi zaradi tega, ker niso bile nikoli trdno prepričane v zmago in so nasprotnicam prepusti-i®. da so se razigrale in učinkovito napadale. Preveč napak je bilo v servisu in Judi v netočnem napadu. Nasprotnice so tako po slabi uri igre osvojile tekmo. Stanje domače šesterke je sedaj zelo kri-učno in izpad iz prve divizije že skoraj neizogiben. (Ota)
BOR FRIULEKPORT - VIRTUS 3:0 (15:11, 15:11, 15:10)
. BOR FRIULEKPORT: Brazzani, Grego-tj' Superina, Mezgec, Visentin, Gulič, Pernarčič, Faimann, Fischer, Tersar.
Bo nekaj medlih nastopih so borovke Vpet zaigrale bolj prepričljivo in po sicer uokaj izenačenem srečanju gladko prežgale na lestvici doslej bolje uvrščene-rLinasProtnika, ki igra v tem povratnem
Ugjjj -	-	—	......
fp' S to zmago so hkrati plave opravile ‘eP korak na poti k obstanku v ligi, kar n tudi cilj ekipe v letošnji sezoni. (Igor) ROCOL - SLOGA SAGOR	1:3
US:?, 7:15, 8:15, 4:15)
SLOGA SAGOR: Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi.
Sloga Sagor mora do konca prvenstva uigrati še štiri srečanja, tri v regular-em delu in zaostalo z ekipo CUS, igral-® pa so si že zdaj matematično zagoto-W- obstanek v ligi. Rocol jih namreč jj.Ui v primeru dveh gladkih zmag, zara-(j ,slabše razlike v setih, ne more več n P'teti. To predstavlja za Slogo Sagor 2drv°fnno velik uspeh, saj ne smemo po-fg.pti, da sestavljajo ekipo izključno ig-druf6 kutegorije under 16. Cilj, ki si ga je ustvo zadalo pred začetkom prvenstva
Prvehstva nekoliko manj učinkovi-
je torej izpolnjen, igralke pa bodo v preostalih srečanjih skušale svoj položaj še izboljšati.
V	sobotni tekmi smo lahko, gledali dve povsem različni Slogi. V prvem setu so naše igralke veliko grešile, predvsem pri serviranju in sprejemanju, tako da niso mogle graditi, v preostalih treh pa so svoje vrste uredile in z veliko bolj točno igro, tudi povsem zasluženo nadigrale svoje nasprotnice.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
LE VOLPI B - BOR FRIULEXPORT 3:0
(15:11, 15:7, 15:13)
BOR FRIULEKPORT: Marija in Petra Krapeš, Flego, Pernarčič, Giugovaz, Fischer, Teršar, Pitacco, .Vidah, Jogan, Bezenšek.
Borova dekleta so vnovič zapustila igrišče poražena, toda tokrat je izid le nekoliko preskromen za trud, ki so ga prikazala na tem srečanju. Domačinke sicer niso pokazale, da bi po tehničnem znanju presegale "plave", vendar jim je bilo dovolj le malo izkušenosti več, da so točki obdržale doma. Mladim borovkam ne gre sicer zameriti, saj sestavljajo ekipo dekleta iz prvenstva under 14 in iz skupine super minivolleya. Upati je le treba, da bi jih toliko porazov ne preveč potrlo in negativno vplivalo na njihovo nadaljnjo igralsko kariero.
1. MOŠKA DIVIZIJA
SANTANDREA - BOR	1:3
(9:15, 15:9, 14:16, 11:15)
BOR: Neubauer, G. in D. Gasparo, Škabar, Betocchi, Pavlica in Chert.
V	nadaljevanju prvenstva so borovci pospravili osmi par točk in imajo lepo priložnost, da osvojijo četrto mesto na končni lestvici. V povratnem srečanju s Sant Andrea niso zaigrali najbolje in potrebno je bilo odigrati štiri sete, preden je bil znan končni zmagovalec. Kljub temu, da so gostje nastopili nekoliko okrnjeni, so prvi niz spravili na varno brez večjih težav. Povsem drugače je bilo v drugem nizu, ko so pričeli slabo in
na koncu tudi prepustili gostitelju, da je izenačil. V tretjem'setu je vstopil na igrišče pri stanju 10:4 za SantAndrea mlajši Gasparo, ker se je Chert lažje poškodoval. Igra Bora je bila poslej občutno bolj prodorna, da so gostje najprej povedli v nizih z 2:1 in potem tudi končno zmago, z nekoliko slabšo igro kot na nekaterih prejšnjih nastopih. (G. F.)
SLOGA SAGOR - DLF	3:0
(15:7, 15:11, 15:4)
SLOGA SAGOR: Bevilacgua, Čač, Jer-cog, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Rupel, Sgubin.
Sloga Sagor se je pošteno oddolžila tržaški ekipi, ki ji je v prvem delu prvenstva zadala prvi letošnji poraz. Tokrat se slogaši niso pustili presenetiti in so že od samega začetka dokazali svojo premoč. Izenačen je bil le drugi set, v katerem so na začetku nekaj časa gostje tudi vodili, vendar je Sloga Sagor kmalu vzpostavila pravilno ravnovesje sil na igrišču. Po tej zmagi in tri kola pred koncem prvenstva je Sloga Sagor na drugem mestu na lestvici, vendar štiri točke za vodilno Marmotto, ki bo prav prihodnjo soboto igrala na Opčinah. V primeru zmage bi Sloga Sagor še lahko upala na osvojitev prvega mesta, pa čeprav ji koledar teh preostalih tekem ni posebno naklonjen. (INKA)
PRVENSTVO SUPER MINIVOLLEVA
Bor Friulexport A - OMA E	2:0
(15:1, 15:0)
Bor Friulexport B - OMA C	2:0
(15:5, 15:5)
Bor Friulexport B - Altura B	2:0
(15:8, 15:1)
Sloga - Altura B	2:0
(15:3, 15:0)
Sloga - OMA C	2:1
(15:5, 9:15, 15:7)
Bor Friulexport B -	Sloga	2:0
(15:11, 15:12)
BOR FRIULEKPORT A: Vidah, Pernarčič, Flego, Pitacco.
BOR FRIULEKPORT B: Fajman, Jogan, Tence, Zadnik, Gruden.
SLOGA: Kufersm, Kalc, Štrekelj, Šva-gelj, Milkovič.
V borovem športnem centru se ob petkih vrstijo turnirji za prvenstvo super minivolleya kot na tekočem traku. V izločilnih dvobojih smo bili lahko priča velikemu navdušenju in agonizmu, ki sta vladala med dekleti nastopajočih društev oziroma ekip. Kot smo skoraj že navajeni, so domača dekleta v obeh skupinah potrdila, da je ženska mladinska odbojka pri Bom izredno na visoki ravni. Toda tudi uspehi ostalih slovenskih zastopnic so pokazali, da okoliška društva nikakor ne zaostajajo za mestnimi kolegi in kar je še najbolj pomembno, da sodi slovenski super minivolley v sam vrh te kategorije na Tržaškem. To dejstvo je bilo jasno vidno predvsem v zadnjem srečanju, ko sta se. na igrišču pomerili ekipi Bora Friulexport B in Sloge. Tekma je bila izredno izenačena, čeprav so slogina dekleta neposredno pred tem derbijem odpravila kar dve ekipi. Slavil je sicer Bor Friulexport B, toda navdušenja in zadovoljstva nad uspešnimi akcijami ni manjkalo ne na eni kot na drugi strani mreže. (Igor)
V skupini I tretje amaterske lige, tj. v skupini namenjeni ekipam z Goriškega, sta nastopali letos obe naši slovenski enajsterici, Sovodnje in Mladost. Oba naša predstavnika sta igrala s spremenljivo srečo in sta obtičala na sredini, oz. na spodnjem delu razpredelnice. V konkurenci štirinajstih ekip so namreč Sovodenjci zasedli deveto mesto, Mladost pa je pristala na dvanajstem mestu.
Kljub ne preveč spodbudnim dosežkom, vsaj kar se tiče končne uvrstitve, je ocena odbornikov obeh društev vse prej kot negativna. Tako nam je v krajšem pogovoru potrdil tudi predsednik ŠD Mladost Nordio Gergolet.
»Letošnje prvenstvo je predstavljalo prelomnico v našem društvu. Pred letom dni smo se namreč odločili, da bomo bistveno prenovili ekipo, saj so po lanskem prvenstvu nekateri starejši igralci, ki so vrsto let uspešno branili barve našega društva, opustili aktivni nogomet. V prvo ekipo smo zato vključili predvsem naše mlajše igralce, ki so .prvič nastopili v prvenstvu tretje kategorije. Zato si nismo niti zastavili večjih ciljev. Glavna naloga je bila ta, da si najmlajši pridobijo prepotrebne izkušnje, ki naj bi obrodile sadove v bližnji prihodnjosti.«
Mladost je v šestindvajsetih nastopih štirikrat slavila zmago, sedemkrat je remizirala, petnajstkrat pa je zapustila poražena igrišče. Kljub ne preveč ugodnim rezultatom pa je vseeno količnik v danih in prejetih zadetkih (28:36) razmeroma dober in je istočasno tudi dokaz, da je bila ekipa večkrat poražena z minimalno razliko.
»Pred pričetkom prvenstva smo si sicer mislili, da bomo lahko s sklopom pozitivnih okoliščin lahko celo pristali na sredini lestvice. Temu dosežku bi se lahko približali, ko bi ne zapravili celo vrsto tekem, ko smo
bili boljši nasprotnik, zaradi kakšne naivne napake pa smo morali prepustiti nasprotniku celotni izkupiček. Zadnja tekma proti Audaxu, ki je osvojil prvo mesto na lestvici in je šele v 92. minuti uspel premagati našega vratarja, je morda najbolj zgovoren primer, ki odlično ponazarja naše prvenstvo. Vsekakor smo tudi pričakovali, da bomo letos morali plačati davek neizkušenosti.«
Letos je sindrom o zamenjavi trenerja zajel tudi naša slovenska društva na Goriškem. Izjema pri tem vse prej kot spodbudnem pojavu je bila prav kraška enajsterica, ki jo je vodil trener Barbana.
»Mislim, da je imel naš trener letos res težko, a obenem tudi hvaležno delo, saj ni bil izpostavljen večjim pritiskom. Delo je bilo namreč usmerjeno v bodočnost, tako da tudi morebitni spodrsljaji niso skalili vzdušja v ekipi, oz. v društvu samem. Pohvalo si zaslužijo tako sam trener kot tudi igralci, ki so se res polnoštevilno udeleževali treningov, kar je dokaz, da smo uspeli ustvariti res lepo in homogeno skupino. Po začrtani poti pa bo treba tudi nadaljevati, saj sem prepričan, dd bomo lahko z vključitvijo dveh ali treh bolj izkušenih igralcev lahko postali že v kratkem kompetitivni.
Do večjih sprememb pa ne bi smelo priti niti v naslednji sezoni, saj bi lahko le s prihodom kakšnega večjega sponzorja lahko aktivno stopili na domače kupoprodajno tržišče, ki pa zadobiva iz dneva v dan vedno večje denarne razsežnosti, tako da ostaja politika gojenja lastnega pomladka tudi danes še najbolj priporočljiva.«
(MAL)
obvestila
TAJNIŠTVO ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 11. t. m., ob 21. uri na sedežu SD Kontovel seja odbojkarske komisije. ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2.
SPDT
pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka, dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice, s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov bo v soboto, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir. V ceni sta vključena prevoz z viakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tei. 44016).
TPK SIRENA
organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696.
Dvodnevni pohod od Slivnega do Glinščice
bo odveč ponoviti vabilo pred-sem miadim planincem, ki se radi aeležujejo daljših pohodov, na dvod-evni izlet po Vertikali od Slivnega ? Glinščice, ki ga pripravljata Mla-l‘nski in Alpinistični odsek SPDT. Po-°d bo v soboto, 12., in v nedeljo, 13. šir]a' ‘n Prireditelji pričakujejo dokaj-]^° udeležbo. Skupno bo za približno ni Ur h°ie, vendar z vmesnim taborje-q j51 na približno polovici poti, Pod riedaleč od Repna. Tam bodo šotori, prireditelji pa bodo poskr-p' 1 za topel obed, ki bo nedvomno pobriše! vsem udeležencem tega
na Pohod je predviden v so-V1qk Popoldne z vlakom do Vižovelj. Trst odPeIie z železniške postaje v °5 JV 0h 14.34 in pripelje v Vižovlje Sjjv ;> 05- Treba bo po stari cesti do Po nt®a' tam Pa se ze zodenjo pohod ha jnovlieni Vertikali do Trnovce, ■ eriart, Kosten in Volnik do Pod
90fca,
y nedeljo, 13. maja, pa bodo po-
D- , nadalipvnli nnt v Rri&čko rln
hoje Qy ^ar P0^eni približno pet ur
nadaljevali pot v Briščke, do v Bazovico in po vzponu na Š(ic mlmo Peska in Jezera v Glin-ltf P' do koder je več ali manj deset Utr,P!e: Tisti, ki se bodo med potjo khk*‘ ild do ožulil čevelj, se h)es.° l^ijo od skupine in se vrnejo v todi °-z i.avnimi sredstvi. In prav za-laiL zuljev priporočajo prireditelji Čeva 9°rske čevlje, opremo za preno-Jfi nPjle. P°d šotorom, čutarico z vodo 2 haj suhe hrane.
štet j Pdetožbo na izletu bo treba od-^ ^r' ^ tem znesku je všteta to v t P vtokom do Vižovelj in večer-dajetno0' ^se Potrebne inlormacije Ari9el Tr°bert Devetak (tel. 55180) in V morKermec (tel. 44016), katerima btipfUl0 interesenti javiti čimprej za 0 tabora in toplega obeda.
Izlet na Velebit
Postopoma vstopamo v polno izletniško sezono SPDT, ki je za svoje člane planince za 19. in 20. maja pripravilo dvodnevni avtomobilski izlet na največje hrvaško pogorje: Velebit, ki pomeni za Hrvate toliko kot Triglav za Slovence. Izlet je zanimiv in privlačen, kajti obetajo se lepa doživetja v velebitski, skoraj divji naravi, ki je izredno bogata s floro in favno.
Izletniki bodo odpotovali iz Trsta v soboto, 19. maja, zjutraj in se peljali mimo Reke in Bakra do Senja in vasi Jurjevo. Pot bo potem izletnike vodila najprej po asfaltirani in dalje po makadamski cesti do doma na Zavižanu pod Vučjakom. S panoramične ceste je prečudovit razgled na otoke v Ve-lebitskem kanalu: Rab, Pag, Krk in druge. Že v soboto je predviden vzpon na Vučjak, nočitev pa bo v domu na Zavižanu, ki razpolaga s 26 ležišči.
Naslednjega dne, v nedeljo, 20. maja, se bodo udeleženci izleta podali na pot do Rossijevega zavetišča in se povzpeli na vrh Gromovače (1678 m) in Crikvene (1641 m). Kratek postanek za uživanje lepih razgledov, seveda če bo vreme naklonjeno, in povratek na Zavižan, odkoder se bodo planinci proti večeru vračali domov. Do Zavižana je približno 400 kilometrov, hoje pa bo za največ osem ur. Vsem tistim, ki se bodo podali na ta izlet na Velebit, ne bo žal. Več podrobnosti bomo objavili prihodnjič, že sedaj pa daje vsa potrebna pojasnila vodja izleta Zvonko Vidau, ki odgovarja na telefon 212359 v večernih urah. Vpisovanje je tudi na ZSŠDI, tel. 767304.
Predavanje o vrhovih in morskem svetu
Zvečer bo v Gregorčičevi dvorani Kot gost SPDT predavala diplomirana inž. biologinja Mirjana Legac z Reke, ki nas bo z bogatim prikazom diapozitivov popeljala po planinskih poteh
Rossijevo zavetišče na Velebitu
otokov Rab in Kornatov. Poleg naravnih lepot so se v njen objektiv ujele še naravne znamenitosti in posebnosti otokov, njih florno bogastvo in fav-nistične posebnosti. Njena pot nas bo na koncu peljala še v morske globine, ki jih krasijo edinstveni speleološki objekti, obogateni z morsko floro in favno otoške regije. Podvodne fotografije je posnel in jih bo predvajal dr. Igor Lenac. Obeta se zanimivo predavanje, ki bo sicer nekoliko neobičajno za trmaste gorohodce.
Vzpon na Kojnik in nočni pohod na Slavnik
Planinci podružnice SPDT Zlata krona v Mačkoljah ne spijo. Pridno so se lotili dela in v nekaj tednih organizirali kar dva uspela planinska izleta.
Za praznik osvoboditve, 25. aprila, so se podali v Hrastovlje pod Kraškim robom, kjer se Kras prevesi v Istro, si tam ogledali znamenito cerkev iz 13.
(foto Zvonko Vidau)
stoletja, zakorakali na markirano pot proti Podpeči in se povzpeli na 802 metra visok Kojnik. Na poti so naredili kratek postanek v skoraj povsem zapuščeni vasi Zanigrad, kjer živi še edini 80 let star prebivalec. Od tam se je začel najslikovitejši del poti v steno, ki jo prečka zavarovana pot, sredi katere stoji v jami postavljen bivak. Mačkoljanski planinci so prišli potem v vas Podpeč in pod navpično steno Zjat, po kateri je po klinih speljana pot navzgor. Izbrali so lažjo varianto in prispeli na vrhnji rob stene, na katerem se jim je odprl lep razgled po vsej dolini do Hrastovelj in širom po vrhovih v smeri proti severu. Dalje ni bilo več velikih težav, do Kojnika se pot postopoma dviga in ne terja velikih naporov.
Prejšnjo soboto in nedeljo pa so planinci iz Mačkolj organizirali nočni pohod na Slavnik, ki je lepo uspel. V soboto zvečer so se izpred gostilne Tul odpeljali v Prešnico in se po uho-
jeni poti podali na vrh Slavnika ob luči svetilk. Na vrhu jih je v koči čakal topel čaj. Veselja in zabave ni manjkalo, sam nočni pohod pa je bil doživetje zase. Planinci podružnice SPDT Zlata krona so v lepem nedeljskem jutru zapuščali Slavnik in se vračali po isti poti v Prešnico. Prevladala je zamisel, da bi bilo treba tak nočni pohod na Slavnik ponoviti.
Srečanje planincev na Skabrijelu
V	organizaciji planinskega društva Nova Gorica bo v nedeljo, 13. maja, tradicionalno srečanje med zamejskimi planinskimi društvi iz Italije in Avstrije na Škabrijelu. Gre za srečanje, ki je bilo lani v tem času na Tr-stelju. Novogoriško planinsko društvo pa si je zadalo nalogo, da bo taka letna srečanja, ki združujejo planince iz treh držav, prirejalo vsakič na drugem kraju na področju novogoriške regije. (L a.)
Alpinistični tečaj SPDT
Alpinistični odsek SPDT vabi vse interesente na redni alpinistični tečaj SPDT, ki bo zajemal praktične vaje v Glinščici in teoretična predavanja, ki bodo ob sredah na sedežu odseka (Ul. Carducco 8/2. nad.). Vpisovanje je še možno jutri, 11. t. m., na sedežu odseka ob 20.30, ko bo na sporedu predavanje o opremi in vozlih ali pa pri Davorju Zupančiču (Papi Spori, tel. 327277).
Srečanje zamejskih planinskih društev
V	nedeljo bo na Škabrijelu nad Novo Gorico srečanje z zamejskimi planinskimi društvi, ki ga organizira PD Nova Gorica. SPDT vabi svoje člane, naj se ga udeležijo, v ta namen pa prireja izlet zosebnimi avtomobili, ki ga bo vodil Žarko Vekjet (tel. 943207 za morebitne informacije). Zbirališče bo ob 8.30 pred sodno palačo na Poro Ulpiano ali pol ure kasneje na trgu v Sesljanu.
Naročnina: mesečna 20.000 lir*- celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz’vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 10. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Upravne volitve na Saškem in v Porenju
Dvanajst let po umoru politika, ki so ga RB ugrabile in obsodile na smrt
Izredno pomemben test za vlado Helmuta Kohla
BONN — Približno 19 milijonov Nemcev - 40 odstotkov vseh volilcev v ZRN - bo v nedeljo volilo vladi Spodnje Saške in Severnega Porenja -Westfalije. Pred splošnimi decembrskimi volitvami v ZRN predstavlja glasovanje v teh dveh deželah izredno važen test za demokristjansko vlado kanclerja Kohla in za njegovo politiko hitre združitve z NDR. Morebitni poraz Kohlove CDU v obeh deželah bi imel namreč zanj precej resne posledice. Na Spodnjem Saškem zdaj vladajo demokristjani, v Severnem Porenju -Westfaliji pa socialni demokrati. Zmaga SPD tudi v drugi deželi bi socialnim demokratom prinesla večino v zgornji zbornici nemškega parlamenta bundesratu, ki mora dati soglasje za vsak zakon, ki zadeva dežele.
Severno Porenje - Westfalijo, ki je s svojimi 13 milijoni volilcev najbolj naseljena nemška dežela, vodi socialdemokratska vlada, ki ji načeljuje vodi-
telj SPD Johannes Rau. SPD ima od leta 1980 absolutno večino, Kohlova CDU pa je tam kandidirala ministra za delo Norberta Bluema. Volilni uspeh bi imel tudi velik prestižni pomen, saj so v tej deželi poleg prestolnice Bonna tudi Koln, Dortmund in Diisseldorf. Volilne napovedi govorijo v prid SPD, ki pa bo težko ohranila absolutno večino.
Na Spodnjem Saškem je od leta 1986 vlada v rokah demokristjana Albrechta, ki vodi koalicijo z liberalci. Njegova naloga pa bo tokrat izredno težka, pa čeprav je na pomoč poklical popularno predsednico parlamenta Rito Siissmuth, kateri je obljubil eno od deželnih ministrstev, po dveh letih pa tudi vodstvo deželne vlade. SPD je namreč najavila pripravljenost za sodelovanje z zelenimi, pa tudi predvolilne napovedi, ji dajejo dobre možnosti za zmago.
Spominske svečanosti v Ul. Caetani kjer so odložili truplo Alda Mora
RIM — Pred dvanajstimi leti so v rimski ulici Caetani parkirali avtomobil, v katerem je ležalo truplo Alda Mora. Včeraj so se tragične obletnice spomnili zastopniki krščanske demokracije in javni upravitelji. Pred spominsko ploščo v Ulici Caetani se je za nekaj minut zbral ministrski predsednik Andreotti (na sliki), poleg njega pa so se poklonili spominu na Alda Mora tudi predsednik senata Spadoli-ni, predsednica poslanske zbornice Jottijeva, rimski župan Carraro in predsednica rimske pokrajine Sartori.
Predsednik internacionale KD Pic-coli je ob krajši spominski svečanosti dejal, da je najlepši poklon Moru v doslednem izvajanju krščanskodemok-ratske politike v Italiji. Dejal je tudi, -da mora KD ohraniti svojo vodilno vlogo v državi, sicer bo stranka izdala Morovo politično dediščino.
Od maja spet višja draginjska doklada
RIM*— V plačah, ki jih bodo odvisni delavci in javni uslužbenci dobili konec maja, bo na novo obračunana tudi draginjska doklada. Do konca leta bo namreč znašala 26.651 lir.
Na podlagi podatkov, ki jih je obdelal statistični zavod ISTAT se je izkazalo, da so se življenjski stroški povišali za 3,68 odsotkov, kar posledično terja tudi višjo doklado, ki se bo tako dvignila s sedanjih 724.217 na 750.868 lir. Poleg omenjenega poviška pa bodo z majskimi, plačami ovrednotili tudi četrtino vsote, ki presega omenjenih 724.217 lir. Povišek bo veljal od maja do decembra 1990.
Od leta 1986, od kar je stopil v veljavo nov način obračunavanja draginjske doklade, je letošnja vsota najvišja od dosedajšnjih. V drugem semestru lanskega leta se je draginsjka doklada povišala za 21.094 lir, medtem ko je prvi občutnejši povišek leta 1986 znašal 15.776 lir. Povprečje šestmesečnih poviškov pa znača približno 3 odstotke. Sedanja dragunjska doklada je tako za 3,68 odstotkov višja od prejšnje.
Papež se je včeraj posvetil podjetnikom Danes bo proslavljal dan družine in mater
DURANGO (MEHIKA) — Mehika je postala prava papeška tribuna, saj je včeraj obiskal Durango, kjer se je srečal z množico podjetnikov. Papeški obisk je vsekakor središče pozornosti mehiškega tiska, ki posveča naslovne strani Janezu Pavlu II., čeprav je treba priznati, da so novosti papeških govorov v glavnem le v novih lokacijah, ne pa po vsebini. Množica je vsekakor prišla do take skrajnosti, da so mnogi zagrešili kako krivo dejanje izključno zato, da so jih zaprli, saj je včeraj papež obiskal tudi nekaj glavnih mehiških kaznilnic.
Tudi včeraj je papež namreč naglasil na slabosti mehiške družbe, ki ne daje mladini nikakršnega upanja v boljšo bodočnost, pač pa jo potiska v greh, to je k mamilom in cel v diskoklube.
Najpomembnejša novost včerajšnjega dne je vsekakor v družbeni analizi, ki jo je podal podjetnikom. Dejal je namreč, da lahko iz propada komunističnih sistemov razberemo krizo realsocializma, to pa še ne pomeni, da je kapitalistični liberalizem povsem pozitiven dejavnik. Nato je poglobil razpravo o profesionalni etiki, ki naj bi spremljala mehiške podjetnike tako doma kot v tujini. Danes se bo papež podal na sever države in maševal ob dnevu »družine in mater«.
Zaradi »mundiala« težave z maturo
Senat se je odločil za nakup harrierjev
RIM — Maturantom v dvanajstih mestih, v katerih bodo tekme svetovnega nogometnega prvenstva, se vsaj posredno obetajo precejšnje težave, v nevarnosti pa so celo maturitetni izpiti. Znak za preplah je tokrat dal generalni tajnik avtonomnega šolskega sindikata Snals Nino Gallotta, ki je ministra za izobraževanje Mattarello pismeno seznanil s težavami komisarjev na izpitih, ki v mestih, kjer bo »mundial«, ne morejo dobiti prenočišč v hotelih.
Gallotta je zato predlagal, da minister dovoli komisarjem, da zaradi teh težav uporabljajo lastna prevozna sredstva in poiščejo prenočišče izven kraja maturitetnih izpitov. Tajnik Snals je tudi napovedal, da bodo zaradi tega pri avtonomnem sindikatu še bolj pohiteli s predstavitvijo zakonskega osnutka, ki naj bi bolje uredil celotno problematiko, ki zadeva opravljanje zrelostnega izpita.
RIM — Generalštabu italijanske vojne mornarice je končno uspelo. Senatna komisija za obrambo je včeraj privolila (proti so bili le komunistični senatorji) v nakup 18 letal za vertikalni vzlet harrier II. Lahka letalonosilka Giuseppe Garibaldi, ki so jo zgradili v tržiški ladjedelnici leta 1983, bo končno služila svojemu namenu. Odveč bodo torej vsi evfemistični nazivi o »vsepalubni križarki«, Giuseppe Garibaldi bo za vse le letalonosilka.
Nakup izpopolnjene radarske inačice britanskega harri-era pa bo precej draga zadeva, saj bodo od leta 1991 do 1996 nakazali 871 milijard lir. Tak razplet je bil navsezadnje neizbežen. Če so že zgradili tako ladjo, je bilo popolnoma nesmotrno, da bi nanjo vkrcali helikopterje, ko je imela vse značilnosti britanskih lahkih letalonosilk. Mornarica že desetletja sanjari o lastnem letalstvu po ameriškem, francoskem in britanskem zgledu. Pred časom so odpravili norme fašističnega zakona'Balbo, ki je prepovedal mornarici, da bi imela lastno letalstvo. Sedaj se bo njen akcijski radij povečal, ker se bo lahko podala na morja, kjer ji* kopensko letalstvo ne bi moglo več nuditi kritja.
V sedanjih spremenjenih medblokovskih odnosih, ko smo priča novim razorožitvenim pobudam, pa italijanska odločitev vzbuja sum, da hoče Italija odigrati drugačno vlogo v Sredozemlju, kot jo je imela do sedaj.
Zaradi domnevnih zlorab težave lovcev na naciste
WASHINGTON — Ameriško ministrstvo za pravosodje in State department ponovno proučujeta primer predaje vojnega zločinca Andrije Artukoviča, piše Washington post. V članku z naslovom »ameriški lovci na naciste so tarča preiskave«. Časopis prinaša izjave predstavnikov ameriških ministrstev, da poteka preiskava zaradi »domnevne zlorabe«, ki naj bi jo zakrivili predstavniki »urada za posebne raziskave« osi, ki se v Ameriki ukvarjajo z lovom na nacistične zločince.
Preiskavo so sprožili na pobudo Artukovičevega sina Radoslava, ki trdi, da so predstavniki osi skrili dokaze, da obstjajo o očetovih dejanjih zelo nasprotujoče si izjave. Napor Artukovičevega sina, da doseže neke vrste ponovno obravnavo, sta podprla kongresnika iz Kalifornije. Eden od njiju William Broomfield, znan po protijugoslovanskih stališčih, Washington post postavlja pod vprašanje verodostojnost izjave priče Baire Avdiča o množičnih umorih, ki naj bi jih zakrivil ali nadziral Artukovič. Sporna naj bi bila tudi izjava Franje Trubarja, o vpletenosti bivšega notranjega ministra v smrt »srbskega voditelja Ješe Vidiča«. (dd)
»Tabletka« ima že trideset let
WASHINGTON — Kontracepcijska tableta za ženske je dopolnila trideset let. Kljub polemikam, v glavnem negativnim ocenam in ne malo krat naj' različnejšemu ustrahovanju, je tablet' ka še vedno najbolj razširjena in ne' mara tudi najbolj »priljubljena« oblika zaščite pred nezaželeno nosečnostjo.
Profesor Gerald Zatuchni, ki na ameriški Northwestern UniversitV proučuje učinke tablete na žensko zdravje, je prepričan, da bo ta vrsta kontracepcije ostala še vedno na Pr' vem mestu, tudi takrat, ko bo končn0 nared moška kontracepcijska tabletka-V tridesetih letih so jo namreč že tak0 predelali in izpopolnili, da je Posta;5 primerna tudi za ženske iz rizični11 skupin, kot so na primer hude kadilk®^ ženske z okvarami na ožilju in živčni' mi motnjami. Znanstveniki pa so tem času ugotovili tudi, da je pri ?eI1 skah, ki jemljejo tableto, občutn manjša možnost raka na rodilih.
Vzhodni Evropejci še oblegajo veleposlaništvo JAR na Dunaju
DUNAJ — Na južnoafriškem veleposlaništvu na Dunaju se je v zadnjih nekaj mesecih zglasilo več kot 30.000 državljanov iz vzhodnoevropskih držav, ki imajo o JAR praviloma zelo rožnate predstave. Zaradi gneče okoli veleposlaništva so občasno že nekajkrat morali okrepiti prometno službo, veleposlaništvo pa je moralo povečati število osebja.
Prebivalci imenitnega Devetnajstega dunajskega okraja, kjer leži južnoafriško veleposlaništvo, so se do nedavnega z vzhodnoevropskimi obiskovalci Dunaja soočali predvsem v časopisnih poročilih o njihovi nakupovalni mrzlici na raznih dunajskih »ponte roših«, od letošnjega januarja pa so se med domače mercedese in ostala vozila zgornjega razreda, parkirana v okolici veleposlaništva JAR, v dopoldanskih urah ob delavnikih začeli množično priključevati trabanti, wartburgi in dacie. Le-ti pa so za mnoge tudi mesto prenočitve. Obiskovalci iz Vzhodne Evrope s skoraj nepogrešljivimi plastičnimi vrečkami veleblagovnic Hofer ali Billa so tudi v tej dunajski »zahodni« oazi postali običajni gosti.
O pogojih za zaposlitev in emigriranje v JAR vprašujejo Romuni, Čehi, Slovaki, sovjetski državljani, Bolgari, zdaleč največ pa je Madžarov. Ti so se začeli množično oglašati na veleposlaništvo po januarskem obisku južnoafriškega zunanjega ministra Roelfa Bothe v Budimpešti in potem ko je postalo povsem jasno, da bosta Madžarska in JAR navezali diplomatske stike. Marca pa se je v nekaterih dneh na veleposlaništvu zglasilo po 2000 in več Madžarov, razlog za to pa je bil članek v superlativih o JAR 'z naslovom »Južna Afrika vas pričakuje«, objavljen v madžarsko-avstrijskem bulvarskem mesečniku West, ki ga izdaja skupina Madžarov, ki je pred časom emigrirala na Zahod in sicer objavlja oglase za ljubitelje živali, informacije o ilegalni zaposlitvi na Zahodu, seksu in podobno.
V članku o JAR ni bilo nikakršnih informacij o tem, da je tam 9-odstotna brezposelnost, da je trg delovne sile odprt le za inženirje kemije, geometre, strokovnjake za računalništvo in še za nekaj ožjih poklicnih profilov in da je prošnjo za izselitev v JAR mogoče oddati šele potem ko si je potencialni prosilec tam zagotovil zaposlitev. Za večino obiskovalcev veleposlaništva, ki prihajajo polni optimizma z namenom, da oddajo prošnje za imigracijo, je veliko razočaranje, ko jim na okencu potisnejo v roke formular za opis kvalifikacij in delovnih izkušenj, ki ga veleposlaništvo posreduje osrednjemu zaposlitvenemu uradu. Razočaranje tistih, ki so pripotovali od daleč s predstavami o zagotovljeni rožnati prihodnosti, poveča tudi podatek, po katerem ima dobre izglede nekako le 10 odstotkov prosilcev (jugoslovanskih prošenj je bilo letos pet-
najst). Večina pravtako nima nobenih predst° o političnem položaju v JAR.	.
Potem ko so zadolženi za tisk na veleposl
ništvu z intervjuji v madžarskih medijih o^vf^0
tih madžarsko javnost o tem, da je pot v Afriko bistveno težja in zapletena od predsNl posredovanih v mesečniku West, je v zadnl1 dneh število obiskovalcev bistveno usahnilo, vedno pa močno presega lanskoletne številk Madžarska in JAR sta že navezali diplomats* stike, vendar stalni predstavnik JAR na Madz ^ skem (takšen je njegov uradni diplomatski 11 ziv) še vedno išče primerne prostore za dip\,„
matsko in konzularno predstavništvo.
V iar
'fiO
imenovani dunajski kuhinji informacij v zvefAj? Vzhodno Evropo je slišati o tem, da bosta z J tj po možnosti v sorazmerno bližnji prihoda vzpostavili diplomatske odnose tudi Tof/S'' ČSFR. Jasno pa je, da bodo prošnje Vzh° $a Evropcev za emigriranje v JAR še ne^aLf b° posredovali predvsem skozi Dunaj in predel Grinzinga, kjer leži veleposlaništvo, ey še nekaj časa še nekaj dodatne, t.j. vzhod ropske barvitosti.	,*c(/
BOJAN GROBOVSc*'